Izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Leto IH.
Štev.
2.
Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta "dve kroni; s vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posainne številke po 20 h.	V	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 25. jamivarja 1902.	Poštno-hran. št. 849.872
Ob pričetku tretjega leta.
V tretje leto svojega obstanka stopil je naš list. Uže to dejstvo samo, pa tudi vedno rastoče število naročnikov kaže, da je naš list potreben in popolnoma na mestu v našej gospodarskoj organizaciji.
Program našemu listu, — zadružnikom že znan, — ostane neizpremenjen, ter se ga bodemo držali zvesto, kakor doslej, ker nam razvoj lista in pa razvoj gospodarske organizacije izpričujeta, da smo na pravi poti.
Svoje sotrudnike prosimo, da nas podpirajo tudi v bodoče, potem bode list vsestransko ustrezal. Posebno prosimo, da nas naši zadružniki tudi letos podpirajo z doneski, osobito s poročili o poskusih, o zadružnem življenji itd., da bode naš list laže zadostoval svoji nalogi, biti glasilo gospodarski organizovanih Slovencev.
Cena listu je:
za celo leto 4 X za pot leta 2 % za četrt teta 1 X.
Člani »Gospodarske Zveze« dobivajo list brezplačno.
Kedor želi list na ogled, naj to sporoči upravništvu in naznani svoj natančni naslov. Dokler nam bode dopuščala zaloga, ustrezali bodemo takim željam drage volje.

Zakaj propadajo naša posestva ?
Pod tem naslovom priobčil je „Slovenec11 zanimiv članek, katerega z dovoljenjem „Slovenčevega11 uredništva podajamo v nastopnem tudi čitateljem „Narodnega Gospodarja11.
Razmotrivaje neugodni gospodarski položaj v naši domovini vidimo danes tu, jutri tam, podjetnega špekulanta, kako si pridobiva z razkosavanjem obsežnih posestev, največkrat veleposestev, večje ali manjše dobičke. Razdelitev zelo obsežnih zemljišč more koristiti dotičnim okolicam in njenemu prebivalstvu in je z na-rodno-gospodarskega stališča ne le opravičeno, ampak vpliva tudi ugodno na razvoj kmetijstva.
Pri nas pa to ni slučajno, ker nimamo tako zelo obsežnih posestev, katera bi neugodno na razvoj vplivala, ako ne vpoštevamo gozdov, katere moramo pa itak posebno varovati, ako nočemo, da se ne razširja Kras po deželi.
Predočimo si v prvo gospodarski položaj večinoma naših veleposestev t. j. graščin.
Ker živimo še v časih, ki nas le preveč spominjajo na dobo pred 1848. letom, ko so imela veleposestva v desetinah, robotah itd. neizčrpen vir dohodkov; ker se le prevelik del veleposestnikov ne more novim razmeram prilagoditi in ne spozna vedno potrebe, da dandanes vsako obsežno posestvo zahteva intenzivno, sistematično in s knjigovodstvom združeno strokovno obdelovanje; ker nismo od 1. 1848. nadalje doživeli nobene posebno hude gospodarske krize, ker si današnja država pri takih nastalih nezgodah, kakor je n. pr. trtna uš, zna pomagati z modernimi sredstvi kakor: s podukom, z materij el no podporo itd. v lastno in korist davkoplačevalcev, — zato ne vemo prav ceniti vrednosti lastne zemlje t. j. svojih domov. Tudi sili dandanes veleposestvo, nasproti prejšnjim tradicijam svojim, v uradniški in
trgovski stan. Tu si hoče z manjšim trudom in v krajšem času pridobiti imetje. Od svojih veleposestev zahteva le dohodke. O tem, kdo jih bode racijonalno obdeloval, nima pravega preudarka. Vedno se še ziblje v onem občnem mišljenju, da naj se obdeluje po stari navadi in da zadošča priprost valpet. Ne zna si prav urediti in izkoristi primerno plačilom ne časa ne delavskih močij, ne službujočih poslov in ne poljedelske kulture.
Ce se upošteva, da imajo veleposestva najbolj rodovitna polja, njive in travnike, najlepše vinograde in najobsežnejše gozde, z eno besedo, da so v vsakem kraju cvet obdelane zemlje, tedaj je pač obžalovati, da si v največ slučajih pomagajo z obdelovanjem svojih poljskih kultur na najmanj racijo-nalen način s tem, da jih od dajejo v — najem ali zakup. Ubog dninar ali rokodelec, neizobražen kočar si vzame v zakup njivo in travnik, mora plačevati najemnino, vsako vožnjo, gnoj itd. Neomika-nec naj najde pri tem svoj račun, dočim si izobraženi veleposestnik ne ve pomagati.	(Dalje prih.)
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Kako se prirejajo kmetijske po-skušnjc.
Gotovo je, da je prirejanje poskusov važno sredstvo za kmetovalca, ako si hoče zvečati gospodarske dohodke; istotako pa ni dvomiti, da se da ta vspeh doseči samo s poskusi, ki nam zagotavljajo varen rezultat. Utegnil bi kdo reči: Cernu še to poudarjati, saj je samoumevno.
Toda kdor ima priliko ozreti se malce po tozadevnem slovstvu, bo našel mnogo poročil o poskusih, ki so tako prirejeni, da je vže naprej nemogoče na stavljeno
vprašanje jasno in točno odgovoriti ali o takih, ki dajo rezultate, ki jih lahko spoznamo za pravilne, lahko pa tudi ne.
Taki poskusi prizadevajo dosti dela in truda, ne koristijo pa nič, ker le ljudi mešajo, jih zva-jajo na napačna pota in ako se rezultat takih poskusov ne vjerna pozneje z rezultatom v velikem gospodarstvu, so gospodarji le prerado nagnjeni, da sploh opuste vsako nadaljno poskušnjo. Vsak poskus, naj bo potem znanstven ali pa praktičen, je treba izpeljati tako, da se doseže gotov, za dane razmere popolnoma veljaven rezultat, potem šele se da prenesti ta rezultat v veliko prakso brez skrbi hude prevare.
Pri poskusih, ki naj odgovarjajo tem zahtevam, je treba vedno vpoštevati neka splošna obče veljavna načela, katera hočemo tu navesti:
1.	Vprašanje, na katero naj da poskus, bodisi na njivi, ali v hlevu, ali v skednju povoljen odgovor, mora biti kar se da priprosto in točno: potem je lahko tudi prireditev poskusa silno priprosta. Treba je pomisliti, da se poskusi delajo najbolj ob času, ko je največ dela in da je najnevarnejši čas za vže obstoječe poskuse ravno žetev, ker se le prerado zgodi, da se opusti natančna iz-meritev pridelkov iz poskusnih parcel ali pa, da se vsled naglice in lahkomišljenosti delavstva delajo pri meritvi napake. To sc zgodi toliko lažje, čim bolj mnogovrsten in zverižen je bil poskus vsled netočnega vprašanja, ki zahteva v eni sapi odgovora na pet rečij.
V takem slučaju je ves trud poskuševalca popolnoma proč vržen, ker ravno manjka natančne določitve končnega rezultata žetve, videz sam pa le prerad goljufa.
Ako hočemo na pr. poskušati, je-li gnojenje s fosforno kislino in dušikom žitu kaj koristi, tedaj se priporoča, študirati najpreje to
vprašanje samo zase, brez ozira na to, kako delujejo razne vrste fosforne kisline.
Poskus bi bil namreč zelo obtežen, ako bi naenkrat preskušali različna gnojila, ali ako bi se ob enem ozirali še na druge okoliščine, n. pr. na globino v katero zaorjemo gnojila ali na čas gnojenja in podobno.
Ce je vprašanje priprosto, ne izumetničeno, bo tudi odgovor tak in takega odgovora želi tudi sleherni gospodar.	(Dalje pride)
Kratek pregled za določitev
umetnih gnojil na travniku.
Da si najložje predočimo, s kterimi gnojili moremo boljše pridelke pridelati, mislimo si sledeče: Vse na enem prostoru pridelano seno si predstavimo sežgano, pri tem se razvije veliko dima in to so snovi, ki jih je vzela rastlina iz zraka, ter se imenujejo orga-nične, a ostane le malo pepela, in to so snovi, katere so iz zemlje. Pepel moremo po kemičnem potu preiskati in tako najdemo iz katerih zemeljskih snovij je bila rastlina sestavljena. Na podlagi sestave določimo potem umetna gnojila.
Vzemimo, da smo sežgali 100 kg sena, tu dobimo okolo 4 kg pepela, v katerem je V6 kg kalija, 1 kg apna in 0-4 kg fosforne kisline, dušik pa je izhlapel v zrak. Iz tega sklepamo, da potrebuje seno največ kalija med rudninskimi snovmi; zato moramo skrbeti, da gnojimo v prvi vrsti s takimi gnojili, ki imjo dovolj kalija, sem spada domači gnoj, gnojnica, pepel, kajnit in kalijeva sol.
Koliko kalija se potrebuje za razne letine, naj nam kaže sledeči izgled: Zelo izvrstna letina s 100 2 sena na 1 ha odvzame zemlji 192 kg kalija in 44 kg fosforne kisline; še prav dobra letina z 80 q sena na 1 ha odvzame zemlji 153 kg kalija in 35 kg fosforne kisline; dobra letina s 60 2 sena
na Iha odvzame zemlji 115% kalija in Š?6 kg fosforne kisline.
Podane številke nam kažejo, kolika množina rudninskih snovij se potrebuje za raznolično letino, kar je seveda v prvi vrsti odvisno od ugodnih vremenskih razmer, ki razkroje vso rastlinsko hrano in jo pripravijo koreninicam dostopno. Ali se more v resnici skrbeti, da se zemlji toliko kalija dovaža, kar ga ji rastlina odvzame? Vsak kos zemlje rodi, še na skalah nam zraste močno drevo, toda kako in kdaj, to je vprašanje. Tudi najslabši travnik da košnjo, a za sedanje gospodarske razmere moramo gledati, da pridelamo kolikor mogoče veliko na majhnem prostoru.
Dobra letina potrebuje na 1 ha za 70 2 sena 134% kalija, nič pognojen travnik s 30 2 sena pa odvzame 34 % kalija, tedaj se mora dati za boljšo letino ne 134 % nego le 100 % kalija, kar odgovarja 2'5 q 40 °/o kalijevej soli.
Iz tega vidimo, da za dovažanje kalija ni treba v tolikej meri skrbeti kot se odvzame zemlji, kajti v težkej zemlji je že od narave veliko kalija, a v peščenej je večje pomanjkanje, drugače se dela potrata s preobilo množino.
Druga važna snov, ki jo dobimo v pepelu sena, je fosforna kislina, na katerej je sploh zemlja zelo revna. Kemična preiskava kaže, da je v pepelu sena 4krat manj fosforne kisline kot kalija, tedaj bi zadostovalo tudi manj slednje dovažati kot pa kalija. A skušnje so pokazale, da je zemlja uže od narave zelo revna na fosforni kislini, zato se mora pri prvokratnem trošenji zdatno povišati.
Po preiskavi bi zadostovalo 200 kg žlindre za 1 /m, a z ozirom na to, da je zemlja ubožna na fosforji, dobimo le tedaj dobro letino, če trosimo prvič 3krat večjo množino, a poznejša leta zadostuje, da se le toliko dovažuje, kar se zemlji odvzame. Mesto žlindre se
lahko rabi kako drugo fosfatno gnojilo, za kar zadosti ^2 navedene množine. „Gosp. Zveza11 ima sedaj v zalogi za travnike dražjo 21°/o žlindro, katere se manj porabi kot preje 18°/o, kjer je bilo preje treba 500 %, zadosti sedaj 400 kg.
Tretja snov, ki se nahaja v pepelu, je apno, kterega se že v fosfatih večinoma dovolj da. V mnogih slučajih bi se dalo poleg umetnih gnojil letino zboljšati še z apnom, kar velja za izsesano zemljo in posebno za detelje.
Četrta važna rastlinska sestavina je dušik, in tega privajajo travam detelje po svojih koreninicah. zato ni treba na travniku skrbeti za to drago snov.
Veliko krme bomo pridelali, ako potrosimo na 1 ha 400 % 21°/o žlindre in 200 % kalijeve soli. Stroški za gnojila se bogato izplačajo z boljšo letino in tečnejo krmo.
Poskusil ja z umetnimi gnojili 1.1901.
(Priobčil France S . . . ev, kmetovalec.)
Ker so se mi lanski poskusi z umetnimi gnojili precej dobro obnesli zato sem nadaljeval tudi letos (1901) započeto delo kmetijskega poskušništva, tem raje, ker sem dobil v ta namen od čeških tvornic za umetna gnojila potom slavne „Gospodarske Zveze11 precej kajnita, Tomaževe žlindre in solitra zastonj, da ž njimi poskušam, da pa potem objavim rezultat teh poskusov. To storim v sledečih vrsticah.
Gnojil sem najpreje ovsu. Zemlja je na eni parceli precej težka, vlažnata ilovica, na drugi pa lahkejša peščenica. Kjer je bil letos oves, so rastli lani 3 vrste sadeži, vsaki posebej:	krompir,
pesa in koruza. Poskusi so se vršili na ta način I. parcela negno-jena, II. s kajnitom, III. solitar, IV. kajnit in solitar, V. kajnit, solitar in Tomaževa žlindra.
20 -
Kaj so mi pokazale izkušnje ? Najpreje za letos to, da ako od zgorej, odkoder nam kmetom pada sladka mana časih v podobi pohlevnega dežka, časih v podobi ljubeznjivih solnčnih žarkov, ako torej od zgoraj ne prihaja redno, kar potrebuje naše polje, nobena žavba, to se pravi nobeno gnojilo ne more doseči popolnega vspeha.
Posebej pa je bil vspeh tale: Na peščeni zemlji
kg zrnju kg slame
I. negnojeno .	.	.	169	247
II. 60 kg kajnita .	.	190	216
III. 11 kg Čili-solitra .	232	265
IV. 60 kg kajnita in		
11 kg Čili-solitra .	244	324
V. GO kg kajnita, 11 kg Čili-solitra in 120 kg		
Tomaževe žlindre .	301	410
Iz teh poskusov	sledi,	da
1.	enostransko gnojenje s kajni-tom ne da nobenega, ali vsaj ne vrednega haska, da bi se izplačal trud. Slame je bilo celo menj; tudi je oves na oni ploskvi, ki je bila poštupana s samim kajnitom, preje dozorel, kar se popolnoma strinja z dejstvom manjšega pridelka na slami.
2.	Ko je pa prišlo k kajnitu nekoliko solitra, ali Tomasove moke, je bil ves dohodek znatno večji.
3.	Popolen vspeh pa je nastopil še-le tedaj, ko so prišla v zemljo vsa tri gnojila in sicer se je zvikšal v tem slučaju pridelek tako na zrnji, kakor tudi na slami.
4.	Pridevek nekoliko solitra v vsakem slučaju koristi.
Dočim je na peščenih tleh kajnit koristil, nisem mogel tega konstatirati o njegovem učinku na težki zemlji. Ker že vnanjost ni obetala nič posebnega, sem si prihranil brezplodno in sitno tehtanje. Sploh se mi vže iz skušnje prejšnjih let dozdeva, da ne smemo dati preveč na dobroto kalijevih solij v ilovnati zemlji in da si smemo zapomniti kot pravilo, da bomo z dobičkom gnojili
ovsu s kajnitom le tedaj, ako se je vsled takega kolobarjenja skozi dolga leta odjemal zemlji kajnit.
Pognojil sem dalje kos travnika v „Spominah“. Kaj bi o tem poročal? Poprejšnja leta sem bil s travniškim umetnim gnojenjem zelo zadovoljen. Letos pa! ? Človek obrača, Bog pa obrne. Prvo košnjo je vzela spomladanska suša, drugo pa zadnje deževje med šmarnimi mašami. Pa si pomagaj kmet, če si moreš. Nasproti višjim silam ne pomaga nobena teorija iz knjig — — tako sem si mislil, ko je moj ,,up šel po vodi“.
Veselejše je moje pero, ko opisuje vspehe umetnega gnojenja pri pesi. Tu samo nekoliko mislij, ki so mi padle v glavo, kadar sem ogledoval pesno polje.
Največ sem gnojil pri pesi s kajnitom, kar je tudi čisto jasno, ako pomislimo, koliko kalija vzame iz zemlje en sam pridelek pese namreč na enem hektarju (nekaj menj od dveh oral) pri bogatem pridelku 600 kvintalov 342 kg kalija in Q0kg fosforne kisline, pri srednjem 450 kvintalov 256 kg kalija in 45 kg fosforne kisline, pri slabem pa 300 kvintalov 171 kg kalija in 30 kg fosforne kisline.
Iz tega se razvidi velika potreba krmilne pese za kalij, ker celo slaba žetev odvzame na 1 ha še vedno 171 kg kalija t. j. množino, ki je reprezentirana v skoro 7 stotih kajnita za en oral.
Živinsko peso sadimo po navadi v zemljo, ki smo jo močno zagnojili s hlevnim gnojem. Navadno pride tega po 150 stotov na oral, raje pa več, po 180 do 200 stotov. V teh je kakih 33 do 56 % kalija, tako da je polovica kalijeve potrebščine pokrita že s hlevskim gnojem.
Ostalo polovico, ki znaša kake 3—5 starih centov na oral, pa lahko kar naravnost poštupamo v obliki kajnita.
Da je treba živinski pesi tudi fosforne kisline dati, kolikor je
potreba, je jasno samo po sebi in posebej še iz številk, ki kažejo (glej zgoraj!) koliko fosforne kisline vzame ena pesina žetev iz zemlje.
Tudi uče skušnje, da se pesa, ki je imela pri rasti dovolj kalija, mnogo bolje ohrani nego v nasprotnem slučaju.
Kar o pesi, to bi lahko povedal tudi o repi, kar pa ni vedno ponavljati.
Ker mnogi tožijo tu in tam tudi o slabih vspehih poskusov z umetnimi gnojili, pripomnim tu, da si je treba pred poskušnjo dobro premisliti, kako bomo ravnali oziroma posvetovati se s kakim človekom, ki ima skušnjo v tem, drugo pa je, da skušenj ne bomo šli delat koj s tisoč in več kilogrami dragih gnojil, ampak poskuša se najpreje v malem in še-le, ko se vidi vspeh, se preide na veliko.
Gnojnica.
(Dopis.)
Kako velikega pomena je gnojnica za kmetijstvo, a žali Bog v mnogih krajih se opazi, da se gospodar prav nič ne briga za njo, in še vesel je, ako more napraviti v hlevu tak tlak, da gnojnico popije, in je takega mnenja, da mu je gnojnica le v nadlego. Poskusi, dragi kmetovalec, porabiti gnojnico v svojo korist in prepričal se bodeš, kako neprecenljive vrednosti je gnojnica, rabi jo, kjer hočeš, na travniku, na poljn ali pri drevesih, povsod se dosežejo lepi vspehi. Kdor si napravi ne-prodoren tlak v hlevu, kar je jako koristno in zraven še napravi gnojnično jamo, ima vedno dovolj gnojnice na razpolago, kar je velikega pomena za živinorejo, ako namreč vozi gnojnico na travnik, pridela dosti tečne krme in lahko redi živino.
Morebiti mi kdo poreče, bi že napravil jamo a nimam časa in ne denarja. Le počasi, dragi pri-
jatelj, da ti razložim, kako se napravi z malimi stroški jama, od katere imate obilno koristi in bogato poplačan trud. Stroški so jako neznatni, katere premore tudi mali posestnik in sicer na ta način: Kadar imate čas, pripeljete si gramoza, kolikor ga potrebujete, potem si kupite nekoliko cementa in materijal imate skupaj. Kar se pa tiče zidanja, ga lahko vsak kmet izvrši sam, namreč tako, da vzame štiri dele gramoza in en del cementa, to dobro zmeša in nekoliko poškropi, to zmes zmeče v jamo in dobro skupaj stolče in zid je gotov.
Opomniti še moram, da se po-pred napravi lesen obod v velikosti kakoršno si želiš jamo. Potem položiš na zunanjo stran deske krog in krog in zmečeš omenjeno mešanico v jamo in sicer na zunanjo stran in dobro stol češ s kakšnim batom, najboljši je železen, ako nimaš železnega, napravi si lesenega. Ko imaš že tako visok zid, kakor so deske, položi druge in to tako dolgo, da si gotov do vrha. JŠe to moram opomniti, da ne smeš odstraniti desk, pred n o je zid popolnoma suh, kar se zgodi v nekoliko dneh. Ko odstraniš deske in obod, omeči jamo in pogladi, to pa zaradi tega, da jama dobro drži. Poskusi, dragi kmetovalec, in ne bo ti žal, tvoj trud in stroški se bodo bogato izplačali.
Pred nekoliko leti se tudi v naši vasi ni zmenil nihče za gnojnico, le takrat jo je spravil iz hleva, ko je bilo tako mokro, kakor v naj večjem močvirju, ali zdaj je drugače, imajo že skoraj vsi posestniki gnojnične jame in pridno vozijo gnojnico na travnike. Posledica tega je obilna košnja iu snažni suhi hleyi, kar jako dobro vpliva na živino.
F. K. gorenjski kmet.
Mlekarstvo in sirarstvo.
Skrbimo za dober glas naših mlekarn z dobrim presnim maslom.
Preobrat v kmetijstvu je zahteval tudi preosnovo v mnogih kmečkih gospodarstvih. Živinoreja in razni pridelki od nje dajo še kolikor toliko gotov dohodek sedanjemu gospodarju. Le škoda, da se v mnogih hišah raje predela mleko doma v razno blago, nego da bi se združili gospodarji k skupnemu proizvajanju mlečnih izdelkov. Pri tem dobimo, kolikor hiš, toliko vrst blaga, dočim se le malokdaj prizna, da bi bile vzrok na pr. slabemu putru napake in škodljivi vplivi, ki se nahajajo v posameznih gospodarstvih. Zato spregovorimo tu nekoliko o raznih škodljivih učinkih, ki vplivajo na izdelovanje putra, z namenom koristiti z dobrim opominom našim maslarjem, posebno pa tudi dati potrebnih opominov gospodinjam, ki morajo same izdelovati puter, da bodo narejale le prve vste blago.
Noben živalski pridelek ni tako občutljiv, kakor mleko; zato je treba z vso skrbnostjo preprečiti vse, kar bi je utegnilo spremeniti ali razkrojiti. Največ napak ima puter pač v jeseni in po zimi, pa tudi druge letne dobe niso izključene.
Glavni pogoj, da dobimo dobro presno maslo je pač ta, da imamo zdravo mleko in to je moči dobiti le od zdravih krav, ki se krmijo z zdravo in nepokvarjeno krmo.
Da ohranimo molzno živino zdravo, v to je treba najpreje zdravega, dobro zračenega hleva.
Po leti je zraka navadno dovolj, ker so večji del okna in vrata odprta, druga pa je po zimi, ko mora premnogo živine poskušati, kaj se pravi slab, zadušljiv z gnojno paro prepojen zrak; to vedno zapiranje mehkuži in slabi živino, mleka je, in naj se tudi dobro krmi, prav malo, in v
mleku samem kar mrgoli raznih drobnoglednih škodljivcev, ki so vzrok mlečnih boleznij. Zatorej je naš prvi klic: Zraka, dovolj svežega zraka o vsakem letnem času v naše hleve, in če mogoče pobelite tudi hleve sem pa tj e, kjer so že le preveč začrneli!
Glavna zaloga vseh mlečnih boleznij so ravno zaduhli, temni hlevi, in da se iz pomanjkljivega mleka ne da delati dober puter, je jasno.
Kjer je v hlevu dovolj luči in zraka, tam bodo skrbeli tudi za potrebni nastilj, na kar zlasti ne smemo pozabiti ob času zelenega krmljenja. Kadar krmimo zeleno, to je posebno spomladi in pa v jeseni, ko pokladamo zeljnato, pesno in repno perje, dobi živina prerada drisko; blato razširja neprijeten smrad, ki se ga mleko prav hitro navzame. Tu ne pomaga druzega, nego živino prav skrbno snažiti, kar bi se moralo tudi pred vsakokratno molžo, posebno je na vime obračati največjo pozornost; tu ne zadostuje obrisati vimena samo s suho cunjo, ampak treba ga je z mlačno vodo temeljito izmiti in po tem obrisati. Če se to ne zgodi, potem mora biti seveda malovredno mleko in še malovrednejši puter na dnevnem redu. Kravja dekla (ali hlapec) bi morala biti vzor snage ozir lastne osebe, kakor tudi vsega mlekarskega orodja. Poskušati je tudi dobroto mleka iz posameznih sescev, posebno ako opažamo napake pri putru; le na ta način spoznamo mlečne napake in odstranimo nepridno mleko. Mleko je treba — to velja naj mleko porabimo doma ali ga dajemo v mlekarno — prav temeljito precej po molži 2 do 3krat precediti; toda kositerni cedilniki vzamejo iz mleka le večjo nesnago, ne pa finega blata, zato privzemimo pri precejanji še sukno z drobnimi petljami in precedimo mleko skozi to.
Pomolzeno mleko ne sme čakati v hlevu, da se vsa živina pomolze, ampak vsako posodo je treba čim preje odstraniti iz hleva in če imamo doma posnemalnik, naj se kar najpreje še gorko posname ; če je pa namenjeno za mlekarno, ga postavimo na hladen prostor, po leti najbolje v klet (kjer pa ne sme biti vlažnosti, ples-nobe in duhov raznih kislin) v posodo z mrzlo vodo, da se hitro shladi.
Mleko brejih krav, ki so že visoko na času, se ne sme rabiti za puter; ne samo, da se smetana iz takega mleka zelo nerada spini, dobi tudi tak puter neprijeten, pogostokrat zoperno grenak okus. Mleko krav in telic, ki so zvrgle, je treba kolikor moč dolgo izključiti iz mlekarne.
Tudi mleko krav, od katerih so ravno odstavili teleta, se vsled razburjenosti krave rado razkroji, zgodilo se je vže, da so dajale take krave skozi več dni krvavo mleko, zato pozor na tako mleko.
Da se mleko krav, ki imajo bolno vime, kakor tudi mlezve, ne sme nikdar rabiti za izdelovanje putra, je lahko umevno.
Dovolj znan je vsakemu gospodarju vpliv, ki ga ima na dobroto mleka krmitev. Ker je ta vpliv bistven, zato proč z vsako kislo in pokvarjeno krmo. Zelena krma v kteri je mnogo zlatic (saj poznate rumeni plavel, ki prične bujneti o prvi vigredi z nedolžnim jaglecem vred in vstraja v svoji strupenosti dokler ga ne uniči predzimska ledena kosa), taka krma škoduje mlečni kakovosti, tudi močno krmljenje z zeleno grašico ni prida, ker dobi od nje mleko, pa tudi puter večkrat grenek okus. Posebno opozarjam na pokladanje zeljnatega in pesnega perja, ki naj se daje v manjši meri. Ako bi ga namreč boljše krmili, se mleko rado razsede, puter je mehek in vlač-Ijiv, lahko dobi tudi zelo zopern
okus, pa še več, tudi zdravje živine lahko trpi, kot se je pokazalo v mnogih slučajih.
Ako pridenemo v pozni jeseni in po zimi drugi krmi še nekoliko močnih krmil, nam bo to vselej koristilo, posebno priporočamo, ker imamo večinoma doma, ovsen in ječmenov zdrob (Šrot) in pa otrobi; živina se pri tem počuti bolj zdravo, da več pa tudi bolj mastnega mleka in puter dobi nekak fin okus po orehovih jedercih.
Mnogih napak izvor moramo pa iskati pri izdelavi sami.
Zadružne mlekarne imajo za posnemanje precejanje itd. posebne prostore, o njihovi pomanjkljivosti, to velja posehno o sirarnah, bi se dale napisati cele bukve, pa tudi zasebna domača mlekarna mora imeti poseben prostor v ta namen. Ne gre namreč dobro skupaj kuhinja, ali spalnica ali jedilna shramba s svojimi raznoličnimi duhovi in pa fini mlečni izdelki. V ta namen je najbolje soba na severo vzhodu ali severo zapadu pohištva, z betoniranim tlakom z oknom, ki naj ima varnostno mrežo.
Da je treba posnemalnik po vsakokratni rabi dobro očistiti, bi prav za prav ne bilo treba jemati v misel — toda na svetu so mnenja jako različna.
Smetana naj teče v dobro osnaženo posodo in naj se sbladi na 10—22° C, nikoli ne sme teči gorka smetana v mrzlo, ker bi vsled tega nastalo maslenokislo vrenje, vlačljiv puter z okusom po žmovci in malo trajen. Najboljše posode za smetano so močno počinjene, kositerne posode najbolje klepane iz enega samega kosa, svarimo pa pred posodo iz cinkovoga kositra. Če namreč hranimo smetano skozi več dnij v taki posodi in se začne smetana kisati, tedaj se jame cink pod vplivom kisline topiti in razjedati, puter dobi od tega ostuden okus in je zdravju nevaren. Ker se v zasebnih malih mlekarnah ne more sleherni dan piniti, zato je treba
oskrbeti, da obvarujemo smetano premočnega okisanja, to tudi lahko dosežemo, če smetano koj po posnemanju shladimo in jo shranimo v zračni in snažni kleti.
Posode s smetano ni pokrivati z lesenim pokrovom, ker le-ta rad počrni, rad zaredi na sebi celo vrst plesnobnih glivic ter da neprijeten, zaduhel duh smetani, ta pa putru. Trikrat na teden pa naj se mede tudi v mali mlekarni, 12 ur pred medenjem se ne sme pri-devati več sveže smetane stari.
Smetana naj bo enakomerno nakisana, zato jo je dobro vsaki dan eden- do dvakrat premešati, ako se mlada smetana primešava starejši, se oteži pinjenje.
Posebno pozornost je obračati na pinjo. Ta se mora dati zlahka čistiti in zračiti, mora dobro in urno spiniti in ne biti predraga. Korenito snaženje pinje je glavni pogoj, če so v pinji železni deli morajo biti dobro počinjeni, sicer dobi puter neprijeten okus po železu.
Čas medenja je najpripravnejši mej 1/a in 3/t ure, toplina smetane za medenje naj znaša po leti 10 do 12° C po zimi 16 do 17° C, previdni moramo biti zlasti pri ogrevanji smetane, ki se ne sme postavljati v vročo, ampak le v mlačno vodo, ako nočemo dobiti mazastega in sirastega putra.
Ako se predolgo noče spiniti, trpi vsled tega trpežnost putra.
Medenec se po izvršenem pi-njenji odlije, oblije maslovo kepo s čisto, mrzlo vodo in vzame s pomočjo sita puter iz pinje, na kar se gnete na gnetniku. Gnetenje z rokami nam ni povšeči. Zgneteno surovo maslo spravimo v hladen, zračen prostor, kjer ga položimo na čisto stekleno ploščo in pokrijemo s pustim pergamentnim papirjem, vsekako pa bode naše mlekarstvo toliko lepše cvetelo, čim več gospodarjev bo zvezanih k skupnemu delu v mlekarskih zadrugah.
„Alfova naznanila11.
Vinogradništvo in vinarstvo.
Zimsko ali suho cepljenje trt z uporabo gobe ali plutovih zamaškov.
Z ozirom na to cepljenje zadevajoče vprašanje, hočemo tu opisati v kratkem, kar želi dotičnik zvedeti. Predno še kaj o tem omenimo, moremo pov-dariti, da nikakor ne moramo priporočati obnovitve vinograda po nameravanem načinu, da bi se namreč najpred pocepilo’j ključe v roki ter te naravnost na stalno mesto v vinograd posadilo.
Pri prvi saditvi bi dalo to sicer najmanj dela in bi bilo tudi najceneje, a poznejše podsajenje in nadomestitev neprijetih odnosno izumrlih trt, bi prouzročala precejšnje stroške in prešlo bi več let, predno bi se vinograd pravilno zasadil. Se pri sajenju dobro okoreninjenih in dobro zra-ščenih cepljenik na stalno mesto, se ima še nekaj let potem vedno sitnosti in stroške s podsajanjem izostalih trt; toliko bolj pa s saditvijo še nezaraščenih in neoko-reninjenih cepljenk.
Pri takem cepljenju se sme računati, da se prime povprečno 20 do 30o/o; le če so vsi pogoji tu, ktere tako cepljenje zahteva, namreč popolnoma zdravi in sveži, popolnoma dozoreli ključi in cepiči, v cepljenju dobro izurjen in zanesljiv cepilec, dobra, rahla zemlja okolo podlage in cepiča, ugodno vreme pri sajenju, pravilno ravnanje s takimi cepljenkami po letu, se sme računati na 40—45°/o in le izjemoma na 50 —60°/o.
Pa tudi od teh že prijetih, jih pozneje še nekaj vsahne in se jih mora torej vedno z drugimi nadomeščati; posebno se to dogaja, če podlage niso zemlji prikladne.
Zato pa bolj priporočamo vložiti v roki cepljene ključe najpred eno leto v trtnico, da se tam okoreninijo in zrastejo ter potem šele posaditi jih v vinograd. Pri sajenju takih trt v vinograd,
pa mora biti vinogradnik jako natančen in trdosrčen. Le količkaj slabo zraščeno ali tudi slabo oko-reninjeno ali drugače ranjeno cepljenko, je mnogo bolje, kar zavreči, ker taka se navadno ne popravi več; morda se lahko poskusi, vložiti jo še eno leto v trtnico.
Kdor se pa s tem vlaganjem noče ali ne more baviti, doseže bolje vspehe, ako posadi v vinograd necepljene trte in te potem naslednje leto, ali če so še slabe, tretje leto na stalnem mestu na suho pri tleh cepi. Tako ceplene trte se rajši primejo in kar se jih dobro prime, napravijo še v istem letu več metrov dolge poganjke, ki navadno naslednje leto tudi sad nastavijo. Glavni pogoj, da se to cepljenje dobro obnese, obstoji v tem, da se ne cepi v času, ko je trta najbolj moževna, marveč vsaj 2 tedna predno prične odganjati, ali pa 2—3 tedne pozneje, ko že odganja. Tudi se morajo take trte nekaj dni popred za cepljenje pripraviti, da nekoliko soka izgubijo; bolj ko je trta moževna, popred se jo mora odrezati.
Take trte se odrežejo par ali več dni pred cepljenjem prav pri tleh in sicer tako, da odpade ves novi les, ker cepiti se mora le na star les. Cepljenje se potem izvrši po angleški kopulaciji kakor v roki. Pritrdi se pa z zamaškom in z žico in s pomočjo posebnih nalašč zato napravljenih klešč.
Kako vam je nadalje pri tem delu ravnati, vam tu ne bodemo opisavali, ker smatramo, da vam je to, vsaj v splošnem, že vse znano. Ce pa želite natančnega navodila, radi vstrežemo vaši želji, le sporočite nam!
Najbolje vspehe dobite in najceneje dosežete zaželjeni smoter, ako posadite ključe na stalno mesto, ter te prihodnje leto nizko pri tleh na zeleno pocepite. Ce ste količkaj v tem cepljenju izurjeni, vam bo le malokteri cepič izostal, in ker cepite pri tleh, izostane drago
grobanje, trte bodo močno rastle in v treh letih po saditvi že rodile.
Kar se pa gnojenja tiče, je pa seveda najbolje, če vporabite hlevski gnoj; paziti pa morate pri tem le, da ne pride gnoj preblizu lesa in korenin; posebno je to o svežem gnoju omeniti. Med lesom odnosno med koreninami in gnojem naj bo vedno 3—4 prste na debelo zemlje; isto je omeniti pri vporabi umetnega gnojila in pepela.	X.
Splošno.
Zakaj sc pleče večkrat slabo prekadi?
Vzrokov zakaj imajo v mnogih hišah slabo prekajeno svinjino, ne pozna vsakdo. Nek živinozdravnik nas opozarja na sledeče:
Meso prascev, ki so bili pred klanjem močno razburjeni ali s kojimi se je tako surovo ravnalo, da se je zlomila kaka kost in se vse mišičevje v bližini prepojilo s krvjo, ni normalne ali običajne kakovosti.
Tudi škoduje poznejši ohranitvi mesa, ako se žival zakolje takoj po dolgotrajni vožnji, ne da bi se jo bilo preje pustilo, da se spočije in ohladi.
Važno je tudi, kako smo šče-tinarje pitali. Odpadki iz gostilen, mlekarn in drugih fabriških zavodov dajo bolj malo jedrnato, bolj vlažnato meso, na katero je pri soljenji in sušenji obračati posebno pozornost.
Pri klanju samem ima časih tudi vzrok, da se meso rado spridi: nevajena roka mesarja, ki žival predolgo trpinči, prepočasno in pomanjkljivo izkrvavenje; daljni vzrok je prezgodnje vkladanje v slanomorje, če se meso ne pusti, da se po klanju dobro prezrači.
Ako kosovi mesa v kadi niso popolnoma pokriti s slano vodo, potem so zgoraj ležeči kosovi vedno slabejši. Pa tudi meso, ki leži popolnoma v razsolu, bo slabo, ako ga pokrov lesene kadi ne
brani proti vnanjemu zraku, posebno, ako more topli zrak blizu.
Najlažje se spridi šunka spomladi in jeseni ob vedni vremenski spremembi. Šunka, v katero razsol ni prodrl zadosti globoko, ima pozneje v sredini dobro znano sivo barvo in ima na pol slan, na pol surov okus, dočim imajo druge mesne plasti, zlasti pri kosteh, popolnoma normalnega.
Ako je bilo meso pri vlaganji zmrznjeno, slana voda seveda ne more prodreti v notrino. Solne kadi je treba po rabi dobro osnažiti, razsol pa vreči na gnoj.
Drva za prehajanje morajo biti dovolj suha in meso iz razsola se mora preje prezračiti, predno ga obesimo v dimnico, sicer dobi meso grenak in po kurivu zaduhel, dimast okus.
Natječaj.
Na kr. višem gospodarskom učilištu u Križevcih imade se sa 1. ožujkom 1902. popuniti mjesto assistenta za struku živinogojstva i mliekarstva. Sa tim je mjestom skopčan XI. činovni razred, godišnja plača od 1200 K slovi dvanajst stotina kruna i stanarina od 300 K slovi tri stotine kruna. Osim toga dobiva assistent nakon jedne pokusne godine, poslie koje njegovo namještenje postaje definitivno, još osobni doplatak od 500 K slovi pet stotina kruna. Prama njegovim sposobnostima i razpoloživim mjestima imade assistent izgleda, da će biti promaknut na mjesto učitelja i profesora na zavodu sa sustavnimi berivi.
Natjecatelji za ovo mjesto imadu svoje propisno biljegovane molbe, upravljene na kr. hrv.-slav.-dalm. zemaljsku vladu, odjel za unutarnje poslove ovamo predložiti do najkasnije 15. veljače 1902. te molbi priložiti sliedeča dokazala:
1. Domovnicu ili nju zastupa-juću izpravu.
2.	Svjedočbe o uspjehom položenim izpitima na kojoj visokoj školi za zemljotežtvo.
3.	Svjedočbe o dosadanjoj praktičnoj izobrazbi u gospodarstvu, naročito živinogojstvu.
4.	Sviedočbu o neporočnom životu.
Kr. hrv.-slav.-dalm. zemaljska vlada, odjel za unutarnje poslove.
U Zagrebu, dne 26. pros. 1901.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 4.: J. J—k v L. pri P. na Štajarskem. Za letošnjo pomladansko sajenje bi potreboval mnogo ameriških trt. Prosim naznanil, kje bi dobil zanesljive ključe takih trt. In dalje prosim tudi pojasnila, ktere vrste naj sadim v lapornato, ktere pa v ilovnato zemljo?
Odgovor 4.: Kar se naročbe ameriških trt tiče, Vam ne moremo navesti prav nobenega vira, o kterem bi zanesljivo vedeli, da jih še ima v zalogi. Pripomniti moramo, da je letos vprašanje po trtah jako veliko in zato so trte večinoma že vse razprodane. Vstreženo bi bilo marsikomu, ako se kdo cenjenih bralcev tega lista, ki ima takih trt na prodaj, s kratko notico v našem listu oglasi.
Svetujemo vam, da se obrnete na deželni odbor štajerski, ker dežela jih oddaja najceneje. Tako množino, kakor vi jo potrebujete, pa dobite že kje v bližini Sevnici ali Boštanja na Kranjskem. Lepe podlage oddajejo: Emanuel Mayer, lastnik trtnic v Mariboru; oskrbništvo baron Ritter-Zahony v Monosteru pri Ogleju (Primorsko); Martin Colarič, posestnik v Slinovcah pošta sv. Križ pri Kostanjevici (Dolenjsko). Cene vam ne moremo naznaniti, na vsak način pa jih oddaja poslednji najceneje.
Glede vrste pa, ktero Vam bi kazalo naročiti, je omeniti, da v jako apneni in lapornati ali sovdanasti ter peščeni zemlji in suhi legi vspeva dobro rupestris montikola ali „bre-zovka" kakor se ji splošno pravi; v ilovni malo apneni ali pa rudeči zemlji, vspeva dobro riparija portalis (riparija velikolista).
O montikoli pa je omeniti, da je glede zoritve poznejša od riparije portalis. Če je torej vaš vinograd v bolj mrzlem kraju in z nepopolnoma južno lego, je bolje, če se poslužite ripa-
rije velikoliste, ako le kakovost vaše zemlje to dopušča, ker na poslednjo cepljene žlahtne trte gotovejše rodijo in tudi popred dozorijo. Predno torej te vrste naročite, oglejte si nove nasade vaših sosedov in prepričajte se na lici mesta, ktere vrste najbolje vspevajo. Večkrat se pripeti, da riparija ne bledi in da prav bujno raste, četudi je zemlja jako lapornata in bela. To se pa dogaja le v takih zemljah, ki se z apnom naravnost ne spajajo, marveč pustijo isto skozi se.
Vprašanje 5.: (Fr. B. v Kal. na Štajarskem). Pri državi sem naročil štiri tisoč okoreninjenih trt, pa jih ne dobim, pisal sem že na druge kraje pa od povsod negativen odgovor, zato sem se odločil pocepiti rezino (ključe) v rokah z zamaškom, ter tako cepljene trte naravnost v vinograd posaditi. Na vsako mesto nameravam posaditi po 2 cepljenki, in če se mi obe primeta, bom eno odstranil. Prekopana zemlja je ilovna in laporna, gnojiti hočem z domačim hlevskim gnojem.
Prosim pojasnila, kako naj delam, da bom kolikor možno ceno izhajal in da bom imel dober vspeh.
Odgovor 5.: To vprašanje je bistveno slično prvemu in zadostuje, kar smo gori omenili glede naročbe trt.
Kar se pa cepljenja ključev z zamaškom tiče, smo to objavili v posebnem članku v tej številki pod naslovom : Zimsko ali suho cepljenje trt z vporabo gobe ali zamaškov.
Vprašanje 6.: J. B. na F. Ali res škoduje lucerna vsejana v novi nasad sadnemu drevju?
Odgovor 6 : Lucerna ima zelo globoke korenine, zato izsesava zemljo v spodnjih plasteh, kar gotovo ni v korist sadnemu drevju. Kjer se misli nov nasad napraviti, je najboljše vse-jati trave za stalno dobo. Ako se ima uže na vrtu lucerno, se spravi s tem najlažje, da se dobro pognoji z domačim gnojem ali gnojnico in potem se na spomlad vsejejo razne trave kakor pasja trava, mačji rep in razne pahovke.
Vprašanje 7.: J. B. na F. Kako se dela iz kislega mleka domači sir in kako je treba ravnati, da se ohrani eden teden?
Odgovor 7.: Mleko se pusti skisati, da je trdo. Kislo mleko se postavi na kak topel prostor, ki naj ima toplote 33° C, tu se pusti 12 ur stati in tako se popolnoma zasiri. Sirišče se dobro izžame in se dene v kak škaf. Na sirišče pridejo deske, ki se
25
obtežijo s kamnom. Sir naj se hrani v prezračenej in ne pretoplej shrambi, potem vam bo ostal ohranjen veS tednov.
Vprašanje 8.: A. K. v G. Ali se sme po zimi na mrzlo zemljo gnojnica voziti ?
Odgovor 8.: Gnojnico po zmrzli zemlji škropiti, je vedno odsvetovati, ker se ne more odtekati in je radi tega izguba na amonijaku oziroma dušiku zelo velika. Gnojnica naj se rabi po zimi za polivanje gnojišč, ker s tem se obogati domači gnoj na dušiku in kaliju.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.) Vse potrebščine za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) o) Razprodaja zajamčeno pristno vino,
napravljeno iz grozdja svojih članov po novem franc, načinu po 30 kron in višej 100 litrov loco Postojna, bolj trda ki-slasta vina rudeče in belo (kakor cviček) iz hribov pa po znatno nižaj ceni. b) Posreduje p. n. kupcem, ki želijo kupiti pristno vino po nižej ceni od 24 kron naprej nakup in odpošiljatev.
3.	) Prodaja iz svoje trtnice na Portalis in
Monticolo požlahtnjene trte, beli burgundec, zeleniko, zelen po 14 vinarjev komad.
4.) Prodaja iz svoje zaloge tudi pristni „tropinovec1, vzorec in cene na zahtevanje.
V Buzetski občini v Istri jedoše
18.000 htl. črnega in 28.000 htl. belega vina na prodaj. P. t. gostilničarji in drugi interesentje naj se obrnejo na županstvo v Buzetu ali pa na tamošnjo društvo za „štednju i zajmove1, katero posreduje prodajo neposredno od producenta.
Za vinogradnike
na podlagi riparia portalis in sicer več vrst: kraljevine, rebule, zelenike,»rizlinga itd. 100 komadov 18 K, pri večjem odjemstvu tudi ceneje. Jožef Cotič, vinogradnik, Vrhpolje pri Vipavi.
Pri posestnikih v Batujah in
Oplu sredi Vipavske doline dobi se izvrstno ticlu novo belo vino. Cene zmerne. Obrne naj na župnika v Batujah, pošta Črniče. Goriško.
Bika debelega 700 kilogr. težkega proda ta-uiiva jjoj Ant0„ Kunšek, posestnik Planina Montpreis Slov, Štajarsko.
Oglas iz Istre! ;GS0n“™K
kupovanju vina. O pozoru jejo se na te trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kurcliča.
Priporoča se: Vzajemna zavaroval.
r vvw'	niča proti požarnim
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Igedjatova hiša.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Hefoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup.
Tkn 7Ali da svoju obitelj oskrbi pravim i ixu *gii, j „jn-avgkim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamnlin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
Lovci in prijatelji lova s0ep0sJerm
j ajo, da se peča tvrdka O. Frank na l)u-nnji, Waaggasse 12, v večjej meri z izvažanjem žive divjačine in je pri volji prevzeti vsako količino proti primerni nakupni ceni. Natančneja določila glede nakupa, kakor tudi podatki o času za streljanje, varovanje in parjenje so natanko popisani v posebnej knjižici, katero dopošlje tvrdka vsakomu breplačno.
Kdor želi dobro, pristno isterko
vilin kupiti, obrne naj se na preč. gosp. v u Josip Gojtan-a, župnik, Kaščerga, pošta Trviž — Istra.
MlaHanip j® delal uže 1 in pol leta v midUUIIIU, mlekarni z 500 litri, želi svoje mesto spremeniti. Vajen je v izdelovanji surovega masla in v preiskovanji mleka. Ime se izve pri Gosp. zvezi.
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
m a na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti.
(Zapisal Abc.)
B rzoj av.
Kakor so sploh poštni predpisi za vsacega velikega pomena, isti pomen ima tudi brzojav posebno za trgovinti. Vsak izobražen trgovec mora se z glavnimi predpisi brzojava seznaniti, ker moderna trgovina je na brzojav tako navezana, da si sploh trgovine brez brzojava ne moremo misliti. Pri nas se občinstvo vse premalo briga za javne naprave, poglejmo le tuje trgovce, posebno Žide, poznajo vam natanko vse udobnosti, katere nam ta ali ona naprava ponuja, seveda poznajo tudi dolžnosti do njih, ali te tu pa tam bolj površno. Ker so predpisi glede brzojavk, kakor tudi brzojavnih pristojbin dokaj umevni tudi laikom, poskusil bodem te natančneje opisati. In upam, da se bode vsakdo če pazno te vrstice prečita, vedel v vsakem slučaju orijentirati.
Ves brzojav je pri nas v državni upravi, izvzemši železničnih brzojavov. Ti sicer sprejemajo tudi privatne brzojavke, a kedaj in pod kakimi pogoji, o tem pozneje.
Brzojava sme se poslužiti vsakdo. Vendar sme država, če okolnosti zahtevajo, brzojavni promet, bodisi na posameznih progah ali tudi splošno zabraniti. V tem slučaju se brzojavni uradi pravočasno obvestijo. Brzojavke nevarne državi in kojih vsebina nasprotuje zakonom bodisi državnim, verskim ali naravnim se ne sprejemajo. Brzojavni uradnik ima tudi pravico zahtevati, da oddajalec brzojavke dokaže svojo identiteto, t. j. da dokaže, da je podpisanec na brzojavki tudi res brzojavko oddal in ni mogoče v tujem imenu brzojavil z namenom koga prevarati.
26 —
Vsebina brzojavk, kakor tudi podpisi na njih ne smejo se nikomur praviti ali kazati, to ostane najstrožja uradna tajnost. Za škodo, katera bi nastala vsled izgube, zamude ali pomot pri brzojavkah ne prevzame brzojav ni-kake odgovornosti.
Kdor želi brzojaviti napiše brzojavko na košček papirja, ter jo odda poštnemu uradniku. Ako zahteva oddajalec uradni blanket, dobi ga pri vsakem poštnem uradu in sicer brezplačno, ali treba je brzojavko takoj napisati ter jo oddati. Dobe se tudi uradni blanketi lahko na dom; ti so sicer taki, kakor prej imenovani, le tisek je zelenkast, ter stanejo vsakih 50 kom. 30 vin.
Brzojavke treba razločno in čisto napisati z latinskimi ali nemškimi črkami, sploh le z znamenji, katere ima tudi brzojav. Ako se kaj prečrta, radira ali sicer popravi, mora se to vedno na brzojavki sami potrditi. Na levej strani uradnega blanketa je prostor določen, da vsak oddajalec svoj natančen naslov napiše, kar je zelo priporočati (to se ne taksira). Znamenja, katera ima brzojav so sledeča: a, b, c, ch, d, e' f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, (1, r, t, u v, w, x, y, z, a, A, A, e, n, d, ti; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0; (.), (,), (;), (:), (?), (!), (’),
H, (=), ( ), M-
Zeli kdo, da se posamezne črke, kot velike črke oddajo ali številke latinske; tedaj treba v prvem slučaju uradnika opozoriti, pri številkah se pa samo latinsko napišejo. Vsaka taka črka ali latinska beseda šteje za dve besedi.
Pri vsaki brzojavki razločujemo tri dele (oziroma štiri) namreč: naslov, tekst in podpis; želi kdo brzojavko kake posebne vrste, tedaj mora to zapisati. V to nam služijo posebna konventionelna znamenja, kar bi bil četrti del brzojavke. Ker ta znamenja pred naslovom napišemo, hočem jih tukaj takoj navesti. Po njih se tudi br-
zojavke imenujejo kakor: brzojavka s plačanim odgovorom, nujna
brzojavka, i. t. d. Konventionelna znamenja so:
(D)
(KP)
(PPX)
(BPD)
(RPDX)
(TC)
(PC)
(PCP)
(FS)
-(
=(
4
(PR)
(XPT) = (XPP) = (XPxfr): (RO) = (MP) =
nujno
urgent
dringend
odgovor plačan
Rčponse payee
Aitwort bezahlt
odgovor plačan za x besed
Rčponse payee x mot
Antwort bezahlt x Worte
nujni odgovor plačan
Rčponse payče urgente
dringende Antwort bezahlt
nujni odgovor plačan za x besed
Rčponse payče urgente x mots
Dringende Antwort bezahlt x Worte
kolacijonirati
Collationnement
Collationirung
brzojaviti, kedaj se je brzojavka dostavila Tčlčgramme avec accusč de rčception tčlčgraphique Telegramm mit telegrafischer Empfangsanzeige objaviti mi s pošto, kedaj se je brzojavka dostavila Tčlčgramme avec accusč de rčception postal Telegramm mit postalischer Empfangsanzeige ako naslovnik odšel, za njim poslati Faire suivre nachsenden s pošto
Poste	(to se popolnoma zapiše)
Post
s pošto priporočeno poste recommandče Post recommandirt dostaviti takoj
Exprčs	(to se popolnoma zapiše)
Eilbote
plačana dostavnina, znesek brzojaviti Exprčs payč tčlčgraphe
Eilbote bezahlt, Botenlohn telegrafisch anzeigen plačana dostavnina, znesek pismeno javiti Exprčs payč lettre
Eilbote bezahlt, Botenlohn brieflich anzeigen plačana dostavnina x frankov ^
Exprčs payč x fr.
Eilbote bezahlt x fr odprto dostaviti Remettre ouvert often zustellen lastnoročno dostaviti Remettre en mains propres zu eigenen Handen zustellen
1
samo za inozemstvo
27 —
/ ostane pri brzojavu (TR) = j Tćlegraphe restant v telegraflagernd / ostane na pošti (PG) = I Poste restante ' postlagernd
/ ostane na pošti priporočeno (PGR) = j Poste restante recommandče ^ postlagernd recommandirt x naslovov x Adresses x Adressen
Dovoljeno je tudi napisati: Vse naslove javiti (Communiquer tou-tes adresses), zjutraj — zvečer dostaviti (Remettre matin-soir), dostaviti šele pri banketu (Remettre seulement durant banquet), ne pred osmo uro zjutraj dostaviti (Pas remettre avant 8 heures matin), dostaviti na brzovlak ob dveh in 50 minut itd.
Konventionelna znamenja oddajalec brzojavke napiše lehko pred naslovom, ali pa pove poštnemu uradniku, da želi to ali to. Najbolje je, napisati gori navedena znamenja v oklepaju. Dovoljeno je sicer tudi v internationalnem prometu francosko, v prometu v Avstro-Ogerski, v prometu z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo in Švico francosko ali nemško napisati, zato sem tudi napisal v treh jezikih. Slovensko ni pri teh znamenjih v rabi. Vsako konventio-nelno znamenje šteje za eno besedo, ako pa z besedami napišemo, tedaj se vse besede štejejo na pr. „Rčponse payee urgente“ so tri besede med tem ko (RPD), kar isto pomeni, samo za eno besedo šteje. Kjer ni skrajšanih znamenj v oklepaji, nam seveda ne preostaja druzega, kakor z besedami napisati.
Naslov brzojavke obstoji najmanje iz dveh besed namreč: Ime naslovnika in kraj kamor je brzojavka namenjena. Vendar treba gledati, da se naslov, ako treba, natančno napiše in se dostavi] enj e brzojavk s preveliko
varčnostjo besed ne onemogoči. Ako treba, dodati je tudi ulica in hišna številka itd., to posebno v krajih, kjer je več oseb enacega imena. Večje trgovske tvrdke imajo tudi dogovorjene ali okrajšane naslove. Da se take brzojavke dostavijo, treba pri poštnem uradu za to prositi in plačati na leto 40 kron. Tvrka Mayr v Ljubljani plača vsako leto 40 kron, da se ji brzojavke naslovljene: Bank-mayr Ljubljana, dostavljajo.
Tekst brzojavk napiše se lahko v navadni vsakemu umevni govorici, ali pa tudi v dogovorjeni chifrirani. Brzojavi se lahko v naslednjih jezikih: nemško, češko, hrvaško, italijansko, polsko, slovensko, rumunsko, rusinsko, srbsko, ogersko, annamitsko, arabsko, armensko, bulgarsko, dansko, angleško, francosko, grško, hebrejsko, holandsko, japonsko, latinsko, malajsko, norveško, perzijsko, portugalsko, rusko, švedsko, siamit-sko, špansko in turško. Dogovorjena govorica je ista, katera obstoji iz besed, katerih vsaka ima svoj poseben pomen. Te besede se jemljejo iz enega ali več jezikov, vendar tako, da tvorijo v teh jezikih nerazumne stavke. Chifrirane brzojavke so one, katere obstoje iz serij ali skupin črk ali številk, katerih vsaka serija ali skupina ima svoj skriven pomen.
Podpis je poljuben, lahko skrajšan, ali se ga tudi lahko opusti. Hoče kedo komu brzojaviti, ali se boji, da bi naslovnik
ne verjel, da je res on brzojavko oddal; tedaj lakho pusti podpis legalizirati pri c. kr. sodniji ali kakem c. kr. notarju.
Oddaja brzojavk. Brzojavke se lahho oddajo pri vsakem poštnem uradu, tudi ako ti nimajo brzojava. Nadalje selskim pismonošem, tudi poštnim uslužbencem, ako ti dostavijo kako brzojavko izven omrežja brzojavne postaje, se lahko odgovor odda, vendar niso primorani čakati nad 10 minut. Lahko se tudi vržejo v poštne nabiralnike, seveda morajo biti te brzojavke franki rane z znamkami. Ako ima oddaj alec brzojavke s poštnim uradom telefonsko zvezo, tedaj tudi lahko tem potom odda.
Pri brzojavkah v kraje, kjer ni brzojava t. j. v kraje izven omrežja brzojavne postaje, napiše se zadnja (bližnja) brzojavna postaja in od tam se dostavi po želji oddajalca ali s plačanim selom, ali pa s pošto. V inozemskem prometu ne sprejemajo vse države brzojavk s plačanim selom, ampak le nekatere. Sroške za dostavo v kraje, izven omrežja brzojavne postaje plača navadno naslovnik. Vendar te tudi oddajalec brzojavke lahko poravna. Hoče kedo dostavnino plačati, tedaj naj napiše pred naslov: (XPP) lahko tudi napiše: express paye lettre, ali Eilbote bezahlt brieflich an-zeigen, ali pa: (XPT) lahko tudi: express payć telegraphe, ali Eilbote bezahlt telegrafisch anzeigen.
Ker dostavnina za posamezne kraje ni pri vseh uradih znana, tedaj mora oddajalec brzojavke, ako napiše (XPP), založiti gotovo svoto, od katere se pozneje dostavnina odračuna. Na pr. brzojavka oddana pri poštnem uradu v Kranji se glasi: (XPP) Županstvo Cernuče Ljubljana. Tedaj deponira oddajalec brzojavke pri brzojavnem uradu v Kranj i 1 K. Brzojavni urad v Ljubljani javi po dostavi brzojavke brzojavnemu uradu v Kranji pismeno znesek dostavnine, in tedaj se tukaj ob-
računa. Znese dostarnina manj kakor 1 krono, dobi oddajale« prebitek nazaj, je dostavnina večja, kakor 1 krono, mora doplačati.
Zapiše pa oddajale« (XPT), tedaj se dostavnina brzojavno javi. Manipulacija je sicer ista, kakor v navedenem slučaji, a oddajale« plača vrhu dostavnine še 60 vin. za brzojav, s katerim bi v gor-nem slučaju o znesku dostavnine brzojavni urad v Ljubljani brzojavni urad v Kranji obvestil. Ako želi kdo dostavnino plačati za kraje v inozemstvu, kjer je to dovoljeno, zapiše (XPfr...). Znesek dostavnine mora mu biti znan in svoto treba napisati v frankih. Tudi tukaj se na isti način dostavnina obračuna; vendar ako oddajale« preveč plača se mu nič ne vrne. Plača premalo mora nadomestiti.
Želi kdo oddano brzojavko nazaj, tedaj naj se obrne do poštnega urada, kjer je brzojavko oddal. Ako se brzojavka še ni oddala, dobi plačano pristojbino nazaj manj 50 vin., kar mora na brzojavki potrditi. Ako se je že od-brzojavila, potem lahko zahteva, da
se brzojavno anulira, ako se še ni dostavila, seveda mora na novo brzojavko plačati.
Obrt.
Obrtne novice.
Obrtni muz e j na Dunaju namerava napraviti izložbe po raznih krajih v kronovinah. Ob enem z izložbo bi se vršila za obrtnike poučna predavanja strokovnjakov.
Enketa za čevljarsko obrt. V petek dne 17. t. m. je pričela zborovati na Dunaju enketa za črevljarsko obrt. Namen enkete je ta, poizvedeti o proizvajanju dela in sploh o razmerah pri črevij ar ski obrti.
Bolniška blagajna mojstrov. V Gradcu začne v najkrajšem času poslovati mojsterska bolniška blagajna. Zadnji čas je,
da se tudi slovenski obrtnik zdrami in začne delovati v svojo in svojega soobrtnika korist.
Zaveza obrtnih zadrug na Tirolskem se v zadnjem času zelo trudi, da ustanovi skladišče za premog in oglje za svoje člane. Zavezo vodi k temu koraku dvojna misel, prva, da bi člani dobivali ceneje premog in druga, da se eventualni dobiček koncem leta razdeli med člane. Zaveza obrtnikov upa, da bo s temi skladišči izdatno pomagano zadružnim članom.
Nova rokodelska šola. Rokodelsko šolo za srednji Stajar nameravajo ustanoviti v Feld-bachu.
ZADRUGA
O kmetijskih skladiščih.
V dobi, ko ima upanje priti do bogastva samo prekupec in se vse povsod tarna, da naši kmetijski pridelki nimajo nobene cene, kadar jih kmetič prodaja, pač pa so dovolj dragi, kadar jih kupuje meščan ali po zvitih, umetno pa ne umno narejenih ovinkih, tudi kmet sam v tej dobi se nam mora zdeti čudno, da opažamo v tej panogi zadružništva primeroma tako malo živahnega gibanja mej nami. Kako drugače je mej Nemci v tem oziru! Tam lahko trdimo, da je bilo spočeti idejo kmetijskih skladišč v duši široke ljudske mase in pa prestaviti jo v istino skoro eno in isto. S tolikim og-
njem se je zavzelo ondotno kmetijstvo za misel skupno spravljati v denar sad težkega truda, kmetijske pridelke, zlasti pa žito. Saj pa to tudi ni čudno! Kaj pa je vzrok tako brzega in globokega našega propada ? Res je vzrokov mnogo, pa mej njimi kot široko brozdno štrleče zijajo nasproti prenizke cene naših pridelkov, ki niso v nobenem pravem razmerji s pridelovalnimi stroški. Potapljajoči pa zgrabi z vsem ognjem obupanca za vsako bilko, ki mu obeta le količkaj rešenja.
Pri velikih posestnikih že še gre, kakor že gre, oni niso tako odvisni od prekupstva kakor mali kmetovalci. Ti pa uvidevajo, da
je zares zadružništvo še edina oblika in pot, katera jih dovede do stališča velikih posestnikov. Vedno bolj se kmetijstvu dozdeva, in to po pravici, da mora biti njegovo stališče nasproti bolj ali manj zjedinjemu kupčijskemu svetu vedno slabotneje, dokler bo stal sam, kakor samotna vrba ob vaški kali brez stika in zveze s stanovskimi tovariši.
Kmetič tudi dobro'vidi, da ima pri vsaki kupčiji v resnici vspeh samo tisti, ki ima na razpolago vsa sredstva, da se o vsakokratnem stanji svetovne trgovine lahko urno in dobro pouči, pa ne samo to, ampak treba znati iz takih opazovanj izvajati tudi primerne poslej
diče, treba je, če hoćemo reči, po znati pravi čas posneti smetano raz mleko. V sem pa prekaša, kar je čisto naravno, visoko prekaša trgovec po poklicu kmeta. Saj on noč in dan ne misli druzega, nego na cene žita in drugih pridelkov, s katerimi kupčuje, kako padajo in rastejo in spreminjajo svoj obraz po raznih resničnih in namišljenih učinkih. Pri tem se je trgovec v že davno naučil razločevati osla od njegove sence, tudi je na boljšem vsled tega, ker ima kot meščan vsa trgovska občila, kot pošto in brzojav, pred nosom, kmetje pa bi kmalu včasih ne vedeli, kaj je to.
Na tvorbo cen ima vpliv zakon ponudbe in vprašanja, po tem zakonu mora vplivati osredotočenje ponudeb mnogih rok in malih gospodarjev v eni sami roki — žitnem skladišču, na cene ugodno, vsaj na krajne cene ima to osredočenje ugoden učinek, kar skušnja povsodi dokazuje. Seveda s tem nočemo vzbujati Bog zna kakšnih upov in tudi ne trdimo, da bo eno ali tudi zelo veliko žitnih skladišč in naj bi bila v še v tako tesni zvezi ter se mej seboj podpirala, moglo določevati svetovne cene žita in drugih kmetijskih pridelkov. Svet je le malce prevelika buča slabega petij ota in kaplja najboljše trtne solzice ga ne more spremeniti v pristni božji dar — vino.
Vendar pa učinkujejo žitna skladišča kot smo rekli, kot nekaki regulatorji cen s tem, da podobno egiptovskemu Jožefu zbirajo obilico dobrih let, ali da podobno vodnim kotlinam sprejemajo žitne dotoke, ki se v goto\ ih časih kopičijo in jih potem podobno kakor naši črni gozdovi potočiće in vrelce spuščajo polagoma v svet, da se povžijejo.
Regulatorje imenujemo priprave, ki n. pr. pri parnem stroju zabranijo preobilno kopičenje pare s tem, da puste preobilico oditi. Žitna skladišča pa kot regulatorji
delujejo navzgor in navzdol t. j. zabranijo ne samo, da žitne cene preveč nizko ne padejo, ampak tudi, da se preveč strmoglavo ne dvignejo. Saj mi kmetovalci prav za prav potrebujemo kolikor moč enakomernih, seveda poštenih cen. Vrtoglavo dviganje cen navzgor (alla hausse), kakor tudi brezdanje padanje navzdoli (alla baisse) nikdar ni izviralo od nas kmetov, ampak vedno le od neke vrste roparskih ptic, tako zvanih špekulantov, ali bolje igralcev s poljskimi pridelki v tako-imenovani blanko - temino - kupčiji. Ravno tu moramo kmetje v prvi vrsti in brez prestanka zahtevati, in zahteva naša je opravičena, če je kaj, da se z vsakdanjim našim kruhom ne bo igralo — zahtevati moramo od vlade, da se odpravi preje omenjena blanko - temino - kupčija za vselej. Ni dolgo temu, ko so bili poklicani na Dunaj veščaki iz cele Avstrije, da prerešetajo do drobna pereče vprašanje o tej pošteni kupčiji. Konečni sklep in želja cele komisije je bila: Proč z blanko-termino-kupčijo.
Gotovo pa je, da so žitna skladišča zdravilni obkladek na tega raka na telesu poljedelstva.
Kolikor več prodajalcev ponuja ene vrste blago, kolikor večje je tekmovanje, toliko nižje so cene, kolikor več kupcev zahteva blago, toliko višje stopajo cene. To dejstvo je ravno podlaga sleparski blanko-termino-kupčiji po borzah. Človek, ki ima denar, pa niti zrnja žita, pošlje na borzo množico kupcev, katerih vsak ponuja veliko množino pridelkov naprodaj, na ta način se delajo umetno žitne cene in sicer vselej v škodo kmeta. Cene po navadi padajo toliko časa, dokler ni zadnji klas izmla-čen in večina žita v krempljih velikih špekulantov. Na to se pa prizor zasuče in spremeni, kakor bi pihnil. Konsumentje so postali vsled pripovedk o nizkih terminksih cenah in vsled bajk o nadproizva-
janji vsi brezskrbni, oni morajo imeti, kar potrebujejo in vzeti blago za ceno, katera se zahteva od njih.
Seveda ni naloga žitnih skladišč, da bi se spuščala v podobne špekulacije, to bi bilo popolnoma narobe in skrajno nevarno; njih glavna naloga je resnični potrebi na pošten način ustrezati in k večjemu preobilico, ki se v tre-notku ne potrebuje, prihraniti za ugodnejše čase.
(Dalje prih.)
Zvezina naznanila.
Naznanjamo, da je Tomaževa žlindra došla in sicer 21°/o, ter velja 100 kilo 8 kron kolodvor Ljubljana.
Tudi imamo najbolje ,,zeljno in korenjevo seme v zalogi.
Častite člane, kateri so z upravnim prispevkom 2 kron za minulo leto zaostali, opozarjamo, da nemudoma ta znesek plačajo, oziroma do-pošljejo, ker bi bili drugače prisiljeni, postopati v smislu § II. društvenih pravil.
Denarni promet hranilnic in posojilnic.
V mescu decembru 1901:
Hranilnica in posojilnica v Tomaju:
Prejemki 2152 K 26 h, izdatki 2125 K 83 h, denarni promet 4278 K 09 h, prejete hranilne vloge 1300 K — h, izplačane hranilne vloge 718 K — h, dana posojila 100 K — h vrnena posojila 360 K.
Hranilnica in posojilnica v Črničah:
Prejemki 3591 K 66 h, izdatki 3583 K 78 h, denarni promet 7175 K 44 h, prejete hranilne vloge 1916 K 50 h, izplačane hranilne vloge 463 K 75 h, dana posojila 1900 K, vrnena posojila 180 K.
Hranilnica in posojilnica v Črnem vrhu: Prejemki 26941 K 56 h, izdatki 24891 K 12 h, denarni promet 51832 K 68 h, prejete hranilne vloge 15783 K 84 h, izplačane hranilne vloge 380 K 10 h, dana posojila 8864 K — h, vrnena posojila 1144 K 84 h.
30 —
Hranilnica in posojilnica v Domžalah:
Prejemki 6191 K 49 h, izdatki 4547 K 27 h, denarni promet 10738 K 76 h, prejete hranilne vloge 1670 K, izplačane hranilne vloge 2990 K 66 h, dana posojila 240 K — h, vrnena posojila 1614 K 71 h.
Hranilnica in posojilnica v Rovih: Prejemki 5674 K 61 h, izdatki 5193 K 76 h, denarni promet 10868 K 37 h, prejete hranilne vloge 1384 K 25 h, izplačane hranilne vloge 732 K 39 h, dana posojila 800 K, vrnena posojila 60 K.
Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 13868 K 34 h, izdatki 12939 K 74 h, denarni promet 26808 K 08 h, prejete hranilne vloge 3639 K, izplačane hranilne vloge 2967 K 38 h, dana posojila 9740 K, vrnena posojila 1484 K.
Hranilnica in posojilnica v Šturiji:
Prejemki 6959 K 55 h, izdatki 3645 K 78 h, denarni promet 10605 K 33 h, prejete hranilne vloge 3263 K, 10 h, izplačane hranilne vloge 1406 K 18 h, dana posojila 2140 K, vrnena posojila 150 K.
Hranilnica in posojilnica v Selcih pr Škofji Loki: Prejemki 28586 K 78 h, izdatk 23161 K 71 h, denarni promet 51748 K 49 h prejete hranilne vloge 20900 K 15 h, izplačane hranilne vloge 2701 K 83 h, dana posojila 2600 K, vrnena posojila 1814 K.
Hranilnica in posojil, v Zgor. Besnici:
Prejemki 3171 K 83 h, izdatki 2922 K 03 h, denarni promet 6093 K 86 h, prejele hranilne vloge 993 K — h, izplačane hranilne vloge 702 K — h, dana posojila — K, vrnena posojila 667 K 48 h.
Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu; Prejemki 6294 K 67 h, izdatki 5461 K 08 h, denarni promet 11755 K 75 h, prejete hranilne vloge 1562 K 96 h, izplačane hranilne vloge 4894 K 64 h, dana posojila 400 K, vrnena posojila 425 K 52 h.
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah:
Prejemki 2485 K 78 h, izdatki 1523 K 86 h, denarni promet 4009 K 64 h, prejete hranilne vloge 882 K — h, izplačane hranilne vloge 720 K — h, dana posojila 800 K, vrnena posojila 20 K.
VABILO
na
občni zbor
„Zeljarske zadruge v Šmartnem ob Savi"
registrovana zadruga z omejeno zavezo, koji se bode vršil dne 13. februvarja 1902 v Šmartnem ob Savi, ob 3. uri popoludne v hiši gosp. Dolničar-ja p. d. „pri Zabretu" št. 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev 2 udov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev razsodišča.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
NB. 'Zajedno sprejemali se bodo tudi novi člani, ker se na pozneje oglašene ne bode več oziralo.
V	A B 1 L O
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tržiču,
registr. zadruge z neomejeno zavezo. Zbor se bode vršil v Tržiču, hiš. št. 59 (v uradni sobi hranilnice), v nedeljo, 16. februv. 1902 ob 4. uri popoldne.
V	spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poterjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva in načelnika.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni nasveti in predlogi načelstva. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
Načelstvo.
V Tržiču, dne 19. januvarja 1902.
VABILO
na
Občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Marezipati
registr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 16. svečana 1902 ob 4. uri popoludde v šoli v Marezigah.
° O o O O0o0 O O o o0o0 o o 6’ o0OoO 0'p0 0°o£o0oOOoooo 0o0n° ° O o° o Š o °0 O o ° o o000° O o Oo °o o o o g o°0S ooo0o rPOOoOn O Oo° oR O O o o O ° 0°0° oOO^o ° 0° °n O O O 0)0 O o o Oo0d
°o OoUoo°0,0 P ° O o° o° °oo £ O O ° o O o o o°o o o o o °o o o 0 o o o o o o°o Q
O °n0 °n>^ O0°oOO o g O00-g^Od °0 00 00 o O O 0o00°0 O O O O go Oo o O O,
°oO o.OOoa 0h°0 n O	r>~	r, ~ ~ n zr o„Q ^Oo9u
O O O-pg O o O O O °nO 00 1
O O	y-N n z-> z-N	r\ O
o'o'a'poooo oogogo
0Oovr£o5o o o o O O Oo5yH) poooo nSoftr J
° o ° o o o,°
o„Ood0/
,oo;oo-ooo0o0o0o0o0o00° ^2°o0n°0°0%00°
0£oo°o,?o0cO
O _oQ
'o°=o°r5|0%°=oUo0
/boo o o0o
'°0o00°Vo0o°
r/ 0°°o?,000°',o°°° feo>0o? =
.oboo O \o° O0° o o logo 00° o y0ro0oo0 ]{o og)0 o o o
LVn00° 00 °
o0o° 3 O ‘o v o c ) o o o ^ O O o o 'oo'°ooao o o o
\6 o o o O o O O °o jo O O O 0
II ° Oo0°n
IIP °o o0
>0o° o° /°o0g°o0
zO z. o o o o
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo pregledovalcev računa.
3.	Odobritev bilance za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva.
5.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Na trgu v Celovcu za 100 leg
za pšenico „ rž. -.
„ ječmen „ oves .
„ turšico , seno .
, ajdo . . „ krompir
Na trgu v Mariboru
za hektoliter
za	pšenico....................K	17 70
K	—„rž.................................„	15 80
„	15-50	„	ječmen.......................„	13-90
„	—„	oves........................,	16 —
„	15 50	„	turšico......................„	13-60
„	13-20	„	proso.......................„	14-—
„	6 50	„ krompir za g
„ 13-75	„ seno za g .
Zaloga
„Gospodarska Zveza"
močno
Ljubljani.
(129) 12-8
Ali želite: mnogo jajc po zimi ? več dobrega mleka?
hitro debele rejene prešiče?
zdravo lepo govejo živino ? trpežno vozno živino? potem mešajte s krmo samo Barthelovo apneno klajo. Za male stroške Vam ne bo nikdar Navodilo zastonj. ^ ^ ^
BARTHEL & O
Dunaj X, Keplergasse 20.
VvccoU
Nj, svetost	papež	Leon XIII.
sporočili so po	svojem	zdravniku prof.
dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahval o za doposlane Jim stekleničice.
^	tinkture	za	želodec
in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti'.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Pic co lijevo
želodčno tinl< tui-o
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-(110) 12—7 Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Piccoli, lekarnar „pri angelu' v Ljubljani, na Dunajski cesti Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
INaj izvrstne j ši in priznano najboljši
ptagi im jekla na in 4
za travnike in mah, razdeljene in diagonalne,
poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine,
stroji za sejapje „Agricola“,
stroji za košnjo in žetev,za mrv°> detelj° inžit°,
grablje za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho itd.
Preše za vino in saaie,^”1;^
Mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranja grozdja.
Stroji za rezanico,
na valčkih in z ma-zljivimi tečaji, jako lahko za goniti, pri čimur se pribami za 40°/o moči.
Mlini za debelo moko, reznice za repo.
Ustanovljena 1872.
(130) 6—3 s patentova-
„	nimi
valčnimi, okroglimi in mazljivimi tečaji na roko, na vit&l in za na par.
Vlteli (kupje) za naprego 1 do 6 živinčet.
Najnovejši mlini za čiščenje žita, trijerji,
za roškanje turšiče.
Samotvorne patento-vane brizgalnice za pokončavanje grenku-Ije in trtne uši
„Syphonia“,
prenesljive
štedilne peči,
parniki za krmo, preše za seno in slamo
na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse poljedeljske stroje
izdelujejo garantovano po najnovejši Im pri* poznano najbolši napravi
Ph. SEaf teli & €».
c. kr. izklj. priv.
tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par
DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71.	750 delavcev.
Odlikovane 8 črez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami na vseh večjih razstavah.
Ilustrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd.
NNNNN Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. PPPPP
mr Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah.
Stroje za mlačev
kakor: vsakovrstne mlatilnice, vratila (gepeljne), posamezne slamotrcsnike, prepeljive motorje na bencin in sploh vse orodje za poljedeljstvo dobijo se najboljši pri
Karol Kavšeka nasl.
J!P£-52
Itif"
k Verofšek
trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev
" v Ljubljani, Dunajska cesta 61.
Ob enem priporočamo naše znano dobre kose za košnjo sena, ameriške stroje za kositi, stroje za klepati, čistilnike, trijerje, slamoreznice, vsakovrstne trombe itd.
|fV~ Za vsaki kos se jamči.
Naša mlatilnica „Ljubljana66 je najboljši in naj trpežnejši ročni stroj, ker je vsled njene jednostavne sestave jako lahka za goniti ter prekosi vse druge mlatilnice tudi na krogljice. O tem priča vsakdo, kdor jo je rabil	(135) —2
Vsak stroj se dd tudi na poskušnjo.
Obširni, ilustrovani slovenski ceniki na zahtevanje brezplačno.
INovo!
TNovo! “TUŠ
Podkev za goveje parklje
patent Zehetbauer-jev.
Neobhodno potrebno za kmetovalce, oskrbnike, pivovarne, žgalnice itd.
Poljedelska razstava v Ried-u 1901 najvišje odlikovanje s zlato svetinjo.
Glavna prodajalna
ECHINGER & FERNAU, Dunaj XY., Neubaugurtel 7 in 9.
Razglede na zahtevanje. (125) 10—5
	
0	C. kr. priv. g pred ognjem in tatovi varne 1	w blagajne -mt 0	prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic 1	M. Adlerslliiijcl O založnik Raiffeisnov!h posojilnic 8	Dunaj, L, Franz Joseplis-Ouai ll 13. g	(134) 24—2	
S (X)9(MOCm()0000(>0030003bC)00(303000003000	
Žive velike uharice,
volkove, medvede, divje mačke, ptice roparice, kakor vse vrste
žive divjačine kupuje
6.
tvrdka za izvažanje žive divjačine, veletrgovina z živalim!.
(i2G) 12-10 Dunaj IV., Waaggasse 12.
Ilustrovani kupovalni ceniki z neobhodno potrebnim svetovalcem za lovce in prijatelje lova brezplačno in poštnine prosto.

Centrala za nakup in prodajo!


ospodarska Z veza
v Ljubljani
»»»»»»»»»»»»»»»a
posreduje svojim cla.nom
nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah;
prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu.
ffl^T Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg naprej. "^8?
Posredovalnica za Zvezine trgovce!
Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Odgovorni »rednik dr< Viljem Schveltzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružno tiskarne v Ljubljani.