Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/PoStni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
VESTNIK
Celovec • četrtek • 13. december 2001 štev. 50 (3148) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra
močnejšo regionalizacijo
SIK se zavzema za
USTAVNO SODIŠČE:
Danes
že razsodba?
anes ob pol štirih popoldne \Jbo Ustavno sodišče na Dunaju nadaljevalo nedavno prekinjeno javno razpravo o dvojezičnih tablah. Mag. Rudi Vouk, ki je vpleten v ta pravni postopek, meni, da bo Ustavno sodišče danes že izreklo razsodbo. Ustavno sodišče običajno svoje razsodbe razglasi pismeno. Ker pa je tokrat zelo neobičajno prekinilo sejo, je pričakovati, da bo razsodbo razglasilo coram puhlico. Vouk v pogovoru ni hotel komentirati izjav koroških politikov z deželnim glavarjem na čelu v zvezi z ustavnim sodiščem. Je pa poudaril, da v pravni državi pač veljajo odločbe vrhovnega sodišča. In slej ko prej je Avstrija pravna država. Koroška pa njen integralen del.
Franc Wakounig
Krščanska kulturna zveza SPD »Drabosnjak«
Fara Šentilj
vabijo
na uprizoritev pasijona
»Pastirska
igra«
Andreja Šusterja Drabosnjaka
v petek, 14 decembra zooi, ob 19. uri
v farno cerkev v Šentilju Ponovitvi:
sobota, 15. dece-nbra nedelja, 16. decembra, prav tam in ob isti uri.
Prisrčno vabljeni!
I utri, v petek, 14. decembra J 2001 bo ob 10. uri dopoldne v Hrastovici pri Celovcu prvič v novem sestavu zasedal plenum koroške kmetijske zbornice. SJK bosta zastopala dipl. inž. Štefan Domej iz Rinkol ter novoizvoljeni Franc Jožef Smrtnik iz Kort.
V pogovoru z našim listom je Domej dejal, da bo SJK poudarila dejstvo, da je zdaj južno od Drave relativno najmočnejša kmečka stranka. To ji kot stranki z močnim regionalnim nabojem daje seveda dodatno vplivnost in legitimacijo pri zastopanju kmečkih interesov, in pri artikuliranju upravičenih zahtev.
To predvsem velja pri upoštevanju in uveljavljanju slovenščine na področju izobraževanja kmetov. Kmetijska zbornica ni sama sebi namen, ampak je na eni strani interesno zastopstvo kmetov, na drugi pa izobraževalna ustanova. Vse to pa ne sme in ne more biti omejeno zgolj na nemščino, pač pa mora slovenščina biti enakopraven jezik v zastopstvenem in izobraževalnem delovanju zbornice.
Zato bo SJK v novi mandatni dobi zahtevala, da morajo krajevni in regionalni izobraževalni referenti obvladati slovenščino v pisni in govorni obliki in da je pri referentih za južno Koroško potrebno soglasje SJK.
Nadalje bo SJK jutri ponovno zahtevala bazično podporo v višini 8000 šilingov za vse, ki živijo od kmetijstva, regionalizacijo agrarne politike in odprtost pri razširitvi EU. Ta odprtost bo še posebno potrebna prav navzlic dejstvu, da se mora
VABILO
v KULTURNO SREDIŠČE pri Drumlnu na večer z
Rudijem Benčtikom
(slike),
Hanzijem Weissom
(diaporama - predstavitev umetnika) in
Josefom Jamnigom
(glasba)
v petek, 14. decembra 2001, ob 20. uri, na Ziljski Bistrici pri družini Druml
tudi Avstrija soočati s problemom norih krav in je pri boju proti tej novodobni kugi treba sodelovati tudi prekomejno.
Jutri so na sporedu volitve predsednika Kmetijske zbornice ter članov in namestnikov predsedstva, določeno pa bo tudi število odborov. Njihove referente bojo izvolili na eni od naslednjih sej.
Kmečki tabor
SJK hoče poglobiti in ustaliti stik s kmeti in s prebivalstvom južne Koroške. Poleg rednih krajevnih sestankov in srečanj s kmeti bo letos prvič priredila tudi KMEČKI TABOR. Ta bo poleti pri Podnarju v Podnu pri Slovenjem Plajberku.
Franc Wakounig
Odbojkarska ekipa SK Zadruga Aich/Dob je minuli konec tedna uspešno sodelovala na mednarodnem turnirju v Zlinu na Češkem. Ekipa s trenerjem V. Pridalom (levo) se je uvrstila na odlično drugo mesto.	Več o tem dogodku na 8. strani.
PREBLISK
■ Dneve le štejemo, nekateri so radovedni, drugi se ga bojijo, tretjim je vseeno. Seveda mislim na evro, s katerim bomo lahko plačevali domala po vsej Evropi. Nič več polno drobila po predalih v lirah, pe-zetah, markah, kronah. Pa drugače, bo kaj bolje? Žal ne. V lepu nam bo ostalo - če bomo imeli srečo in pri preračunavanju ne bodo preveč navili cen - ravno toliko kot prej. V tujini bomo rekli pač euro, evro, juro, örö ali kakorkoli le. Edini problem bo, da ob nizkih plačah ne bomo videli ravno veliko tujine... Ha, pa menjalnic ne bo treba iskati, kar je izredno sitna reč posebno ob nedeljah, praznikih, po večerih oziroma vedno tedaj, ko nujno potrebuješ valuto.
Osebno mi je všeč drug aspekt, za katerega upam, da ga bo enotna valuta prinesla s seboj: je namreč kaj pripravno sredstvo za premagovanje meja v glavah, saj je denar tako vsakdanja reč, da nam bo vselej pred očmi. Upam, da
Evro pa Evropa
bo evro povezoval ljudi, to je vse, kar pričakujem od njega. Evropa naj raste skupaj tudi z denarjem in to je le kar precej, kar lahko stori. Če pa bodo menjalnice zato manj zasluli-le, me ne skrbi preveč.
Na vsak način vam lelim veliko evrov, čeprav drli, da samo denar še ne zagotavlja sreče. Pomirja pa. S. W.
KULTURNI DOM PLIBERK vabi na koncert za akcijo
Luč v temi
v petek, 14. decembra 2001 ob 20. uri
v Kulturni dom v Pliberku
SODELUJEJO:
MoPZ »Trta«, »Kvintet Foltej Hartman«, »Stadt-chor Ferlach«, »Doppelsextett Unterkärnten«, »Gospelchor Bleiburg«, mešani zbor iz Pliberka, mešani zbor vaške skupnosti St. Jakob v Labotski dolini, »St. Katharina-Chor«, »Jauntaler Streich«, »Blockflötenensemble der MS Bleiburg« in »Reichenfelser Weisenbläser«
Prisrčno vabljeni!
Ta veseli dan kulture, 3.de-I cember, ki pomeni obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, ter 150 let Mohorjeve družbe, so v Likovnem salonu ravenskega gradu počastili s predstavitvijo nedavnega izida prevoda doktorske disertacije dr. Alojzija Kuharja: Pokristjanjevanje Slovencev in nemško-slovanska etnična meja v vzhodnih Alpah. Petdeset let po tem, ko je v angleškem Cambridgeu leta 1949 s tem delom že drugič dosegel naziv doktorja znanosti, je po naključju izšel še slovenski prevod. To delo, ki je bilo v slovenski strokovni (zgodovinski) javnosti prezrto, je eno najpomembnejših na to temo, žal že rahlo zastarelo, a daje priložnost, da se v slovensko zavest zasidra osebnost dr. A. Kuharja, velikega intelektualca, rodoljuba, svetovljana, politika, ki je deloval s krščanskimi nazori, smo med drugim slišali na predstavitvi. V uvodnem nagovoru pa je direktorica Koroškega muzeja Ravne mag. Karla Oder poudarila, daje knjiga rezultat sodelovanja med Kulturnim društvom Mohorjan Prevalje, Mohorjeve družbe v Celovcu, Celju in Gorici, ravenskega muzeja, ministrstva za kulturo. Obljubila je nadaljnje urejanje kulturne dediščine bratov Kuhar
RAVNE NA KOROŠKEM / IZID PREVODA DISERTACIJE DR. ALOJZIJA KUHARJA
Nosilci projekta odlično sodelovali
(dr. Alojzij, Lovro-Prežihov Voranc, Avgust in Ivan), tudi če domača občina pri tem ne bi sodelovala.
Predstavitev je začel pisatelj Vinko Ošlak iz Celovca, ki je delo jezikovno pregledal in uredil. Občudovalec dr. A. Kuharja je bil kritičen do preteklih oblasti in kulturnikov, ker naj bi bil Kuhar enostavno prezrt. Prvi ravnatelj študijske knjižnice na Ravnah, dr. Franc .Sušnik ga je pred desetletji z njegovim delom že seznanil, tam pa so
tudi hranili disertacijo v angleškem jeziku, ki so jo leta 1959 izdali v New Yorku pri ustanovi Studia Slovenica. Pozneje je izvedel, da je bil Kuhar tudi donator Tinjskega doma prosvete, ki je bil steber slovenstva v zamejski Koroški. Domačin, poznavalec Prežihovih, Miroslav Osojnik, je prevodu prispeval biografijo dr. A. Kuharja (1895-1958), ki gaje pot iz Kotelj vodila na šolanje v Celovec, po končanem bogoslovju je 1918 služboval v
Predtsavitev prevoda disertacije dr. Kuharja
Črni na Koroškem, kjer je po koncu vojne imel pomembno vlogo pri urejanju razmer kot vodja civilne uprave med borci za severno mejo v Mežiški dolini. Pot gaje vodila v Ljubljano in v Pariz, kjer je 1923 leta vpisal študij političnih ved, nato še diplomiral na pravu ter iz politične ekonomije doktoriral. Zaposlil se je na jugoslovanskem veleposlaništvu in postal dopisnik časopisa Slovenec. V tridesetih letih se je zaposlil pri Slovencu ob vrnitvi v Ljubljano, komentiral zunanjepolitične dogodke še za radio, ter gojil politične ambicije. Leta 1941 je ob napadu Nemčije odpotoval v London, se ustalil v jugoslovanski begunski vladi, kjer je vodil dopisni urad. Preko radia BBC je pozival proti bratomorni vojni, kar naj bi se pristransko smatralo kot domobranska drža. Po vojni je iz politike izstopil , se vrnil v bogoslužje ter drugič doktoriral, tokrat iz zgodovine s pričujočim delom 1949 leta. Umrl je v New Yorku leta 1958, z neizpolnjeno željo: preživeti starost v domovini, saj je bil kot član begunske vlade nezaželjen v
Jugoslaviji. M. Osojnik je poudaril veliko hrepenenje dr. A. Kuharja po Koroški ter dobre odnose z bratom Prežihovim Vorancem, katerega literaturo je cenil, ni pa odobraval njegove politične drže.
Jožko Kert, ki vodi društvo Mohorjan Prevalje, je bil gonilo tega projekta. Iskro pa je prižgal že pokojni dr. Janez Bratina, ko mu je predal angleški izvod disertacije. Delo je prevedel nekdanji profesor J. Kerta, Jože Plešej. Sodelovanje z soustvarjalci projekta in ustanovami pa ga je tokrat prijetno presenetilo; sicer je društvo Mohorjan letos izdalo že tri knjige in tako počastilo jubilej Mohorjeve družbe.
Dr. Peter Štih, zgodovinar, poznavalec srednjega veka s Filozofske fakultete, je izrazil začudenje, da je strokovna javnost Kuharjevo delo prezrla, tudi sam ga doslej ni poznal. Predlagal je še raziskovanje ostalega gradiva o dr. A. Kuharju, ki je gotovo dostopno.
Ljudske in umetne pesmi, ki prehajajo iz roda v rod so tokrat občuteno zapela dekleta prevaljskega zbora Karantanija. Pri organizaciji prireditve so sodelovali iz območnega Sklada za kulturne dejavnosti Ravne.
S.Š.
MEDIJI
Negotovost za radio MARŠ
ariborski študentski radio MARŠ je bil ustanovljen 1994 leta. Te dni pa mu grozi ukinitev oziroma prepoved oddajanja. Slovenska študentska javnost je ob tem ogorčena, prav tako pa tudi številni prebivalci Maribora. Minuli teden namreč je Višje sodišče v Mariboru razsodilo v prid maribor-
SL0VEN1JA
Vlada sprejela sporazum v Vatikanom
I rejanje mnogih odprtih V/ vprašanj med slovensko državo in Svetim sedežem v Vatikanu je že dolgo časa odprto in neusklajeno politično vprašanje. Na zadnji seji vlade pa so - sicer ne z večino, pa vendarle - potrdili predlog sporazuma, ki sta ga dolgo pripravljali posebni ekspertni komisiji vlade in Vatikana. Med političnimi strankami je predlog naletel na deljena mnenja.
Po vložitvi v potrditev v Državnem zboru je predlog namreč šel v presojo tudi na ustavno sodišče. Predvsem na levici so politiki prepričani,da predlog kot tak ni primeren za sprejem. Zato kot zadnjo možnost za doseganje določenih popravkov napovedujejo tudi razpis referenduma. Vladna koalicija je
ske univerze, ki je zavodu MARŠ očitala divjo privatizacijo in oškodovanje družbenega premoženja. Korenine spora segajo kar osem let nazaj. Takrat je namreč MARŠ s pomočjo Sorosove fondacije kupil v Švici potrebno radijsko tehnično opremo. Ker takrat še niso bili pravna oseba, so prosili univerzo, da je opremo uvozila na svoje ime. Kmalu zatem so od pristojne državne uprave za telekomunikacije dobili opozorilo, da morajo urediti tudi svoj pravni status, sicer bodo izgubi-
glede tega vprašanja razdeljena. Med vprašanji, ki naj bi bila sporna, so tiste določbe, ki opredeljujejo razmerje med kanonskim in slovenskim pravom. Sporen 2. člen sporazuma namreč podeljuje rimskokatoliški cerkvi status pravne osebe, kar ji omogoča nemoteno gospodar-skodejavnost in nastanek cerkvenih podjetij, ki pa niso dolžna plačevati davkov. Člen 7. cerkvi omogoča ustanavljanje medijev, člen 14. bi ji dopuščal tudi reševanje odprtih denacionalizacijskih zadev itd. Po mnenju nekaterih poznavalcev je najbolj sporno, ker je v usklajenem sporazumu izpuščena alinea preambule, ki govori, da republika Slovenija in Sveti sedež-sklepata sporazum v želji, da bi tudi z mednarodno pogodbo formalizirala pravni položaj katoliške cerkve v Sloveniji. To bi pomenilo, da obe strani le potrjujeta že obstoječe pravno stanje. Opozarja pa tudi na dejstvo, da Slovenija pristaja na že javno napoved Cerkve, da si bo utirala pot za vedno nove pravice.
li frekvenco za oddajanje radijskega programa.
Kasneje so ustanovili Zavod ter nanj prenesli tudi radijsko opremo. Vendar pa med ustanovitelji ni bilo vseh zainteresiranih, tudi ne univerze. Takrat so to opravičili z dejstvom, da bi bili med ustanovitelji radi mnogi samo zato, da bi imeli vpliv na program, odgovornosti pa nobene. Bila je tudi bojazen, da bi tako izgubili nekomercialno pro-
v soboto 5. 1. 2002, ob 20. uri v Domu sindikatov v Celovcu Za ples igra Bigband orkestra Slovenske vojske s solisti. Kabretni vložki režiser in satirik Boris Kobal. Rezervacija miz SPZ: 0463/514300-22 Vstopnice v predprodaji na Posojilnicah, v slovenskih knjigarnah, pri društvenikih in v tajništvu Slovenske prosvetne zveze.
gramsko usmeritev. Na vodstvu Univerze se s tem niso strinjali in so vložili tožbo. Pred letom dni so se sicer začela pogajanja, da bi spor zgladili, vendar univerza ni pristala na noben kompromis. Dejstva kažejo, da v vseh letih univerza ni prispevala za radio nito tolarja, kljub temu da se radio nenehno bori s finančnimi težavami. Ohranjal pa je program, ki je zagotovo prispeval tudi k utrjevanju demokra-
Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen aprila 1996. V dobrih petih letih delovanja je prerasel v kvaliteten in priznan orkester, ki se je predstavil širši javnosti tako v domovini kot v tujini. V tem času je imel preko 500 nastopov.
Z Big bandom je nastopal na tradicionalnem Slovenskem plesu na Dunaju, na »Gala srečanju atašejev« v Budimpešti, na dobrodelnih plesih v
cije, k spodbujanju strpnosti in k predstavljanju načel odprte družbe. Kot kaže, z ukinitvijo zavoda MARŠ ugaša tudi edini nekomercialni radio v Mariboru.
Zagnanci okrog sedanjega radia, študentska organizacija in tudi posamezniki iz širše javnosti nameravajo ustanoviti NOVI ZAVOD MARŠ in kandidirati na javnem razpisu za radijsko frekvenco ter čimprej spet oddajati program.	a.k..
organizaciji Lions klubov ter na častniških plesih v Ljubljani in Mariboru. Izredno je bilo odmevno gostovanje Orkestra Slovenske vojske konec leta 1999 v ZRN na mednarodnem festivalu vojaških orkestrov vsega sveta. Na osnovi dosedanjega dela in uspehov je Orkester Slovenske vojske vabljen na številna mednarodna gostovanja in snemanja tudi za tuje založniške hiše. Od skromnih začetkov je Orkester Slovenske vojske prerasel v ansambel, poznan v slovenskem prostoru in vabljen na številna srečanja in festivale po Evropi, kjer nastopa s svojim show programom, Jci je ena najprivlač-nejših točk.
Pod novim umetniškim vodstvom Milivoja Šurbke, ki je obogatil in popestril umetniški program, seje v zadnjem obdobju kvaliteta orkestra močno dvignila, kar je za orkester pomenilo nov elan v njegovem poustvarjanju.
Boris Kobal se je rodil v Trstu in je po poklicu gledališki režiser; kot avtor, režiser in igralec pa pripravlja tudi kabaretne predstave.
Bigband orkestra Slovenske vojske
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
50. Slovenski ples
PISATELJ UPORA IN SOLIDARNOSTI
Janko Messner si nalaga deveti križ
Q tarosta koroške književnosti J Janko Messner že resda obhaja svojo osemdesetletnico -tako neusmiljen je pač bog Kronos, ki nas načenja takoj, ko zagledamo luč tega sveta. Janko Messner jo je zagledal še v dimnici Petrove kmetije v Dobu pri Pliberku, 13. decembra 1921, eno leto po nesrečnem plebiscitu. Še kot dijak je bil po sili vojak - vpoklican v nemško vojsko. Tam je bil v kazenskem bataljonu 1944/45 ranjen v roko in moral je pozabiti svoj prvotni načrt študija glasbe ali medicine. Študiral je na ljubljanski univerzi sloveni-
prof. Janko Messner
stiko, francoščino in nemščino. Svojo prvo knjigo, dokumentacijo »Morišče Dravograd«, je izdal leta 1946 pod domačim imenom Ivan Petrov. V njej je zapisal trpke izkušnje in pričevanja Slovencev z obeh strani Koroške, žrtev, ki so jih med drugo svetovno vojno mučili gestapovci v taborišču Dravograd, zunanjem oddelku celovške gestapovske centrale.
Že kot mlad kulturnik je torej izbral pot antifašizma in ljudem pokazal, da je odločni upor proti kulturnemu in socialnemu zaničevanju in nasilju prva in glavna naloga literature, ki naj bi ljudi razsvetljevala in jim pomagala v boju za samostojnost in dostojanstvo tako v lastni družbi kakor po vsem svetu.
Honorarni profesor v Sloveniji, brezposeln v Avstriji, tarča vseh tukajšnjih nemških nacionalistov, potem 20 let profesor na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu - tako je Janko Messner zraven vsakdanje skrbi za kruh napisal svoje družbenokritične knjige. Od »Ansichtskarten von Kärnten« / »Koroške razglednice« leta 1971 dalje, ki so ne samo zapiski tridesetih let, temveč tudi duhovit prispevek k najvišji književnosti, ki jo poznamo iz tega obdobja. Messnerjeve Skurne štorije in Gorše štorije pripovedujejo tako o vsakdanjih stiskah in dilemah kakor o metafizičnih in ideoloških zadregah sodobnega človeka, ki išče svojo pot med Scilo in Ka-
ribdo hudobnega materializma in patetičnega idealizma. Janko Messner v svojem literarnem delu prikazuje to ogroženost človekove sreče in človekovega upanja v dokaj zmedeni družbi 20. stoletja, živeči med uboštvom in bogastvom, tako v duhovnem kakor v materialnem smislu. Sijajni primeri teh literarnih del so mdr. Badgastein-ski protokoli ter zgodbi Job in Gluha loža iz Skumih štorij (gl. 3. izdajo pri Dravi, 2000) in zgodba Ne čakaj name z večerjo iz Gorših štorij.
Tudi kot pesnik in dramatik je veliko prispeval k razcvetu
sodobne slovenske literature, predvsem pa z dramo Pogovor v maternici koroške Slovenke ter s scenarijem za film Vrnitev (RTV Ljubljana), za katerega je leta 1977 prejel mednarodno ugledno priznanje Zlata Praha (gl. Messnerjeva »Dramska besedila«, Drava, 1997).
S čudovito pesniško zbirko Nikaragva moja ljubljena je podčrtal kulturno in socialno odprtost koroške slovenske literature, saj je v njej opeval in proslavil humanistično gledanje in dejanje v prid zatiranih ljudi. Njegovo prijateljevanje z Ernestom Cardenalom, pesnikom in nekdanjim ministrom Sandini-stov, se je do danes ohranilo, saj se avtor še zmeraj briga za izobraževanje tako imenovanih »cestnih otrok« v Nikaragvi, ki jim je napisal veličastne besede v njihova srca:
Nikaragva moja nova knjiga izkušenj iz revščine raste tvoja plemenitost
iz ponižanja tvoj lepi ponos iz premagovanja strahu t\’oja moč
iz zmage nad nasiljem tvoje zaupanje
tvoja goreča ljubezen do patria libre
brezdanja
kakor globine Pacifika.
Nam Korošcem je poleg vseh blago zvenečih pesmi in čvrste proze dal izvirno podjunskega junaka - Pokržnikovega Lukana, ki s svojo Bajdlnovo Rozo
preroma deželo ob Dravi, se »skuša« z ljudmi in jim daje duhovne moči za ohranjanje jezikovne kulture in optimizma za bivanje na lastni zemlji. Ta knjiga, ki ji je bil porodničar dr. Pavel Zdovc, je biser koroške poljudne književnosti in hkrati znamenje upora proti preziru in ošabnosti te nemarne »kljukaste dežele«: vlada ji »trinog oblastni, ki mu v srcu je sam led« (gl. kaseto tega Dnevnika v založbi Drava).
Ni čuda, da ima Janko Messner svoj ugled predvsem zunaj Avstrije. Izbor njegovih pesmi bo v kratkem izšel v devetih jezikih pri založbi Norea, istočasno pa njegovi »Aforizmi in bliskavice« pri celovški Dravi. Ugled pa ima ne samo med evropskimi avtorji - saj je dolga leta bil predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in je zdaj njegov častni predsednik -, temveč tudi med filozofi in intelektualci srednje Evrope, saj je s svojo ostro polemiko večkrat posegel v mrke diskusije ter obračunal z neumnim nihilizmom in drugimi smermi post-haideggerskega eksistencializma. Njegova ustvarjalna vizija je neločljivo povezana z areno življenja in zgodovine. Stal je zmeraj sredi življenja, ni bil nikoli apologet ljubljanskega filozofskega Niča. Najljub,ša hrana so mu ajdovi žganci, kakor mu je Prežihov Voranc najljubši slovenski avtor, Brecht pa nemški, saj nikoli ni zlezel v slonokoščeni stolp esteticizma in puhlega formalizma. Messnerje pisatelj življenjskega načela in zagovarja resnico človekovega dela in intelektualne natančnosti, zmeraj s prenikavim, kritičnim duhom. Lahko nam je v zgled za naše lastno ravnanje s kulturo in družbenimi konflikti.
V zvezi s tem zgodovinskim in sodobnim iskanjem resnice in njenega presojanja je avtor napisal aforizem, ki izpričuje ob vseh njegovih literarnih uspehih tudi njegovo nepogrešljivo, elementarno samokritičnost:
»V prizadevanju, priti resnici do dna, sem dostikrat obtičal na pol poti. Ne zamerite mi: z živahnejšo fantazijo jo bo lahko dognal vsak od vas.«
Jozej Strutz, DSPPPA
dr. Marjan Sturm
Čestitka
Dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, Master of advence Studies (MAS) obhaja danes,
13. decembra svoj 50. rojstni dan. Uredništvo, uslužbenke in uslužbenci na »Tarvizerci« mu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta!
ZELENA BRATOVŠČINA
Kapelski lovski zbor v Mariboru
Q reden bo sneg dokončno f pokril lovišča in zamedel vse sledi, so člani kapelškega lovskega zbora še enkrat šli na lov. Minulo nedeljo so se na povabilo prijateljev Lovske zveze Maribor podali na pogon na fazane v njenem lovišču v občinah Duplek in Ptuj.
V tem lovišču ima mariborska lovska zveza lastno fazanerijo, urejeno po sodobnih načelih vzreje in sonaravnega gojenja te perjadi.
Kapelške lovce sta pozdravila in spremljala Dušan Ju-hič, predsednik mariborske lovske zveze in podpredsednik Lovske zveze Slovenije, ter tajnik Andrej Ivančič.
Kapelški lovci so v treh pogonih uplenili lepo število fazanov, ki imajo v obširnih loviščih na dravskem polju, predvsem pa v fazaneriji, zelo dobre pogoje za preživetje. Mariborska fazanerija v bistvu zalaga vse območje s fazani, veliko lovskih gostov pa ima tudi iz tujine.
Po uspelem lovu in po pozdravu lovini so kapelški lovci pri zadnjem pogonu poglobili stike in prijateljstvo z gostitelji, seveda pa so spletli tudi šopek pesmi iz zborovega bogatega pevskega repertoarja. V imenu zbora ter udeleženih lovcev sta se Lovski zvezi Maribor in njenim sodelavcem za podporo pri lovu in za družabnost zahvalila predsednik Lovskega zbora Erni Župane in Peter Kuhar, ki je navezal te stike.
Franc Wakounig
	IH
a	hibi
	■piJuj
Zadovoljni lovci po uspelem pogonu
Popravek
11 poročilu o občnem zboru V Zveze slovenskih organizacij se nam je zgodila neljuba napaka. Dobitnik Petkovega priznanja ni dr. Janko Malle, poslovodja SPZ (čeprav bi mu ga seveda tudi iz srca privoščili), temveč znani aktivist in član Zveze koroških partizanov in soimenjak Janko Male iz Sel-Kota.
Pa tudi Slovensko šolsko društvo nima na razpolago 100 delovnih mest, temveč precej manj ...
Za napaki se opravičujemo in zagotavljamo, da se niso zgodile namenoma.
Uredništvo
Tudi letos je Slovenska pro-I svetna zveza pripravila bogat knjižni dar, ki ga boste lahko še pravočasno pred božičnimi prazniki kupili zase ali tudi kot darilo svojcem in prijateljem.
Koroški koledar 2002
Ker se bomo skozi vse naslednje leto 2002 leto spominjali pregona koroških Slovencev med drugo svetovno vojno (aprila bo minilo 60 let), je tudi osrednja knjiga, Koroški koledar v glavnem posvečen tej obletnici. SPZ želi z objavo spominov Janka Pečnika, Milke Kolenikove in Helene Igerc ohranjati spomin na krivice in zlo, ki je prizadelo celotno narodno skupnost, saj lahko mlajši rodovi le s poznavanjem lastne zgodovine delajo za boljšo prihodnost.
Koledar ima tudi tokrat obširen del s koroško bibliografijo za leto 2000, ki jo je sestavila Meta Domej. Poleg tega pa objavlja Andrej Leben pregled gledališkega dogajanja zadnjih dveh let med koroškimi Slovenci. Celoten Koledarje uredil Jože Rovšek.
Broširano, 168 strani, posamezna cena 150,- ATS ali 10,90 €.
Janko Ogris -Življenje in delo
Srednja in starejša generacija se še spominja legendarnega Miklavža, kot se reče po domače gostilničarjem v Bilčovsu. Janko Ogris, pregnanec kot še približno 1000 njegovih rojakov, je bil že pred vojno zavzet kulturnik, gospodarstvenik in politik in je po vrnitvi leta 1945 s tem delom tudi nadaljeval. Bil je pobudnik kulturnega dela v domačem kraju, po vojni pa se je udejstvoval tudi v vrstah Osvobodilne fronte in pri njenih nasledstvenih organizacijah. Bil je med vodilnimi funkcionarji Slovenske prosvetne zveze, veliko časa pa je posvetil
KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
lose» GoTTM.Mumse« Humankt in r„MTKIJ KOBOŠr.H Slovencev
Humani« vso Futvso
DER Karktnm Slowenen
Miroslav KoSi
MtUKA ICC
Illustriert von ' Ilustriral Marjan Manček
TVVKO OGRIS
Cena knjižnega daru, torej pri nakupu vseh naštetih knjig, je 450.- ATS ali 32,70 €.
Zgoščenki, ki ju je pravkar posnel mladinski zbor iz Maribora Carmina Slovenica, pa sta letos dodatek h knjižnemu daru. Zbora se gotovo spominjate z osrednjega koncerta SPZ v Šentjakobu in v Pliberku. Prva CD nosi naslov »CITIRA -Slovenska zborovska stvaritev II« in predstavlja dela odličnih slovenskih sodobnih skladateljev, njihove izvirne kompozicije ali priredbe ljudske motivike.
Druga CD pa se imenuje »Kraji in časi / Times and Pla-ces« in predstavlja poleg skladbe Lojzeta Lebiča znane mednarodne skladbe in kompozicije. Cena ene CD: 150,- ATS ali 10,90 €.
Ob tem naj opozorim še na javno predstavitev knjige o Janku Ogrisu, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 19.30 v gostilni Ogris, p. d. pri Miklavžu v Bilčovsu.
Koroški koledar (in ostale knjige iz knjižnega daru) pa bo predstavljen ob odprtju razstave o pregnanstvu koroških Slovencev leta 1942 v ponedeljek, 17. decembra, ob 19. uri v kulturnem domu v Pliberku.
V razvedrilo, pouk in spomin
tudi Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu. Knjiga zaobjema prikaz njegovega življenja in dela, poleg tega pa tudi njegove dragocene zapise iz najhujših časov pregona, ki jih je ohranila njegova družina. Spomine so uredili Avguštin Malle, Feliks J. Bister, Hanzi Filipič, Valentin Sima in Janez Stergar. Broširano, 232 strani, posamezna cena 260- ATS ali 18,90 €.
Janko Messner:
Aforizmi & bliskavice
Janko Messner je zagotovo eden najbolj znanih koroških avtorjev, ki prav te dni praznuje svojo osemdesetletnico. Tokrat je v založbi Drava izdal svoje bistre misli, 80 aforizmov in bliskavic za 80 let. V znani svežini in polemični ostrini raz-
krinkava surovo poniževanje, ki se pojavlja v družbeni realnosti današnje Koroške in v človeški družbi.
Trda vezava, 112 strani, slov. in nem., posamezna cena 230-ATS ali 16,70 €.
Josef Guttenbrunner -humanist in prijatelj koroških Slovencev
Josef Guttenbrunner, pokojni koroški politik, predsednik deželnega zbora, se je vedno zavzemal za sožitje in za pravice koroških Slovencev in bil njihov iskren prijatelj. Oktobra letos so mu pred slovensko gimnazijo odkrili spominsko ploščo, to dejanje pa so spremljali
tudi svečani govori, v katerih je povedano najvažnejše o tem velikem duhu koroške družbe. Broširano, 48 strani, posamezna cena 100-ATS ali 7,26 €.
Miroslav Košuta:
Basni kratke sape /
Fabeln auf flinken Füßen
Tržaški avtor Miroslav Košuta objavlja pesmi o živalih, živali tudi pripovedujejo, imajo pa seveda vse lastnosti in slabosti človeškega rodu ... Dvojezično slikanico je prevedel Klaus Detlef Olof, opremil pa jo je Marjan Manček. Posebno priporočljiva je za predšolske otroke in za otroke v ljudskih šolah.
Trda vezava, 38 strani, posamezna cena 175.-ATS ali 12,70 €.
SLOVENSKI VEČER V MESTNEM GLEDALIŠČU
»Tistega lepega dne« je bil gledališki užitek
Q december je že od nekdaj O • gledališki dan koroških Slovencev, njegov nosilec in organizator pa Krščanska kulturna zveza. Ta dan je ena od priložnosti, da Slovenci na senčni strani Alp spoznamo profesionalni odrski utrip v matični domovini in v njenih poklicnih gledaliških hišah. Za letošnji gledališki dogodek v celovškem mestnem gledališču je KKZ izbrala trpko-smešno igro »Tistega lepega dne« novogoriškega Primorskega dramskega gledališča.
Primorci so v jesensko turoben Celovec, kjer adventna osvetljava bolj slabo kot dobro preganja meglo in moker mraz, prinesli žarek, ne, ploho tistega smeha, ki zvali kamen s srca in da človeku, da znova prosto zadiha. Predstava po noveli Cirila Kosmača in v priredbi Srečka Fišerja je prav po svoji tematski zasnovi takoj pritegnila občin-
stvo in mu prirasla k srcu. To, kar so za Primorce črnosrajčniki, so za nas Korošce pač rja-vogvantneži, oboji pa so, najsi kot fašisti ali kot nacisti, stregli Slovencem po življenju.
A Kosmač in Fišer se nista šla neki moralizirajoč zgodovinski pouk. Ne, temu nasilju sta postavila nasproti popolnoma nepolitično, zato pa ne apolitično, dogajanje v obori medčloveških odnosov, družinskih in vaških spletk, čenč, nad vsem pa stoji neukrotljiv in samorastniški Stefuc, ki ga je sijajno zaigral Radoš Bolčina. Njegov tempo in intenzivnost sta taka, da ga soigralci in občinstvo mestoma le težko dohajajo, potem pa se spet pomirita. Vas, lahko je na Krasu, v Brdih ali pa v dolinah Beneške Slovenije, se prav po švejkovs-ko zoperstavi črnemu nasilju, ki je privihralo nadnjo, in njegovi predstavniki kaj kmalu plešejo
tako, kot gode vas. Če že nočejo, pa morajo. Domači kolabo-raterji fašistov pa se kaj kmalu znajdejo v vlogi legendarnih bratov Daltonov, ki tudi vselej nasankajo, kadar hočejo pridobiti družbeni ugled. Pri tem jim niti njihov brat ženin, igral ga je Iztok Mlakar, ne more kaj prida pomagati, fašistični predstojnik pa ima tudi druge namene in skrbi (ljubezen).
Predstava je imela vrsto prelomnic, ena od njih je nedvomno bila jezik, kajti prvi hip je publika ob primorskem narečju, točneje ga ne bomo lokalizirali, trznila in osupnila, tudi bolj napeto je morala prisluhniti. A po nekaj stavkih se je napetost polegla in gledalci so vidno in slišno uživali ob igri in ob narečnih cvetkah. Tako rekoč je ta večer v celovškem gledališču zares bil praznik skupnega kulturnega in jezikovnega prostora.
Franc Wakounig
MALE MODROSTI
Oddaje za otroke in odrasle na radiu AGORA
II K ale modrosti so po lanski IVI prvi seriji zdaj že druga presenetljiva zbirka izjav otrok med petim in sedmim letom na različne izbrane teme. Gre potemtakem za otroško filozofijo in poezijo hkrati, izrečeno in nato zapisano v obliki kratke pripovedi, poetičnega razmišljanja, aforizma ali modrega izreka. »Če ponoči smrčiš, ti lahko v usta muha prileti,« je samo ena izmed duhovitih in iskrivih otroških modrosti, kakršnih bodo polne pričujoče oddaje, ki v razgibano radijsko podobo uokvirjajo v živo posnete odgovore ter le rahlo obli-
kovana otroška modrovanja v interpretaciji dveh poklicnih igralcev. Poslušajmo, kaj nam bodo otroci povedali o stvareh, za katere smo mislili, da o njih že vse vemo!
Oddaje so pripravili otroci iz ljubljanskih vrtcev in koroških dvojezičnih ljudskih šol, dramaturško jih je oblikoval Blaž Lukan, zvočno Gabriel Lipuš, prebrala sta jih Judita Zidar in Jožef Ropoša, vezni tekst pa je prebrala Sonja Polanc.
Premiera prve oddaje bo v ponedeljek 17. decembra 2001, ob 18.00 uri na Radiu AGORA. Nato bodo sledile vsak dan do petka, ob isti uri, ostale oddaje. Producent celotnega projekta je Glasbeno gledališče GABRIEL. Projekt sta finančno podprla Urad zveznega kanclerja, oddelek za pospeševanje slovenske narodne skupnosti in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu.
Q odove gimnazijcev na slo-I\ venski gimnaziji je Janez Oswald vse od njene ustanovitve naprej kot učitelj likovne umetnosti spremljal skozi njihova šolska in mladostna leta, in jim skušal približati likovno umetnost v vseh njenih razsežnostih.
Razstava minuli petek, 7. 12. 2001 v k & k centru, kjer arhitekt in profesor Janez Oswald razstavlja svoje najnovejše slike, je pokazala, da njegov trud ni bil zaman. Ni dosti razstav, ki bi bile tako dobro obiskane in odmevne kot ta in kjer bi osebni odnos med umetnikom in občinstvom bil tako neposreden in spoštljivo-prijateljski.
Janez Oswald, po rodu Zi-ljan iz Gostinje vasi pri Štebnu, je po izobrazbi arhitekt. Študij arhitekture je zaključil v Ljubljani. Poln arhitekturnih idej in zamisli, ki pa so za Koroško bile skorajda šokanten novum, se je vrnil nazaj v deželo ob Dravi. S svojimi samosvojimi, dobesedno avantgardnimi načrti je razburil koroško in avstrijsko gradbeno javnost in sprožil
RAZSTAVA DEL JANEZA 0SWALDA V K&K CENTRU
Slike, polne notranje sile in moči
številne diskusije. Naj omenim le slovenski generalni konzulat, ki je bil prvo poslopje z ravno streho v Celovcu, cerkev v Selah, Feinigovo hišo v Svečah, slovensko gimnazijo in druge.
Oswald je postal in ostal pojem. Od ostrega odklanjanja do
navdušenega priznanja so segale reakcije ljudi, in še danes se prav radi in zelo živahno spuščajo v disput o »Oswaldovi arhitekturi«.
To je seveda prav danes, ob zasičenosti z raznoraznimi trendi in v preobilici vidnih izzi-
vov, veliko priznanje in dokaz samoniklosti ter osebnosti in avtoritete arhitekta Janeza Os-walda.
Kot slikar pa je stopil dosti pozneje in redkeje v javnost, čeprav slika že od mladih nog. Uspeh ga je spremljal tudi na
tej poti. Oswald je ljubitelj močnih barv in jasnih linij, predvsem pa zna slike napolniti z dinamičnostjo in močjo. Pri tem motiv ne igra vloge, najsi gre za poseg po arhitektonskem motivu ali pa za utrinek z jadranja na morju.
Oswald obvlada dramatiko barvne kompozicije, ve, kje mora dodati in kje zmanjšati pritisk izraza, ta vtis pa še dodatno stopnjuje s tehniko lopatice ali direktnega nanosa barve na platno. Oswald ne uporablja čopiča.
Oswalda in njegov opus je predstavil njegov nekdanji učenec in zdajšnji profesorski kolega Franc Krištof, Brina in Strings iz Ljubljane pa so prelepo zapeli in zaigrali vrsto slovenskih baladnih pesmi.
Franc Wakounig
Razstava del Janeza Oswalda v k & k centru v Šentjanžu je odprta do 27. 1. 2002 ob torkih, četrtkih in sobotah med 18. in 20. uro, ob sredah in petkih pa med 9. in 12. uro.
avesa se odgrne, pred nami Z. je scena, ki to sploh ni. Le dolgočasen oder s šestimi stoli na tleh in nekaj podobnih primerkov na steni. Pustota na odru, kot kje na že zdavnaj pozabljenem prizorišču, kjer so že odnesli vse slike, zavese in še kaj. Zanimiva, res zanimiva scena v predstavi Raymonda Queneaua.
Pa se skozi dvorano na oder skobaca prva figura. Nekakšno dobrohotno dekle je, to ji sije z obraza. Pa se ji priključi druga, taji noče niti odzdraviti, in tako počasi ena za drugo, vsaka je nekaj posebnega, med seboj se ne poznajo in se tudi nočejo. Zanimiva skupinska dinamika, ki jo oblikuje rivaliteta kljub dobro igranemu molku. Tega razbije mladenič, ki se jim predstavi za režiserja. Za predstavo potrebuje eno igralko, vsaj tako reče. Za predlogo jim da kratek tekst o mladeniču, ki ga lokalno aktualizira z Ogijem (Miklavžem) v Bilčovsu. Dekleta ga v avdicijskem preizkusu interpretirajo v vseh razpoloženjskih variantah, režiser poskuša na njih različne sloge, različne interpretacije, od zelo resnih, do prekipevajoče emocionalnih in humornih. V vseh igralskih slogih jih preveri, dekleta igrajo kokete, zaljubljen-ke, Američanko, Italijanko, telegram in še kaj. In na koncu: joj, saj režiser sploh ne potrebuje igralke, temveč igralca -zamenjal je namreč tekst...
V vsej predstavi ni kake povesti, toda v sami interpretaciji enostavnega besedila, v prikritih domislicah je humor, ki se odraža med gledalci.
To pa je nekoliko višja stopnja predstave, to je slog ali stil, ki ga je sedmerica z režiserko Alenko Hainovo ustvarila tako nekako mimogrede, brez velikih odrskih, scenskih, dramaturških in drugih gledaliških elementov. Njihovo »orožje« je bila igra, interpretacija, pre-
BILČOVS - PREMIERA
Uspele »Vaje v slogu«
mi to uspela. Igralke bi težko razvrščali po kvaliteti, saj so bile njihove vloge povsem različne. Vsaka je svojo odigrala
zgledna predstava. Starejša mladinska skupina v Bilčovsu je očitno našla nov izziv, če hočete nov slog, in to je zelo
mišljen gib, in to je oblikovalo dramaturgijo, trajno napetost na odru.
Šest deklet starejše mladinske igralske skupine SPD Bil-čovs, Barbara Boštjančič, Marjeta Reichmann, Mira Berch-
told, Nadja Reichmann, Tanja Lesjak in Maria Anna Gasser ter Mihi Krištof so oblikovali predstavo, ki zagotovo odstopa od koroškega mladinskega povprečja. Predvsem tematsko in slogovno. Alenka Hain je z nji-
po najboljših močeh. Dominiral je Mihi Krištof v vlogi režiserja in zanj bi bilo škoda, če se ne bi nadalje izobraževal v igri.
Predstava je dinamična, jezik je lep, izgovorjava zelo dobra, v vseh ozirih torej prav
pomembno za njen nadaljnji razvoj.
Ker scene skoraj ni, je predstavo mogoče igrati na vseh odrih. Zelo jo priporočam za gostovanja.
Jože Rovšek
LIKOVNA RAZSTAVA PRI MIKLAVŽU
Klaričev spomin na prihodnost
Slika in Ivan Klarič
7a miklavža so si pri Mikla-I—\lu v Bilčovsu naredili zelo lepo in kulturno-umetniško darilo. Ivan Klarič, znan in priznan snemalec, je pripravil razstavo svojih slik. Postavil jo je pod filozofsko geslo »spomin na prihodnost«, kar seveda ob skorajšnjem prestopu iz starega v novo leto zadobiva močno transcedentalno komponento in dimenzijo brezčasnosti.
Svoj izjemen vizualni občutek, ki ga usposablja za mojstrske filmske posnetke, nasičene z atmosferičnostjo trenutka in izpovednostjo motiva, Ivan Klarič redno dokazuje s posnetki na televiziji, pa tudi v drugih avdiovizualnih pripomočkih. Pri tem pa seveda dokumentarna plat vselej stoji v prvem planu.
V svojem dokaj skopo odmerjenem prostem času išče Ivan Klarič nove umetniške in izrazne možnosti. Uteho vedno znova najde predvsem v slikanju in pisanju liričnih pesmic.
Klarič se ne zadovoljuje z enostavnimi in lahkimi rešitvami, ampak išče to, kar je skrito za platnom javnosti in za zmenjenimi ter ustaljenimi oblikami družbenega konsenza. Skratka, išče filozofske odgovore na vprašanja, ki ga tarejo in zaposlujejo, vse iskanje in najdeno rešitev pa transformira na prazen bel list.
Razstava pri Miklavžu je bila vkomponirana v kulinaričen dogodek (temu se zdaj reče »event«), čigar višek so bila čudovita vina iz goriških Brd.	Franc Wakounig
PRIREDITVE
ČETRTEK, 13. 12.________________
VELIKOVEC, okrajno glavarstvo
19.00	Odprtje razstave mag. Richarda Bošiča »Unikati iz narave«. Glasbeni okvir Janez Gregorič (kitara). Razstave je odprta
do 11. 1. 2002.
PLIBERK, kulturni dom -Mohorjeva založba
20.00	Predstavitev knjige Kiki Kogelnik »Das malerische und plastische Werk«
PETEK, 14. 12.__________________
CELOVEC, IKUC
15.00	Ivan Cankar - delavnica z E. Köstlerjem (samo s prijavnico)
ŠENTILJ, farna cerkev - KKZ
19.00	Pastirska igra. Nastopajo igralci/igralke in pevke/pevci iz Roža in z Gur
DUNAJ, slov. kulturni center Korotan, Albertgasse 48
19.00	Božična razstava »Idrija Dunaju
-	Dunaj Idriji«. Idrijske klekljane čipke
PLIBERK, kulturni dom
20.00	Koncert za akcijo luč v temi. Sodelujejo: MoPZ »Trta«, »Kvintet Foltej Hartman«, »Stadtchor Ferlach«, »Doppelsextett Unterkärnten«, »Gospelchor Bleiburg«, mešani zbor iz Pliberka, mešani zbor vaške skupnosti St. Jakob v Labotski dolini, »St. Katharina-Chor«, »Jauntaler Streich«, »Blockflötenensemble
der MS Bleiburg« in »Reichenfelser Weisenbläser«
ZILJSKA BISTRICA, kulturno središče pri Drumlnu
20.00	Večer z Rudijem Benetikom (slike), Hanzijem Weissom (diapo-rama - predstavitev umetnika) in Josefom Jamnigom (glasba)
SOBOTA, 15. 12._________________
CELOVEC, IKUC
10.00	Ivan Cankar - delavnica z E. Köstlerjem (samo s prijavnico)
ŠENTJANŽ, k & k
17.00	Osel Nazarenski. Lutkovna predstava Freyer teatra iz Ljubljane.
ROŽEK, galerija Šikoronja
17.00	»Približevanje umetnosti« ob razstavi Adolfa Frohnerja
SLOVENJ PLAJBERK, farna cerkev - Fara Slovenj Plajberk
18.00	Adventno petje. Sodelujejo: domače pevske skupine in skupina »Rožmarin« iz Kotmare vasi
VOGRČE, farna cerkev
19.00	Adventno petje. Sodelujejo: otroški pevski zbor LŠ Vogrče, vogrški cerkveni zbor, Vidrinke, PIS KPD Drava, Kvintet Foltej Hartman, MoPZ Kralj Matjaž in recitatorji domačega kulturnega društva
ŠENTILJ, farna cerkev - KKZ 19.00 Pastirska igra. Nastopajo
igralci/igralke in pevke/pevci iz Roža in z Gur
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
19.00	Družabni večer s počastitvijo slavljenk in slavljencev; pevski spored: Kvartet v Črnicah,
Boris in Nuži
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati
-	SPD Borovlje
20.00	Božičnica
NEDELJA, 16. 12.______________
DOBRLA VAS, kulturni dom
09.00	Redni občni zbor SPD Srce
KAZAZE, farna cerkev
09.30	Adventno petje
ŠENTJAKOB, regionalni center -Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Božičnica
ŠMIHEL, farna cerkev -KPD Šmihel
14.30	Adventno petje. Sodelujejo: otroški zbor Katarina, Šmihelski kvintet, Šmihelski mladinski zbor, MePZ Gorotan, cerkveni zbor iz Šentpetra na Vašinjah
ZGORNJE LIBUČE, podružna cerkev - MoPZ Kralj Matjaž
15.00	Adventno petje. Sodelujejo: Kvintet Šmihelski puebi,
Kvintet MGV Petzen, Mlada Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž
ŠENTILJ, farna cerkev - KKZ
19.00	Pastirska igra. Nastopajo igralci/igralke in pevke/pevci iz Roža in z Gur
ZILJSKA BISTRICA, kulturno središče pri Drumlnu
20.00	Literarno branje Engelberta Obernosterer
PONEDELJEK, 17. 12.
PLIBERK - SPZ, MPZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, SPD Edinost
19.00	Predstavitev koroškega koledarja 2002 in odprtje razstave o pregnanstvu koroških Slovencev leta 1942.
SREDA, 19. 12.________________
BILČOVS, pri Miklavžu - SPZ,
SZI, SPD Bilka
19.30	Predstavitev knjige Janka Ogrisa - Življenje in delo. Ob tej priložnosti bo še predstavitev knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze
SOBOTA, 22. 12._______________
LJUBLJANA, v župnijski cerkvi Stožice - KKZ, Klub koroških Slovencev v Ljubljani, župnijski urad Lj-Stožice
14.00	Pastirska igra. Nastopajo igralci/igralke in pevke/pevci iz Roža in z Gur.
Ponovitve ob 17. in 20. uri;
KOTMARA VAS, v društveni sobi v stari LŠ - SPD Gorjanci
15.00	Božičnica
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Božičnica
NEDELJA, 23. 12.______________
MARIBOR, v župnijski cerkvi Pobrežje - KKZ, župnijski urad Pobrežje, Klub koroških Slovencev v Mariboru, ZKO Maribor
19.00	Pastirska igra. Nastopajo igralci/ igralke in pevke/pevci iz Roža in z Gur
PETEK, 28. 12.
ŠMIHEL, farna cerkev - KKZ,
KPD Šmihel, MePZ Gorotan, fara Šmihel
19.00	Pastirska igra. Nastopajo igralci/igralke in pevke/pevci iz Roža in z Gur
SOBOTA, 29. 12._______________
PLIBERK, kulturni dom - MPZ Podjuna
20.00	Ples Podjune.
Igra Sedensek Sekstet
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 14.12. I 18.00 Zrcalo kulture: »Kino kreativ« Želesna kapla 18.45 Poročila
19.00	Proud To Be Loud 20.00 BBC News
20.06	Global Loops 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Sto decibelov
24.00	Soundtrack tedna: From Hell
01.00	Zrcalo kulture (pon.) 02.00 Glasba
- jazz/world 05.45 Na današnji dan_____
SO 15.12.1 18.00 Campus 18.45 Poročila
19.00	Special 20.00 BBC News 20.06
Yugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
NE 16.12. I 18.00 Nedelja drugače: Be-zirksmedienzentrum Spittal 18.45 Poročila 19.00 Musič For The Masses / glasbeni magazin 21.00 Glasba 22.00 For Those About To Rock 24.00 Sto decibelov (pon.)
01.00	Nedelja drugače 02.00 Glasba -
jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
PO 17.12. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko
18.45	Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Oklahomo
21.00	Take The Jazz Train 23.00 Context
XXI 24.00 Forum: Gabriela Hauch: ..und sie bewegt sich doch 01.30 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
TO 18.12. I 18.00 V pogovoru 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News
20.06	Noche Latina 21.00 Campus (pon.)
22.00	Glasba 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.)
01.45	Glasba - jazz/world 05.45 Na da-
našnji dan_____________________________
SR 19.12. I 18.00 Literarna kavarna: „Selbstmord«; branje 18.45 Poročila
19.00	Voz Latina 20.00 BBC News 20.06
Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 Zajtrk s profilom (pon.): Hertha Maurer-Lausegger 1.30 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
ČE 20.12.1 18.00 Po Koroškem: Osamljeni božič 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show
21.00	Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.)
23.00	Literarna kavarna (pon.): „Selbstmord«; branje 24.00 Glasba - jazz/world
01.00	Po Koroškem (pon.) 01.45 Glasba -
jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
razpisuje
fotografski natečaj
za najboljše slike s planinskimi motivi.
Fotografije naj imajo velikost 30 x 40 cm, vsak udeleženec pa lahko odda največ tri slike. Vsaki sliki je treba dati geslo, poslati pa jih je treba do 31. decembra 2001 na naslov: Slovensko planinsko društvo, 9020 Celovec / Klagenfurt, Tarviser Str. 16.
1 1	
	česrita
PRAZNUJEJO! Olga Trodt iz Ščedma pri Šentjakobu - rojstni dan; Marija Lauritsch v Klopcah pri Škofičah - rojstni dan; Tomi Ogris iz Stranj pri Bil-čovsu - rojstni dan; Doroteja Rulitz s Stranj pri Kotmari vasi - rojstni dan; pater Bertrand Kotnik iz Šentruperta pri Velikovcu - 88. rojstni dan; Krista Kru-schitz v Klopcah - osebni praznik; Mici Ogris - Kovačeva s Šajde - rojstni dan; Pepi Kelih iz Sel - rojstni dan; Štefan Bradač s Kota v Selah - rojstni dan; Eduard Fera iz Belovč - rojstni dan; Marija Kurnik z Rude - dvojni praznik; Elizabeta Smolnik iz Čirkovč - rojstni dan in god; Marjan Januš iz Kort - rojst-
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 13. 12. » 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 14.12.118.10 Utrip kulture_______
SO 15.12.118.00 Od pesmi do pesmi, ...
NE 16. 12.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel
18.00	Od pesmi do pesmi, od srca do srca
PO 17. 12. | 18.10 Kratki stik______
TO 18. 12. » 18.00 Otroški spored
SR 19. 12.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper
12.07	Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem___________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant__________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 16. 12. | 13.30 ORF 2 • Europti-mus - Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu je prejela pospeševalno nagrado Foruma Evropa. • Rektor Jože Kopeinig prejemnik deželne nagrade za človekove pravice. • Odeje, preproge, blazine in drugi izdelki iz ovčje volne, pri- in predelani na kmetiji Goltnik v Podkraju pri Pliberku. • Gsung'n und gspielt: Za živeto sosedstvo - zaključni dvojezični koncert za akcijo Luč v temo v kulturnem domu v Pliberku. • Pastirska igra : Po 14 letih ponovno zaživi besedilo Andreja Šušterja Drabos-njaka v farni cerkvi v Šentilju.__________
PO 17.12. ■ 3.30 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lah-ko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig.........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@sto.at
Tajništvo .................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve .............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
---------------------VSI --------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
ni dan in god: Kristina Pavlič z Obirske-ga - rojstni dan; prof. Janko Messner z Osojnice - 80. rojstni dan; prof. Janez Oswald iz Celovca - 80. rojstni dan; Tanja Štern iz Rikarje vasi - rojstni dan; Franc Černut iz Loč - rojstni dan; Regina Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Berta Kropivnik s Kota v Selah - rojstni dan; Valentin Kargl iz Bač - rojstni dan; dr. Messner Mirko iz Celovca - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Križ na vrhu Topiče
Pogled z vrha
PLANINSTVO
Topiča in Ojstra
"7a poznojesenski ali bolje ^rečeno zgodnjezimski čas sem si tokrat izbral dva mala gorska vrhova v kapelskih grapah, lepensko Topico in Ojstro v Lobniku.
Široka do vrha poraščena Topiča stoji med Ojstro in Peco. Dostopna je preko vzhodnega in zahodnega grebena. Našo pot lahko začnemo pri nekdanji gostilni Riepl blizu planine Luže. Tam so pred kratkim tudi postavili novo tablo z zemljevidom kapelških in sosednjih pešpoti. Prvi del poti hodimo po gozdni cesti, dokler
ŠPORT
Slovenske smučarke spet v vrhu
Špela Pretnar s petim in Nataša Bokal z devetim mestom sta na slalomu svetovnega pokala v italijanskem Sestrieru dokazali, da se vračata na pota stare slave. Po slabem začetku je to dober obet pred nadaljevanjem olimpijske sezone. V ponedeljek je bil v Madonni di Cam-piglio še moški slalom, kjer se je z osmim mestom izkazal Drago Grubelnik.
ne pridemo do stare koče, ki zdaj služi kot krmilnica za divjačino. Kmalu nato nas smerokaz usmeri iz ceste na gozdno pešpot. Sledimo dobro markirani poti, dokler ne zagledamo skozi gost smrekov gozd globoko prepadno žrelo, ki se odpira proti Podjuni. To obidemo in se nato dvigamo strmo proti vrhu Topiče. Malo pod vrhom se poti cepijo, mi zavijemo na desno proti vrhu in smo v nekaj trenutkih na vrhu 1649 m visoke Topiče. Od Riepla do vrha Topiče smo hodili slabo uro. Na vrhu je postavljen lesen križ s spominsko tablico za ka-pelškega planinca Jerlich Han-zija, ki se je leta 1988 smrtno ponesrečil na Grintovcu. Na severu pod nami vidimo vso Podjuno, proti jugu Kamniške Alpe in proti zahodu Karavanke. Sestopimo lahko po nemarkirani
Slovenske rokometašice v četrtfinalu?
Na ženskem svetovnem rokometnem prvenstvu v Italiji je Slovenija v predtekmovanju po štirih zmagah nad Tunizijo, Italijo, Brazilijo in Urugvajem v zadnji tekmi s 24:32 klonila proti Norvežankam, svetovnim prvakinjam. V osmini finala so bile v torek njihove tekmice prav Avstrijke in če je varovankam Toneta Tislja le-te uspelo premagati, bodo danes v četrtfinalu igrale proti Dankam, ki so podobno vrhunska reprezentanca kot Norveška. D. T.
poti v Zagorje (Sagerberg) pri Stari vasi (Altendorf). Mi pa se spuščamo po zahodnem grebenu Topiče proti sedlu med Topico in Ojstro, kjer pridemo mimo majhne lovske koče, kjer se dostikrat kaj dogaja. Od tam naprej sledimo gozdni cesti, dokler nas ne usmeri smerna tablica v pobočje Ojstre. Zadnji del poti se strmo dviga po vzhodnem grebenu skozi delno pečevnat svet do vrha 1577 m visoke Ojstre. Od Topiče do Ojstre je dobro uro hoje. Tik pod križem so marljivi planinci postavili klopi in mize za počitek utrujenih planincev. Sestop je možen preko zahodnega grebena Ojstre na Prevernikovo sedlo in dalje v Homeliče ali Rebrco ali pa preko kmetije Mikej v Lobnik. Mi pa za sestop vzamemo vzhodni greben do prvega križišča, kjer zavijemo na desno proti kmetiji Ve-gel. Pri naslednjem križišču pa zavijemo na levo, kjer nas pot vodi v vzhodni smeri nazaj proti Rieplu. Pridemo mimo domačij Topičnik in Petrnel. Nazadnje pridemo do domačije Peršman, kjer danes domuje muzej, ki naj bi obiskovalce spominjal na grozodejstva nemške diktature. Od Peršmana se pot začne spet dvigati do Riepla. Od Ojstre do Riepla bomo rabili dobri dve uri hoje.
Opisana krožna pot je uporabna za vse, ki imajo nekaj kondicije, tehnično pa sploh ni zahtevna in nevarna. Zato jo lahko prehodimo v vseh letnih časih.	mami
Slovenska športna zveza
vabi na
smučanje, carving in snowboarding
v Bad Hofgastein
od 10. do 16. februaija 2002
Udeležence bodo spet vodili izkušeni učitelji. Nastanitev v hotelu Moser v centru mesta (termalno kopališče, savna, fitness-prostori itd) Brezplačen prevoz z avtobusom do žičnice Schloßalmbahn (10 min od hotela). Cena 7.200 šil. (523,24 €).
Prijave s predplačilom 1.000,-šil. (72,67 evrov) na osebo pod geslom »Bad Hofgastein 2002« pri Posojilnici Borovlje, konto št. 1-03.029.113, bančna številka 39102.
VOGRČE
Pogreb
Šulnove matere Alojzije Müller
v
e pred nekaj časa smo se v L. Vogrčah za vedno poslovili od poznane, ponosne, zavedne ter priljubljene Šulnove matere Alojzije Müller. Pokojna izhaja iz zavedne in delavne Šulnove rodbine, in mlada Lojzka je vse te plemenite lastnosti prevzela in dala naprej svojim potomcem.
Lojzka se je poročila z
Mlinarjevem Tonejem iz Čir-kovč. Skupno sta uspešno gospodarila, tako daje Špul-nova kmetija bila vzor umnega in sodobnega kmetovanja. V zakonu se jima je rodil sin Jozej, ki je danes gospodar na domači kmetiji in zelo marljiv. On in njegova družina so
zelo aktivni v slovenskih kulturnih, političnih in gospodarskih ustanovah.
Pokojna Šulnova mati se ni razdajala le za družino, ampak je pomagala, kjer je le mogla in vsem, ki so bili potrebni pomoči.
Poleg skrbi za dom in družino je vselej imela tudi čas za duhovno hrano, prav posebej pa je skrbela za obstoj in razvoj slovenske besede in kulture. Udejstvovala se je v prosveti in pri petju, in je to poslanstvo posredovala tudi sinu. Z ženo Ivo sta otroke vzgojila v zavedne in marljive člane naše narodne skupnosti.
Pokojna Alojzija Müller je bila dobra mati, ki jih je malo takih. Naj ji bo lahka zemlja na vogrškem pokopališču. Sinu Jozeju, ženi Ivi, sinovom in sorodnikom pa iskreno sožalje.
ikej
Iščete še darilo za božič? Imamo odlične predloge!
Pri založbi Drava so izšle nadvse zanimive in predvsem kvalitetne knjige. Morda boste
med njimi našli tudi kaj zase in za prijatelje.
Mariella Mehr: Widerwelten (Poezija) Elementaren dogodek in velika umetnost -Widerwelten so vse hkrati. Broširano, 80 strani, 203,- ATS ali 14 €
Dragoslav Dedovič:
Eine Kawasaki für Wukman Dedowitsch
(Poezija)
Lirika, ki se ne ogne reklami, kiču in vojnemu poročeval-stvu, vendar raziskuje tisto, kar se za vsem tem skriva. Broširano, 80 strani, 174.-ATS ali 12 €.
Fabjan Hafner: Freisprechanlage -Brezročno govorjenje -Vivavoce
(Poezija) Ko se tisto, kar je konkretnega, poigrava z abstraktnim (trojezično). Trda vezava, 272 strani, 307.-ATS ali 21 €.
Blagoja Risteski Platnar: Das Haus am Ende des Dorfes
Pripovedi iz Makedonije Makedonska pripovedna umetnost, ki jo vse premalo poznamo. Trda vezava, 240 strani, 283.- ATS ali 19,50 €.
Tomo Virk: Die Zeit der kurzen Geschichte Pripovedi iz Slovenije Privlačna sodobna literatura iz Slovenije. Trda vezava, 288 strani, 307.-ATS ali 21 €.
Brigitte Entner /
Martina Berchtold-Ogris / Helena Verdel: Die Drau ist eine eigene Frau / Drava je svoja frava
Glavna vodna žila Koroške skozi zgodovino in življenje ob njej. Trda vezava, 192 strani, 334.-ATS ali 23 €.
Die Drau Ut eine eigene Frau
Drava |e svoja frava
ODBOJKA-SK ZADRUGA AICH/DOB
Senzacionalen mednarodni uspeh na tuminu v Zlinu - 2. mesto!
A dbojkarji SK Zadruga Aich/ Uöob so se od 6. do 9. 12. skupaj z zvestimi navijači udeležili CEV turnirja v Zlinu (Češka) in se uvrstili na odlično drugo mesto. Lepemu uspehu na mednarodni ravni botrujejo izvrstni pogoji v športni dvorani KD, odlično vzdušje med igralci in funkcionarji ter glavno spozorstvo podjetja Zadruga-market s predsednikom Andrejem Wakounigom na čelu.
Pred odhodom iz Doba, moštvo je spremljala tudi skupinica navijačev, med njimi tudi A. Wakounig, so igralci izžarevali optimizem in bili dobro razpoloženi. Ob dvanajstih opoldne je izkušeni šofer »Otto der Streitbare« zaprl vrata in pognal motor v smer proti Dunaju in nato v mesto Zlin, ki leži v trikotu Češka-Slovaška-Madžarska.
Prometna nezgoda -rahel šok
Pred Dunajem, okrog 16. ure popoldne, je pričelo močno snežiti in nekaj kilometrov pred mestom Breclav na češki strani se je zgodila v gozdnem predelu prometna nesreča, ki je k sreči le rahlo prizadela koroški avtobus. Po enourni nenačrtovani pavzi je potovalna družba ob desetih ponoči prispela na cilj. Načrtovani trening pa so morali zaradi pozne ure preložiti na petek. Po naporni 12-urni vožnji in večerji v športnem centru se je podala ekipa v hotel »Sol«. Tam so stanovali tudi igralci OK Maribor in gostje iz Izraela.
Zlin - mlado mesto z močnim gospodarstvom
Zlin leži v kotlini in šteje danes približno 100.000 prebivalcev. V socialistični eri se je mesto imenovalo Gotvaldov in doživelo velik vzpon. Tam je doma industrija obutve, znamka Bata je danes svetovno znana firma s koncernim sedežem v Kanadi, »Barum« izdeluje gume in številne druge gumijaste izdel-ke.Tamkajšnja univerza je imenovana po Tomašu Bati (1876—
1932), v mestu pa se nahajajo muzej obutve, razne fakultete, izobraževalne ustanove, gledališče, športni center in podružnice znanih evropskih veleblagovnic.
Dve gladki zmagi
V petek dopoldne so imeli igralci prvi trening, nekateri so si ogledali ob sončnem in hladnem vremenu zanimivosti mesta, nekateri so sedeli v kavami ali pa v pivnici in uživali dobro češko pivo, drugi so spet kupovali darila ali spominke za svojce ...
V	prvem srečanju, v petek ob 17. uri popoldne so Dobljani presenetljivo gladko premagali OK Maribor v 70 minut dolgem dvoboju s 3:0 (-23/-22/-13). Igralci Maribora so Dobljane pošteno podcenili in bili po porazu popolnoma na tleh. Očeta zmage pa sta bila odlična T. Hafner in R. Chocholak, ki sta blestela v dvorani, ki nudi prostora za 3.500 gledalcev. Veselje po zmagi je bilo nepopisno. Navijači pa so med tekmo glasno spodbujali in bodrili igralce in tako prispevali svoj delež k zasluženi zmagi.
V	soboto pa je bil nasprotnik Dobljanov nekdanji češki mojster VSC Zlin, pri katerem je igral tudi že kapetan Dobljanov Peter Goga. V prvem nizu so Dobljani igrali dovršeno in ga dobili kar s 25:17. Igralci Zlina, pa tudi domači gledalci so bili presenečeni. Drugi niz je bil izenačen, vendar v prid močnejših Dobljanov (25:23). V tretjem nizu so Dobljani malo popustili in izgubili z 22:25. V četrtem nizu so se Dobljani spet pokazali z najboljše strani in zmagali s 25:17! Odlično partijo so spet odigrali T. Hafner, R. Chocholak, S. Durič. Celotno moštvo se je hrabro borilo, k zmagi pa so prispevali tudi glasni navijači Niko, Stefan, Branko, Paul, Tone, Franc in seveda Andrej.
Maribor je isti dan podlegel izvrstni ekipi Kfar Saba iz Izraela z 0:3. Trener Mariborčanov Teo Pajnik je nato kratkomalo odstopil.
Navijači so na vseh tekmah bodrili in spodbujali Dobljane in dali vse od sebe
Nepozabni finale
Napetost pred finalnim srečanjem v nedeljo ob 15. uri je bilo čutiti že pri zajtrku v hotelu. Tenor Dobljanov pa je bil, da je mogoče vse. Odločila pa bo dnevna forma in rezerva moči. In tako je tudi bilo. V prvem nizu so Izraelci šli v vodstvo in ga gladko dobili s 25:19. Drugi niz pa je bil čisto po okusu gledalcev in absolutna redkost. Dobljani so strnili vse sile in šli v vodstvo s 4:0! Izraelci so postali negotovi in nervozni. Niz je bil
napet kot lok in je trajal skoraj eno uro.Obe moštvi sta se hrabro borili, enkrat so vodili Dobljani, potem spet Izraelci. Številni gledalci so videli krasne akcije na obeh straneh in Dobljani so bili srečnejši in zmagali s 38:36! Ta niz pa je Dobljane precej izmučil. V tretjem nizu so se vrstile napake in gostje so ga dobili gladko s 25:16. V predodločil-nem četrtem nizu so Dobljani spet šli v vodstvo s 4:0. Nižje bil spočetka izenačen, proti koncu pa je že zmanjkalo moči in kon-
centracije. Dobljani so dali vse od sebe, a so vendar podlegli močni profesionalni ekipi K. Saba s 3:1.
Kljub porazu je bil nastop Dobljanov v mednarodni odbojkarski areni zelo uspešen, saj so odigrali proti Izraelcem najboljšo tekmo v zgodovini kluba. Tudi Zlinčani se bodo tega srečanja še dolgo spominjali, kajti tako napete tekme že dolgo niso videli.
Klubsko vodstvo kot tudi sponzorji in navijači so lahko ponosni na odlično 2. mesto v Zlinu, ki vliva vsem novega upanja za prihodnost. Drugo leto bo namreč klub praznoval 20-letnico obstoja.
Z lepimi in nepozabnimi vtisi so se igralci in spremljevalci srečno vrnili domov.
Rezultati: Maribor - Dob 0:3, K. Saba - Zlin 3:1, Dob -Zlin 3:1,Maribor - K.Saba 0:3, K.Saba- Dob 3:1 in Zlin -Maribor 3:1.
Dobljani igrajo v soboto, ob 19. uri, proti Hartbergu. Vabljeni!
Besedilo in slike: Mirko Štukelj
NAMIZNI TENIS
Nastop ženske elite v Pliberku
"7 a »Humško skupnost« pri Z.Pliberku z glavnim organizatorjem Francem Juwanom na čelu in njegove pomagače bo 18. 12. velik dan. Kajti že drugič - lani so uspešno izvedli tekmovanje »Austrian top ten« - v kratki zgodovini kluba gostijo vrhunske igralke namiznega tenisa, tokrat iz Slovenije in Avstrije. Avstrijsko reprezentanco zastopajo »Suši« Liu Jia, Judit Herczig, Andrea Mayrhofer in Martina Petzner. V slovenski ekipi igrajo Petra Dermastja, Helena Halas, Martina Safran in Biljana Todorovič. V prvem srečanju v Ljubljani so Avstrijke zmagale s 3:1 in so v
Glavni organizator Franc luwan Foto: Štukelj
KD v Pliberku velike favoritke. V tem srečanju bo tudi določen skupinski zmagovalec. Franc Juwan: »Zelo sem ponosen, da nam je avstrijska namiznoteniška zveza poverila organizacijo tega srečanja. Pogoji v KD so odlični in tudi bližina Slovenije je bila vzrok
za izvedbo tekmovanja pri nas. Seveda pričakujem tudi vrsto navijačev iz Slovenije in pa seveda domačine.«
Namiznoteniška sekcija »Humske skupnosti« je začela delovati pred šestimi leti, ena ekipa igra v 2. razredu, ena pa v koroški podligi. »V naši sredi imamo velik talent in sicer Katrin Warasch, ki igra z menoj in F. Meklinom v podligi. Smo zelo aktiven team in namizni tenis nam je zelo pri srcu. Kar pa zadeva sponzorje, pa moram reči, da v naši okolici ni toliko velikih firm, da bi nas širokogrudno podpirale. Moramo iti pot malih korakov,« meni simpatični učitelj, ki opravlja svoj poklic na Visoki tehniški šoli v Celovcu.
Športni top dogodek se bo pričel prihodnji torek, 18. decembra, ob 19. uri v KD v Pliberku. Prisrčno vabljeni! M. Š.