Ljubljana, četrtek, IÜ. aprila 1947 Vwttatna plaćan* ▼ fotrnki Leto Vlil., štev. 84 — Posamezna številka 2 din tir UREDNIŠTVO LN LPRAVAl LJUBLJANA. KNAFUEVA ULICA ŠTEV. 8 TELEFON 55-22 DO 55-28 &OKOPIS1 SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN Rana PONEDELJKA INSERATN1ODDELEK LJUBLJANA TELEFON 18-32, 58-31 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN ti L A S i L O O S V O B O D I L N E F B O N T E SLOVENIJE ★ ZASEDANJE SVETA ZUNANJIH MINISTROV Nemška ustava se lora izdelati na demokratičnih temeljih in mora okrepiti razvoj Nemčije kot demokratične in miroljubne države Sovjetska delegacija predlaga, naj nemški narod odloči s plebiscitom, kakšno državno ureditev hoče imeti Poziv predstavnikov premogovnik delavcev za tekmovanje v prometu in kovinski industriji Beograd, 7. aprila- Voditelji In sindikalni predstavniki premogovnih delavcev generalne direkcije premoga ministrstva za rudarstvo FLRJ so po3lali s svojega zborovanja delavcem in nameščencem v prometu in kovinski industriji poziv na tekmovanje. V pozivu je rečeno: Voditelji in predstavniki sindikatov premogovnikov so prevzeli na svojem zborovanju, ki je bilo v ministrstvu za rudarstvo FLRJ, pred našim ljudstvom, našo vlado in našim dragim voditeljem maršalom Titom obveznost, da bodo izpolnili plan proizvodnje do 29. novembra 1947., do dneva proglasitve republike. Za to tekmovanje so se zavzemali predstavniki sindikalnih organizacij, ki so prevzemali z največjo borbenostjo in odločnostjo obveznosti. Zavezali smo se, da bomo dali v letu 1947. državi več črnega in rjavega premoga, kakor pa določa plan, povečati hočemo produktivnost dela za 12'%, kakovost premoga hočemo zboljšati za S %, stroške proizvodnje pa zmanjšati za 5 % glede na stroške, ki jih določa plan. To so obveznosti, ki so jih prevzeli vsi premogovniki v državi, vsak rudnik pa ima še svoje posebne obveznosti. Pozivamo vas na tekmovanje glede onih obveznosti, ki ste jih prevzeli in ki bodo največ prispevale k boljši in hitrejši izdelavi plana za vse naše gospodarstvo. Premog je ena izmed osnovnih surovin za pravilno in dobro delo v naši industriji in prometu Mi smo to uvideli in smo za to mobilizirali vse sile, da izpolnimo plan in svoje tekmovalne obveznosti. Pozivamo tudi vas, da povečamo v medsebojnem tekmovanju svoje sile, dvignemo kakovost dela in prispevamo čim več za čim hitrejšo zgraditev boljšega življenja naših narodov', če bomo izpolnili tekmovalne obveznosti, bomo tudi prispevali k splošni izgradnji naše države in izpolnitvi nalog, ki jih poslavljata pred nas naše ljudstvo in naš dragi tovariš maršal Tito. Tovariši, naprej za pravočasno izpolnitev plana in za čim večje količine surovin, materiala ter strojev za naše gospodarstvo. Rudarji v premogovnikih so se zavezali, da bodo izvršili letošnji proizvodni plan do 29* novembra Moskva, 8. apr. (Tass) Dne 7. aprila je Svet zunanjih ministrov na sestanku, k-; mu je predsedoval Bidault, nadaljeval proučevanje poročila koordinacijskega odbora o obliki in obsegu začasne politične organizacije Nemčije. Ministri so razpravljali o tretji točki, ki govor; o nalogah posvetovalnega sveta za Nemčijo, in sprejeli britanski predlog, naj posvetovalni svet daje kontrolnemu svetu splošna navodila za delo centralnih upravnih resorov. V predlogu Molotova je bil po britanski formulacij; črtan pristavek o navodilih glede števila in obsega dežel. Brjtansko formulacijo so poslal; redakcijskemu odboru, da izdela točno besedilo. Nato so začel; razpravljat} o začasni ustavi Nemčije. Sovjetska delegacija se je strinjala z britanskim predlogom, k; določa funkcije posvetovalnega sveta: »Posvetovalni svet bo v podrobnosti izdelal začasno ustavo v okviru splošnih načel, k; iih bo postavil kontrolni svet. Ta načela morajo bit} v skladu z navodili. ki jih bo dal Svet zunanjih, ministrov.« Sovjetska delegacija pa je predlagala naslednjo formulacijo te točke: »Ustava mora bit} izdelana na demokratičnih temeljih jn mora utr-djtj razvoj Nemčije kot demokratične In miroljubne države. Ustava mora definirat; pravice in pooblastila začasne vlade ;n deželnih vlad.« Molotov je poudaril, da b; v Nemčiji lahko napačno tolmačili, če bi ustava določala samo pravice in pooblastila centralne vlade, ne pa tudi deželnih vlad. To b; moglo dat; povod za tolmačenje, da zavezniške države formalno priznavajo enotno nemško državo, v resnici pa bi polagoma prišlo do razkosanja Nemčije, će se je nemški narod opredelil za federativno ureditev Nemčije, je to njegova naravna pravica. Sovjetska vlada temu ne bo nasprotovala; toda zavezniki naj ne prevzamejo nase tistih odločitev, ki jih mora sprejeti nemšk; narod sam s plebiscitom. Glede na izjavo Marshalla, da ZDA ne žele avtokratične vlade v Nemčiji, je Molotov izjavil, da tega tudi sovjetska vlada ne želi. »Toda vprašanje Je, je rekel Molotov, ali prevzamejo zavezniške države nase odločitev o osnovnem značaju nemške države, ali pa ho nemškemu narodu samemu dovoljeno, da uredi to vprašanje. Nujno je treba ugotoviti, ali hoče nemški narod enotno nemško državo ali pa je naklonjen federativni ureditvi Nemčije, k; jo predlagajo nekateri. V prvem primeru imamo v mislih Nemčijo, v kateri b; glavno odgovornost za državno upravo nosila centralna vlada. Hkrati bi bilo treba njena pooblastila nekoliko omejiti, da Ul se preprečila pretirana centralizacija. V dragem primeru bi bjla glavna odgovornost za Nemčijo na deželnih vladah. Zakaj ne bi vprašali nemškega naro- da. kaj hoče? Pod četverno zavezniško kontrolo bi se lahko po vsej Nemčiji napravil plebiscit o vprašanju. ali naj bo Nemčija enotna ali pa federativna država, če bi se sporazumeli za tak plebiscit pod četverno kontrolo, bj bili odstranjeni vsi prepiri o tem. Vsekakor naj zavezniki ne prevzamejo nase odločanja o tem. ne da bi zvedel; za mnenje nemškega naroda.« Bevin se je uprl plebiscitu v Nemčiji in dejal, da je pripravljen privoliti. da bo Nemčija centralizirana, ped pogojem, če bodo pooblastila za centralno vlado omejena in se bo Nemčija razvijala na weimarskem temelju. Podprl je svoj predlog z ugotovitvijo, da mu je na skrbi predvsem varnost. Bidault je rekel, da se francoska delegacija strinja, z mnenjem britanske o poroštvih za varnost. Dejal je: »Načelno nisem proti plebiscitu, poskrbet; pa je treba, da bo do plebiscita. prišlo o pravem času. pod vodstvom zaveznikov in v obliki, ki Moskva, 8. aprila. (Tanjug) Danes je Svet zunanjih ministrov razpravljal o tisti točki poročila koordinacijskega komiteja, ki govori o razdelitvi pooblastil med centralno vlado in deželnimi vladami Nemčije. Zunanji minister Sovjetske zveze Molotov je dejal, da je treba pri razpravljanju o tem upoštevati nujno potrebo, da se odstrani centralizacija oblasti v Nemčiji, ki jo je uvedel Hitlerjev režim. Hitlerjeva vlada je uničila avtonomno oblast pokrajin in deželnih skupščin. Obenem je treba zgraditi takšno začasno centralno vlado, ki bo jamčila politično in ekonomsko enotnost Nemčije in ki bo hkratj odgovorna za izpolnjevanje obveznosti Nemčije do zaveznikov. Predstavniki ZDA, Francije in Velike Britanije so bili za to, da se vsa bo po njihovem mnenju primerna. Oblika, v katerj bo nemški narod na našo zahtevo podal svoje mnenje, je važen problem, ki b; ga bilo treba obravnavati. Če pa že dajemo na glasovanje vprašanje enotnosti Nemčije, zakaj potem ne bi vprašali za mnenje Nemcev o vseh vprašanjih, n. pr. o vprašanju vlade, ki je najvažnejše.« Marshall je izjavil, da se bo vrnil na prvotni ameriški predlog z dne 22. marca, ki b; po njegovem mnenju lahko pomagal izogniti se za-pletljajem in težavam, ki se pojavljajo med razpravljanjem. Po tem predlogu naj bi pripravila nemško ustavo začasna nemška, vlada. Predložiti b: jo morala zavezniškemu kontrolnemu svetu v dokončno potrditev. nato pa hi jo dala narodu v ratifikacijo najkasneje leto dnj po sestavi začasne vlade. Izdelava ustave je tud} v najugodnejših okoliščinah težka naloga, pr; Nemčiji pa je to izredno težko in zapleteno vprašanje. Prepričan je, da začasna ustava ni potrebna. To bi zapletlo našo nalogo in zbudilo dvome o možnostih uresničenja te naloge. Molotov je izjavil, da je Sovjetska zveza prav tako v skrbeh za splošno varnost, kakor katera koli druga država. Toda Po našem mnenju Nemčija in Hitler ni isto. Mi razlikujemo med nemškim narodom in hitlerjevskim režimom in smo mnenja, da bi zapostavljanje nemškega naroda bila napaka. Sovjetska delegacija misli, cla sta dve sredstvi za zagotovitev varnosti narodov in pre-prečen.ie novega nemškega napada. Prvo je dosledna izvedba denacifi-ka oljske politike in demokratizacija Nemčije, drugo pa je kontrola štirih zavezniških sil nad Nemčijo. Te sile so pred vsem j narodi odgovorne, da spravijo Nemčijo na pot demokratičnega ;n miroljubnega razvoja. Nihče doslej še ni navedel kakršnih kol; drugih sredstev za zagotovitev varnosti pred novim nemškim napadom. Sovjetska delegacija je predlagala, naj se prepust; odločitev o značaju nemške države nemškemu narodu samemu. Zato je predlagala plebiscit za vso Nemčijo. Pravijo, da je to nevarna stvar. Kakšna ovira bj mogla biti za to, da bi zahtevali mnenje nemškega naroda o vprašanju, ki je zanj tako bistvenega pomena, o vprašanju, kakšna naj ho nemška država? Izvedba plebiscita v Nemčiji pod kontrolo štirih velesil sploh ne bi prizadela varnost; zavezniških držav. Na drug; stran; bi plebiscit pripomogel, da b; se enkrat za vselej uredile sporne zadeve, glede katerih moramo predvsem zvedeti mnenje nemškega naroda. Brezupna bi bila naloga, če bi Nemčijo potiskal; nazaj jn jo skušali spremeniti v razkosano državo. V tem primeru ne bomo nikoli naši; skupnega jezika z nemškim narodom. V tem primeru bomo tudj izpodkopali lastno politiko, politiko zaveznikov v Nemčiji. Ko govorimo o ureditvi nemške države, moramo skrbet; za nemški narod. Ne smemo pozabiti, da je bil nemški narod takrat, ko je z demokratičnim; sredstvi določal nemško državno ureditev, za demokratično republiko, kjer so bila določena pooblastila in dolžnosti centralne nemške vlade in dežel, če hočemo temeljito spremeniti nemško državno ureditev, moramo zahtevati, da poda nemški narod svoje mnenje. Samo zato je sovjetska delegacija predlagala plebiscit v Nemčiji. Ministr; so preložili nadaljno razpravo o tem vprašanju, dokler ga d "končno ne prouči koordinacijski komite. Na koncu so ministri izmenjali mnenja o vzajemnih odnosih med nemško začasno vlado in kontrolnim svetom v Nemčiji. Sklenil; so, da -ce prepuste tud; dopolnilni britanski predlog; o vzajemnih odnosih med začasno nemško vlado ;n kontrolnim svetom koordinacijskemu odboru v razpravo. pooblastila dajo deželnim oblastem, razen tistih, ki bodo izrecno priznana centralni vladi. Molotov je izjavil, da bi odločitev zaveznikov o nemških obveznostih obvisela v zraku, ako bi sprejeli tak predlog. Molotov se je dotaknil vprašanja reda v Nemčiji in javne varnosti. Dejal je, da lahko to izvrši centralna vlada sama. Vprašanje javne varnosti in izpolnjevanje reparacij ne more biti prepuščeno deželnim vladam. Nato je Bidault izjavil, da se je pošiljanje reparacij izvajalo doslej brez sodelovanja nemške vlade. Kar se tiče javne varnosti, je francoska vlada kategorično proti vzpostavitvi centralnih organov javne varnosti. Marshall je dejal, da bo dajal zavezniški kontrolni svet glede obvez- nosti Nemčije do zaveznikov navodila začasni centralni vladi in deželnim vladam. Molotov je opozoril na nasprotje v izjavah nekaterih delegacij glede pooblastil. Kar se tiče izpolnjevanja reparacij, ne more sovjetska delegacija sprejeti stališča, da se mora izvajati brez sodelovanja nemške vlade. Ko bo vzpostavljena centralna nemška vlada, mora prevzeti obveznosti glede reparacij. V Italiji, Rumuniji in drugih državah bivših nemških zaveznikih, so centralne vlade, ki izpolnjujejo obveznost do zaveznikov. Glede javne varnosti je Molotov opozoril, da ni mogoče zanikati pomena vloge deželnih oblasti pri tem vprašanju, vendar pa centralna vlada Nemčije ne more prepustiti odgovornosti za demokratizacijo, denacifika-cijo itd. v zvezi z javno varnostjo. Centralna policija mora imeti iste funkcije v Nemčiji, kakor jih ima v Franciji, Ameriki in drugih državah. Tedaj je pričel govoriti predstavnik Velike Britanije Bevin. Dejal je, da je sovjetski predlog, glede pooblastil centralne vlade sprejemljiv, če izvzamemo točko o obnovi političnega življenja Nemčije na demokratični podlagi. O tem je treba razpravljati, ko se bo izdelovala nemška ustava; kar se pa tiče javne varnosti, bi morali o tem pozneje razpravljati. Molotov se je strinjal z Bevinovo izjavo. Nato je Bevin odgovoril, da visoko ceni ta korak sovjetske vlade. V istem smislu se je izrazil tudi Bidault. MOskva, 8. aprila (Tass) Koordinacijski odbor je nadaljeval razpravo o Pariz, 8. aprila. V zvezi z moskovsko konferenco posvečajo francoski listi pozornost tudi koroškemu vprašanju. List »Regard« opozarja na nelogično ravnanje anglosaških okupacijskih oblasti v Avstriji v pogledu denacifikacije ter opozarja na važnost ureditve koroškega vprašanja za mir v Srednja Evropi. Med drugim piše: Razmejitev na Koroškem ter sploh bodoča meja med Avstrijo in Jugoslavijo de najvažnejši problem mirovne pogodbe z Avstrijo. Od tega je odvisno, kako se bo razvijal položaj v tem delu Evrope. Pri tem je važno dejstvo, da se je Jugoslavija od vsega začetka pa do zadnjega dne borila na strani zaveznikov proti fašističnim osvajalcem, Avstrija pa je do zadnje minute zastavljala vse sile, da bi rešila nacizem pred polomom. Jugoslovanska armada je osvobodila Slovensko Koroško, a se je morala nožne j e na zahtevo zaveznikov umak niti. Pod anglosaško okupacijsko oblastjo so se zopet polastili oblasti nacistični vojni zločinci- Slovensko prebivalstvo je zopet izpostavljeno preganjanju in zatiranju, toda zavezniki so za vse to slepi in gluhi. Ne morejo in ne smejo pa biti slepi in gluhi tisti, ki odločajo o bodoči meji med Avstrijo in Jugoslavijo, kajti 180.000 koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov odločno zahteva priključitev k Jugoslaviji. To svojo voljo so izpričali v borbi proti nacizmu na strani zaveznikov in zato upravičeno zahtevajo, da se upoštevajo njihove žrtve ter samoodločba ljudstva, ki heče živeti skupno s svojimi brati v svobodni domovini. Pod naslovom »Mirovna pogodba z Avstrijo in Slovenska Koroška« opozarja list »Ordre« na odgovornost Avstrije za sodelovanje v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije, zlasti pa pri napadu na Jugoslavijo in pri okupaciji jugoslovanskega ozemlja. Zato je tem bolj nerazumljiva anglosaška politika, ki pušča na oblasti avstrijske naciste jn ne upošteva težkih žrtev, ki so jih dali jugoslovanski narodi in še posebej koroški Slovenci v boju proti skupnemu sovražniku. List priznava, da so zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji utemeljene z narodnostnega, obliki in obsegu začasne politične organizacije Nemčije, o razdelitvi obia-sti med začasno centralno vlado in deželnimi vladami. Sovjetska, britanska in francoska delegacija v koordinacijskem odboru so se strinjale v tem, »da mora imet. centralna vlada zakonodajno in izvršno odgovornost v vprašanjih, s katerimi je treba zavarovati; 1. potrebno politično enotnost, 2. potrebno pravno enotnost, 3. potrebno ekonomsko enotnost in 4. potrebno finančno enotnost.« Couve de Murville je takoj pristal na to redakcijo. Po daljši razpravi so sprejeli predlog, da se sprejme v poročilo besedilo, o katerem je bil dosežen sporazum na podlagi francoskega predloga. Koordinacijski komite je pričel nato razpravljati o nemških centralnih upravnih resorih. Seja namestnikov zunanjih ministrov Moskva, 8. aprila. (Tass.) Na današnji seji namestnikov zunanjih ministrov za Avstrijo so razpravljali o določbah političnega dela pogodbe z Avstrijo v zvezi s prepovedjo naturalizacije, pravice bivanja Nemcev na ozemlju Avstrije, evakuacijo razse-ljencev in oseb nemške narodnosti iz Avstrije. Razen tega so razpravljali o določbi, da se morajo umakniti zavezniške čete iz Avstrije. Redakcijskemu komiteju je bilo poverjeno, da mora predložiti rezultate razprave zaradi poročila Svetu ministrov. zgodovinskega in gospodarskega, vidika in povdarja, da so se koroški Slovenci v vsem nemškem rajhu edini z orožjem dvignil} zoper Hitlerja, prepričani, da jim bo zmaga zaveznikov prinesla osvoboditev, ki jim je bila zagotovljena tudi z Atlantsko listino. Slovensko koroško ljudstvo, ki se tudi še danes bori za svoje pravice, pa je enako, kakor v dobi »Velike Nemčije«, izpostavljeno na» padom avstrijskih nacističnih elementov, ki ob tihi podpori avstrijskih in okupacijskih oblasti napadajo vse, kar misli in govori slovensko. Pariški »Humanite« o upravičenosti zahtev Jugoslavije Pariz, 8. aprila. V zvezi s tiskovno konferenco, ki jo je priredil šef jugoslovanske delegacije na zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Moskvi Edvard Kardelj glede stališča Jugoslavije nasproti Avstriji, je objavil pariški list »Humanite« članek svojega posebnega dopisnika v Moskvi, Pierra Curbada, pod naslovom »Pravico Jugoslaviji«. V članku je med drugim rečeno: Edvard Kardelj je še enkrat krepko postavil pravice FLRJ do Slovenske Koroške, ki je sedaj v rokah Avstrije. To, da- je bila Avstrija žrtev anšlusa, nas ne sme zapeljati, da bi pozabili, kakšno vlogo je Avstrija odigrala v vojni na strani Nemčije. Jugoslovani so pretrpeli prav toliko od avstrijske kakor od nemške okupacije. Jugoslovani ne morejo gledati brez vznemirjenja na dejstvo, da je 200.000 Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ob njihovi meji pod gospostvom vlade, ki je daleč od tega, da bi mogla dokazati svojo privrženost načelom resnične demokracije. S priključitvijo Slovenske Koroške k Jugoslaviji bi se 120.000 Jugoslovanov vrnilo k materi domovini. To je zmerna in pametna zahteva, kajti Beograd bi res lahko zahteval še več. S tem, da Jugoslavija zahteva, naj se ji da pravica, tolmači enodušno željo slovenskega prebivalstva Koroške, ki je med vojno dokazalo svojo privrženost zavezniški stvari in organiziralo partizanske enote za borbo proti Nemčiji.« V zveznem ministrstvu za rudarstvo so bile pretekli mesec konference predstavnikov sindikalnih organizacij premogovnikov, črne metalurgije in barvne metalurgije. Na teh konferencah so razpravljali o doseženih uspehih in o pomanjkljivostih pri delu, nakar so bili sprejeti sklepi o ukrepih, ki jih je treba izvršiti v letošnjem letu. Na konferenci predstavnikov sindikalnih organizacij premogovnikov so ugotovili, da so delovni kolektivu premogovnikov izpolnili proizvodni načrt rjavega premoga s 105%, proizvodni načrt črnega premoga s 103 odstot. in proizvodni načrt lignita s 100%. V tem letu je bila zaključena obnova vseh večjih premogovnikov, obenem pa so pričeli obratovati »Premogovniki Tito« v banoviškem premogovnem bazenu. Konferenca je ugotovila poleg velikih uspehov tudi razne pomanjkljivosti. Delovni učinek ni bil povsod takšen, kakršen bi moral biti po planu, ponekod niso bile norme nravilno postavljene, drugje niso posvetili dovolj pozornosti smotrni organizaciji dola. racionalizaciji in mehanizaciji proizvodnje. Borbo za izboljšanje kakovosti premoga je treba nadaljevati, prav tako prizadevanje za večjo varnost pri delu. Velike uspehe je prineslo tekmovanje, čeprav organizacija tekmovanja ni bila povsod enotna. Več pozornosti ;e treba posvetiti tudi dviganju novih kadrov. V letošnjem letu je treba usposobiti 4000 novih rudarjev. Da se čim uspešneje izpolni proizvodni plan za leta 1947., je konfe- Na konferenci voditeljev in sindikalnih predstavnikov črne metalurgije je bilo ugotovljeno, da so podjetja črne metalurgije lani dosegla nekajkrat večjo proizvodnjo železne rude, surovega železa in jekla. Proizvodni načrt za rade je bil izpolnjen z 99.9%, proizvodni načrt železa s 94.7%, proizvodni načrt jekla s 104.2 odstot. in proizvodni načrt valjarn s 102%. Tudi sindikalni predstavniki delavcev črne metalurgije so na konferenci izrazili pripravljenost, da se plan za leto 194V, ne samo izpolni, temveč prekorači. V pozdravni brzojavki, ki so jo poslali s konference maršalu Titu, se delavci, tehniki in inženirji podjetij črne metalurgije zavezujejo, da bodo v letošnjem letu izdelali več surovega železa in jekla, kakor je predvideno v planu, da bodo izvaljali tračnice za mladinsko progo Šamac—Sarajevo in obenem prekoračili plan za proizvodnjo dragih izdelkov ob istočasnem zboljšanju kakovosti. Tudi na konferenci voditeljev in predstavnikov organizacij podjetij barvne metalurgije so najprej ugotovili dosežene uspehe v lanskem letu. Proizvodni načrt za kovinske rude je bil izpolnjen s 97.6%, proizvodni načrt izdelkov pa s 103.2%. V primeri z letom 1946. se je storilnost v posameznih podjetjih povečala za 10 do 60%. V nekaterih podjetjih so prekoračili predvojne pokazatelje storilnosti. Uvedena je bila proizvodnja valjenega bakra in aluminija, kar je velikega pomena za naše gospodarstvo. V vseh podjetjih barvne metalurgije je bilo proglašenih 711 udarnikov in 19 novatorjev. Na konferenci so razpravljali tudi o pomanjkljivostih pri delo, slasti v velikih pod- renca sklenila, da se v vseh podjetjih uvedejo pravilne in primerne norme n načina odkopa zaradi čim racio-mehanizacijo dela poveča storitev, da se uvede splošna štednja z materialom in da se povsod posveti največja pažnja proučevanju načina dela in načina odkopa zaradi čim racionalnejšega dela. Kakovost premoga bodo letos zboljšali tako. da se bo odstotek pepela zmanjšal za 3 %. Na konferenci je bila ugotovi jena soglasna pripravljenost rudarjev v premogovnikih, da se načrt proizvodnje za letošnje leto ne samo doseže, temveč prekorači. Predstavniki rudarjev so se zavezali, da bodo dosegli izpolnitev letošnjega proizvodnega plana do 29. novembra, to je do dneva proglasitve republike. Konferenca je v tem smislu izdala proglas vsem rudarjem v premogovnikih. Proglas poziva vrhu tega rudarje v' premogovnikih, naj povečajo storitev vsaj za 12%. zboljšajo kakovost premoga za 3% in zmanjšajo proizvodne stroške za 5% nasproti stroškom po planski kalkulaciji. Proglas končno poziva radarje na tekmovanje za izvršitev prevzetih obveznosti. Rudarji se zavedajo, da ie od premogovne proizvodnje v veliki meri odvisna izvršitev celotnega gospodarskega plana. Premog je ena osnovnih surovin za našo industrijo in za promet. Z izpolnjevanjem tekmovalnih obveznosti bodo rudarji premogovnikov najbolje izpolnili dolžnosti in naloge, ki jih postavlja naše ljudstvo in v njegovem imenu maršal Tito. jetjih, kakor so n. pr. Bor. Trepča in Zletovo. kjer so posvečali pozornost predvsem izpolnitvi proizvodnega načrta glavnega proizvoda, manj pa izpolnitvi ostalih načrtov. Tudi sindikalni predstavniki barvne metalurgije so ze zavezal v imenu delavcev, da bodo prozvodni plan za leto 1947. prekoračili. Da si zagotovijo čim več potrebne rade. bodo pospešili geološka raziskovanja in pripravljalna dela v rudnikih. Delovni učinek se mora povečati za najmanj 15%. Uvedli bodo norme v vseh podjetjih, kjer še niso uvedene, in na novo proučili norme v ostalih podjetjih. Povsod bodo posvetili največjo pozornost dviganju storilnosti, racionalizaciji in mehanizaciji. V strokovnih šolah in tečajih bodo v letošnjem letu usposobili 1600 kvalificiranih delavcev. S konference so poslali pismo maršalu Titu. v katerem sporočajo prevzem obveznosti za prekoračenje plana in za odstranitev pomanjkljivosti. Danski kralj je odstopil Kodanj, 9. april. Danski kralj Kristian je odstopil prestol svojemu sinu Frederiku. Henry .Wallace je odpotoval v Anglijo New York, 8. aprila. Bivši podpredsednik ZDA Henry Wallace je odpotoval z letalom v Veliko Britanijo. Stavka 80.000 grških državnih uslužbencev Atme, 8. aprila. Danes je pričelo 48 urno stavko 80.000 grških državnih uslužbencev. Stavkati so pričeli tudi nameščenci brzojavnih in telefonskih central. Razpravljanje o razdelitvi pooblastil med centralno vlado in deželnimi vladami Nemčije Slovenska Koroška glavni predmet razpravljanj o pogodbi z Avstrijo Moskva. 8. aprila. Svet zunanjih ministrov še m objavil, kdaj bo jdričet razpravljati o poročilu namestnikov zunanjih ministrov o avstrijski pogodbi, vendar pa kažejo razprave v posameznih delegacijah in razgovorili med novinarji, da bo priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, ed^n izmed najvažnejših predmetov, o katerem bo razpravljaj. Svet v zvezi z avstrijsko pogodbo. Res je, da se predstavniki tiska vedno bolj zanimajo za koroško vprašanje in sploh za stališče Jugoslavije v zvezi z avstrijsko pogodbo. Tiskovna konferenca šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja prejšnjo soboto je okrepila zanimanje svetovne javnosti za stališče Jugoslavije v koroškem vprašanju. Se preden je šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj nastopil na tiskovni konferenci, je prodrl g.as koroškega ljudstva do Sveta zunanjih ministrov v Moskvi. Svet zunanjih ministrov prejema vrsto brzojavk iz vasi in mest na Koroškem. Brzojavka prebivalstva neke vasi v gozdovih Svinške planine na Koroškem ni nepomembna, če se pridene desetinam drugih brzojavk, ki jih Svet zunanjih ministrov prejema iz Slovenske Koroške. Kakor je videti iz brzojavk, imajo koroški Slovenc} mnogo povedati Svetu zunanjih ministrov. Izkušnje so pokazale, da ni mogoče preiti preko argumentov. Tl glasovi koroškega ljudstva se slišijo v Moskvi in slišali se bodo povsod, dokler ne bodo pravične zahteve Slovenske Koroške za priključitev k Jugoslaviji uresničene. Pravičnim zahtevam se mora ugoditi Tudi delavci črne in barvne metalurgije so se zavezali, da bedo prekoračili proizvodni pia« Zločini terjajo zadoščenje Ob obletnici celovškega procesa proti koroškim Slovencem Z ZASEDANJA VARNOSTNEGA SVETA Najboljša pomoč Grčiji bi bil odhod tujih čet Izjava jugoslovanskega delegata Krašovca v razpravi o Grčiji PraT te dni, kn razpravljaj« v Moskvi o avstrijskem problemu in ko se odloča usoda Slovenske Koroške, obhajajo koroški Slovenci četrto obletnico tako imenovanega celovškega procesa, ko je nacistični »Volksgerichtshof« obsodil 13 koroških Slovencev na smrt. 24 pa na dolgoletno ječo samo zato. ker so branili pravice slovenskega ljudstva in se uprli nacističnemu nasilju. Ta proces je strašna obtožba avstrijskih nacističnih nasilnikov in dokazuje, kako vneto so prav Avstrijci branili nacizem in preganjali koroške Slovenee in sploh vse antifašiste. Zaman si danes avstrijski predstavniki prizadevajo odvrniti od Avstrije odgovornost za sodelovanje na strani Hitlerja. Obtožujejo jih njihove lastne žrtve. Zločini, ki so jih prav Avstrijci zagrešili nad slovenskim življem, terjajo zadoščenje, ki je možno le s tem. da se priznajo koroškim Slovencem tiste pr.wiee. za katere so se borili, za katere so dali svojo kri in svoja življenja. Mer] trm. ko so Avstrijci že takoj po krivičnem plebiscitu začeli zatirati Slovence in jim kratili najosnovnejše pravice, se je to zatiranje po »anšlu-su« spremenilo v najkrutejše iztrebljanje. Izgoni, zapori in konfinaeije so bili še le začetek. Ob zahrbtnem napadu na Jugoslavijo, pri katerem so sodelovale pretežno avstrijske čete. so zaprli vse vidnejše Slovence na Koroškem. Leto pozneje, kn so smatrali, da ima Hitler zmago že v žepu. so na stotine slovenskih družin pregnali z domače gnide in jih izselili. Ko so se koroški Slovenci v obrambi svojih pravic pridnižili narodno osvobodilni borbi ostalih jugoslovanskih narodov, so se avstrijski nacistični šovinisti posluževali najokrutnejših sredstev, da bi ta odpor zadušili. Obenem pa so že prieraviiali celotno izselitev koroških Slovencev v Ukrajino, kjer naj bi postali sužnji fašističnih gospodarjev. Kn je Rdeča armada prekrižala nacistične račune na vzhodu, je bilo s tem preprečeno tudi za februar 1943 nameravano množično izseljevanje Slovencev s Koroške. Ha pa bi vsaj Zavrli naraščajoče narodno osvobodilno gibanje na Koroškem, so vpri-zorili v Celovcu velik prnees. Tako imenovani »Volksgerichtshof«, ki je bil posebna ustanova za iztrebljenje nasprotnikov nacizma, jo zasedal v CcIotch 7.. S. in 9. aprila ter sodil 37 koroških Slovencev. Sodišču je predsedoval državni tajnik in znani nac’stieni krvolok dr. Freisler. Obtožnica je označevala obtožene Slovenee za zločince, teroriste in komuniste, ki da so zbrani v tolpe — tako so imenovali partizanske oddelke — izpodkopavali mir in red. morili Hitlerju zveste može. se izdajalsko uprli Hitlerjevemu novemu redu ter pomagali plutokratom Rooseveltovega in Churchillovega kova. Na podlagi take obtožnice. — ki je danes važen dokument o resnični borbi koroških Slovencev proti nacizmu že takrat, ko so Avstrijci povzdigovali nitler.ia v nebo, — ie sodišče obsodilo na smrt naslednje koroške Slovenlce in Slovenke; 1. novinka Janeza, puškarja iz Borovelj; 2. Gregoriča Franca, posestnika v Selah; 3. Keliha Florijana, lesnega delavca na Saidi, očeta štirih otrok: 4. Keliha Urha. posestnika na Sajđi; 5. Hlipa Tomaža; fi. Oraže Jakoba. lesna delavca iz Sel; 7. Oraže Jerneja, tesarja na Selah: S. Oraže Janeza, postnega praktikanta iz Železu» Kaple: 9. Olip Marijo, delavko iz Železno Kaple; 10. Pristovnika Fr.. tesarja na Selah: 11. Paster Jurija, kmeta iz Lobnika: 12. Vajneerl Franca. posestnika z Bele in 13. Zupanca Miho. kočarja z Obirskega. Da bi dali še večjega poudarka svojemu zverinstvu, so vse na smrt obsojene prepeljali na Dunaj, kjer so jih 29. maja 1943 javno obglavili. Ostali obtoženci so bili obsojeni: Božič Bartolomej. kmet iz Sel. na 12 let ječe: Olip Josip, gozdni delavec iz Sel, na 10 let ječe; Ogris Sabina, hišna pomočnica iz Sel, na 8 let ječe. Kelih Olga, delavka ü Sel, na 5 let ječe: Pristovnik Katarina, šolska slu- žiteljica iz Sel. na 5 let ječe; Linasi Marija, gospodinja iz Sel, na 4 leta ječe; Jug Justina iz Sel na 5 let ječe; Oraže Anica, gospodinja iz Sel, na 5 let ječe; Vajneerl Urša, prevžitkarica iz Suhe. na 3 leta ječe; Pastork Katarina. kmetica iz Lobnika, na 3 leta ječe; Rozman Ivan. čevljarski pomoč nik iz Celovca, na 2 leti ječe; Lnšin Alojzij, rudar iz Železnega na 7 let ječe; Golob Anton, drvar iz Bele. na fi let _ječe: Smolnik Janez, kmečki sin iz Žitare vesi. na 4 leta ječe: Tanic Miha. tovarniški delavec iz Reberce, na 3 leta ječe; Olip Tomaž, posestnik iz Obirskega. na 8 let ječe: Olip Urša, kmetica iz Obirskega, ha 2 leti ječe: Eržen Jernej iz Železne Kaple, na 3 leta ječe; Jug Zora, knjigovodkinja iz Borovelj. Ogris Marija, hišna pomočnica iz Sel in Pristovnik Mar., kmečka hči iz Sel. na 2 leti zapora ter Jug V ida iz Sel na 9 mesecev zapora. Vsak otrok ve, da je pomenila ječa ali zapor pod nacističnim režimom gotovo smrt. Le po naključju je nekaj obsojencev ostalo pri življenju. Celovec, 7. aprila. V pričakovanju odločitve moskovske konference o usodi Slovenske Koroške 6e shaja ljudstvo na mnogoštevilnih mitingih, zborovanjih in konferencah, s katerih pošilja pisma, brzojavke in resolucije predsedniku jugoslovanske vlade maty šalu Josipu Brozu Titu. V teh sporočilih izraža ljudstvo Slovenske Koroške globoko hvaležnost za odločno zavzemanje za pravice koroških Slovencev ter zagotavlja, da bo neomajno nadaljevalo borbo za priključitev k Jugoslaviji. Vsaka drugačna rešitev bi pomenila za slovenski živelj ha Koroškem smrtno obsodbo, ugotavljajo v svoji reso-luoiji vaščani St. lija na Dravi, Meščani Pliberka pa poudarjajo v svojem pismu: Prepričani smo. da boste nadaljevali boj z.a pravično in demokratično rešitev koroškega vprašanja do končnega in popolnega uspeha, ker verujemo v mlado, napredno Jugoslavijo. Tudi mi bomo trdovratno nadaljevali borbo za osvoboditev naše slovenske zemlje. Antifašistke velikovškega okraja pa pišejo: Ker še nismo dosegli pravic, za katere smo se borili z orožjem v roki v pretekli vojni, vam zagotavljamo, da bomo nadaljevali boj do končne zmage, do priključitve k Jugoslaviji. Odločno in brez strahu se bomo še Celovec, 8. apr. V zvezi s sodbo, Id so jo izrekla britanska, okupacijska oblastva na Koroškem nad desetorico predstavnikov OP zaradi udeležbe na antifašistični prireditvi in nošenju slovenske zastave, je poslal Pokrajinski odbor OF Svetu ministrov za zunanje zadeve v Moskvi naslednjo protestno brzojavko: »Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško se obrača v imenu koroških Slovencev do konference ministrov za zunanje zadeve v Moskvi in protestira proti postopku organov britanskih okupacijskih oblastev, ki so obsodili desetorico predstavnikov OF Z3radi udeležbe na antifašistični prireditvi in nošenja slovenske zastave. Po vseh napadih raznih nacističnih organizacij in fašističnih elementov na koroške Slovence In slovenske prireditve pomeni obsodba prekaljenih antifašističnih borcev veliko krivico, ki bo za fašistične element« na Koroškem vzpodbuda k novim terorističnim akcijam proti koroškim Slovencem. V utemeljevanja obsodbe je predsednik sodišča Freisler med drugim ugotovil, da so bila dejanja obsojenih naperjena proti Tretjemu rajhu in da so pomagali zaveznikom. Po tem procesu so koroški nacisti, torej Avstrijci, vprizorili še vrsto sličnih procesov ter izrekli na desetine smrtnih obsodb ter na stotine obsodb na dosmrtno ali dolgotrajno ječo. S tisočerimi sodbami so avstrijski acisti dokumentirali svojo privrženost Hitlerju in nacističnemu nasilju in zato je samo pravično, da se to upošteva tudi zdaj. ko se določajo mirovni pogoji za Avstrijo. Koroški Slovenci pa so tudi s temi žrtvami pred vsem svetom dokazali, da so bili resnični borci proti fašizmu v nemškem rajhu. Zločini, ki so jih zagrešili nad njimi avstrijski, zlasti pa koroški nacisti, terjajo zadoščenji ki ga morejo dobiti le na ta način, da jim zavezniki, s katerimi so se skupno borili proti skupnemu sovražniku. priznajo pravico do priključitve k Jugoslaviji. 9. april 1943 bo ostal večno zapisan v zgodovini kot strašna obtožba nemško - avstrijskega fašizma, za vse Slovence pa kot večen ojvomin. da jim je le v svobodni domovini zagotovljeno svobodno življenje. nadalje borili za priključitev slovenskega dela Koroške k Jugoslaviji enako. kakor smo se med vojno borili v sestavu jugoslovanske armade na strani jugoslovanskih narodov za lepšo bodočnost ter za zmago demokracije na svetu, poudarjajo v svoji resoluciji maršalu Titu vaščani Rikarje vesi. Trdno odločnost izraža tudi mladina heljaškega okraja, ki poudarja v svojem pismu maršalu Titu med drugim: Z neomahljivo voljo bomo nadaljevali boi. dokler ne dosežemo združitve z bratskimi narodi Jugoslavije in resnične svobode, za katero so prelivali kri naši najboljši sinovi. Zemlja, ki je prepojena s krvjo naših hrabrih partizanov, je naša zemlja. Nikdar ne bomo niti ene same pedi odstopili tujru, ki nas hoče zopet tlačiti in uničiti. Z vsemi silami se bomo odločno borili za naše pravice, ki bodo uresničene edino s priključitvijo k Jugoslaviji. Zavedamo 6e, da bomo 6amo z vašo pomočjo in 8 pomočjo naprednih borcev Sovjetske zveze dosegli naš veliki cilj, poudarjajo Člani 0F iz Rožeka ter izražajo prepričanje, da bo jugoslov. delegacija odločno branila pravične zahteve koroških Slovencev, ki so obenem zahteve vseh jugoslovanskih narodov. Vnovič poudarjamo, da Je vedno večja teroristična aktivnost fašističnih elementov proti koroškim Slovencem resen opomin za vso demokratično javnost na svetu, da se na Koroškem ne izvaja demokratizacija, ampak se oživlja nacizem. Koroški Slovenci v taki Avstriji ne moremo pričakovati svobode in možnosti za svoj obstoj. Zato zahtevamo, naj se nam zajamčijo nacionalne in demokratične pravice a priključitvijo k FLK-J.« Glasilo gradiščanskih Hrvatov Monošter, 9. aprila. Te dni je izšla prva številka glasila gradiščanskih Hrvatov »Naše selo«. V uvodniku poudarja, da so gradiščanski Hrvati, ki so že 400 let naseljeni na ozemlju med Bratislavo in Medjimurjem, kljub raznarodovalnemu pritisku tujcev ohranili svoj jezik in svojo kulturo ter predstavljajo živo telo, ki hoče živeti in se razvijati ob tesni naslonitvi na svojo skupno domovino Jugoslavijo. New York, 8. apr. (Tass). Na včerajšnji sie ji Varnostnega sveta je govoril delegat ZSSR, A. A. Gromjko, o akciji ZDA glede Grčije in Turčije. Nato je govoril britanski delegat Cadogan, ki je podprl ameriško politiko vmešavanja v grške zadeve. Delegat. Sirije El Kuri je izjavil, da je po njegovem mnenju sedaj, ko Varnostni svet še ni poslušal poročila komisije, prezgodaj, da bj ustanovili pododbor. Avstralski predstavnik Hodge»on je ponovil Cadoganovo izjavo in pozdravil pomoč ZDA Grčiji. Odobril je Austjnov predlog o ustanovitvi pododbora. Delegat ZDA Austin je formalno predlagal resolucijo, v kateri je rečeno, da mora biti v tistih področjih, kjer ne bo glavne komisije, ki je preiskovala položaj, nadomestna skupina, v katero bi vstopi] po en predstavnik vsakega člana komisije. Predstavnik bolgarske vlade Atanasov se je bavil s politiko vmešavanja ZDA v Grčiji in Turčiji ter je izjavil, da se po mnenju Bolgarjje mora nuditi Grčiji pomoč po organizaciji ZN ali Pa pod njenim vodstvom. Jugoslovanski predstavnik Kraše, vec je prav tako izrazil zaskrbljenost glede programa ZDA. Izjavil je, da jo ta program povzročil veliko bojazen pr] jugoslovanskih narodih. 7.DA Sn sc Po njegovem mnenju prvo izognile organizaciji ZN. Poudaril je, da Jugoslavija kot član organizacije ZN ne more pozdraviti predloga, naj se Gr. čija in Turčija oborožita v času. ko razpravljajo v- organizaciji ZN o splošnem zmanjšanju oborožitve. Dotaknil se je Hstega dola programa ZDA. kj govori o romoč.j Grčiji in Turčiji, in jc izjavil, da sc ne sme dati pomoč na podlagi razlikovanja In sovražnosti. Poudaril je. da je Grčija dobila na vsakega prebivalca mnogo večjo pomoč od Unre kakor Jugoslavija in druge države, k; so bil"' opustošene v vojni. Grčija je sedaj ne glede na znatno pomoč, kf jo Je dobila cd zunaj, v katastrofalnem položaju. To dokazuje, da so razmere v Grčiji nezdrave in slabe. Brez dvoma je Jugoslavija več pretrpela v vojnj kakor Grčija, dobil,, pa je precej manjšo pomoč Iz Inozemstva. Ju. goslavlja pa danes kljub temu in celo brez tujih posojil ne trpi vsled Inflacije in črne borze ter uspešno obnavlja državo. Varnostni svet naj počaka na poročilo komii-ijc, ki preiskuje položaj na severnih mejah Grčije. Ce bo po-ročilo potrdilo nedemokratični značaj grške vlade in druge Informacije o notranjem položaju v Grčiji, naj bj ne smel noben član ZN pomagati Grčiji, razen če ne bodo te pomočj dali Združenj naročil. Krašovec je nato poudaril, da Turčija ne spada med tiste države, ki trpijo zaradi pomanjkanja, in je primerjal vlogo, ki jo je Igrala Turčija v vojnj z Jugoslavijo. Krašovec je na koncu izjavji, da bi bila najboljša pomoč Grčiji odhod tujih čet in orno. gočenje grškemu narodu, da vodi svojo državo sam. Grški predstavnik Dendramjs Je jzja.vil, da odobrava resolucijo Združenih držav. Tudi francoski delegat Parodi je odobril ameriško resolucijo, čeprav je predlagal nekaj tehničnih sprememb. Nato je podal Gromjko novo izjavo, v kateri je odločno nastopil ženeva, 9. aprila. Anketna komisija Varnostnega sveta, ki je končala delo na terenu, je prispela v Ženevo, kjer bo po določenem načrtu podrobno proučila- zbrano gradivo in uspehe preiskave ter sestavila poročilo, ki ga bo predložila Varnostnemu svetu. Kakor je znano, je Varnostni svet sklenil, naj ta komisija konča delo in poda poročilo do 1. maja, vendar pa kažejo nekatere delegacije v njej, zlasti angleška in ameriška, stremljenje in prizadevanje, da bi se delo anketne komisije podaljšalo. To utemeljujejo s potrebo proučevanja gradiva, ki ga je komisija doslej zbrala, in z zamudo sekretarijata komisije pri urejanju in preva janju tega. gradiva. Ta stremljenja po zavlačevanju pa imajo še drugo ozidje, predvsem v želji, naj se počaka ugodnejši trenutek za predložitev poročila Varnostnemu svetu, kakor tudi, naj bi se izdelava, poročila Varnostnemu svetu proti predlogu ZDA glede komisije, ki vodi preiskavo. Poudaril je, da Austin ni podal nobenih dokazov, da bi podprl svojo resolucijo. Groin ik o se je dotaknil vprašanja, zakaj so ZDA podale ta predlog, in je izrazil mnenje, da poizkušajo ZDA povezati post factum pomoč Grčiji z incidenti na severnih mejah Grčije. Dejal je, da bi lahko tolmačili stališče ZDA kot poizkus, da se postav; zaslon, ki bi prikril delavnost ZDA, to je, vmešavanje v notranje zadeve Grčije. ZDA poizkušajo pomešati dvoje popolnoma različnih vprašanj, pomoč Grčiji )n preiskavo incidentov na severnih mejah Grčije. To bi lahko tolmačili kot poizkus, da se organizacija, ZN izkoristi za prikrivanje enostranske akcije. Gromiko je na koncu podčrtal, da je Sovjetska zveza predlagala, naj Varnostni svet ustanovi komisijo, kj bi jamčila., da bi se pomoč Grčiji uporabila samo za blaginjo grškega naroda. S tem je bila seja končana. Nadaljnje razpravljanje Je odloženo na 10. april. zavlekla, namreč, da naj bi delegati ne delali, dokler imajo še sveže vtise iz Grčije, kjer so morali hote ali nehote spoznati težaven položaj, ki ga je ustvarila ob podpori iz inozemstva monarhofašistična vlada s svojimi preganjanji, nasiljem in uboji med demokratičnim prebivalstvom. Anketna komisija je imela včeraj svojo prvo sejo v palači bivšega. Društva narodov. Na seji sta bili določeni dve podkomisiji za zgodovinsko obdelavo zbranega gradiva s Kitajcem Kingom na čelu in za redakcijo zaključkov z delegatom dr. Uruzijem, kolumbijskim poslanikom v Belgiji na čelu. Na svoji današnji seji je anketna komisija razpravljala o postopku in o položaju jugoslovanske delegacije pri nadaljnjem delu komisije. Seje komisije so javne, razen razpravljanj v zvezi s postopkom in programom dela. tako da jih je lahko policija brez usmiljenja pretepala. Trst, 8. aprila. V soboto so delavci ladjedelnice Felszgy In Martmuzzi preprečili splovitev dveh ladij kot protest proti postopku okupacijskih oblasti, ki so zaplenile prostore SIAU v Miljah. Delavci čakajo, da bodo okupacijske oblasti preklicale ukaz o zaplembi prostorov SIAU. Pokop posmrtnih ostankov heroja V. Letkovlća Gospić, 9. aprila. V Titovi Korenici so slovesno pokopali posmrtne ostanke narodnega heroja, generahvga majorja Vlade Letkoviča. Posmrtne ostanke so pripeljali iz Dalmacije v Gospić, kjer je mn: žica ljudstva počastila narodnega heroja, nato pa so jih prepeljali v Titovo Korenico. kjer so jih pokopalj poleg grob-v narodnih herojev Marka Oreškoviča-Krntije in Staniše Opsenice. Pri pogrebu so bili navzoči podpredsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske Mile Počuča, minister za industrijo Rado žigič, minister za gradnje Stanko Canica - Opačič. javni tožilec LR Hrvatske Jakov Blaževič. predstavniki JA. Ljudske frente in nad 3500 kmetov iz okoliških vasi. Louis Aragon direktor lista »Ce Soir« Pariz, 9. aprila. Znani francoski književnik Louis Aragon je bil postavljen za direktorja naprednega pariškega večemika »Ce Soir« na j mesto pred kratkim umrlega književ-! nika Jeana Richarda Blocha. VREMENSKA NAPOVED V četrtek razjasnite--, juto. v petek zopet poslabšanje in možnost padavin. Protest OF za Slovensko Koroško pri Svetu zunanjih ministrov zaradi obsodbe koroških antifašistov Stavka rudarjev v Ameriki se nadaljuje New York, 8. apr. Okrog 300.000 rudarjev se nj vrnilo na delo po preteku šestdnevne protestne stavke. Vlada je zavrnila predlog predsednika združenega sindikata rudarjev, Johna Lewjsa, naj ostanejo vsi rudniki zaprti, dokler ne bodo vladni inšpektorji objavili, da je zajamčena varnost za rudarje v rovih. V industriji črnega premoga v ZDA je dosegla proizvodnja komaj 25 o,/« normalne proizvodnje ;n je nevarnost, da bo nastopilo zopetno pomanjkanje premoga v ameriški industriji. Stavka telefonskih delavcev New York, 8. apr. Prvi dan splošne stavke telefonskih delavcev v ZDA je stavkalo samo v družb; Bell okrog 204.000 delavcev. Prav tako so pričel; stavkati telefonisti pri prekomorskem oddelku v New Yorku. Ameriki grozi stavka 800.000 kovinarjev Pjttsburg, 8. apr. že več ko dva meseoa se brezuspešno pogajata kovinarski sindikat, včlanjen v Kongresu industrijškjh organizacij, m družba »United States Steel«. Ce ne bo v najkrajšem času dosežen sporazum, bo pričelo ob koncu aprila stavkati okrog 800.000 kovinarjev. Razpust železniškega Inšpektorata na Reki Opatija, 8. aprila. Namestnik komandanta vojaške uprave JA za Julijsko Krajino (cona B) generalmajor Vekoslav Holjevac je včeraj izdal po. velje, da se v zvez; z izpolnitvijo določb mirovne pogodbe z Italijo 1. aprila t. 1. razpusti železniški inspektorat za cono B s sedežem na Reki. Inspektorat je bil ustanovljen s poveljem vojaške uprave 21. avgusta 1945. Povelje generalmajorja Holjevca ugotavlja, da prehajajo vsi pesli železniškega inšpektorata na glavno direkcijo za izkoriščanje železnic v Ljubljani ln v Zagrebu. Prav tako bo tud; vse osebje železniškega inspektorata postavljeno na razpolago tema dvema glavnima direkcijama. To je četrto povelje v zvezi z razpustitvijo posameznih organov vojaške uprave JA za Julijsko Krajino v zvez; z izpolnjevanjem odredb mirovne pogodbe z Italijo. Nova nasilja tržaške civilne policije Tret, 9. aprila Civilna policija je včeraj s pendreki navalila na mno. žico v Miljah, k; je pred sedežem guvernerja čakala na povratek delegacij, ki jih je bila poslala h guvernerju. Ljudstvo se je zbralo, da bi protestiralo proti zaplembi sedeža SIAU. Delegacije so v imenu ljudstva protestirale pri guvernerju. Med tem so policisti s kamioni divjali med ljudmi in na vse stran; udrihali s pendreki. Ranjenih je bilo več ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Pri tej »akciji« je policija našla dobrega zaveznika v cerkvenih krogih. Ko se je nekaj žen hotelo umakniti v cerkev, so jim pred nosom zaprli vrata. Verujemo v napredno Jugoslavijo Zasedanje anketne komisije za Grci}3 se nadaljuje v Ženevi KULTURNI PREGLED Naši književniki graditeljem Mladinske proge V petek zvečer bo v opernem gledališču recitacijski nastop Društva slovenskih književnikov. S to prireditvijo hočejo naši pesniki in pisatelji moralno in gmotno podpreti mlade graditelje na progi Šamac—Sarajevo. Vladimir Lakovič: Orlove stene Prav v tem je veliki pomen tega večera. Naši književniki, ki so že na svojem prvem kongresu, lansko jesen v Beogradu, postavili kot poglavitno zahtevo tesno povezanost z ljudstvom in delo za ljudstvo, hočejo v čim večji meri podpreti tudi gradnjo mladinske proge, največjo delovno akcijo pri nas. Mlajši književniki bodo sami odšli na progo, starejši pa bodo podprli delovne napore naše mladine na drug način. Prvi korak k temu je prav recitacijski večer, ki ga prirejajo te dni. Iz svojih del bodo brali skoraj vsi vidnejši predstavniki naše starejše pisateljske in pesniške generacije: Oton Župančič in Pavel Golia pesmi, F. S. Finžgar, Lojz Kraigher, Ivan Pregelj. Prežihov Voranc, Juš Kozak in Fr. Bevk odlomke iz svojih pripovednih del ali krajšo prozo, Josip Vidmar pa esej. Ta večer bo prav gotovo močan umetniški dogodek, hkrati pa ena najlepših manifestacij povezanosti naših kulturnih delavcev z delovno mladino. Z razstave slikarstva In kiparstva narodov Jugoslavije I9. in 20. stoL V množici tujih, večinoma iz Avstrije priseljenih slikarjev hrvatske-ga »biedermeierjat v prvi polovici 19. stoletja, je edini domači, pa tudi najkvalitetnejši slikar Vjekoslav Karas. Kot krojačev sin se je rodil leta 1821. v Karlovcu. Že zgodaj se je pokazal njegov slikarski talent, vendar ga ob skromnih družinskih razmerah ni mogel razviti in je moral, podobno kot njegov slovenski sodobnik Langus, postati najprej navaden sobni slikar. Sele podpora kardinala Haulika mu je omogočila, da je odšel v tujino, v Italijo, kjer je bil učenec raznih mojstrov. ki mu pa niso nudili tega. kar bi mladi umetnik potreboval. Kopiral je stare renesančne mojstre ter antične kipe, končno pa odšel v Rim, kjer ga je osvojil krog tamkaj bivajočih nemških nazarenskih slikarjev, ki jim je bil vzor klasicizem in Rafael. Vpliv Nazarencev na Karasa je bil velik, dasi se ta ni mogel pridružiti njihovi samostanski skupnosti. Po vrnitvi iz Rima v domovino ga je čakala usoda tolikih naših umetnikov — ni se inonel uveljaviti in ne dohiti vredne življenjske eksistence. Moral se je ubijati kot navaden učitelj risanja, samotno živeč sredi družbe, ki ga ni razumela, ločen od živega toka in razvoja umetnosti. V Zagrebu je slikal portrete meščanov, nato je iskal sreče v Bosni pri Omar-paši Latosu. kasneje pa v Djakovem pri Slrossmaverju. Končno se je truden povrnil v rojstno mesto, kjer je tragično končal svoje življenje 1. 1885. Karas je izrazit slikarski talent, ki pa mu domače prilike niso dovolile, Karas Yrjckoslav: Portret gđe Krešič da bi se dvignil iznad povprečnih zahtev sodobne meščanske družbe. Slike, ki so nastale v Rimu (n. pr. »Rimljanka z lutnjo«), pričajo, da bi lahko poslal Karaš odličen mojster, saj polno obvlada tehniko, formo in barvo, čeprav jih preveva akademizem in nekak hlad. Karasova platna odlikuje prefinjen čut za detajle, njegovi portreti so globoke psihološke študije, v katerih popolnoma obvlada svoj model. V večjih slikah pa mu manjka gotovosti v risbi in kompoziciji. Pod vplivom nizozemskih, v Rimu delujočih slikarjev je nastala slika »Deček«, ki velja za Karasovo najboljše delo. Težka borba z življenjem in nepri-znanjem, ki je spremljala slikarjevo ustvarjanje, pa mu je tako razrvala živce, da mu zadnja dela po kvaliteti zaostajajo za prejšnjimi, dokler mu ni končno smrt končala težke življenjske poti. c. Slovenski osnovnošolski učbeniki v preteklosti in sedanjosti V izložbenem oknu Državne založbe Slovenije v Stritarjev; ulici je prirejena zanimiva razstava o slovenski osnovnošolski učni knjigi. Začenja s fotoposnetkom Trubarjevega Abecednika. prvega našega učbenika, ki je bil natisnjen že pred 400 leti. Edini izvod tega dela je shranjen v dunajski Nacionalni biblioteki. Nato so razstavljeni primerki slovenskih začetnic in povestnih knjig, ki so izšle v Trstu pred 100 leti. ko je dobil Trst prvo slovensko šolo. Iz tistih časov so tudi razne slovenske učne knjige, ki so stare po slo let in še več, pa so izšle bodisi v Ljubljani, na Dunaju, v Celovcu, v Gradcu in v Budimpešti (la ie natisnjena v prekmurskem narečju in v madžarskem pravopisu). Zanimive so učne knjige, ki so bile natis-niene v Trstu in v Milami takoj po zaključku prve svetovne vojne, še prelen se ie razdivjal fašizem. Precejšnja je žetev učnih knjig, ki so izšle v času osvobodilne borbe na Primorskem, v gorenjskih tehnikah, na Rogu in drugod. Vsaka od teh izdaj ima svojo zgodovino. V oknu so tudi knjige, ki jih je izdal PNOO v Trstu po zasedbi zaveznikov. Te knjige so oblasti plenile po hišah in v nadomestilo ponujale knjige, ki jih je izdala zavezniška prosvetna uprava. Zaključni del obsegajo učbeniki, ki jih je izdala Državna založba Slovenije. J. Ž. Drobni zapiski Angleški napredni pisatelj John Pristley, kt je lani obiskal tudi Beograd, je napisal dramo »Pred zaprtimi vrati«, ki ima po svetu velik uspeh. Izmed njegovih romanov' so na primer Cehi prevedli: Dobre tovariše, Angelsko ulico in Sobotno svitanje. Zadnji roman jemlje snov lz zadnje svetovne vojne in kaže napor delavcev v letalski tovarni v času najhujših nacističnih letalskih napadov. Iz vojne imajo Angleži romanov precej. Gledanje na dogajanje je v večini drugačno od našega, je pa med njimi veliko skeptikov in kritikov atomske demokracije in veliko na strani naprednih sil. Saj je na primer v zadnjih letih izšlo več angleških pesniških zbirk pesnikov, ki so se udeležili državljanske vojne v Španiji na strani revolucionarjev. Nekje v Berlinu je naslov velikemu protifašističnemu filmu, ki ga je režiser Lamprecht navite! ob lastnem tekstu in ob sodelovanju 300 berlinskih enajstletnih dečkov. Prikazuje življenje nemške velemestne mladine in krivdo, ki jo ima nad njimi nacizem. Gradbeno podjetje za ceste LRS bo zgradilo tudi odsek ceste Zagreb—Beograd Naša nova organizacija gradbene operative je predvidela za vzdrževanje, modernizacijo in gradnjo cest posebno gradbeno podjetje, ki se je prodišč primešan premog in zato ni uporaben za beton. Za prevoz tega materiala bodo zgradili preko 20 km normalnotime železnice, poleg tega pri nas razvilo iz bivše ustanove pa še preko 35 km ozkotirne želez-ministrstva za gradnje — Direkcije nice od Zagreba vzporedno z novo cest. Podjetje je že začelo z neka- cesto. Naše podjetje bo na cesti terimj del; po planu kljub težavam, zgradilo več desetin cestnih objek-ki «o ravno zaradj prehoda iz usta- tov, med njimi dva večja mostova, nove v podjetje precejšnje. obenem pa prav takšne lesene pro- Najvažnejša naloga je gradnja ce- vizorije za pomožno železnico, ste Beograd Zagred • ceste brat- Drugo večjo težavo na slovenskem stva m enotnosti, saj jo gradijo sku- 0a ozkotirni promet. Poškodovane dele starega mostu, ki leže v strugi, sedaj odvažajo v Maribor, kjer bo Splošna stavbena družba zamenjala uničene dele z novimi. Ko bo most v celoti obnovljen, bo obnovljen tud; dvojni tir pri Podsusedu. Motorni vlaki na progi Beograd— Sarajevo. Po izvršeni obnovj motornih brzovlakov Je bil 1. oziroma, 2. aprila uveden na ozkotirni progi Beograd — Cačak — Sarajevo redni promet z motornimi vlaki. Mladim graditeljem na progi Samac—-Sarajevo RECiTACIJSKI NASTOP DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV v Opeci v petek 11. aprila 1947 ob 2o. uri Iz svojih del bodo brali: F. S. FINŽGAR JOSIP VIDMAR LOJZ KRAIGHER PREŽIHOV VORANC OTON ŽUPANČIČ JUS KOZAK IVAN PREGELJ FRANCE BEVK PAVEL GOLI A Dobiček večera je namenjen opremi mladinskih brigad. Prodaja vstopnic v opernem gledališču "e* mimiiimitiiniiiimii Konec smučarske sezone na Hrvatskem Smučarska sezona na Hrvatskem je bila zaključena z 1 uspelim te-kmovanjem na Šibiježniku v bLžini Sušaka. Prireditev -Jadranski smuč .trski dan« Je imela poleg fizkul turnega tudi manifestacij skl značaj. V nedeljo so bile tekme v smuku. — D^lž.na proge Je znašala 1350 m. Nastopilo je 37 tekmovalcev. Doseženi tile rezultati: 1. Mulej 1,23,6. 2. Bertoncelj 1,31,4. 3. Vc.uk 1,35.2 4. Saksida 1.37,5 in 5. RazLuger vsi >Partizan« 1,37,9. Zelo zaoiimlve so bile tekme JunlorJev. Borba Je bila med mladim Sušačanom Kržšnlkom in Zagrebča»om Fišerjem. PrvL je prišel na čili Krž.šnlk v času 1,57,2. Drugi je bil Fišer v času 1,59.2, tretji pa Lukan o vi č FD »Zagreb« z 2.27,00. V jH>nedeljek je bilo na Snežniku tekmovanje v slalomu. Zmagal je Vovk s časom 1:13.7 pred Mulejem 1:14.8, Saksido 1:15.8, Bertoncljem 1:111.7 in Razinger jem (vsi Partizan). Med juniorji je zmagal Lukanović (FI) Zagreb) s časom 1:49. Končni vrstni red v alpski kombinaciji je meti seniorji 1. Mulej, 2. Vovk. 3. Bertoncelj. 4. Saksida. 5. Razinger. Med juniorji je v alpski kombinaciji zmagal Lukanovič. V moštvenem tekmovanju je zasedel prvo mesto Partizan s 1447.fi točke pred FD Zagrebom z 2422.3 in Primorjem (Sušak) 7. 2472.4 točke. Gorenjski flzkulturnikl na delu PreJSnjo soboto in nedeljo so po daljšem presledku nastopili v Kranju pred Javnostjo gorenjski telovadci. Izvedli so Iirvemstvo v orodni telovadbi za Gorenjsko ln ped okrJJetm tehničnega odbora PD Kranj v dveh večerih telovadbo akademijo. ORODNO PRVENSTVO ZA GORENJSKO Je Imelo za oilj povečanje števila tekmovalcev v tej osnovni panogi fižkulture ter množično zajetje telovadcev ni cro-dju. Tekmovanje na bilo Javno lz razloga. ker Kranj nima primerne telovadnice ■m so bili prireditelji zato navezani na ljudsko-šolsko tek vadnico. Tekem se Je udeležilo 5 članov. 3 fla nice, 21 mladincev tn 22 inlaxr.uk. Tekmovalci so bili a Jesenic, lz Kranja in Tržiča. Razveseljivo Je dejstve, da Je prednjačila mladina. Da je tekmovanje uspelo brezhibno in vzorne, gre zahvala predvsem sodniškemu zboru, ki Je organiziral tekmovanje Istočasno na vseh orodjih. TELOVADNA AKADEMIJA Telovadna sekc.Ja PD Kranj Je priredila akademija rßj štlrmesečnarji smo-trnem pripravljanju v dvorani Prešernovega gledališča. Program akademije Je bil v soboto zvečer namenjen predvsem Organizacija turizma v letošnjem letu Takoj po osvoboditvi naše države se je pričelo delo za obnovo turističnih in gost Inskih podjetij, da se ötmprej obnovi turizem kot važna go. spodarska panoga v naši državi. Le tako je bilo mogoče, da se je turizem že lanj lahko razvil v precejšnjem obsegu. V letošnjo turistično serijo p«- vstopamo z znatno večjim številom obnovljenih hotelov, z večjimi izkušnjami, z urejenim vprašanjem plačanih dopustov delavcev, nameščencev in uslužbencev ter prometnih ugodnosti. Naše turistične ustanove bodo letos Imele možnost sprejeti mnogo večje število domačih in tujih gostov, bodisi v kopaliških mestih našega Primorca, kakor tudi v planinskih turističnih krajih. Da se doseže načrtna organizacija turizma in turističnega prometa, je zvezna vlada pravkar izdala uredbo o ustanovitvi glavne uprave za turizem Pri zveznem ministrstvu za trgovino in preskrbo kot splošnega vodilnega organa vsega našega turizma. V vseh ljudskih republikah bodo ustanovljene republiške uprave za turizem. Tako bodo ustvarjeni organi za načrtno izgraditev in za nadaljnji razvoj turizma po enotnem sistemu, ki bo zagotovil najširšim ljudskim množicam, delavcem, nameščencem in uslužbencem izkoriščanje letnega dopusta in oddiha, narodnemu gospodarstvu pa omogočil izkoriščanje naravnih lepot naše države. Glavna uprava za turizem bo osrednje vodstvo za organizacijo turizma, za načrtni razvoj turizma ln turističnega prometa, za pospeševanje turizma v državi in turističnega prometa z inozemstvom; dajala bo smernice ln vzporejala propagando turizma v naši državi, vzdrževala zveze z inozemskimi turističnimi ustanovami in organizacijami ter organizirala turistično propagando v inozemstvu. Obenem pa bo glavna uprava za turizem upravno operativno vodstvo turističnih in gostinskih podjetij splošnega državnega pomena. Da bo zagotovljena preskrba ln prehrana ljudi, ki so potrebni počitka in odmora, je zvezni minister za trgovino ln preskrbo predpisal pravilnik, s katerim je urejeno vprašanje preskrbe za v*e obiskovalce turističnih, kllmatičiilh in kopaliških krajev. Na predlog republiških ministrstev za trgovino ln preskrbo bo zvezni minister določil količine živil za obiskovalce turističnih, klimatičnih in kopaliških krajev. Obiskovalca bodo Izkoriščali turistično preskrbovanje po pravilu v javnih gostinskih podjetjih, ki bodo dvigala živila na turistične potrošniške karte obiskovalcev. Delavci, uslužbenci, nameščenci, vojaške osebe, Invalidi in upokojene; ter člani njihovih družin, kakor tudi člani Ljudske mladine Jugoslavije pa bodo lahko dobili turistične obroke tudi v naravi, da bodo z njimi lahko sami razpolagali. Po tem pravilniku bo lahko ena oseba izkoriščala turistične obroke največ 30 dni, in to na podlagi turistične potrošniške karte, k; jo bo vsak obiskovalec dobil od krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora proti izročitvi ustrezajočega števila odrezkov stalne živilske karte in na osnovi potrdila o prijavi bivanja v turističnem, klimatičnem ali kopališkem kraju. Obnova hotelov na Hrvatskem V turističnih krajih LR Hrvatske je Deželno hotelsko podjetje Hrvatske že do pričetka lanske turistične sezije obnovilo 36 hotelov s 3048 posteljam] ter 11 kavarn, restavracij in kopališč. Do pričetka letošnje turistične sezone pa je to podjetje obnovilo že 51 hotelov s 4027 posteljami. V zasebnem sektorju je sedaj obnovljenih 60 hotelov s 1882 posteljami. Poleg tega je v turističnih krajih Hrvatske na razpolago še 47 manjših obratov turističnega značaja s 769 posteljami. Tako se je letos dvignila zmogljivost turističnega gostinstva na Hrvatskem že na 6678 pastelj. domaÄnoin, v nedeljo popoldne pa okoličanom. Obe akademiji sta bil: tehnično tn organizatorlčno dobro Izvedeni, le žal nista uspeli pritegnit' zadrst: posetmkov. Program Je obsegal 16 točk. ki so obsegale firoste vaje. gimnastične nastope, orodne vaje in -simbolične skupine. Pr: akademiji je nastopi» vsega 117 sodelu-Jičlh, največ lz vrst pionirjev, ostali so bili sindikalisti. Vodstvu FD Kranja je dala prirod.tov novih moči v njegovem prizadevanju za izgraditev f zkulturregn doma. Sedsr.je stanje Je namreč nemogoče, kajti šele v lastnem domu bi bilo omogočeno društvu prikazati s« Je delo ln množično zajeti vso okolico v svojo sredo. Državno prvenstvo v crossu bo 27. aprila v Osijeku Tekmovanje ho jMisamično in ekipno. Pravico udeležile pri ekipnem tekmovanju imajo vsa društva in aktivi, katerih eki|>e so se plasirale med prvih 5 ekip na republiškem prvenstvu crossa. V tekmovanju posameznikov bodo sodelovali fizkulturniki, ki so se plasirali med prvih 12 tekmovalcev na republiškem prvenstvu. Tekmovali bodo v naslednjih disciplinah: mladeniči od 17 do 18 let na progi 251)0 m. nad 17 let stara dekleta na projri 2000 m. fizkulturniki. starejši od IS let. pa na projri 4000 m in 10.000 m. 6 prvih ekip in 12 prvih jiosaineznikov v svojih disciplinah ho do-hilo diplome, društvo, ki si ho priborilo ekipno prvenstvo iu najboljši posamezniki pa bodo dobili naziv prvaka FLRJ v crossu. NAMIZNO TIMSKO LIGAŠKO TEKMOVANJE Strokovni odbor za namizni tenis pri FZS podaljšuje rok za prijavo zgoraj omenjenega tekmovanja do 14. t. m. Žrebanje bo 15. aprila v prostorih FZS. Pričetek tekmovanja bo 19. in 20. t. m- Izžrebani pari za prvo kolo bodo objavljeni v dnevnem časopisju, ostali del žrebanja pa prejmejo sodelujoča društva in aktivi pismeno. • Zbor nogometnih sodnikov pri GO — FZS. V nedeljo 13. t. m. so določeni: Enotnost : Triglav mejna sodnika. Dooer-let—Do-rčec. Krm : Kladi var mej ra sodnika K:s H.—Potočnik. Polet : Murska Sobota določi nfejne s-xin:ke sekretariat ZNS v Mariboru. Kranj : Noro mesto določi mejne sodnike poverjenik nrgomet-nih sodnikov v Kranju. Okrožje Novo mesto: Sevnca : Novo mesto — Stojkovič. Kočevje : Brežice — Perko. Zbor nogometnih sodnikov okrržja Ljubljana. V nedeljo 13. t. m. so določeni a» vodstvo tekem: Kamnik : Lis Ja — Pucihar, Domžale : Mengeg — K larič. Duplica : Rdeča zvezda — M:kluš. ED Krim nogometna sekcija. Redni obvezni trening bo danes od lfi dalje na igrišču. V petek ob pol 20 bo članski sestanek. obvezen za vsa moštva, ob 20 pa odborov a seja. — Tajnik. FI) Triglav, nogometni odsek. Dano« ml 14 dalje obvezen trening T. in rezervnega moštva na igrišču ob kamniški progi. Ob lS seja nogometnega odbora istotam. Vsi in točno! Tajnik. SAH - Turnir za prvenstvo Ljubljane Je štel letos samo sedem udeležencev, kar ni razveseljiv pojav, zmagal je s 4 V2 točki-mi Slokan Vlado, ki dosega stalne uspehe; sledijo: Levaöifc 4 Trčke. Sušnik 3 V* in Mlinar 3 točke. Ta Četverca Ima pravico. da Igra na turnirju za. prvenstvo Slovenije v Kranju, oberem spada med naše najboljše amaterje. Vrsto končujejo: inž. Petrič ZV*. Kranjc 2. Gregorš 1 V» točke. Turnir za mladinsko prvenstvo Ljubljane se Je tudi te dm končajo. Zmagal Je Vrhovec s 13 K točke od 15 možnih. Tudi Bajec kot drugi z 11 V- točke je ostal nepremagan. Polovico možnih t- čk so dosegli še: Krivec 11. Braz in Sivec po 10 V*. Zor 10. Gabrovšek 9 *4 točke. Ostali pa: Fajdiga. Kovač. Ribarič 7 V2. Milju-tinovič 5. Hočevar. Kranjc. Smerdu 4. Goslar 2 \'2, Smolj.movlč 2 t'čki. Brzopotezni turnir za prvenstvo aprila bo v Šahovskem domu v Ljubljani v petek 11. t. m. ob 19. Tekmuje se v treh kategorijah, zmagovalec prve prejme prehodno zastavico, ostali nagrade v knjigah, šahovnicah itd. Tekmovanje priredi Okrožni šahovski odbor. „Naša zena“ Kmečka žena se vključuje v gospodarski plan S pni mi toplejšimi sončnimi žarki so so se prebudile naše vasi. Naše kmečko ljudstvo je pohitelo na polje, da pregleda svoje žito. Z zadovoljstvom sta ugotavljala gospodar in gospodinja, da je na ozimini mnogo manj škode kakor sta se bala. Kmalu pa je zaje! vse naše vasi do najbolj oddaljene gorske vasice klic: setev! Ljudska oblast pomaga kmetu s setvenim planom. ki ga usmerja, kaj naj seje. da bo čim več koristil sebi in skupnosti in ki mu tudi že nakazuje, kam bo svoje pridelke lahko prodal. Obenem mu pomaga pri obdelavi zemlje, pr; dobavi semen in umetnega gnojila. Zaradi vremenskih neprilik danes setev sama še ni dosegla polnega razmaha. pač pa so povsod že končane priprave. V vseli okrajih in krajih so setvene komisije, ki skrbe za to. da bo vsak košček zemlje pravilno izkoriščen, da se bo tudi naše kmečko gospodarstvo vključilo v splošni petletni plan. V vseh okrajnih in krajevnih setvenih komisijah sodelujejo ludi žene. V veliki večini so pravilno razumele svoje dolžnosti. Žene se zbirajo na posebnih sestankih, na katerih razpravljajo o važnosti setve in sodelovanju žene pri setvi, o vrtnarstvu. o sklepanju za pridelovanje zelenjave in industrijskih rastlin, kol so oljarice in sladkorna pesa, skratka o vseh dolžnostih, ki jih ima kmečka žena danes na pragu prve gospodarske petletke. V nekaterih okrajih, kot Krško in Gornja Radgona, so si člani okrajne setvene komisije razdelili delo lako. da ho vsak odgovarjal za določeno število vasi. V takih okrajih odgovarjajo žene, ki so članice okrajne setvene komisije, za načrtno setev v določenem številu vasi. Seveda zahteva to od naših tovarišic že precej znanja in požrtvovalnosti. Taki primeri pa zelo dvigajo samozavest tistih naših žena. ki so do danes mislile, da je žena le za nabiranje raznih prispevkov. So pa tudi take komisije, v katerih naše žene ne razumejo pravilno svoje dolžnosti. Sklene komisije obdrže zase in se ne udeležujejo skupnih sestankov. Vse to zaradi nerazumevanja ali preslabega čuta dolžnosti do naše velike skupne borbe. Cim začne naš kmet orali, s traktorjem ali s plugom, se pojavi vprašanje semena. Res je, da naša oblast skrbi za preskrbo semena v tistih krajih, kjer ga zaradi težkih gospodarskih pogojev ni. Pač pa se mnogokrat potegujejo za seme v takih predelih. kjer ga je dovolj, in kjer bi ga bilo treba samo pravilno porazdeliti. S preskrbo semen se bavi jo največkrat naše žene. Zato naj se žene na svojih sestankih o tem tudi poraz-govorijo in napravijo sklepe. Iz okraja Ilirske Bistrice nam javljajo, da si žene na vaških sestankih določijo, kako si lxxlo v vasi pomagale, da bo za vse dovolj semena in kako si bodo ludi vasi med seboj pomagale. Prav tako so se žene iz kraja Polje v okraju Šmarje pri Jelšah obvezale med seboj, da bolo razdelile ves semenski krompir, kolikor ga je v okraju, med vse interesente, da bo posajena vsa določna količina in še več. Nasprotno pa prosijo za semenski krompir iz nekaterih krajev v Savinjski dolini, kjer ga imajo trdnejši kmetje prav gotovo odveč. To nam kaže, * da se žene v takih krajih še niso pridru- žile načrtnemu delu. V predelih, kjer so res upravičeni dobiti seme, naj navežejo žene preko KL0 stike z zadrugami, da pospešijo razpečevanje semen. V setvenem delu so naše žene ponekod dosegle že prav lepe uspehe. \’a sestanku v Kočevju, katerega se je udeležilo 100 članic AFŽ, so govorile o tem. koliko bodo doprinesle za gospodarski plan. Postavile so delovno brigado 50 žena, ki bo obdelala pol hektarja zemlje za industrijske rastline. Tudi v Kočevski Reki bodo žene skupno obdelale zemljišče in ga posejale z lanom. V drugih krajih kočevskega okraja imajo žene posebne sestanke, na katerih sklepajo o sodelovanju žena v setvenem delu. Na seji okrajnega tajništva AFŽ za okraj Kočevje so si zadale žene nalogo, da bodo pridelale rim več zelenjave in da si bodo nudile medsebojno pomoč pri obdelavi zemlje za industrijske rastline. V okraju Šmarje pri Jelšah nudijo žene veliko pomoč v setvenih pripravah. V tem okraju so traktorji kmetom v veliko pomoč pri obdelavi zemlje. Žene še prav posebej sejejo vrtnine, za katere je mnogo zanimanja. Na svojih sestankih žene že ih> nes govore o organiziranju prevoznih sredstev, ki bodo vozila zelenjavo iz raznih krajev v počitniško kolonijo in v Rogaško Slatino. V krajevnem ljudskem odboru Buče, kjer v splošnem ni bilo dovolj zanimanja za izvedbo načrta, so žene prevzele skrb za setvene priprave in vzbudile zanimanje še pri drugih vaščanih. Po vsej Sloveniji kažejo naše žene veliko zanimanje za zelenjadarstvo. kar priča, da so pravilno razumele važnost vrtnin za naše delovno ljudstvo. Ponekod so že sklenile pridelovalne pogodbe za zelenjavo z raznimi sindikati, domovi in menzami. Tako bodo naše ustanove redno preskrbljene z-zelenjavo, žene pa ne bodo več izgubljale toliko delovnih ur s čakanjem na trgu. Žene iz Trnovega v Ljubljani so med prvimi sklenile pogodbo za skupno oddajo zelenjave. Oddajale jo bodo mestnemu gospodarskemu oddelku, ki jo bo razdeljeval prvenstveno v menze, obenem pa se bo prodajala tudi na trgu na posebnih stojnicah. Trnovske žene sodelujejo v trnovski zadrugi zelenjadarjev, katere namen je dvigniti pridelovanje zelenjave in jo nuditi delovnemu ljudstvu mesta I jubljane. da lahko brezhibno opravka svoie naloge. Tudi žene z Barja, ki so združene v zelenjadnem odseku ----L---------- '~~Q—- barjanske kmetijske zadruge, so mnenja, da se da le z skupnim delom in s pravilno razdelitvijo pridelane zelenjave zagotoviti najmanjši trud in pa največje koristi skupnosti in samemu sebi. Kakor so sklenile pridelovalne pogodbe žene v Trnovem z mestnim gospodarskim oddelkom, tako so že tudi po drugih predelih Slovenije sklenjene pogodbe za pridelovanje in oddajo zelenjave. Žene iz vasi okrog Gorice se ne boje več. kam bodo oddale svojo zelenjavo, ker so sklenile pogodbo za oddajo zelenjave in sadja s sindikatom jeseniške livarne. Žene iz vasi okrog Topolščice so sklenile pogodbe z zdraviliščem v Topolščici za dobavo zelenjave, prav tako žene iz raznih vasi v okolici Rogaške Slatine-s tamošnjim zdraviliščem. Ti primeri niso osamljeni, temveč so sklenile podobne pogodbe •udi žene iz drugih krajev, ker se zavedajo, da bomo napredovali v vrtnarstvu le takrat, če bomo imeli za naše pridelke zagotovljen trg. V tem je veliko delo žene gospodinje, ki s svojim naravnim občutkom razume pome® usmerjevalnega dela doma in ho znala zainteresirati tudi svojega mož.a in vso družino, da bo prijavila pridelke najbližjim ustanovam, ki si bodo s pogodbami zagotovile dobavo pridelkov. w DNEVNE VESTI KOLEDAR Četrtek, 10. aprila: Meh tilda. Petek, 11. apr.la: Leon Vel ki, pa^pež Izak. SPOMINSKI DNEVI 10. aprila. 1944. — Osvoboditev Odese Ln Kerća. Rdeča armada ru meji Češkoslovaške. 10. aiprila 1945. — Osvoboditev Senja ln vse Like. 10. apr:la 1940. — Nemčija napade Danske :n N rveško. 10. apr.la 1943. — Ustanovljeni V. (Gregorčičeva) in VI. (Gradnikova) brigada. DEŽURNE LEKARNE Danes: Drugi državna lekarna. Dunajska cesta 6: lekarna Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve — Uprava Narodne milice: dežurna služba .................31-00, 21'QO Gasilska milica in Reševal, postaja 44-44 Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—13 Bolnišnica .................... 53-81 Kolodvor, glavni.................27-68 Putnik .................. 24-72, 20-32 Turisthotel ................... 24-36 Gledališče, Narodno, uprava . . . 45-26 drama ...................... » , 34-02 opera ................. 34-01, 25-24 RAZSTAVE IN MUZEJI Razstava slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije 19. in 20. stoletja v Narodni galeriji. Odprta vsak dan od 9. do 16. — Za obiskovalce polovična vožnja. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama četrtek, 10., ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Red F. (V pr ‘daj i 33 part. in ložnih ter 63 balkonskih in galerij -ških sedežev). Opera četrtek, 10.. ob 19.30: Glinka: Ivan Susanin. Red četrtek. (V prodaji 25 par-ternih in ložnih in 154 balkonskih in galerijskih sedežev). SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE Petek. II., ob 20. v dvrrani Mestnega kina — Oskar Hudales: »Zelena vrvica«. Premiera. Režija: Prosen Marijan. Nedelja. 13.. ob 18. na Rudniku — trdnjava — Oskar Hudales: »Zelena vrvica« — repriza. 761-n SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU četrtek, 10., ob 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Slavnostna predstava cb 25 letnici umetniškega delovanja operne pevke Mance Brumen - Lubej e ve. — laven. SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA UNION: francoski film »Otroci paradiža«, n. del, tednik. — Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. MATICA: francoski film »Utopljenka«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: francoski film »Gospod Hektor«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: sovjetski film »Ob šestih po zmag.«, tednik. Predstave ob 20. * Vsem okrajnim odborom LMS! V nedeljo 13. t. m. ob 10. uri dopoldne je v Mladinski dvorani (bivša Frančiškanska) republikansko plenilsko posvetovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Vloga okrajnih pionirskih štabov pri izboljšanju dela Zveze pionirjev. 2. Pionirski dan. 3. Počitniške kolonije. Posvetovanja 6© udeleži j c: vsi predsedniki Okrajnih odborov LMS. načelnik in dva člana pionirskega Štaba. — Sekretariat GO LMS. PREVOZ našega dne 29. septembra 1944 padlega borca, Miljutma Zabukovška. abs. jur., prepeljemo iz Cajnarjev pri Rakeku v Maribor v grob njegovega očeta. — Pogreb bo v soboto 12. t. m. na Pobrežju — Magdalensk pokopališče ob 1.1. uri. članom študentskega pevskega zbora Javljamo, da je v petek, 11. t. m. ob 20. cbvezr.a pevska vaja zaradi koncerta na Jesenicak. — Odbor. 764-n V četrtek ob 20. uri bo v dvorani kina Vevče .predavanje v okviru Ljudske univerze mestne četrti Polje„ Predava tov. Tone Klemenčič, referent Načrtne komisije LRS »O načrtnem gospodarstvu«. — Vabljen-t vsi terend in člani sindikalnih, organizacij! 763-n Gospodinjske pomočnice in hišniki, podružnice št. 2 imamo sestanek v četrtek, 10. t. m.. Gregorčičeva 27, Trgovski dom, 11. nadstr. Žigosanje. 762-n Brivsko-frizerski odsek obrtniške zveze prxed: predavanje o davčnem vprašanju in razlago k davčni napoved: v četrtek, 10. t. m. cb 20. uri v prostorih v šelem-burgovi ulici 6/T. 756-n Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča vse člane :z Ljubljane in okolice, da bo v četrtek. 10. t. m. ob 16. uri v salonu restavracije »činkefle« na Poljanski cesti mncžLčni sestanek. Pridite vsi in točno! 748-n Strojepisja se naučite v najkrajšem času temeljito od začetnih vaj do izvežba-nosti, ki je potrebna v vsaki službi. Ure dogovorno dop'ldne, popoldne alii zvečer. Pouk v središču mesta, zato dostopen vsakomur. Prijave in pojasnila: »Instrukcije«, Kongresni trg 2II., telefon 23-91. Poenoteno knjigovodstvo za začetnike In praktike. Naši predavatelji komercialisti Vam v prosti debati pojasnijo še tako težke slučaje iz prakse ter Vam individualno pokažejo, kak^ najlaže premagate knjigovodske težave. Metoda pouka prsebno priznana. Pričetek pouka dne 12. t. m. Prijave ln pojasnila: »Instrukcije«, Kongresni trg 2/U., telefon 23-91. 758-n Strojepisni pouk do popolne izvežba-nosta po hitri in uspešni desetprstni metodi. Praktično znanje potrebno za vsako službo. Primen iz pisarniške prakse. Spi-eovanje raznih spisov. Priznano najboljši zasebni pouk te vrste (vodj ravnatelj Christof Drago). Ure po želji dopoldne, ipcpoldne ali zvečer. — Prijave: Specialni zasebni pouk, Domobranska cesta 15. Pouk knjigovodstva (začetno in enotno), stenografije in korespondence prične ta teden. Prosta izbira predmeta. Praktično znanje za vsako službo. Ure dogovorno po želji. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta 15, 765-n Poenoteno knjigovodstvo za praktike, nameščence, trgovce in druge interesente po hitri in uspešni metodi z vsemi navodili po novih [predpisih. OBOL — kalkulacija. Ure po želji. Pričetek -ta teden. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta 15. 767-n Službene objave DELODAJALCI POZOR! MLO — odd. za Inšpekcijo dela. opozarja mojstre in delodajalce na članek, objavljen v dnevnem časopisju 23. marca glede zamenjave knjižic učencev v gospodarstvu. Rok poteče 10. t. m. ln ne bo podaljšan. Izcstali bodo kazensko odgovarjali. OBVEZNO CEPLJENJE PROTI DAVICI Obvezno cepljenje proti davici bo v Ljubljani ta teden po že objavljenem razporedu. Starš; se zavedajo velike koristi te zaščite zdravja in disciplinirano vodijo otrcke na odrejena mesta cepljenja. Cepljenje je obvezno. Vsi otroci od začetega 2 do všteta 8 leta morajo biti cepljeni. Lani cepljeni d^be samo eno Injekcijo cepiva zaradi osvežitve in podaljšanja dr*be odpornosti. Vsi otroci, ki lani niso bili cepljeni, dobe dve Injekciji v 4 tedenskem razdobju. Starši, ki iz katerihkoli razloge iv .ne bi mogli pripeljati otrok pravočasno na odrejena četrtna cepilna mesta, naj pripeljejo otroke v soboto. 12. aprila ob 16. uri v Mestni drm ali v šolo na Ledini. POZIV INDUSTRIJSKIM IN OBRTNIM PODJETJEM GLEDE DOLOČITVE CEN Urad za cene pri predsedstvu vlade LRS poziva vsa industrijska ln obrtna pedjetja na območju Ljudske republik» Slovenije, ki imajo za svoje izdelke določene cene z odlrčba-mi pred 1. januarjem 1947, da takoj predlože uradu nove kalkulacije zaradi določitve cen v skladu s predpisi uredbe o davku na promet proizvodov. Kalkulacije Je sestaviti po splošnem navod'lu za kalkulacije v gospodarskih podjetjih (•'Uradna obvestila zveznega urada za ceno« št. 5 iz 1. 1945) v zvezi s predpisi zakona o enotnem računovodstvu z dne 20. nov. 1946 ter drugimi veljavnimi predpisi :n navodili zr. kalkulacije oziroma (mala obrtna podjetja) po navodilu za določanje cen obrtnim Izdelkom ln storitvam (»Uradna obvestila zveznega urada za cene« št. 6 iz 1. 1945) z dopolnitvami in izpremembami navodila ( Uradna obvestila št. 26 iz 1. 1946). P-djetja. ki imajo za svoje izdelke odobrene cene z odločbami po 1. Januarju 1947, a te odločbe niso v skladu g predpisi uredbe o davku na promet proizvodov. po kateri mora biti davek vključen v ceni. naj predlože samo odločbe zaradi popravkov. Za izdelke, za katere so določene enotne ali individualne cene v skladu z novimi predpisi, kalkulacij oz. odločb ni treba predlagati. Hkrati opozarjamo vsa prenzvodna podjetja. da se po odločb1’ zveznega, urada za cene o postavitvi vseh proizvodov pod normiranje cen z dne 17. Januarja 1947 (»Uradra cbvestila zveznega, urada za cene«, št. 4 z dne 25. Jan. 1947) ne sme dati. noben Izdelek v promet, dokler ne odobri cene pristojni organ za cene. — Iz urada za cene. VSEM. KI SE NAMERAVAJO V JESENI VPISATI V DELOVODSKE ŠOLE Potrebno znanje za Izvrševanje delovoo skih poslov si pridobite prvenstveno v dveletnih delovodskih šolah v Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani. Delovodske šole se delijo po strokah: v strojni mojstrski, elektroinštalaterski. mizarski in strugarski mojstrski oddelek ter v nad-zorniško rudarsko in fužinarsko šolo. Da bi v delovodskih šolah dosegli Čim boljše uspehe, je potrebno, da si že ipred vstopom v šolo osvežite in Izpopolnite znanje iz računstva in drugih^ splošnih predmetov, tako da pouk ob pričetku leta lahko takoj zajame prave strokovne predmete. Za dosego tega priredi Drž. tehniška srednja šola v Ljublja.nl pripravljalne tečaje za delovodske šole. ki se prič no 5. maja in trajajo osem tednov. V tečar jih, ki so celodnevni, se poučuje računstvo, slovenščina, zemljepis in zgodovina, socialne vede in tehniško risanje. Pređa^ vanja so dopoldne, popoldnevi pa so rezervirani za skupni študij in vaje lz teh predmetov. Vaje so pod nadzerstvom predavateljev. Pogoj za sprejem v pripravljalni tečaj je pri kovinarjih, elektrotehnikih in mizarjih pomočniški izpit lz ustrezne stroke, pri rudar j h in fužinarjih pa najmanj dveletna zaposlitev kot učni kopač ali ustrezna zaposlitev v fužinar-stvu. Pripravljalni tečaj Je sestavni del delovodske šole. Kdor tečaja ne bo obiskoval in dovršil z uspehom, se ne bo mogel vpisati v delovodsko šolo. ReFiektanti naj pošljejo kratke pismene prijave Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani najkasneje do 30. aiprila t. 1. Tej prijavi je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o volivni pravici, zadnje šolsko izpričevalo, pomočniško izpričevalo (pri rudarjih in fužinarjih izkaz o strokovni zaposlitvi), karakteristiko sindikata. Karakteristiko politične oblasti, zdravniško izpričevalo. — Karakteristika sindikata mora vsebovati: dokazilo o moralni kvalifikaciji, dokazilo o strokovni kvalifikaciji, navedbo o sektorju dela, v katerem bo kandidat po dovršeni šoli zaposlen. . Sprejeti kandidati se osebno vpišejo 3. maja t. 1. Za stanovanje in hrano v Ljubljani mora skrbeti vsak kandidat sam. Prcšnje za podpore ali druge gmotne olajšave ne bodo upoštevane. Izpričevalo završnega Izpita na strojnem ter mizarskem in strugarskem mojstrskem oddelku velja kot mojstrsko Izpričevalo za ustrezno stroko. Absolventi n.adzomiške, rudarske ln fužinarske šole imajo pravico do izvrševanj a posle v rudarskih in fužlnarskih nadzornikov. Najboljši absolventi delovodskih šol imajo možnost prestopa v I. letnik Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani in odtod naprej na Tehniško visoko šolo. KONCERTI Čajkovski uživa v našem koncertnem življenju posebno popularnost in uvrstitev kakega njegovega dela v spored pomeni najbolj privlačno točko. Na ponedeljkovem simfoničnem koncertu bo izvajana njegova četrta simfonija, kt se verno pridružuje peti in šesti, čeprav pri nas ni bila prepogostokrat izvajana. Koncert otvori Lipovškova Suita za godala in Franckove Variacije s solistko Hildo Ho-rakovo. Dirigent: Jakov Cipci. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 755-n Preskrba MAŠČOBE ZA MAJ V sredo, 9. t. m., se nam Je pod poglavjem »Preskrba«, »Maščobe za april« vrinila pomota v maslom. Mišljene so maščobe za maj kakor je razvidno tudi iz besedila vesti. PRIJAVA POTREB KURIVA ZA ČLO RAKOVNIK Upravniki Javnih zavodov, socialnih ustanov, šol, uradov, menz, nadalje lastniki malih industrijskih in obrtnih [podjetij četrti Rakovnik, naj 11. t. m. od 10. do 12. ure izroče v uradu ČLO — Rakovnik pismeno prijavo, ki naj vsebuje: Priimek m ime lastnika ali upravnika, naziv zavoda, ustanove, podjetja in označbo količine premoga, ki ga pedjetje potrebuje v razdobju maj — december. Navesti količino za vsak mesec posebej Ln skupno za vso dobo ter \Tsto premoga koscivec, kockovec. orehovec. grahovec in rudnika. — ČLO — Rakovnik — odd. za preskrbo. RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 569 m/449 m SPORED ZA ČETRTEK 6.30 Koračnica. Iz naših časopisov. Dnevni spored. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Veder jutranji spored. 7.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar. 7.45 Orkestralna glasba. 12.30 Napoved časa ln peročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objame. 13.00 Opoldanski koncert. 13.30 Kulturni pregled. 13.45 Rudolf Karel: Slovaški capriccio — Otokar Zieh: Polka. 14.00 Igra Koroščev kvartet. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Nekaj arij iz Verdijevih oper. 18.00 Radijski dnevnik — Greif: Umetno valjenje (predavanje v Mesecu tehnike). 18.15 Nastop gojencev Akademije za glasbo v Ljubljani. 18.45 Razgovor: Adamič - Bojc: Kako bomo preuredili Bled. 19.00 Flajšmanove in Pavčiče ve samospeve poje sopranistka Otta Ondlna, pri klavirju spremlja Dana Peru-škova. 19.15 Napcved časa in poročila. 19.30 Lnhka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. Izpopolnjevalni tečaj: članek »Najpoglavitnejše«, Ruski list, I. zvezek. 20.05 Pojo fantje na vasi. 20.30 Lahko glasbo izvaja Mali orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča. 21.00 Kaj je življenje? (Osnove biologije). 21.20 Glasbena medigra. 21.30 Skladbe slovanskih avtorjev izvaja violinist Albert Demielj. pri klavirju ga spremlja Marijan Lipovšek. 22.00 Prenos vesti Zvezne pestaje iz Beograda. 22.15 Plesna glasba. SLUŽBO IŠČEJO STAREJŠI AKADEMIK, vešč strojepisja in pisarniiškega poslovanja ter nemškega, francoskega lu italijanskega Jezika, Išče zaposlitev v Ljubljani, tudi samo v dopoldanskih urah, kcTakoj — suha«. 7498-10 ODDAM OPREMLJENO AH PRAZNO. LEPO SOBO s souporabo kuhinje ln kopalnice zakonskemu paru, lahko tudi z otrokom. Ponudbe oglasnemu oddelku pod *KA«. 7503-10 TEODOLIT, 800 m. Neudorfer, prodam. Ponudbe oglasnemu oddelku pod š-fro »Geodet *r«. 7516-10 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za en»:sobno. V poštev pridejo samo železničarji. Naslov v oglas, oddelku. 7526-10 RESNEMU VISOKOŠOLCU oddam brezplačno majhen kabinet s souporabo kopalnice (z lastno posteljo), če bi pripravil učenca I. gimnazije k izpitu — Hladnik, Jesenkova 10. 7529-10 SOBO Z DVEMA POSTELJAMA s 1. majem v Ljubljani iščeta dve solidni tovarišici. Ponudbe podružnici SP im Jesenicah pod »Nujno«. 7530-10 ENOSOBNO STANOVANJE v Beogradu, zamenjam za slično v Ljubljani. Pojasnila daje Česnik, Škofja 10. 7522-10 OPREMLJENO SOBO. prijetna, z al: brez vse oskrbe, išče inženir, soliden, mnogo zaposlen. Naslov v ogl. oddelku. 7584-10 SOSTANOVALKO iščem. Ponudbe oslas. odd. pod »Prijetna«. 7547-10 RAZNO UKRADENA MI JE BILA r vlaku Pragersko—Ptuj denarnica s 14.000 dm ter osebno izkaznico na ime Bzatec Franc. Proglašam jo za neveljavno. 7513-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO oblačilno Izkaznico na ime Kranjc Regina. Breg 20. Celje. 7531-14 LISTNICO Z LEGITIMACIJO sem izgubila. Najditelj naj se proti nagradi jari Jožefi Bučar, Celje, Zidanškova ulica št. 19. 7534-14 TRINAJSTLETNEGA FANTA dam v oskrbo. Naslov v oglas, oddelku. 7514-14 OČESNO ZASLONJÄLO od daljnogleda sem rašel na po ft. Ljubljana—Pclhov gradeč. Dobite ga pri vratarju v tiskarni -Slov. poročevalca«. 7596-14 SLAŠČIČAR, ki je vzel pomotoma plašče za kolo pri sedlarju Klešniku, Poljanska cesta, naj jih vrne. 7585-14 NALIVNO PERO sem našla v nedeljo na poti v V/kerče: Alič Frančiška, Ljubljana, Flnrijanska ulica 14/1. 7570-14 BEL VEZEN PRTIČEK sem Izgubila na veliko soboto popoldne v Gledališki oz. Gajevi ulici. Najditelja prosim, naj ga odda v Gledališki ulici 14TV. vrata štJ. 15. 7561-14 OČALA SEM IZGUBIL v ponedeljek na poti Sv. Katarina — št. Vid. — Fran Ratej. Resljeva 6. 7576-14 IZGUBIL SEM TABLICO motorja št. 6S68 proti Gorenjski. Najditelja prosim, da jo vrne Kušarju Antonu. Ljubljana. Rožna doima cesta IX '5 ali Jari naj naslov. 7554-14 IZGUBIL sem vojno knjižico in uverenje reg. vo*j. obveze ter listnico na ime Janša Janez. Brezje. Gorenjsko. Pošteni najditelj naj vrne prot nagradi naslovniku. 7555-14 IZGUBIL SEM LEGITIMACIJO OP na ime Benjamin Čuček. Kckaljeva 6 — Ljubljana in jo proglašam za r.eveljamo. 7558-14 POIZVEDBE KDO KAJ VE o inter n Irancu Francu Vehabu. roj. 3. nov. 1908. Bil je interniran 3. nov. 1944 v K omaru — Madžarska. Vse poizvedbe se naj .pošljejo na Marijo Vehab. Gornja Lendava št. 33. 7497-15 POIZVEDUJEM PO SVOJEM SINU KUŠČERJU STANISLAVU, pr; 13 hrvatski proletarski brigadi (bolnica). Komandant te brigade ,1e bil tov. žezel j (partizansko ime). Kdor bi kaj vedel o njem. naj sporoči: Kuščer Ani, Bar jan a št. 87, Kobarid. Slov. Primorje. 7537-15 RADIOAPARATE Blaupunkt, Telefunken in druge znamke, male, srednje in velike z 2 zvočni-koma prodaja: Kadiocentrala. Zagreb. Hica 146. telefon 41-26 Samo osebni ogled! + Mimo in tiho se je poslovila in odšla k Bogu za svojo sestro, ki jo je neizmerno ljubila, naša nepozabna MARIJA KOŠENINA vdova po zdravniku Pokojnica leži na svojem domu, Cesta v Rožno dolino štev. 6. 9 Pogreb bo v soboto, dne 12. aprila ob 16.30 iz hiše ža-losti na pokopališče Vič. Ljubljana, 9. aprila 1947. ŽALUJOČI SORODNIKI For moža K:’ otoku Formozi je nastal 28. januarja splošni ljudski upor proti re-žimu Kuomintainga. Vstaja se je pričela v glavnem upravnem središču na severu Formoze, v mestu Tajbej. Odtod se je naglo razširila po vsem otoiku. Upornik; so razbili vladne ustanove in trgovine ter obračunali z uradniki »s kopnega«. Po uradnih podatkih je bilo ubitih in ranjenih okrog 400 uradnikov. Proti upornikom so mobilizirali vse policijske, žandarmerijske in vojaške enote. Uspeh krvave kazenske ekspedicije, pri kateri so streljali s sarojnicasni in puškami civilno prebivalstvo, je bil ta, da je bilo ubitih okrog 4000 ljudi. T0 so sadovi polletne uprave kuomintanšfcjh upravnih oblasti na otoku Formozi. * Formcza je velik otok ob vzhodni obali Kitajske, ki obsega 35.824 km2. Na zapadnem delu otoka so plodne ravnine. Klima je mila in zelo ugodna. Prebivalstvo so po večini priseljenci iz Kitajske, ki so se naselili tu že pred 200 do 300 leti. Bavi se večji del s kmetijstvom in ribolovom. Izmed 5,212.000 ljudi jih stanuje v mestih samo 800.000. Na hribovitem predelu otoka se je ohranilo še prastaro prebivalstvo Formoze, ki je po svojem poreklu sorodno Ma-Jajcem, naseljenim tu že od pradav- nih časov. Pozneje so priseljenci pregnali domačine s plodnih ravnin v hribe, kjer stanujejo v duplinah ali v gozdovih ter se bavijo z lovom. Formoza ima velika bogastva: premog, zlato, srebro, baker, žveplo in sol. Glavno bogastvo otoka Pa j* njegova plodna zemlja. Na otoku goje riž, čaj, sladkorni trs in tiu raste tropično sadje kakor oranže, banane, ananas in tudi drevje, iz katerega pridobivajo kafro. Rastlinstvo je zelo bogato in živopisno. Na Formozi so velike hidroelek-trične centrale. Tu pridobivajo tudi premog in plemenite kovine. Bogate dohodke dajejo tudi gozdovi. Dolgo dobo je pripadala Formoza Kitajski, toda pred 50. leti si je po japonsko-k; tajski vojni leta 1895. osvojila otok Japonska in ga napravila za svojo kolonijo, do skrajnosti izkoriščujoč njegovo prebivalstvo in bogastvo otoka. Japonci so napravili iz Formoze eno izmed najvažnejših gospodarskih področij svojega imperija ter ga spremenili v močno voja-ško.pomorsko oporjšče in glavno trdnjavo ob Kitajski obali. Na otoku ®o uvedli policijski režim. Prebivalstvu ni bilo dovoljeno sodelovanje v upravi, niti mu ni bil dovoljen obisk višjih šol ali vodEtvo v industriji, na železnicah in podobno. Vseh osem let je prebivalstvo otoka z zaupanjem gledalo na Kitajsko in na narodno osvobodilno vojno kitajskega naroda proti Japonski. Končno je bila imperialistična Japonska uničena. Formoza je zopet prišla v posest Kitajske. Prebivalstvo je z velikim veseljem sprejelo kitajsko upravo, ki je prišla s kopnega, toda to veselje se je kmalu spremenilo v ravnodušnost in nato v nezadovoljstvo. Uprava kuomintanške vlade ni prav v ničemer zboljšala položaja na Formozi. Na kopnem, to se pravi na Kitajskem, je nastala državljanska vojna. Vlada, k; je komaj končala vojno proti Japonski, je ponovno mobiliziranja svojo vojsko za borbo proti ljudski revolucionarni armadi, proti demokraciji. Za to novo državljansko vojno je vlada potrebovala prehrano in denar. Kuomintang je zahteval od uprave na Formozi, da dobavlja hrano, blago in denar. Kitajska uprava je takoj uvedla vladni monopol za vse najvažnejše industrijske panoge. Vsi viri so bili postavljeni pod strogo nadzorstvo. Nova uprava Formoze ni znala ob_ novilti industrije. Tovarne cementa, sladkorja in kafre docela mirujejo. Tudi pristaniške zgradbe, ki so bile med vojno porušene, še niso obnovljene. Ob obali leže desetine potopljenih ladij. Porušena mesta so prazna. Poleg vse živopisne narave na Formozi nudijo mesta 5n vas; sliko siromaštva in bede. Ljudstvo gladuje. Riž, sladkor, južno sadje, tobak, sol in drugo blago se izvažajo na Kitajsko, delno za potrebe vojske, delno pa za špekulativne operacije, ki prinašajo špekulantom ogromen profit. V mestih viada silna brezposelnost. Cene izdelkov in blaga so se izredno dvignile. Trgovina izumira. I V prodajaln ali se lahko kupijo samo j brezpomembne stvari. Kmetje so po- polnoma osirotel; in kmetijsko gospodarstvo propada. Kar s« tiče mestnega prebivalstva, so začele okupacijske' oblasti z izgovorom, da je »zaostalo« pod japonsko upravo, izvajati razne diskriminacijske ukrepe. Vsa uprava je v rokah kuomintanških uradnikov. Kakor prej je tudi sedaj mestno prebivalstvo izključeno iz uprave, medtem ko so na vodilnih mestih na železnicah jn v maloštevilnih tovarnah še nadalje ostali Japonci. Proti njim se ponašajo Kitajski uradniki bolje kakor proti krajevnemu prebivalstvu. Toda ljudstvo Formcze hoče biti gospodar na svoji zemlji, hoče imeti svojo upravo in pravico do življenja. To je vse, kar želi, in za to se tudi bori. Oblasti Kuomintanga pa nadaljujejo prejšnjo imperialistično politiko Japonske in skušajo zadušiti ne. zadovoljstvo ljudstva. Ljudstvo, ki je zahtevalo svoje zakonite pravice, je bilo sprejeto s streli iz strojnic. * Dogodki na Formozi gredo svojo pot. Dne 6. marca je bila v Tajbeju nova demonstracija z geslom »Dol državljanska vojna! Dol enostrankarska kuomjntanška diktatura!« Na otoku Formozi se žirijo nemiri in v odporniškem gibanju sodeluje na de-seittisoče prebivalcev. Nankinšk; list »Sinjminjbao« piše, da ta tragičen spopad na otoku ni slučajen. Guverner Formoze čen-I je uvedel na For. mozi absolutizem, kakor da smatra otok za svojo kolonijo, prebivalstvo pa za kolonialno ljudstvo. čen-I nadaljuje japonski sistem izkoriščanja Formcze ter se poslužuje ropanja in zatiranja. Razmere na oteku bj se mogle urediti edino s temeljitimi reformami v duhu samouprave ob sodelovanju domačega prebivalstva. Vodstvo uporniškega gibanja je v želji, da prepreči prelivanje krvi, ustanovilo poseben »Komite za poravnavo spora«. V svoji spomenici zahteva avtonomno ustavo, splošne volitve mestnih načelnikov, k; naj bi bile 3. junija, pravico do zborovanja, svobodnega tiska in stavk, prepoved aretacij iz političnih razlogov in razveljavljenje odloka o ustanovitvi državnih organizacij, s katerimi skuša kuomintanška vlada zadušiti sleherno svobodno politično organizacijo domačega prebivalstva Formoze. Na vse to je kuomintanška vlada odgovorila s tem, da je začela pošiljati na Forrnozo nova vo jaška oja-čenja. Spričo tega odpor vedno bolj narašča in zajema vedno širše ljudske sloje. In v času, ko kitajski in vsi ostali imperialisti govoričijo o demokratičnem miru»«, teče na Formozi kri, ker zahteva ljudstvo najosnovnejše demokratične svoboščine.