Pouk in
zabava
Uganka v uri.
Scstnvil Uroš Žiin.
Na mcsto štcvilk postavi zloge, da nastanejo te-]c bcsetle:
1, 2, 3 =  ptica selilka,
3,  4 =  strupcna žival,
4,  5 =  posoda za pijačo,
5,  6 =  volku podobna zver,
6, 7, 8, 9 = gora polcg Jerusalema, 9, 10, 11 = sad, 11, 12, 1 = podmorska životinja.
Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
Rešitev demanta v drugi številki.
Doropoljski.
Prav so ga rcšili: Tilka Jelenec, učenka VIII. razr. v Šmihelu; Božena Jelenec, učenka IV. razr. v Novem mestu; Marija Ganglova, učenka III. razreda v Idriji; Vrbovšek Lenika, Hajnšek Ton-čka, Vračko Micika, Lipnik Pavlika, učcnke IV. razr. II. otld. v Zibiki, p. Pristava;'Milica Kranjc, učenka III. razr. mešč. šole v Mariboru; Gojmir Jelenc, učenec IV. razr. na c. k. vadnici v Ljub-ljani; Mirko Gobec, učenec IV. b razr. razr. in Svetko Gobec, učenec III. b razr. v Celju; Pavel Koren, Bogomir Mlakar in Orosel Franc, učenci V. razr. okoliške šole v Ceiju; Ljudmila Kegl, Alojzija Lah, Ivana Prelog, Frančiška in Jozefa Filipič, Ana Novak, Jozefa Belec in Marija Topolnik, "učenke IV. razr. pri Sv. Križu na Murskem polju; Stanko Skok, uči;nec v Domžalah; Vlusta Rudež, Grad Tolsti vrli; Franc Topolnik, Stanislav Vrbnjak, Alojzij Stcrniša, Janez Sterniša, Alojzij Loparnik, Ivan in Mihael Tkali-c, Anton Škorjancc, Franc Majcen, Jakol) Osterc, Friderik Kralj,   Marija Straus, Alojzija Skuhala,   Margareta Gottlich, Antonija Mlinarič, Te-
—*«  70  •» -         .                              - ¦ :-
rezija Prelog, Jozefa Zver, Frančiška Slana, Marija Sunčič,  Marija Zamuda, Alojžija Skalič, Ivana Tit7 in Ana Belec, učenci in učenke VI. tazr. pri Sv. Križu na Murskem polju.
Rebus v prvi števiiki ,,Zvončka" so prav rešili in so za II. številkcTprepozno^došli: Tatjana, Vlasta in Vidka Horvat v Ptuju; Branko Diehl, učenec III. razr. slov. ljudske šole v Celju; Leon Berlic, dijak I. razr. v Mariboru.
Nove bolgarske poštne znamke.
Poročila pravijo iz Sofije, da je justično ministrstvo raspisalo dobavo 261,600.000 no-vih poštnih znamk starega vzorca.
Dlamant, ki ne dobi kupca.
Listi poročajo o Angležu, ki je v Južni Afriki našel prav Iep in velik diamant. Ves srečen se je mož podal v London, kjer jc hotel svoj zaklad spraviti v denar, toda to se mu ni posrečilo. Vsi zlatarji pravijo, da je karaen predrag, in ne morejo dati toliko imetja za en sam diamant, ki bi ga potem seveda tudi težko prodali.
Dragoceno sadno drevo.
V Whittlerju pri Los Angelesu v Kali-forniji ima farmer H. H. Wood\vortha šest-lctno hruško, ki mu je lani prinesla 3206 dolarjcv dohodka. To je res dragoceno drevo in ni čuda, da ga jc farmer skrbno ogradil in ga zavaroval proti ujmam za 30.000 dolarjev (150.000 K>.
Najstarejša žena na svetu.
Najstarejša ženska na svetu je Baba Vsilka. Rodila se je leta 1794. v vasi Pa-velsko v Bolgariji. Žena je delala do svo-jega 100. leta vedno na polju. Sedaj pa živi v penziji, ki ji jo dajejo njeni vnuki in pra-vnuki, ki jih je nad sto. Njen najstarejši sin jc star že 90 let in je še vedno čvrst ter dela na polju.
Nenavaden spomenik.
Prcd Pasteurjevim zavodom v Parizu stoji sponr.enik, ki kaže dečka v boju s psom. Če vpraša kdo, kaj pomeni ta spo-menik, potem se razvije med starim vratar-jem in gostom navadno naslednji razgovor. ,.Ko je bil ta deček, ki se je imenoval Jupille, 12 let star, ga je napadel stekel pes. Dečko se je pa pogumno branil in pobil psa. Bil pa je ugriznjen od psa, in dobil bi čisto gotovo steklino, da ni v tistcm času izumil Pasteur strupa proti steklini. JupiMe je bil pacient Pasteurja in ta ga je ozdravil popolnoma, dasiravno je prišel šele po osmih dneh k Pasteurju. V spomin tega dogodka stoji spomenik, ker Jupille je bil tisti dcčko." — ,,In kaj je postal potem Jupille," vpraša gost. Nato se pa nasmehne stari vratar, sc odkrije in pravi: ,,Tisti dečko Jupille stoji pred vami,  jaz sem vstopil v službo k  Pa-
steurju in ostol do danes. Jupillc scm jaz." — Priraerjaj našo uvi dno povcst v današnji
številki!
?                  Miiijonar — berač.
V Novern Jorku je neki znan milijonar živcl čudno dvojno življenje: milijonarja in berača, o čeraer se nikomur niti sanjalo ni. Stvar je prišla šele po njegovi smrti na dan. V neki novojorški bolnici je umrl be-rač, znan pod imenom William Šmith. Ko so natančnejše preiskali njegovo obleko, so našli med drugimi listinami oporoko, pod-pisano od Duddly Jardina, gori omenjenega znanega milijonarja, v kateri razpolaga z imctjem enega milijona dolarjev. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da sta bila be-rač Šmith in milijonar Jardine ena in ista oseba. Kaj je nagnilo moZa do takega dvoj-nega življenja, ni znano. Najbolj čudno pa je, da se je milijonar tudi oženil kot berač in živet z ženo in dvema otrokoma v be-raški, zapuščeni sobi, za katero je plačeval po cn dolar na tcden. Družini se niti sanjalo ni, da je njen poglavar^milijonar. Kako je čudak napravil oporoko, ni znano.
»Prstni teden."
Sedcmdncvni teden, ki ga zdaj edincga poznajo izobraženi narodi, je bil najprcj v rabi pri starih Babiloncih. Izvir mu je obo-ževanje planetov izvezd premičnic), zato so bili tudi dncvi tedna posvečeni sedmerici takrat znanih planetov, h katerim so prište-vali tadi še solnce in mesec: dan Solnca, dan Lunc, Marta, Merkurja, Jupitra, Venere in Saturna. Od Babiloncev so dobili to raz-delbo časa stari Ilcbrejci, dočim so imeli Grki desetnevni, Rimljani pa osemdnevni teden (Francozi govore še danes ,,pred osvnimi dnevi", namrcč pred tednom dni.) Ko sc jc razširilo krščanstvo, se je udomačil sedemdnevni teden tudi med evropskimi narodi. Nekateri azijski narodi pa so obdr-žali dokaj dolgo petdnevni, takozvani ,,prstni teden", tako n pr. stari Perzi — in Skandi-navci. [meli pa so ,,prstni teden" tudi do-mačini na Javi in zamorska plemena na Novi Guincji. Stari Mehikanci so imeli poleg dvaj-setdncvnice istotako petdnevni teden. Prvotni teden Kitajcev in Egipčanov jc bil deset-dnevnica, kar je tudi ,,prstni teden", ako štejemo obc roki. Zdi se torej, da je bil ta nacin najstarejša razdelba časa, prcdhodnik sedemdnevnega tedna.