PnStnlns platem v gotovfoL
Leto LXV., št. 97
Ljubljana, petek 29. aprila 1932
Cena Din
iz na j a vsajs dan popoldne. i2vxem£i aeaeije in praznike. — inseratt do 30 petlt a Din 2.—» do 100 vrst om 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već ji Inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNISTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 6
Telefon fit. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126
PODBĐ2NluG :
MARIBOR, Grajski trg št. 8 _       —--UELJE, Kocenova ulica 12. — - el. 190.
NOVO MESTO. Ljubhanska c Tel. št_ 26.     JESENICE Ob kolodvoru 101.---
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
HITLER SE POGAJA S CENTRUMOM
Centrum je za koalicijo z narodnimi socialisti, če dajo garancije v zunanjepolitičnih zadevah — Socialni demokrati bodo šli v opozicijo
Berttn, 29. aprila. Po prvi splošni negotovosti, ki je zavladala po nedeljskih volitvah na Pruskem in v nekaterih drugih nemških deželah, se je začel politični položaj polagoma razčiščevati. Vodstva vseh strank so imela zadnje dni posvetovanja in konference, na katerih so razpravljala o nadaljni taktiki.
Narodni socialisti sn sklenili izkoristiti zmago pri nedeljskih volitvah na ta način, da bodo poskušali uveljaviti svoj vpliv tudi tam, kjer sicer niso dosegli potrebne večine. Sklicujoč se na dejstvo, da predstavljajo narodni socialisti v vsej državi najmočnejšo politično stranko, bodo zahtevali primeren vpliv na vodstvo državnih poslov. Hitler je sinoči prispel v Berlin, kjer se bo vršila danes seja vodstva narodno socialistične stranke. Na tej seji bodo sprejeli končnoveliavne sklepe glede svoje nadaline politične akcije m taktike. Na Pruskem bodo narodni socialisti vsekakor zahtevali odločilen vpliv
v vladi. Prav tako so pripravljeni sodelovati v vladah ostalih nemških dežel in v ugodnem trenutku vstopiti tudi v državno vlado.
To je v prvi vrsti odvisno od tega, kako stališče bo napram narodnim socialistom zavzel katoliški centrum. Davi je prispel v Berlin predsednik cen-truma prelat dr. Kaas. s katerim bo imel Hitler bržkone že jutri prvi sestanek in razgovor o eventuelnem sodelovanju. V vrstah centruma se izve. da centrum ni nenaklonjen sodelovanju s Hitlerjem, zahteva pa gotova jamstva, zlasti gtede zunanje politike in glede varstva weimarske ustave. Ker se tudi v politiki nobena juha ne je tako vroča, kakor se skuha, je dokaj verjetno, da bo Hitler v tem pogledu popustil, kajti narodnim socialistom je v prvi vrsti na tem, da pridejo do oblasti in da pokažejo svojim volilcem, da imajo vpliv na vodstvo državnih poslov.
Ce pride med centrumom in Hitler-jevci do sporazuma, potem je naravno, da bodo socialni demokratie. ki so bili
dosedaj pravzaprav steber Bruningo-ve vlade, v opozicijo. Vodstvo socialnih demokratov se vso bolj nagiba k temu, da izpolni željo pretežne večine socialno demokratskih volilcev ter da na vsej črti preide v opozicijo, tako v raznih deželnih parlamentih, kakor tudi v državnem zboru. V socialno demokratskih krogih so prepričani, da se bosta dr. Kaas in Hitler sporazumela ter da bo prišlo do čmožolte koalicije. Prav gotovo pa se bosta centrum in narodni socialisti sporazumela na Pruskem, kar seveda ne more ostati brez vpliva na položaj v državni vladi. Zaradi tega je treba računati, da bo prišlo zaradi izida nedeljskih volitev do dalekosežnih izprememb v celokupni nemški notranji politiki.
Berlin, 29. aprila. A.A. Hitlerjeva stranka je sklenila sodelovati v predstojećem zasedanju nemškega, parlamenta. Poslanci nacijonalno socialistične stranke bodo prisostvovali sejam parlamenta in bodo sodelovali v vseh tehničnih parlamentarnih odborih.
Atentat v šanghaju
Med parado japonskih čet je vrgel neki Korejec bombo na tribuno — Več japonskih odličnikov ssnrtnonevarno
ranjenih
Sanghaj, 29. aprila. Med veliko parado japonskih čet, ki se je vršila včeraj popoldne v Honke\ parku, je vrgel neki Korejec bombo na srednjo tribuno, na kateri so bili zbrani najvišji japonski odlirniki. med drugimi vrhovni poveljnik japonskih ret na Kitajskem general Ši-rosava, japonski poslanik na Kitajskem Sigenaeu, bivši poveljnik japonskih čet general Ujeda, več drugih japonskih generalov in japonski konzul v Šanghaju. General Ujeda, poslanik Sigenacn in general Namnra so bili smrtno nevarno ranjeni, 12 drugih odličnikov pa je dobilo nevarnejše poškodbe.
Atentat je izzval veliko zmedo in parada je bila seveda takoj prekinjena. Ranjence so prepeljali v bolnico, kjer so jih morali takoj operirati. Poslanik Sigenacn in general Ujeda sta tako nevarno ranjena, da bržkone ne bosta ostala pri življenju. Atentatorja so prijeli. Baje je korejski komunist.
Japonske čete so zaradi tega napada zasedle ves Honkevpark in aretirale več sto ljudi. Japonci zatrjujejo, da je hil atentator poslan iz Moskve in ni izključeno, da bo zaradi tega pr-*<t*% do diplomatskega konflikta.
Pred razpustom avstrijskega parlamenta
Vse stranke razen krščanskih socialcev zahtevajo razpis novih parlamentarnih volitev
Dunaj, 29. aprila. AA. Po poročilu listov namerava dr. Seip! večji del svojega novega trimesečnega bolezenskega dopusta preživeti v Merami.
Dunaj, 29. aprila. AA. Nacijonalni socialisti so poslali predsedniku parlamenta dr. Renncrju spomenico, ki v njej zahtevajo takojšnji razpust parlamenta in razpis novih volitev. Te zahteve utemeljujejo s tem, da sestava parlamenta ne odgovarja več sedanjemu pravemu razpoloženju, kar se je pokazalo 24, aprila. Dr. Renner je odgovoril, da takega predloga ne more staviti parlamentu, ker ni za to nobene podlage v ustavi ali v poslovniku.
Glasilo socialno demokratske stranke >Arbeiter Zeitung« priobčuje o tem vprašanju uvodnik. List je mnenja, da bi kazalo razpustiti parlament, toda ne, da bi se
s tem ugodilo zahtevi narodnih socijalistov, pač pa zato. ker je sedanja vlada v manjšini.
Snoči so iz parlamentarnih krogov doznali, da bosta velikonemška stranka rn Iieimwehr vhožila predlog o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev. Prav tako bo tudi socialno demokratska stranka zahtevala razpust parlamenta in razpis novih volitev. Stranka je mnenja, da je treba parlament razpustiti že sedaj, nove volitve pa naj bi bile jeseni.
Krščanski socijalisti in kmetska zveza, ki predstavljajo vladno večino, so proti razpustu parlamenta in proti razpisu novih volitev. Vse kaže, da bo prodrlo stališče socialnih demokratov, da naj vlada razpusti parlament takoj, volitve pa naj bodo jeseni.
Občni zbor mednarodne reparacijske banke
Po skupščini se bo vršila konferenca
o aktualnih
Basel, 20. aprila. AA. Mednarodna repa raci jeka banka je izdala komunike, da bo prihodnja seja upravnega odboro 9. maja. Po tej seji bo druga letna {»kupščina akci-jonarjev banke. Ta skupščina bo 10. mata dopoldne. Seja kakor skupščina bosta v prostorih mednarodne reparacijske banke v Raslu.
Na skupščini akcijonarjev banke bo preči tano poročilo upravnega odbora o bančnem poslovanju od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932. Na skupščini bo določena dividenda za akcijonarje. Razprava pa se bo sukala okrog poslovanja banke.
Po skupščini bo sestanek zastopnikov raznih narodnih bank Podoben sestanek je bil že lani. Zastopniki narodnih bank bodo pri tej priliki govorili o raznih aktualnih vprašanjih zlasti o kreditih. Ta sestanek bo
Narodnih bank, ki bo razpravljala problemih
10. maja popoldne. Na dnevnem redu bodo tale vprašanja:
1. Statistični podatki o inozemskih kratkoročnih posojilih in v urejevanje teh podatkov. Poročevalec bo prof. Sprag. 2. Omejevanje devizne trgovine in njihov vpliv na gospodarski položaj. Poročevalec dr Kien-bock. 3. Cene in zlato. Poročevalec prof. Rist. Vrhu tega bodo na dnevnem redu š> druga vprašanja, kakor stabilnost denarja itd.
Francosko letalo izginilo
Pariz, 29. aprila. A A. Po poročilu iz Brindisija ni več sledu o francoskem civilnem letalu, ki je s tamošnjega letališča odletelo proti Janini v Epiru Oblasti so izdale ukrepe, da najdejo iti reSHn ***ancoako letalo.
Izvoz svinj v Avstrijo
Beograd, 29. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trg" o vine poroča, da je strokovni odbor nadzorstvenega urada za izvoz živine razdelil kontingent živine in svinj za teden od 1. do 7. maja 1932. Prijavljeno je za Dunaj St. Marx 3500 komadov debelih svinj. 359 mesnatih svinj, 371 volov. 1952 metrskih stotov govejega mesa. 1582 metrskih stotov svinjskega mesa, 12^2 metrskih stotov drobovja in 640 ko-mdov zaklanih telet. Od tega je bilo določeno za Dunaj St. Marx 2369 komadov debelih svinj. 310 komadov mesnatih svinj, 100 volov. 152 metrskih stotov govejega mesa. 522 metrskih stotov svinjskega mesa, 1252 stotov drobovja. 500 komadov zaklanih telet. Cene so bile na Dunaju 26. aprila te-le: Mesnate T. svinje 1.38 do 1.42 šilinga, kmečke svinje iz Jugoslavije 1.35 do 1.50 in 1.52 šilinga, svinje iz predvojne Srbije 1.35 do 1.38 in 1.40. Opozarjajo se izvoznica.rji. zadrugarjd in pridelovalci, da pazijo posebno na kvaliteto živine in svinj, namenjene za izvoz na Dunaj. Odpovedi prijavljene živine se vpoštevajo le, če so vložene 8 dni pred prijavljenim tednom.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Bolgarijo
Mer/rn, 2°. aprila. AA. Nemška vlada j« pristala na to, da se priono trgovinska, pogajanja med Nemčijo m Bolgarsko o novi trgovinski pogodbi.
Tri smrtne obsodbe v Tamopohi
Varšava, 20. apri-la. g. Okrajno sodišče v Tarnopolu je danes obsodilo tri ukrajinske fcmete zaradi umora njihovega soseda na smrt na vešalih.
Težke obsodbe antifašistov
Rim, 2% aprila, ž. Pred fašističnim po» sebnim sodiščem 6ta se vršila v poslednjih dveh dneh zopet dva velika procesa proti antifašistom. V prvem je bilo obtoženih 10 antifašistov iz Benetk in okolice, da so osnovali antifa^istično organizacijo in razvijali p roti reži ms ko propagando. Eden jo bil obsojen na 4 leta ječe, trije na 3 letno ječo, ostali pa na enoletno ječo ter vsi na posebno policijsko nadzorstvo za dobo treh let.
Dru£i proces se je vršni včeraj dopoldne Posebno sodišče je sodilo 8 antifašistov iz Livoma. Trije so bili obtoženi, da so Kili redni člar« tajne organizacije, ki je hotela izvesti nasilen prevrat pravnega reda v državi m vzpostaviti razredno diktaturo in ki je širila proti režimsko propagando med ljudstvom, ostali pa kot sotrud-niTri v tej organizaciji. Posebno sodišče je dva obtoženca oprostilo, enega obsodilo na tri leta joče. enega na dve, ostale pa na eno leto ječe.
Zopet krvavi izgredi v Španiji
Madrid. aprila, č. V raznih podeželskih mestih je prišlo včeraj do večjih nemirov m neredov. V Malagi so stavkajoči delavci napadli mestno posvetovalnico in oropali več trgovin. V Valenciji. Bilbauu in Buirgosu so nastali spopadi med policijo in demonstranti. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. V Kanari so skušali neznani de-monstranrie zažgati tamkaj-šnja ženski samostan. Pohcija in gasilci so preprečili njihovo namero. V neki občini v provinci Orence so demonstrant je nastooili proti občinskenru svetu, ki so mu očitali razne zlorabe. Množica demonstrantov je napadla polkrjo s kamenjem, ki je bila prisiljena  streljati  na   ljudi.   Trije demonstranti
so bili ubiti, več je bflo ranjenik
Uredba o stanovanjih
državnih uradnikov
Finančni minister je izdal uredbo o določanja vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev
Na podlaci točke a §§ 29. uradniške^ zakona je predložil finančni minister ministrskemu svetu uredbo o določanju vrednosti stanovanj državnih uradnikov,, ki se glasi:
Člen 1. Državnemu uradniku, ki ima stanovanje od države ali samoupravu i lele-sa, se odbije vrednost stanovanja po odredbah te uredbe od skupnih mesečnih dohodkov. To ne velja za državne urainike. ki imajo v inozemstvu stanovanje v naravi, kakor tudi ne za one uradnike, ki Imajc po posebnih zakonih pravico do brezplačnih stanovanj od države ali samoupravnoga telesa.
Člen 2. Pod državnim uslužbencem se razumejo tudi oni, ki se sprejemajo na d^lo ▼ službi države po odredbah poglavja \. zakona o uradnikih.
Člen S. Vrednost stanovanja (zakupnina) se določi po krajevnem dravinjskem razredu in pa po kategoriji stanovanja za vsako >ob-no edinieo po tejle skali:
Mesečna zakupnina v d i nar m l»:
Po krajevnem dra-      od sobne ediniee v ginjskem razredu kategoriji
I. IL in.
L                 120 100 70
IL                 100 80 50
III.                   80 50 30
Člen 4. Kuhinja, poselska soba, kopalnica in jedilna shramba se računajo vsaka zase kot pol sobne edinice, skupaj torej kot dve sobni edinici in se bo kot od takih plačevalo, d oči m se ostali stanovanjski prostori ne bodo jemali v poštev in se od njih ne bo plačevalo.
Člen 5. Stanovanja se dele v tri kategorije, in sicer:
V I. kategorijo spadajo stanovanja v solidno zidanih poslopjih s popolnim kom Tortom. (Kot popolni komfort prihaja sedaj v poštev zaenkrat parket, kopalnica itd.)
V II. kategorijo spadajo stanovanja v solidno zidanih poslopjih, toda brez popolnega kom f o rta.
V IIL kategorijo pa spadajo stanovanja v slabše zidanih poslopjih in v barakah.
Člen 6. Služi tel jem, ki opravljajo posle čuvajev  poslopij,    vratarjev,  ječarjev, nos-
nih stražarjev, vrtnarjev in drugih delavcev, šoferjev, kofijažev, vratarjev, mehanikov, strojnikov in kurja&ev centralnih kurjav, nadzornikov državnih re*;t in cestarjev in temu podobno, ae določena vrednost stanovanja po tej odredbi zniža za 50* ».
Člen 7. Če stanuje več uslužbencev v eni sobi (skupna stanovanja — vojašnice) plačujejo vrednost stanovanja vsi uslužbenci skupno.
Člen 8. Stanovanjske prostore in vrednost stanovanja določa s svojim odlokom neposredni predstojnik urada, kjer je državni uslužbenec nameščen, in sicer po odredbah te uredbe.
Člen 9. Proti odredbi neposrednega predstojnika, s katero se določijo prostori stanovanja in vrednost stanovanja, je tnogora prito/ba na finančno ministrstvo v roku 13 dni od dneva, ko je bila odločba doHčnemu sporočena. Pritožba se vloži na neposrednega predstojnika, ki predhodno uirotovi njenn pravočasnost, potem jo pa z aktom pol i pristojni finančni direkciji, ki jo t svoj i poročilom in predlogom pošlje finančne i ministrstvu, da končno odloči o pritožbi.
Člen 10. S pritožbo se ne zadrži i7vr't-tev odloka o določanju prostorov stanovanja in vrednosti stanovanja.
Čon 11. Pod stanovanjem se rasu me jo «a-mo stanovanjski prostori (sobe, predsob", kuhinje, kopalnice, poselske sobe, stranišča itd.) ne pa tudi voda, kurjava, nasvet* ljava, stopnišča m druge pritikline, ki so morajo plačevati ločeno.
Člen 12. Po tej odredoi predpisana vre t nos t stanovanja se odoije ushižbe-nrem razredne loterije. Poštne hranilnice, Državns hipotekame banke in uprave državnih monopolov tudi če stanujejo r hifcah, zgrajenih nalašč za  njihovo stanovanje.
Člen 13. Za uradnike rn druge civilni* uslužbence na službi v vojski in mornarici veljajo določbe o stanovanju v vojno državnih poslopjih in v onih, ki »o vw*ta v najem za vojaške potrebe.
Člen 14. Ta uredba stopi v wrjavo prvega dne sledečega meseca po mesom, ko bo objavljena v »Službenih Nosrinah< (torej L maja, ker }e uredba objavljena v »£anžb*-nih NTovinah< St 97 r. dne 27. apritaV
Poplavljencem je nujno potrebna pomoč
Poziv Rdečega križa - Poplave so povzročile mnogo več škode, kakor pa se je sprva mislilo
Beograd, 29, aprila, r. Iz dosedanjih vesti se vidi, da so posledice povodnji mnogo večje kakor se je prvotno mislilo. V mnogih krajih so naravnost katastrofalne. Rdeči križ je takoj in povsod prihitel na pomoč. Toda zaradi dolgotrajnosti teh poplav vse podpore, ki jih je dala kraljevska vlada, ne zadoščajo za prehrano prizadetega prebivalstva, ki je ostalo tudi brez strehe. Zato je potrebno, da vsi tisti, ki čutijo dolžnost, da se pridružijo akciji za podpiranje prizadetega prebivalstva, pošljejo svoje denarne prispevke neposredno glavnemu odboru Rdečega križa v Beogradu, prispevki v obleki, obutvi in drugih potrebščinah pa naj se rzroče krajevnemu odboru Rdečega križa.
Beograd. 29. aprila. AA. Hidrografsko poročilo: Srednja minimalna nočna temperatura v noči od 27. na 28. aprila je znašala plu© 6 stopinj, prejšnji dan je deževalo v dravski in zetski banovini, in sicer je padlo v Mariboru 2, v Kosovski Mitro vici pa 4 mm dežja, povprečno 3 mm padavin. Taljenje snega ▼ hribovitih krajih traja dalje. Dunav pri Bratislavi in Komoranu raste, v naši državi od Bezdana do Novega Sada pada povprečno za 9 em pri srednjem vodnem stanju, od izliva Tise dalje pa povprečno za 50 cm pri visokem vodnem stanju, ki je še zmerom nad tisto višino, ko je treba utrjevati nasipe, vendar nižje od maksimalnega vodnega stanja, in sicer pri Pančevu za 43 cm, pri Smederevu pa za 50 cm. Od Izliva Tise ob Donavi vodne zadruge še nadalje utrjujejo nasipe z zadružnimi in plačanimi delovnimi močmi. Drava v vsej dolžini v glavnem stagnira pri nizkem vodnem stanju. Tisa, ki je v naši državi kulminirala 16. t m., povsod pada. Ob Tisi vrše vodne zadruge utrjevanje nasipov, ne da bi prišlo do kakih posebnih poplav. Na podrof-iu vodnih zadrug v gornjem Banatu in Novem Beče ju so notranje vode že skoraj po pol no m a izčrpali z njim. Pri vasi Knicantr* Tisa še dalje rase in razjeda obalo in nasip kničaninske vodne zadruge. Za utrditev tega kraja je vse potrebno ukrenjeno in je do-
voljen izreden kredit pot mflijona Din, 't je na razpolago banski opravi ▼ Novem du. Sava v gornjem toku in srednjem lol ti do Samca pada, potem neznatno raste pri maksimalnem vodnem stanja m ob izlivi pada. Desni pritoki Save padajo pri vo I-nem stanju, ki je višje od srednjega. Na področju maČvanske in aretnake vodne zadruge še vedno utrjujejo savske nasipe. Na področju mačvanske vodne udruge se notranja poplava širi, ker se zlivajo vode z višjih krajev na zadružno področje. Črpanje se vrši brez prestanka. Tudi na področju zadruge za izsušitev jugovzhodnega Srema neprenehoma Črpajo vodo, ki v gornjem zadružnem področju pada, v spodnjem pa nežnai-no raste.
Avstrija ne bo proglasila moratorija
Dunaja 3°. aprila. AA. Korbiro poroča: Po mforrnacijah, s katerimi razpolaga kor-biro. je vest londonskega lista »Dailv Ex-press« o tem, da bo Avstrija po informacijah rz bančnih lrrogov proglasila moratorij, popolnoma netočna in brez stvarne osnove. Ta vest je v nasprotju z vsemi dosedanjimi uradnimi rzjavami odgovornih čfnftefiev v Avstriji.
Sorzna poročila.
Ljubljanska borza.
Devize:  Amsterdam  2291.22 _        2302 68.
BertAn 1344.42 _ 1356.22. Bruselj 792.30— Corih 1097.36 — 1102.85, '~on<1on 206.90—207.60, Newyork 5633.51—5661 77. Parite 223.65 — 223 77. Praga 167.42 — 168.30, Trst 290.60 _ 293.__
INOZEMSKE BORZE Curih. Beograd 8.95. Pariz 20.30. London 18.86, New York 515.50 Bruselj 72 ?0 Milan   26.56.   Madrid   40.40 Amsterdam 208.80.  Berlin  122.70.  Sofija 3.74 Pra^ 1526, Varšava 57.75, Bukarešta 3 07.
Stran 2.
>S L O V E N S K 1   NAROD, dne 29. aprila 1932.
Stev Q7
O sodobni arhitekturi
zanimivo predavanje arhitekta ing. Costaperaric pod okriljem trgovskega društva „Merkur44
Ljubljana, 29. aprila.
Predavanje trgovskega društva »Merkur«, ki jih prireja na svojih rednih družabnih večerih, v resnici nosijo upravičeno ime ljudske univerze. Najboljši predavatelji in strokovnjaki namreč razpravljajo o vseh mogočih aktualnih vprašanjih, ki so zanimiva tako za trgovce kakor sploh za vse inteligente. Zaradi naših najugled-nejš'h strokovnjakov in aktualne vsebine so predavanja tudi vedno boljše obiskana, da je težko dohiti prostorček v veliki vrtni dvorani restavracije »Zvezda«.
Tako je bila dvorana natlačena tudi snoči, ko je predaval naš odlični arhitekt g. ing. Josip Costaperaria o sodobni arhitekturi. Razen trgovcev so bili seveda navzoči tudi skoraj vsi naši starejSi in mladi arhitekti in graditelji ter univerzitetski profesorji, med ostalim občinstvom smo pa opazili sivolasega g. dr. Grego-ri n a, nadalje zastopnika Zveze industrij-cev g. ing. § u k ! j e t a, direktorja velesej-ma g. dr. Dular j a. podpredsednika Ju-goslovensko - češkoslovaške Lige g. dr. Rgona S t a r e t a, likvidatorja Zveze obrtnih zadrug g. Filipa Prfstoua in mnogo druge odlične gospode, zlasti pa mnogo dam.
Pred predavanjem je predavatelja pozdravil društveni predsednik g. dr. Fran W i n d i s c h e r s kratkim nagovorom o potrebi reševanja takih vprašanj ter o tehtnih sodbah tako odličnega strokovnjaka.
Predavatelj g. ing. arh. Costaperaria je simpatično pozdravljen govoril prav obširno o sodobni arhitekturi z najrazličnejših stališč. Predavanje je bilo pravi esej o tem splošno zanimivem vprašanju. Njegova izjave so pa pokazale, kako moderne nazore o nalogah dobre sodobne arhitekture ima ta splošno priznani umetnik-graditelj. Izvleček iz predavanja je le bleda slika bogate vsebine, ki je mrgolela duhovitih afo-rizmov in sodb o umetnosti, ki se pri nas tako lepo razvija, da se lahko ponašamo z njo pred vsem svetom. V uvodu je razpravljal o zahtevah glavnega angleškega esejista rn kritika Johna Ruskina. ki slove kot temeljni nazori o krepostih dobre arhitekture: 1. da dobro dela in da stvari, ki
se od nje zahtevajo, na najboljši način rešuje; 2. da dobro govori in da stvari, ki se od nje zahtevajo, na najboljši način pove; 3. da dobro izgleda in nas s svojim obstojem razveseljuje brez ozira kaj mora storiti in brez ozira, kaj mora povedati.
Podrobna razlaga teh temeljnih krepostih arhitekture je naslednja: Prva krepost dobre arhitekture ie namreč ta* da dobro dela: če se projektira stanovanjska hiša. mora biti tločrtno rešenje dobro, če se projektira cerkev, mora to biti tločrtno dobra cerkev, ako pa projektiramo tovarno, mora to biti tločrtno dobra tovarna, svetilnik mora biti dober svetilnik itd.
Druga krepost arhitekture ie. da dobro govori. Stanovanjska hiša nam mora reči: stanovanjska hiša sem z več stanovanji, nisem palača, nisem cerkev, ne skladišče ali kaj podobnega. Cerkev mora reči: cerkev sem. božji hram — nisem cirkus, nisem muzej, nisem tovarna. Tretja krepost dobre arhitekture je, da dobro izgleda. Vsako arhitektonsko delo pa mora dobro izgledati brez ozira na to. da-Ii je stanovanjsko poslopje, hram božji, tovarna, šola itd Vse arhitektonske tvorbe morajo, da nas razveseljujejo s svojim obstojem, vse — tudi tovarne, svetilniki, stanovanjske hiše in hišice morajo imeti kriterije lepote.
Prav tako obširno je razpravljal predavatelj o geslih arhitekture, zlasti zanimiva so bila pa njegova izvajanja o konstruktivizmu in stari arhitekturi. Prepričljivo m poučno je govoril o gradbenih snoveh in sodobni arhitekturi, posebno zanimivo je pa razpravljal o industriji in sodobm arhitekturi. Za marsikoga so bila nova in najbolj zanimiva predavateljeva izvajanja o higijeni in udobnosti, uprav programatične so bile pa njegove globoke besede o soci-jalnem čutu. človečanstvu in sodobni arh -tektnri, da so se mu poslušalci za krasne ideje zahvalili z največjim aplavzom.
V svoji zahvali predavatelju je predsednik g. dr. Fran Windischer povdarjal pre-mišljenost in prevdarnost predavatelja o teh važnih vprašanjih ter izrekel željo, da bi ga še večkrat čuli.
do itnapo
racz&t citatelft
Ne kazite ulic
Na Mirju je lansko leto m letos nastalo več novih stavb. Pred kratkim so pričeli kopati temelje za večjo novo hišo ob vogalu Verstovškove ulice in Lepega pota. V nasprotju z vsemi ostalimi vilami v tej ulici in drugimi v okolišu bo slala ta stavba prav ob cesti, dočim so vse druge vile pomaknjene za cestno črto. Po izkopu sodeč bo stavba dolga nekako 20 m, torej dvopo-slopna hiša in utegne radi svoje dolgosti, najbolj pa radi postavitve tik ob cesti pokvariti ves lepi vtis, ki ga sicer uaredi na letalca ta novo nastajajoča ulica. Zdi se nam neumevno, kako je mestni gradbeni urad, ki je sicer glede novih stavb na Mirju tako vnet za lepoto iu stavbne predpise, mogel dovoliti postavitev tako dolge hiše, dosedaj izključno samo te, tik ob cestni Črti, dočim je od vseh drugih, ki eo zidali bodisi v Ver-stovškovi ulici, ob Marmontovo cesti ali Lepem potu, zahteval, da postavijo zgradbo 5 m od cestne črte.
Ta nova stavba, pa naj bo še tako moderno zamišljena, bo kakor pest na oko, zasenčevala bo že itak ozko ulico in za vedno skazila njeno lepoto. Stanovalci Verstovškove ulice so po pravici razburjeni in so, kakor čujemo, vložili protest zoper tako gradnjo. Mnenja smo. da bi mestni gradbeni urad, samo če bi bolel, vendarle lahko preprečil zgradbo take male kasarne tik ob rrsti v sicer tako idilični okolici samih vil, obkroženih z vrtovi. — Še je čas, zalo pa naj pravočasno nastopijo oni, katerim je izročena skrb za napredek in lepoto našega mesta.
Motorizacija in razmere na Ljubljanici
Kot star vodni športnik na Ljubljanici sem z največjim zanimanjem ental članek pod sorod m naslovom v >Slovenskem Na-roiUi z dne 26. t. m., in še istega dne sem prišel v stike z drugimi čest.ilci Ljubljanice, posestniki čolnov m kopalci, ki so bili povsem drugih nazorov, kot pa g. Es £lei!e   razmer   na LoubljanioL
Dovolite. uredndk, da to mnenje objavim, zlasti zato, da ne bo kdo mislil, da ima g. Es res vse športnike na Ljubljanici za seboj, ker je kar v imenu vseh protestiraj zoper »razmere«, ki naj zavladajo.
Iz vsega stavka v tem članku je razviden predvsem veLik strah, ku ga ima g. Es pred Ljubljanico. Boji se valov, ki jih povzročajo motorni čolni, >guncanje< bi moglo čoln prevrniti tu sledila bi smrt v hladnih valovih. Gos»pod Es je gotovo že sam opazoval v vročoh dneh, koliko veselja napravi valovje, ki ga. napravi motorna čoin tisočem kopalcev lin veslačev. Mlado in staro splava v valove in se v njih lepo ziblje brez strahu, da bi kdo utonil- Čoln I zavesijajo v valove In vsem je, kot da bi bvM nekaj trenutkov v razgibanem morju. Nobene pritožbe še ni-eem slišal, a sem vendar na *uju,btjan<ici jše 20 let in to vsak solnčen dan. Bil sem eden   prvih  posestnikov  čolna Računati
som moral pač na eventuelne karambole ki čolnu ne bodo v korist, s tem mora pa računati vsakdo, aLi pa naj se ne podaja n a vodo. y
Opazoval sem vodni sport v Gradcu (liilimteich) na Duuaju, v Draždanih, Berlinu, ua Končgseeu itd. To je bilo karam-bolov, Zlomljenih vesel itd., Čolnov od škatlic pa do velikih jadrnic, od vesel pa do močn.'h motornih čolnov in omnibusov in p ar ni ko v, pa nikjer nobenega redarja. Poglejte, g. Bs, malo v naša pristanišča in kopališča, kdo vzdržuje in urejuje promet! Nihče! Vsakdo pazi sam, če pa pride do karambola, pa zaradi tega še nI treba utoniti. Kdo more preprečiti guganje na morskih valovih in na valovih večo.ih rek, ki često nemilo butnejo čoln ob čeri? Vse to mora veslač vzeti v kup in se ni.ma komu pritožit'.. Bolj kot na cest: je izročen promet na vodi svobodnemu razvoju, vsaj glede vozni. Ta rad vesla, oni rad lenari v motornem čolnu, koor si ne more privoščiti ne prvega, ne drugega, vstopi v omnibus. Zato je prav, da dobimo uui: na Ljubljanici omnibus, pa če dela še take valove, kopalci in čolnarji ga bomo pozdravili.
Pred leti je vozil po Ljubljanici parnik >Ljubldanica« ob nedeljah tudi izletnike: valov,; niso nikogar utopili. Sedaj pa tak strah pred valovi motornega čolna, že več let vozijo motorni čolni po Ljubljanici, pa m!*.o zakrivili nobene nesreče, pač pa mmogo veselja, zato je tudi vsa skrb v bodoče v tem pogledu odveč. Zanimivo je, da odreka g. Es pravico do koncesije za motorni omnibus, ki bo nedvomno za prevažanje ljudi bolj ustrezal kot pa ustrezata ona dva čolna, ki prevažata kopalca čez Ljubljanico v kopališče. Ali, g. Es, še n»iste videli, ko je vstopilo v čoln uuii po 12 odraslih in več otrok, tako da je ie nekaj centimetrov manjkalo, da ni voda zalila čolna, in je moral čolnar z največjo pažnjo, mirom in skrbjo vestjati, da je srečno privoz.il do kopališča? Ob tafoih prilikah sem pač slišal ostre proteste, ki so bi.Ii na mestu. V tak čoln nikakor ne sme več kot 6 Ij-udi.
To je edini- nedostatek na Ljubljanici, ki ga je lahko odpraviti. Vse drugo pa je normalen razvoj vodnega sporta. Vsak veslač mora buti tudi plavac, če pa ni, naj se ne podaja v čoln sam. G. Es bi rad, da bi se kar najbolj oviral razvoj vodnega sporta na Ljubljanici. Po njegovem mnenju na Ljubljanico ne spada drugega kot soliden čoln na vesla in te naj čuva naša varnostna straža in tai-dl promet naj ta urejuje. Ali bo to potem še sport? Sport zahteva vso prostost, razgibanost in pestrost In tega K vsak športnik žel! Mm prej tudi na naši Ljubljanici. Ugotoviti pa moram, da so naši vodni sportnlfti povsem disciplinirani im še dolgo ne divjajo tako kot v velemestih, saj ni bilo skozi vsa leta prav nobene nesreče, ki bi jo hili povzročita čokii. katerihkoli vrst In pogona. Edino, kar bi btto umestno, je, da bi magistrat na vidnem mestu ob razcepu Ljubljanice dal pritrditi tablo, na kateri naj bi bili napisani poglavitni pred-
pisi glede voženj. G. Es je poklical na pomoč celo ribiče in bi bil v stanu priporočati, da se v interesu teh in ribolova v obče ukane vsak promet 8 parnikl tudi na Savi, Dunavu in na morju Pustimo ribičem njihov«- vrselje, a tud: svojega si ne damo vzeti. Zato pa pravimo: vodnemu športu na Ljubljanici glede vozil svoboden razvoj, kakor je svoboden v drugih mescih! Kogar pa je strah že >va lov« na Ljubljanici, naj se ne podaja v nje; kdor se pa boji, da se bo čoln ob-rirgni! ob čoln, naj si ?a ne nabavi.
ak
Društvu za varstvo in rejo ptic pevk
V včerajšiuj. Številk' b>h>v. Karodu. st_\m čital poročilo o občnem /.»uru in delovanju društ-va. Delovanj« društva je bilo hvalevredaio. Kljub temu pa mislim, da je bilo delo društva za zaščito ptic pevk, ki žive na prostem, v toliko preenostran-s»ko in pomanjkljivo, da se je društvo zavzemalo in skrbelo za ptice pevke samo v zimskem času. Z nastopom pomladi je pa tozadevna skrb Ln delo društva prenehalo najbrž do prihodnje zime, kar bi bila velika pomanjkljivost. Ravno v času g.nezdatve, vaienja in odgoja mladičev ao ptice pevke najbolj potrebne odločne in skrbne ter hitre zaščite. Prepričan sem. da je ta skrb in zaščita v pomladnem času večje važnosti za razmnožite v ptic pevk, kakor pa zimsko krmljenje, dasi-ravno je t udu to zelo važno.
Vsako živo bitje, tako t u • 1 i ptice pevke, morajo poginiti v gotovi starosti. Ako se torej njih naraščaj premaio množi ali pa sploh propa-hi In nazaduje, potem je Iogočna posledica, da mora biti ptic pevk vedno manj kljub zimskemu krmljenju. In to se dogaja pri nas zlasti še v samem mestu in njegovi okolici, ker se ne stor^ ničesar aLi pa veliko premalo za ugo-nabljanje raznih sovražnikov im pokonče valcev drobnih ptic, zlasti pa njihovih jajčec in mladičev.
Najhujši razdiralci gnezd in pokonč« valej zaroda drobnih ptic so srake, vrane, kavke, šoje iln mačke. Bil sem priča, feo je samo eden vranj-i par uirioil v enem dnevu 3 gnezda kosov in pokrmil mladič^ svojim mladičem. To ropanje gnezd se začne zlasti vedno zjutraj takoj ob svitu posebno intenzivno do 8. ali 9. ure.
Vsak ljubitelj ptic iin opazovalec narave lahko opazsi, da gnezdijo srake in celo tucM vrane po mestnih drevoredih in vrtovih, ne da bi jih kdo preganjal in taikoj umič/M notlhova gnezda ter po možnosti pokončal tudi stare. Tozadevno bi moralo pokreuiti ravno vaše društvo energično akcijo in časopisno propagando, da se pouči vse sloje o škodi, ki jo povzročajo navedeni roparji fin uničevalci pticam pevkam in njihovemu zarodu. Veliiko ljudi ee tega ndti ne zaveda, zlasti pri-s-tni meščani, ki niso imel! .prilike »talnega opazovanja dogodkov v naravi.
Ako uspe društvu takšna propaganda •in z njo iztrebljenje navedenih škodljivcev vsaj v mestu in njega bližina, potem bo tudi število ptfuc pevk vidno por as tlo.
Prijatelj narave.
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota,   30.   aprila:   Kvadratura kroga. Red B.
Nedelja. 1. maja ob 20.: Leda. Izven. Znižane cene.
V soboto 30. t. m. vprizori ljubljanska drama velezobavno komedijo iz sodobnega življenja v Moskvi >Kvadratura kroga«, kd jo je napisal ruski dramatik Kata-jev. Predstava je izvrstna in se vrši za red B.
Prva repriza Krleževe ljubavne igre »Leda«, ki je pri premijeri tako lepo uspela, bo v nedeljo 1. majnika zvečer ob 20. uri v ljubljanski drami. To novo delo, ki ga vprizarja naša drama ie svojevrstno in zanimivo že zaradi tega, ker nam pokaže avtorja »Gospode Glembajevih* v povsem novi luči. Ljubavna igra >Leda« je v resnici komedija in to v tistem smislu besede, kot jo rabi tudi ruski pisatelj Čehov. V zadnjem dejanju preide mestoma skoraj v grotesko. Drama je polna duhovitosti in živega dialoga, ki je ponekod naravnost aforističen. Repriza se vrši po znižnih cenah.
OPERA Začetek ob 20. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila: Vijolica z Montmartra.
Gostuje g. Dubaiič iz Zagreba. Nedelja, 1. maja: Turandot. Izven. Ponedeljek, 2. maja: Zaprto. Torek, 3. maja: Rusalka. Red C.
Gospod Dubajić je izvrsten komik, kar je v polni meri dokazal pri svojem prvem gostovanju v naši operi v opereti »Viktorija in njen huzar«. V soboto 30. t. m. goetuje v drugič pri nas in sicer v vlogi Piscallinija v opereti > Vijolica z Montmartra.« Ta vloga mu daje obilo prilike, da razvije vso svojo igralsko umetnost. Naslovno vlogo bo igrala ga. Ribičeva. Pri pultu kapelnik g. Neffat. Ker je to poslednja vprizoritev Montmartske Vijolice v letošnji sezoni, še prav posebno opozarjamo na to predstavo. Predstava je za red D.
»Turanđot«. Prva repriza Puccinije-ve opere >Turandot« bo v nedeljo dne 1. majnika. Pri premijeri je imelo to delo naravnost ogromen uspeh. V vsakem pogledu je »Turandot« ena najbolj uspelih predstav poslednjih sezon. Naslovno vlogo poje ga. Vilfan-Kunčeva. Simpatično mlado sufcnjo Liu pc.je ga. Gjungjenac- Gavella. Opero dirigira kapelnik Neffat. Režija je
prof. šestova. Ker bo Število predstav opere >Turandot« omejeno, opozarjamo na nedeljsko reprizo nedeljsko občinstvo. Predstava je izven.
Lotoinja premijera opere »Ruaalka«, ki se ie morala odložiti radi obolelosti dveh solistov, bo predvidoma v torek dne 3. majnika. t
Leda
(Premiera hrvatske uranu j
Po velikem uspehu gospode Glembaje-v;h., ki ga je losegel naš dram>ki ao-sambl s svojo izvrstno igro v refeiji dr. Gavelle, je uprizoritev ljubezenske drame -Leda« za avtorja M. Krleža korak navzdol. Tudi ta drama se godi v stem okolju, med ljudmi istih glembalovskih moralnih dekandentov. ima isto ost prof la ži in gnilobi sodobne družbe, a dos-M manj dramatske umetnosti.
>Leia< je brez mofrn'li akcij, bro-z ros-n.ih konfliktov, m zunanje dejanje je zelo skromno; vsa drama je velikanski dialog med štirimi osebami. Dialog, ki utru ja. Giavn.m osebam se pridružujejo le s<* nema služkinja m dvoje pouličnih prosi i tutk z gospodom (mnrkaiitom), ki menda trpi na >Platzsiheu :c (ker se boji satu hoditi  po  neki ulici).
Ugodneje za Krleža bi bilo. da smo videli >Ledo« pred   »Gospodo Glombajov;m ako   ie  že  smatrala   dramska   uprava za potrebno, da se   Leda« sploh uprizori Sjj novega ne prinaša.
Priznati pa je Krležu tudi v tej dra mi izredno oblikovalno sposobnost, ustvaritev plastičnih osebnosti, veliko tehnično umetnost, zlasti pa duhovit dialog. Poslušalec se mora spomniti O. WiIdeja, saj so tudi. Krlezevi pogovori nepretrgan niz aforizznov. smelih in zgoščenih, časih pa tudi selo ;>r &ieni stični h. Horda imajo ti aforizm: večjo moč, ako jih človek čita. nego ako y.h sliši in v tekočem govoru niti ne razume.
Marsikje pa b: drami le koristi'o, da se je dialog skraišal in očistil tujih terminov, ki se čuje.io zlasti iz ust zagrebških dam bolj papirnato kakor realistično. Prevajalec je veliko večino nemških besed poslovenil, a režiser jih je pač smatral za zagrebško govorico značilne. Ker vzgledii vlečejo, zdaj le še pričakujemo, da bodo oaši avtorji za če U pisati čobo-dro, ki je naš kmet in gospod zares govorita, prvi iz nevednosti, drugi pa iz ne-okus nos M
>Leda< je gotovo tned najbolu odkrito ero takimi dramami ju.goslovenske.ga slovstva, saj gledamo dr. Oli-verja viteza Urbana dvakrat v najbolj intimni situacija z zakonskima ženama dveh prijateljev in nazadnje Še odhajajočega s prostiitu-.ko na svoje stanovanje. Ali Schnitslerjev iReigen« ima takih :n še hujših situaci celo vrsto >Lexla« pa je tudi najsmek.š: naskok ne 1« na družbo, nego taiđi na vse vrste jugoslovenske in sploh svetovne sodobne umetnosti meščanskega značaja.
>Vsi artizimi »padajo v vrsto neke tihe, intimne blaznosti,« ,p.ravi dr. vitez Urban. >Vse je brez talenta. Ed.ino, kar je realnega v tem »umetniškem us:varja-nj<u), je trgovina. Edina loaaika tega netalentiranoga robovanja je lastna streha nad glavo. iOrugače je vse do kraja odveč in bedasto.«
In Urban obširno zatrjuje, da je sodot) u h arhitektura, sodobno slikarstvo, sodobno koncertno in seveda operno prepevanje umetnost, ki slepi samo Še >hak fiiše«. Sploh je pojem umetnosti kot ta*o Cvsto navadna sleparija, voščen manequi.n za izložbo kakšne provincialne botarice. Ziiiačaj sodobnega slikarstva je docela ne-značajen. Vsaka nova zgradba utegne biti liričen motiv, a vsekakor hemeroidna hiš-noposest-niška lirika. Kakšen smisel ima, mučiti se perverzno po deskah pred publiko?« I. t. d.
Ta vitez Urban, tip glembajovskega dekadenta. moralnega nihilista, glavna oseba v drami torej zameta vse. kar je filistrom in baitfišem lepo m sveto. \ /. šen je nad vsemi naček in zakoni, ker nima sam nobenih. OdsIovLjen diplomatski svetnik je, ki je nato tihotapil kokain, bil plačan plesač po barih, nato steward na ladji, zdaj piše članke o slikarski umetnosti, a priznava, da je resnica čisto nekaj obratnoga od tega, kar piše in po 1-pisuje.
Takisto brez morale je gospa Melita rojena plemkinja, zdaj žena velein-^i »trijea Klanfarja. -^e Cz materijalnih razlogov je vzela plebejca. slikari, bj rada jezdarila. se dolgočasi in zato vdaja Urbanu, sUkarnn A vrelu !n še drugim. » dosti boljša je gospa Klara, žena Arr»-lova, Ki se vdaja tudi Urbanu in drugim. SKkar A vrel je rj/ubimec Melite in modela Lede; le K lan far, sin kmetice in ope karja, bivćl politikant, advokat in zdaj industrij ec, je moralen, kmetska butica, ki dela v hrepenenju po dmdendah, Ker pa ne razume sodobne umetnosti, ponoč; smrči, prepoveduje ženi jezdariati, kontrolira ženine račune, je zdravo grob, ga zaničurjejo  vsa ta  glembajevska družba
V >Ledi« gre za to, aM se Melita loči od Klaniarja in gre z A vrelom. aX ne, in aH se je Klara sama usmrtila ali ne. Nazadnje ostane vse neizpremenjeno ln vse živo; samo Unban ne bo menda več pisal reklamskih  kritik  o Avrek>vih >icičih«.
To družbo, ki je baje tipično zagrebška, nam Krleža predstavlja ret« z močno roko. In predstava je bila pod dr. Ga-vellovo režijo zopet odlična.
Glavnega estetsko pustolovskega junaka Urbana je močno poosebil g. Levar. mojster dialoga in elegantne igre. Plebejca Klanfarja je podajaj g. Skrbinšek z detajlno realisti'ko. a ostal kljub grobostim vendar»e edina simpatična osebnost, ki ji moramo pritrjevati v vsenr^ kabinetno figuro je ustvaril g. Zelesnik 8 slabičem A vrelom; prizori z njim so najbolj dra matski; izvrstno je OOTiačjil muzika g Danes
Tudi vse ženske vloge so Igralski hva It-žne in prav dobro igrane.  Hlstepsici M liti   je  dala   polno  življenja  g.   Mira Da nilova. preračunljivi   Klari ga. Nabloeka. slovenska prostitutka, ki puši kot tova-niški    dimnik,   jrdč. Slavčeva. hrvatsku prostitutKa   pa   cdč.    M.   Boltarjeva. V nobeni vlogi se gdč. B. ni uveljavila bolje
in brvdšauno govori Mre« iepo zvoi.* < Zadnje dejanje je sploh prav po*e>b:io učinkovito.
G.  dr   Gtrvella  je  ust\av,i  dvoj« raiu okusnih  inter;erj^\    u  uiio>     DoiaiMO« z i'H?uienj   pomotat-i-m   je   imeniten! Zares. •..-«• to *;>ada v smetidnico. l>uhov tj -bolika. Fr. G
KOLKDAR
Daue>: Pet«k lit«   aprila,  katoličani: |v-ter,   Tankoslava.   pravoslavni   IfJ nprila DAN ASN J R  l'k IH EI > l T V H Kili©  Matira:   >X —27c.
Iv i ii r* hiral; VocoM manevri
ZKI>: Dvoje >;t v 1 i taktu "l> 1 1 90 v kinu Malin
Ho%ru-ki»  |>lanin-ko dru-tM», Obtnl ob   "J>   v   Mastnem domu.
Akadoniin   Pomladka   fcdefOfa   kri/* ob
-O.   v    l MlOilU.
Mofokluh     LilllillHM     i : )(,r   ob 90.
v klubskih prostori!) Mikličovsga Mola DESU1HH  ' »KARNK Dane>:    Habovtv.    lvorure>i«i    tri; 12,
1'star. Sv. Petra MSU 78, Hofevar, Ljubljana  VIL, Celovška vesta 34.
— Od danes naprej tudi v kinu !•'<■.: znižane eene. Z današnjim sporedom, s pre-
miero izvrstne vojaške komedije >Vese1l manevri«-: vpelje kino Ideal nove cene. ki so zelo znižane od prejSnjih Vstopnice v kinu Ideal so od danes naprej po 4.—, 6.—, 8.— in 10,— Din za c*»ebo.
Dramska družina NSZ
Ljubljana, aprila.
Jutri zvečer se nam predstavi na odru Delavske zbornice nova, mlada dramska družina. Prosvetni odsek NSZ si je ustanovil tudi dramsko družino, katero tvorijo mladi ročni in duševni de;awi. Mlado <tnižino vodi znani igralec Tercir, ld je tudi naštudiral prvo igro, s katero ^e nam nova dramska družina predstavi. Za prvo predstavo si je izbral g. Terčič dvodejanko I. Turirenjeva >Tuji kruh*. Igra je dobro na-študirana in smemo reči, da se nam bo predstavila mlada družina prav odlično. Odlično so namreč tudi zasedene posamezne vlopo. V ansamblu igrajo g. Košuta, Strniša, Juvai in drugi. Prvi trije so stari naši znanci :n je zato vec nego sigurno, da bo prvi nastop te mlade dramske družine posrečen. Naroo-na strokovna EVOza ima v svojih vrstah veft dramskih odsekov, ki nastopajo pri posameznih podružnicah, potreba je zato bita, da ima svojo dramsko družino tudi v Ljubljani. Ta dramska družina bo dala vse Igre najprej v Ljubljani in bo potem ž njimi poštovala pri zunanjih podružnicah.
Prva predstava dramske družine NSZ se bo vršila jutri ob *J0. uri v dvorani IV-lovska zbonice. Vstopnice od 10 Din navzdol se dobe v tajništvu Ni?Z, v palači De-:avske zbornice ali eno uro pred predstavo v fOatJDuln Delavske zbornice.
Prosimo javnost, naj počasti s svojtm obiskom prvi nastop naše napredne delavske mladine in s tem pokaže, da zna rfmiti velik trud  naših delavcev.
Zakaj tako radi pozabljamo ?
Gosp. —n— j c pod *go»njim nasl<v \oai izkuišal popolni t i mojo pripombo o izvrstnih pevkah, im igralkah, k; so na našom odru kreirale partijo *Madame Bo>tter-fly«. Domneva, da som v naglici pozabil eno najboljših, Skmanko gdč. Rezko Tha-lerjevo, ki bi mi morala ostati v apommu, kakor je nepozabna vsem. ki so jo nli&ali in videl . Končal o pa gosp. —n— vendarle sumi, da sem jo »pozahU« nala<^ć. čcA: »N'emo prophcta in patris« ne velja menda nikjer tako .kakor ba$ pri nas Slovencih.
Gospodu ali gospe —n— in dn*gim, ki bi utegnili misliti ali sum;ti isto, naj odgovorim na ta očitek čisto kratko:
Niti nisem v naglici pozabil, niti nisem nalašč prezrl qdč. R. Thalcrjeve. rHJoć o tujih gostih voKčc in o Rumunki posebej, sem navedel lc tri umetnice, ki so bile na našem odru prav posebno odlične Buttcrflv in BJ000B t>menil nobene domače ali pri nas stalno angaževanc umetnice. Zakaj tudi go- 29oto GjiMgJcuiac Gavellovo sem poslušal park rat kot But« terflv, ko je gostovala, prihajajoč iz Keo-grada. Kot angažiranke je nisem šel poslušat več. ker sem moral poslušati to opero najmanj že štiridesetkrat in jo pojdem poslušat ^anw, kadar me po/ene poročevalska dolžnost
Res je, da jc b la gdč. Thalerjeva prav dobra liutterflv, da io jc pela z velikim uspehom m menda med vsemi domačimi }>evkami največkrat. Da. pela in igrala Jo je tolikrat. da mi je sama to/ila. da se Je je skoraj že naveličala. Tudi CM je stala kot pevka in igralka visoko nad rumun-skim gostom. Ali omenil ie n sem. kakor tudi ne sploh prve na^c K.ittL-rlJv. Cchnnjc ge. Lrli NJorjiart-Nemečk. >\e. ki ie bila takisto izvrstna. n• ti n:Kc domaće umetnice, gc. Pavle Lovšotovc. fflOO in igralski gotovo odlične in nit ne rajne ljubljanske in zagrebške publike, gc 'rme Polako ve.
Skratka: navedel -»cm lc tri prominentne goste iz tuiine, ker sem pisal pač le o gostih, da podprem tvojo uvodno trotov:
gost naj ho po svoji kreaciji ;ti aposolmo' sti vzgleden. aH pa ni treha.       Fr G
Oteke» nos.
— Cuj pp';atelj. zakaj pa imaš tako strumno otekd nns? Kai s: imel hrip<»'v
— Ne. toda icmaT sem vse, kar so mi luidie svetovali prr>t; brin5
Zdravnikova žalost.
— Zakai si takn žalosten, doktore?
— Zaradi svatih nacijentov
— Kai iim srre tako s!abo?
— Ne, toda plačati noče nihče.
Stcv. Q7
»SLOVENSKI   NAROD*, dne 29. aprila 1932.
Stran S.
Dnevne vesti
— Smrt starega ljubljanskega Sokola
t Sofiji. Dne 24. t. na, je v Sofiji umrl ljubljanski rojak Fran Anderwald. ki ga je pred desetletji poznala vsa Ljubljana pod prijateljskim imenom »Ane«. Pokojnik ki je doživel 62 let. je bil sin stare ljubljanske družine in je najprej napravil nekaj razredov gimnazije, nato pa absolvi-ral Mahrovo trgovsko šolo ter se posvetil trgovini. Ko se je osamosvojil, je imel svojo trgovino v Gorici, kjer se je tudi oženil z narodno zavedno goriško Slovenko go. Marijo, čez nekaj let se je zopet vrnil v Ljubljano, kjer je imel trgovino v šentjakobskem okraju in tu je imel tudi svojega najboljšega prijatelja, nameč trgovca Franca Berganta, ki je že tudi nekaj let med pokojnimi. V Ljubljani in tudi po vsej dežel: je bil pokojni Ane zlasti poznan kot ponosni zastavonoša Sokola, saj je s svojo visoko postavo vzbujal splošno pozornost. Vedno je bil goreč Sokol, navdušen Slovenec in najveselejši družabnik mnogim svojim prijateljem. Povsod je bil priljubljen, zlasti pa med Sokoli, ki jim je bil najzve-stejši drug. Se pred balkansko vojno se je pa Andervvald preselil v Sofijo. kjer je otvoril trgovino in prodajo tobaka. Vedno se je spominjal Ljubljane in svojih prijateljev ter redno dopisoval z njimi, a predvsem se je zanimal za uspehe Sokola. Pokojni zapušča še vdovo, sina Teodorja in pa hčerki Marijo in Vlasto, ki je poročena z dr. Tomassinijem, za njim pa žalujeta tudi še brata Rudolf in Ferdinand ter mnogo njegovih prijateljev v Sloveniji. Njegov pogreb je bil 25. t. m iz njegove hiše na bulvarju Kristo Boteva. torej na eni naj-glavnejših in najlepših sofijskih cest. Pokojnemu rojaku časten spomin. njegovi družini in sorodnikom pa naše iskreno so-žalje.
— Beograjski geodeti v Sloveniji. Zagreb je posetilo včeraj okrog 50 beograjskih študentov geodetov. Iz Zagreba so odpotovali v Slovenijo, da si ogledajo Ljubljano. Bled in Bohinj.
— Prvomajske manifestacije v Zagrebu prepovedane. Zagrebška policija objavlja v zagrebških listih naredbo, s katero so r interesu javnega miru in reda 1. maja prepovedane vse javne manifestacije. Naredba je bila včeraj dopoldne plakatirana po mestu.
— Izprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Ladislavu Vehovcu iz Mengša izpre-membo rodbinskega imena Vehovec v Veli-konja, Aureliji Plot ar iz Vidoncev pa iz-premembo rodbinskega imena Plotar v Pučnik.
— Razpisana zdravniška služba. Občina čačak razpisuje službo občinskega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 1. junija.
— Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Celju je prepovedalo Janezu Kavalarju iz Levca zahajanje v krčme za eno leto.
— Slab tujski promet v Dalmaciji. V
srednji Dalmaciji je bil tujski promet ta mesec zelo slab. Zelo redke so skupine tujcev v Splitu, pa še ti večinoma samo potujejo skozi Split. Posebno se pozna nazadovanje poseta nemških letoviščarjev. Upati je, da bo čez poletje tujski promet večji, ker so že napovedane večje skupine Poljakov. Čehov in Nemcev.
ZVOČNI KINO IDEAL
OD DANES NAPREJ PRI VSEH
PREDSTAVAH
ZNIŽANE CENE
4.-, 6.-, 8.- in tO.- Din
— Dober ribolov. V sredo m včeraj so pripeljali na ribji trg v Splitu 60 kvinta-lov rib. Zadnje dni je bilo lepo vreme in ribiči so nalovili mnogo rib. Cene so znai-no padle.
_ R i ii k«i š 111 i  izlet    Jadranske Straže nn
morje. 0}K>zarjamo vnovie. la se \e treba prijaviti za izlet najkasneje do 30. t. m. Plača pa se lahko po prvem maju t. I. Prospekte in informacije dajo izletna pisarna Jadranske Straže, Gledališka ul. S. v popoldanskih in večernih urah. Rezervirajte si pravočasno mola!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bi'o po večin: krajev naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 22, v Ljubljani 19.4. v Splitu in Skop-lju IS, v Mariboru, Sarajevu in Beogradu lb stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3. temperatura je znašala 6 stopinj.
— Samomor bolne žene. V Omišlju pri Splitu je skočila skozi okno TI. nadstropja 401etna Jela 2:žin, ki jo jc muči'a težka živčna bolezen.
— Samomor invalida, očeta 7 hčera. V Biogradu na moru je rkočil v morje poštar iz Rutomiščice Ivan Blagdan. Mož jc zapustil 7 hčerk. Kct vojni invalid je dobival 750 Din invalidnine mesečno. Poleg tega je prejel v dveh obrokih 12.000 Din. misleč, da so to neki zaostanki. Invalidsko sodišče v Sarajevu ga jo pa zaradi tega obsodilo na 15 dni zapora in izgubo pokojnine, ker je sprejel in zapravil denar, ki so mu ga bili pomotoma izročili. To je pognalo moža v smrt.
— Marlene IMetrich «e je sprla s firmo Paramount. Velika ameriška družba 1'arn-mount bo ustavila izplačila Marleni Dietrieh. Poleg tetia [e družba odpovedala pogodbi slovitemu režiserja Marlene Dietriehove Jožefu SternbergU. Vzrok je tudi spor radi prihodnjega filma »Plava Venera«, w katerem bi morala igrati Marlene Dietricfl jlav no vlosro. Družba nore sprejeti filma v itdr-lavi kot jo predlaga Sternberg, Marlene Dietrieh pa je izjavila, da igra glavnj vii-go le tedaj, če se režijo poveri ^ternbermi.
— Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Fr. P. Zajec. optik. Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno
Iz Lfublfane
—lj   O   konferenci   Mednarodnega urada
dela, ki se pravkar vrši v Ženevi, bo v torek poročala siospa Milena Atanarkovie. edina zena-'lo <«j;itiiija iz nase države. Ifa programu te konference so bila vprašanja, ki se tičejo predvsem žen in dece, zato opozarjamo na njeno |*>ročilo že sedaj članice ženskih društev. Ker je c. Atanackovie podpredsednica Jutroslovenskeiia ženskega saveza, pričakujemo veliko udeležbo naših žen. — Tajništvo JZS.
—'lj Statistika brezposelnosti. Po za-i-nji statistiki Borze dela je v Ljni-bljaii 4 ti tj brezposelnih in je njih število proti pričakovanju z^tpet narast io. V splošnem je položaj ncizprenieu.ion. delo je dobilo v zadnjem času samo nOKaj stavbnih delavcev v Mariboru Je število brezposeln h precej padlo ;n zna^a samo 10l">, v Celju jih je pa brez dela še vedno 11-">0 in v Murski Sobot.] 360 Zadnje čase je iz Slovenije odpotovalo mnogo delavcev v Turbe v Bosno, kjer s<> zaposlen* pri lesni Industriji v Hrastniku se je položaj n Koliko uthdjšal, ker steklarna deloma te obratuje in po nekaj dni v tednu zaposluje delavce.
— lj Akademija  podmladka  Rdefega kriza kla-u-ne iriumazije bo d revi ob 20, v veliki dvorani »L'niona   pokazala, da je naša mladina  se  vedno  vneta  za   lepo umetnost, predvsem pa za glasbo. Med drugimi mladimi umetniki nastopi tudi Je znani nas nal-mlajsi violinski virtuoz l'roš Prevoršek. gu jonee klas. gimnazije in  učenec prof. slajša, a na   klavirju ga bo spremljal pianist Marjan   Lipovšek.    Tudi  ostali   program je pester in  zanimiv, saj   nastopi  mešan zbor pod  vodstvom  prof   K   Adamiča, oklet kla širne gimnazije, svoje /nanje  nam  pa gim nazijci pokažejo tudi v  Jramatskem prizoru ild   Kor je vstopnina  minimalna  in  je nn men prireditve dobrodelen, je dolžnost našp javnosti, da napolni dvorano in * tem poka že razumevanje za idealna stremljenja nase šolske mladine.
—Ij TKI> Atena priredi v veliki dvora ni Kazine t.. 5. in C. maja razstavo kaktej in stekla. Vabimo vse ljubitelje razstavnih predmetov, da si ogledajo bogate zbirke, ki jih stavijo društvu na razpolago različnc-tvrdke in mnogi zasebniki.
—lj Rdefi križ za prihodnjo zimo. Sploš na   gospodarska   kriza   utegne   s prihodnjo zimo postati za veliko število revnih in brez. poselnih ljudi v Ljubljani katastrofalna. Zato je krajevni odbor Rdečega križa v Ljub ljaei že sedaj započel razsežno socialno akcijo, ki  naj    omogoči, da dobi ob začetku prihodnje zime kolikor mogoče veliko število   revnih   in  brezposelnih   prebivalcev n;* šega mesta v dar   sicer že nošeno, vendai pa še dobro obleko, obutev in perilo za rn rasle, kakor tudi za   otroke.  Kdor dobi po pošti ali danes ali jutri dopisnico Rdečega križa  ljubljanskega,  nai  ju pozno prebere, potem pa dobro spravi  Iz razjasnil, ki bo lo sledila,  bo  postalo  |ac*uo.  da   more  pri tej akciji sodelovati vsakdo, ne da bi bil oškodovan ua    svojem imetju,   tudi če je prav skromno, ali  na svojem dragocenem času.
—lj Društvo ljubiteljev ptitarjev v Ljub Ijani vabi svoje Člane in ostale interesente na  pomladanska  vzrejno tekmo pticarjev, ki se bo vršila v nedeljo, dne t. maja t. t. v loviščih Ljubljana. Mesto in  Dev. Marila v Polju. Pozdravni večer v  soboto, dne 90 aprila   v   restavraciji   hotela   »Slon«   ob 20. uri. Zbirališče in ocena psov v nedeljo ob 7. uri zjutraj na dvorišču hotela Miklič. Ko silo bo pri »Sedmici- v Mostah  Zvečer ob 20. uri poslovilni večer v restavraciji hote ta Miklič. kjer bo razglašen izid tekme in se bodo  razdelila darila.
—lj Podaljšana Gledališka ulica. prej Knezova, doslej ni imela vodovoda. Ob nji stojita le dve hiši. v kateri je voda napeljana iz Puharjeve ulice in B1eiweisove ceste. Te dni kopljejo v tej ulici med Gajevo ulico in Gosposvetsko cesto jarek, v katerega po'ože glavno vodovodno cev.
—lj Se\erui del mesta dobi kanalizacijo. Že nad teden dni kopljejo na hunajski cesti med Pokopališko in Linhartovo ulico jarek za glavni kanal, ki so ga že /.betoni ra i i prejšnja leta od Ljubljanice do Dunajske ceste. Ta glavni kanal bo segal v Šiško. bo tudi severni del mesta kanaliziran, ki je velik okraj zase z mnogimi novimi hišami in vilami — Bežigrad — pa tudi siška je gosto naseljena; kanal izačija je prva higijenska zahteva ter pogoj, da se mesto lahko siri v smislu sodobnih higijenskih .»ah tov iakšna gradbena dela vsaj nekoliko omilijo
naraščajočo   brezposelnost   Gradbena dela
opravlja t\rdka l>uki<\ ki je izvrševala vef;a kanalizacijska dela v Ljubljani že prejšnja leta.
— Ij Akademike in akadeinifarke. ki jtm je pn srcu treznost na ideja, vabimo, da se udeleže ustanovnega treznostnega občnega zbora, ki se bo vršil v soboto :<0. t. ni. zve-čvr ob 7. na univerzi v -=obi št. 77 v I. nadstropju.  Pripravljalni odbor.
—lj >Ljnbl.janski S*kok. V smislu zaključka letošnjega rednega občnega zbora, sklicujemo na dan 12. maja ob 20. url v društveni mali dvorani v Narodnem domu. izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Pooblastilo glede uporabe stavbnega fonda v adaptacijske -vrhe; 2. ustano vitev odreka za zpradbo doma Hlede na eminentno važnost dnevnega reda in na določitev važni!) smernic, od katerega bo odvisen nadaljnji razmah društvenega delovanja, pričakujemo polnoštevilno udeležbo "danstva. Zdravo! Odbor.
—lj Danes »Dvoje srt v ¥4 taktu«. ZKD predvaja danes ir jutri v veliko veselje in zadovoljstvo vseh prijateljev priljubljene popularne operete »Dvoje src v % taktu« ta film kot svojo matinejo r Elitnem kinu Matici. Ansambel te nepozabne filmske operete tvorijo Willy Forst fn Oskar Karl-vveis. komiki Paul Morgan. Szdke Szakall in Paul Horbigei ter subreti Trene JSisin-ger in Greti Theimer. Takega osobja kasneje ni imel noben drugi firm. Danes in jutri sta predstavi ob pol 3. popoldne, ne-
deljska pa se vrši kot običajno od 11. dop. Cene najnižje!
—lj Ravnateljev« mednega vodovoda '" elektrarne sporoča svojim strankam, da se je preselilo iz Mestnega doma v Mahrovo hišo, Krekov trg štev. 10. ter u raduje od 28. aprila dalje v novih prostorih.
—lj šentjakobski gledališki oder ponovi jutri in v nedeljo ob '20.15 prekrasno DreJ'erjevo dramo -Ljubeien sedemnastlot nega«, ki je doživela dosedaj že sedem po tiolnoma razprodanih hiš. Drama je izvrstno naštudirana. Ker *o bile vse dosedanje .»redstave popolnoma razprodane, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure, ker «>e bodo sicer brezpogojno prodale naprej. Sobotna in nedeljska predstava sta nepreklicno zadnji predstavi te krasne drame. Za soboto 7. maja se pripravlja premijera izvirne domače spevoigre študentje >mo ...«
— lj Jurje^an.ie na Uubl,jun>kefii Gradi prirede šentpt-ter^ke in šentjakob^ko-tma* >ke Ciril Metodove podružnice dno 5. maja Vabljeno je vse ljubljansko prebivalstvo, tla poeaedi ta dan svojega patrona sv. Jurija. V slučaju slabega vremena se preloži na ^. Kakor vsako leto. bo ves dan igrala godD.i
Sloge-, oskrbljeno bo tudi za okrej>ciio :n 1 azvedrilo.
—lj Smrtna ko>a. Snoči je umrl v bolnici na posledicah pljučnice g. Rudolf Jer-še, uradnik pri deželnem sodišču \ Ljublja ni v najlepši moški dobi. star 44 let. Pokojni je bil vesten in priden uradnik. Pogreb se bo vršil jutri ob lb\ izpred mrtvašnice deželne bolnice. Blag mu spomin!
— j.j Današnji ribji trg. Na današnji ribji trs so pripeljali precej r;l>. na.5več seveda morskih. Od domačih rib so oblajali mrene po 15 ščuke po 06 in bohinjske ;xjstrv:   tamerikunke)    po 50 DCn
ker.  Morske ribe:   sepi  24.  bradač  24__86.
oslici 28. skombri 26. orači 36, oradi JS. k'ffulja 36. cipije 32. morsKi solob 2S. ta-temica 40, palamida rezana 36, cela 32 in irbo-ni 36 Din kg. Vsekakor se zdi, d.i so ribe preveč drage. Tako n. pr. na tr-zu prodajajo palamide po 36. dočim jih pri c Staoulu, ki ima gotovo vee retfie in drugih stroškiv. prodajajo po 30 Din kar! Kupčija z ribiucni je bila precej živahna.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« sreneiee neovirano iztrebljenje Črevesa kar često učinkuje 12-anredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanii. »Franz Josetova< voda se dobi v vseh lekarnah, dro^tn-iah in špecerijskih trgovinah.
Iz Celf a
—c Navodila za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov. Davčna uprava v Celju razglasa: Davčni zavezanci, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let — pred I. \929 — lahko zaprosijo po odredbi § 14. zakona o neposrednih davkih od 26. marca 1932 in v tem členu predvideni višini za odpis teh davkov. Prošnje je treba izročiti občini. Ce obstoji v kraju stanovanja davčna uprava, se prošnje predložijo dotični davčni upravi. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: Kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom: imovinsko stanje z označbo nepremične imovine: vrednost ostale premične imovine; s čem s& prosilec bavi, od česa živi in kraj. kjer stanuje. Prošnji je treba priložiti: 1. Izvleček iz zemljiške knjige: 2. potrdilo o imovinskih razmerah. To potrdilo izda na uradnem obrazcu občina, kjer prosilec stanuje, in občina, v kateri je prosilec za-do'žen z davkom: 3. druga pismena dokazila o imovinskem ^tanju. Izjave o dolgovih prosilcev se bodo uvaže vale, ako vsebujejo znesek dolga in :me upnika. Ce ima davčni zavezanec davčne zaostanke pri raznih davčnih upravah, mora vsaki davčni upravi predložiti posebno prošnjo. Prošnje za odpis davčnih zaostankov je kolkn-vati s 25 Din. pri'oge pa s kolki po 2 Din. Tiskovine izdaja davčna uprava. Prošnje in vse priloge naj bodo pisane razločno, pregledno in lasno, po možnosti s pisalnim strojem.
— c Na dobrodelnem koncertu, ki se bo
vršil v Celju v maii dvorani hotela »Union« v torek 3. maja ob pol 9. zvečer, nastup: tudi deček vijolimst Miran Viher 1 IzVajanjem dveh znamenitih vijolinskih koncertov: Bacha in M e n d e 1 s s o h n a. Vstopnice se bodo prodajale v knjigarni Gorič;ir & Leskovšek. Cisti dobiček je namenjen hc J11: in in brezposelnim v Celju.
— c Uradni dan Zbornice za TO! za Celje in okolico se bo vršil v torek 3. maja dopoldne od S. do 12. v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju. Razlagova ulica 8. pritličje, levo.
—c Prihodnja prvenstvena nogometna tekma bo v Celju v nedeljo 1. maja popoldne ob 4. na igrišču pri Skalni kleti med SK Železničarjem iz Manbora in celjskimi Atletiki.
—c Sokolskj tnajniški izlet na Boe" sc
bo vršil v nedeljo I. maja. Odhod izletnikov 'z Celja bo z jutranjim osebnim vlakom. Zbirališče po! ure pred odhodom 'laku pred kolodvorom zaradi polovične vožnje. Vsak član naj prinese s seboj svojo sokolsko legitimacijo. Vabljeno je k izletu poles članstva tudi vse Sokolu naklonjeno občinstvo.
—c Dve izgubi* V ponedeljek 25. t. m. 'e bila Izgubljena v mestu rumena ženska torbica s srednjo vsoto denarja in f.epno svstiljko Istega dne ie bil« izgubljena nekje v mestu 300 Din vredna zlata ovratna verižica. Poštena najditelja nai oddata najdene predmete pri celjski mestni policiji
Lepite na pisma znamke pratituberhniasne lige!
Pred vprizoritvijo „Sonca" v Kamniku
Krstna predstava bo v soboto -Za Peterlin-Batogovo delo vlada
splošno zanimanje
Ljubljana. 29. aprila.
Poročal sem že. da vprizore igro v soboto. 23. t. m. Radi tehničnih ovir se je vprizoritev zavlekla za teden dni in tako bo Krst nove slovenske drame v soboto, 30. t. m. ob pol 9. v Čitalnici v Kamniku. V torek zvećer }e avtoT g I-ojze Pe-terlin-Batog povaoii k skusnj: gg. Bratino in Gregorina. člana ljuoljanske drame ter nekaj svojib znancev in prijateljev iz kamniške družbe.
O vsebini »Sonca« sem že napisal, pozabil sem pa omeniti, cla sem pri čitanju te moralne diame dobil vtis. da se snu v dobro čita — težje pa je potem podajanje posameznih vlog Lako. da sem se skoraj bal. 6e bodo naši ljubitelji dramske umetnosti v Kamniku kos tej težki nalogi.
Igra zahteva predvsem krepke režiserske roke. treba je vsako posamezno vlo^o. veliko ali manjšo, izdelati in izpiliti do skrajnosti, v podajanju vlog pa je absolutno potreben tempo, sieer bi vprizoritev nemalo trpela na celoti.
Pred ocrni moramo imeti dejstvo, da se pred nami razvija drama. po!na strasti in da nam avtor slika življenje v družini viSjcga svetnika tako izvrstno in prepričevalno, brez vsakega iz imetni^enja in teaterskih trikov, tako pristno, da je končna trditev: — da, res je tako v življenju — upravičena in pravična.
Društva gor — družine dol«, pravi ogorčeni oče, k: težko prekaša, da mu žena deluje v vsen mogočih društvih, da je dan za dnem. večer za večerom na raznih sejah, da 3e briga za moralno vzgojo deklet, skratka za napredek in blagostanje vsega življa — doma pa zeva praznota — ni sreče, ni lju^>ezn^ — prišlo je celo tako daleč, da žena vzlj'ibi z vso ljubeznijo zrele žene. nekega človeka, kateremu hoče dati svojo hčer za ženo samo za to. da mu bo tudi ona sama bližja. In mož. ki mu je zopet delo - - urad — vse, nehote in morda nevede zanemarja svoj dom in je slep za vse ljubavne avanture "voje žene. za katere pa ve že vse mesto   . . .
Tn potem življenje v razuzdanem zabavišču, ki nam pokaže moralno pokvarjenost mladne. nesrečna dekleta so na milost in nemilost izročena brezsrčni -niada-mi«.
Za konec nam j<* avtor pripravil lepo zaokroženo dejanje, žena uvidi, da je ^adla v roke brezvestnemu zvodniku, prosi moža odpuščanja, vse se ured* in zbliža — sonce  rodbinske sreče  zašije v družinsko
I
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Danes ob 4», 7 11      9 11
Marlene Dietrieh
v filmu špijonaže, ljubezni in ve-lenapete vsebine iz dobo svetovne vojne
„Onečaščena"
NAJNOVEJŠI FONOV ZVOČNI TEDNIK
i
Slovenci v Ameriki
V Clevelandu živi Slovenec France Će-pirlo, kateremu se je posrečil važen izum Konstruiral oziroma izpopolnil je tako zvani mikrometer, to je napravo, s katero je mogoče meriti najtanjše stvari. Posebnost mikrometra je. da je opremljen z indikatorjem, k! natančna pokaže debelost predmeta. Podobne mikrometre sicer izdelujejo v Nemčiji, kjer pa stane vsak 75 dolarjev, čepirlov pa samo 10 do 12 dolarjev. V Clevelandu je bila ustanovljena posebna družba pod imenom Chep-rlo Manu-facturing Co.. ki bo izum izkoriščala.
Tragična usoda je doletela 441etnega Ignaca Zupančiča. Pokojni je bil zaposlen pri Ponahue Stratton Co. v kraju Bav Viev. država Wi5contins kot oskrbnik vzpe-njače. Ko se je 2. ar>ri!a v temi vrača I domov in krenil čez železniško progo, je pridrvel tovom- vlak. ki ga je podrl in povozil do smrti. Pokojni je bil oženjen in oče dveh otrok. Doma je bil nekie z Dolenjskega.
V kraju Elv ie 23. marca na domu svojega srna umrl 751etni Joaip Jenko. Pokojni je bil doma iz Zgornjega Bernika pri Cerkljah na Gorenjskem v Ameriki je bival 30 let. — 28. marca je v Milwaukee umrla 70'etna Katarina Kušljanova Pokojna je bila doma z Dolenlskega v Ameriki je bivala 18 let. — V CVvelandu je umrla Marija Hočevar, rojena .Tern^jčič. po domače TTlčarjeva ZapusMla V mož^ m tri hčerke. Pokojna ie bila doma iz vasi Zagrađee-Fužine pri Stični na Dolenjskem — V Clevelandu je umrl Alojzij Grandovec, star 71 let. Pokojni je bil doma iz Straže r>ri Trebnjem, v Ameriki je btvml 36 let. Zapustil je ženo. štiri sinove in hčerko. — V Urajn Forest Cit.v je 2 aprila ne svoj 77 rojstni lan umrl .Tož*»f Bucinel. Zam^til ie ženo šest sinov in dvp hčerki Pokojni je bil doma iz Gorice ter le bil eden naistareiš'h slovenskih naseljencev v famošnVm kra-fu. — 5. aprila je v Clevelandu um ris Frančiška A greš. rojena Groznikar v ata-roatt 71 let. Zapn«+!la 4e irrtla. Štiri hč^k* fn dva sina — Po dolgi bolezni *e v Clevelandu oreminul Stane rv>ljan Pokoini je bfl star 62 let. v Clevelandu je bival 30 let.
življenje s takim sijajem kot oni Ion. ko je žena prvič prestopila prag svojega novega doma — in konec ...
Hiter tempo igre vsa drama se odigra* va v enem popoldnevu. BOCl m jutru, vpu-va na gledalca prav dobro, prodno ia začneš razglabljati vsebino — je Konec pic — in ker je srečen in zasoljen — »i z;*uo-voljen.
Ko smo si torej v torek ugledali neka* ko generalko, smo videli d-» m vsi Bavada" jo, igralci kot režiser, da od njih aav si. ali bo šlo Peterlinovo »Sonce« po vpr / -ntvah v Kamniku — v arhiv — ali oa bodo j Soncu t odprta vrata na večje r gledališke odre. Opazili smo neko po^eono tremo, morda je bila kriva kritična prva vrsta, morda tudi še v nekaterih prine-rih slabo obvladanje besedila.
Vloge so. kot rečeno, dobro zasedene.
Gospod E. Gregorin je o vtisih, ki j.h je dobil pri skušnji izjavil:
Zgodba je zanimiva in stopnjuje v gladkih in jedernatih prizorih zajetih iz ž v-ljenjske vsebine. Naliv očisti ln i z pere zemljo prahu in umazanosti, da jo oživi tem čistejše jutranje sonce. Družino objame nevihta in po prestani težki uri za^r^-je zopet vse oživljajoče sonce in ž.iriti te toplote je žena. ki ljubi svojega moža in dom.  mati. ki ljubi  svoje otroke.
Sodelujočim vloge dobro prilegajo; pristni so Ln sveži, kakor spočita zemlja, ki diha v planinskem zraku, ter hrani in skr.-va v sebi polno moči rasti in razvoja..;
Izmed nastopajočih znatno stopajo v ospredje ga. .Tusta Žmuc-Skokova kot žen \ gdč. Roz: Cižmekova kot hči, g. Stane Krek kot sin. g. Golob kot oče in gdč. Pavličeva kot demimondka. Tip zase, kot izklesar iz Življenja je zvodnik in hi3n! prijatelj g-">sp. Alfonza Skale. Tudi oetale vloge so dobre, do sobote se bodo gotovo še vsi kar najbolj potrudili in podali res zaokroženo igro.
Po skušnji je sledil mal prijateljski večer, ki'er so govorili gg. Gresrorin, Brati**, Vedlin. Peterlin. R. Kos. notar Sevnik in za igralce g. Skala.
Tz vseh govorov je zvenela splošna Kva> la dela gosp. Peterima in pravtako bvp^a agilnim kamniškim ljubite^m dramske umetnosti.
V soboto pridejo v Kamnik tudi Številni gostje iz Lifubljane, da si ogledajo najnovejšo slovensko delo. ki je vzbudilo že dokaj zanimanja. Raiko Kos,
Trebanjske novice
2o lol^to se nismo osaisili, .pa j«' šlo vse tako mimo nas brez nesreče in son-saoki so jčh ta«ko želeni  tu okTos.
Po:»'avo snu> iimeJi t*nLi mi, kar izmislila se je ta zavLta in zvita Temenica, pa prestopila bregove, da bi kmaJn odplavala vsa ^Trebanjska banovin a <, z njo protr;  Poni k vam.
No, stvia.i sroio _      suhii (ura..!niki cevlo v
žetpih!) in avet] Jurij nam je že malo zaželeni! travnike in gozdove.
Drugače gre življenje po določeni pot!. Zaključena je bila kmet. nadaijevalna šola z D. letnikom s prav lepimji uspehi, jeseni pa se nadaij«uje z zadri; *«m letnikom.
V prosvetno - kulturnem pogledu «no imel! v zadnjem čat»u dve večji prireditvi, obe v Prosvetnem domu. Prvo je priredil Marjin vrtec ob priliki imtf I IlinftOga dne, ;!ru*ro pa na£a osnotvna £o-la, ki je na J u rje vo nedeljo i®rala plan.nsko igrieo Pekta s prav zadovoljivim ns;irhom. Tu-li sokolsko društvo je pridno na delu. Marljivo se vežba sokolskj pevski zbor za svoj prvi nastop, tolovadndca pa BporadMO pripravlja nov program za poletje.
Za  1.  maj  napovedan   pnJHalot tr»v skega Sokola na Čatež se preloži! na vne bohod 5. maja in bo združen z nastopom vseh   telovadnih  oddelkov.   Prijavljena 10 tudi   društva:   Novo mesto,    M-Lma in. št. I^ovrenc,   ki  se  udeleže izleta. SokoJi udeleže  Izleta  v  kroju.    Na   sv-lenje na Čatežu!
Za Inje ča«>o smo dobili več novih moči v naše urade. Namesto v LJubljano prfme>rMTif'-a Btavaflatte tVn. kontrole s. Ft. Og-rića je pr'šel \t gcntfia na ihti po-loiaj g- M'ha Zdravič, d^ber so-kolsici delavec. Enako smo z z;js- ' -»in spr^-iel.i tudi g. žvana A. pni fm. ko-ntroli. na ko!od\oru pa sta nam>sto v Srbijo pr'--meščon'h prometnikov g. Rebeca in z Leskovarja pn«š!a ^g. promotnika I^ahore in  Rab'č.  Vsem: Dobrodošli!
Pa  še  druirič  kaj! Zdravo!
_ar.
Najboljše, naftrafnetse. zato
Pozor na veter
— Kaj si pa skuhala!
— Saj nisem jaz kriva, temveč vc-
<er.
— Kako to?
— V kuhinji je bilo odprto okuo. veter je obrnil Ust kuharske knjijje, kar sem pa opazila prepozno.
■ -s ■V
Stran 4
»SLOVENSKI   NASODi, dne 29. aprila 1932.
Mie d* Aghonne:
18
(pubtoievka
Roman
— Ce je vama drago izprehoditi se po mojem vrtu, imata še dovolj časa. In pripomnil je tiho. da bi ga slišala samo gospa de Marillac:
— Markiz se vrne nocoj mnogo pozneje kakor običajno, poslal sem mu soigrača, ki ga bo pustil dobivati do jutra, če bo treba in ki mu je naroče-tto nadadjevati partijo z Diegom y Trasrnonte dokler mu ne sporočim, da ga ni treba več zadrževati.
— Vi ste dragocen in redek človek. — je odgovorila gospa de Marillac. — ki globoko sem hvaležna usodi, ki me je seznanila z vami.
Dami sta bili takoj navdušeni za iz-prehod. Gregorio je pritisnil na gumb in prmrtel je sluga.
— Kočija? — je vprašal bankir.
— Čaka vašo milost pri glavnih vratih.
— Dragi dami. — je dejal bankir in ponudil na migljaj gospe de Marillac Klari roko, — Če se hočeta peljati z menoj, vaju odpeljem skozi mesto bogov.
Kakor sta bili odšli iz svojega hotela, tako sta se mati in hči vrnili vanj skozi stranska vrata in po tajnem stopnišču.
Komaj sta ostali sairri. je začela Klara vzdihovati in slačiti se z materino pomočjo.
— To |e nesreča, draga mamica, da nisva prispeli v Rim pred mojo poroko z Diegom. To je mož. ta bankir! Koliko denarja bi imela pri njem. kako bi me spoštoval m ljubil!... O. nocoj sem to spoznala, to je mož, ki bi ga bila morala vzeti. Ce bi se bila omožiia tako, bi mi pač ne bilo treba nikomur zavidati sreče, niti Georgetti! Toda ža-libog...
— Res je, — je odgovorila mati, — toda s tem še ni rečeno, da je že vse izgubljeno. Kljub zgrešenemu zakonskemu življenju imaš nekaj, kar ti lahko zavida marsikatera žena.
VI.
Tašča in zet
Drugi dan mlada zakonca nista vstala posebno zgodaj.
Tudi gospa de Marillac je ostala v postelji; razmišljala je in si belila glavo, kako bi izbila čim več zase in za svojo hčerko iz tega, kar je biia zvedela in uganila, na drugi strani pa tudi iz novega znanca bankirja Gregoria Torlianija.
V te misli je bila tako zelo in tako dolgo zatopljena, da je dejala, ko ji je hči pomagala česati bujne lase:
— Tvoj mož, ljuba Klara, bo odpovedal kočijo, ki jo je naročil za naju. Bilo bi nerodno, če bi naju videli v najeti kočiji. S tem bi padli v očeh Gre-
goria Torlianija na stopnjo navadnih žensk, a to je treba na vsak način preprečiti.
Cim so sedli za mizo, je dejal markiz tašči:
— Vidim, da niste še oblečeni, ma-dame. Saj vendar veste, da sem naročil izvoščka, da si boste lahko ogledali znamenitosti Rima.
— Ne. čisto sem pozabila na današnji izprehod. Odpovejte torej izvoščka, ljubi zet, utrujena sem in rada bi. da ostane Klara pri meni. Ce imate kaj nujnih opravkov, vas prav nič ne zadržujeva. K sreči vem, da človek ni gospodar svojega časa, kadar gre za denarne zadeve.
Pri teh besedah je Klarina mati tako čudno pogledala markiza Diega y Trasmonte. da je nehote pomislil, da je tašča o njegovih nočnih pohodih drugačnega mnenja, kakor ji ga je hotel vsiliti. Zdelo se mu je torej najpamet-neje odgovoriti ji prijazno, čeprav jo je na tihem pošiljal k vragu.
— Toda. madame, če vam bo ljubo, ostaneva kar oba pri vas.
Jutranja pošta je prinesla več pisem, med njimi tudi Georgettino. Hčerkino pismo jo je najbolj zanimalo.
Komaj je gospa de Marillac prečrtala pismo, je srdito vzkliknila.
— Kaj pa vam je? — jo je vprašal markiz Diego.
— Kaj mi je? — je odgovorila gospa de Marillac, — jezna sem.
— Ali bi vas smel vprašati, kaj je vzrok vaše jeze?
— Izvolite, — je odgovorila Klarina mati. — Krivo je Georgettino pismo. Lahko ga vam p reči tam tem bolj, ker sva sama.
In čitala je: »Draga mama!
Vsa obupana sem. Maurice hoče na vsak način prodati hišo v Parizu. Prosim, zahtevam, se borim, toda zaman.
Sama ne vem, na koga bi se obrnila. Če ne pustite vsega in se takoj ne vrnete, da mi priskočite na pomoč in prepričate mojega moža, da bi bila največja neumnost prodati tako lepo hišo, bo vaša Georgetta zelo nesrečna in gotovo zboli od žalosti. Saj veste, da nobene žalosti ne prenesem.«
— Vidite, kako neprijetna je ta zadeva, — je dejala gospa MariHac. — V hiši grofa de Cizereta smo imeli razkošen in udoben kotiček, ki je bil čisto v mojem okusu, da niti ne onremm, da bo Georgetta za nas izgubljena, če se zapre v svoj grad. In verjemite mi. da mi je zelo hudo, ko vidim, da se mi hčerka tako odtujuje.
Markiz Diego y Trasmonte je takoj porabil ugodno priliko, ki je čakal na njo že od poroke, da bi zvedel, koliko dobi njegova žena za doto.
— Madame, vse to se da urediti po vaši volji in v vaše popolno zadovoljstvo. Ali bi ne bilo prav za vse nas, če bi jaz kupil hišo, ki se je hoče gospod de Cizeret iznebiti?
— Seveda, to bi bilo imenitno, — je odgovorila gospa de Marillac.
Podrobnosti usmrtitve v Budimpešti
Zadnji trenutki na smrt obsojenih vojakov — Novi krvnik se ni obnesel posebno dobro
2e včeraj smo poročali, da sta bila v sredo zjutrai v Budimpešti usmrćena vojaka Gustav Kava in Josef Stanislavski zaradi roparskega umora. V torek zvečer je dovolil poveljnik vojaške kaznilnice obsojencema, da sta se poslovila od svojcev in drug od drugega. Najprej so privedli h Kavi tretjega vojaka Nidodema, ki ie bil obsojen na 12 let težke ječe. Nidodem je dejal obsojencu: »Gusteli. ne moreš mi zavidati, tudi moja usoda je kruta.« Kava je pa odgovoril: »Ne govoriva o tem. podaj mi roko in pojdi.« Slično je bilo Nidodemovo slovo od Stanislav-skega, ki ie potem dejal ietniškemu pazniku: ^Nidodemova usoda ni zavidanja vredna. 12 let je dolga doba. Po mojem mnenju je v takih primerih bolje umreti.«
Potem so obsojenca odvedli v skupno celico. Stanislavski je dejal Kavi: »Ti si me pregovoril k umoru. Tebi se moram zahvaliti za to, da pridem na vešala.« Kava je pa odgovoril: »Tvoje izpovedbe so me spravile na vešala. Če bi ne bil pred sodiščem izjavil, da sem Lukascu z držajem revolverja razbil glavo, bi me bili oprostili.« Obsojenca sta preživela nemirno noč. Spati nista mogla, skoraj vso noč sta kadila in pila vino.
Čeprav so izdali samo 300 vstopnic, se ie zbralo že zgodaj zjutraj pred vojaško kaznilnico mnogo radovednežev, ki so prodrli policijski kordon in vdrli v kaznilnico. Dve elegantni dami, mati in hči, ki sta hoteli na vsak način prisostvovati usmrtitvi, so morali redarji šiloma potisniti nazaj, pa sta tako kričali in protestirah, da so ju komaj ukrotili. Ker si nista mogli pomagati drugače, sta odšli v sosedno hišo m se pojavili naenkrat pri oknu IV. nadstropja, od koder se je dobro videlo na dvorišče, kjer so vojaka obesiži. Vešala se pa niso videla, ker so stala v kotu kaznimi škega dvorišča.
Ob pol 8. je bilo dvorišče že nabito poteo. Ko so privedJfi Kavo na dvorišče, se je krepko oprijel z eno roko duhovnika dr. Meszarosa, v drugi roki je pa stiskal križ m se opotekal proti vešalom. Po prečitanju smrtne obsodbe je Kava poljubil križ, potem sta ga pa zgrabila pomočnika novega krvnika, ga odvedla k vešalom in zvezaUa. Novi krvnik je imel oči vi dno tremo, ker ni mogel takoj zadrgniti obsojencu zanjke okrog vratu. M m Ho je nekaj mučnih minut, predrto je zanjka dobro držala. Včeraj smo poročali, da je šla usmrtitev zelo gladko in hitro, kar pa ni res. Madžarski listi so namenoma poročali, da je novi krvnik zelo dobro
prestal prvo preizkušnjo. V resnici se mu je pa še preveč poznalo, da je začetnik.
Usmrtitev se je zelo zavlekla in je trajalo nad 1-4 minut, predno ie nastopila smrt. Duhovnik je opravil običajne molitve in dejal: »Kava se je spoko-ril in pisal pismo svoiim tovarišem. Prosil me je. naj ga prečitam vam. vo-jaki Čujte torej: »Ljubi, dobri duhovni oče, zahvaljujem se za vašo dobroto, ki ste mi z nk> pomagali prenašati zadnje ure. <*e bi mi bili stali vse življenje ob strani. Če bi bil neprestano slišal vaš dobrohotni, svareči erlas. bi se bil lahko po niem ravnal in živel. Prosite v mojem imenu odpuščanja moje domaČe in moje tovariše, ki sem jim nakopal tako sramoto.«
Pr>+f*m so nn'i-orpi S'inislavskega, ki je bil po obsodbi vojaškega sodišča drugi na vrsti. Imel je rdeče oči. ker je vso noč prejokal. Obraz mu je bil strašno upadel in drhtel je po vsem telesu, ko so ga gnali k vešalom. Ko je vojaški avditor pozval krvnika, naj stori svojo dolžnost, je Stanislavski dejal: »Gospod podpolkovnik, rad bi še nekaj vprašal.« Avditor je pa odkimal z glavo in krvnikova pomočnika sta zgrabila Stanislavskega, ki je povesil glavo na prsi. Čez pol minute je krvnik izjavil, da ie smrtna obsodba izvršena. Stanislavski se je pa boril s smrtjo 12 minut. Duhovnik je potem sporočil, da ga je Stanislavski prosil, naj on izrazi njegovo zadnjo želio, če bi njemu tega ne dovolili. Obsojenec je prosil, na i posvari javnost, družbo in starše, naj pazijo na svoje otroke in naj jih skrbno in dobro vzgajajo, da ne pridejo v slabo družbo.
Državni tožilec je odredil, da sta ostali trupli na vešalih do 9. Občinstvo se je hotelo po usmrtitvi polastiti kosov vrvi, toda policija je bila zelo energična in je dvorišče izpraznila. Dopoldne so prepeljali trupli v mrtvašnico, zvečer pa pokopali.
tov šterlingov. Glede dohodkov iz avtorskih pravic svojih literarnih filmskih in gledaliških del ie odredil, da dobi sedmino vsega njegova žena. po eno sedmino pa vsak otrok Oporoko je podpisal R. Curtis. pisateljev osebni tajnik, kot priča pa njegov šofer TC. Feeney.
Čudno se zdi. kako je mogel zapustiti VVallace toliko dolgov ko je vendar dobival naravnost ogromne honorarje za svoja dela Na vprašanje, kako je to mogoče, ie odgovorila pisateljeva žena: svota B 1.000 funtov šterlingov predstavlja deloma težke izgube P*"' stavah na kon.iskili dirkah, deloma pa ogromne stroške, ki smo jih imeli sami, ker smo živeli preko svojih razmer. Zdi se ml da je bilo neizogibno, da ie začel moj mož izgubljati smisel z s mero pri zapravljanju denarja. Razmetaval ga je na vse strani. Velik de! l Azz gre tudi na račun vile v Port-landu. ki jo je podaril meni in kjer >e imel tudi mnogo dirkalnih konj. Po njegovi smrti ne morem več ostati **m. zato bom vilo z zemljiščem vred prodaja. Sama ne vem, kaj storiti z nfigovimi dolgovi. ZaenkTat obdržim vodstvo gledališča \Vyndham. Njegova 'adnja gledališka igra »The Oreen Pack« mi prinaša lepe dohodke.
Wallacovi dolgovi
2e zadnjič smo kratko poročali, da je zapustil slavni pisatelj" Edgar VVallace mnogo dolgov, čeprav je bila javnost prepričana, da je zelo bogat. Mož je zapustil 81.000 funtov šterlingov dolgov, zasebnega premoženja pa sploh nd imel. Oporoko je napisal 14. oktobra 1026 s strojem na štirih straneh trgovskega formata. V nji določa svojo soprogo za iz vršilko oporoke in uprraviteljico svojega premoženja. Zapušča ji 2000 funtov šterlingov, vsakemu svojih štirih otrok pa po 1000 fun-
Konec transandske železnice
Najvišja železnica na svetu, čfrska proga preko Andov, je postala žrtev gospodarske krize. Carinska pregrara med državama Chile in Argentino se je dvignila celo nad vrhove Andov in vladama obeh držav se ni posrečilo doseči sporazum tn rešiti promet na najvišji železnici sveta. Promet na tej železnici ie bil zadnji dve leti ze4o slab. Zadnje čase sta vozila skozi dolgi predor pod grebeni .Andov samo dva osebna vlaka na teden, ki sta bila še dokaj dobro zasedena, dočim je tovorni promet skoraj sploh počival, kafti lani so pre-peliari po tej železnici samo 20 krav. dočim so prepeljali L 1Q2Q še 42-W» glav goveje živine.
Promet na iransandskl železnici so te dni ustavili in predor so na črflska strani zastražili ter navaJm pred vhod 50.000 vreč peska. To je bil zadnji tovor, prepeljan po transandski teJeznks iz Chile na mejo. Tovorni promet trn menda sploh ni potreben, kajti letalska družba Panamerican Airways je ponudila tako nizke tarife potnikom, ki b* hoten' potovati z njenimi letati, da bi lahko zračni promet uspešno tekmoval z železniškim, pa vendar ni bilo toliko interesentov, da bi biio vredno uvesti zračni promet.
Pri zobozdravnika.
Zobozdravnik rrrlao^rricn i zatekfim obrazom: Če vam rzd^rem en zoh. boste plačali 50 Din. Lahko vam pa znatno popustim, 6e si daste rzdreti vsaj tuca t zob.
USPEH
©  S  E  Ž I T E
samo,  ako oglašujete
W MALOM ©©(LASOM
V „SILOM. KJ&0a©®Gi)
6«
Ti oglasi so najcenejši. Oglašujte in prepričajte se!
iHTTimmmtimmi
PJBF
miMinniniiitiHnnfromiiniiiiniinniiifritmniifHHiiMniniiiiiriiMiminninin i
iti
OPREMLJENA SOBA čista., svetla, elektrika, parket, separiran vhod — se ugodno odda gospodu. — Karlovska cesta Št. 13. 1761
KOMFORTNO STANOVANJE
parterno, v cetru mesta., obstoječe iz kuhinje, 4 sob in priti-se odda s 1. avgustom. Ponudbe na upravo > Slovenskega Naroda« pod >Zračno 1752«.
ENOSOB. STANOVANJE
s prltiklinami, v novi vili, takoj oddam na Stožicah št. 131.
Pozor!
Pozor!
Jutri v soboto 30« aprila
otvoritev vrta
restavracije in kavarne „LEON"
Ljubljana, Kolodvorska ulica 29
Igra najnovejši angleški »Radio«. — Točila se bodo pristna štajerska in dolenjska vina ter sveže pivo. Mrzla in gorka jedila, kava, čaj itd. vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporočata
Leo in Fani Pogačnik
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 29
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskes-n Vnrnda
Vsaka beseda SO pv> Plača mo lahko tuđi m znamkah-ta odgovor znamko f — Na vprašanja bres znamka mm
i adaamartammm       NafrnanJal aćla* IMu
POUK
STROJEPISNI POUK
1-, 2- in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in Izvežbance. Začetek 3. maja. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina zelo ni^it^. Christofov nČnJ zavod. LJubljana, Domobranska cesta 7/1.
1663
DOPISOVALE
GOSPOD SO LET STAR
uradnik, zeli znanje s samostojno inteligentno gospodično do 25 let staro. Resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Narodac pod »Dobrosrčna 1762<.
WRwi
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1
(nasproti opere)
19/T
YOUGURT
bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne >Evropa«). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T
TOČILNICO IN MENZO z vso opremo in inventarjem vica in špecerije, ki je ni v okolici, prodamo. Lep in zračen lokal vis - a - vis tovarne >Iskra«. Ponudbe na naslov: Josefina Petek, aZgreb. točionica, Rusanova uL br. 24 (H. Peščenica). 1754
PUHASTO PERJE
čisto, čohano, kg po 48.— Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju — L. Brozović, Zagreb, Ilica 82. 1755
Najcenejši nakupi KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14.
22/T
DINARJEV 125.—
1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23/T
SLUŽBE
SEDLAR. POMOČNIKA
mlajšega, vajenega dela pri vozovih, sprejme takoj sedlarski mojster Mencinger, Begunje pri Lescah. 1759
GOSPODINJO
samostojno, energično, staro 30 do 40 let, veščo vseh hišnih in gospodarskih del, sprejmem na večje imetje. Ponudbe na naslov: Andre Križanec, Dobovec št. 1, pošta Rogatec. 1758
GOSPODIČNA
stara 24 let, solidna, vešča slovenščine, nemščine m srbohrvaščine ter strojepisja, išče primerno mesto pri boljši rodbini k otrokom ali v pisarni. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra moč 1757«.
KRŠČANSKE ŽENE si lahko zaslužijo s prodajo v vsaki krščanski hiši lahko prodajnega predmeta, dnevno 200 do 300 Din. — zeljko Lederer, Som bor. 1756
ZI?AU
KANARČKE harške vrvivoe (Harzer Bdel-roUer) fine pevce — samce od 90 Din naprej, samice po 20 Din razpošilja po povzetju in jamči, da dospe ptica živa — Franc Sinid, Dobrava-Vintgar, Gorenjsko 1347
KUPIM
POLDIRKALNO KOLO
dobro ohranjeno, kupim. — Pismene ponudbe z navedbo cene na naslov: Drago Fuchs, Kranj.
1760
PAZNO
OBROKE!
MANUFAKTURA
U U B LIANA AIEK5ANDR0VA8 MARiBOK
GREGO KCiCEVAZO
ObfščHe nas! iLahlevajlf
ftcinikat
Naznanilo
Cenjenim gostom sporočam, da točim prvovrstna dalmatinska vina v gostilni pri Tratniku do 30. aprila. — Dne 1. maja zapustim gostilno pri Tratniku. — V ponedeljek 2. maja otvorim novo
točilnico na Bregu št. %
kjer bom nudil, kakor dosedaj, najboljša dalmatinska vina po znižani ceni čez ulico Din 8.—.
Danes sveže morske ribe, skombri, tanina,
se pHporočam A# Sunara,
Ljubljana, Sv Petra cesta 25
Morske ribe
Dnevno sveže pošiljke
Danes velika izbira finh rib, kakor tudi morski rak, škanpi, bor bo ni, fini ribji rižot. — Izbira drugih jedil; cene zelo nizke. — Vino prvovrstno.
OPERNA KLET, Gledališka ulica št. X
i J
-M
VEZENJE ZAVES. PERILA,
MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE >BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA
dal imm* Oton Oumou — m * fflnftgam.
^1497885202