Leto XV. fr Y Celju, dne 21. julija 1905. L Stev. 57. DOMOVINA ništvo je v Schillerjevih ulicah St. 8. — Dopis« blagovolit« frankirati, rokopisi M m vračajo. Izhaja dvakrat na teden. vsa6 torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, B mesece 2 kroni. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja npravništvn. plačuje m vnaprej. Za Inserate se plačuje 1 krono temelja« priatoJM* ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev n vsakokrat; ta večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten | Celjski očetje laži na delu. In spet so se zbrale glave tukajšnih nem-irjev: Jabornegg, Negri, Jesenko in Rakuš, pro-stirali so proti ustanovitvi slovenske univerze ijubljani, protestirali proti nameščenju sloven-i uradnikov na Spodnjem Štajerskem. Zagrmeli ti 4 modrijani, in ustrašilo se je celo Celje in rstrijska vlada od tukajšnega okrajnega glavarja ministra so od strahu popadali na trebuh. „Deutsche Wacht" pravi, da se je odlikoval tej ponesrečeni demonstraciji takozvanega btscher Verein-a v Celju, v resnici pa omenjene Irorice modrih glavic, posebno dr. Negri. Če pogleda človek njegovo govoranco, pogreša ibog stvarnih dokazil proti ustanovitvi sloven-univerze v Ljubljani. Mi smo v govorih Negrija navajeni par neslanih „šlagarjev" in osramotenj slovenskega naroda, ki nam kažejo io nizki duševni nivo, na katerem stoji nemška, ncte, nemčurska stranka. Da pa on proti usta-ovitvi slovenske univerze v Ljubljani ni našel benili stvarnih argumentov, mu ne zamerimo, ker jih v tem slučaju večje in sposobnejše glave kakor je Negri, celo minister Hartl, ki je z dušo i telesom nemški pristaš, niso mogli najti. Popolnim slovenska dežela Kranjska naj dobi juridično fakulteti na podlagi enoglasnega sklepa dež. zbora kranjskega, pri čemer bi velik del stroškov rpela dežela in stolno mesto Ljubljana. Proti cšnim faktorjem tudi nam vedno sovražna vlada bi mogla storiti ničesar drugega, kakor da je riznala opravičenost uaše zahteve in če prote-ajo proti fakulteti mesta Celovec, Maribor in tlje, jih odločno zavračamo, da vsi ti omenjeni zastopi in tudi ti 4 celjski veleumi niso kompe-tentni protestirati proti tej naši opravičeni zahtevi po slovenski univerzi, in da so taki sklepi golo komedijantstvo in bi vlada imela dolžnost, take sklepe, ki ne spadajo v delokrog teh zastopov, sistirati. Vladi pa povemo mi Slovenci odločno besedo, da hočemo in da jnoramo dobiti slovensko univerzo in da smo že siti tega, da bodemo nosili ,samo davek in se mučili- kot vojaki za „našo milo domovino", da bi se pa pri tem naša kulturna stremljenja, ki so brez vsake politične osi, v kali zatirala. Vladi je dobro znano, da našim dijakom na nemških univerzah ni več obstanka, ker se oni tam ne samo brutalno napadajo in še svojega življenja niso varni, temveč se oni tudi na teh univerzah decimirajo, ker so vsi profesorji istega prušofilskega mišljenja kakor so nemški purši in se s slastjo udeležujejo vseh dijaško - otroških izgredov, ki so naperjeni proti slovanskim dijakom; tudi radi tega torej zahtevamo univerzo, ker kot davkoplačevalci in takozvani „enakopravni narod", ne trpimo, da bi se nam na negostoljubnih nemških univerzah krivica godila. In sedaj, ko se ■Slovenci mislijo umakniti v'srce svoje domovine in si zasnovati od davks^ki jih tako krvavo plačujejo, svoje vseučilisče: sedaj pa spet vpijejo Germani: „Ne, univerze ne damo!" kakor da bi bili oni opravičeni, deliti nam milosti. Seveda našim krščanskim nemškim sodržavljanom bi najbolj prijalo, da bi naši slovenski sinovi ostali doma na pašnikih in služili kot hlapci, in oni da bi se od nas redili in mastili, to pobožno željo goji tudi dr. Negri. Če misli dr. Negri govoriti o razvitosti in nerazvitosti našega jezika, mu damo dober svet, da take reči, ki jih ne razume, naj LISTEK. Janez Trdina. Spisal Fedor G. Hrastničan. Žalosten sem, kot bi bil izgubil najboljšega atelja. In to mi je tudi bil, najboljši in naj-iši prijatelj. Kako sem se navduševal za njegov ism jezik, za njegovo bujno fantazijo in kla-i slog ter si ga stavil za vzgled pravega slovenskega pisatelja. In moje navdušenje s prikipelo do vrha, ko so letos vsi časopisi s io vnemo, s takim spoštovanjem pisali o mojem rijatelju, ocenjevali njegova nad vse krasna dela f želeli osivelemu starosti slovenskih pisateljev i dolgo življenje, mnogo srečnih let..! Poleg seveda tudi niso pozabili prositi slavljenca, pam napiše še kako črtico iz svojih bogatih minov, naj nas še večkrat razveseli s svojim itnim peresom, ki je že tako dolgo molčalo! In [■sedemdesetletni starček se je odzval prijaznemu lin s krasno, velezanimivo črtico „Dve ljubici", »o je gotovo vsakdo čital z največjim zani-lanjem. Saj nam vendar pripoveduje v tej po-iti spretni pisatelj, kako je spoznal ljubico na-Sga pesnika Prešerna in kako je zvedel interesno anekdoto o ruskem carju Aleksandru, ki je za časa kongresa v Ljubljani leta 1821. »ljubil v priprosto slovensko perico ... In to um pripoveduje Janez Trdina tako lepo, tako [rčkano, zavito v svileno obleko in prepreženo z dimi nitkami, da zasluži naše občudovanje # . • Kmalu po izidu tega spisa pa je jel priob- čevati „Ljubljanski Zvon" autobiografijo Trdinovo. V njej nam pripoveduje pisatelj vse svoje življenje od svojega rojstva pa do svoje — smrti. Preminul je ..., zapustil nas je ... Jedva je doživel svojo petinsedemdesetletnico, že je priplaval Azrael in zatisnil slavljencu oči... Tiho in nepričakovano je priplaval. Kolikokrat me je razveseljeval s svojimi spisi! Hlastno sem listal po različnih letnikih „Ljubljanskega Zvona" in čital krasne Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih". Saj so te bajke nekaj povsem izvirnega. Letos jih je jel izdajati L. Schwentner v Trdinovih zbranih spisih, katerih sta izšla do sedaj dva zvezka. Prvi zvezek prinaša istotako zanimiv spis „Bahovi huzari in Iliri", črtice iz pisateljevih spominov na svoje službovanje na Hrvatskem. O Hrvatih je Trdina sploh mnogo pisal. Tako čitamo v „Novicah" 1860. leta velezanimiv narodopisen spis-Trdinov: „Kranjec na Hrvaškem", v katerih nam opisuje dobre in slabe lastnosti na Hrvaškem se naselivših Slovencev. V „Slovanu" 1885.—77. leta nas seznanja z razvitkom hrvatskega gibanja v „Hrvaških spominih", kjer je 1878. leto posebno dobro opisano. Le škoda, da Trdina tega spisa ni dokončal. Toda ne le na narodopisnem, ampak tudi na zgodovinskem polju se je pokazal Trdina pravega mojstra. Omenjamo le krasno opopejo slovensko „Hasan Beg", nadalje „Inko vojvoda" in „Obleganje Ogleja". — Trdini se imamo zahvaliti, da imamo prav dobro „Zgodovino slovenskega naroda", ki smo je tako dolgo pogrešali. Zlasti natančno je opisal pisatelj boje Slovencev z Grki, Benečani pusti na miru in da se naj ne blamira z izvajanji, ki kažejo samo njegovo duševno nezrelost, nerazvitost, in ga postavijo v eno vrsto z onim celjskim prebivalstvom, ki vpije pri gotovih bakladah po mestu: Heil Bismark in Heil Deutschland, pri čem še ne vedo, kdo da je bil Bismark. Ravno tako se je pa tudi odlikoval v nemškem Verein-u gospod Jesenko, ta pristni German, kojega oče je bil ustanovnik „Narodne čitalnice" v Celju in Slovenec. Ta nehvaležni sin svojega očeta je protestiral proti nameščenju slov. uradnikov na Spod. Štajerskem. Čujte in strmite nad tako predrznostjo! Ta revni dohtarček zahteva, da bi v celjskem okraju, ki ima najmanj 90°/o slovenskega prebivalstva, morali biti nameščeni sami Nemci, z drugo besedo, to je ravno tako, kakor da bi mi danes sklepali, da morajo na Zgornjem Štajerskem biti nastavljeni sami Slovenci. Tu vidi zopet vlada sadove svojega prevelikega germanofilstva in prevelikega razvajanja teh par nemčurskih glavnih kričačev, dočim se na opravičene pritožbe slovenske večine ne ozira. Opozarjamo le na nepostavno stanje celjske okrajne zastopske zadeve, na to gorostasno nepo-stavnost, da celjska okolica nima javne dekliške šole in da je več 100 deklic brej ljudskošolskega pouka; na to krivico, da na tukajšnem okrožnem sodišču, kojemu podlega skoraj samo slovensko prebivalstvo, ni slovenskih uradnikov, da pri okr. glavarstvu ni niti enega slovenskega konceptnega uradnika. Posledica tega krivičnega počenjanja vlade je, da si dovolijo Nemci sedaj že šalo, da protestirajo proti nameščenju slovenskih uradnikov pri tukajšnem inšpektoratu, ki se je postavil priznano samo iz potrebe, ker se med Nemci ni dobilo nobene primerne moči. in pa celjske boje. V zadnjem odstavku je tudi na kratko opisal naše slovstvo. Janez Trdina se je porodil v Mengšu 20. maja 1830. leta. S šolskimi nauki se ni mnogo trudil, ker je bil posebno bistre glave. Petošolec Trdina je zagledal v počitnicah v Mengšu lepo, ljubeznjivo deklico v domači cerkvi pred oltarjem. V to deklico se je zaljubil. Ta ljubezen ga je varovala pred razuzdanostjo in zapeljivostjo ter ga oprostila vsakih sanjarij. Po maturi je bilo že vse določeno za ženitev, tedaj pa je izjavila njegova izvoljenka, da se ne mara nikdar možiti. Trdina pa si je dejal, da mu bo vse, kar stori njegova izvoljenka, prav. In ni se čutil razžaljenega po tej izjavi, ampak ljubil jo je isto vročo prvo ljubeznijo, kakor poprej. Pošiljala sta si pozdrave do pozne starosti. Lani sta se sešla v Ljubljani, ko je štela ona 67 on pa 74 let. Trdina pravi: „Ostal sem ji najiskre-nejši prijatelj do današnjega dne in moja ljubezen bo ugasnila šele z zadnjim trenutkom mojega življenja." Dunajske študije je dokončal leta 1853. in prebil izpit za celo gimnazijo. „Še isto leto sem dobil službo na hrvaški gimnaziji v Varaždinu. Vabili so me tudi v Trst, ali tja nisem maral itir» ker bi bil moral razlagati vse po nemški." — Nato je služboval še v Reki 1856., a je šel leta 1867. v pokoj in je živel od tedaj v Bršlinu pri Novem mestu, kjer je umrl 14. julija 1905 v častitljivi starosti petinsedemdesetih let... In tako je izginil iz slovenskega slovstva mož, ki je bil, kakor pravi Ivan Cankar, edini narodni umetnik slovenski! Mi vendar enkrat odločno zahtevamo, da se vlada ne da več za nos voditi od par nemčurskih kričačev in da bode vendar enkrat začela izpolnjevati svoje dolžnosti proti nam, drugače bodemo pa rabili najskrajnejša sredstva proti nji. Tedaj utegnemo mi, ki tvorimo ogromno večino spodnje-štajerskega prebivalstva, postati bolj neprijetni kakor naprimer četvorica Negri, Jesenko, Jabor-negg in Rakuš, katerim odločno svetujemo, da opustijo "take neslane šale, kakor je bila zadnja ponesrečena demonstracija, katere nobeden otročaj ne more smatrati za resno. Učimo se od drugih. Narodna zavest Norvežanov, ki je v srcu vsakega Norvežana razvita v toliki meri, da pred njeno močjo izginjajo osebni in strankarski interesi, intrige; more nam, ki smo tako majhni v vsakdanjem življenju, služiti kot uzor. Tudi mi jadikujemo radi svojih odnošajev, jadikujemo, da smo majhni! No, v politični borbi, na potu napredka smo majhni zato, ker so poje-dinci majhni, in ker klečimo. V našem malem številu se išče vsega vzroka našim neuspehom. Pa niti Danci, niti Švedi, niti Norvegi niso dosti večji od nas! A so svobodni, niti oseba kraljeva jih ne veže. Najnovejši nauk s severa! Izza Napoleonovih vojsk je bila Norveška združena s Švedsko. .Ta zveza je tiščala Norvežane, in hoteli so biti svobodni. In res: Dne 7. junija je vrgel norveški državni zbor kralja s prestola, pretrgal je zvezo s Švedsko in proglasil svojo samostalnost. Revolucija brez krvi..., niti mravlja pri tem ni bila pohojena, niti eno okno razbito. Borba za samostalnost Norveške je trajala 90 let. Naša borba za narodne pravice traja od leta 1848., torej 57 let. A kje so naši uspehi! Naše narodne zahteve so vedno tiste, ker padajo naše politične sile. Včasi smo jih imeli več, pa zato nismo imeli gotovega načrta, določene svrhe! Norveška samostalnost je delo globoko premišljenega načrta. Poglejmo njegov razvoj: Leta 1815. je norveški zbor predvsem odstranil pleme-nitaše, da vzame s tem kralju največjo njegovo podporo. Leta 1880 so Norvežani toliko napredovali, da je sklep državnega zbora, čeprav ga je kralj trikrat odbil, vendar postal zakon. L. 1884. je bila razširjena volilna pravica, a kmalu zatem uvedeno splošno volilno pravo. Dramatik Ibsen je učil Norvežane samostalnosti, pisatelj BjOrnson je reševal z njimi socijalne probleme ter navajal ljudi k čistosti. Torej pisatelji so vodje norveškega naroda, a ne kakšni pusti frazerji, kateri so pri vsakem vprašanju v stanu, da govore pro in contra. Ibsen, ogorčen od domačih razmer, je odšel iz domovine, ni hotel niti živeti na Norveškem; pa kako je šibal patentirane rodoljube norveške! No nikomur ni zato padlo na um, da ga zato izključi iz narodne zajednice. Šibati svoj narod iz ljubezni, je isto kakor, kadar mati šiba svojo deco. Koliko so že naši rodoljubi zakrivili na telesu svojega naroda! A iz takozvane narodne discipline jih ne sme nikdo po zaslugi ožigosati. Za njihove politične zasluge jih narod bogato nagradi; iz narodnih služb vedo izkresati tisočake, a ljudstvo še izseljuje. . . Vsa tajnost norveškega uspeha obstoji v značaju, v karakterju inteligence, gospode, ki je ljudstvu dajala dober vzgled. Tak narod je mogel izvesti neko vrsto revolucije brez krvi, izvojeval si je zlato svobodo. S svojo literaturo so Norvežani poplavili vso Evropo, zadobili simpatije celega sveta. Ibsen, Bjorn-son, Kielland, Garborg representirajo • »severno meglo". Splošna izobrazba ljudstva je pripeljala svobodo v deželo. Kako jasno je to delo pij onirjfev pr os vete, učiteljev naroda, ideologov! Proti njim so kralji prazne ničle! Deld svobode naroda norveškega zadivljuje ves svet, da strmi nad njegovo gigantsko močjo. A mi? Groza nas je pri misli, kakšne rezultate bi morali navesti, ako bi šli primerjat življenje našega naroda z norveškim! Poziv! Z nekim neprijetnim čutom se vračajo letos slovanski, sosebno slovenski dijaki v domovino. Bojijo se, da jim bo začenši s prihodnjim zimskim tečajem že itak siromašno življenje v tujem vse-učiliškem mestu še bolj otežkočeno, da ostanejo sosebno v slučaju bolezni osamljeni in zapuščeni, kajti oni zavod, ki priskoči slov. dijaku na pomoč v skrajni sili, ki ga podpira in neguje, kadar se mu približa največja sovražnica — bolezen, propada, ter bo v prihodnjem letu ustavil svoje humanitarno delovanje — ker mu manjka podpor. „ Bolniško društvo za slovanske visokošolce v Gradcu" se je ustanovilo v začetku zimskega teč. 1896/97 z namenom, da preskrbuje svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdravnika, zdravila in po potrebi bolniško oskrb, siromašnim dijakom v slučaju smrti tudi brezplačen dostojen pogreb. To nalogo je »Bolniško društvo" zvesto izvrševalo. Dobilo si je najznamenitejših medicinskih strokovnjakov, ki večinoma brezplačno opravljajo službo društvenih zdravnikov, sklenilo je pogodbo z lekarnami, ter pridobilo olajšav na splošni bolnici. Na r^otine "slov&Ssitih dijakov je že vživalo udobnosti" katere nudi ,.bolniško društvo" svojim članom, n^rsi kateremu je ohranilo zdravje ter ga obvarovale%ednega bolhega življenja in nekaterim nesrečnim je tudi pripravilo dQstojno zadnjo posteljo v tuji zemlji. — Ni se torej čuditi, da je izdalo »Bolniško društvo", ki šteje med svojimi člani dobrih 50% Slovencev v 8 letih svojega obstanka skoraj 8500 kron v svoje namene, vsota, katera vsako leto neprimerno raste, tako da je »Bolniško društvo" letos n. pr. plačalo samih bolnišničnih stroškov okoli 900 kron in približno ravnotako visoko svoto v lekarnah, Rastočim izdajam pa ne odgovarjajo podpore. V prvih letih svojega obstanka je društvo prejelo precej podpor, različni dobrotniki, predvsem slovenske posojilnice, so mu pomagali pripraviti kapital — a te podpore so z malimi častnimi izjemami izostale in danes je društvo navezano na članarino svojih 120 članov (po 3 K na semester) in pa na pičlo glavnico ki se je baš letos tako skrčila, da 1» preostalo začetkom prihodnjega leta borili 60» do 700 kron s katero svoto pa društvo nikakor ne more naprej poslovati. Zato se obračajo slovenski akademiki Gradcu do svojih prijateljev in dobrotnikov, obračajo se do vseh onih, ki so okusili in poznajo bedo in neznosni položaj bolnega dijaka, obračajo se tudi do onih, ki so nekdaj kot člani »Bota. društva" vživali njega udobnosti in dobrote j nujno prošnjo, da z denarnimi prispevki rešijo ta velepomembni zav«j propada ter mn opomorejo, dala! zanaprej deluje v p r o s p e h in bi a® slovenskega dijaštva v Gradcu! V imenu slovenskih graških akad mikov phil. Albert Kramer, Trbovlje, phil. Franc Kotnik, Guštanj (Gutenstein, Koroško) Slovenskim abiturijentom in visokošolcem! Pred kratkim časom sta objavila časopisi »Domovina" in »Edinost" oklic narodno-radikal nega dijaštva na slovenske abiturijente, katereg! je podpisal tudi bivši odbor našega društva. Dasi vsak posamezni član društva ,, Ilirije' lahko soglaša z idejami in intencijami omenjeneg! dijaštva, vendar pa moramo konštatirati dejstvOj da slovensko akad. društvo »Ilirija" v Pragi j pripada zvezi narodno-radikalnega dijaštva. Malo število članov in njih različno politično naziranje brani danes društvenemu odbora, staviti se odločno na stališče te ali one politične stranke. Isto razmerje do njih od strani posameznika je potrebno v akademični dobi za svobodni razvoj njegovega političnega prepričanja. Ne odvajamo nikogar niti od narodno-radi- j kalnih, niti od narodno - naprednih akademičn: društev, izraziti pa moramo pri tej priliki svoj(f| začudenje, da se slovensko dijaštvo tako zanima za češke visoke šole v Pragi. Število venskih dijakov se je tukaj sicer podvojilo zadnjih dveh letih, kar pa še vedno ne odgova velikemu pomenu, ki ga imajo za nas Slovenci tukajšnje slovanske visoke šole, še manj pa odgovarja dogodkom, ki so pokazali dovolj jasi graškemu in dunajskemu slovenskemu dijaštvn, kje9 ima izobraževati, dokler ne dobi svojih visokih Kaj straši slovenskega akademika pred Prago?] Mar li res samo ona neznatno večja razdalja domdvine? Drugega vzroka namre&—»? venwt Gmotno stanje je za akademika tukaj celo ugo neje nego na Dunaju! Tovariši! Vabimo vas v svojo sredo! daljujte svoje študije v slovanski Pragi! pridite črpat in krepit svojo narodno zavedna in samostojnost od zavednega in žilavega češk naroda! Ustmena oz. pismena pojasnila dajejo sledei tovariši: Zvonimir Bernot, modroslovec v Ljnl ljani, Poljanska cesta št. 10, Viljem Kukec, tehn v Žalcu na Štajerskem in Ivan Prešel, tehnik rl Gorici, Stolni trg št. 2. V Pragi, dne 12. julija 1905. Slov. akad. društvo »Ilirija" v Pragi Za odbor: Tech. Franc eJenčič, t. č. predsednik. Phil. Jos. Mam, t. č. tajtite. Pevčevo srce. Ruski spisal Kn. Fedor Kosatkin - Rostovski. Poslovenila U C k a. (Dalje.) Vitez je deklico odpeljal v svoj grad, oblekel jo v draga oblačila in obdal z vsem razkošjem. Vse v gradu, in vitez sam ji je bil pokoren, ne zahtevaje od nje drugega nego ljubezni. Ali ljubezen se ne da vsiliti, V teh krasnih dvoranah, obdana z vsemi ugodnostmi, se je čutila uboga deklica le sužnjo tega čudnega, neotesanega in nenavadnega človeka. Vitez sam pa je bil od te dobe, kar je ona prebivala v njegovem gradu, ves prerojen. To, česar do sedaj ni razumel, je pretresalo njegovo dušo in dramilo v njem doslej speče strune. Bil je s svojo izvoljenko ljubeznjiv in nežen, kolikor je bolj mogel in znal; a ljubljenega mladeniča, katerega se je ona še živo spominjala, ni ji mogel nadomestiti. Spominjala se je v njegovi odsotnosti svojega doma, svojih staršev, srečnih detinskih let. In ti spomini so polnili njeno dušo z žalostjo. V zadnjem času so neprenehoma nesreče obiskovale njen dom. Mladenič, ki jo je ljubil, je padel v boju. Starši, kje so zdaj oni? So li še živi?--- Potem tista strašna noč---tisti strašni napad, — ---vojaki,----kri,--- požar, —--- njena čudna rešitev po tem ponosnem, velikem, čudnem vitezu. Čas, najboljši zdravnik, je polagoma pretekal. Dekle se je umirilo in se sčasom počenjalo nagibati k vitezu. Spominjala se je, da jo je rešil on iz strašne nevarnosti, da jo ljubi in da nima ona vzroka biti mu nehvaležna. Preteklost je minila, — a prihodnjost? Morda ima on namen osrečiti jo, tako, kakor še ni bila v življenju srečna. Zaželela se mu je približati ter skušala mu z ljubeznijo povrniti vse dobro, ki je je uživala. Potekali so tedni in meseci in razmerje med njima je postajalo vedno bolje, intimnejše. Vitez je njej na ljubo prirejal v svojem gradu bojne igre, lov, veselice. Vabil je pesnike, da so opevali njeno krasoto. Milo se je glasilo sedaj petje v tihem grajskem vrtu. Opevana je bila viteška hrabrost, njih ljubezen do svojih iz-voljenk, krasota grajskih deklic itd. itd. V njenem srcu vse to ni našlo odmeva. Njeno srce je bilo tiho, mirno in nobeno opevanje burne ljubezni ga ni ganilo. Nekega dne odide vitez za dalje časa iz grada. Zahotelo še mu je zopet enkrat po prejšnjem, nemirnem življenju, polnim raznih dogodkov. Deklica je ostala v gradu. Bilo ji je grozno. Večer se je spuščal na zemljo, prva zvezda je ravnokar zamigljala na brezkončnem modren nebu. Lahka meglica se je dvigala nad dero reko in tam nekoliko dalje je žarel nek ogenj.] Pod stolpom je šumel slap. Enakomerno padanje vode je dajalo takt nežni pesmi, ki se je sliša iz bližnjega gozda sem. Deklici je bila ta pesem že znana iz nj| nega detinstva. Milo se je glasila v nočni tišini in zbnj| v devinih prsih tužne spomine in hrepenenju zopetni sreči. Hoteča na vsak način videti tujega pevi ukaže svojim slugam privesti ga k njej. Visoko zrasel, raven kot jelka, je bil krasen, j čeravno oblečen siromašno. Majhna ljutna (iiy strument) mu je visela za pleči. Njegovo lice j bilo mirno, njegov pogled je segal v srce. Deffici ga naprosi, naj ji kaj zapoje, in on začne milo opevati ljubezen, ne kot strast, temveč kot vzvišeno hčerko neba, kot začetek resnice, poštenosti, pravega spoznanja. Prva jutranja zarja je že svetila na neba in 'pevec je še vedno pel in deva je poslušala ter žejno srkala v svojo dušo vzvišeno čuvstvft pevčevega srca. Ko je pevec odšel, se je čutila vso spremenjeno, Spoznala je sama sebe. Spoznala svoje sr svoje težnje, svojo dušo. Čutila je, kako je Sokolski vestnik. I — „Zveza sloveuskih sokolskih društev" je dovoljena. Prvotno se je nameravalo ustanoviti zvezo, ki bi združevala hrvatsko in slovensko I .Sokolstvo". Ta poskus pa je nam Slovanom vedno dobrohotna avstrijska vlada preprečila že leta 1893., med tem je pa zatisnila obe očesi ter do-I volila zvezo avstrijskih turnarjev s turnarji v fetijhu. Prisiljeni smo bili, da si ustanovimo Hrvatje |jvojo in Slovenci svojo zvezo. »Ljubljanski fSokol'' je dobil tedaj naročilo, da ustanovi [»Slovensko sokolsko zvezo". Po preteku 12 let 1 je izvršil svojo nalogo, sam pa pravi k temu, da I je doslej ni mogel izvršiti, ker je do najnovej-[ šega časa nedostajalo za to obeh pogojev. Slo-' venska sokolska društva so se ojačila še le v zadnjih letih tako, da moramo reči: to so temeljne ; organizacije, ki jih je moči združiti v organiza-; cijo višje vrste. Slovenska sokolska društva so pa ► tudi šele v zadnjem času zazrla skupni cilj vsemu i „Sokolstvu". Sedaj pa že živa potreba kliče po združenju in to je gotovo najboljše znamenje, da bo „Zveza" delovala in prinašala koristi slovenskemu „Sokolstvu". Prvi občni zbor slovenske sokolske zveze se bo vršil po izletni dobi, to je ■ » koncem meseca septembra t. 1. — Sestanek slovenskih sokolskih načel-hiikov in vaditeljev je bil v Ljubljani dne 16. t. m. Izmed 22 slovenskih sokolskih društev je bilo 14 zastopanih po 33 odposlancih. Posvetovalo se je o raznih tehničnih in organizacijskih vprašanjih, na razgovoru pa je bil tudi zlet v Zagreb. Ta sestanek nam je najlepši dokaz skupnega in složnega, pa tudi dobro premišljenega delovanja vseh slovenskih sokolskih društev. — „Celjski Sokol" priredi v nedeljo, dne 23. t. m pešizlet v Žalec, kjer nastopi po koncertu pevskega društva „Edinost" skupno z Žalskim odsekom s prostimi vajami in z vajami na orodju. Odhod točno ob 2. uri popoldne in »Narodnega doma". Vabijo se vsi bratje »Sokoli". Izlet se vrši v kroju. — Mozirski Sokol je imel dne 16. t. m., ob 3. uri popoldan odborovo sejo, v kateri se je sklenilo sledeče: 1. Deputacija „Mozirskega Sokola" se udeleži z zastavo vsesokolskega zleta v ; Zagrebu. 2. Prav tako poleti dne 6. avgusta 1.1. ' v Gornjigrad ob priliki velike narodne slavnosti. ; 3. Začetkom meseca septembra priredi veselico pod imenom: »Prvi planinski raj" v večjem'krogu ter prosi obenem vsa društva, da ga ob tej priliki podpirajo s svojim sodelovanjem. 4. Nadalje sklene, da se vozi deputacija obstoječa iz štirih mož ; vsako nedeljo po bližnjih trgih Savinjske in Šaleške doline, da poroča o stanju na-ega društva ter nabira izvršujoče in podporne ude. Dan in (t prihod se objavi pravočasno. 5. Radi nesodelovanja nekaterih bivših odbornikov, volil se je nov nadomestni odbor: Starosta: Rudolf Pevec, podstar rosta in tajnik: Ivan Lipold. blagajnik: Rado Tušak, zastavonoša: Dragotin Paš. Odborniki: Za Mozirje: Dragotin Paš, za Braslovče: Anton Stergar, za Pako: Franc Jerman, za Gornjesa-vinjsko dolino: Ignacij Zavolovšek. — Obenem se je sklenilo, da se vsa korespodenca, kakor tudi | vabila ter vstopuice ob priliki veselice kolekujejo [ z narodnim kolekom. Nazdar. iDomače in druge vesti. K.^,,, — Celjski Vsenemci so zopet razburjeni! Zadnje imenovanje njihovega »strammdeutsch" I sedaj sama sebe varala, ko je mislila, da bi mogla i ljubiti viteza. * * * Pevec je ostal dalje časa v gradu in ji vsak Pkn pel. Vitez je prišel domov in bil presenečen o dekličini spremembi. Čeravno ni bil poznavatelj tajnosti ženskega srca, uvidel je takoj, da se je moralo z deklico nekaj zgoditi. Zakaj je njen pogled tako živ in nestalen? > Zakaj tako hladno in zmedeno odgovarja njegovim ljubeznivostim ? Kdo si je predrznil kaliti njeno razmerje? Kdo se je vrinil med nja? Zakaj sedaj i vse to? Kaj vznemirja njeno dušo? Dve leti jo ie on neguje, dve leti vabi njeno srce k sebi, |pokoreč se njeni volji. In zdaj, ko se mu je že idelo, da ga ona začne ljubiti, zdaj se je moralo ' zgoditi to.... Utrujen od prečute noči, se napoti k čarovniku prosit sveta. Ni se še popolnoma zdanilo, ko stopi vitez :V astrologovo sobo na vrhu stolpa, odkoder je ;ta opazoval zvezde. Našel ga je vtopljenega v Iračune. Pri njegovem vstopu čarovnik hitro vstane in reče: „Jaz vem, zakaj si prišel. Ti hočeš vedeti, zakaj se je tvoja krasotica nepram tebi spremenila; zakaj ni več tako vesela, zakaj se njene oči žarijo posebnim bleskom, katerega nisi pri njej do sedaj opazil. To je. Jaz ti povem: Ona tovariša sodnega tajnika . iharda Marckhl sodnim svetnikom za Celovec jim ne ugaja, ker ima isti svojo hišo in dom v Celju. Vahtarca sklepa, da je pravosodno ministrstvo c, kr. svetniku Marckhlnu nenaklonjeno, ker so ga baje Slovenci tam „de-nuncirali", ter grozi, da se bodo Nemci morali s to zadevo obširneje baviti. Mi pa jim kličemo: »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce". Seveda je celjskim Vsenemcera neprijetno, da izgubijo svojega zvestega pristaša c. kr. uradnika, ki je v svoji mržnji do vsega, kar je slovensko in do onega naroda, kateremu je bil sodnik in katerega bi moral biti zaščitnik, pri javni obravnavi izrekel: »Kako si upa Slovenec (pri obravnavi) njega v svojem materinem to je slovenskem jeziku nagovoriti, ko vendar ve, da je on, c.kr. sodnik Marckhl, ,,deutsch gesinnt". Pokazal je torej pri javni obravnavi svoje vsenemško mišljenje na tak način, da je s tem svojim postopanjem povzročil opravičeno ogorčenost slovenskega naroda, tistega naroda, katerega kruh uživa in kateri ga redi. Vprašamo vas, ali se pravi to »denuncirati", ako se Slovenci zoper taka postopanja nemškonacijonalvih sodnikov pritožijo na pristojnem mestu? Seveda, to bi bilo za vas »naprednjake" in »svobodomislece", da bi se vzela in onemogočila Slovencem pravica do pritožbe, ali da bi se na njihove pritožbe sploh ne oziralo. Narod V celjskem sodnijskem okraju je v ogromni večini slovenski, tega ne more utajiti celjska »tetka" D. W. v vsej svoji zagrizenosti, in za ta sodniokrajnajbipravo-sodno ministrstvo imenovalo najza-grizenejšega nemškega nacijonalca sodnim svetnikom! Ali ne bi imel slovenski narod vzroka biti potem ogorčen? Torej zoper nas Slovence, ki smo v večini, bi si smela vlada vse dovoliti, Nemcem ,pa bi niti ne smela prestaviti c. kr. uradnika pristaša, zato ker ima hišo v Celju!? Vsenemec svetnik Marckhl pa tudi ne spada v Celovec, temveč v kraj, kjer bi se lahko mirno ponašal s svojim vsenemškim mišljenjem. Mi povemo z isto pravico Vsenemcem na polna ušesa, da se bodemo tudi še s tem imenovanjem obširneje bavili. Sapienti sat! — Slovenjegraški pragermani. Nekaj vročekrvnih nemčurjev v Slovetijemgradcu se je pritožilo na štajersko namestništvo proti temu, da bi bodoče volitve v okrajni zastop vodil okrajni glavar Čapčk, ker se ne da voditi od nemško-nacijonalnih kričačev, marveč hodi po poti, ki mu jo predpisuje njegova služba. Nemškutarji seveda s takim uradnikom, ki ne stoji pod njihovo komando, niso zadovoljni in zadosiuje jim, ako je dotičnik strogo objektiven, da ga že dolže, da postopa pristransko in podpira Slovence. Kakor stoje sedaj razmere v sloVenjegraškem okraju, je skoraj gotovo, da si bodo Slovenci izvojevali večino v okrajnem zastopu, ako se bodo volitve pravilno in objektivno vodile. Tega se pa nemčurji je začela ljubiti; a njena ljubezen je drugačna, kakor si ti misliš. Ona ne ljubi s podlo ljubeznijo tega sveta, ampak z vzvišeno, svetlo, kakor solnce." Vitez se zasmehue. »Take ljubezni se jaz ne bojim, čarodej," odgovori vitez. Ti lažeš. Take ljubezni ni. Ako dekle ' koga ljubi, ni to iz čistega, vzvišenega čustva, ampak hoče le mene izdati ter se udati drugemu. Ako jo kdo misli s pesmijo, laskanjem, poljubi omamiti in jo meni izneveriti.... ne, to se mu nikoli ne posreči. Povej mi, kdo je to, jaz hočem slišati ime svojega tekmeca." »Nikakega tekmeca nimaš," odgovori čarovnik. Človek, kateri je vzbudil v tvoji krasotici ta neznana in tebi nerazumljiva čustva, bi se nikoli ne drznil povzdigniti svojih oči do nje. Pesmi njegove — ne pesmi ljubezni, temveč poziv k dobremu, svetemu — budijo človeka, ki omamljen po bogastvu in posvetnem razkošju v grešni samopašnosti pozabi pravo resnico." „Ti lažeš, čarovnk. Ti veš vse, jaz vidim. Ti si že davno zapazil, kaj se godi v mojem gradu, a skrivaš pred menoj. Ali mi poveš, ali te. zaklinjam se, ubijem." In potegnivši meč izza pasa, vrže se vitez na starca. Oni je ostal miren, niti ena mišica na njegovem obrazu se ni zgenila, le oči so se čudno, samozavestno zabliskale, češ: »Ubij me, a ne izveš ničesar." boje, zato bi radi dosegli, odpraviti kolikor toliko objektivnega Čapka in ga nadomestiti z glavarjem nemškonacijonalnega mišljenja. Potem bi jim seveda cvetela pšenica. — Sedaj vlada v slovenje-graškem okrajnem zastopu popolno ravnovesje med Slovenci in Nemci; upamo, da mahinacije in spletke nemčurjev ne bodo ničesar izdale in da si pribore Slovenci pri bodočih volitvah pretežno večino v okrajnem zastopu. — Nemški strah. Nemški listi vpijejo, da se mora v kali zatreti namera Slovencev, ustanoviti v Mariboru slovensko ljudsko šolo in v Gradcu slovenski otroški vrtec. Slovenci naj na to odgovore s številnimi podporami »Družbi sv. Cirila in Metoda", da bo res kmalu mogoče izvršiti ono, kar s strahom preletava nemške kosti. — Za peščico nemških kričačev v Celju, in ti so večinoma privandrani uradniki iri poslovodje raznih nemčurskih trgovskih tvrdk in podjetij, zahteva nesramna lažnjivka »D. W." same nemške sodnike, ter napada naše uzorne in nepristranske sodnike kakor je sodni tajnik gosp. dr. Kotnik. Marsikateri Slovenec, narodnjak se je že pritoževal, da g. dr. Kotnik pri sodišču noče občevati z njim v slovenskem jeziku in sedaj ga vahtarica razupije kot najhujšega sovražnika Nemcev. Tega dejstva si ne moremo drugače tolmačiti, kakor da so se ubogi naši tetki v Rotovški ulici vsled vročine možgani omehčali, ter je začela besneti kakor blazen drviš. Ali morda v svetniku Mulley-u in dr. pl. Ducar-ju, oba pri c. kr. okr. sodišču, ne vidi več svojih pristašev ? Mi še dosedaj nismo nič slišali, da bi bila'ta dva sodnika postala Slovenca. Seveda vsenemca Marckhl-novega kalibra ni več! — Oplotnica. (Občinske volitve). V Oplot-nici bodo nove občinske volitve dne 31. julija, na dan, ko ima več volilcev v Slakovi in Brezji slavnost sv. birme v Zrečah. Popoldne je napovedan prihod prevzvišenega knezoškofa v Čadram in se spodobi visokemu gostu nasproti iti in vse lepo za sprejem pripraviti. Vendar naši slaboverni Nemci v svoji brezobzirnosti se za to ne zmenijo. Čeravno je c. kr. okrajno glavarstvo pritožbo g. župnika zavoljo krivo sestavljenega zapisnika povsem ugodno rešilo že 21. junija t. 1. in bi se že bila ta volitev lahko vršila 14. ali 15. t. m., so naši vsemogoči vladarji, na čelu župan in narodni odpadnik Blaž Kokol, čakali nalašč cele tri tedne z razpisom volitev, ker so si mislili: Zdaj so že dvakrat Slovenci zmagali in gotovo bodo tudi v tretje; da se pa to ne bo zgodilo, pomagala nam bo ta prilika. Vrh tega je ta dan v Konjicah semenj in se bodo nekateri tudi tja zgubili in tako bomo mi zopet srečno zmagali. Vsi slovenski poštenjaki pa vedo, da je sramota za nas, ako naši verski in narodni nasprotniki na naši zemlji z nami delajo kakor se jim zljubi in mi jim hlapčujemo, namesto da bi se tujega jarma otresli in postali sami svoji gospodarji. Zato bodo vsi naši vrli Slovenci prišli od vseh Vitezu upadejo roke in spusti meč. Na to pelje čarovnik viteza na rob stolpa in mu pokaže navzdol. Gledala sta širno ravan v mesečni svetlobi. Bledi lunini žarki so se poigravali z nemirnimi valovi reke in razsvetljevali cvetoči grajski vrt. Tam na vrtu v utici je sedela devojka, željno poslušajoča pevca. Milo se je glasila pesem v temno, tiho noč. Čuden nemir se polasti viteza. Pesem je prenehala. Pevec je nekaj govoril. Njegovih besed ni bilo slišati v stolp, a videlo se je, kako je z roko kazal proti nebu. Bil je videti miren. Vitez vidi, kako je ravno zdaj pokleknil neznani pevec pred njegovo krasotico in njeno bledo roko pritisnil k svojim ustnam. Deklica je stala kakor očarana. Premagana od neznanih čustev, se skloni k pevcu in mu poljubi ustna. Krčevito se je vitez pri tem prizoru prijemal osrraje ter kakor okamenel zrl na vrt. Grozna besnost je divjala v njegovih prsih. Ko se je vitez zavedal, pevca ni bilo več na vrtu. Dekle je napol nezavestno ležala v utici, a po zraku so še odmevali zadnji zvoki in se zgubljali v tiho noč. Po široki cesti je korakal pevec ter polagoma zginil v bajnem svitu mesečne noči. Pustivši čarovnika, je hitel vitez za njim. * * * (Konec prihodnjič). krajev dne 31. julija ob 8. uri v Oplotnico in bodo tretjič naše može volili. — Celjsko uradništvo ni po- volji glasilom nemških naših sodeželanov. Eden Slovenec pri davčni oblasti jih bode spravil ob ves kredit in okrajno sodišče, pravijo, nima razun načelnika svetnika Mulley-a nobenega Nemca, odkar je tajnik Marckhl imenovan svetnikom za Celovec. Ljudstvu tuji (Volksfremde) sodniki nas sodijo, tožijo naši Prusi. Slovenci niso malo iznenadeni, da se tajnik dr. pl. Ducar Slovencem prišteva. Koliko pa v resnici imamo slovenskih konceptnih uradnikov, dokazuje dejstvo, da je med devetimi gospodi okrožnosodnega gremija osem Nemcev, med njimi predsednik, da je vse okrajno glavarstvo z davčnim nadzornikom vred nemško, menda brez izjeme, in da so med sovraženimi slovenskimi sodniki tudi gospodje, ki v porabi jezika Nemce lahko zadovoljujejo., Hujskajo pač, četudi z .zavijanjem. — Nagrade za učenje slovenskega jezika. V celjskem nemškem „Studentenheimu" so imeli z gojenci skušnje o znanju slovenskega jezika, med pet dijakov, ki so najbolje znali, so razdelili celo nagrade. — Med takimi *obdarovanci je tudi neki Hohn Edmund iz Ljubljane in Jeretin Hugo iz Litije, Lorger Viktor iz Šmarja pri Jelšah in Weiach Franc iz Luč. Tako Nemci hočejo pripravljati, da bodo njihdVi gojenci za službe na Slovenskem uspešneje konkurirali s Slovenci. — Celjska policija naj gleda na red, ne pa samo na to, ako kak Slovenec govori po mestu. Vsako noč je' na Rotovškem trgu čuti strašno tuljenje ■ pijanci prihajajo iz gostilne „Stern", „Engel in ti kravalirji delajo takšen vrišč, da stanovalci ne morejo spati. Celjski redarji menda niso samo zato plačani, da pijejo . . ,........., temveč da skrbe za red! - Kako se v Celju gospodari? Vemo, da so hoteli „nemški" gospodje, Julče in drugi tovariši njegovi, posnemati Slovence, in po vzgledu društva „Lastni dom" zidati hiše na Ljubljanski cesti. Ali to podjetje je takoj spočetka razpadlo; napovedalo je takšen „krah", kakor se še ni poprej zgodil. Razni špekulantje, ki so hoteli vleči dobiček od novih stavb, so videli, da ne nese, in bogataši ter drugi so potegnili nazaj svoje delnice. Vraga jih briga „misera contribuens plebs", (ubogo plačujoče ljudstvo), sami bi radi vlekli strašni procente, drugače nimajo smisla za celjski proletorijat. Ti ljudje, tvoreči renegatsko druhal, so izsesovalci prve vrste, ki glodajo na telesu slovenskega naroda, ali to ne bo trajalo dolgo! — Tudi iz delniške družbe „Celeja" izstopajo člani. Imeli smo priliko govoriti z enim članom, kateremu ne nesejo niti po en procent njegove delnice. Celeja je falirano društvo. Navadno izmozgavanje, navadna sleparija nemških gospodov drži skupaj umetno nemštvo mesta Celja! Da se posreči razkrinkati vašo goljufijo, zato poskrbi slovensko ljudstvo. Svoji k svojim! — Celjski tolovaji, njihov glavni štab, je poslal v nedeljo svoja dva člana v „Skalno klet", da sta tam prevračala klopi in kazala nemško omiko. Bil je to dolgi Putanov hlapec in en Skobernetov pomočnik. Razbijala sta mize kakor besna, kar bo imelo še natančnejši dogovor pred sodiščem! Torej takšna je nemška kultura! Lumpe in fakine vzgajate! — Neredi na poštah se ponavljajo dan za dnem in rapidno se množe slučaji, ki dokazujejo, da poštni nastavljenci, bodi si v Celju ali po deželi, ne poznajo najmanj geografije, ne vedo slovenskih imen trgov in vasi, ki slujejo daleč naokolo. Pismo, namenjeno k Sv. Bolfenku pri Središču, je romalo v Belovar, odkoder je črez štiri dni se povrnilo. Vsi ti nedostatki in pogreški gredo edino le na rovaš poštnemu ravnateljstvu v Gradcu, ki nastavlja po slovenskih krajih našega jezika nevešče uradnike. Zato poživljamo svoje poslance, da pri trgovinskem ministrstva store potrebne korake, da odpravijo toliko nemarnost, ki je nadlega slovenskemu občinstvu in zapostavljenje slovenskega naroda, ki od pošte ' nima.onih ugodnostih kakor drugi. Ta nered na poštah pač zasluži najostrejše graje. — Osebna vest. Izpit za poštno vodstvo je z uspehom prebil poštni oficijal g. A. Mirnik, v Celju. — Poštna vest., Razpisani so poštni uradi drugega razreda v Križevcih, Braslovčah in Oplotnici. — Časnikarska cunja. „Marburger Zeitung" se v zadnjem času kaj pridno bavi z „Domovino". Da ne govori v lepih besedah o njej, to je jasno; kajti dostojne pisave pač tako trobilo, kakor je ta vsenemška cunja, ki spada med poglavitne sramote vsega časopisja, niti zmožna ni. Nas more to pač le veseliti, kajti dokler nas bodo nasprotniki le polivali z gnojnico in ometavali z blatom takih cunj, kakor so „D. Wacht", „Mar-burger Zeitung" in tudi „Štajerc", se nam ni bati zlega. Sicer pa nam je dejstvo, da naši lju-beznjivi nasprotniki kriče, v dokaz, da jih boli. Raditega pa si more ,,Domovina" biti v svesti, da jih prijemlje od prave strani! — Maribor. Začetkom tega meseca so otvo-rili v Mariboru nov colninski urad. Napis je samonemški in proti temu protestujemo najodločneje! Mislimo, cfti se pravi Slovence nekaj preveč za norca imeti, ako naša ,.slavna" vlada na ta način celo priznava kurijozni sklep mariborskih očetov glede napisov, namesto, da bi 1. dotični sklep ovrgla, ker je protipostaven, 2. pa se ravnala po ravno istih postavah, ter poskrbela pri col-ninskem kot c. kr. uradu tudi za slovenski napis! To zahtevamo najodločneje! In ako se naši upravičeni zahtevi ne ugodi, vedeli bodemo nastopiti drugače! — Promoviran je bil. v četrtek v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča g. cand. theol. Matija Slavič,« duhovnik lavantinske škofije, doktorjem bogoslovja. — Napad. Na cesti od Celja v Sovodnje je napadel 211etni rudar Jernej Vrečko, ki je bil šele nedavno izpuščen iz zapora, zidarskega pomočnika Košica ter ga nevarno ranil. Napadalca so zaprli. —■ Rodbinska drama. Žena krojača Frana Kranjca v Lipi, občina Teharje, je- bila svojemu možu nezvesta, radi tega je bil v rodbini večkrat prepir. Preteklo nedeljo je žena pobegnila k svoji materi Frančiški Mravlak, Kranjc je šel za njo. Na poti je srečal delavca Alojzija Tanšerja, ki pri Mravlakovih spi. Takoj je Kranjc Tanšerja napadel, in ga obdelaval z nožem. — Težko ranjenemu Tanšerju se je posrečilo pobegniti. Kranjc je šel nato s svojo materjo, ki ga je dohitela, v hišo Mravlakovih, kjer sta z materjo skupno napadla pobeglo ženo. Mati je držala sinaho za lase, Kranjc pa je udrihal z nožem po svoji ženi ter ji zadal mnogo težkih ran na glavi in hrbtu Psa, ki je svojo gospodarico branil, je Kranjc usmrtil. Kranjc že sedi v zaporih celjskega sodišča. — Iz Slovenj gradca. V cenj. vašem listu št. 47, od 16. junija t. 1. objavili ste dopis iz Šlovenjgradca o bodočih volitvah v okrajni zastop in pri tej priliki napadli tukajšnjega posestnika in medičarja gospoda Avgusta Giintherja. Pred vsem moram naznaniti, da so razmere za volitev v okrajni zastop v velikem posestvu'za nas Slovence jako ugodne, tudi so naši veleposestniki toliko zavedni, da vse agitacije od nasprotne strani bi nič ne izdale. Kar se pa tiče a-. Giintherja, je vredno pojasnila, da g. Giinther ni naš nasprotnik; udeleževal Se je vsikdar naših zborovanj, tudi rad spregovori v blagor Slovencev v društvu itd. Ne more si pa kaj, da je tudi s svojimi sosedi dober, že kot občinski svetnik mesta Slovengradec (?) svedoči dovolj, da je pri svojih someščanih na dobrem glasu. G. Giinther je tisti mož, ki je oddal svojo lepo hišo na najlepšem kraju mesta Slovencem, katera zdaj nosi napis „Narodni dom". Leta 1896, je bil od Slovencev postavljen za kandidata deželnega poslanca, vsled tega so ga meščani bojkotirali in gmotno oškodovali, in ko je hišo prodal kmetijski zadrugi, je bil gospod Giinther sigmatiziran kot največji hudobnež. Toliko poročam vam resnici na ljubo. — Iz Šlovenjgradca, Kakor se je že poročalo, se vrši dne 6. avgusta 1905 v prostorih „Narodnega doma" slovesna otvoritev »Narodne čitalnice". Pri koncertu nastopi „Šoštanjsko pevsko društyo" in polnoštevilna „Šoštanjska narodna godba". Slavnost se prične ob 5. uri popoldne. V „Narodnem domu", kjer se je pred kratkim mnogo obnovilo, se za slavnost prav marljivo pripravlja. Za točno iri pošteno postrežbo je že vse pripravljeno. Cenjeni gostje, ki ne pridejo z vozovi, se lahko pošlužijo vlakov, ki pripeljejo iz Velenja ob pol štirih in iz Dravograda ob petih popoldne. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Od šoštanjske in velenjske strani se nam je že mnogobrojna vdeležba zagotovila, upamo pa, da nas bodo tudi cenjeni sosedje iz Dravske doline v velikem številu posetili. Slovenci nismo tukaj od Trstenjakove slavnosti imeli nobene večje veselice; tembolj bodemo ponosni, ako se nam tokrat posreči, kar smo že dolgo, dolgo želeli. Bile so tu seveda v zadnjih časih bolj žalostne razmere, a sedaj jih naj bo konec, mi hočemo napredovati! Na svidenje tedaj 6. avgusta! — Hiša z gostilniško obrtjo v velikem trgu na Sp. Štajerskem se proda prostovoljno. Pojasnila daje ,.Obče slov. obrtno društvo v Celju". — Ugodna prilika. Slov. občinstvo opozarjamo na današnji inserat „ugodna prilika 35". — Vojnik. Strela je udarila v sredo dopoldne v hišo vojniške slovenske posojilnice. Bil je ravno uradni dan in mnogo strank v pisarni. Na veliko srečo se nobeni osebi ni ničesar zgodilo. Iz slemena, kamor je udarila, je šla strela po ostrešju na telegrafsko žico. Osmodila je samo late in zagnala precej opeke' na cesto. — Prejšnji dan so pogrešili sestro posestnika Dobrotinška, ki je bila malo slaboumna. Našli so jo zjutraj v vodnjaku. Ne ve se, ali je nesrečnica notri padla ali je sama skočila. — Iz Mozirja. Vedno še zahaja nekaj izvodov „giftne krote" v naš prijazni trg. Če se že kakšen „Štajercev" pristaš tako daleč spozabi, je odpustljivo, kajti „gliha vkup štriha"; pač pa vam poročam, da ga nekateri Slovenci dobivajo. To je škandal! Tako se narodnost izkorišča, to ni nikaka odločnost! Tako se za kulisami igra. — Kako se mora Slovenec tako daleč spozabiti ter podpirati prijatelja „,celjske žabe", ki je takšne laži radi celjskega Sokola ob času izleta v Braslovčah v svet reglala. Vsakemu udeležencu je znan ta prijazen sprejem! Ako imaš narodnega ponosa, ne zahajaj v takšne trgovine,- gostilne in sploh „v javne lokale. Kakor se posojuje, tako se vračuje. Slovenci več- narodnega ponosa! Opazovalec. — Šoštanj. Šoštanjska narodna godba pri- i redila je minolo nedeljo na vabilo g. Vinko je- | žovnika v Velenji na prav lično zagrajenem dvo- j rišču istega gospoda velik koncert. — Akoravno J ni bilo vsled neke neljube pomote nobenega 1 oznanila po časnikih o tem koncertu, zbralo se * je na obširnem veseličnr6m prostoru, katerega je < naš dični narodnjak g. Ježovnik prelevil v senc- ; nati vrt in ga krasno okinčal z lampijoni v na- ' rodnih barvah, toliko odličnega občinstva iz Velenja in Šoštanja ter drugih krajev, zlasti tudi narodnih kmetov iz Velenjske okolice, da je bil prostor popolnoma zaseden. Koncert počastila je tudi visokorodna rodbina preblagorodnega gospoda pl. Adamovicha ter mnogo v. Velenji se mudečih letoviščarjev med njimi tudi nek general. Godba proizvajala je pod spretnim vodstvom kapelnika g. Mazeja lepi in bogati vspored zelo eksaktno ter žela vsestransko priznanje in burno pohvalo. Zlasti z velikansko navdušenostjo je bil sprejet veliki 'potpouri Leiboldov „Hrvatski dom". Da ni godba štedila z namečki po vsakem aplavzu, zahvaliti se imamo njenemu pridnemu nastopu. — | Pohvaliti moramo tudi jako ljubeznivo in točno .-postrežbo z izborno kuhinjo in izvrstnim vinom. — Učno potovanje. Profesorja na gimnaziji v Mariboru gg. Ivan Košan in Fran Jerovšek sta dobila štipendijo za učno potovanje in sta odpotovala na Grško; vrneta se čez Italijo z istim ' namenom^ — Šolsko kopališče v Letušu. Po složnem prizadevanju šolskega vodstva in okoličanov se je postavilo ob Savinji jako pripravno kopališče, namenjeno šolski mladini. To šolsko kopališče je menda prvo v naši deželi. Po dopoldanskem in popoldanskem pouku ob vročih dnevih podajo se otroci pod nadzorstvom svojih učiteljev h kopališču ter se v bistri vodi vadijo v plavanju in si krepijo telesne .moči. Ta nova. posnemanja vredna upeljava, daje zgled složnega delovanja doma in šole ter kaže tedaj, da tukaj vlada popolno spo-raziimljenje med starši in učiteljstvom. Vsa čast Vam Letušanom in Podgorjanom! — „Brežiški Sokol" priredi dne 30. julija 1905 na vrtu „Narodnega doma" I. javno telovadbo. Po telovadbi godba, petje in srečoloi'-'"feti dobiček je namenjen sokolski zastavi. — Brežice. (Nemški brivec: D e r deutscheMannmitderOhrfeige) zopet obsojen. Pred par leti si je zaslužil to častno ■ ime, ko mu je neka gospa tako gorko zaušnico ; dala, da je pri belem dnevu luno in zvezde videl, -j Gusti si je mislil, to je za porabiti, bodem tudi jaz delil zaušnice. Zaradi zaušnice, katero je ne- ; kemu Slovencu dal, se je moral Gusti 17. julija 1905 pri okrajni sodniji v Brežicah zagovarjajti, seveda je tajil, da ga še sploh zraven ni bilo. Sodnik ga je spoznal krivega in ga obsodil, naj tri dni sedi, ali- 30 kron plača. — V Zagrebu se je obesil 63 let stari , delavec Jožef Stermšek, rodom iz Bizelja, okra« Brežice. Vzrok: alkohol. — Goto vije. O ljudski veselici, ki se je vršila pretečeno nedeljo v Gotovljah, smo doM\ še to-le poročilo: Gromenje topičev je naznanjalo S živinski dolini, da imate Gotovljani svoj dan. Četa za četo so prikorakale uniformirane požarne hrambe, krdelo za krdelom raznovrstnega občinstva se je pomikalo na slavnostni prostor pod Vašimi lipami. Zavedna vas se je ogrnila v same narodne zastave; na žici z lipe v zvonik ste vihrali dve veliki trohojnici, da je bilo videti, kakor da prosto J plavata v zraku, nad najvišjo lipo je pa vihrala • J visoko v zraku velikanska trobojnica, kakor da J bi hotela izzivati: „Kdo more više, kakor mi Go- I tovljani?" Kakor da je v hiši božji, umolknila je J blizu tisoč glav broječa množica, ko je stopil naa oder govornik, gospod nadučitelj, ter nas je po« zdravil s tako navduševalnimi besedami, da so h nas kar pretresle. Kako neprisiljeno vesela zabava i se je razvila pod lipami! Videli smo, da se ljudstvo :| zna zabavati in da ne gleda samo od strani, vi- | deli smo, kako ste z zanimanjem gledali krasno telovadbo žalskih Sokolov, in zdelo se mi je, da . sem Vašim vrlim fantom že z oči bral, da oeJ| bodo mirovali, predno ne vstopijo tudi sami mL sokolske vrste, In petje! Že prva pesem „Slovm * na dan", kojo ste zapeli o začetku veselice, nas je prepričala, da ste šolani pevci in pevke. Krasno je bilo! Zdelo se mi je, da se Vaše stoletne lipe radujejo z nami. Mirno se je množica polagoma začela razhajati tja v lunino noč. — Eden, ki se veseli Vaših uspehov. — Gornji grad. Priprave za veliko slavnost se vrše, posebno damski odsek deluje z veliko / vnemo. Na slavnostnem prostoru prirede dame cvetličnjak, uto, kjer se bodo dobivale slaščice, trafiko, prodajalnico konfeti, serpentine itd. Pošto bodo g. dijaki vodili. Na zabavišču se napravlja razen vrtiljaka tudi menežarija, streljišče in razne J -ger enake stvari. Sredi slavnostnega prostora se napravlja oder za godbo (celjska narodna pol-aoštevilna) in pevce. Nasproti odra je^telovadišče, y or se bode od vseh gostiln na slavnostnem toru lepo videlo. Preskrbljeno je za vse udobji Na večer se zažge umetalni ogenj. Slav-trii prostor bode čarobno razsvetljen z aceti-io lučjo. Dne 6. avgusta v Gornji grad k našim Gornjesavinčanom! * — Napačni dijamant. V mariborski bolnici ■joHa neka ženska, ki je v svoji oporoki ome-, da zapušča dijamant, katerega že 30 let, l v usnjati okolu vratu privezani torbici, svojim' od ni kom in za dobrodelue namene. Res so našli n mrtvi ženski usnjato torbico, v kateri je bil 1 prozoren kamen in listek: ,.Diamant, najden 1872. v Kaliforniji. Vrednost 2000 gld." Poli so kamen izvedencu, ki je pa povedal, da ' ženska 30 let nosila skrit navaden kamen brez "ke vrednosti. . C, — Nemški visokošolec — tat. Na zahtevo iškega deželnega sodišča je bil na Dunaju it in odveden v zapor 24 letni tehnik A. jlter; obdolžen je, da je ukradel bicikel. — Ogenj. V noči od 17. na 18. t. m. je rel na Pesnici skedenj, poln sena, last gosp. ingerja v Mariboru. Zažgali so menda tuji ije, ki so na senu nočili. Skedenj je bil za-:ovan. — Circus Lipot. V torek, dne 25. t. m. pride v Celje, kakor smo že poročali, Circus Lipot p bo tu priredil predstave v torek, sredo in če-jtrtek zvečer ob 8. uri. Ker je podjetje jako iz-nrjeno in bilo povsod sprejeto z največjo pohvalo, ;zato moremo obisk toplo priporočati. — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukaj se vrši nedeljo, dne 23. t. m. čebelarski shod v pro-ih nove šole. — Naša najbolj marljiva in ve- jfciičnozaslužna čebelica v osebi g. J. Jurančiča Bde predavat in bodrit našo čebelarsko podruž-co. koji je duša in telo gg. nadučitelj J. Farkaš A. Rižnar. Čast in hvala tema gospodoma, ki vso vnemo negujeta čebelice „ki imajo tak lepe tance" in bodrita narod za gmotni prospeh. -i tem shodu naj pač gospodje ne-pozabijo si |edati šolski vrt in krasno drevesnico, ki je iz šolskega stališča najlepša v ptujskem glavarstvu, poram reči, uzor vseh šol našega okraja. — A v teh ljubkih in nežnih drevoredih lahko vedno L'diš pazljivo oko in spretno roko našega obče ljubljenega g. nadučitelja. — Njegova drevesca iskana od blizu in daleč. — Neodpustljivo bi Jo, ako bi se gg. čebelarji ne potrudili po shodu pogledat prekrasno trtnico g. Fr. Vnuka, našega |rlega domačina. — Obče se mora pripoznati, da ^ naše trtnice nekaj izvanrednega, a kaj tako relikanskega, kar je izklilo iz roke g. Vnuka, ni ožno videti v vinogradnih krajih. — Čudom ti 'oko zaostane in nehote moraš prijaznemu g. Vnuku stisniti roko ter mu častitati na tem delu. Vsadil !e približno stotisoč amerikanskih trt. — Čast Vnuku. — Sv. Andraž v Slov. goricah. V Vuto-marcih je kakih 30 let stara ženska iz maščevanja podložila ogenj ter mislila zbežati. A v pravem času so še ljudje zapazili dim in vjeli hudobno ensko, kojo je oko postave vtaknilo pod ključ. — Polenšak. 9. t. m. Je naš dični poslanec dr. Jurtela poročal o svojem delovanju. Ljud-o ga je veselo poslušalo ter mu izrazilo svoje Solno županje. Govoril je tudi veleposestnik gula iz Hlaponec ter živo ožigosal Ptujčane. Tudi štajercijanci so bili prisotni, a niso niti besedice črhnili. 4 Pacinje pri Ptuju. 10. t. m. je začelo fljkcinju goreti v največji vročini pri posestniku fejcenu. Vse je zgorelo, le gole stene so ostale, hitela je Dornavska požarna bramba na pomoč, ' bilo je že prepozno. Zažgali so otroci. — Shod čebelarskega društva v Ragoznici Vi Ptuju; Kakor je bilo v časnikih, posebno tudi ,,Slovenskem čebelarju" naznanjeno, se je vršil julija t. 1. v Ragoznici shod podružnice čebe-kega društva za ptujsko okolicd v gostilni Fr. Bračiča' v Ragoznici, oziroma pri uzornem 'iin lepo urejenem čebelnjaku načelnika te po-žnice. Podružnica šteje 20 članov in. je upati, še.v bodoče novih članov pridobimo, posebno radi tega, ker so pogoji za uspevanje teh živalic ptujskem polju v izobilju dani in ker čebelar-, kakor je g. Jurančič sam povdarjal, nese o obilen dobiček. Če je letina količkaj ugodna, paše v izobilju in med ter vosek imata tako ieno, da jamčijo vse okolnosti, da se prvotna naprava čebelnjaka ter modernih panjev, ki stane Mi nekaj denarja, v kratkem času ne le obrezuje, nego tudi izplača, dočim v poznejših letih preostaja sam čisti dobiček, katerega si vsak kmetovalec, posebno tudi majhen posestnik, lahko privošči, ne da bi količkaj pri svojem drugem opravku ali poslu trpel škode. V bUžini mesta Ptnj je razširjanje čebelarstva tem bolj potrebno, ker se tukaj med in vosek lažje v denar spravita, kakor v oddaljenih krajih. Zatorej, slovenski po-stniki in kmetovalci! pristopite v obilnem številu j podružnici ali pa snujte nove podružnice, t: — Na mariborskem učiteljišču je delalo letos 9 Slovencev maturo, 5 jo je srečno prestalo 3 imajo poskušnjo in 1 je padel. Vsako leto jih je manj. — Informacijski odsek. Tovarišem abituri-jentom. ki nameravajo pohajati prihodnje leto graško vseučilišče ali tehniko, dajejo naslednji tovariši potrebne informacije .glede podpor, študij itd., na katere se naj izvolijo dotičniki obrniti, in sicer: za filozofe: stud. phil. Ivan Prekor-šek, Prekorje pri Celju, stud. phil. Josip Glonar, Sv. Barbara pri Mariboru, za pravnike: stud. iur. JankoLeskovec, Š k o f j a Loka, cand. iur. Franc Janžekovič, Gradec, Radetzkystr. 29, III., za tehnike: tehnik Zmagoslav Turnšek, M o z i r j e p r i C e 1 j u. Pri inskripcijah bode radevoljno šel tovarišem abiturijentom na roko in jim dajal potrebna pojasnila cand. iur. Franc Janžekovic, katerega je najti vsak dan v prostorih društva „Tabor" v Gradcu, Zinzendorfgassešt. 18, I. nadstr. dopoldne od pol 9. do 10. ure. — Štajerski deželni zbor bo sklican skoro gotovo tekom meseca septembra ter bo zboroval do konca oktobra. Na merodajnem mestu pa zatrjujejo, da ne vedo še nič o tem. — Šolska vest. Na novo razširjeui ljudski šoli pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je otvoril četrti razred in je tam kot učitelj nameščen izprašan učiteljski kandidat Simon Petrovič; — Studenice pri Poljčanah. Ustanovitev kmetijske podružnice. Dne 16. julija se je ustanovila tukaj kmetijska podružnica. Pristopilo je takoj 34 udov. Ker bode začela delovati šele s prvim prosincem 1906, je upati, da bode do tega časa število narastlo do 70. Za predsednika se je izvolil enoglasno g. župnik Jož. Čede, in le njegovemu trudu se je zahvaliti, da je ustanovitev tako krasno uspela, in želeti je, da bi to njegovo delovanje služilo drugim v spodbudo in posnemo. V to podružnico stavimo posebno upanje, in sicer to, da ne bode samo na papirju, da ne bode samo životarila, ampak krepko se razcvitala in delovala v vzgled in v spodbujo drugim, svojim posameznim udom v korist. Vsak zaveden kmet naj bi bil ud takšne kmetijske podružnice. Vsako leto plača 3 . krone udnine. Kakšen dobiček pa ima od tega ? Vsak ud dobi skoz c^lo leto dvakrat na mesec strokovni časopis. Ta časopis pa bi postal še dokaj boljši, ako bi bilo veliko število udov Slovencev, ker tedaj bi se ne prestavljal iz nemškega, ampak postal bi samostojen list za spodnji Štajer. Podružnice dobe zastonj nekaj škropilnic proti peronospori in za drevje, travniške, brane, žitočistilnike in drugo orodje za polovično ceno, dobe semena in umetni gnoj v najboljši kakovosti po najnižjih cenah, plemenske bike za pol cene, mrjasce po 20 kron enega, štajerske peteline itd. Kadar bomo imeli na Spodnjem Štajerskem 3 do 4 tisoč udov, potem bi videli, kaj se da vse narediti in doseči. Da pa pridemo do takšnega števila udov, na del6. Ustanavljajmo po vseh krajih podružnice, ker prvi korak k napredku obstoji v pristopu k organizaciji — vse drugo pride potem; ker za večje zahteve nam je treba podlage, dobre in trdne zaslombe. Kjer se podružnice ne bodo ustanovile, to ne bode toliko znamenje, da je še ljudstvo tam nezavedno — ampak to bode znamenje, da tamkajšno razum-ništvo je ali nedelavno — brezbrižno Za napredek kmetijskega stanu — ali pa da nima nikakšnega dobrodejnega upliva na ljudstvo. — Sv. Peter pri Mariboru. Dne 30. junija popoldne je utonil v Pesnici 24letni mladenič Marko Cvikl. Sušil je na travniku z nekim delavcem seno ter se šel vsled vročine kopat v Pesnico, kjer je našel zgodnjo smrt. — Črešnjevec pri Slov. Bistrici. V nedeljo jutro, dne 16. t. m. so našli 30letno Julijano Tomanič iz Pretrež, doma mrtvo. Bržkone jo je usmrtila solnčarica. — Štajercev pristaš Blaž Lah iz Črešnjevca je dobil 14 dni zapora, ker ,se je pred sodnijo nespodobno obnašal. Njegov sin pa je bil od mariborskega okrožnega sodišča obsojen zaradi težke telesne poškodbe na šest tednov zapora. Seme, ki ga seje „Štajerc", zori tudi tukaj! — Sv. Barbara v Halozah. V tej hudi vročini ob kresu, ob času košnje, si je marsikateri voščil malo žganja za zajutrek, tako tudi Anton Žmavc, posestnik v Jablancah blizu Maribora. Ta mož, ki» je bil vzgled marljivosti in skrbi, je za večo moč v košnji par požirkov domače slivovke popil, "kar mu je pa kri gnalo iz srca v razgreta pluča, da ni mogel dihati ter je v strašnih bolečinah drugi dan umrl, zapustivši mlado ženo s štirimi malimi otroci. — Kako sodijo Nemci o potrebi znanja obeh deželnih jezikoy. Deželni šolski svet na Moravskem je odredil, da se morajo tudi na nemških gimnazijah učiti vsi nemški učenci vseh osem let češčine. Nemški listi so seveda vzdignili radi tega grozen hrup. Dunajska „Neue Freie Presse" je prejela od g. S. Lowin-a, svetnika trgovske zbornice in pristnega Nemca sledeče pismo, katero je tudi priobčila: '„Častiti gospod urednik! Naziranje šolnika v Tropavi, da naj bi se na moravskih gimnazijah raje ustanovil eno-" letni tečaj za češčino, dočim jo namerava deželni šolski svet popolnoma pravilno vpeljati kot obvezen predmet za vse razrede, je povsem krivo. Dejstvo, da se gimnazijec tekom osmih let počasi in bolje nauči češčine kakor po dovršenju gimnazije pač ne potrebuje dokaza; sploh je popolnoma izključeno, da bi se tekom enega leta naučil češčine. Ko se je leta 1849. vpeljal na moravskih gimnazijah nov učni načrt, je bila češčina v vseh razredih nemških gimnazij q b 1 i g a t n a, in nam mladim ljudem je znanje češčine v življenju mnogo koristilo. Znanje drugega deželnega jezika je za j u-rista, ki naj utemeljuje razsodbo v tem jeziku, neobhodno potrebno, ravno-tako za političnega uradnika in druge. Opomniti je, da je temeljito znanje češčine za Nemca silno težavno, toda ker na Moravskem ni izključno nemškega ozemlja, je bodočim. uradnikom, zdravnikom itd. v njih lastnem interesu neobhodno potrebno, če so zmožni posluževati se tega jezika v praksi, tU se ne gre za narodnost ampak za poklic; svojega nemštva s tem nihče ne žali, zato moramo odredbo deželnega šolskega sveta samo pozdravljati!" — In pri nas naj se nemški avskultanti nauče tekom par mesecev slovenščine od ljudi, ki je sami niso zmožni, in naj potem sodijo Slovence, , aj ž njimi obravnavajo slovenski itd.! Kdaj pač uvidi štajerski deželni šolski svet, da je tudi tu za Nemce znanje slovenščine ravno tako neobhodno potrebno kakor za moravske Nemce znanje češčine?! • . > ■* * — Prešernov spomenik se odkrije dne 10. septembra t. 1. K tej svečanosti so povabljeni vsi Slovenci. Med drugim so se poslala vabila, da se udeleže odkritja, tudi mestnim občinskim svetom v Zagrebu, Belgradu, Sofiji, Cetinju, Pragi, Kra-kovu, Lvovu, Moskvi in Petrogradu. Natančen spored svečanosti se priobči v kratkem. — Zveza slovenskih odvetnikov je imela svojo drugo glavno skupščino v nedeljo 16. t. m. v mestni dvorani ljubljanski ob povoljni udeležbi zlasti izvenkranjskih društvenikov. Zveza je štela v preteklem letu 62 rednih članov in 5 izrednih (c. kr. notarjev). Društveni predsednik dr. Karel Triller je poročal o društvenem delovanju v preteklem prvem društvenem letu. Zveza je med drugim dvakrat po posebnih deputacijah rekla-movala na justičnem ministrstvu in pri predsed-ništvu c. kr. najvišjega sodnega dvora izVrševanje uzakonjene pravice slovenskega jezika' do izdaje razsodeb najvišjega sodišča v slovenskem jeziku. Prejela je siser na obeh mestih lepe obljube, ki se pa še vedno niso izpolnile. Skupščina je vsled tega soglasno sprejela tozadevno resolucijo. Nadalje je poročal predsednik o zveznem posredovanju pri vseh zbornih sodiščih na slovenskem ozemlju v svrho, da se doseže pri vseh slovenskih kazenskih razpravah oddaja zdravniškega zvede-niškega mnenja v jeziku obtoženčevem. Potem je poročal dr. Brejc iz Celovca o koroških justičnih razmerah. O štajerskih justičnih razmerah sta poročala dr. Hrašovec iz Celja in dr. Rosina iz Maribora temeljito in zanimivo, Istotako o primorskih razmerah dr. Rybar iz Trsta. — Na predlog dr. Brejca tin dr. Hrašovca se je nadalje sklenilo opozoriti državne poslance na potrebno pomnoženje slovenščine zmožnih votantov na obmejnih zbornih sodiščih. Vobče treba zvezi v prihodnje najstrožje- kontrolirati jezikovno kvalifikacijo vsakega na novo imenovanega sodnega uradnika. — Nato se je vršila volitev novega odbora; na predlog dr. Majarona je bil izvoljen per acclamationem zopet celi prvotni odbor: predsednikom dr. Karel Triller. Končno se je po nasvetu dr. Hrašovca sklenilo še, naj se opozori najširše slovens,ko občinstvo, da se vsakdo in v vsakem slučaju, v katerem bi se slovenskemu jeziku pred javnimi oblastmi odrekala zakonito zajamčena enakopravnost, obrne do zveze, ki je rade volje pripravljena za brezplačno" intervencijo. — Ljubljanski trgovski gremij v slovenskih rokah. Kakor pišejo iz Ljubljane, je na torkovi volitvi prišel trgovski gremij v slovenske roke. Navzočih je bilo 62 trgovcev in trgovk. Predsednikom je bil s 45 glasovi izvoljen vele-tržec I. Knez. Ko je bila končana volitev predsednika, so nemški člani odšli in so se nadaljne volitve udeležili samo Slovenci. Podpredsednikom je bil izvoljen Fran Ks. Souvan. — Dvorni svetnik prof. dr. Krek je že dlje časa težko bolan. Nekaj tednov je bil v ljubljanskem Leonišču, zdaj pa so ga prepeljali v Gradec v privatni zavod za lečenje živčnih bolezni. Z ozirom na visoko starost prof. dr. Kreka ' je njegovo stanje prav nevarno. , — Modras v ognjišču. Nadučiteljeva soproga gospa Rihteršič v Ljubljani je nedavno z rokama napolnila v drvarnici košaro z lesnimi odpadki ter jo nesla v kuhinjo. Skoro je cula šumenje v k°šari, preiskala jo je, a našla ni ničesar. Ko je pozneje vrgla lesene odpadke na ogenj, je švignil proti njej velik modras. Na njen klic je prihitel njen soprog ki je modrasa ubil. — Z manevrov na laški meji. Te dni so manevrirali na laški meji za Kainbreškim nad Ročinjem lovci iz Kanala in Tolmina. En oddelek je predstavljal sovražnike, drugi jih je napadel. Seveda je pokalo, kakor bi se bila mala bitka. Slučaj je hotel, da so ob istem času manevrirali tudi laški vojaki gorskega oddelka z mulami na-nasprotni strani. Vojaki so se gledali z ene in druge strani, ko pa je začelo pokati na manevrih na naši strani, so jo pobrisali Lahi z mulami, kar se je dalo naglo. Naši vojaki in častniki se niso mogli zdržati smeha radi bega laških vojakov z mulami vred. — Promocija. Muc. Vladimir Jelovšek iz Osjeka na Hrvatskem je bil v sredo, dne 19. jul. promoviran na praški univerzi doktorjem' vsega zdravilstva. — Nemci v južnih slovanskih deželah. Ruski publicist D. M. Vergun je obelodanil brošuro, v kateri s številkami dokazuje prodiranje nemštva na jug. Slovenske zemlje in Pri-morje imajo z Dalmacijo 131.935 Nemcev,. 2585 posestev, 135 kolonij, !>7 cerkev, 102 šoli, 49 časnikov, šest gledališč, 9 bank in 3 konzulate. V Hrvatski in Slavoniji 136.121 Nemcev, 2347 posestev, 57 kolonij, 33 šol, 39 cerkev, 9 časnikov, 1 gledališče, 1 društvo, 1 banko in 1 konzulat. Bosna in Hercegovina imati 30.000 Nemcev, 982 posestev, 17 kolonij, 4 cerkve, 18 šol, 2 časopisa, 1 gledališče, 1 društvo, 1 banko, 1 konzulat. Balkanske države in Turška imajo 27.000 Nemcev, 300 posestev, 14 cerkev, 41 šol, 5 časopisov, 1 gledališče, 7 društev, 6 bank, 18 nemških konzulatov. Društveno gibanje. — Slov. pevsko društvo „Yranska Vila" napravi v nedeljo, dne 23. t. jn., korporativni izlet s zastavo v Žalec in se udeleži od bratskega društva ,.Edinost'1 prirejene ljudske veselice. — Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo* dne 13. avgusta t. L na vrtu „Narodnega doma" v prid družbe sv. Cirila in Metoda velik koncert z godbo c. kr. pešpolka št. 16 iz Zagreba in petjem svojega pevskega zbora. Natančneji spored se pravočasno objavi. — Deseti brat v Ptuju. V nedelio, dne 23, t. m. se igra „Deseti brat" v dvorani ptujskega ..Narodnega doma". Uprizorili-ga bodo slov.enski učitelji, ki so letos in lani maturirali na mariborskem učiteljišču. Vspored: I. Igra „Deseti brat". II. Petje in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Cena sedežev: 1. in 2. vrsta 1 K 20 v, ostali 90 v, stojišča pa 30 v. Obračamo se do vseh g. učiteljev in gospodč. učiteljic, znancev in prijateljev, vseh zavednih slovenskih Ptujčanov in do kmetskega ljudstva iz bližine in daljine, da nas poseti v nedeljo gotovo in mnogoštevilno. — „Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 30. julija t. 1. popoldne po večernicah v šolskih prostorih veliko veselico s petjem,( tamburanjem in z gledališko igro „ Kateri bo ?' -- Prosta zabava se vrši v gostilni g. Toševi. Domačine in cenjene goste iz soseščine vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. — „ Bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor." Opozarjamo,-da priredi bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. dne 13. avgusta t. 1. velikansko ljudsko veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Na svidenje! — Slovensko akademično fer. društvo »Bodočnost" priredi dne 27. julija 1905 v Ormožu v prostorih gostilne g. Kalchbrennerja ob 1. uri popoldne svoj IV. redni občni zbor. Dnevni red smo Objavili danes teden. Dopisi. Iz Trbovelj. Zopet je Trbovlje pokazalo, kaj zamore krepka volja. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršila na Žagarjevem vrtu ljudska veselica, katero je priredila naša vrla moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v prid te naše šolske družbe. Zavedno ljudstvo trboveljske občine je stcrilo svojo dolžnost. V prvi vrsti je naša prijetna' dolžnost zahvaliti se sosedom Hrastni-čanom in Dolanom za častni obisk in mnogo-brojno udeležbo. Vspored slavnosti je bil kaj srečno izbran. Pevci, pod vodstvom g. Ličarja so peli izvrstno, v srce »segajoče. „Ljubica" je bila res ljubka. Naši slovenski fantje tamburaši. so neutrudljivo udarjali in proizvajali najtežje skladbe v popolno zadovoljnost obilnega občinstva. Več točk so morali na občno zahtevanje ponavljati. Hvala jim, kakor tudi pevcem za prekrasni užitek! Splošno navdušenje pa je vzbudila gospica Anica Kramar jeva zdeklamacijo „ Blago vestnikom". Tako čuvstvenega predavanja nismo pričakovali od mlade gospice, kateri so navdušene besede vidno kipele iz srca. Živela! Č. g. kaplan Lončarič je v jedrnatih besedah opisal namen slavnosti ter je vzpodbujal ljudstvo, katero naj se drži edino le našega slovenskega prapora, kajti le v tem znamenju bode premagalo oholega sovraga. Iz njegovega izvrstnega govora posnamemo sledeče: „Današnja slavnost se je priredila zato, da prvič' dostojno proslavimo 20letnico za vse Slovence tako važne družbe sv. Cirila in Metoda. Drugič je namen slavnosti, da se družba gmotno podpira in tretjič, da Trbovlje pokažejo zopet po kratkem času svoje, slovensko lice in da nam ne bodo drugi očitali narodne zaspanosti in mlač-nosti". Govornik je omenil, da so narodne prireditve v korist družbi sv. Cirila in Metoda ravno sedaj najboljši odgovor nemškemu „Schulvereinu", ki obhaja letos 25letnico svojega obstanka. „Na-rodna društva na noge in pokažite, da stojimo kakor zid in skala!" Ob navdušenem odobravanju in ploskanju je govornik končal z besedami prvega slovenskega pedagoga Slomška, spominjajoč se pogubnega delovanja „Schulvereina" in „Lega Nationale" rekoč: „Otroci bodo starše nemški kleli, starši bodo pa slovenski jokali!" Kakor se čuje, se priredi avgusta meseca velika veselica v prid celjske „Dijaške kuhinje"! Take je prav, in krepko naprej! Nazdar! Politični pregled. — Kriza na Ogrskem. Fejervary je izdal odlok na občine, v katerem jih poživlja, naj izvršujejo svoje dolžnosti iz zvestobe in ljubezni do domovine. Odklanjanje prostovoljno plačanih davkov in prostovoljno priglašenih vojaških novincev bi uničilo čut dolžnosti za javna bremena in bi povzročilo ljudsko bedo. Sploh pa namerava vlada razveljaviti vsak sklep, ki bi kršil obstoječe zakone in rušil obstoječi red. Opozicijonalni listi imenujejo ta odlok dnevno povelje in svetujejo občinam, naj prezirajo pisma in odloke Fejerva-ryevega ministrstva. — Klanje Srbov v Makedoniji. Javljajo iz Prizrena, da je v Stari Srbiji nastalo strašno stanje za tamošnje Srbe. Arnavti so začeli po vrsti moriti Srbe, a nikdo jih v tem ne ovira, in da bodo Arnavti še bolj uspešno klali, bodo imeli v kratkem veliko zborovanje. Vsi bodo začeli iz-trebljavati Srbe; zdaj so vrgli oči na dve veliki srbski vasi in določili so med Seboj ljudi, ki naj ubijejo deset najimenitnejših Srbov. Najbolj žalostno pa je to, da celo bratje Bolgari vidijo v tem svojo nalogo, da more Srbe. Tega je vzrok sedanja vlada v Bolgariji, ki ima nemške tendence ter pospešuje germanski „Drang nach Osten". — Prijateljstvo med Francosko in Angleško. Vkljub vsem nemškim spletkam, se čim-dalje bolj zbližujeta Francoska in Angleška. Francosko brodovje obišče 7. avgusta Angleško. Angleži nameravajo svojim francoskim „prija-teljem" prirediti velike slavnosti. — Dogodki na Rtiskem. Varšavski poveljnik je baje dal ustreliti 47 častnikov, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt, ker so se branili oditi na bojišče. — Po poročilih poljskih listov iz Varšave je ruska policija ujela 800 vojaških de-serterjev. — Vzdržujejo se vesti, da so se uprli pomorščaki v Kronštatu. Na čelu nezadovoljnežev stoji križarka ,.Miniri", Križarka se sedaj nahaja pod ognjem treh forov v Revalu, ki- imajo nalogo, takoj streljati, ako bi „Minin" hotel odpluti iz luke.— Kongres zemstev se je otvoril 18. t. m. v Moskvi v stanovanju kneza Dolgorukega. Razpravljalo se je o Buliginovem zakonskem načrtu in o stališču, ki bi ga naj zavzela zemstva napram temu načrtu. Kongres je sklenil, da bo ukrenil vse, da se uresničijo načrti za ustavo, ki so jih nasvetovali zastopniki zemstev in mest. Dne ,19. t. m, je zboroval v palači princa Dolgorukega kongres ruskih zemstev. Navzočih je bilo 200 zastopnikov. Predsedoval je grof Haideri. Predsednik moskovskega zemstva je razločil tež-koče, katere je • bilo treba premagati, da je bil shod dovoljen. Kongres je zavrgel Buliginov ustavni načrt, češ, da ne more rešiti Rusijc\ anarhije. Nato je prišlo v dvorano pet policijskih uradnikov, ki so v imenu mestnega glavarja proglasili shod za nepostaven. Policisti so klicali: „Blagovolite sejo tega parlamenta zaključiti." Vihar ogorčenja je završel po dvorani. Policaji so nato zahtevali, da se jim dž imenik vseh navzočih in vse listine. Kot en glas je zagrmelo; „Zapišite celo Rusijo!" V nadaljnem posvetovanju je zemstvo očrtalo napake Buliginovega načrta. Zborovalci so zahtevali imuniteto za poslance in osebno varnost, protestirali so, da bi bil parlament popolnoma podrejen državnemu svetu, ki je popolnoma birokratski, in proti temu, da bi ministri ne bili odgovorni. Nato se je 'kongres zemstev razšel. Dne 19. t. m. „ Rusko je'Slovo" poroča: Ko je prišel Pobjedorfoscev na kolodvor Carskega sela je skočil proti njemu mlad mož z revolverjem v roki in hotel na Pobjedonosceva ustreliti. Predno je mogel izprožiti, ga je spremljevalec Pobjedonosceva, skoro gotovo detektiv, prijel in izročil policiji. Rusko-j aponska vojna. Kitajski poslanik je v Tokio baje naznanil svoji vladi, da .Japonska hoče svoje čete odpokli-cati iz Mandžurije, kakor hitro bodo iz nje potisnjeni Rusi. Vrhu tega je jasno, da namerava Japonska reorganizirati skupaj s Kitajsko vse dežele Daljnega Vzhoda. — Japonska bo zahtevala zase v Mandžuriji iste pravice, ki jih je imela Rusija. V istem trenutku se mora Kitajska varovati, da ne stori prehitrega koraka, ki bi imel za posledico, da posežejo vmes velevlasti in bi se potem zgodilo isto, kakor z Ljaotunom. — Sestavlja se ameriško-j aponska družba za izkoriščevanje naravnih zakladov S ah al i na. Japonska vlada bo, tako se glasi, dobivala vsako leto od družbe že določene svote. Japonska bi se vsled tega odrekla delu vojne od-: škodnine, seveda pod pogojem, da se podro zunanje utrdbe Vladivostoka, ker hoče Japonska, da njeno novo ozemlje ni v nevarnosti. V tem smislu so sestavljena tudi poročila iz Washingtona. Japonci na Sahalinu. Japonci so pri Korzakovskem izkrcali priprave za poljsko železnico in 3000 kulijev. Doslej je na Sahalinu 14.000 Japoncev. Car Lineviču. ,,Ruski Invalid" prin sledečo brzojavko, ki jo je car poslal Linev Na več izjav proti miru iz glavnega stana je i odgovoril: „Ne dvomite, da je storjeno in bo storjeno, kar mogoče, da se doseže uspeh in olajša vaša težka naloga. Trdno zaupam na vas in na svoje junaške čete, da bodo slednjič z božjo pomočjo premagale ovire in vojsko končale za Rusijo z dobrim uspehom." — Linevič je izdal nato sledeče dnevno povelje: „Slavne ruske čete! Srečen, da vam morem naznaniti milostne besede Nj. Veličanstva, sem prepričan, da bodete pri prihodnji svoji nalogi upravičili visoko zaupanje visokočislanega carja. To dnevno povelje naj se prebere v vseh oddelkih, švadronih, stotnijah, poveljstvih ladjah in obrežnih poveljstvih. General Miščenko podvzema pojezde v notranjost Mongolije ter pleni na dolgo in široko. Zdi se, da hoče priti za hrbet japonskemu levemu krilu. Kapitan Klado, ki je v „Novem VremeniT ostro kritikoval razmere pri ruski vojni mornarici in prorokoval odkrito popoln poraz, ruskegr brodovja na Daljnem Vztoku ter bil za te svoje kritike, ki so pa bile popolnoma utemeljene, kakor se je pokazalo, kaznovan, bo sedaj imenovan, kakor se poroča, za adjutanta ministra vojne mornarice, admiral Birileva. Petrogradska brzojavna agentura poroča. Letos je poklicanih pod zastavo 475.246 novincev. Človeški materijal še torej ne bo^e v Rusiji tako skoro izčrpan. Te dni je prispela v Odeso zadnja četa Portarturcev, Karkoli so ostavili Rusi v Portar-arturju, vse so Japonci znova zgradili m utrdili. Trdnjava je sedaj nedostopna. Hiša, kjer je živel general Kondratenko, je njemu v spomin in čast ostala neizpremenjena. Nad vratmi pa se blešči napis: „T u je živel ruski j un ak, general Kondratenko," Poleg teh besedi je še vklesan v marmor dan njegovega rojstva in njegove smrti. Mirovno vprašanje. Poročajo, da bi izmed japonskih zahtev delali težavo le'"dve. Ti dve izvirata iz skrbi Japonske, da ne bi Rusija, ko bi se ojačila, čez nekaj let zopet ne poizkusila morda z večjim uspehom, pridobiti si izgub ljene postojanke v vzhodni Aziji. Vsled tega želi Japonska zagotovila, da Rusija na sibirski želez- ! niči ne bo položila drugega tira in da v Tihem, morju ne bo imela bojnega brodovja. Mladega (359) 3-B trgovskega pomočniki zmožen slovenskega iri nemškega jezika, pop noma izurjen v trgovini z mešanim blagom, posti v špecemji in železiM^ sprejme do 1. septembra t. L kakor tudi čvrstega^* ki je dovršil nekaj razredov srednje šole Lebinger & Bergmann, Litija. --_ mmmmpmmmmmmm ± Graščina Boštanj pri Radni na Kranjskem postaja Sevnica pri Zidanem mos prodaja dne '3. avgusta t. I. na javni licit; ob pol deseti uri dopoldne 22 glav goveje živine kakor: krave, junice, ml« bike in drugo mlado goved, dalje tudi svinje (jorkširske pasn mrjasce, prašiče in prašičke JtrVaJKa zavarovalnica proti požaru (V Kratim času tudi za življenje) zvečer ob 8. uri sgasggasagHSHsasasHsasHgBsagHEs se zavoljo povečanja trgovine podjeten (kompanjon) Seri mora 2000—3000 kron položiti. PH8 nrftctftrftm • ložni sedež ® zal)rti sedež 2 K> I. vrsta K 1-50, II. vrsta I K, stojišče 50 vin. Vojaki od Wlia piOJlOlOlli. narednika nazaj in otroci pod 10. leto plačajo pri popoldanskih predstavah: I. vrsta 80 vin., II. vrsta 50 vin., stojišče 30 vin., sicer polno vstopnino. Predprodaja vstopnic je v knjigarni g. G. ADLERJA, Glavni trg. Velespoštovanjem Časovni predmeti: OKcIll za veselice itd. v raznih barvah in oblikah okrogli in štirioglati Singer Co. Nalhmaschinen Aot.Ges, za tombolo (traki iz papirja) v raznih barvah Posebni ceniki strojev zastonj! Vsakovrstne najboljše poljedelske Stroje, posebno pa mlatilnice za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice priporoča Trgovina z železnino JERKUR" P. M93DIC, Celje. Zaloga omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljanje malino* vega soka. Vrtni stoli in železno pohištvo. I Um beachte die Fabrlkmarke. Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so = JingerjeVi sfValtii stroji za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje ===== tvornosti ter so vsakomur v uporabo. ====== Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih . modernega in umetnega vezenja == Singepj e~vi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -29 Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. priporoča za slavne uri društva, trgovce, obrtni I najrazličnejše tiskovin« =: konkurenčnih cenah. Dopisnice, poštne spremnice, nakaznice, zalepke, spremnice veljavno samo s povzetjem, menice, čeki za naučne in poštne položnice za c. kr. namene poštne hranilnice Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz Novosti: Studenčni kataster, dnevnik ^ občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške a) posestni 'ist b) bremski list NUJ« \ za odvetnike | in notarje svinčniki peresa peresniki radirke kamen6ki tablice gobice črnilo v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Trgovske knjige Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. TrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart prei D. Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovltni in barvani papir. OdjetnalM Knjižice po raznih cenah. Papirnate vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. Svileni papir v vseh barvah. Molitveniki za birmo, vez v raznih barvah. Pismeni papir, v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih. . 21—2 za tiskovine in pisarniške potreb-ščine so brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. pečatniki, vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Slavnemu p. n. občinstvu si dovoljujem uljudno naznanjati, da sem preselil s I. julijem 1905 svojo črevljarsko delavnico iz Rotovške ulice s v Graško cesto št. 22 (v hišo g. A. Kolenca). Vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem se priporočam v blagohotna naklonjenost i v bodoče ter zagotavljam vedno najtočnejšo in najsolidnejšo postrežbo, še posebno z ozirom nato, da sem si uredil svojo delavnico po najmodernejšem načinu in sem raditega v prijetnem položaju naznaniti, da sem vsem delom znižal cene. — Naznanjam tudi, da prevzamem razun finejših del tudi vsa priprosta dela, kakor tudi popravila. — Za delo in kakovost blaga jamčim. (32i)io-4 Martin Kolšek črevljarski mojster v Celju. Fizitnice priporoča ,Zvezna tiskarna' Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor novo! Dunajska splošna vzajemna družba za novo: — zavarovanje pogrebnih stroškov == zavaruje vsote po 50, 100, 200, 250, 300, 400 K, ki se izplačajo v slučaju zavarščine smrti v teku 24 ur -VB • donasatelju pohčne knjižice. - Mesečne premije so jako nizke. - Natančna pojasnila daje zastopnik za Celje in okolico 342) ALOJZIJ TERČEK, Breg pri Celju štev. 8. 10-3 Mm\mk krika v Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-—— sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na - štiri in tričetrt odstotke. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pot odstope. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je -__- bila dosedaj 4%- g C Hj n C n C h C m C h C m C m C m C M C M C M C H C M le H se priporoča v izdelovanje mt vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—10 vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. Stedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. Vsakovrstne vodovode, kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. Prevzamem popolno napravo kopališč mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. Vsakovrstne železne ograje bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v Prodajalk* zmožne slovenskega in nemškega jezika, popolnoma izurjene v trgovini z mešanim blagom (začetnice so izključene), kakor- tudi čvrstega učenca iz dobre hiše, ki je dovršil nekaj razredov sredne šole, sprejmeta (334) 3-3 Lebinger & Bergmann v Litiji. Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9* jj sprejema potnike za linijo čez PARIS-HAVRE po najnižjih cenah; - vožnja na morju le 6 do 7 dni-jA odhod parobrodov redno vsako soboto. - Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja iih eden uradnikov do HAVRE. — Govori in piše se v vseh jezikih, oo kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas. in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila n >InInTnTr.InIoIoTr.Tr.InInIoInTnTnTr.T»Tr dobro trgovino 9P v najem tudi z gostilno (345) 3 2 do x. oktobra. Naslov pove upravništvo „Domovine". (14) 30 F. P. lfidic & Komp. Ljubljana opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino »Koroni moder zarezane Me opcije (222) 20-12 (Strangfalzzicgd). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrst« strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ♦ Lastniki patentov: F. P. Vidic k Komp. in J. Marzola. ^ Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, 'pl Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. IV* Sprejmejo se zastopniki. (ne premlado); plačilo na mesec osem goldinarjev.1 Anton Krihbaum, trgovec v Oplotnici. (353) 2—2 Učenec s primerno šolsko izobrazbo iz dobre hiše se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovini Ivana Ravnikarja v Celju. B n £ 3 X " * * ■ * I^I-I—ru-in.T-irrr«—firin_rLnfifuyvvV Zacinjenje in popravila vsake vrste EV** točno in ceno. e « t a 8 N O (B I S) »N Petnetrij Gltttnac, kotli Celje, GrašKa cesta steV. 28 se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo strok« i spadajoča dela kaker za vsakovrstno monti* ranje parnih kotlov, za parne stroje * barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovai* j nah za sveče in magarin itd., paro- ii vodovode v bakru in železu. iyr (238) 50-21