V Trstu dne 15. Januvarja 1909. St. 3. Leto II. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. r --—\ Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. ____> SlnBb in italijansko vseučilišču (Dalje). Kdor je proti temu, da bi bil sedež slo¬ venskega vseučilišča v kraju, kjer bi bilo n ,,še razumništvo podvrženo vplivu kleri¬ kalk 1 ™ in da bi temu razumništvu pretilo poklerikalenje, potem mora dotičnik biti tudi proti, da se postavi italijansko vse¬ učilišče v kraje, kjer bi pretilo poklerika¬ lenje italijanskemu razumništvu. Ako sma¬ tramo, da je klerikalizem škodljiv našemu narodu, vemo, da je ta škodljiv tudi dru¬ gim narodom, tedaj splošnosti. S tem pa da stavimo ovire napredku dragim naro¬ dom, si sebi ne koristimo marveč škodu¬ jemo. Ako si narodi eden drugemu ovirajo napredek in se eni bolj počasi razvijajo nego drugi, ni rečeno, da se drugi razvijajo hitro. Nacionalisti vseh narodov se že od nekdaj veliko bavijo z vprašanjem, kako škodovati dragim in malo ali nič z vpra¬ šanjem, kako koristiti sebi in svojemu na¬ rodu. In ako se mi slovenski socialni de- mokratje protivimo taki tendenci naših nacijonalcev, nismo zgrešili proti narodu ničesar, marveč mu veliko koristili. Enako postopajo socialni demokratje drugih na¬ rodov proti taki tendenci svojih nacional- cev. In baš sedaj, ko imamo na dnevnem redu vprašanje slovenskega in italijanskega vseučilišča, je nas vseli dolžnost, da skr¬ bimo ne zato, kako bi preprečili ustano¬ vitev italijanskega vseučilišča v Trstu, marveč zato, da poiščemo pot, po kateri najložje in najprej pridemo do slovenskega vseučilišča. Tudi ni treba, da imamo pred očmi, v trenotku, ko zahtevamo vseučilišče, samo pravno fakulteto; treba je tudi, da si olajšamo pot do popolnega vseučilišča in sploh vstvarimo podlago za popolno vse¬ učilišče. V tem greše slovenski in itali¬ janski nacijonalci. Samo pravna italijanska fakulteta v Trstu ne bi imela niti za ita¬ lijanski narod nobenega pomena, kakor tudi ne bi bila velikega pomena za sloven¬ ski narod slovenska pravna fakulteta v Ljubljani. Ne prva ne draga ne bi donesle narodom niti upanja, da bi prišli v dogled¬ nem času do popolnih vseučilišč. Toliko za Slovence kakor tudi za Italijane je pot do pravnih fakultet veliko krajša in ložja nogo od teh do popolnega vseučilišča. Na samo slovensko medicinsko fakulteto - v Ljubljani bi mi Slovenci ne mogli niti mi¬ sliti. kakor bi ne mogli niti Italijani misliti na samo italijansko medicinsko fakulteto v Trstu. In kaj bi bili pravni fakulteti v Trstu in Ljubljani ako ne bi imeli dobiti kmalu za temi dragih, za razvoj in napre¬ Gostovanje članov ljubljanskega gledišča — ali — Govekar v Gorici! Prišli so člani ljubljanskega gledišča v Gorico in kakor je „Soča“ s ponosom pov- darjala, ž njimi sam Govčkar. Prvi in tretji večer smo slišali burki «Veleturist >:> in 8 Vražja misel*, drugi večer pa Meškov igrokaz «Mati». Ker je to edina izvirna igra, katero so uprizorili, hočemo le o njej kaj več spregovoriti. V prvem dejanju nastopi župnik — Meškovo govorno trobilo — in poda ideje, ki bi se na kratko označila sledeče : Umetnik in neumetnik, ki se poda v tujino, se vrne zastrupljen. Tujina mu vcepi zaničevanje do domovine; to zaničevanje se pri umet¬ niku toliko bolj ukorenini, ker zahteva od domovino bogastva in časti. Meško pravi: domovina ni niti dolžna dati umetniku časti, ker mu daje vse drugo. Domovina mu je dala življenje, umetniško čuteče srce, mu daje vedno na novo snov za nje¬ gova dela, daja mu kruh. Neopravičeno je torej od umetnika, da zahteva od domo¬ vine kruh, katerega po Meškovi teoriji itak dobi. Še bolj neopravičena pa je zahteva po časti, katero daje tudi domo¬ vina seveda le onemu, ki je je vreden. dek narodov važnejših fakultet in drugih višjih kulturnih zavodov, kakor n. pr. teh¬ niko. Dobro bi bilo, da bi se. tega zavedali slovenski in italijanski nacionalci. Posled¬ njim seveda ni toliko do drugih fakultet, ker so v Avstriji Italijani samo oddelek velikega italijanskega naroda, ki ima v svoji državi razvite kulturne zavode, ki skrbe za naraščaj razumnikov raznih strok, ka¬ terih kulturno delo ni omejeno samo na že zadružene, ampak se razširja tudi na Ita¬ lijane živeče izven italijanskega kraljestva. Da tega ne bi bilo, bi bili avstrijski Ita¬ lijani še sedaj ravno tam kjer smo mi Slo¬ venci. Tem važnejše, je pa za nas vpraša¬ nje, kako priti najprej do popolne uni¬ verze in, kar je za naš razvoj še potrebnejše, do tehnike. In res velikega kulturnega po¬ mena bi bile ne samo za nas, ampak tudi za Italijane samo velika univerza, ki bi odgovarjala svojemu pravnemu namenu, dajati dijaštvu splošno izobrazbo. Za tako univerzo pa bi bilo brezdvomno najpri¬ mernejše mesto toliko za Slovence kakor tudi za Italijane, Trst. Kot veliki trgovski emporij bi Trst podajal dijaštvu priložnost do vsestranske socialne in življenske izo¬ brazbe. Slovensko dijaštvo bi v Trstu za¬ vladalo v medsebojni dotiki italijanski in nemški jezik, kar bi bilo neizmerno vzgoje- valne in praktične vrednosti. Taka univerza bi bila velikega pomena tudi zato, ker bi bila dejansko internacijonalna. Bila bi pa tudi važnega pomena za Italijane, ker bi jih spravljala v dotiko s Slovenci, nasprotno bi pa nas naslonila na italijansko kulturo. Toda izvesti tako pomembno institucijo so se pokazale slovenske narodne stranke do sedaj popolnoma nesposobne. Seveda so se pokazale nesposobne za to tudi italijanske narodne stranke, ampak ako smo povedali zakaj da ni poslednjim toliko do dragih fakultet nego do pravne, je deloma upravi¬ čena njihova nesposobnost. Ako pa smo rekli, da so se pokazale v tem popolnoma nesposobne slovenske narodne stranke, smo storili to iz golega prepričanja, da bi bila taka univerza v Trstu nam v največjo korist, ker je mi več nego Italijani potre¬ bujemo, in bi se zaradi tega morale potru¬ diti do nje največ dosedanje stranke, ki so zastopale naš narod. Kdor hoče danes v politiki kaj resnega doseči, ta ne sme operirati s praznimi frazami, navdušenimi lepodoneeim sicer pa škodljivimi protesti, ampak vstrajno je treba delati, taktično postopati in v prvi vrsti računati z dejstvi. (Dalje prih.) Kar se tega tiče, bi le omenil konkreten slučaj: Zakaj je Govčkar ravnatelj ljub¬ ljanskega gledišča in ne Cankar? — Po Meškotu, ker je Govčkar vreden, da mu da domovina kruh in čast, Cankar pa ne! In zakaj to? Govčkar ljubi domovino, Cankar pa ne. Toda to je po mojem mne¬ nju gotovo. Ko je Cankar pokazal domo¬ vini, kaj je v njej gnilega, takrat jo je ljubil bolj, kakor vsi Govčkarji, bolj kakor Meško, ki je napisal, da je vse lepo, kar jo v domovini, in da greši, kdor no vidi v domovini samo lepe in idealne razmere. Resničnost gori navedenih idej hoče do¬ kazati Meško s svojo igro. Vpraša se le, ali ima umetniško vrednost igra, ki ima v prvih prizorih neko tendenciozno idejo in ki skuša v vseh prihodnjih dokazati isto? Naj bo kakor hoče, a gotovo je, da Meškova igra nima umetniške vrednosti že radi tega ne, ker dokazuje njegovo idejo tako, kakor bi je ne smela. Vse osebe nastopajo le radi tega, da dokažejo, da ima Meško prav. To se pozna najbolje v tem, da no¬ bena oseba nima nikake življenske sile, ker nastopa in govori ne kot živ človek, ampak le kot stroj, ki ga je Meško ustva¬ ril. Meško zagovarja svojo teorijo tako, kakor jezični dohtar ldijenta, o katerem ve, da zgubi pravdo. Glavni junak, umetnik Milan, katerega riše Meško kot cinika, ki neljubi ne doma Shod v Smasteh. Na Goriškem imamo poleg delavske stranke klerikalno, svobodomiselno-napredno in agrarno stranko. Ves boj med njimi gre ; za osebne pozicije, kolikor se tiče prvih dveh, brez vsake vsebine pa je nastop naj¬ novejše agrarne stranke. Kakor bi ne ve¬ dela, kam in kako, tako ta nova agrarna stranka skuša dobiti tal med kmečkim ljudstvom s pripovedovanjem, da je treba nove stranke, ki bi varovala interese kme¬ tov. Pri tem pa se ne more vspeti tako daleč, da bi dejansko zastopala kmečke interese. Bila je v deželi in je še občutna vinska kriza, in kmečka stranka je šla ne¬ delavno mimo. V planinah je akutna pla¬ ninska kriza, in agrarna stranka je niti ne sluti. Očitno zavira delovanje agrarne stranke paše vanj e voditelja svobodomiselne napredne stranke, Andreja Gabrščka, ki je vedno zavrl vsako piodonosno, organizato- rično delo na Goriškem. Dne 6. t. m. so se zbrali kmetje v Smasteh na javnem shodu, da bi obrnili pozornost javnih činiteljev na zapuščenost kmeta v gorskem kraju. Dejansko se do danes za kmeta na Cerkljanskem, Tolmin¬ skem Kobariškem in Bovškem ni še skoraj ničesar storilo. Le kolikor je bila država sama udeležena pri cestnih zvezah, tam je pomagala. To velja za preložitev ceste s Trnovega na Srpenico, za cesto iz Bovca v Trento in sedaj čez Vršeč, za cesto skozi Bačo in za cesto ob Idrici. Ako to odračunamo, se dejansko za ves gorski kraj res prav ničesar ni storilo. Nasprotno: vlada je puščala devastirati gozde sredi preteklega stoletja, puščala je devastirati občinske pašnike in planine, potem se je izprevrgla na akcijo v nasprotni smeri, jela je preganjati koze in brezobzirno zavirati gospodarstvo in živinorejo z neutemeljenimi gozdnimi prepovedmi. Zajezevanje hudo¬ urnikov, regulacija rek, pogozdovanje tam, kjer je dejansko potreba, smotreni razvoj kmečkega zadružništva, najbolj pa, rekli bi glavni vir dohodkov, gorske planine, so docela zanemarjeni. Planinski kmet je še bolj konservativen nego vipavski, Bric in Kraševec, še bolj potreben inicijative od drugod, zato se ga je pa nasprotno še manj upoštevalo. Že leta 1883 je vlada jela misliti na urejevanje malega kmečkega posestva ter je izdala zakon glede delitve skupnih zemljišč in združitve razkosanih posestev. Goriška dežela, ki je bila med vsemi kronovinami menda najbolj intere- sirana, da sklene deželne zakone v tej smeri, je vladno akcijo docela ignorirala. ne domovine, ki zaničuje vse, kar eksis¬ tira, se zaljubi kljub svojemu cinizmu v Silvo. Ker ona ne mara njega, temveč ljubi cigana, ga Milan ubije in pride v ječo. Crez par let se vrne jetičen, prizna, da je grešil zoper domovino in umre — in s tem misli Meško, da je dokazal svojo trditev. Vsa nesreča izvira iz Milanovega zaničevanja do domovine! Ker je Milan zaničeval domovino, je ubil cigana in umrl polblazen in jetičen. — Kje je tukaj zveza z domovino ne vem. Mogoče bi mi gosp. Meško ob priliki to razložil. Menda se ne motim, če vidim v Milanu zastopnika Cankarja in drugih umetnikov. Nekatere besede kakor: «domovina vlaču¬ ga*, «dolina» itd. kažejo naravnost na Cankarjevo farso. Zdi se, da hoče Meško Cankarjeve ideje pobijati —- a kako! — Medtem ko pove župnik (= Meško) par lepih sentimentalnih fraz o ljubezni do do¬ movine, se Milan (= Cankar) parkrat ci¬ nično zasmeje in govori tako, da se mn koj pozna, da je izšel iz Meškove delav¬ nice. Če hoče Meško Cankarja pobijati — prosto mu — a treba je, da poprej Cankarja razume in pred vsem, da prečita prolog in epilog, ki ju je Cankar napisal Zgodbam iz doline šentflorjanske. A s tako žalostno figuro kakor je umetnik Milan, ne bo Meško nikdar reprezentiral Cankarja, temveč samo svojo lastno dramatično ne¬ zmožnost. Od leta 1907 naprej se je vlada precej intenzivno bavila z vprašanjem ureditve planin, — v naših planinskih krajih ni o tem ne duha ne sluha! Še več: vlada se je obrnila na deželni zbor goriški s pred¬ logo zakona v varstvo planin, leta 1908 je začela akcijo, da bi se mali gorski posest¬ niki poučili in pozvali, naj sami ugotove svoje nujne potrebe, nobenega sledu! Zna¬ čilno je za našega gorskega kmeta, da so se tudi 6. t. m., ko se je pičlo število ra¬ zumnejših kmetov posvetovalo o prevažnem zakonu za povzdigo planšarstva, trume gorskih kmetov udeleževale sv. misijona v Kobaridu. Duhovstvo in klerikalna stranka dobro vesta, da se niti z «ofri» niti s sv. misijoni posestniku ne da pomagati pri go¬ spodarski bedi, vendar ji je oboje glavno sredstvo, vezati kmeta na klerikalno stranko. Zato je tem značilneje, da je imelo ne¬ koliko kmetov v Smasteh pogum, samo¬ stojno prirediti javen shod, da bi se po¬ svetovali o svojih življenjskih interesih. Po shodu so se posestniki Smaščanje gotovo zavedali, da jim je v žalostnem njih položaju odprta le ena pot, pot zdru¬ ževanja in organizacije, politične in gospo¬ darske. Niti stranke niti javna oblastva svojih dolžnosti proti kmetu gorenje soške doline niso izpolnjevali. Kmet je bolj osam¬ ljen in bolj zapuščen nego do sedaj, toliko bolj pa izrabljan po klerikalni in napredni stranki. Posebno sedaj, ko je nastopila splošna volilna pravica, je mali posestnik uprav postal gnojišče za klerikalno in svo¬ bodomiselno napredno stranko. Zato pa je temveč nastopil trenutek važen za gorjana, da jame misliti in delati zase. Proč od do¬ sedanjih strank, proč s praznimi besedami vera, narodnost in svoboda! Zato pa naj tem krepkeje pride iz vrst kmečki krik po lastni organizaciji in lastnem zastopstvu. Kmet se mora zavedati, da izboljšanje nje¬ govega gospodarskega položaja da le izo¬ brazba stori kmeta neodvisnega in samo¬ stojnega. Mal o katera vas ima tako agilne, pridne posestnike, kakor Smasti. — Ne zadošča pridnemu kmečkemu delavcu domačih tal, svojo živino mora goniti pod druge občine, na planine Matajur, Golobar in Na Polju. Najboljšo planino, ki so si jo kupili s težko prisluženim denarjem, Golobar, jim odjemlje sosedna zavist s pomočjo gozdnih oblastev. Obširna lepa planina Golobar se zožuje od desetletja do desetletja po gozdih in grmovju, vrhovi, polni dobre piče za koze, ostajajo nepopaseni. Planina, pri¬ dobljena s pogodbo, se trga lastnikom iz rok z neupravičenim postopanjem gozdnih Druge osebe imajo isto nalogo kakor Milan, namreč dokazati, da ima Meško prav in radi tega, ker se vseh ne more ubiti, jočejo vsi vprek od prvega do zad¬ njega prizora. Da Meško sploh nima smisla za dramatično umetnost, se vidi tudi pri dragih osebah. Cigan pride na oder, spre¬ govori par ljubavnih besed in že ga ubijejo — zagrešil ni dragega kakor da je nastopil v Meškovi igri. Popolnoma nerazumljiv je Ivan — nastopi, izgine in ne vrne se več. Ivan ljubi dom, ljubi mater in sestro in domovino in vendar gre v Ameriko, ker je bil izključen iz srednje šole. Kakor cigan in Ivan tako tudi župnik — brez zveze z glavnim dejanjem — nastopi le v prvih prizorih — potem ga ni več treba. Kjer se zdi Meškotu potrebno, nastopi nova oseba, spregovori par lepih fraz in izgine. Razven tega, da niso osebe organično zve¬ zane z dejanjem, je tudi njih govorjenje gola nesmiselnost: tako n. pr. Milanova sestra, ki ne mara gozdarja, ker ni nav¬ dušen narodnjak. Jaz mislim, če ljubi žen¬ ska moža, tedaj ne bo vprašala : «si narod¬ njak ali nisi?* Ženska, ki tako govori kakor Milanova sestra napram gozdarju — proti Milanu se pa vede ravno nasprotno — sploh ni ženska, ampak bitje brez krvi in mesa njen oče pa je Meško ! Pravijo, da je Meško nežna mehka duša — če pa sodimo po solzah, katere prebivajo v njegovi «Materi» je zelo jokav. Ce se in političnih oblnstev. Leta in leta bijejo Smaščani boj za svojo planino, zaman so vsi ogromni stroški, ohraniti si planino. Zakon, ki ga je leta 1908 predložila vlada za varstvo planin, je zato za Smaščane prvo tolažilno znamenje. Zato so se zdru¬ žili, da glasno zahtevajo od javnih faktor¬ jev, da se upošteva enkrat tudi zapuščeni gorski kmet. Vedno sta hujskali klerikalna in svobo¬ domiselna napredna stranka kmeta proti delavcu. In sedaj, ko je stopila v življenje prva krepka kmečka socijalnodemokratična organizacija v Otaležu, in sedaj, ko je na¬ stopil samostojno tudi podkrnski kmet za svoje pravice, nastane gotovo zopet nova gonja. Iz tega pa naj si gorjani napravijo edini mogočni sklep, da so na pravi poti do osvoboditve. Ako je prva kmečka orga¬ nizacija vzbudila vso zavist gospodujočih strank, potem bodo sledeča kmečka orga¬ nizacija znamenje in dokaz, da pada ne- zmiselna strankarska zloraba klerikalne in svobodomiselne stranke, da kmet podaja roko delavcu , in šele s tem pride do ve¬ ljave v deželi in državi. Na dan sv. treh kraljev, 6. t. m. se je vršil javen shod v Smasteh. Predaval je sodrug dr. Henrik Tuma o varstvu planin. Spominjal je kmete na zapuščenost in za¬ nemarjenost in kako jim drugega ne kaže, nego povzdigniti sami svoj glas in zahte¬ vati, da se tudi njega posluša. Razložil je pomen zakona o varstu planin in povzdigi planšarstva ter pojasnil od odstavka do odstavka novi načrt zakona. Poudarjal, da bode imel zakon pomen le, če se da kme¬ tovalcu dovolj samouprave in dovolj po¬ duka. Zakon se bode izvrševal le, ako ne pride pod roke nameravani planinski ko¬ misiji, t. j. političnemu oblastvu in dežel¬ nemu odboru, marveč le tedaj, če se sestavi agrarna komisija, v kateri odločajo sodniki in domači zaupniki. Posebno planinski od¬ bor bo moral biti sestavljen tako, da pride glas kmečkega posestnika do veljave, ker sicer se bode s teoretičnimi razpravami in s formalnim dekretiranjem celo akcijo za¬ vlačevalo kakor do sedaj. Poudarjal je potrebo samostojno politične in gospodarske organizacije kmečkega posestnika, neodvisno od klerikalne in svobodomiselne stranke. Povedal je, kako si je delavec, ki je bil še bolj zapuščen in zatiran nego kmet, znal izvojevati potom političnih in stro¬ kovnih organizacij tak položaj v državi, da ga danes zastopa 89 poslancev, t. j., da je delavska stranka postala najmočnejša stranka v državi, ki je izvojevala splošno volilno pravico. Na shodu so se sprejele resolucije, s ka¬ terimi se pozivata deželni zbor in vlada, da brez odloga uveljavita in izvedata zakon o varstvu planin. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte . O. pri¬ pravili atentat na železničarje v Narodnem domu. Iz gotovih virov smo izvedeli, da so imeli voditelji N. D. O. dan pred železničarskim shodom v Narod¬ nem domu, ki se je vršil pretečeni teden, posvetovanje, da sklenejo, kako imajo po¬ stopati z socialističnimi slovenskimi želez¬ ničarji. Na tem sestanku sta Jaklič in Man¬ dič učila svoje pretepače, kako naj prete¬ pajo slovenske železničarje ako pridejo v Narodni dom. Na tem sestanku se je culo večkrat besede «nož», «poleno >> , «drog», «stolice* in enake s katerimi so označevali bojno orožje, ki so ga imeli porabiti zoper slovenske socialistične delavce. Oseba, ki nam je to povedala, je eden izmed tistih, ki so se jim govorniki na rečenem sestan¬ ku tako zastudili, da so se prepričali, da je voditeljem N. D. O. poštenost popolnoma tuja in da nimajo srca za slovenske na¬ rodne delavce. Žalostno je samo, da se nekateri slovenski delavci puste upli Va ti uplivati od kričačev N. D. O. in da te de- lavce ne boli srce zasramovati svoje slo- venske sotrpine in rabiti proti socialističnim slovenskim trpinom orožje, ki so ga in g a še vedno rabijo proti delavcu izkorišče- valci delavstva. Tu se ne gre več niti 2a boj med slovenskim in italijanskim delav¬ stvom ampak za boj n K' d slovenskimi de¬ lavci. In do\ oljeno naj nam bodi povedati in upamo, da izražamo misel vseh poštenih Slovencev — da je največji sovražnik slo¬ venskega delavstva oni, ki med slovenskim delavstvom neti sovraštvo. Ako pa mislijo voditelji N. D. O. tla se bodo slovenski delavci prostituirali njihovim protidelavskim nakanam in potom njihovi narodnjaški po¬ litiki, potem se pa prokleto motijo. Toda o napadu voditeljev N. D. O. na slovenske socialistične delavce, smo dobili še sledeči dopis. Ob 8 uri smo prišli v Narodni dom, da slišimo, kaj nam bodo gospodje na javnem železničarskem shodu povedali. V veži v Nar. domu zapazim kakih 30 nam že¬ lezničarjem nepoznanih golobradcev, ki so se med seboj tajno pogovarjali. Od ušesa do ušesa so šle besede. «Trdno se moramo držati in vse je treba obvestiti*. V soko¬ lovi dvorani je bilo nas nad 300. Od na¬ rodnjakov pa kakih 50 in od teh ja ali ne kakih 10 železničarjev. Ostal sem pri vratih ki vodijo v sokolovo dvorano, da pazim, kaj se neki kuha v veži proti nam. Kar naenkrat pa priteče vratar ter začne na ves glas upiti na pomoč. «Kar je na¬ rodnega skupaj, socialisti so zasedli dvo¬ rano, vzeli nam bodo predsedništvo*. Tako nekam je upil ta narodni vratar. Vprašal sem ga ako je veliko socialistov, odgovoril mi je, da so v dvorani skoraj sami. V veži in po stopnicah je pa sedaj vse kričalo. «Vsi pejmo v dvorano in obe roki dvig¬ nimo, da nas bo več». Ko je prišel »Man¬ dič* so začeli zopet tuliti kakor obsedeni. Meni sc je pra vratar zasmilil kajti od sa¬ mega vpitja je bil že obnemogel. Se vedno je vpil «kar je narodnega dvorano* toda zastonj. Narodnjakov le ni bilo več. Kaj se jo potem zgodilo v dvorani naši čitatelji že vedo. Ampak narodnjaki naj le ne po¬ zabijo, da kdor tepe je tepen sam. Kajti zelo žalostno je, da nimajo voditelji N. D,0. na razpolago drugih sredstev nego so noži, stolice in tulenje. Slabo znamenje njihove moči. Tako postopajo vsi, katerim zmanjka kulturnih argumentov. Vse vas že ima za norca. Kar se pa Kopača in drugih naših , sodrugov tiče jim kličemo: mnoga ljeta sretni bili, mnoga ljeta živeli! Delavec. Stavka voznikov tržaške oko- liee. Okoličanski vozniki, katere je Man¬ dič združil v posebno zadrugo, so na shodu voznikov, ki se je vršil v torek dne 12. t m. v dvorani konsumnega društva v Lon- jerju. proglasili stavko. Pred kratkim je — j kakor smo rekli ustanovil Mandič zadrugo voznikov, ki šteje danes približno L® članov. Nato je zadruga vložila prošnjo na magistrat, da bi vožnjo gramoza v mesto in po okolici oddal mesto posameznikom kakor dosedaj, omenjeni zadrugi. Prošnjo je magistrat odklonil in oddal vožnjo dvem privatnikom, ki nista, kakor so poročali narodni listi Italijana marveč, Slovenca, h pa kljub temu izkoriščata slovenske de¬ lavce še precej, ker so vozniki izjavili, da pod njima nočejo več delati. Stavko so tedaj proglasili zato, ker je mestni ma¬ gistrat odklonil ponudbo (ali bolje rečeno) prošnjo zadruge za prevažanje gramoza. Samo ob sebi se razume, da privoščimo kakor vsem izkoriščanemu, tudi tem na ' rodnim delavcem, da se osvobode kolikor mogoče več izkoriščanja, naj se pa isto v« 1 od katere si bodi strani. In ako upajo vozniki, da se bodo na ta način rešili ot»e- . njenih dveh izkoriščevalcev, potem ji* 11 * e limo popolne zmage. Sicer se pa k ten> u • še povrnemo, ko bomo imeli na razpolag" natančnejših podatkov in po končan' stavki. I^e preko naših trupel bodo smek voziti gramoz! Tako je rekel na shodu Lonjerju, kjer so vozniki proklamirali stav > istrski deželni poslanec Josip Pangerc- teh besed bi se dalo soditi, da bi se y° niki pustili raje povoziti nego bi > llU ” pustili delati slučajnim stavkokazom. ^ je bila stavka težakov, so pa narod 11 ) karji in „Edinost“ zagovarjali 'č v .° °: dela . Tako so hoteli upravičevati S G krumirski zločin, ki so ga zgrešili P ^ stavki težakov proti slovenskim in itodP? skica delavcem. Kaj bi rekla sedaj ,4^. nost , da bi se pri stavki voznikov P°) aV ^ «krumirji» in bi za to apelirali na hs «svobodo dela», ki jo je pri stavki težak ^ zagovarjala „Edinost“ sicer neumno, ai»P a DELAVSKI LIST 3 ' Tg0 silo. Radovedni bi bili, kako bi si S fJinost“ pomagala iz zagate. t | j lažem« in »Edinost" govori eS i«ico, o tem so prepričani vsi katerim r ' Edinost" evangelij. Ampak hvala bogu, ]e povilo takih vedno krči. Krči se zaradi fL ker se tudi narodnjakarji prepričujejo, I i,| j’ e »Edinost" zelo slab evangelij. Zato e nii prav nič ne čudimo, da narodnjaki j t,n)i vedno zabavljajo čez »Edinost" češ, s o njeni uredniki popolnoma sposobni ure jevati list, ki bi bil glasilo duševnih re¬ vežev. V najnovejšem času si je „Edinost“ vcepila v glavo dajati slovenskim besedam n arobe pojme. Ve da govorimo vedno res¬ nico katere ne more pobiti. Svojim čita- teljem pa te resnice noče povedati. Njenim uradnikom se pa laž studi. Ker pa ne iinejo povedati resnice in nočejo lagati, zato pravijo vsemu, kar mi povemo res¬ ničnega, da je laž, češ, ljudstvo bo verjelo d a je laž, in mi ostanemo pošteni, ker smo resnici samo zamenjali ime. Dali smo ji ime laž. V včerajšnji številki pravi „Ed.“ da ni res, da so drugi dan po burnem železničarskem shodu v Nar. domu, hodili narodnjakarji agitirati za društvo „Sokol“ in da bi bili prišli tudi k sodrugu Provšetu in da bi jih bi ta zavrnil, ker so ga dan prej v Nar. domu s polenom prepričali, da so voditelji N. D. O. divjaki. Na ni res od „Edinosti ‘ odgovarjamo s sledečo izjavo sodruga Povšeta. 1. «Ni res, kar pravi „Edinost“, da bi bil jaz zaprosil postati član Sokola, ampak res je, da sta me za pristop k Sokolu si¬ lila še meseca oktobra vratar in vratarica v Narodnem domu, češ, da se plača samo eno krono. Seveda nisem k Sokolu niti pristopil niti plačal članarine. Vratar je pa kljub temu zapisal moje ime in naslov. Od takrat nisem prestopil več niti praga Nar. doma. Po štirih mesecih pa, dan po burnem shodu železničarjev v Nar. domu, pa me je prišel terjat vratar članarino. 2. Ni res, da bi bil pozneje rekel vra¬ tarici, da pridem v petek ali soboto plačat članarino, ker o članarini z vratarico nisem govoril. Res jo pa da sem rekel, da se oglasim pri vratarju 14. t. m. in sem mislil, da mu takrat povem, da nimam s Sokolom nič opraviti. Res je, da so 4. t. m. na shodu v Nar. domu — kamor sem bil sam pričujoč — narodni zmedneži nastopili proti socialistič¬ nim železničarjem ne samo divjaško ampak prav po hotentotsko, ali ako hočete, na¬ rodno. Toliko v pojasnilo. Feliks Povše. Kakor se tedaj vidi, je dobila „Edinost“ podatke za svojo notico iz sicer kompe¬ tentne strani, ampak mi še od bolj kom¬ petentne. Ako pa pravi „Edinost“ da Sokol ni v nobeni zvezi s shodom N. D. O. je samo dokaz, da bi se Sokolei sploh sramovali biti v zvezi s takimi divjaki, kakor so bili narodnjaki na omenjenem shodu, in ako imenuje „Ed.“ omenjeni divjaški nastop za narodno svetinjo, potem naj si take na¬ rodne svetinje kar ohranijo zase. Sodr. Povše, ki je že delj časa čutil socialistično, se je na rečenem shodu pre¬ pričal, da smo mi na pravični strani in so ga narodnjaki še utrdili v socialističnem prepričanju. Tako se naš rdeči rep vedno veča za kar nam pomagajo narodnjaki sami. Kako se napravljajo pri ..I!«li- iiosti 44 poročili). Od nekega sodruga smo prejeli sledeči dopis, s prošnjo naj ga objavimo. « Nimam namena pečati se z „Edinostjo , saj skrbe njeni uredniki sami zato, da je »Edinost' vsak dan bolj smešna. Stvar, ki jo opišem, se je dogodila pred par leti in na železnici in sicer na postaji v Nabrežini. Da se bodo uredniki pri „Edinosti“ morda spomnili, jim povem, da se je šlo za napad na nekega tamošnjega čuvaja. Po dveh dneh je bil dogodek že v „Edinosti“. Ampak dogodek je bil v „E.“ tako slabo opisan, bila je tako grozna klobasarija, da ako ne bi bil slučajno sam prisostoval dogodku, ne bi bil razumel iz »Edinosti" ničes. Ne bi se bil za to preveč brigal, ampak, ker sem že takrat bil prepričan, da vlada pri »Edi¬ nosti" sploh običaj, da ne sme nič natančno poročati, sem se podal v uredništvo. V uredništvu sem naletel na glavnega urednika C. Temu sem povedal, da tako neumno poročati o dogodku ne bi smeli v listu in da tako skrpueana poročila škodujejo ugledu lista. Gospod urednik me je takrat črno Pogledal, baje se razjaril ter mi precej osorno zavrnil češ: «Sem se prihajate vedno prepirati zaradi poročil mari bi pa Prišli nam povedati prej kako se je zgodilo, ker oni nimajo na razpolago poročevalcev. Sicer pa je nadaljeval — kako se je do¬ godila stvar je popolnoma postranskastvar, glavno je pač, da se je sploh kaj zgodilo. A tako je — sem si mislil. Resnica je pri teli ljudeh postranska reč in skrpucano poročilo o shodu železničarjev (?) v Narod¬ nem domu nam je najboljši dokaz, da vlada pri »Edinosti" še vedno eno in isto mnenje. Kako se je zgodilo, je postranska reč, glavneje, da se je nekaj sploh zgodilo. In ko se je dogodilo, potem opišejo dogo¬ dek po svoje, in lažejo da se kadi. Ampak ker pri železničarjih narodnjakarji nimajo vere, zato se lažejo o nas še bolj. V kako družbo bi radi spravili narodnjaki naše železničarje. — »Pravo Lidu od 10. t. m. je priobčilo na¬ slednje voščilo: Op. št. 36. V Pragi, dne 2. 1. 1909. Velespoštovani gospod S. Klaus, višji nadzornik in predstojnik prometnoga inšpektorata c. kr. privilig. severo-zapadne železnice v Pragi! K povišanju Vašega Blagorodja v teko¬ čem mesecu dovoljujemo si izraziti Vam svoje najspoštljivejše častitke. V trdni nadi, da blagovolite kakor doslej tudi nadalje ostati pravičnim zagovornikom upravičenih gospodarskih in splošnih zahtevkov služ¬ beno Vašemu blagorodju podrejenoga osobja, klanjamo se z izrazom posebnega spošto¬ vanja za osrednji upravni odbor. «Deželne Zveze železniških uslužbencev v kraljestvu češkem*. Ivan V. Vojna, preds. Bohoslav Vyhl, tajnik. »Pravo Lidu" dostavlja temu voščilu sledeče : To servilno gratulacijo je poslala «De- želna Zveza* narodno-delavskih železniških uslužbencev uradniku, kojega je pred časom v „Nar, Politiki ‘ poskribirala kot zagri¬ zenega Nemca in „pašo“, ki preganja češke železniške uslužbence. Tako izgleda radikalizem organizacije, ki jo reprezentira poslanec Bufival. Javno se napada ljudi, kojim se tajno pošiljajo po¬ nižna voščila k povišanju, s prošnjo za na¬ klonjenost. Mi pa dostavljamo, da je to tista «De- želna Zveza», ki straši sedaj po Trstu, v kojo gonijo rodoljubi po vsej sili neše že¬ lezničarje. Seveda, ni treba še posebej po¬ vedati, da so železničarji odklonili tako družbo, ki bi jih učila take pasje poniž¬ nosti. Ki ‘ščsuiski sociale! hočejo zadušit, češki živelj na Dol. Avstrijskem. Dne 8 t. m. so v drž. zboru z vsemi'glasovi razim socialnodemokratičnih sklenili za¬ kon, da bodi nemščina izključni učni jezik v vseh javnih šolah nižje avstrijskih. — Upati je, da ta barbarični zakon ne stopi v veljavo, ker bi pomenjal gotovo narodno smrt čeških manjšin. Tako prakticirajo krščanski socijalci svoje «krščanstvo». — Edini socialisti so se postavili proti temu »krščanskemu* nasilstvu, zato bodo morda (kakor mi pri nas) razkričani za izdajalce naroda. Avstrijski) bolniška blagajna so imela dne 7. 8. in 9. t. m. na Dunaju svoje četrto vseavstrijsko zborovanje. Na njem se je razpravljalo v glavnem o stališču bolniških blagajn nasproti vladni predlogi o starostnem zavarovanju. Prihodnjič pri¬ nesemo obširno poročilo. Vse darove, ki smo jih dobili po objavi zadnje liste darov objavimo v pri¬ hodnji št. K strankinemu zboru. F Pulju, 11. prosinca 1909. Sicer sem prepričan, da se bodo vsi sodrugi — in ne samo oni, ki so sklicali letošnji strankin zbor — ki se udeleže VII. strankinega zbora potrudili, da bo naše tridnevno zborovanje obrodilo obilo sadov in da se, po končanem delu na strankinem zboru, razidimo ojunačeni v prepričanju, da je treba, ako hočemo še intenzivnejše napredovati nego smo v pretečenem letu, le vstrajnega in energičnega dela na polju organizacije. Toda kljub temu in kljub dejstvu, da se strankinega zbora tudi ude¬ ležim, čutim potrebo napisati samo par besed o naši organizaciji in v prid organi¬ zacije nekaj predlagati. Položaj naše stranke je danes enak po¬ ložaju ladije, ki se nahaja sredi razburka¬ nega morja in ki se valovi zaganjajo vanjo s vso silo, kakor da jim je kaka višja moč dala nalogo ladijo razbiti. — Naše meščansko-narodne stranke bijejo, posebno v najnovejšem času, proti nam ljut boj. Orožje v tem boju jim je obrekovanje, na¬ tolcevanje in najpodlejše podtikanje. Kar imajo med seboj umazanega skušajo zvaliti na nas. Proti takemu sovražniku je vsako polemiziranje po časopisju brezplodno. V tem boju pa bomo zmagali ako bomo imeli na razpolago dobro, razširjeno in discipli¬ nirano politično organizacijo. Ne poznam poročila sodi-. Kocmurja o organizaciji in njegove tozadevne predloge. Opozorim ga samo, da ima poročati o najvažnejši točki prihodnjega strankinega zbora in da mora predložiti dobro prevdarjene in sprejemljive predloge. Jaz za svojo osebo predlagam sledeče, kar naj se vzame na znanje in uporabi: 1. «Vsak član politične organizacije jugoslov. soc. dem. stranke mora biti tudi strokovno organiziran. Izvzeti naj bi bili le oni, za katere danes še nimamo stro¬ kovnih organizacij. 2. Pobiranje strankinih prispevkov naj se upelje (razven potom politične organiza¬ cije) tudi obligatorično v strokovnih orga¬ nizacijah. 3. Strankin prispevek naj se poviša na 20 vin. mesečno. Od vsakih 20 vin. naj se potem razdeli: 5 vin. izvrševalnemu od¬ boru ; 5 vin. v osrednji volilni sklad, ki naj se ga ustanovi v ta namen; 5 vin. de¬ želnim organizacijam in 5 vin. bi ostalo lo¬ kalni organizaciji*. Po tem načrtu bi prišli do dobre politične organizacije in bi bilo tudi rešeno vprašanje financiranje stranke. Treba bo seveda premeniti tudi nekatere točke strankinega statuta, ki ne odgovarjajo več sedanjim razmeram; nekatere točke naravnost odstraniti in druge upeljati. Toda s tem se oglasim morda prihodnjič ali pa naravnost na strankinem zboru kamor hočem tudi utemeljevati moj predlog. Do tedaj pa boditemi zdravi! Josip Petejan. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Krajna organizacija v Gorici je imela v soboto ob 6. zvečer prvo pre¬ davanje po novem letu. Predmet: dualizem in monizem. Predaval je sodrug dr. Tuma. V nedeljo ob 10. dopoldne, je bil navaden sestanek in 'razgovor o političnem položaju. — V soboto 16. t. m. ob 6. zvečer bo navadno predavanje, v nedeljo ob 10. naprej vpisovanje članov in političen raz¬ govor. Miren. Tuk krajna organizacija je imela zaupen shod v nedeljo popoldne ob .4. v prostorih Ivana Cotiča radi orga¬ nizacije in kolportaže. Pred tem je imelo svoj občni zbor izobraževalno društvo. Iz poročila sledi, da je imelo društvo 56 članov ter ima preostanka v blagajnici 53 K 66 h. Sodrug Petejan je priporočal, naj bi se nabavilo knjižnico in potrabno opravo. Ker se je pa konstatiralo, da je v Mirnu že potovalna knjižnica ferijalnega društva «Adrija» in je le-to stremljenju socijalizma prijazno, se je poudarjalo, da ni nujne potrebe še ustanavljati posebno knjižnico in da naj društvo za sedaj še štedi in si pridobiva ugled med delavstvom s prirejanjem predavanj in sestankov ter s podpiranjem potrebnih članov. Občni zbor je vzel na znanje poročilo ter obnovil stari odbor. Št;! ml rož. Naša krajna organizacija je imela zaupen shod v četrtek, 14. t. m., ob 8. zvečer v prostorih Karla Turlja radi organizacije in kolportaže. Izvolil se je za¬ časen političen odbor. Dol. Vrtojba. V nedeljo dne 10. jan. je bil pri nas javen shod. Govoril je sodr. dr. Dermota o socializmu in naših strankah. Predsedoval je sodr. M. Gorkič, Govornik je omenjal bistvo socializma in socialne demokracije in očrtal njen pomen za slovenske delavske sloje. Nato je govo¬ ril o liberalnih strankah na slovenskem in dokazal njih plitvost, površnost ter neod- kritosrčnost. O klerikalni stranki je pove¬ dal, da je naša načelna nasprotnica, o agrarni pa, da dokler ona ne ustanovi svo¬ jega programa, ni mogoče določati našega načelnega stališča napram nji. Shod je uspel jako dobro in so poslušalci ob koncu go¬ vora sodr. Dermoto pozdravili. Sovodnje. Dolgo časa je že preteklo od kar smo vaščani zahtevali od županstva naj popravi vodnjake da dobimo pitno vodo. Toda županstvo se za to ni zmenilo. Vodnjakov ni še popravilo. Zato pa skrbi veliko za druge nepotrebne reči. Plačuje drago cerkvene pevce iz drugih vasi ka¬ tere vabi k nam. Morda se zdi županstvu tako nepotrebno zapravljanje denarja važ¬ nejše nego skrbeti, da dobe Občinarji zdravo pitno vodo. Pa tudi bi ne bilo slabo, ako bi naše županstvo poskrbelo tudi za mir po noči. Iz vsega sodeč bi se dalo sklepati da vlada pri nas ali črna suknja ali pa ženska kitlja. Ako nas županstvo prisili, da se vrnemo zopet k temu predmetu, bomo govorili drugače. Torej pozor in na delo za ljudski blagor gospod župan. ISTRA. Iz Koprskega okraja. Obče je znano, da vlada v Istri, radi ponavljajočih se slabih letin in vinske krize, siromaštvo. Vlada je o tem popolnoma obveščena, ker županstva so naprosila vladne podpore in opisala žalostne razmere o naših kmetov. Pričakovati bi bilo toraj, da vlada upliva na svoje organe, naj v tem letu izvanredne bede postopajo nekoliko mileje pri iztirjanju davkov; a godi se ravno nasprotno. Člo¬ vek se mora zgražati nad načinom, kako postopajo ravno letos davčni izvršbarji pri izvrševanju eksekucije. Kar le najdejo v hiši zarubijo in odvedejo v mesto, da se poproda. S petimi, šestimi tujimi možmi, (pri nas se za take posle ne ne dobi ljudi) da celo z orožniki hodijo od hiše do hiše in od¬ ganjajo živino iz hleva, odpeljo vino iz kleti ali druge poljske pridelke iz shramb, tam zopet revna in le neobhodnim družinskim potrebam služeča pohištva, kar se poproda po najnižjih cenah. To provzroča še hujšo ekonomično- krizo, ker nekteri, ki nočejo doživeti sramote, da se jim prisilno odvede iz hiše zarubljeno blago, ponujajo svoje pri¬ delke po vsaki ceni, da le dobijo denar in izplačajo davek. Te cene pa izkoriščajo trgovci na škodo ubogega ljudstva. Vrhu tega morajo davkoplačevalci sami plačati troške mož, ki se mudijo po več dni z izvršbarjem v vsakej občini. Toraj od ene strani še večje znižanje cen poljskih pri¬ delkov, od druge pa nakopičenje ekseku- tivnih troškov, kteri so mnogokrat višji od letnega davka. Da bi prišlo naše ljudstvo do popolnega gospodarskega poloma, res ni bilo treba drugrga, nego tako brezvestna eksekucija. Brezsrčno odganjajo iz davka¬ rije ljudij, ki s solzami v očeh prosijo ne¬ koliko potrplenja. Davek mora biti plačan popolnoma, ubogi kmet pa stradaj se svojo družino. Kaj to briga koprsko davkarijo! Med ljudstvom, ki ne more pripisati take zlobe slavohlepju dotičnega uradnika, razširja se mnenje, da Avstrija nameruje napovedati vojsko in zato rabi nujno de¬ narja. To mnenje je postalo pri nekterih prepričanje in možje se tresejo in žene jočejo strahu pred grozečo jim nevarnostjo. Ako že pritožbe in interpelacije nič ne pomagajo, naj bi vsaj to dejstvo prepričalo pristojne oblasti, da ukrenejo, da se ekse¬ kucija izvršuje na način, da se ne bo raz¬ burjalo prebivalstva. Neobhodno potrebno je, da se naše zbegano ljudstvo pomiri, ker v sedanjem duševnem razpoloženju ni možno resnega dela in premišljenega gospo¬ darstva. Najbolj bode pripomoglo v po¬ mnjenje ljudsta, ako se uradniku, ki je s s svojim nekorektnim postopanjem provzro- čil to razburjenje, odvzame posel, za kte- rega mu nedostaja taktnosti in sposobnosti. Kdor bi pa, dokler je ta uradnik pri dav¬ kariji v Kopru, vedno visel nad našim ljudstvom Damoklev meč, naj se ga od¬ strani in pošlje kam, kjer mu bodo raz¬ mere bolje služile njegovemu hlepenju. Slednjič opozarjamo c. kr. finančno rav¬ nateljstvo, da se nas ne odstavlja kakor se je odslovilo deputacije raznih občin ko¬ prskega okraja, češ, da kar odredi davka¬ rija je prav odrejeno, ampak, da pričnemo z agitacijo, posebno pa podučimo naše ljudstvo kaj je zakonito in kaj je nezako¬ nito, zato da si ne bode kdo domišljal, da je naše ljudstvo tu le v povzdigo njegove dvomljive slave in da se ne bode po tem I načelu tudi ravnal, neglede na obstoječe zakone. GLEbfiLIŠČE Prestava minole nedelje je podala na novo sliko na našem odru, iz življenja učiteljev in njih delo na šoli. Odgojitelj Lanovec veseloigra? v treh dejanih jako živo slika razno karakterje od Kremenjak-a vzornega učitelja, kateri vidi v svojem poklicu umetnost, do Polic-a kateremu so mari le kvarte in kozarec (žal da se slednjih še preveč najde), in šolskega nadzornika Trebuharja kojemu diši le dobra gnjat ter se za nadzorovanje le površno briga. Na¬ slovno vlogo Lanovca, voditelja šole. — ki se sleparskim načinom pospe na to od¬ govorno mesto — je po, dal gosp. Rajner DELAVSKI LIST izvrstno. Gosp. Viktor (Kremenjak) in Po¬ trato (Pajk) kod kandidata za 1 plačilni razred sta bila premlada. Mogoče je tu napaka igre same, kakor je progreška, da igra konča s plesom kar napravi, v tem slučaju na gledalca slab utis. Gosp. Verovšek je dobro pogodil deželnega nadzornika, rav- notako ga. Danilo nervozno učiteljico. Gsp. Veble (Lušterk) kod šolski sluga je izvrstno igral in občinstvo zabaval. Gca Janova se je. v tej predstavi odlikovala z nežnim na¬ stopom in toplim tonom. Ostali igralci so povoljno rešili svojo nalogo. Več vaje pa ne bi škodovalo. Ivanovič. V nedeljo večer ob 7. uri noviteta, ope¬ retna burka « Moč uniforme » spisal Jaka Štoka, vglazbil H. O. Vogrič. Ustnica uredništva. Bilje. Prihodnjič, došlo je prekasno. Trst. Prihodnjič. Sovodnje. Tudi prihodnjič. A. M. Ne moremo in ne smemo. Tolmin. Hvala, ohranimo prostor za prih. št. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. | Slovenci in Čehi v Trstu in na Primorskem. I Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 20 » frankd! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzorce! 'v' Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Cechy. Gostilna „Alla Lealta“ AEHTON SAITZ ulic«, d el le Aeque Vina najfinejša, domača kuhinja — 1 Družinske zabave. <2£2><2IŠ>«ŽCŠ><2CS>«ŽCŠ»<2£Š><2'S><2C£> Nova klobučarnica GIORGIO DE L.UISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. cmamhvavna J” Po: Pozor! V novem skladišču vina in likerjev = HFONDA ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj- nižjili cenah. Refosk nov. . po 56 vin. liter Istrsko novo . po 48 vin. liter Istrsko staro po 48 in 88 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja frank« na . Vzorci na okus brezplačno. 3000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče vina in likerjev FONDA TRST, ul. Madonnina št. 11. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. ■>—* Zahtevajte po vseli it 9/BT Vpiše se v lahko vsak dan zadružnem uradu ulica Hoschetto 5, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ di še ih ni. lielredere št. 34, ul. deli’ 1štria št. lO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Aeque- dotto št. (i 7. iii lilij ili ih julija polivk : TRST 14 ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. H =5 Priporoča se sodrugom. <=: => = Delo fino in točno. = t - Z *, S — 1 —r- g M Postrežba na dom. UUUUUUlUlUiAUUiJUUUiiUilliUillUiilllllliUUlimiUUllUiUililiiUUliiiiUiiUiiiiiiUiUUUiliUUUU nnnnnnnmvmmmvmvnnnnnmTnnnnnnnnmvnTmnnnnnmTTTnTTmTnnnnnnnrTmmnrT = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. "T P^ RATELLI PAGAIVI ■ - TRST. Ulica Acquedotto št. 6. - Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. kron samo stane popolna moška obieka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. DOBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PO ZELO NIZKIH CENAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostnim' zn otroke. Dobi se tudi svršnilte, kratke szimske jope. jopiče in hlače. Plave obleke za kovače in melianikarje. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, sploh vsakojstka moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori se slovenski. Gostilna „ Časa dei Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. IAt z žaro iti ul. S. Caterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = |" Shajališče zunanjih sodrugov. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnic« posipa Gorenjca, Trst, u l. Valdirivo 40 B 1 B 8 1 1 m n m 0 S v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. I* odpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjimi vinskim odjema Ireni, posebno občnemu konsuninemu društvu v ljubi jami delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnik kleti zdru- V iz Dobravelj. Skrilj, IS nji. Siuarji, Kilienberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjenialeeni po li ranjskeiii. Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se oni •><» litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. mmm*