Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Preteikli feden je bival Vukičevič, naš minisfrski pred: sedmik, v Sloveniii. V soboto se je pripeljal v Ljubljano. Tam se je sestal z našim voditeljem dr. Korošcem. Nato je odpotoval na Bled h kralfu. Za njim se je pripeljal na Bled' tudi dr. Korcšec, ki je bil gost ministrskega predsednita. Od tam je prišel ministrski predsednik tudi v Maribor, fejer so ga sprejeli naš veliki župan in predsednik oblastnega odbora z odborniki. Na potu domov se jeustavil tudi v Celju, kjer so ga pozdravili njegovi prijatelji in zastopniki SLS. — To je bila njegova pot. Njegovo delo pa_ je bilo, da prizna Slovencem njihovo državotvornost, da jim da zagotovilo popolne enakopravnosti v državi, zato je rekel, da Slovenija ne sme biti več kot pastorka, da tudi javno pove, da bo slovenskl narod po SLS zastopan tudi pri vodstvu države, torej v vladi. — Pomen tega dejstva se more spoznati iz tega, da so vsi casopisi v državi že celi tedem pOlni samo debate o tej stvari. Da, celo izven države vidijo v tem, da se je dr. Korošcu posrečilo privesti beograjske kroge na pot prave državne politike. — Korist Slovenije od tega pa se najlažje spozna iz dejstva, da se demokrati kot gadje zaletavajo z intrigami in lažmi na levo in desno in da je Radič tudi začel: »Še nam kaj takega, kar dajote Sloveniji!« Radič govori — govori! Radič je pmišel na Bled. Časnikarjera je že naprej razložil, kaj bo vse kralju povedal. Pri kralju je bil poldrugo uro, pa je prišel minister dvora ter sporočil, da ima kralju nekaj nujnega porocati. In Radič je odšel ter bil dobre volje. Takrat bi olovek ne bil rad kralj, kadar bi moral Radiča poslušati. — Njegova politika je zašla na napačno pot, nihče mu več ne verjame, nihce ga ne vpošteva, samo neuvidevni hrvatski kmetje, pa nckaj zaslepljenih Slovencev še tava z njim vred v rnejasm pditiki. Radikali med seboj. Zelo veliike važnosti za bodočo državno politiko je razmerje v radikaltii stranki. Dejstvo je da se te ra^anere čistijo, da glavni odbor, ki je bil v rokah pašičevcev, ne upa proti Vukičeviču javno nastopiti, nasprotno pa Vukičevič želi, da se glavni odbor odlooi za njegovo vlado. Aca Stanojevič, podpTedsedniik radikalae stranke — presednika po Pašiču nimajo — ima že dogovor z Vukičevičem zaključen. Radikali in deraokrati, ki so zdaj skupaj na vladi, naj bi se po želii Pribičeviča, ki silno intrigira, sprh med seboj, kav pa se ne bo zgodilo, ker M to bilo bolj na škodo demokratom kot pa radikalom. V DRUGIH DRŽAVAH. Koroški Slovenci dobijo šolsko avtonomijo. Na KoroSkem še živi nad 100.000 Slovencev, ki pa mso lmeli do sedaij nobene pravice. Še celo v cerkvah so jim hoteli MibraBjevati domačo slovenako beaedo, šol pa niso imeh. Sedaj ¦gpa pripra.vlja koroška deželsa viada poseben načrt, po kaferem bi se v vsakem oiknajii, kjer ¦je 40 slovenskih otrok, moraila ustanoviti sloveaska sola. Stovenci se bodo anorali kot Slaveuci priznavati in vpisovate vsako leto v poseben zapisnik. — Ta načrt nikafeor ni najboljši, ker se bo vršilo narodno nasilje dn se Slovenci ne bodo upaili vpisovati kot SlovencL Zato je nujno potrebno, da 'bodo Slovenci na Koroškem nživali narodno svobodo brez nasilja, potem šele bo zaupati temu načrtu. Slorenci v Italiji — irpijo! MussolM je te dni sprejelnov načrt, ,po katerem h«č©jo poitalijamoiti Slovence v Ita- liji. Naort se deloma že izvaja. Slevenski časopisi m knjige se zaptenijo in imičujej©, premoženje našib društev se je konfisciralo in oddalo fašistom, v šolah se vse slovenske otroke vzgaja Jaško-fašistovsko- prfipravlja se že načrt — pregnati slovensko dnhcvščino! In ko bo naš narod, — dx? 600.000 Slovencev — tako osamljen v trpljenju na svoji rodiri grudi, kdo bo mrslil narij, kdo mu bo podajal roko v pomoč?Kjrivica, ki vpije do neba, bo strla korično tistega, M jo poceaja! Ceška se pobota z Vatikanom. Lansko leto je češka ¦vtlada napravila veliko napako, da se je oficiielno udeležlla prcitikatoliškega husitsrbega sitavja. Vaitlfkan je zato prekinffi svoje zveze s Češko. Letos je vlada to opustida in se bodo fe zveze zopet anpostavile. Anglija želi, da nredi % Jugoslavijo vojni dolg, ki znaša 25 milijonov funtov. Na ta način se bi naš dinar še bolje iitrdail. Poleg fega pa je res, da Angliija potrebuje denarja. Njena denama moč namreč peša, preveč jo stane vzdrževanje svetovne raadmoči, M jo z največjimi žrtvami še vedno vzdržuije. Na Kitajskem vstaja nov rod, kl hoče osvobodiiti Kitajsko vsakega tujega vpliva. Kitajci so zelo svobodoželjni, živijo še v razmerju veilikih diružin, kakor naši predniki Slovenci, ko so se naselili v naše fcraje. Zato se ni bati, da bi mfislili Kitajca na kak nasilen nastop zoper Evropo. Le sami hočejo biti svobodTii in to je prav! Na Poljskem sta sa v medsebojneini boju Pilsudski ter skupšcina. Skupscina ibo najbrž razpuiščena, dasiravno se temu upirajo poslanci in senatorji. Na Poljskem se močno širi komunizeni. Tam še ni ipravih, samosfojnih kmetov, ampak je podo^bno kot na Madžarskem, da imajo veoino zemlje v rokah grolje.