191 Številka. V UuHjtml, v soboto 3. septembra 1921 LIV. leio SIOTENSI 1 Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje te premike. InseraH: Prostor 1 ml m X 54 m/m a male oglate do 37 m/m vitine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m/m K 2 —, notice;, poslano, preklid, iijave In reldam« 1 ml m K 3*—. Porok*, široke 80 K. Zenitne ponudbe, vsake beseda K 3*—. Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Opravniatvo *Slov. K t rod a" in mn arodne usaarme" Kaatlova nlioa ftt I, prlUićno. — Tele I en M. 304. »AeveasaJ Narod" vel|a ¥ V Jaaoalavlllt celoletno naprej plačan . K 300 — polletno. 3 mesečno 1 150 — 75*— 25- ki pa pestil celoletno......K 460-— polletno......, 240 — 8 BMseeno ..... . 120*— " Pri mortbitsieei poviianja se ime daljia naročnina dopišeta." Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno eV po nakainid. Ne samo pismena naročila bres poslatve denarja se ne moremo ozirati. PredelitTe JUo*. Heroda" Kneflovn ulica et 5, I. nadstropje Telefon štev. S4. tltploe sprejeme le podpisane In radostno frankovane-pnj- Rokopisov ea ne vrata. Posamezna ifeuilka tc'Is rzo K Poštnina platana v gotovini. ProtUngosIovanska propaganda d FrancHI Vsi francoski listi so prijazni naši državi In vsi nas podpirajo v našem boju zoper nemške in komu-nistovske aspiracije, kar se je posebno videlo v zadnjem času ko-munistovskih atentatov. Vsi so prinesli lepe, daljše ali krajše članke o pokojnem kralju Osvoboditelju. Le dva lista delata izjemo in to je treba pribiti javno, prvi je glasilo komunistične stranke »L* Humani-tć«, drugi pa klerikalcev >La Llbre Parole«. Jasno je, da je to odmev glasov Iz domovine. Kakor komunisti i gotovi — ne vsi — klerikalni krogi hujskajo doma proti združeni Jugoslaviji, tako so se vrgli na protidržavno propagando v inozemstvu. Imenovana dva dnevnika ne zamudita nobene prilike, da bi na najpodlejši način ne obrekova-la naše kraljevine in prinašala naravnost gorostasne laži. Zalibog nimamo jugoslovenskega propagandnega biroja in nobene naše revije v Parizu, kakor ima to večina držav, in tako francoska javnost ne dobiva dementijev teh notic in kolikor toliko veruje. L' Humanitč« pripoveduje tele fomane o takolmenovanem »belem terorju« v Jugoslaviji; pravi n. pr. da je policija zaprla v Beogradu 20.000 komunistov in da jih strašno mučijo po ječah, tako da jih vsak dan nebroj umrje. Ni mi znano, da 11 je v beogradskih zaporih prostora za cele armade. »Humanitć« tudi ne pove, ali je postalo s tem 20.000 sob ln stanovanj praznih In se je morda na ta način policijskim potom ženi-Jalno rešila stanovanjska kriza v Beogradu, kakor tudi molči ta list o zasedi Baranje po Madžarih. Za Časa pečujske »komunistične« republike je prinašal redno dolge Članke o tej zadevi. Sedaj molči, ker ve, kaj se je zgodilo: nad 20.000 delavcev je zapustilo pečujske rudnike in zbežalo v našo kraljevino, v deželo »belega terorja«, kjer se z delavci tako »grozovito« postopa. Dejstva so zaprla temu listu sapo . . . Klerikalna »Libre Parole«, ki Je imela kakor, je že »Slovenski Narod« poročal, opetovano članke, ki so grdili našo jugoslovensko edin-stvo in pred vsem Srbe, je priobčila 25. avgusta dolgo »Pismo iz Jugoslavije, ki ga ne moremo prezreti. Ne samo, ker je pisano v tako avstrijsko - madžarskem duhu, ampak tudi, ker se je prvič jugoslovenski dopisnik podpisal. Imenuje se B. M a 1 y ln v uvodnih besedah pravi o njem uredništvo: »Prosimo nase čitatelje, da prav pozorno rrečitajo sledeče pismo, ki smo ga prejeli iz Jugoslavije in ki nam ga je poslala visoka cerkvena osebnost te države«. Ne poznam tega B. Malega in tudi ml ni znano, ali je to morda psevdonim. Hočem pa iz dolgega njegovega Članka izbrati par stvari, da Čitatelji vidijo, na kak način vodijo »visoke cerkvene osebnosti« boj proti združeni Jugoslaviji v inozemstvu. B. Maly pravi med drugim sledeče: »Napačno je smatrati Srbe, Hrvate in Slovence za en rod in en narod. Iz etnografskega stališča Srbi niso potomci — slovanskega reda. Stari Srbi, o katerih govori Pli-nij nimajo nič skupnega z dandanašnjimi Srbi, ki so prišli mnogo pozneje iz Tartarske ali kake drugo azijske dežele, kakor Bolgari. Prebivalci dežele, ki so jo napadli Pli-nljevi Srbi ali nj:h nasledniki, so v pretežni večini zbežali rred temi barbarskimi tolpami in so se združili s Hrvati. Oni, ki so ostali, prav mala manjšina, so bili absorbrrani po napadalcih, ki so jim vzeli njih zemljo, njih ime in njih jezik. Hrvatje so torej popolnoma slovanske narodnosti, Srbi in Bolgari s o pa poslovanjem Aziati.« (To teorijo je glede Srbov prvi iznašel b. Maly odnosno ona »visoka cerkvena osebnost«, ki stoji za njim. Pristoja mu v tem oziru vsekakor patent bu-dalosti in ignorance! Uredništvo.) Škoda, da urednik »Libre Parole« ni pogledal, predno je priobčil te novopečene laži, v Kaico srednješolsko zgodovino in konrroifral Člankarja; kakor pa ne pozna srbske in jugoslovenske zgodovine, tako tudi gotovo ne pozna osebno nobenega Srba in Holgara, kajti če bi primerjal le en podoigasti tipično slovansko - arijski obraz Srba z okroglim mongolskim azijatskim, kratkim obrazom Bolgara, bi nikdar ne dovolil, da se natisne taka »korektura« zgodovine. Nadalje govori člankar precej nejasno o verskem in narodnem položaju v Jugoslaviji in pravi, da Srbi naslno centralizirajo in hočejo potisniti druge narode, katerih je nad dvanajst (!!) — une forte dou-zaine d' autres nationalites — na stališče Irlandcev! Iz tega bo nastala nova vojna na Balkanu in morda celo svetovna vojna. Če se zavezniki ne bodo brigali za zatirane narodne manjšine — pomislite, kar nad dvanajst jih je! — bodo iz tega nastale najhujše posledice za evropski mir, ki stoji itak na tako slabih nogah. Zanimivo je, kako člankar nadalje našteva teh dvanajst »zatiranih« narodov v naši kraljevini: Nemci ali Alzačani..... 800.000 Muslimani turškega pokoljenja ......... 700.000 Rumuni.......... 500.000 Bolgari ,......... 450.000 Albanci.......... 200.000 Cigani in Vlahi ....... 140.000 Šnanski in ruski Zidovi . . h 100.000 Cehi in Poljaki .......100.000 Italijani, Ogri, Švicarji, Francozi Itd......10.000 Skupaj 3,000.000 Da popravimo te potvorjene, izmišljene številke, jim je treba na desni odbiti eno ničlo ali pa dve, n. pr. pri čelih in Poljakih; Francozov pa ,če odštejemo osobje konzulatov in menihe (Pleterje) gotovo v celi državi ni več kot 30. Ta visoki cerkveni dostojanstvenik naj bo le lepo pri miru* radi političnih in verskih diferenc v Jugoslaviji ne bo vojne, ki si jo vidno želi, potem bi morala biti že prej v Italiji, kjer pokajo že nad leto dni dan na dan povsodi fašisti in komunisti drug na drugega.. Razmere se pri nas vidno boljšajo, brat se bliža bratu, vkljub hujskanju gotovih krogov, ki se še seda j držijo gesla Habsburžanov »Divide et impera«, ker ne morejo pozabiti, da so bili nekoč gospodje pod senco dvogla-vega orla, danes so pa »samo« enakopravni med enakopravnimi. Člankar nadalje napada Srbe kot pravoslavne in naravnost poziva na državljansko vojno. Zakaj? Ker misli, da bo potem zopet šla bohotno v klasje klerikalna pšenica, St. G. minister Fribtčeirič p položaiiL SpOTlTMI I T&&ikLlQl Beograd, 1. septembra 1921 . Minister za notranje posle Sve« tozar Pribičevič je po vodom časni: Ških polemik poslednjih dni podal novinarjem izjavo, v kateri v glav« nem povdarja: Separatistični listi, ki v svoji zaslepljenosti branijo demonstracijo proti pogrebu pokojnega kralja Pes tra in neki beograjski listi so otvo» rili kampanjo, ki ima cili, da sa iz* pcdkoplje ne samo moja pozicija, ampak tudi stališče cole vlade. Jan bi to kampanjo razumel, ako bi oni, ki jo inspiriraj o, namesto dosedanje kombinacijo vlade mogli najti drugo, boljšo in za državo koristnej= šo. Ali oni sploh ne morejo najti no* bene, ki bi sedanjo vlado mogla na* domsstitl. Neki beograjski liet trdi, da Hrvati mrzi j o ustavo zaradi mene. Ako bi to bilo res, potem bi bili t! 11 rva ti tako osebni in tako nenačehV da ne bi bilo vredno baviti se z nji* mi. Zakaj bi žalili te Hrvate? Pre-iščite najprvo, kdo so ti Hrvati, ker ni res, da vsi Hrvati mrze ustavo. Ako ste to poiskali, potem šele ugo* tovite, zakaj mrzi j o ustavo in dožo-nite, da jo ne mrzijo radi mene. To je zelo lahko dokazati. Naj ti Hrva« ti sprejmejo ustavo brez rezerve. naj opustijo zahteve po reviziji usta: ve in naj prenehajo vse avtonomu stične želje, potom bom jaz ne same izstopil iz vlade, ampak se bom tako velikemu cilju na ljubo popolno* ma umaknil iz političnega življenja Pripominjam, da ne smatram za ide« al, da se vodi opozicija v rodni dr* žavi, ki je šele v začetku svojega raz* voja, ako je človeku mogoče pomagati vladi pri ustvarjanju velikih in svetih načel narodnega in državne? ga edinstva. Isti listi gredo tako Haleč, da pravijo o policiji, da je Pribičevičes va. Jaz moram protestirati proti temu, ker policija ni moja, ampak dr: žavna. Kdor trdi drugače, ta redoma škoduje interesom države. Razen toga ve vsa javnost, da sem jaz v tem kratkem času, kar sem mini* ster za notranje stvari, izvedel zelo malo izprememb pri policiji. Seda: nje policije nisem jaz postavil, ampak sem jo le prevzel. Objektivni ljudje bodo znali ceniti, s kakimi težkočami so ae morali boriti vsi moji odlični predniki, ko se je še ustanavljala policija. Že iz tega raz: loga — da ne govorim o tem, da ni bilo na razpolago radostno Število kvalificiranih c*eb, katerih primanf« kuje tudi v drugih panogah državne uprave — jc zelo nekritično, da nc rečem brezvestno, grditi policijo, lc v tako tenkih razmerah in ob neza» dostni nagradi vrši svojo dolžnost Zato je treba prasl iti vse pogoja za delovanje policije in objektivno presoditi, ali je v treh letih našega državne^« življenja nazadovala ali napredovala. Kar se tiče strankarstva v potip ciji je absurdno trditi, da jaz pou' piram to str&nkars^vo. Ko se ie raz* pravijalo o ustavi, som se savzama1 za to, da se v ustavo sprejme čl. 107 ki drža vri m nameščencem prepove* duje, da svojo oblast in svoje mesto izrabljajo v strankarske svrhe. Na konferenci okrožnih načelnikov ,f Beogradu o tem vprašanju sem. ja^s no in razločno povedal ter povcIarV jal.da bom kaznoval vsakega ur a Ji nika, ki bi izgubil izpred oči, da je državni organ in bi zlorabil svoj po* ložaj v svrho strankarsko propagand de. Kadar se govori o tem vprašanju je treba navesti konkretne podatka Ln sicer objektivnih brez potvorjenib strankarskih razlogov* ^ j Ne glede na vse napade gotoveV ga dela časopisja, ki se smatra v Javf nosti za radikalno, ostajam prijatelj' sporazuma z radikalno stranko. . Smatram, da bi bila velika 6ko* da za državo, ako bi se razbil rali sporazum v današnjih n sodnih Ča^ sih, ko je treba zgraditi našo drŽav* no organizacijo. Opomin rQ5valin. Z breTrpriraerno požrtvovalnostjo*, S krvavimi žulji marljivega ur roda je bi« la postavljena na£a pono?na trdnjava ob* A dri ji. Z brezprimerno podivjanostjo* a, zločinskimi rokami len.} sodrgo pa ]<$' bila zrušena hi Ju Slovencem ob Adrijh Da rešijo svoj rod pred popinorA da mu dajo kulturen napredek da gi oprosti za vedno odiranja tujih odam,* hov, eo postavili s neumornim »bi-ra** njem rodoljubi tržaški Narodni dom. In njih idealna namera \o zmagala; naša trdnjava je kljubovala vsem napa> dom ln bila v^no hrbtenica našega življenja, nepremagljiva opora nažepa naroda. Svetla točka Sloveniji jo poeta! Trst, ki je prejemal svojo sijajno iu£. i?, neutrudljivecra dela, ki jo vladajo v Narodnem domu. Ta njegov pomen pa so izpozfl&lrt tudi na§i sovražniki, ki nteo opustil^ nobente prilike, da ne bi porušili nase delo. Toda iz kraškega kamna je bil zgrajen Narodni dom in svesta srca sd sam Alfonz Daudet: 45 Tur!arin na planinah Roman. Prevel dr. Ivo šorli. Hitel je čez naj ostrejše čeri, misleč sa* mo na to, da ne zaostane za švedskim štu* dentom. Švedove s srebrnimi gumbi okrašene drobne in suhotne komašne so se premikale v taktu z njegovo gorsko palico, kakor da je palica nekaka tretja studentova noga. Navzlic vsem naporom pri plezanju sta mirno nadaljevala svojo filozofsko debato, in sredi teh zamrzlih dalj, odmevajočih kakor struga kako globoke reke, si začul vsak hip dobro* dušno nizki in prisrčni, čeprav uspehni glas: »Vi me poznate, Oton ...« Vse drugačne križe in težave je ta hip prestajal ubogi Bompard. Še do davi trdnt prepričan, da Tartarin svojega bahaštva ne bo tiral do skrajnosti in da bo prav tako male kdaj na vrhu MontsBlanca, kakor je bil kdaj vrh Jungfraue, se je bil nesrečni upravnik oblekel kakor navadno in ni mislil niti na to, da bi si bil zabil vsaj kak žebelj v svoje čevlje, če že res ni hotel na samem sebi po: skusiti svoje znamenite iznajdbe za podko* vanje vojaštva; dat niti palice ni imel, ker je tudi hribolazci na Cimboraso nimajo Oboroženemu samo s svojo palčico, ki se je tako lepo podajala njegovemu klobuku 2 modrim pajčolanom in njegovemu dolgemu ulatru, so se mu kar noge šibile, ko se je pri* bližal ledniku samemu; zakaj razume se, da »farbar« kljub vsem svojim pripovedkarr* sploh Še nikoli ni stal na kaki visoki gori. Vendar pa se je ta spet pomiril, ko je videl z vrha snežene kope, s kako lahkoto se je kretal po ledu Tartarin in se odločil, da poj de za njim vsaj do Grand*Muletsov. Tarr so imeli prenočiti. Seveda tudi to ni bilo bre? težav. Po prvem koraku je zletel na hrbet po drugem naprej na roke in kolena. »Ne, hvala — to sem napravil nalašč ta ko!« je odklonil vodnikovo pomoč, ko ga je hotel dvigniti. »Čo, po amerikansko,.. kakor na čim* borasu...« Ta položaj se mu je zelo prilegal in skle< nil je, da ae ga bo kar držal. Plazil so je torej po vseh štirih dalje, s klobukom za temenom in pometajoč 1 ulstrom led kakor medved f svojim sivim kožuhom. Pri tem pa je bi kljub vsemu zelo miren in je vsem pripoved doval, kako je andskih Kordiljerih priplezal na ta način na deset tisoč metrov visoke goro. Le tega ni povedal, v kolikem Času ampak čo bi sodili po tem, kdaj je doapel dc Grand*Muletaovt bi rekli, da precej dolgo Tja je prišel celo uro za Tartarinom, pa se jt siromak kar cedil blatnega ledu. In prsti sc mu bili pod pletenimi rokavicami popolnoma premrli« V primeru s ono na Guggiju je ta koča ki jo je zgradila na GrancUMuletsih chamo* niftka občina, naravnost udobna. Ko je stopil Bompard v kuhinjo, kjer je gorel visok plamen, sta si Tartarin in Sved žo sušila čevlje. Prenociščar, utrjen starec z belimi, v kodrih na rame padajočimi lasmi jima je razkazoval zaklade svojega majhnega muzeja. Nekaj groznega je bil ta muzej, sestav: ljen iz samih spominov na nesreče, ki so sc bile dogodilo na Mont*Blancu od štiridesetih let sem, odkar je bil starec tu gori. JemajoC jih izpod stekla, je pripovedoval njih žalostne povest... Ta košček sukna in ti gumbi na brezrokavniku so ga spominjale ruskega uče: njaka, ki ga je vrgel vihar v prepad na Bren= vi... Ta čeljust je ostanek enega izmed vod nikov slovoče karavane enajstih planincev ir nosilcev, ki jih je zametcl snežni vrtinec.. V umirajoči aolnČni luči in bledem snežneir odsevu na zamreženih oknih, so imele te mrtvaške relikvije in te monotonske povest nekaj silno bolestnega na sebi; tem bolj. kc je postajal starcu njegov drhteči glas na po? sebno turobnih mestih še bolj mehak, in sc ga oblile celo solze, ko je razgrnil kos zele nega pajčoiana neke angleške dame, ki jo jc leta 1827, pokopal plaz. Naj se je Tartarin 5« tako prizadeval da bi se pomiril s temi letnicami in samega sebe prepričal, da takrat Družba še ni bila iznašla plezanja brez nevarnosti — ta savo: jardska lamentacija mu je le tako silno stis; nlla srce, da je moral za hip stopiti na vrata in se globoko oddahniti. Prišla je bila noč in požrK globino. Bo^ sonski ledenik je stal bled in čisto blizu, Monl Blanc pa je poganjal v višave svoj So vednr> rožnati in od nevidnega solnca razširjen! vrh. In že se je j u žn jaku, videčemu ta ru> smeh pokojne narave, spet z vedrilo srce sa njim. — O, vi ste, Gonzaga?.. Glejte, takold malo svežega zraka dobro stori... Meni je storij tega starca že kar dovolj. — Tartarejn! je rekel Bompard in ga stfe» nil za rame, kakor da mu je hoče zmletj. Upam, da vam je zdaj sploh vsega dovolj in da te smešne plezanje no mislite zares. Veliki mož je nemirno razširil oči: — Kaj mi trobite, Gonzaga? Toda tu mu je Bompard v strašnih bax» vah naslikal vseh tisoč smrtnih nevarnosti, ki ju čakajo z brezdni, plazovi, nevihtami in vr* tinci vred. — A! Pojdi no, kljukec! ga fo prekm!'. Tartarin. Kaj pa Družba? Ali hočeš reči, da Mont * Bianc ni prirejen, kakor vse drugo? , Prirejen? .... Družba? ga je osupel S le* dal Bompard, ki je bil na svojo taraskonske nado že davno pozabil. Ko pa mu jo je oni od besede do besede ponovil, vse tisto o Švici kot zadrugi z n. o, z., o gorah v zakupu, jj brezdnih na videz, se je bivši upravnik na ves glas zasmejal. — Kaj? Vi ste mi vso to verjeli? ATI fo le bilo vse skupaj le šala ... No, saj vendar ve« ste, kaj se pravi, če si dva T:v:-Irnnca kaj pripovedujeta.,,. 2 stran m&L*(JvEtfbKi TvAKOtJ*. dne a\ septemDra 192i. štev. 197 Koridor med Jiigoslauljo In DilkDsl^ii^I'ii — d Budimpešta, 1. aept Viao* ka avstrijska diplomatična osebnost je izjavila dopisniku lista »Az Est« da se češkoslovaški in jugoslovanski krogi sopet bavijo a idejo kori« dorja med CeškoalovaŠko in Jugo« slavijo, in sicer zaradi tega, ker Madžarska noče izročiti Zapadne Ogrske Avstriji češkoslovaška in Jugoslavija bi si med seboj razdeli« li Zapadno Ogrsko in tako dosegli skupno mejo. Ako bi ententa pristala na ta koridor, bi biJa Madžarska popolnoma obkoljena od ncprija« teljev. (Stilizacija te vesti kaže. da je to zljoIj avstrijski bavbav za MacL žarel Uredništvo.) Pot ifllnlstr. predsednika Pslfča « Fzrlz. ga ohranjevala in vsa zloba nekaterih ni zmogla ničesar. Tedaj pa so prišli zločinci in se navalili na našo trdnjavo z orožjem in "bencinom in zgodilo se jo ono strašno, ki pretrese še danes vsakega kulturnega človeka. Nar. dom je bil sežgan, vse je bilo razdejano, pod varstvom la-ške oblasti pa je na najnižjo stopinjo padla sodrga zasmehovala naše ljudi, ki so hoteli ubežati plamenom. Ne pozna kulturen svet take podivjanosti, kakor ae le zgodila dne 13. Julija v Trstu in nobeno čudo ni, da je poslanec "VVilfan v svojem senzacionelnem govoru v rimskem parlamentu dosegel višek ravno tedaj, ko je za večno osramotil poslanca Giunto, kot povzročitelja julijskega Aalatva. Ko so se dvigali plameni proti neba ln ko so v gorečem domu klicali naši ljudje v nebo na pomoč pa se je radovala aodrga in triumfirala, ker so mislili, da je s požigom Narodnega doma uničen tudi naš rod. Toda prezgodaj je bilo veselje fašistov in preran triurni sodrge ker premlad in presilen je naš narod, d* oi bil pogubljen, pa če tudi izgubi svo-|o najsilnej&o trdnjavo. Na razvalinah vzdržujejo naši ljudje boj in njih odporna sila se veča. Ker kakor jim je dal preje moralno silo Nar. dom, tako mu dajejo danes moč njegove razvaline, AH boj Je težaven, obupno težaven, fte samo, da je naš narod ob Trstu ob svojo trdnjavo, on Je v bo tu s vsem Italijanskim narodom. Zato obstane le če ima za seboj tudi pomoč vsega Jugo-slovenskega naroda, ki mora poetati njegova nova trdnjava. Lastna bodočnost sahteva od nas, da Iz pol nemo to zahtevo razvalin ln zato poziva >Jugosl o venska Matica« vse Jugoslovena, da poloie to zakletvo neomajane zvestob*, da nikdar ne poza bi fo opomina dne 13. Julija 1920 v Trstu nastalih razvalin. V ta namen je zalotila »Jugoelo-venska Maticac krasno izdelano narodne kolke, delo slikarja Kosa, ki so posvečeni spominu porušenega Narodnega doma v Trstu, ki so pa obenem zagotovilo svobodnih Jugoslovenov, da bodo maščevali to kar so pretrpeli radi njih naši bratje v nesvobodi. To j* ideja narodnih kolkov Jugo-slovenske Matice, tako se glasi bojni klic rdečega petelina, ki kliče na delo in maščevanje za storjene zločine. Bratje in sestre I Segajte po narod nih kolkih Jugoslovenske Matice in dokažite s tem, da ste v vrstah maščevalcev. Vsak naroden kolek je kamen k novi trdnjavi v Trstu, vsaka krona, e katero kupite kolek je odrešenje bratom. Ne prezrite opomina razvalin, kupujte narodne kolke >Jugoslovanske Matice«! stoji na čelu bivši nadvojvoda Friderik, ki se noče omejiti na Zapadno Odrsko, marveč pripravlja tudi prevrat na Slovaškem, češkoslovaška vlada je o etm načrtu dobro poučena ter je ie ukrenila potrebne protiukrepe. = lami lijene vesti e n staji ne Poljskem« Poljski generalni konzulat v Zagreba naproša Ljubljanski dopisni urad sa objavo nastopnega dementija: Z octrom na brzojavko zagrebškega »Agrarne* Tagblatta« od 30. avgusta t. 1., ki po berolinskem vira objavlja vest o revoluciji v Varšavi, čast mi je prositi sa blagohotno obvestilo listom, da je ta vest popolnoma neresnična. Varšavske liste dobivam tukaj v Zagrebu popolnoma redno. Is teh listov doznavam da se ie stavka železničarjev v Poznanju končala po uspešnih pogajanjih med železničarji in zastopniki vlade Pogajanja je osebno vodil g. minister za delo in eorialno ekrb-tvo Ljudevit Darowski. Po njegovem rov oru* na raki ručni seji z zastopniki v >železni carskih oganizacij se je 30 d tov izjavilo za konec stavke ln le 12 ea nadaljevanje. Po glasovanju je bil takoj sklenjen tudi dogovor mted železničarji in sastopnikl ministrstva ae železnice in delo, katerega je ministrski svet v Varšavi že potrdil. Železniški promet osebnih in tovornih vlakov se vrši že popolnoma redno. V Varšavi kakor tudi v ostali Poljaki vlada popoln mir. — Z izrazom posebnega spoštovanja: Dr. Szczepanski, generalni konzul. Iz naSs kralfeolne. — Vojvoda Slmo Popovlć. V Ulcinju v črni gori je umrl vojvoda Širno Popović, ustanovitelj In prvi urednik »Glasa Crnogorca c in nato guver-ner primorskih oblasti in minister pro-svete. Roen je bil v tovorniku v Sre-mu. Kot dijak je odšel v Crno gnro, stopil tam v službo ter se udeležil vseli borb. ki jih je vodila v preteklem stoletju črna zora za svojo neodvisnost. Bil je dolga leta desna roka takratnega Črnogorskega kneza Niicole. Pred dobrimi 10 leti se je preselil v Beograd, ker mu je bil v Crni gori za-vratno zastrupljen zet Miloš Savlih, ki je bil vodja mladih naprednih Črnogorcev. Dasi star in bolehen, vendar ni hotel ostati nod avstrijsko okupacijo ln sc je udeležil srbskega omika preko Albanije. Po povratku srbske vojske v domovino se Je tudi on vrnil. V visoki starosti je sedaj umrl v Ulcinju. Zapustil je baja dragocene me-moire. — Herman TVendel v Zagreba. Zagreb. 1. sept. Vrnivši se s svojega potovanja po Jugoslaviji, ie danes dospel v Zagreb znani prijatelj našega naroda sociolog in novinar Her. wendeL — Reorganizacija eroziiištva, Beograd, 1. sept Ministrstvu za notranje posle je predložen predlog o reorganizaciji orožništva. ki ga jo izdelal dr. Rsissv neodrei^nm domo-olna, — Iz Vipave nam poročajo rlede na dogodke z dne 2$. p. m., da ie poročilo v »Slovencu«, da so tržaški fašisti (okrog trideset po Številu) zvečer naše ljudi podili iz gostiln in hoteli udreti v gledališko dvorano, pogrešeno v toliko, da proti našim liudem niso nastopili fašisti, marveč oddelek (okoli 30 mož) šestega herzallcrskega bataljona Iz Ajdovščine. Te vojake so zadrževali orožniki. Pribijamo z nova dejstvo, da se vojaštvo le prepogosto-ma vtika v stvari, ki za Drav nič ne brigalo. Tako se ne more covoriti o fašlstovskem, marveč o vojaškem nasilju v Vipavi. PriSel je bil tudi dr. Wllfan. V večji družbi v gostilni je govoril. Približal se mu je ponosi! brigadir In s prstom pomigal govorniku, naj takoj pride k njemu. Dr. W?lfan ie odvrnil, da naj ga nikar ne moti. Brigadir, ves razvnet, kriči: ;az sem brigadir! Dr. VVilfan se mu predstavi in ko je brigadir uvide!, da ima pred seboj slovenskega poslanca dr. Wil?ana, ie zgubil vso svojo prejšnjo brigadirsko korajžo ter se začel opravičevati: onorevole . . . onorevole . . . Gledališka dvorana ja po znanem obisku poveljnika Perrarija zapečatena. Vrši se preiskava. — Upravna preureditev Ju Hiške Benečije. Sedanja uDrava se preuredi po novih vladnih določbah. Generalni civilni komisar bo po svojem delokrogu sllčen namestniku pod prejšnjim režimom. Goriška ln Tstra dobita vsaka po enega podkomisaria, ki bosta podrejena tržaškemu generalnemu civilnemu komisarju. V upravi se Izvedel nekatere potrebne izpremembe, sicer pa ostane precei url starem. Občinske volitve se izvrše tekom štirih mesecev, menda po normah in modali-tetah, k! veljalo za stare province. V veljavi ostanejo stari občinski statuti fn razne druge avtonomne dispoziclie. Na mesto deželnih zborov stopijo Izredni deželni odbori, ki se bodo bavili s deželnimi zadevami. ŽELEZNIŠKI PROMET Z ROMU, NIJO. — Beotfrad. 2. sept. (Tzvir.) Na podlaci trgovskeea snoraz^nvi se reoganizira ves promet, osebni in tovorni z Romunijo. PREMESCENJE CARINIKOV. — Beograd. 2. sent. (Tvir.) Ge* neralna direkcija carin pripravlja ukaz o premeščanju mnogih carini* nikov. — Beotfrad, 2. septembra. (Izv.} »Trib una« javlja, da odpotuje v naj. kraji*m času ministrski predsednik g. Nikola Palic v Pariz, kjer obišče — d Dunaj. 1. septembra. V danaSnJl seji odscJta ca zunanje posle ]e Imel zvezni kancelar Schober obširen efcspoze, v katerem je najprej omenjal dogodke, ki so se dogodili zadnjo nedeljo v Zapadni Madžarski in ki navdajajo vsakogar, ki pravično misli, z obžalovanjem in ogorčenjem. Zvezni kancelar ie nato govoril o »aide memorie«, Id mu jo je poslal madžarski poslanik na Dunaju dne 29. avgusta, in poudarjal, da ni opustil, da bi madžarskega poslanika nemudoma v vse dvome izključujočem načinu ne informiral o neomajnem stališču zvezne vlade in njenem nazlranju o dogodkih, kj jih je te dni vprfzorila Madžarska Zvezni kancelar je dalje sporočil, da je deželnemu upravitelju Burškega, ki se Je po povabilu komisije generalov napotil v Mattersdorf, tele-fonično naročil naj poprime upravo po nas zasedenih krajev čvrsto v svoje roke, naj uredi brzojavni in telefonski promet, naj aretira osebe, kl bi mot'le red in mir ali ki bi se branile izvrševati svoje dolžnosti in naj Jih poilje preko stare avstr. meje. Nato je dejai državni kancelar, da Je snočl sprejel bivšega madžarskega ministra zunanjih poslov dr. Gratza, ki mu je Izrazil obžalovanje madžarske vlade o omenjenih dogodkih in napovedal korake madžarske vlade, ki bodo omogočili Izhod Iz težkega sedanjega položaja. Potem je izjavil zvezni kancelar, da mu je tik pred začetkom seje madžarski poslanik na Dunaju Izročil noto svoje vlade, v kateri ta izraža obžalovanje o dogodkih m zagotavlja avstrijsko vlado, da se aiso Izvršili z vednostjo hi po volji madžarske vlade ter da Jih ta obsoja. Madžarska vlada napoveduje natančno preiskavo ln izjavlja, da bo krivce strogo kaznovala Stavlja se na uslugo, ako to ieli avstrijska vlada, da sodeluje pri vzpostavitvi reda v pasu A. Stavlja tudi nadallen predlog glede pasu B. Zvezni kancelar je zatem izjavil, da je prejel obvestilo o sklepu poslaniSke konference v Pariza, v kateri protestira zoper dogodke na Zapadnem Madžarskem rn izjavlja, da je za to odgovorna madžarska vlada, Sklep opozarja madžarsko vlado na njeno obljubo in zahteva, da se drži svojih obveznosti. Avstrijska vlada se pozivlje, naj izjavi svojo pripravljenost, da začne takoj« ko bodo komltati definitivno izročeni, z madžarsko vlado pogajanja o finančnih in drugih vprašanjih, Id Izvirajo iz predale. Kancelar je pristavil, da mu pred odsekom pač nI treba poudarjati, da je Avstrija tej felji že opetovano odgovorila, predvsem s sklepom odseka zunanjih poslov od 27. avgusta. — Izjavam zveznega kance'arja je sledila daljša debata, na kar je bil soglasno sprejet nastopni sklep: Odsek za zunanje posle odobrava v zmlslu NASELJEVANJE BARANJSKIH BEGUNCEV. — Beotfrad, 2. sept. (Izvir.) Mi. nistrstvo za agrarno reformo je iz« delalo načrt o naseljevanju baranjskih beguncev - poljedelcev v južni Srbiji. KARLISTI IN POKRET V ZAPADNI OGRSKI. —d Preora, 1. sept >Pravo Lidu« dosnava is dobro poučenih krogov, da ie uporniški pokret na Zapadnom Madžarskem vseskozi k a r 1 i s t i o n a g a značaja. Štefan Friedrieh, ki stoji na čelu Snts gibanja, se na omeji le na Zapadno Madžarsko, temveč pripravlja tndi prevrat na Slovaškem. Češkoslovaška vlada jo o tem že obveščena in je ukrenila vso potrebno, da prepreči vsak puč. Prasko časopisje doinava is Matersdorfa (Na^vmarten), da je bil Štefan Friedrieh izvoljen sa vrhovnega poveljnika upornikov. On potuje- e vojaškim potnim Hrtom v ameriški uniformi in v rekviriranem avtomobilu po zapadno-madžarskeni osemliu in pregleduje češkoslovaške meje. Na to dejstvo se naslanja gotovo tudi vest o streljanju na slovaški meji. Pribežnikl Javljajo, da smatra Friedrieh Češkoslovaško mejo za slabo utrjeno. FflZBERGERJEVTH MORILCEV SE NIMAJO. —d Koirl.gs - Wnsterhausen, 1. septembra. Zasledovani Hirschfcld se je sam Javil policiji. Zdi se, da. fe nedol-len. "Vsi drugi, ki so osumljeni, Ja so umorili Erzbergerja, so dokazali svojo nedolžnost in so bili izpuščeni i« zaporov. STAVKA NA POLJSKEM VPLIVA NA VALUTO. —d Nanen, 1. sept. Po vesteh varšavskih listov je položaj stavke na Pollakom še vedno resen. Najresnejsa posledica te stavke je zopetno občutljivo padnnJe pob'ske valute in s tem v zvezi vedno večja draginja. Stavkajoči delavci sahtevajo vsnk dsn večje plače. Ročni delavci v Varšavi zahtevajo mesečno plačo 45.000 mark« kralja Aleksandra, da mu poroča o sedanjem notranjem in zunanjem političnem položaju države. svojih sklepov od 13. In 27. avzusta, da uporab'ja vlada zgolj diplomatična sredstva, da doseže izročitev Zapadne Madžarske. Zato pooblašča vlado, naj zaprosi zaveznike, naj ji da prosto roko, da si zagotovi po Madžarih Izpraznjeno ozemlje in vzdrži na njem red. Takoj ko bo BurŠka popolnoma Izpraznjena in pre'M-vilstvo reSeno stisk, ne bo več ovir. da se začno pogajanja finančnega in drugega značaja, ki jih predvidevata že sklepa rd-seka zunanjih poslov od M In 27. avgusta. — d Budimpešta, 1. Septembra. Po posebnih Informacijah se madžarsko oroJnl-Stvo 4e vedno nahaja ob črti. ki jo je zavzelo predvčerajšnjim. V £opronju vbda mir ln red. V hotelih, kavarnah In drugih lokalih so se izvršile preiskave, da se iz Sopronja odstranijo vse o«ebe, katerm nI treba tam stanovati. Buđinipeltanska policija Je po nalogu v'adc na kolodvora aretirala več skupin mladih Pudi in dijakov, ki so hoteli potovati v Zapadno Ogrsko. Bili so z&s!i*an: in potem odpuščeni domov z opominom, naj ne prično zopet sličnih neumnosti. Ugotovilo se je, da sta bila med njima tudi dva Avstrijca. — d Budimpešta, 1. septembra. Ma-diarskl minister za narodno brambo Be-liczka Je zastopniku nekeza francoskega lista podal nastopno Izjavo o dosodkih v Zapadni Ogrski: Pravzaprav nimam ničesar reči o tej aferi. Narodna madžarska vojska je v smisla odredb trianonske mirovne pogodbe izpraznia Avstriji dode>-ljono ozemlje dne 28. avgusta brez najmanjšega Inc'denta ter se umaknila na demarkacijsko črto, ki so jo odredile zavezniške oblasti. Izjavljam na.katejroricneje, da se od tega momenta na ozemlju Zapadne Ogrske ne nahaja niti ena formacija aH oseba, ki pripada madžarski vojski. Isto-tako izjavljam, da niti madžarska vojska, niti njene formacije najmanje niso aktivno sodelovale v znanih dogodkih ter bi morala to potrditi tudi najstrožja preiskava. Ni treba posebej poudariti, da bomo v bodočnosti z na'večjo energijo pazili na to» da se bomo držal? nevtralno in korektno. Za to nam daje madžarska vojska popolna garancijo. — d Bndlmpešta, 1. septembra. Madžarska vlada z največjo strogostjo nadzira vse o&ebe, ki potujejo v Zapadno Ogrsko ali ki se nahajajo na ozemlju druge cone. Na vzhodnem kolodvoru v Budimpešti je bilo aretiranih 300 mladih ljudi, H so hoteli potovati v Sopronj brez legitimacije. Mln'strskl predsednik grof Bethlcn Je tzlavil zastopnikom tiska« da bo obdrZal red z največjo energijo. V druj;i coni stm bili prošlo noč ustreljen! dve osebi, katerima se ie dokazalo, da sta zakrivili nereda SOVJETSKA VLADA APETTRALA ODBOR ZA POMOČ GLADIJOCIH. -—d Nauen, 1. sept. Iz Rovala poro* Čajo, da jo komito za pomoč gladu fo-čim razpusčen in da je sovjetska via* da aretirala več članov tega odbora* Sovjotska vl^dn očita odboru, da so Je pustil lzkorisčcti po reakciji vsega sveta v njeno svrhe. NEMIRI V BETLFASTtf. ^d Nanen, iL sOpt. Po vesteh, fa Londona jo prisilo v Relf.iatn do krvavih spopadov, kflterih voi^-žtvo ni moglo preprečiti. Položaj na Irskem so jo še boj poostril zaradi tega, ker fe nenadoma izbruhnila stavka železničarjev na senarripm delu otoka. V Spi-keislandu je bilo 450 sinfajnoveev aretiranih, kateri so izjavili, da bodo začeli stavko zffladovanjom. NAJVEČJI ZRAKOPLOV UNIČEN. —d Novi Jork, 1. sept Največji ameriški zrakoplov >D C< je uničila eksplozija. Z VSEH KONCEV SVETA. —d Pariz, 1. s^pt. Angorska vlada je sklenila pozvati pod orožje vse moška od 20. do 45. leta. —d Mokva, 1. sept V Petrocrrndn so odkrili novo protirevolucijsko zaroto, na čelu katere so stali ruski monar-histični in francoski kroe ojačil. Jennersdorf (Gvana-falva), Kaltenbrunčki most ln višine vzhodno od Fiirst*nMda so zasedle močne madiarske tolpo, o boro tene a strojnicami. —d Macersdorf fNarvfalva), 1. septembra. Sedaj Ktojo avstrijski orožniki oddelki na črti, ki *e pričenja prt Kittese (Kcmrsenv), poteka pr^ko Zurndhrfa (Zoran?). Frnuenklrchna in Padorsdorfa. na tej strani Nežider-sko^a ierera TNimsi'VlJersee), potoka mimo "Moerbiprha in med Acendorfom fAsrfalva) in Bonronjen preko Ober Pollendorfa fFelseopaly a), doseže Jennersdorf. Postni in brzojavni promet je na clavni provri, izv7omŽi promet s zavoji, možen. Vlaki vozijo do Agendorfa (Agfalva). Politične uesti. Himna kralja Petra. »Nova Evropa« priobčuje o kralju Petru krasen članek, ki ie vreden, da ea v odlomkih podamo tudi našim čitateliem. »Nova Evropa« piše med drusrjm: »Človek je lahko nasproten vojaškemu ■aziranju, vendar pa lahko iskreno spoštuje prave vojaške vrline. — vrline rimskega vojščaka iz prve dobe rimske imperije ln srbskega seljaka s šajkačo iz poslednjih vojn. Te so vrline v polni meri dičile kralia Petra. Ni treba, da bi bil človek po svoiem dnhu monarhist, ni treba, da bi imel smisel za teorije o apostolskem in božjem poslanstvu, vendar pa alhko globoko sname kapo pred samodržcem, ki se smatra za slugo naroda in za prvega državljana. Krlj Peter — rekel je neki Srb v Angliji v času vojne, ko so ga vprašali, da-li bi bila za Srbijo bol.iša republika ali monarhiia — bi bil, ako bi ne bil kralj, zanesljivo prvi in najbolj poklicani predsednik republike... Preprosto vojaško živlienje kraHa-se-Liaka. Čut dolžnosti in odgovornosti kralja-sluge naroda ln kralla-držav--ljana, trdna vera v Boga Vsegamogoč-nega, vse to je dalo srbskemu narodu kralja, proti kateremu ni imel nihče povoda, da dvigne glas in naj je izpovedoval takšna ali drugačna načela in »al je veroval v tega ali onega Boga, kralja, ki je poklican na orestol, izia-aril, da ne bo prevzel vlade nad naro-|iflom, ako samo en glas pade vroti nje-*nu. Vdan kultu svojih prednikov, ie oll krali Peter poosebljene starih vrlin srbiianskega, šumadijskega seliaka. ;On je te vrline razvil in napravil iz Bjih kraljevske. In zapustil jih je kot isvetinjo jugoslovenstvu. Varal se je abog tega Radič, ko je še orl kronanju kralia Petra klical: »Zlvel jusro-fclovenski kralj!« Takrat je Petar Mr-konjič, »grof od Topole«, šele prispel v malo Srbijo. SeTe ko se je iz strelskih Jarkov in s Suvobora leta 1915 vračal v saborno cerkev do istem poru. po katerem je stopal kronan L 1904„ šele takrat je postal srbski kralj. A sedai, pretekli ponedeljek so nesli iz beogradske saborne cerkve zopet po istem potu kralja Petra — mrtvega kralia vseh Jugoslovenov. On je utiral in kazal pota, po katerih mora hoditi tisti, ki hoče biti jugoslovenskl kralj. To je delo njegovega živPenia. In vsi mi, ki ljubimo to zemljo in ki vemo, zakaj }o ljubimo, imamo danes, s povešeno Slavo na prsih, ker neso pred nami. mrtvo telo velikega Srba kralia Petra, samo eno živo željo, da bi stopal po njegovih stopinjah jugoslovenski kralj, ld prihaja za njim.« —: Nameravan atentat na ministra /Prfbidevica. V Zagrebu so te dni pri-lli na sled zarotniški družbi, ki je Imela namen izvršiti na dan pogreba kralja Petra atentat na ministra notra-trjih čtel Svotozara Pribičeviča. Zarotniki so imeli tajne sestanke na Med-tvedgradu. Slemenu in drugod v okoli-ei Zagreba. Policija je aretirala pet oseb. Preiskava je dognala, da je eden lamed niih na Maksimirski cesti ponujal svojemu tovarišu revolver in 800 dinarjev pod pogojem, da odide v Beo-jrrad in izvrši atentat na ministra Pri-fcčevića. Pri drugem izmed aretiranih ho našli beležnico, v kateri so i mena pražković, Demetrovič in Pribičovič označena s križem. Kot glavna krivca eta bila aretirana limarski pomočnik Antolić in zidarski delavec Junnan. — >če$koslovaška republika« o jhi-goelovenski orijentaciji. >Ceškoslo-IvaSka republika«:, oficiozno glasilo češkoslovaške vlade, je te dni priobčila članek >K naši jugoslovenski orijentaciji«, v katerem pravi med drugim: .^Naii odnošaji napram Zagrebu in Beogradu niso opredeljeni po plemenskih simpatijah. Kot država in narod imamo posla samo z iugofiovenskim narodom in Jugoslovensko državo, nikakor pa ne s političnimi strankami Jugoelovensk^h krafe*v. Spor Zacrreba r. Beogradom presojamo s političnega stališča, nikakor pa no s stališča kulturne in plemenske razcepi len osti, ki jo neti Zagreb. Ali ako soglašamo * najlepšo češko tradicijo M misel in edinstvo jugoelovenskega naroda, se nam ne sme očitati, da podpiramo s tem srbsko hegemonijo. To ni v intencijah češko zunanje politike, niti v intenei-jab češke žurnalistike, naeprotuo pa je to tudi češkoslovaško - jugoelovenski vzajemnosti. Na žalost je to nezaupanje vzniknilo Is krize zagrebSke politične logike in proti našemu etrem-lienju za čim najtesnejšo kulturno vzajemnost« = Aretacdja Mvs>e;a kmnrrnistič-nega poslanca. V Zagrebu je policija aretirala bivšega komunističnega poslanca Simo Miliuša, ki je prispel iz Beograda, od koder je bil izgnan. Aretacijo so izvršili na temelju materijala, ki eo ga našli v Miljuševem stanovanju v Zagrebu. — Sefa demokratskega klnba, Beograd, 1. sept. Glavni odbor demokratske stranke ima svojo sejo v nedeljo ob 10. dopoldne. =r BaroS in DerTta. Utihnili so glasovi, ki so še pred časom tako živahno razpravljali o vprašanju Baroea in Delte. Temu vzrok so trgovska pogajanja z Itallk) katerih sklep se c ved-nim prekinjavanjem, radi pretiranih italijanskih zahtev zavlačuje. Po rs> pallskem dogovoru sta Barofi in Delta naša. To ozemlje pa spada k tisti tretji coni. kntere Italijani do danes niso izpraznili, kar fe tudi vzrok, da so oni še vedno gospo dar f i na Sušaka, ako prav imamo že mi razpostavljeno našo pošto, denar in naše politične oblasti, katerim Italijani ne pripisujejo ni-kakih pravic. Nnstane vprašanje zakaj Italija ne evakuira to ozemlje? Njihov odgovor je lahek; eahterrajo preje trgovsko pogodbo z našo državo, a do sklepa iste pa ne more priti. Naš tta,-rod naj med tem čaka na. odrešenj©, prepuščen na milost in nemilost svojim so vragom. Ni tu zapreka samo trgovski sporazum, da se ne izroči nam pripadajoče ozemlie. Tu so tudi d Anrnunziievi arditi in fašiti, katere Italija podpira indirektno v svoje namene. To oni znajo, prav kakor mislijo, da jim bode v prid. Drajsetorica niih je zasedla pomol Baroša, napravijo mal krik, na Reki demonstrirajo najeti postopači, italijansko časopisje vrže to z velikim alarmom v svet in novo evropsko vprašanje ie gotovo — završeno. Ko je prišel predsednik reške avtonomne stranke, Zanella v Beograd, je odkrito povedal, da je ravno točka o Barošu in Delti, tista tajna klauzula v rapallskem dogovoru, katera je ušla kontroli ln potrdilu laškega parlamenta, radi katere Italijani ne izprazni?o tretje cone. Giunta — vodja tržaških fašistov \e pred kratkim na nekem shodu v Porečju izjavil, da Je BaroS za Italijo izgubljen. Da, besede so lepe ln za nas ae še lepše eu-jejo, s tem pa ni rečeno, da )e to vprašanje za nas že rešeno. Potrebno je da se začne o tem zopet razmotri vati in našemu ljudstvu razjasniti, kaka velike važnosti Je za nas Barofi in v koliko je od njega odvisna naša trgovina. Posebno Je to potrebno % ozirom na Slovenijo, katere gospodarski in trg. razvol ie za, gotovo dobo od BsroŠa odvisen. Mlkolifi. aes Bolgarija nam Izroča vagona. Izročitev vagonov, H jih do mirovni pogodbi ima Bolgarija predati naši državi na račun vorne odikodnlne, se le pričela te dni v Sofiji. Vagone nre-gleduie nosebna komisija, v kateri so tudi naši delegati, čim Izreče ta komisija, da so vagoni ▼ predpisanem stanju, se pošljejo v rudnik Pernlk, kjer se natovorijo s premogom, katerega nam tudi mora no mirovni pogodbi dobavljati Bolgarska. Tako natovor-ieni vagoni se potem odnošUeio v Srbijo. Bolgarija mora predati naši državi 1600 vagonov. = Nov državni praznik v Italiji. Italijanska vlada je ukazala, da se Ima 14. september t. L praznovati kot državni prViznik, ker poteče ta dan 600 let, odkar le umrl pesnik >DMns comediie« Da p te. == Karllstl In zapadna Ogrska. »Pravo Lidu« poroča, da so zapadno-Ozrsko revolto priredili Karllstl ln da Konflikt radi Zapadne Ogrske, 197. štev. .SLUvriNSM nakud*, auc 3 septembra iWU stran 3. narodno gospodarstvo. — Nora carinska tarifa Združenih držav ameriških. Zanimiva je predlagana uvedba takozvane amerikanske ocenitve. Kakor se zdi. so povojne razmere neznosno povečale težkoče ob določanju carine, ki se je v Združenih državah pobirala od valorem. Vsled neenakosti v produkcijskih stroških, kurzne diference itd. je postalo določanje carine po dosedanjem postopanju (na vrednostni podlagi veletržnih cen v izvozni deželi ob Času odpreme na ladjo), izredno težavno in nezadovoljivo. Ob takem sistemu se nadalie isto blago različno ocarini, kakor di-ferirajo produkcijski stroški. Posledica Je, da je korist na strani blaga slabejše kvalitete in izdelanega ob slabo plačanem delu. Predlagana amerikanska ocenitev v svrho carinjenja bo odpo-jnogla temu nedostatku, ker se bo za vse blago odslej pobirala enaka efektivna carina na podlagi ob času vkrcanja na ladjo v Združenih državah veljavnih veletržnih cen. Za blago, ki ga Amerika ne producira, bo merodajna prodajna vrednost importov. Tako bo brezdvomno izboljšan položaj dežel, ki imajo višje produkcijske stroške, napram cenejšim producentom. — Evropska produkcija premoga. Iz nasledje tabele jc razvidna produkcija premoga evropskih dežel v letih 1913 in 1920. Številke za leto 1913 se nanašajo na dežele, ki so takrat že obstojale, one za leta 1920 pa ti:Ji na de-gele, ki so se v zadnjih letih konstituirale: 1913 1920 (1000 ton Velika Britanija . 287.430 229.532 Nemčija . . • . 185.433 129236 Francija • . . . 40.187 *34.153 Rusija ..... 33.206 5.850 Belgija . . • . 22.474 22.053 Avstrija .... 16.195 132 Ogrska ... * 1.042 — Češkoslovaška . — 10.951 Španija .... 3.951 5281 Nizozemska . . « 1.483 3.876 Švedska - . . . 358 415 Poljska .... — 5.986 Turčija .... 716 700 Skupno za Evropo 596.000 448.000 V končno svoto je vjteta tudi produkcija dežel, ki niso navedene v tabeli. • Vštevšl produkcijo saarskega ozemlja ln Lotrtngtje, ki znaša 12,383.000 ton. — Položaj nemške kalijeve Industrije, Posebne okolnosti so povzročile, da se je položaj nemške kalijeve Industrije, ki je bil že nekaj mesecev izredno neugoden, v zadnjem času nekoliko izboljšal V glavnem je nastopilo izboljšanje vsled tega, ker so kmetijske organizacije, ki prihajajo kot glavni odjemalec za kali v poštev. izjavile, da se hočejo poslužiti dovoljene ugodnosti glede tovornine ter so z ozirom na to, da so jim bili vagoni na razpolago, naročile večje množine pri kalijevem sindikatu. Odločilna pri tem je bila dalje okolnost da je pričakovati v bližnji bodočnosti zvišani a kalijevih cen. ker delajo tovarne za kalij skoro brezizjemno brez dobička in deloma z znatnimi izgubami. To ie povzročilo, da so veliki konsumentie dali Že sedaj naročila, ki se sicer Sele v pozni jeseni efektulrajo. V junliu *e je računalo na odjem kakih 300.000 metrskih stotov v Juliju, sedaj pa se ga je vsled omenjenih naročil lahko ceni na dvolno Iz-mero. Eksportna kupčija je preikoslel zelo slaba, zaznamovati je prej poslabšanje nego izboljšanje razpečavania. Z nizozemskimi in francoskimi odjemalci so bili storjeni manjši skleni glede ŽVeplenokislih apnenih gnojil, tudi iz Češkoslovaške m Italije so došla neznatna naročila; glede kupčije z Združenimi državami, na katero se Je kalijeva industrija pred vsem zanašala, se nI nadejati, da bi prišlo do večiih sklepov pred koncem tega leta, ozir. pred pričetkom novega leta. Dvomljivo pa je tudi. ali bo tedaj prišlo do živahnejše prekomorske kupčije. V položaju kalijeve Industrije same ni dan povod za ostro zvišanje cen, kajti sedanji, po gori omenjenih posebnih okolnostlh zvišani potrebščini bo v kratkem sledi-lo popuščanje odjema. _ Gospodarske oesfL f o orni delavni las o mali obrti. Ker obstoja med obrtniki, vzUc obla v v listih, le vedno nejasnost v tolmačenju uredbe o delovnem času s dne 8. aprila 1921, naj služi obrtnikom v pojasnilo: 1. V manjših obrtnih obratih, v katerih se ne uporablja elementarna (kakor n. pr. parna, vodna, električna Itd.) sila ter v po-tameznem samostojnem podjetju (obratu) ni več kakor pet delavcev zaposlenih, morejo pristojna obrtna nadzorništva (Inspekcije rada) dovoliti podaljšanje delovnega časa na največ 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko. 2. Med delavce Je všteti v smisla naredbe tndl vajence oair. volonterle ter celotno število ne sme presegati števila pel 8. Obrtna nadzorništva izdajajo zadevna dovolila samo na pismene prošnje podjetnika (obrtniki, ako Je potreba podaljšanja utemeljena In dokazana. In to za dobo, dokler traja potreba In dokler ostane obrat kot manjši obrat v smislu uredbe ministrstva soc. politike % dne 8. aprila 1021, prlobčene v Uradnem listu št 43 a dne 28. aprila t l 4. Stranke Iz ljubljanskega, logaškega, kranjskega, radovljiškega, kamniškega, 11-tltskega, kočevskega, novomeškega, črnomaljskega In krškega okrajnega glavarstva na) se obračale v vseh zadevah na obrtno nadzornlStvo v LIubllanL Stranke Iz okrožja celjskega, brežlške-ga, tlovenjgralkega, konllikega in prevalj- skega okr. glavarstva na) se obračajo v teh zadevah na obrtno nadzorništvo v Celju, stranke iz okrožja mariborskega, ljutomerskega, ptujskega in murskosobotskega okr. glavarstva pa na obrtno nadzorništvo v Maribor. Omenjena nadzorništva vrše v območju teh glavarstev nadzorovanje o delavnem času, dajejo dovoliia xa delo čez uro ter kaznujejo prestopek v okviru omenjene uredbe. 5. Nadure preko normalnih 8 ur dnevno, oziroma 48 ur tedensko se mora tudi v manjših obratih plačaU 50% više nego normalne delovne ure. Pri akordnih ozir. plači od komada se smatra za plačo normalne delovne ure osemlnštirldeseti del skupne tedenske mezde 48urnega dela. 6. Noben podjetnik ali obrtnik in tudi noben namestnik aH nameščenec (nadzornik, delovodja itd.) ni upravičen samolast-no podaljšati normalni delovni čas t j. preko 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko, niti ne sme brez dovolila obrt nadzorništva svojemu delavstvu dovoliti tako prekoračenje, ako bi Isto hotelo prostovoljno delati preko normalnem delavnem času. V vseh slučajih se kaznuje podjetnik, ozir. obrtnik z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev. 7. Mladinske delavce (vajence) do Izpolnjenega 16. leta, katere glasom starih predpisov podjetnik ozir. obrtnik ne sme zaposliti dalje, kakor 8 ur dnevno, se tudi v slučaju, da Ima podjeinik (obrtnik) dovolilo za nadurno delo, ne sme zaposlevatl preko 8 ur dnevno. 8. Prošnje glede podaljšanja delovnega časa je kolekovati ter morajo odgovarjati običajnim uradnim vlogam. Da se rešitve prošenj radi pomanjkljivosti ne zavlečejo Je razun utemeljitve potreba navesti tudi Imena vseh zaposlenih oseb in njih zaposlenost (pomočnik(ca), vajenec-(ka), pomož. deavec(ka) itd.) ter je podati izjava, da se ne obratuje z nikako elementarno silo. 9. Ker so vse zadevne uredbe skoraj v veljavi In so obrtna nadzorništva tudi 2e pričela z brezizjemnlm kaznovanjem, se vse obrtnike nujno opozarja, da se točno držo predpisov o 8urnem delavniku; vsi oni pa, ki Imajo pravico zaprositi za lOurni delavnik, naj to nemudoma store ln nikakor ne prekoračijo Surni delavni čas, dokler niso v posesti dovoljenja. Dosedanje tozadevne objave, radi ne-kotekovanja zadevnih prošenj, so bile po-motne, PRASKI VELESEMKNJ. —d Praga, 1. septembra* Danes Je bil otvorjen tretji mednarodni praški vzorčni veliki semenj ob navzočnosti predsednika Masarvka in zastopnikov vlade. Ministrski predsednik Černv je imel pozdravni govor, v katerem je izvajal med drugim: Gospodarstveni regionalizem se mora premagati. Inteligenca in preudarnost češkoslovaškega naroda jamčita, da češkoslovaška republika ne postane torišče utopi stičnih poizlroaev. Češkoslovaška republika zre mirno v bodočnost, ki bo po gotovo le kratki dobi kupciiske stagnacije prodaje prinesla nove produkcijske in prodajne zmožnosti. — Pooblaščeni minister dr. Schuster je v imenu trgovinskega ministrstva poudarjal potrebo, da se za proizvode republike l>oiščejo novi trgi onkraj carinskih mej. — Predsednik vzorčnega velikoara semnja je, govoreč o izvozni politiki, naglasa!, da bi se moral posebno natanko proučiti vzhodni trg. Ze zdaj bi se moral poiskati na Ruskem kraj. na katereera bi se osredotočila vsa energija češkoslovaške industrije. — ObČrti zbor delničarjev lokalne železnice Kranj - Tržič se vrši dne 20. septembra t 1. ob 16. v deželnem dvorcu. Dnevni red: Volitev upravnega sveta. —g Izdelovanje šolskih zvezkov ie bilo nedavno Se v rokah n^mSke industrije. Po preobratu se ie lotila izdelovanja Učiteljska tiskarna v Lfub-liani, katera je svoi obrat v kratkem času tako povzdignila, da pr^ekrbuje s svojimi izdelki ljudsko in srednje Sole <*»le Jugoslnvije. Njeni proizvodi so solidno izdelani, vsebnieio dober papir in ovitek in so vslH izbomono*ti povsod priljubljeni. Priporočamo to tvrdko vsem intereentom in to tembolj, ker so cene izdelkov jako nerodne. —g Tvtr«Fr.a The Rct po. L?ubl;a-na, obstoja od 1. aprila 19fK> kot pijo-nirka tej stroke v Sloveniji. S prvovrstnimi zastopstvi kakor pi^lnesra stroja >Underwood< ter razmnoževalnega aparata >Op«lograph< si je tvrd-ka, posebno v zadnjem časa, nridobila sloves ter pošilia svo^e predmete ne samo po Sloveniii in Hrvatski, anroak tudi v najbolj oddaljene kraje v Srbiji in Orni gori. —g Najboljše in najcenejše obleke izdeluje in dobavlja konfekcijska industrija F r a n d e, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Tvrdka je prva zastopnica svetovnoznanib prvovrstnih češkoslovaških, tovarn ter ima v zalogi razno sukno, hlrtčevino in podloge v bogati izbiri. — Pred nakupom obiščite oddelek te tvrdke na Ljubljanskem vzorčnem velesejmu v paviljonu E it. 52 (nrvi veliki paviljon pri glavnem vhodu na revo — domača in-dnstriia) ali pa njeno ekladlSče na Emonski cesti 8. — Or^arjamo tudi na oelae tvrdke Fran de v današnji številki našega Usta. _ g Avtomobilu a prometna d. 4. v LrubHani, ki ie bila ustanovljena lansko leto na zeljo vlade ln ki fe obratovala 1. 1950 na Koroškem, kakor tudi na progi Krsko-Novomesto. se namerava v kratkem popolnoma T>reuBtro*iti tako, da bo promet v vsakem ozira osiguran, reden in točen. L*to* vzdržuje družba promet % železniške po-ataje Late« m Bled. kjer j* raz ven toga na razpolago ie en 'Avtobus za priložnostne vožnje, dalje med Ljubljano in Celjtem in tudi v Prekmurju hoče v družbi e istovrstnim podjetjem skrbeti za povzdigo prometa. Poleg tega namerava družba otvoriti proge: Samobor Brezico - Novomesto e stransko progo Mraževo- (Križaj)-Krško, BrežicerKa-P lo-Bizeljeko-št. Peter-Klauj^c z even. str.-nsko progo na Kozfe, ter Skofja Loka kolodvor-Železu/ki. V kratkem ee bodo dale delnice po nominale kron 400.— v smislu zahteve vlade v javno subskripcijo Uri sicer po emisijskem kurzu K 420.— za komad. Intereeentje ee vabijo, da vpošljejo priiave že sedaj na družbo Ljubljana Selenburgova. ul. št. 7 II nadstr. Ker namerava družba otvoriti promet najprvo na onib progah, kjer bodo interesentje pokazali svoje zanimanje za družbo^ s številnim podpisovanjem delnic se hitra, prijava zelo priporoča. —g Oprava vofaSkih voznih kuhinj in in gorskih kodov v zabojih. Tehnična podjetja, mehanično delavnice, posamezni mojstri mehanične stroke itd. se poživljajo, da si ogledajo nospravne vojažke vozne kuhinje in gorske kotle v zabojih, katere namerava vojaška oblast dati popraviti. Ponudbe in cena za izvršitev popravil navetfonega materijala naj se dostavilo Komandi dravske divizijske oblasti do 10. septembra t. 1. in sicer za ono število kuhinj in kotlov, kolikor jih po0, zabojev za brdske kotle lf>0. V intendantpkem slneralištu voznih kuhinj 150. brdskih kotlov 1600, v artiljerijski radionici voznih kuhenj 24. brdskih kotlov 150. Pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 50. — V Mariboru pri trupi voznih kuhinj 17. brdskih kotlov 85. — V C e 1 j u pri trupi voznih kuhinj 23. — Informacije, daje divizijska intendantura. — Komanda dravske divizij ke oblasti N. br. 10.036. —g 7 vagonov starega železa In 8 do 10 vagonov železnih ostankov na prodr-J. Direkcljt državnih železnic kraljevine SHS v Subotlci razpisuje natečaj za prodajo zori Imenovanih količfn starega železa ln železnih ostra.fcov. Med starim železom vsebujeta dva vagona zgorjeno že!ezo z 10 do 15% oks'da. Železni ostružkl vsebujejo 15 do 20% oksida. Reflektantje naj vlagajo svoje pravilno taksirane ponudbe pismeno v zaprtih kuvertlh In z naphom: Ponudba na nakupovlnu staroza gvoždja k br. 19032/21 najkasneje do 30. septembra t. 1. do 12. opoldne pri Ekonomatu Suboti-čke železniške direkcije v Subotlci. Interesentom so pogoji tega nateča'a pri trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. —z Sladkorna pesa. »Narodni Listv« poročajo, da so se sladkorne tvornice s pridelova'cl pese dogovori'!, da bodo tvornice letošnjo sladkorno peso prevzele po 26 kron metrski stot — g Istočni sejem v Lvnvu. Generalni konzulat poljske republike poroča : V Lvovu se priredi prvi poljski mednarodni vzorčni sojem, ki bo fra-jsl od 25. septembra do 5. oktobra t. 1. Iz inozemstva ?o je priiavilo več kakor 1000 izložnikov. Na lvovskem sejmu bo posebno zastopana industrija vseh vrst in iz vseh d-»lov poljske republike. Foeetnlki si bodo mogli po kon-korenčnih cen*h nabaviti vsakovrstne proizvoda poljske industrije: petrolej in vsakovrstne petrolejske produkte, vse produkte industrijskega preobdela-vin^'a kromnirja, kakor Špirit, dekstrin i dr., sladkor in melaso pohišje. tkanin*, klobuke, poljedelske in dmire etrofe, seealke, kimrpične in druge instrument", proizvode od alpaka srebra, od stekla, vijake, železne peči, krtača, sveče tekstilno in papirnato galanterijo itd. Snričo nizk*esra stanja poljske valute (\ jugoslovenska krona je več kakor 10 p o 1 I s k I h m a r k) je nabava Maea na Poljskem jriko koristna za tr-rovce. Prijavnipe ra udeležitev »istoč-n«*ca sejma< se morejo dobiti ter izpolniti pri trgovskih zbornicah v Zaere-bn, T.jmhljani. Osijeku. Sarajevu, SnM-tn. Senju in pri generaln'em konzulatu poljske republike. Ako se v področiu generalnega konzulata v Zagrebu prijavi najmanj 20 obiskovalcev za >istočni se**m< prevzanre generalni konzulat organizacijo «kur>nega potovania v Lvov v spremstvu gemlr/dnega konzula. Zanji rok za prijave je 15. september. —g Oddaja prekladanja in skladanja soli in o*t«»ih monopol i zo van ih predmetov v Bosanskem Brodu se bo vrfcila notom ofertalne licitacite dne 10. septembra t. 1. v pisarni upravnika državnih monopolov. Kojičlna, ki se Ima, prekladati in skladati, znala okoli 1000 vagonov in sicer 800 vagonov soli ln 200 vagonov tobaka v enem letu. Te količine so namenfene raznim monopolskim postajam. Pravico udeležiti ee te lici taci Ie imata samo podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Ta oddala zakuna bo veljavna za dobo enega leta od dneva ko bo pogodba podpisana. Interesenti, ki ee hočejo udeležiti te licitacije. Imajo položiti pri depozitnl blagami 60.000 dinarjev kavcije v gotovini ali z garancijskim pismom. Tozadevni poeoii so na vpogled nrl Trrovski in obrtni siri zbornici v Ljubi JanL Ljubljanski veliki semeni. — Prijave praznih sob. Stanodajalci, v katerih stanovanjih prenočujejo oblsi -vale! ljubljanskega velesomnja se naprošajo, da prijavijo eventualno izpraznitev po tujcih v času semnja, takoj centram1 pisarni stanovanjskega urada na Dunajski cesd 18, Tourist offlee. — Stanovanjski urad IJublJaatkcgl velesemnja za izdanje stanovanjskih -II stov, posluje od danes naprej pennanentn > v svoji pisarni na južnem kolodvoru. Centralna pisarna tega urada pa posluje vsaki dan g'ede splošnih stanovanjskih informacij, sprejema pa tudi prijave stanovanj v pisarni Tourist office. Dunajska cesta 18. — Vsaj mal kotiček! Stanovanj I urad ljubljanskega velesemnja naproša najemnike stanovanj, naj bi v*ak po -<\ j " I -i na razen bol tudi v i* lopju državno obrtno (teii^ nične) Bole; ^lultur^. — Kolektivna umetnoitna razstava slikj . s. š.mrla ne ho. kakor jo bila ; - i javljeno v Umetnifld propao e ndi temveč v telovadnici l a d i k^<. Odprta bo poSeofli v po«« i >to 3, septembra, vsak dan od 9. do 12. lil <;a( trtnfii«':n in romunoncij. — Invalidskih davek in njo^ivo razmorjo do drugih! davkov. — Dru rainoloiriji. — >Yesna«. Kor jo postalo rani-« manje za kulturno in narodno revijo >Y(*sna<: posti no vsled bo? Uo vsebino draero Številke i7.r voliko. so opo-zarjaio vsi, ki ?o fcele šo naročiti na ta najlojwi ilustrovani jugoslovanski lUt, da =tnrito to pravočasno, nail^lj tnkoj, kor ss bo z ozirom ti i visoke ri.-kovno stro.-k« tiskala tro-ja čt^vilka lo v om^ni nakladi. Prosimo tudi v?^ naročnike, da tako? javifo upravTijL^tvr^ ako niso prejoli dnic:r» ^to-vilkb, k«t nam jo do;io žn obilo pritožb, da jlmt' pošta no dostavlja r stavlja »Vesntec Naroča bo pri unrnvTiistvTi >Y'*-=rio< Miklošičeva re*. --ta gl 10. Lrubljana. Cona posamne? gtevllke fe K , en četrtletna naročV) nina K 90.—, za pol lota K 1S(X—, za vso leto K 8fA—. — Pevec št. 5.-8. je b&eL VsebU na: A. Dolinar: Jakob Aliaž. Pravilai »Pevske zvezec. M. Dajuk: NarodnJ pesem v sekiricah. Vestnlk »Pevskaf zveze«. Novi priglasi. Občni zbor ^Pevske zveze*. Članarina za tekoč"« leto. Seje »P. z.« Prispevki od priredi-? tev. Pravica »P. z.« Arhiv »P. z.« Cena^ vPevcu« za inozemstvo. Nova skladba*' Dr. Frančišek Kimovec: Pred BnsrorrV Glasbena poročila: Javne produkcijo; Razne vesti. Za dobro voljo. Glasbena prilopa. Dr. Fr. Kimovec: Geslo »Pev^ ske zveze«.Vinko Vodopivec: 2abia;, svatba. Mar. Bajuk: Djevojka je ružuj,-brala. Narodna. St. Premrl: Fantje' skup se zbirajo. Narodna. St Premrli Po jezeru. Narodna, Solslno. -- — Prlčetek Šolskega leta 1921/23 na, kr. I. drž. gimnaziji, realni gimnaziji (PoJ lianska cesta) In veliki realki v LJubljani! Prijava učencev za I. razred v nedeljo, 1UJ septembra 1921 od 10. do 11.; onih za 11 do VIII. oz. II. do VII. razred, ki prihajala z drugih zavodov, v ponedeljek, 12. sen^ tembra 1921 od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni Zglaslti se ie v spremstvu starfcv.j oz. njih namestnikov ter prinesti se seboj; zadnje l&tno Izpričevalo (šolsko nazna-! nflo) In krstni list Sprejemna preizkušnja] za I. razred prične v ponedeljek, 12. sep-' tembra točno ob 8.; ona za II. do VIII., oz> 11. do VII. razred pa v torek, 13. septembra 1921. Ponavljalnl ln dodatni izpiti se vrše 12. in 13. septembra 1921. Vpisovanja učencev, ki so že doslej obiskovali zavod, ter nanovo sprejet'h v sredo, 14. ser-tem-, bra 1921 po sv. masa v razredih, v katero spadalo. V sredo, 14. septembra 1921 ob 8. sv. masa. V četrtek. 15. septembra 1921 točno ob 8 prične redni pouk. Natančnejša določila o prlčetku šolskega leta so objavljena na uradni decki v avli. — Pričetek Šolskega leta 1921/22 na drž. moškem učiteljišča v Maribora. Na tem zavodu se vrši vpisovanje bivših učencev vadnice ter gojencev In gojenk letnikov v ponedeljek, dne 12. septembra dopo'dan. Učenci, cojencl In gole*ike, ki žele. nanovo vstopiti na ta zavod, naj se zglase v ponedeljek, dno 12. septembra popoldne v ravnateljev! pisarni. Pri sprejemu v prvi letnik učiteljišča imajo prednost oni gojenci, ki so Izpolnili pri vstopu 15. leto ln ki so dovršili 4. razred gimnazije, realke ali meščanske šole. Oolenko so bodo na tem zavodu sprejemale samo v III. in IV. letnik. Bivši učecl, gojenci In go'enke zavoda na! prineso k vpisovanju zadnje šolsko Izpričevalo, nanovo vstopiv-ši pa krstni list in zadnje Šolsko Izpričevalo z odhodnico prejšnjega zavoda. — Ravnateljstvo, — Realna gimnazija v Kočevju, Vpisovanje 12. septembra, izpiti — sproiomni za I. ra^rod ter ponavlja.lnt — 13. septembra, pričetek šolskega lota 14. septembra s slovesno elužl>o božjo. — Na gimnaziji so L, TT. in IT L a slovenskim, IV. §o z nemškim učnim jezikom. — Na državnem uritefljiSeu v Ljubljani bo pričetek čol^kf sra" lota dn'e 2L t m.: sprejemni izrdti za prvi letnik m o S k e g a učiteljišča so prlčno dne IG. soptombra ob 8. uri. Zdravniška 7>reiskava vseh nanovo vstopivših gojencev bo dne 19., pojenk pa 20. septembra. Vpisovanja na obo vadnici lo dne 19., v višjo letnike obeh učiteljišč' pa dno 20. septembra. Podrobnosti so razvidne na razglasu v eolskem no-* elopju. j stran. 4. rvv . , .SLOVENSKI NAROD-, ane 3. septcfeAra 1921. štev. 198. Dneune uestl. V Ljubljani, 2. septembra 1921. — Prihod ministrov v Ljubijo« i »Generalni komiskriTaf« pop&Irfoma 00. Danes ob 12. so prispeli v Ljubljano minister za trgovino in indu* štrijo dr. M e h m e d S p a h o, ki je kakor znano, prevzel pokrovitelj« stvo Ljubljanskega velikega sejma minister za socijalno politiko dr. VekoslavKukovec, poljedelj* sld minister Ivan Pucelj in mi« nister za šume in rude dr. H. K r i z* 2nan. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki vlade, častnega predsed« stva in glavnega odbora ljubljan* skega sejma. Jutri ob 10. otvori mi* nister dr. Spaho ob navzočnosti kr fcamestnika Ivana Hribarja in minis atrov dr. Krizmana, Puclja in Ku« Jtovca na slovesen način ljubljanski treliki sejem. Na prireditev so že iieli prihajati z vseh strani naše kra* jevine, a tudi iz inozemstva številni J>osestnild, Vzorna ureditev sejma ^vzbuja splošno priznanje in po* fcvalo. V spremstvu ministra dr. Spaha so prispeli člani trgovinskega mini« $trstva, med njimi načelnik mini* atrstva trgovine Zafir Stanković pel kabineta dr. 2ižek, inšpektor t& zaščito industrijske lastnine Ži« vojin Vujić, sekretar trgovskega jminitrstva Milovanović, sekretar jlr. PavlerJč, zastopnik trgovske in borzne zbornice g. 2ivan Todoro-yič in drugi. Na kolodvoru so ml« nistra pozdravili pokrajinski na* mestnik minister g. Ivan Hribar dalje predsednik Ljubljanskega ve« Iesejma g. Fran Bonač, predsednik Zveze industrij cev g. Dragotin Hribar, predstojnik oddelka trgovin* skega ministrstva v Ljubljani vlad. svet. g. Mara in za komando mesta polkovnik g. Pollak. Trgovinski mt« nister g. dr. Spaho se je po kosilu takoj odpeljal z avtomobilom na ^Gorenjsko, predvsem v Tržič, kiei si bo ogledal vso tržiško industriio — Sokolska žalna svečanost za kraljem Petrom. Snoči ste je vršila v veliki dvorani Narodnega doma intimna žalna svečanost za kraljem Osvoboditeljem, ki jo je priredil Jugoslov. Sokolski Savez. Spominski govor je imel starosta dr. Vladimir Ravnikar. Njegov govor priobčimo v eoloti tSlt^i. Sokolstvo se Je oddolžilo spomi-u velikega pokojnika z navdušenimi lava - klici in z zaobljubo vdanosti jegovemu sinu kralju Aleksandro. I — Poklonltev boriteiju za tvo« bodo. Danes dopoldne se je starešinstvo Jugoslavenskega Sokolskega Saveza, obstoječe iz staroste g. dr ;\ladimirja Ravniharja, bratov g fEngelberta Gangla in Bogumila JCajzelja poklonilo našemu borite* Jju za svobodo, jubilarju g. polkov; hiku Vukasoviću na njegovem stanovanju na Zelenem hribu. De- Sutacija mu je izrazila naj iskrenoj* 9 čestitke. — Jubilej svojega 401erno2a služ- fPovanJa Je včeraj praznoval ravnatelj ljubljanske podružnice »Splošne pro-etne banke«, gospod Henrik D e-evec Tukajšnji upravni odbor zavoda Je vsled tega priredil slavnostno išejo, v kateri je predsednik odbora čestital jubilantu k temu redkemu slav-|u, ki je tem pomembnejše, ker je gospod Debevec takorekoč nepretrgoma služboval pri enemu in istemu zavodu. :Službo Je menjal le vsled tega, ker je zavod, pri kateremu je pričel bančno nrakso, prišel v druge roke. Imenom vlade ie čestital jubilantu na slavnostni seji upravnega odbora navzoči državni komisar sekcijski svetnik g. dr. Rudoil Marn, ki je v svojem govoru povdarjal zasluge gospoda jubilanta ter ga stavil za vzor bančnemu naraščaju. Tudi uradniŠ.tvo je čestitalo dvojemu dobrohotnemu Šefu ter mu z lepim darilom izkazalo svoje visoko spoštovanje. — Plačilni nalogi In prizivni roki. sestanek gospodarskih korporacij in organizacij se je vršil na poziv trgovske in obrtniške zbornico za Slovenijo v zborničnih prostorih dne 1. septem-iza t 1. Na sfestanku katerega je vodil zbornični tajnik g. dr. Fr. W i n d i -S e h e r, se je obširno razpravljalo o posledicah, katere morejo nastati za davkoplačevalce v Sloveniji in Dalmaciji vsled odprave plačilnih nalogov ter f»kraj5anja prizivnih in rskurznih rokov v davčnem postopanju. Odposlanci gospodarskih korporacij so sklenili, obrniti se na merodajnn mesta ter v utemeljeni prošnji prositi, da se vzpostavi stari pravni položaj glede plačilnih nalogov in prizivnih rokov. Trgovska ln obrtniška zbornica $e prevzela izvršitev storjenih sklopov. Naposled ee je razpravljalo o volitvah, ki so raspisane za davčna komisijo. Obvladalo jo mnenie. da pripada skrb za priprave teh volitev lokalnim organizacijam. —* Prostost ooštnine uradov za tujski promet. »Jugoslovanski gene« ralni komisarijat za promet in turi« stiko« jo državna naprava. Posle državnega urada za promet s tuje* vršilo razen imenovanega generalf nega korntearilftta v Ljubljani Se »Izvestilni ure d« (ObaveStajni biro"! službeni značaj, in ker so to dejan« ski pododseki ministrstva za trgovi* no in industrijo, torej državni uradi so njih dopisi prosti poštnine. — Poštne pošiljke po povzetju Kakor poštne nakaznice tako morajo biti tudi povzetja poštnih pošiljk označena v dinarski veljavi, kai naj blagovoli občinstvo uvaževati — Pristojbine za pošiljke, Id so naslovljene v kraje, katere smo od* stopili Italiji. Pošiljke, naslovljene v kraje: Zadar, Brodarica, Arbanasi in Lastovo, ki so po rapalski pogod» bi pripadli Italiji, je frankirati po mednarodnih poštnih tarifih. — Premestitev pošte Zgornji Cmu-rek na Marijo Snežno. S 15. septembrom t 1. se premesti poštni urad Zgornji Cmurek na Marijo Snežno, občina Velka, okrajno glavarstvo Maribor, ter se spremeni tudi ime postnega urada v >Marija Snežna«. Poštni urad Marija Snežna ho imel dnevno po? V o zvezo s poštnim uradom St Ilj v Slov, goricah. Okoliša postnega urada Marija Snežna pripadajo isti krati, ki so pripadali okolišu poštnega urada Zgornji Cmurek. — Oglaševanje tujcev. Policij* sko ravnateljstvo opozarja občin« stvo v lastnem interesu, da veljajo zglasilni predpisi tudi za časa ljub* ljanskega sejma in da se ima torej vse osebe, katerim se da prenočišče zglasiti oziroma odglasiti tekom 24 ur. — T počašSenJe dr. Tavčarjeve 70letnioe je daroval za stavbni sklad ljubljanskega Sokola brat Viktor iiohrman, trgovec, 1000 K in g. Ivan Krn ker, posestnik, oba is Ljubljane, 500 kron. — Srčna hvala! — Državni stanovanjski urad nam poroča: Povodom vselitve v nova poslopja Jadranske banke (23 stanovanj), Ljubljanske kreditne banke (24 stanovanj) in Južne že* leznice (9 stanovanj) postane v sta* rih hišah razpoložljivih 10 rodbin« skih stanovanj ( 3 s 3sobami, 1 z 2 sobama, 6 z 1 sobo in pritiklinami) in sicer po uslužbencih Jadranske banke 5, Ljubljanske kreditne baip ke 3 in Južne železnice 2 stan o* vanj a. V 40 stanovanj v novih mV šah pridejo uslužbenci, ki so bili do* sedaj brez stanovanja, 6 stanovanj pa je ljubljanska kreditna banka oddala neuslužbencems, ker pridejo 3 višji uradniki v bančno palačo ostali pa so samci in ne potrebujejo rodbinska stanovanja. Stanovanja ki so postala prosta v starih hišah so po stanovanjskem sosvetu že od? dana. — »Juh! Tanarlich!« Pijejo nam: Človeka zasrbi dlan. Na vse zgodaj, zjutraj, ti že silita skoči okno v sobo dopoldne — popoldne, kamor prideš in greš, povsod isti kriki novakov. »Juhi Tauglich! Auf. permejdualc Gnusno, smešno, človeka jo sram; po Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, v tretji pre-stolici jugosloveuricega kralia (kakor je rekel pokrajinski namestnik Hribar) moraš poslušati to rjovenje naSih fantov v nemškem jeziku! Se dandanee, v tretjem lotu naše svobode. Avstrijski >tau£rlich< našim kmečkim mladeničem Geividno se vedno silno imponira in e svojim ftattglic&c hočejo menda imponirati tudi nam. Če so ponosni na to, da so Jih f-poznall pri naboru za vredne in sposobne časti, služiti v Jugo-slovenski vojeki, najslavnejši na vrta svetu, jim pritrjujemo in *e veselimo ž njimi. Toda svoj ponos naj nam izražajo po slov'oneki*. »Junak sem! Zdrav! Krepak! Vo'nktc A nikakor ne več s »tauglichc. Ta beseda izziva, poče, žali. Izziva znugnico! Ker človek mora na vsak način misliti: »Ta t^pec no ve, da kriči po nemški! Dere se v jeziku, ki nam je bil tisoft let v največjo Škodo, aramoto in poni Zevanje. < — In potem še nekaj: vsi ti fantje veče. se d^r^To. kravkajo, tulijo kakor živina. Pa si domišljajo, da pojo! Trop za tropom, voz za vozom prilomasti 1n pri-rjove v mesto, razgraja po cestah ter izpušča J z svofib grčovih grl neke ka-nibalslEO divje glasove. Nihče ne *na peti; nihče ne zna niti ene melodija, niti enega bcpedila. »La - la - la, hO-ho - ho. jo - hu • la — Oflnteva po Ljub-linni, da bi Človek mislil- od neko^J so se priklatili divjaki. med vojno Smo opažali z grozo v I/jnbljani in opetovano med voznfo na postajah t^r na vlakih, kako strn&no Je nns kmečki fant pozpbil slovensko narodno p^sem. £e takrat smo pisali: Kam se je lsgu-bilo leno kmeHiko naž« pM|>>, kam je izginila najša krasna narodna pcscmif Ali so res med nastm ljudstvom prav nič več ne goji ubrano narodno trlglfca-no petfe? Kat vendar počne na?h» lfunV ske Sol», nala društva na deželi f — Toliko Imajo narodnih p^sraarle. toliko krenklh, vojaštvu primernih melodij, a ne Čiiiemo niti €«ne! Toda ne, ns s^lne-rsllzirajmo: le se najdejo bele vrane, ki znafo vsaj >0j la vojski bobenc In »Oj. zdaj gremo...c a dosti vsft tudi ne. Dobri kmetlški pevci so r^dkf. sila redki. Vsaj na Kran1«kem. Baje jih je na Rtajerskem več. Danes pa se nam zdi umestno, da na ta žalostni, sramotni pojav opozorimo nsile vrlo uči- Zopet Italijansko zločlnstoo, hI kriči do neba! ttsMUnd isttgm Jlarodol Don44 pri 10. Ionu o Trstu. — Trsi, 2. sept (Izv.) Danes ponoči ob 2. so se pripeljali v avto« mobilih fašisti Is Trsta k sv. Ivanu zbudili gostilničarja »Narodnega doma« Deklevo, mu nastavili revolverja na prsa ter ga odvedli do 5 minut oddaljene cerkve. Med tem so poUH poslopje »Narodnega do* zase s petrolejem In bencinom ter je zažgali. »Narodni dom« je pogo: rel do tal. Ogorčenje slovenskega ljudstva je nepopisno. Ali bo jugo« slovenska vlada tudi na to barbar stvo molčala? Ali bodo naši ljudje še nadalje preskrbi je vali te italijam ske divjake z živili, z mesom in zi vino? Telefonska In bn mifrtsfrsfel sort. «- Beograd, 1. septembra. (Izv.) SnoČi od 6. do 3. Je bila seja ministrskega sveta. Predsednik g. Nikola Pa-Sić je poročal o baranjski deputaciji, ki Ka Je obvestila, ua madžarske tolpe v Baranji ln Baji obešajo nase svečenike. Vlada je sklenila, da v tem pogledu uvede odločno akcijo v Budimpešti. Minister za javna dela Jovanović jo poročal o gradbl mostu Zemun-Beo-arad, predlaga, da se pri jrradnji vpo-števajo pred tujimi domaČa podjetja. Za to delo se poteguje tuj kapital. Minister pošte Miletić je poročal o velikih tež kočah brzojavne službe in odpošiljali j a brzojavk. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je nato poročal o zdravstvenem stanja Njega Veličanstva kralja Aleksandra. Zdravstveno stanje kraljevo J 2 p a vsem zadovoljivo. Zdravniki svetujejo, da se krali v popolno okreva-nnjo vzdrži še en mesec v absolutnem miru. m t* . teHstvo in naža društva fvss, brst; raz- v Beogradu m novo ustanovliem , Ifl£ Btrtin!c). ^jite SfaT****! »Iifvestilni uradov ?araicvem, Sp^ , siovniec ja rcv-n pevec. In povejte no. tu in Zagrebu. Ker imajo navedeni vakom, nsj se vedelo po I4ttW|Mil do- POKOJNINA NARODNEMU BORITELJU. — Beograd, 2. sept« (Izvir.) Mi. nistrski svet je določil 1500 dinar« jev mesečne pokojnine dalmatin-kemu narodnemu boriteiju in bivše* mu predsedniku začasnega narod* nega predstavništva g* Juraju Bian* kini ju. ZADUŠNICA ZA POK. KRALJEM PETROM. — Ženeva, 2. sept (Izvir.) Včeraj je bil v ruski cerkvi parastos za pokojnim kraljemi Petrom. Parasto« sa so se udeležili številni ruski be< gunci. Za tem so bile molitve za zdravje kralja Aleksandra. PREMESTITEV GLAVNIH CARINARNIC. — Beograd, 2. sept. (Izvir.) Vsed izpraznitve Pečuha in Baranje je generalna direkcija carin opustila glavni carinarnici v Pečuhu in Baii Premeščeni ste v Pesano inThereei« enfeld. VPRAŠANJE BARANJE ŠE NI DEFINITIVNO REŠENO. — Beograd, 2. septembra. (Izv.) V političnih krogih smatrajo, da vprašanje Baranje še ni povsem definitivno rešeno. Glavni interes sedaj vlada polaga na razmejitveno komisijo, ki bo določevala meje v Baranji. Razmejitvena komisija posluje sedaj v Varaždinu. Dunajske bajke. — Dunaj, 2. septembra. (Izvirno.) Tukaj krožijo vesti, ki skušajo pojasnjevati vzroke bolezni kralja Aleksandra. V »diplomatičnih« krosrih baje zatrjujejo, da je kralj Aleksander postal žrtev atentata, ki je bil izvršen nanj ob zadnjem njegovem bivanju v Londonu. Atentator ga je po zatrdilu teh »diplomatičnih« informatorjev zadel v trebuh. Ti diplomatični krogi pravijo, da beogradska vlada zato ni hotela o tem javnosti poročati, ker se je bala državnih zapleujajev. (Poudarjamo, da je ta dunajska vest navadna bajka. Vsak dan čitamo francoske liste, ki bi gotovo imeli vsaj kratko poročilo, ako bi se v resnici dogodil v Londonu atentat na našega kralja, a nismo opazili nobene take vesti. Naša vlada pa vendar nima take moči. da bi mogla zapreti usta vsem francoskim in tudi angleškim listom. Uredništvo.) POLOŽAJ V ZAPADNI OGRSKI. — Dunaj, 2. septembra. (Izvirno.) Posebni dopisnik »Ncue Freie Presse« javlja iz Šopronja nekatere zanimivosti o položaju v Zapadni Ogrski. Trgovina v deželi popolnoma stoji. Zastal je tudi ves promet. Povsod vlada teror madžarskih čet in vojaštva, kateremu poveljuje Friedrich. Osebna svoboda je popolnoma ukinjena. Doslej se je posrečilo antanti razorožiti nad 2000 madžarskih vstašev. Friedrich se nahaja s svojimi Številnimi četami v trgu VVolfs. . Dunaj. 2. septembra. ) Izvirno.) V Sopronj so dospele Italijanske čete s strojnimi puškami. ITALIJA IZSTOPI 12 ZVEZE NARODOV? —d Beograd, 1. septembra. Pres-Mro poroča iz Londona: »Chicago Tribune« prinaša vest Iz dobro Informiranih krogov lz Rima, da ni izključena možnost, da bi Italija v najkrajšem času Izstopila ls zveze narodov. Pri ustanovitvi zveze narodov le Italija navdušeno podpirala to koristno idejo. Sčasoma pa je svojo vero v zvezo narodov izgubila in se zdi, da zveze narodov sedaj ne smatra za resno ustanovo, niti za internacijonalno institucijo, temveč samo za instrument v rokah Anglije in Francije, ld ž njo 1 C^ia na poroCIla. udariti, da je od 170 uradnikov zveze narodov 70 uradnikov državljanov Velike Britanije, 50 Francije, ostalih 50 pa Je razdeljeno na 16 držav, ki so člani te zveze narodov. Samo 10 uradnikov Italijanov zastopa njene interese. Ta položaj izziva veliko nezadovoljnost v Italiji, I v Igrala tako značilno in vidno vio^o v veliki svetovni vojni. Stalila za boa^a refilleo retkega upraSanja. — Trst. 1. septembra. Italijanska vlada bi rada privedla reško vprašanje do končne rešitve v najkrajšem času. Odpoklicala je z Reke svotjega poslanika conte Dominioni j a ln komisar a Foschinija, kakor pravi »Tribuna«, v svrho, da unificira poslovanje raznih oblasti, ki so jo zastopale na Reki, da bi se tako lažje in hitrejše oriSlo do definitivne konstitucije reške države in vzpostavitve normalnega življenja. Razni listi energično zahtevajo takojšnjo ureditev reških zadev, ker Reka stane Italijo že milijarde. Vsak mesec potrosi Italija za Reko okoli 9 milijonov. Nobene vlade ni na Reki, vse na hoče vladati. Denar se zapravlja. Italija preskrbi za vsak dan 50.000 porcij živeža, pošli:a premog za vse javne urade, plačuje uradnike ln vzdržuje na Reki vojaštva nad 3000 mož. To trošenje denarja ob sedanjih mizernih gmotnih razmerah v Italiji mora nehati! Tako zaključujejo listi. Rečani trde. da vsa krivda za sedanji položaj pada na italijansko vlado. Rečani so si že zdavnaj želeli, da bi se rešili italijanskega upravljanja in preskrbovania mesta in končno prešli v redne razmere. Italija naj pusti Reko v miru, pa se kmalu vrne redno Življenje v mesto in pristanišče. BESTIJALNI ZLOČINEC — Berlin, 2. septembra, (IzvirnoJ Vsa berlinska javnost stoji pod vtisom razkritij o zlodejstvih sadista Gross-manna. Ta je bil pred dnevi aretiran in policiji se je posrečilo dognati Številna Grossmannova zločinstva. Grossmann je umoril iz naslade 60 gospa in deklic. BORZE. d Zagreb, 1 .septembra. Devize: Berlin 209.75—210.50. Itailia 792—«00. London 0—6S0. Newyork 179.25 do 179.50. Pariz 1420—1430. Praga 216.50 do 217.50. Švica 3075—3100, Dunaj 16.50—16.70. Valute: Dolarji 179 do 179.50, avstrijske krone 17—18, carski rublji 23—25, francoski franki 1400—0, napoleondori 635—638, nemške marke 0—223, Italijanske lire 785—790. _ Sokol St. Vid - Stifoa priredi dno 4. septembra t. 1. v Stični pri kolodvoru javno tolovadbo z vrtno veselico. Cisti dobiček jo nn-mfenjen z» nabavo telovadnega orodja. — Sokol Polje priredi v nedeljo dne 4. t. m. svoj II. javni nastop v Zgornjem KaAlju pri Gradu. Sodeluj© orkester sokola I. Ugodna zveza z vlakom Zalog - Ljubljana in nazaj. Na razpolago izborna jedila ln prvovrstna pijačo. Pribiti te polnoštevilno mlademu društvu na pomoč. — Odbor. — Pokol v Velikih L»a5eah opozarja člane sosednih društev, da se preskrbe a predpisanimi legitimacijami za polovično vožnjo na progi državne železnico KoČovjo - Ljubljana, ker fle je «a to ugodnost zaprosilo na inšpektorat državnih železnic. Vabimo vse in kličemo: hrat^kl Zdravo in na svidenje v nedeljo 4. t. m. — Odbor. Drnitoene uestl. — Zadrug* pekov ln kola&iikov v LjnMfsni naznanja članom, da jd pokrajinska uprava dovolila za čas velo-semnja. t. i- od 3. do 12. septembra t. 1. izdelovanje kruha ln drugega peciva ob vsakpm času. — Načelnik. — Slovensko trgrovsko društvo »Merkur« naznanja p^. članom in prijateljem društva, da je veselica, katero je nameravalo prirediti povodom Ljubljanskega velikega senmfa na čast gostom dne i. septembra t. I. v hotelu Tivoli vsled smrti Nj. Vel. kralja Petra odgođena na poznejši čas. — Gasilski dan bo dne 8. in 4. septembra društva, ki je vsem potrebno. — Gospodične, ki bi bile toli požrtvovalne in hotele sodelovati pri cvetličnih dneh Ljubljanskega prostovolj-nega a;asilnfcga in reševalnega društva«, so prosijo, da se sglase v petek dne 2. septembra od 4. do 5. popoldne in v soboto dopoldne od 10. do 11. v pisarni Ljubljanskoga prost. gas. in re-ieviUnega društva v Mestnem domu. — G g. vrtnarji in posestniki vrtov se prosijo, da blagovolijo podariti temu društva cvetke za »Gasil* j Lluhllanska porota. Hlorllec soDle hčere. Posestnik in čfevljar Jernej Stirn je bil dne 12. marca v Kamniku in so je vrnil na svoj dom v Spodnjih Stranjah precej izmučen in vinjen. Legel je na klop in malo zadremal. Kmalu pa se jo zdramil, vstal in Šel v podstrešje. Tam je opazil, da mu je zmanjkal iz suknjiča denar. Vrnil so jo in naletel med vratmi svojo 161 etno hčerko Angelo, ki jo tam popravljala zid. Jezen, razburjen, osoMto razjarjen v shod žalostnih družinskih razmer, jo stresel svojo jezo nad nedolžno hčerko. Tri tem pa jo nastopal kot zverina. Brez obzira, da ni zakrivila lOletna hčerka njegovih razmer, da nI ona kriva, kar mu je napravila mati, da ne more otrok za to, če jo on uvi'lol, da fe ne-sneČno ljubil in da mora, iskati drugod ljubezni, jo popadel nedolžno dete in jo začol daviti. Zgrudilo se je doto pod težkimi rokami in milo plakalo. Oče vpijo: Povej, kaj *si storila, a d^tfe mu je odgovorilo, ata, kaj pa hočete r Otrok seveda ni vedel nlSeŠar od denarja, katereera mu je brzkotno vzela Stena iz strahu, da no bi 'isaga zapravil. Končno ho mu je deklo izvilo iz rok in bežala jo Angela v vežo in se naslonila na ograjo stopnic, ki vodijo v klet. Zdivjani oče pa je skočil za njo. V roki jo držal za hrbtom malo ostro sekirico. Vrgel jo d eto po stopnicah v klet in skočil sam za njo. Tam fe pograbil otroka, ga zopet davil in pritisnil k tlom. Nato pa jo zamahnil a sekirico in vsekal otroka na hrbet. Globoko za tri prste so jo zarinilr> jeklo otroku v hrbet, za plakalo fe dete in poklicalo mater na pomo£. Mati jo stala med tem pred hišo, kamor jo pobegnila pred pobesnelim možem, ("'ula ■> žena klic hčerka, čula pa jo tudi v 1-nji stok in čula jo zadnjo otrokovo molitev: >0 moj bog, umrla bom, v ,i moji storjeni grehi naj mi borlo odpuščeni.c Po dovršenem zlotinu je šel morileo zopet v delavnico in tam govoril iti potožil čez družinske razmere z ravno đofelim n adu či telj r»m Maksom Komanom. Omenil je tudi, da Jo Angelo k.aznoval. Nato pa se jo vrnil v klet in nesol skaf vode. Takrat jo Sla mati v klet in na£la> hčerko, strto in sključeno na tleh, v mlaki krvi — mrtvo. Nesla «=ta jo v hiso in morilec jo pobegnil. — Pokopali so d eto, očeta pa so odpeljali v zapor. Kratka predzgodovina tona žalostnega dogodka je v kratkem tale: Janez 8tirn je poročen z ženo Marijo, ki je sedem lfet starejša od njega, že 24 let. Imela sta 6 otrok — 3 so umrli. Živeli bo udobno in mirno in gospodarstvo je razcvetelo. Ustanovili so si lep dom in nabrali ia lepe prihranke. Po voini pa je posegla usoda z neareo-no roko v to rodbino. Reznnml se je oče invalid z neko Mariio Potočnikovo. In hipno so je mož spremenil. Pozabil jo na dom, odtujila se nm j'o družina in nastalo Je razmerje, ki običajno konča s katastrofo. Popival in pohajal je mož s tujo ženo, doma pa je samevala dmžina bedna, žalostna ln večkrat celo ld^na. Vrh tega jo postal odtujeni mož in zgubljeni oče tudi strašno nasilen. Z*ma jo sporazumno s starejšim sinom vzela možu parkrat denar. In pripetilo st* je, da jo hotel mož nekoč ženo s sekiro pobiti in postala bi bila žrtev moža, da ni priSel sin. ki je rešil meter. Končno so postale razmere tako nanete, da jo družina vedno bolj propadala. Tn končala so Je ta zičr d^va z žalostnim umorom lOletne hčerke Angele, ki fe padla in izkrvavela pod smrtnim udarcem besnega očeta. — Obtoženec prizna delno krivdo, toži čez ženo, da ga fe mučila s ljubofro .Papir 5822" na urrav Slov. Naroda. 5822 l&tB se mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ah pa man še stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal It 83. 4805 NaŠ edini, nad vse ljubljeni sinček Alfonz, Zenon, Peter nitzh5he. Drultvu nižjih mastnih uslužbencev naznanja tn2no vest, da je njega zvesti član in odbemik Ivan Jenko sluga mestnega flzlkata danes dne 2. septerrbra ob 6. uri zjutraj po kratki bolezni, v 34 letu svoje starosti mirno preminul. Pogreb se vrši dne 3. septembra 1021 ob pol le« ti h ii mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Krilu. V Ljubljani, dne 2. septembra 1921. Instruktor 6170 srednješolec k 10letnemu dečku, s katerim bi iel na 10dnrvno potovanje, »e ilče. Naslov pove an. sav. Drago Be-scljak k drug. Ljubljana, Sodna ulica 5, 100uosonov bukovega oglja in 50-100 vagonov bukovih drva, te kupi takoi. Naslov pove an. zav. Drago Beseljak d drug, L)ub-Ijaua, Sodna ul ca 5. 6171 šče R iiinja mesto na kakem posestvu, i dolenji Logatec p;i Ivan Doljak, Olga Punčuh. 61^7 8 trs kovu o dobro Iztirjeni elehlroiiodjn govori slo\ensko in nemiko, išče službe Dopisi na Goiičar oV l etkovšek, Celje, Profesor išče mesečno sobo Ponudbe pod „so-iden 6163" na upravo Si. Na-oda. 6163 Instrukcije iz marematke, lizikr, krmije Itd., daje absclv ran akadem k. Ponudbe pod .Instruktor 6177' na upravo Slov. Maroda. 5177 Soreim s na stanovanje ln ha • dijak srednje šjle, nižlih rairedov Pocjoj: dobro spričevalo preteklega šolskega leta, lepo vedenj*. Ponudbe pod »Strogo nadzor: tvo-na upravo Slov. Naroda. 6183 Hal eneroiten gospad vojaSčine popolnoma prost, s srednješolsko izobr*zb:», zmožen slovenščine, poljščine in nemščinr, išče stalne službe v trgovini ali obrtnem podjetju — tudi na deželi. Ponudbe pod .Energija 6190" na upravo Slov. Naro^-.. (5190 Meblovano sobo išče mlad zasebni uiainlk, le pri boljši rodbini. Ponudbi pod ..Snažnost predpogoj 6164" na upravo Si. Naroda. 6164 Lokal na prometnem rrostoru v pristanišču Bakar, pri-raven za čevljarsko, krojaško ali podobno obrt, odda se Sokolu-prednjaku ali glasbeniku. Ponudbe na: Ivan Proaen, blagajnik Sokola, Bakar. 6142 « i So o T «o j išče gospodična učiteljica v Ljubljani, če mogoče s prottim vhodom, za 15. september ali takoj. Cenjene ponudb« j fx>d ..Soba. postni predal 27/6150. Fraac Feterca naznanja v svojem imenu, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njihova srčno ljubljena, predobra mati, oziroma stara mati itd. - 1 Prodajo se šivalni stroji iS Zg. Kašeli 71, p. Dev. Marija v Polju. Elektrotehnik j izvežban instalater H*n;h telefonov in električne iuči, se spreime takoj. Ponudbe pod „Elektra 300/6176" na upravo "Si. Naroda 61 6 danes, dne 2. septembra 1921 ob 2 uri zjutraj, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 4. septembra 1921 ob 4 uri popoldne, iz hiše žalosti, Dunajska cesta 41. na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer jo položimo v družinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljsni, dne 2. septembra. se pr:poroča za dob) veUsemnja. Naslov pove upravi Slov. Naroda. 6175 te prodi. Cena 300 D. Kje, pove uprav-nistvo Slov, Naroda. 6174 Prodajalka kamera ima veselje do trgovine z deželnimi pridelki, veSča slovenske In nemške korespondence, se sprejme takoj. Plač« po doeovoru. Cei s oskrba v hiš'. Cenj. ponudbe pod „Veiča korespondence 6W" se prosi ra upravo Slov. Naroda. 6203 Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili ifej izraženi ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene matere, gospe Marije MmM se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni veleč. g. župniku iz Sv. Ožbalta za daljno pot, častitemu učiteljstu kot pevcem, njim na čelu g. profesor Druzovič iz Maribora, za prekrasno v srce segajoče petje, g. Dobijašu vpokojenemu nadgozdarju za krasen venec, orožništvu ter oddelku finančne kontrole in končno vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. it na hrano in stanovanje. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6187 Miren gospod brez zahtev, itčs soba s hrano ali brez brine. Cen), ponudbe na poštno leZcče .lastniK potnega lista St. 2813". 6184 Sobo malo aH veliko, a hrano ali brez hrane, dratjo ali cenejšo, išče soliden gospod. Ceni. ponudbe na poštno ležeče .lastnik dinarja od 65 P 07I.I-O". 6183 Deček pridsn. Iz dežele, star 15 let, ki M ae iaa učil obrti, želi priti h kakemu me hinlku ali ključavničarju. Naslov pove upiava Slov. Naroda. 6178 Dva slikarska pouka sprejme taki i Jemc, Bled. Soba se odda prazna, solnčna, 4'/i-|-5m, enemu ali dvema boljšima gospod. nekadi cama, z laatno opravo, proti šestmesečnemu vnaprej vplačilu. Ponudbe z navedbo cene pod »Nekacilec It. 3^5182 postao ležeče Ljubljana. 6182 Hiša je produ v Sav. dolini oo cesM, s tremi sobami, vsemi prittklinaml. In dvema njivama. Ponudbe poi »Veseli dom 6150' na upravo Slov. Naroda. 6180 ladiž od 15 g , Is dobre kuća. Želi u trgovinu Željeza za naučnika. Reflektira se, da ga prlmu u obitelj. Ponude na Spaso Uzelac. HiaSki. 6181 Muliolo zt p. n. trgovce Ima t zalomi L'nb-IJansks iion»STCtlalnn dražbi, L obijana, E clwe!eova 18 . 4009 Ivan Zaftotnik, mestni tisvm mojster, Ljubljena, Dunajska cesta 46. — Tel&fen 6te*. 379. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostres* a za palače hlse, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograe, Itd. Oradba leaanlh mostov, jezov In mil on. Parna žaga, tovarna furnirja. Okrajnega ali glavnega zastopnika za SHS išče prvovrstna tovarna krtač (riževega korena Sčetinasto in žimasto blago). V prvi vrsti bi obiskoval engrosiste. Ponudbe pod „0. B. K. 6204" na upravo Slovenskega Naroda. 6204 Pozor, trgovci s klobuki! Vsakovrstne klobuV* od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi lepe velourne kiV \ Franjo Ccrar, tovarnar v Stobn, poita Doinia! Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale. Cene primemo nizke, postrežba točna. ■a velesajma ae nahajajo v paviljona E. itev. 41y Ba]noveJil vsorcL UUBURilR RmSKfiCESTf»-r2 Dol IZRRBR UODNIH SIL ŽA9E-r1UIIIOEZ0l)l-HI5E-IIILE-inDUSTR.stiiiibe-n0ST0lll= b PRORsenai-aRčRTi m osisit ihže« brezplrčuo. a Proda sq krasna pisalna miza iz tide*a lesa, črno nolltlrsns. Poisve se pri Jos. Slejko, Zg. sika 82 6205 Hiša s posestvom enonadstronna, na glamem trgu v Ko-Čeviu (ev. tudi s pohištvom) z vrtom, za vsako podjetje pti T~erna, z gospodarskim pnslop em, njivam', rravnlki in gozd , polni z derasen m esom, se prodajo iz j proste roke po ugodni ceni. Več se po-zve pri trgovcu Josip Rflthel, Kočevje. Kontoristinia se iiie zmožna knjigovodstva teT vseh pisarniških del, po možnost' z ananjem italijanščine, pri lesni industriji. Ponudbe pod .Kontorlstinji', Maribor, poštno ležeče. 6122 Uizitke m kuverte priporoča prip oroča Narodna knjigarna Prešernova ulica 7. I □ Spreten šofer išče iluJfbe pri kakšni tvrdki aH posestniku. Naslov pove upravn^itvo Sior^ Naioda:____f313j fajns. krena!? fett i primemo šolsko naobrazbo, se iprejme v trgovino i meSanim blagom pri tvrdki L. Kner, Kriko._glOj Sprejme se vajenec pošten h »t»r5ev, za krznarsko obrt, p« Filip Bizjaku, krznar, Gosj^osvetska ccsia 13. 60o3 Učenka se sprelmc r trgovino s papirjem pri L. Pevalek, Židovska ul. 4. Solil! Done. laneno um pridelke plača najbolio Sever Sk Komp, Ljubljana^ Wolfova ulica 12. 5i>o8 Rezanje drv z motorno fagi ter dobavo drv vsako množino, dostavljeno na dom, priporoča Lod. Ileriič, Ahacljeva cesta 10, tramvajska posta 'b, sv. Petra cerkev. 6130 Išče se prvovrstni Čevljarski prirc^ovaJec. Poizva se v trgovini čevljev, Ljubljana, GradiSče št. 10. 6123 Kupim tako] 200 do 300 m Industrijskih tračnic. Ponudbe na Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku. 6061 Iščem viničaria srednje »taro3tl, oženjenega, z dobrimi priporočil, ra vinograd v Letovaniču kraj Siska. Badko £x£kort trgovac, Sisah, Hrra Lk . 58r3 KUPTM vsako množino bukovih in mehkih Cil*V za kurjavo 1 m dolge, cepljene in okrogln franco odmenja postaja. Ponud* be na CARLO PIN1TSCB LEO-NAMI Goriila, Via Stretta 4. liže se jamski paznik, samec ali oženjen, zidarski pciir, samec, svoje stroke popolnoma veft samostojen delavec Ponudbe naj se poli jej o s prepisi spričeval pod .Prs*' mog 5654" na upravo Slo V. Naroda* 5664 ^ J Banka v Beogradu. Bančni oddelek i vtSI vse bančne posle ; sprejema hranilne vloge z odpovedjo ln brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga ln prvovrstnih trgovskih menic, kupuje ln prodaja vse vrste valut, efektov in devi*. Blegornl oddolek ■ lmft v Zalo- £l ln prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski mateiijal za gradnje, vse vrste orodja^ pocinkano in Člno pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena ln ža-Ierna žica, kuhinjsko itlezno posodje, sollngensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski itroji in orodje, guma Denlop za avtomobile, konjak orfllnalnl francoski .MARTEL-, .HENESSV .PRAPEN-, sodo Kaustlk llč)e prlma .TAMATAVA", vse po originalnim tvorniskih cenah. Prodaje izvirno pl-zenjiko pivo lz slovite plzenjske pivovarne. 4119 KAPLA, dne 26. avgusta 1921. GlsĐOko lalDjote rod&ine OriaaH. fsllinaiir. Taliisr. 1 v Ljubljani. 3156 2 76 EF 52 66 6. stran .SLOVENSKI NAROD-, dne 3. septembra 19^1. Itev. 197 Išče se trsovsbl ravnatelj, ki jt zmožen vseh pisarniških del, ter velč trgovine s špecerijskim, kolonijalnim, Jalesnlnskim blagom in deželnimi pridelki. Ponudbe z navedbo referenc je vpoalati Slovenski trgovski delniški družbi v LJubljani, Helijeva oesta stav. 21. 6193 Poior! Reklamno ponudba! ■JBJP" Veljavno samo 80 dni I ~W9 PoiorI Radi opustitve moje zaloge ur pošiljam skoz! 20 dni vsakemu, kdor ml pošlji izrezek tega oglasa, krasno remontolr uro (za go>po4e), prtlzkuieno, SO ur idoco, s 3 letnim pismenim jamstvom aa reklamno ceno od 40 din., mesto 85 din,, fraoko za vnaprel postani zntaek v priporočenem pismu. Uie se odpošlje takoj priporočeno. Po povzetju te po*ft)A edino proti naplačiha 10 din. Skladišče up Adolf Mith, Zagreb, Samostanska ul. A ŠOLSKI ZVEZKI teb ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši (izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov. Učiteljska tiskarna Ljubljana« Frančiškanska ulica 6. Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4. 516* Nc IV 414/21 2 •v • nepremičnin. Pri okrajnem sodišču v Celju oddelek IV sta po prošnji lastnic Štefanije in Marije Umek ter Justine Dorfinger po drju Hrašovcu in ozir. drju Zanggerjn v Celju na prodaj po javni dražbi posestvi vi. št. 255 d. o. Zagrad, ki obstoji iz travnika in stivbišč s hišami št. 29 in 40 in 1 uto v Zavodni, ter vi. it. 287 d. o. Teharje, obstoječe iz travnika in njive brez premičnin in prftiklin za 200.000 K kot vzklicno ceno, pod katero se ponudba ne sprejme. Draiba se bo vršila dna 7. oktobra 1921 ob 9 mri dopoldne pri podpisanem sodišču soba št. 10. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo se mora sodno položiti; vadij znala 40.000 K. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču. Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV, dno 23« avgusta 1921. Medic, Rakove & Zank preje A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z, o- z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merski, LJubljana. Telefon: 64. Emgjlnj laki. Pravi ffirnejt Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. ,MERAKL'. Lak za pode. ,MERAKL«. linoleum lak za pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL< Bnmoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! popolnoma noo In nikoli rablja« DIESELMOTOR na sirovo oije (PrScisions - Hochdruck - Roholmotor) stoječe sestvave, na en cilinder, z normalno efektivno storilnostjo 40 konjskih sil (PH) in vso opremo. ELEKTROMOTOR za velika na« na vrtilni tok, za 3000 voltov, 50 konjskih sil, kompleten, fabrikat A. E. G. Union. MOTOR NA SIROVO OUE 25 konjskih sil (PH) rabljen pa v popolnoma dobrem ln porabnem stanu. Fabrikat Marswerke. KRANJSKE TOVARNE železne, ključavničarske in kovinske robe „TITHI1" D. D. Kamnik pri LInbli.nl. Ani zavod DRAGO BESELJA ■SBssbs^bSsSSssbsVbsssssS Modna ln športna trgovina za dame in goapodo r. juli, 9 r3 w Llubl|aaa, nasproti glavne post«. — Telefon 433. ■ssT~ Na veleae|mn p svil j on H 158. ~9JsH Janko Popovič, LJubljano telefon lnterurban 127 dobavlja po najnižjih dnevnih cenah vsako množino živih in zaklanih govedi, debelih prašičev in pršut-nikov. Ima vedno v zalogi garantirano čisto svinjsko mast. najboljše ln najcenejše peči ter štedilnike Izdeluje fvrtika Kov Vič št. 14. Ijubljana, gosposvetska cesta 6. R. Mikla Ljubljana, Pred škofijo št. 3. — Lingarjeva ulica priporoča sukneno, manufakturno in pleteno blago. — Prodaja m. debelo m na drobno. Ustanovljeno lola 1889. oivilni in voja&ki kroja&ki mojster« Ljubljana, Sv- Petra cesta 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospod; in dame. Trona postrežba« MP* Najnfife ee^o OmDm prm, UuMion Eksport prašičev Sa živiš©* mo$ke, fantovske in desk", mlkado. rai?!rTie, površnike, kožuhe, }-ha1ne hlače, cpecUa-IStete v otroških oblekah (kcetu« r? h) in d ugo konfekcijo od najpripr.-stejicga do na! fine: šega kro;a v najboljši izdelavi ter sukno- hlačevino in podloge nabarito najceneje celino le pri (Fran Dtrenda) Lj|nbl]anay lesarska oosta 8. — Telefon *t. S13. Vdaleisntc Ljubljanskega fzorinsga veleoejnaa. PaviSjon E, oddelek fttev. 52. 6067 TriaShl z prave koprive in razni biči vedno na zalogi. OS-VALD DOBEIC, veletrgovina, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 8190 ogavice ženske in moške, kvačkanec, sukanec, .Moderc" itd. je dobiti najceneje v veletrgovini Oavald DobolOf Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 6092 9 H ^ 1111 { i imi i si* t je.-- ^i>kvm in lak usnja, nahrbtnizl, Iportnl pasovi Itd. tržne torbice. Zaloga rs:'!cn!h ošabni«! voztrv, 3.-'rklii oprev. S3đaf5ka in }2ri«2-nerska obrt M polic, omar, stolnic tabor tom malo blagajna fltfertheim se po nizki ceni proda pri C J« Mainann, Mastni trg 3. Molinos 80 rm Širok 25 X 25 prvovrstna kvaliteta, večja množina na prodaj, samo na trgovce. Naročila pod .ENOROS1ST' 6«j72 na upr. SI. Nar. Sitie« in druge dekorativne rsstline nudim cen j. razstaljalcem .Ljubljtn-skega semnja" v svrho dekoracije paviljonov in djugih objektov. Anton Ferant, nnotnl In trnovski vrtnar, Ljnbljana, Aobroiov trg S. Lastnina in tisk »Narodne tiskarno«« Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar. 9Y 38 91 FU