PRIMORSKI DHEVKIK ___GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE leto V - ŠtPsr 979 n Poštnina plačana v gotovini ^ otcv. Z/ Z 1,100.1,/ Spedizione in abbon. post. I. gr. ra DEMOKRATI! Združite se u borbi za slovensko šolstvo, za narodno enakopravnost Slovencev z Italijani! TRST, petek 18. novembra 1949 Cena 15 lir K TITISTE Jkdtem ho anglo-ameriška .BMijsfca vojaška uprava 7®» dosledno politiko svo-, imperialističnih vlad in gfcira dejansko stanje, pro-J^teremu že štiri in pol ■Jnenehno protestiramo, s Polnim ukazom št. 206, ukinitev zahteva vse P$o prebivalstvo; medtem U* ta imperialistična poli-yproti tržaškemu sloven-hSj življu v zadnjih dneh 22*tno odraža v ukinitvi ^edov osnovnih šol ter apuščanju in premeščanju ^kih učiteljev; medtem tukajšnji imperialistični Savniki preko svojih «de-Jjhčno« imenovanih iz-(^icev oblasti iz aGiunta kfSa,> italijanskih naciona-strank prepovedujejo Zč®0 slovenščine v milj- ln tržaškem občinskem iu~' te tržaški kominformisti (JS® bolj razgaljajo in raz-i^iejo pred vsem demo-Cjim ljudstvom kot izda-l 'esničnega internaciona-^in resnične demokracije Pjkto se je z dvojezičnimi l vicami. Tedaj so pod ja-ij? Ogovorom, da kdor ne krivične osebne izkaz-' ’ ne bo mogel voliti, 'jq ,uftrali pred nasilno uved-jf^Ptčnih italijanskih eno-' osebnih izkaznic. To- ' so se zaklinjali takrat tiije ,® za- dvojezičnost traja ^0 bomo z volitvami *Wi V roke občine, bomo tudi dvojezične izkaz- 3e miljska občina v \r'lb borbenih« kominfor-k^!1'1!} rokah! Toda niti na L ne pade, da bi svo- , ^bo glede dvoiezicnih j„ei:nic izvedli! Ne! Pred poudarili na tem ttiijjj. zlasti odgovornost žuCane°a kominformističnega tokor ^ ie tako vdano in Vaiisi0 obljubil demokri-e,riu conskemu pred-* Palutanu, da bo polt ,}Zvr^eval fašsitični žarni!.. PrePoveduje uporabo »čine v občinskem svetove občine. Z e pa, da so miljski slo-občani in resnično dežni Italijani vendarle ločeno dvomili v pravil-resničnost tolike po-lirbfi in vdanosti glede ta-\l’,°vnega vprašanja naje \ pravnosti. Zato je svoje-\%>anu Prišel na pomoč ST miljski jrakcionaški l\ cistični komite s po-ilt r’ J* katerem je. med dru-tbreecen°. da ta komite z rezerve odobrava iz-%k °v. Giordana Pacca, K rf3a župana, predsedniku % J' Palutanu glede upo-Sil genskega jezika na bnskega svetan. In % . S sapp komite nalaga svo-etovalcem, naj bodo ) Joiijj titovske provokacije 3 “ue poizkuse italijan-%Vi^ionalistov, ki hočejo tru. občane dveh narodne proti drugim)>. ei v miljskem občin-/r0 etu Predstavnik Ljud-yerjnntc govori v svojem NorTni Jeziku, je za ko-‘ste to «provocazione ,‘i koče zanetiti borbo in Italijani. Za-Pi v občinski sveto-Jtilj Miljah ne smejo g0. fliiJP0 slovensko; zato se SL«!*!. in se pokoriti bj(),rn fašističnega zakona. 3)0 bili ubogi Slovenci \,ntol'ko potolaženi, jim boj T7n’sti obljubljajo, da lin *°°t Proti krivičnim -1 izkaznicam «borili» Js )Q Za dvojezičnost, če-foak borbo prenehali, čim fal1 ukaz, naj njegovi Kanejo na l-.rivične fkth Sedar‘ja tolažba pa a. da se bodo borili 2*u štev. 183, ki faši-glede prepovedi ,0i){j)lne v miljski in trža->bn Potrjuje, čeprav so cepruv su "Prenehali čim so ob-fQ bodo preprečili slo-hXk°VOrico v °bč. svetu. Sk „ °T resnično občudo-J li borba, Jci se od-‘‘‘b l°rncm izvrševanju ^ bjj,- *ol°nialnih ukazov *t( na.,9enju obljub, da bi prevarali svo- v >iqr’ ki 80 tudi za do-C tUi. n°«tne enakoprav-SinuSv°j krvi 'Si * Početju se pravi linijo vladajoče n" buržoazijc. V?* bo°ncu>io poudarjamo, V ^rtSie ljudstvo šr m-dno, m povsod kon-^idnsko borilo K 5 ^1)0 ''iii.Slot/-9 narodnostne ena- it, s„p"’" <««• i k to "°nom in ukazom, tej ?akopraono«t krati- j J UOvl,: . i..ii b°rbi ne bo nikoli , 'l^w 'tc WU HCVV8* Si Pfl naj 'ftljlh ^Idsti ukrenejo, h > *e volja. Dokaz pa, to* ,e v°lja. Dokaz pa, l,0rba P''oti 1aM' Soli tom, ki jo bomo olj Proti vsakomur, PROTEST OSVOBODILNE FRONTE PRI GEN. EDDLEMANU. GEN. RAVNATELJU ZA CIVILNE ZADEVE l lil PO NAŠI PRVI SINDIKALNI KONFERENCI slovenskih osnovnih šol žn razveljavi odpust učiteljev da uporablja za slovensko solstvo iste mere in kriterije kot za italijansko ter končno uzakoni in uresniči narodnostno in jezikovno enakopravnost Slovencev z Italijani e b° vsiljeval ja- Gospod CLYDE D. EDDLEMAN brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, TRST Izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je na svoji seji 16. t. m. v razpravljanju o slovenskem šolstvu obravnaval položaj, ki je nastal zaradi zadnjih ukrepov ZVU, in ugotovil: 1. da je ZVU ukinila 22 razredov slovenske osnovne šole, 2. da je ZVU v zvezi s to ukinitvijo odpustila slovenske učitelje. Očitno je, da uporablja ZVU proti slovenskemu šolstvu druge mere in kriterije kot za italijansko. Ni dovolj, da je ZVU podredila šolstvo Italijanu, prof. Andri-ju, ki se je kot znani šovinist in likvidator pravic slovenskega naroda posluževal doslej proti volji slovenskega življa imenovanih in brezbrižnih predstavnikov slovenskega šolstva, ni dovolj da je ZVU dopustila slovenskemu šolstvu krivice, kot n. pr.: dodeljevanje slabih in neodgovarjajočih prostorov, izrivanje slovenskih šolskih ustanov iz mesta na periferijo, temveč je s poslednjim ukrepom ZVU jasno dokazala, da je odločena iti po stopinjah fašistične zakonodaje ter zatirati slovensko šolstvo in preprečiti slovenskemu ljudstvu izobraževanje. Tako je ZVU s tem novim ukrepom prizadela slovenski narod z novo krivico. POZIV Izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje POZIVA vse Slovence in ostale demokratične množice, da obsodijo proti Slovencem naperjeno sovražno politiko ZVU ter da se združijo v borbi za slovensko šolstvo, za narodno in jezikovno enakopravnost Slovencev z Italijani. TAJNIŠTVO Proti temu ukrepu, ki se opira na fašištično zakonodajo, proti kateri se je naše ljudstvo borilo in tvegalo svobodo in življenje ter v narodno osvobodilni borbi žrtvovalo na tisoče najboljših sinov, izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje protestira in zahteva da ZVU gornji ukrep prekliče, da razveljavi odpust učiteljev, prepreči njih preganjanje in da uporablja za slovensko šolstvo iste mere in kriterije kot za italijansko ter končno uzakoni in uresniči narodnostno in jezikovno enakopravnost Slovencev z Italijani. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Tajnik: Predsednik: Stoka Franc Babič Branko Brzojavka E. Kardelju zunanjemu ministru FLRJ THE DELEGATION OF RPF OF YUGOSLAVIA LAKE SUCCESS NEW YORK Nov napad na slovensko šolstvo cone A Tržaškega teritorija. ZVU ukinila 22 razredov slovenskih osnovnih šol. V zvezi s to ukinitvijo odpustila in premestila 22 slovenskih učiteljev. Ta napad predstavlja uvod postopnim ukinitvam odnosno v znano politiko zatiranja slovenskega življa. Sledi obširna spomenica čimprej. Prosimo delegacijo, da ukrene vse mogoče, da se je namere preprečijo. OSVOBODILNA FRONTA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Brzojavka je bila odposlana 17. 11. 1949. Po vsej Italiji note protestne stavke Confedrrterra bo predložila vladi odločne zahteve za dodelitev zemlje kmetom tudi v drugih pokrajinah RIM, 17. — Delavsko protestno gibanje proti brezposelnosti in odpustom z dela čedalje bolj širi. Ro včerajšnji protestni stavki v pokrajini Pescara so za .iutri napovedali novo P ck.nitev dela v velikem indust ijsk-em centru Terni, kjer je zapustilo delo nad 80.000 delavcev z zahtevo, da vodstvo člektrometalurgičnega trusta «Terni» prekliče sklep o odiptitvi 1000 delavcev. Vsi delavci turinske pokrajine so ravno tako včeraj izvedli kratko stavko. Znano je, da samo avtomobilske tovarne «FIAT» zaposlujejo nad 60.00Q delavcev. Tudi v pokrajini Aquila so delavci zasedli nekatere tovarne in ponekod je prišlo do spopadov med policijo in delavci. V. Napoli je 1500 delavcev zasedlo neko tovarno. V Rimu so se medtem začela pogajanja med predstavniki sindikatov in Confindustrie o vprašanju brezposelnosti in odpustov z dela. V zvezi z ukrepi vlade za razdelitev dela zemlji;; veleposestnikov v Kalabriji je glavni tajnik Confederterre izjavil, da bo Confederterra predložila vladi sledeče zahteve, ki jim bo sledila pozneje akcija v parlamentu: 1. zahteva, da se ukrepi takoj izvedejo brez ne-ootrebnega zavlačevanja; 2. raj se podobni ukrepi takoj pod-vzamejo povsod kjer obstojajo lični pogoji, jn sicer v pokrajinah. Ba-ilicata. Puglie, Lazio, a Siciliji. Sardiniji in v Abru-rih; 3, naj se omogoči prehod lastnine skorai 200 000 ha zem. 1 je, ki je bila že dodeljena zadrugam v pokrajini Lazio in na Sardiniji Na tein otoku so zadruge zahteval« 20.000 ha neobdelane ali slabo obdelane zemlje toda posebne komisije so začele že razveljavljati prejšnje koncesije. Na Siciliji so se te dni vodila pogajanja, ki pa so jih odgovorni činitelji nenadoma prekinili. Glavni tajnik Splošne zveze dela Di Vittorio je izjavil, da prekinitev teh pogajanj dokazuje, da je edino sredstvo za rešitev tega vprašanja ravno zasedba zemlje. S tem izvajajo kmetje pritisk za izvedbo pravičnih zakonov. Milanska Confederterra je poslala De Gasperiju protestno brzojavko proti postopanju vlade, ki šele po tolikem prelivanju krvi priznava delno in nezadostno pravice kmetijskih delavcev. Milanska Delavska zbornica pa je izdala poročilo, v katerem zahteva od vlade, naj izvede vse reforme, ki so predvidene v ustavi, v polni meri. V parlamentu se je nadaljevala debata o protiustavni rešitvi zednje vladne krize. Socialistični voditelj Nenni je obtožil De Gasperija, da je to krizo reiil v nasprotju s parlamentarnimi tradicijami in da je menjal strukturo vlade. Dejal je, da je demokrsčanska stranka napravila znaten korak na poti, ki vodi od parlamentarne vlade d« vlade rež - ma. Eosebna točka y krizi pa je koncentracija v rokah ede, vendar smatramo, da imamo tudi »u Slovenci pravica do isteod merila, če še ne do večja uvedemosti, kajti slovenska šola, ki se obnavlja po par-desetletnem zatrtjn, se mora boriti s velikimi teikučami. Slovenski starši, ki so bili prisiljeni ofj,»kanati italijanske jalUeiine potujieoalnice niso danes v stanu svojim o* trokom, ki obiskujejo slovensko šolo pomagati pri učenju in pri izvrševanju nalog. Zato je na slovenskih šolah vse teža pouka in pomoči pri pouku na ramenth našega učiteljeva. Prav gotovo pa je prav za takt razmere v kikrlnih se nahajajo slovenski učsnc) in učitelji prikladen razred, ki »i preštevilen, kajti le v takem razredu se lahko učitelj intenzivneje bavi s posameznikom, da tako zagotovi napredek vseh svojih učenčev. Ne torej samo s stališča enakopravnosti, temveč tudi s stališča kulturnih reparacij, ki bi nam jih morali po zmagi nad fašizmom priznati naši do včerajšnji zavezniki, je naše stališče v obsodbi ukinitve zgoraj naštetih razredov pravilno, V Bazovici, Slivnem in Nabrežini pa niso bile ukinjene le paralelke, temveč naravnost razredi, tako da so združili po dva razreda, s čimer je moral biti uveden deljen pouk, kar že v osnovi znižuje raven šole. Posebno občutna ja ta redukcija p Nabrežini, kjer je bil združen I. razred z drugim. Ni baš potrebno, da je človek predagog, da razume, da je prav y prvem razredu nemogoče ali pa zelo težko in za razvoj elementarcev zelo kvarno uvajati indirektni pouk, to je tiha zaposlitev učencev medtem ko se mora učitelj bavift z drugim razredom. Da bo krivičnost te odredbe še bolj ilustrirana navajamo številke prav z nabre-žinske italijanske šole, Medtem ko imata l. in 2. razred slovenske šole, ki sta bila združena 10 in IS otrok, skupaj torej 28 otrok, imata enaka razreda na italijanski šoli po 12 otrok, torej skupno 24 Otrok; ali pa vzemimo bi II. razred z 13 otroci združen s III. razredom, ki ima 9 otrok Stel komaj 21 otrok. Očitnejše krivice niso mogli napraviti slovenski šoli. )'Jklnjevanje slovenskih razredov In odpuščanje učiteljstva «e ne more opravičevat i g maloštevilnostjo šolskih otrok tildi iz razloga, ker je ta ma-loitevilnoet prehoden pojav povzročen po vojni, kajti sedaj prihajajo v šolo prav oni letniki, ki so bili rojeni med drugo svetovno vojno. Ko bodo ti letniki fU skoti osnovno šolo in pridejo na vrsto povojni letniki, se bo število u-čencev zopet dvignilo, razredi bodo več kot prenapolnjeni in kam pojdemo tedaj po učiteljstvo, če se danes učiteljstvo odpušča In se ga sili, da si poišče drug način preživljanja. Slovensko ljudstvo na Tržaškem se zaveda v polni meri, da so tl zadnji ukrepi direkten atentat na obstoj slovenskega šolstva kot takega in zato zahteva od vojne uprave in šolskih oblasti, da ukrep ne le prekličejo in vzpostavijo prejšnje stanje, temveč, da pristopijo resno k reševanju ša ostalih upravičenih zahtev po novih otroških vrtcih t« o-snovnih ter sedanjih šolah. “Srtrnih. Wlienci attMunih uradov INAM še nadalje stavkajo V torek 15, t. zn. 09 imele žene s Proseka in Konto vej a svoj množični seatanek. Po političnem pregledu so žene razpravljale o novih nalogah, ki jih čakajo v letošnjem letu in ki jim jih je nakazal II. kongres KP STO-ja v Izoli. Prvo delo, ki jih čaka, je priprava za obdaritev otrok. Prpseške in kontovelsbe žene so navdušeno sprejele nalogo, da bodo v svojem kraju vodile nabiralno akcijo za «novoletno smreko« ter tudi drugače pomagale pri kulturni prireditvi, ki bo na Proseku ali Kontovelu. Zen® so si izvolile odbor, ki naj vskladi delo z glavnim odborom za »novoletno smreko« ter ostalimi organizacijami, ki bodo pri tem prazniku naših otrok sodelovale, V diskusij) so Žene Ogorčeno obsojale gonjo proti slovenskim šolam in ugotovile, da so napadi ne.nje podobni onim iz časa fašizma. Odločno protestirajo proti ukrepom VU, ki je ukinila 22 slovenskih razredov in odpustila 22 učiteljev. Vojaška uprava krij s tem ponovno statut Trsta in to zopet na škodo Slovencev, ki se bodo borili za svoje pravice kljub vsem šovinističnim napadom nanje. Prav tako sn demofc atične Žene obsojale vandalski napad vidalijevcev na pevovodjo Švaro in njegovega mladoletnega sina. Tov. Svarj žele skorajšnje okrevanje in obljubljajo, da se bod<> boril® proti vsem takim elementom, ki slab® delavsko gibanje. Peturna protestna stavka delavcev pivovarne Dreher Uslužbenci administrativnih uradov INAM še vedno nadaljujejo s stavko, kljub teipu da se te niso udeležili ostali uslužbenci, kot je bilo to prvotno določeno. Predsedstvo cone je jzdalo glede te stavke kratko vest v Katerj poroča, da bo glede teg3 vprašanja storilo vse, kar je v njegovi moči ter da bo ukrenilo vse potrebne, da zagotovi uresničitev upravičenih zahtev prizadetih uslužbencev. To izjavo je podalo glede na razne proteste, ki so jih naslovih na predsedstvo cone delavci tovarn in podjetij. Na vsak način pa niso privedla dosedanja pogajanja še do nikakega pozitivnega rezultata; sindikalni voditelji še vedno vztrajajo pri upravičenih zahtevah, medtem ko vodstvo o rešitvi teh noče niti razpravljati. Glede nadaljevanja protestne stavke ni še nič določeno, prav tako nam ni znano, če bodo v prihodnjih dnelj stopili v splošno stavko tudi ostali uslužbenci, ali pa se bo sedanja protestna stavka končala kar tako brez vsakršnega uspeha. trajala od 7 ter se je zaključila ob 12; udeležili so se je vsi uslužbenci, ki so s tem dokazali, da so pripravljeni odločno boriti se za svoje pravice. Rešitev spornega vprašanja so delavci pivovarne Preher predložili sindikalnim predstavnikom, ki vodijo sedai pogajanja z vodstvom tovarne, Danes dopoldne se bo pred okrožnim sodiščem v Trstu nadaljeval prekinjen proces proti borcu za svobodo Turku, ki je zopet obtežen «sequestro di persona«. Turko je bjl namreč že zaradi iste obtožbe oproščen. Ko pa so ga, da bi ga izpustili na svobodo, po oprostilni sodbi odpeljali iz sodnij-skih zaporov na policijo, kjer bi moral podpisati še neke formalnosti, pa so ga ponovno aretirali ter ga zopet predali sodišču pod isto obtožbo «se-Iguestro di persona«. t%£edatidce - 9čm- - Radib Petek 18. novembra Roman, Oliva Sonce vzide ob 7.08, zatone oP 16.32, Dolžina dneva 9-35. btmj1 vzide ob 4 36, zatone ob 15.I4-Jutri sobota 19. novembra Elizabeta, Imice V sredo zjutraj so stopili v protestno stavko uslužbenci pivovarne Dreher. Protestna stavka je zajela oddelek delavcev - sodarjev, ki že več časa zaman zahtevajo, da bi Ogromen uspeh sfndiHaine Henference surami s lira umaiiieve -sindikaliste" SPOMINSKI PNEVJ 1942 je bil začetek ruske ofenzive pri Stalingradu, ki SO ga Nemci zaman napadali in je sam Hitler dal častno besedo, da bodo njegove čete zavzele Stalingrad. Bitka pri Stalingradu pomeni preokret v drugi svetovni vojni. 18. do 22. 1943 so bili težki boji XXX. divizije v Benečiji. 1943 so bili hudi boji med partizanskimi enotami in Nemci na Ratitovcu. PRESKRBA jim vodstvo povišalo zelo skromne prejemke. Stavka je j zbranim delavstvom dati tako Sindikalna konferenca, ki se je vršila v nedeljo, je imela med delavstvom tako velik u* speh, da so bili vidalijevci prav zaradi tega prisiljeni jooostviti svojo kampanjo laži in klevet, da bi na ta način prikrili tržaškemu delavstvu resnice ter mu šc nadalje metali pesek v oči. «La conferenza dei funzionarl titini» tako imenuje sindikalno konferenco «11 Lavoratore» v svoji zadnji številki. Le kaj bo dejal na to izjavo vidalijevec Gr.eco, ki je bil navzoč na konferenci ,na kateri je sam pred zbranimi delavci izjavil: «Na tej konferenci so navzoči predstavniki delavcev vseh tovarn,,. Kakšna kazen čaka to izgubljeno ovco, ki si je upala pred Začetek operne sezone v gledališču Verdi S premiero Cimarosove opere «Tajna poroka«, je tržaško gledališče «Verdi» v torek zvečer otvorilo zimsko operno sezono. Ker opera ne spada v železni gledališki repertoir, n. j povemo najprej nekaj besed o njenčm zgodovinskem obeležju. «Tajna poroka» italijanskega skladatelja Domenlca Cimarose je t pičen, lahko rečemo naj-značilne ši primer italijanske i ere «buffe» .18. stol. Središč i iliJanškega opernega delovanja v 18. stol. sta bila Benetke ir. posebno Neapelj, kjer se je ta opera razvila {Z komičnih elementov, ki so jih skladatelji vnašali kot «intermezze,> v svoja operna dela. Prvi primvr takega «Intermezea» kot samostojne opere «buffe» je znana Pergolesijeva opera "Služabnica — gospodinjam (Serva-pa-drona). V teku vsega 18. stol. je cela vrsta italijanskih skladateljev pisalo opere te vrste ter z njimi preplavilo vsa večja evropska gledališča: nekateri teh skladateljev so d sp li oelo v daljno Rusijo in delovali na carskem dvoru, med njimi več let tudi Domenico S PHVfi BEDNE SIJE GLAVNEGA ODBORA SHPZ SHPZ BO OSTALA KOT DOSLEJ odločno v obrambi pravic slovenskega ljudstva Protasno pismo SHPZ vojaški upravi glede ponovnega napada na slovensko šolstvo Včeraj popoldne s« je vršila prva redna seia novoizvoljene-glavnega odbora SHPZ, ga Navzoči člani odbora so soglasno sprejeli predioženi dnevni red, ki je obsegal sledeče točke;!) Delo i« naloge SHPZ v zvezi s sklepi III, rednega občnega žbor«; 3) Poročijo o šolstvu; 3) Imenovanje referentov v odsekih; 4) Delo posameznih odsekov; 5) Razno. Po prečitanju dnevnega rede j® prvi izpregovorh tajnik SHPZ tov. Borj* Race, ki le v svojem govoru podal kratek pregled dela, katerega bo morala Slovensko hrvatsku prosvetna zveza Y bodoče izvršiti, tgr poudaril, da jč glavno o-rojje slovenskih prosvetnih delavcev proti kominfonninstič-nim razbijačem čini večja akti-vizocijg prosvetnih društev, katerih naloga bo pritegniti k prosvetnemu delovanju čim več »}oven>'kega demokratičnega prebivalstva, ki bo s svojim delom pripomoglo h krepitvi napredne slovenske ljudske kulturo na najem ozemlju. Govoru tajnika SHPZ je nato sledijo poročilo o šolstvu, ki ga je podaj tov. Pahor, kateri je med drugim dejal, da so Sol. ske oblasti v zadnje*« času izvršil® je tretji napad na sto-venško šolstvo, prvi tak napad le bil, k° so šolske oblasti premestile otroški vrtec i* Rojana na Greto, s čemer »e je nujno Število obiskujočih otrok mi-žalo; drugi napad na slovensko šolstvo je bil ob priliki porazdeljevanja šolskih prostorov v novi šoli pri Sv Ani, iz katere so bili ]zklmčeni slovenski šolski razredi, ki moralo tako Je nadalje ostati v starem šolskem poslopju; tretji tak n* pad smo pa dolivali sedaj, ko so šolske oblasti * izgovorom « ojtednjj« ukinile vej »loven-»kih razredov ter odpustile 23 slovenskih učiteljev. Predlagal (e, d« bi poslal« SHPZ v (m Uu vseh prosvetnih delavcev oster protest vojaški upravi, obenem pa. da bj o tom ponovnem napadu na slovensko Šolstvo obvestil« tudj talniitvo Zdr' |enih narodov ter nn«l«la tudi jugoslovanski vladi apc menico s prošnjo, da se jugoslovanska delegacija prj Združenih narodih zavzam« za reši. tev tega tako perečega vprašanja. Navzoči člani glavnega odbora so vse tri predloge soglasno odobrili, tajništvo SHPZ pa si je zadalo nalogo, da sestavi protestne note. {fifUtp m Pitajte /Pl imoUi tu dnei m ik i Sledila je tretja točka dnevnega reda; imenovanj® referen. tov v odsekih, nakar so posamezni načelniki oddelkov prikazali kratek načrt o bodočih nalogah posameznih oddelkov. Kot zadnjo točko dnevnega reda so navzoči obravnavali pri slučajnostih več važnih organizacijskih in drugih vprašanj. Cimarosa. (Ko se je vrnil v Italijo, so ga zaradi njegovega revolucionarnega prepričanja vrgli v ječo ter je c d bolezni, ki si jo je tam nakopal kmalu zatem umrl). — Opera v 18. stoletju pa j« bila še zelo daleč od opere kakor jo danes pojmujemo. Neštevilno vzrokov so v teku časa vnesli vanjo — pretirano oboževanje petja solistov —- zlasti kastratov, za- nemarjanje dramatsk:ga dogajanja (neupoštevanje zgodotinskih dejstev) itd. Da ni manjkalo ostre kritike proti omenjenim napakam nam značilno kaže satirična komedija «Modno gledaliiče,, itfilij.nske-ga skladatelja Benedetia Mar-cella, v k teri so pomanjkljivosti tedanje opere ostro kritizirane. Se največ zdravih, svežih elementov se je ohrdrilo v komični operi, dasi tedanja dela ne moremo primerjati z mojstrskimi deli Mozarta, Rossinija in drugih. Za razvoj kom.čne operi ima Domenico Cimarosa zaslugo, da je uvedel nekatere važnejše novosti. Tako v njegovih uver-tlrah že slišimo motive iz oper samih; pisal je med prvimi tercete in kvartete, kar je bilo napram prejšnjim strogo formalostičnim oblikam precejšen napredek. Njegova opera «Tajna poroka«, ki je b'la prvič izvajana na Dunaju l. 1792, j? redek primer kora čne opere tedanjega ča’a. ki je deloma se do danes ohranila svojo privlačnost in to zaradi obi- lja melodične invencije, posrečene situacijske komike jfd. (Večina ostalih njegovih del pa je propadla zaradi slabo sestavljenih libretov). Torkova premiera je bila skrbno pripravljena, čemur gre predvsem zasluga odličnemu dirigentu Antoninu V o: tu. Pevsko, igralsko in Je posčb-o stilno neooorečno je predstavila lik Caroline gopmivstka Tatiana Menotti, Nizn pias ie prikupen in kristalno čist ter p-nv nosebno n ril laden zn oblikovanje pevskih vlog ki jih mebujejo opere tega kova. V vlogi bogatega trgov i Gero-nima je nastopil r^v-g-do Co-rena, ki se je odlično vživel v vlogo s nežnega starca ter vzbudil s svojim nastopom pri publiki obilo nriimnega smeha. Pto v el'a tudi za Vidni ma mezza-opranistke Fedore Bar-bier*. ki se te polen *nretnrna izrabljanja sitvaciiske komike tudi vevško leno uvelianlla Mladi tenorist Juan rVicima. ki je naslon T v vlogi Paoli n« ima vse možno«#> da s° bo oh nadaljnjem vestnem študiju razvil v izvrstnega interpreta liričnih tenorskih vlog. Dobro je svojo pevsko vlogo odpel tudi basist Mareg Stefanpni kot grof Robinsone zadovoljivo tudi sopranistka Maada Picca-rolo kot Elisabetta. Posrečena Je bila režija Carla Piccinata s poudarkom situacijske komike, prav tako scena, ki nas ie postavila v baronči svet 18. stoletja. Odlični tržaški orkester, ki tokrat ni imel nafažje naloge, je zvesto sledil diri-gZntopi taktirki. Številno občinstvo ki je povsem napolnilo prostorno gledališče, je živahno ploskalo izvajalcem. C. C. d. p& [Med beiom u V sredo zvečer ja tukajšnji "CircoUj della cultura e delle arti» pričel svojo filmsko sezono s tem, da je za stroje člane predvajal film «Rim svobodno mesto«. Film, ki ni več nov niti po sueju niti po izdelavi, mogoče hi bil najbolj primeren Za otvoritev, vsekakor pa je vredno videti ga, kajti kljub temu,da je bil izdelan že leta 1946 ter je bil že v sezoni 1947-1948 odlikovan za najboljšo scenerijo in da je letos na festivalu g Biarritzu prejel igralec Vittorio De Sica, ki igra v tem filmu, nagrado za najboljšo moško vlogo, v Trstu doslej tega filma še nismo videli in se niti ne zdi prav verjetno, da se bo v našem mestu sploh predvajal. Režiser Marcello Pagliero je zajel dejanje ene noči v Rimu v času malo po vojni, t. j. še za časa anglo-ameriške okupacije. Poleg imena režiserja, ki je nastopil kot igralec malo prej, kot je izdelal svoj film, v Ros-selinijevem filmu «Rim odprto mesto« ter poleg že omenjenega De Sica srečamo še imena Flaiano, Zavattinj (inscenator-ji), Valentina Cortese in druge. Mi se ne bomo spuščali v razpravljanje, v kolikor je prav, da imajo dostop do teh filmskih predstav samo člani v začetku omenjenega krožka. Tudi nismo nikomur nevoščljivi zaradi dejstva, da mu je stalno na razpolago lepa dvorana poleg gledališča Verdi. Sprašujemo se le, kdaj bomo imeli Slovenci v Trstu na razpolago dvorano za naše gledališče, čtgar kulturna stopnja ne le relativno ampak tudi absolutno visoko presega premnoge skupine, ki nastopajo bodisi v aledališču Verdi ali v drugih dvoranah, ki Slovencem niso na razpolago. izjavo, ki je na mah podrla vso ie do pičice naštudirano stavbo laži in klevet, katero so hoteli prikazati Vidalijevi «sindikali-stin tržaškemu delavstvu. No, vidalijevec Grieco ni imel na konferenci samo priliko govoriti, temveč čuti tudi odgovor tov. Petronia, ki ga je pa tako poparil, da še do danes ni prišel do besede. Lahlco je govoričiti in ponavljati fraze iz Vi-dalijevega slovarja, toda mnogo težje je potem posluietl odgovor, ki prikaže položaj v njegovi pravi luči in katerega ni mogoče več potvoriti ali zanikati. Da bo konferenca popolnoma uspela je pr.čako-val vsak pošten tržaški delavec, toda da bo k njenemu uspehu pripomogel tudi eden izmed Vidalije-vih pristašev, o tem se prav gotovo marsikomu ni sanjalo — najmanj pa še Vidalijeuim «sindikalistom». Vidalijevci so imeli nalogo, da na vsak način razbijejo sindikalno konferenco, ker so dobro vedeli, da bo prav ta pomenila za njih nadaljnjo razbi-jaško politiko ogromen udarec. Toda kljub vsestranskim direktivam se je zbrala pred stadionom le majhna peščica «mirnega delavstva» (elavoratori pa-cificin jih imenuje «11 Lavcra-tore«), ki je seveda le na «mi-ren način« napadala in izzivala prihajajoče delavce. Da j» potem pred delavstvom zakrila to podlo dejanje je «L’Unitd» javila o »mirnem» postopanju teh "delavcev,, nekako takole: «Kamenje so začeli metati provokatorji, ki so bili skriti za zidom stadiona. Priti je morala policija, da jih je zaščitila,,. Da so se vidalijevci z logiko že davno skregali, je že stara stpar, s da bodo p svojem glasilu napisali takole neumnost, bi si ne pričakovali, ce so «provokatorjih pričeli z metanjem kamenja, potem bi pač morala policija ščititi napadene in ne napadalce — vsaj tako b‘ sklepal vsak pameten človek. Toda za njih to ne velja. M, prav dobro razumemo, da ie treba na vsak način prikriti delavstvu ogromen uspeh te konference in pa vtse. ki so lih odnesli navzoči delavci, kateri bodo o poteku prav gotovo obvestili svoje delovne tovariše. A bolj p-metno bi na v-ak način bilo, da bi se pri svojem dokazovanju o nasprotnem prislužili bolj spretno izbranih laži in «argumentov». S pisanjem takih neumnosti ne bodo dosegli ničesar drugega kot to. da se bodo o njihovem zgrešenem In napačnem stališču prepričali tudi tisti, ki so jim morda do sedaj v dobri meri verjeli. Ker *e oretenel 7eno sedi za zamreženimi okni Irma Franceschjri iz ul. Can-cellieri 6 je v ul, Istria ranro-sila patruljo civilne policije, nai gre na njeno -tanovanje. Policistom je p*Ho*)!#, da vlada v njeni družini zaradi bru-talnogtj nienega moža že de'i časa neznosno stanie. Tudi prejšnjo poč je v družini na-stal prepir, nakar to je mo| začel pretepavati. Policisti so nienesa moja aretirali in ga odpeljali v policijske zapore. TRČENJE ANcil .ESKEGA AVTA S TRAMVAJEM Na obrež”i O. Av-oiato se je dogodila lažja prometna nesreča. ki k sreči ni zahtevala Človeških žrtev. Dodatki za mleko. Sepral sporoča, da morajo biti do 25. t. m- prenotirani vaj dodatki za mleko za mesec december in to za bolnike, noseče žene. dojilje in umetno hranjene otroke. Delitev testenin. Danes 18. t. m. bodo pričeli v mestu in podeželju z razdeljevanjem belih testenin. Navadni potrošniki prejmejo po 2 kg na osebo proti odvzemu odrezka I. in II. (Obrok vsebuje 40 odst. dolgih in 60 odst. kratkih testenin). Težki in najtežh delavci prejmejo še 600 g, delavci zaposleni pri zavezniški vojski pa 300 g dodatka na osebo. Konec razdeljevanja 30. t. m. (za delavce pri zavezniški vojski 15. decembra). Cena v mestu 100 lir, na podeželju 102 liri, DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO so v tednu za našega dijaka darovali; Tendella Neda 300, Hrovatin Justi 300, Race Boris 500, Pahor Drago 500, Daneu Marija 500, Pernarčič A. 300, Rebula Alojz 200, Cucek Jože 500, Pahor Branko 500, Kralj Anica 100, Jerman Ada 100. Pionirji in pionirke! 20. november bo naš velik pionirski praznik. Pionirji iz Flavij se pridno pripravljamo nanj ter vabimo tudi pionirje od drugod, da se udeležijo naše prireditve! Hočemo biti v našem bkraju prvi, ki bomo dali svoj jnah prispevek za novoletno smreko. Nočna služba lekarn Gledališče Verdi Jutri ob 20-30 bo v gledališču Verdi prva predstava Bizetove opere «Carmen». V glavnih vlogah bodo nastopil} FedoraBar-bieri, Antonio Annaloro, Ro-sarma Carteri in Andrea Mcm-gelli. Dirigent Antonino Votto. ■! RADIO « JU60SL. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih vaiogui 240 t» ali 1230 kc) PETEK 18. 11. 1949 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila (v ital. in slov.). 7.15: Jutranja glasba- 12.00: Igra godfba na pihala. 12.30: Operne aru e. 12,45; Poročila (v ital. in slov.), 13.15: igra saksofonist Srečko Dražil, nato lahka glasba. 13.45: Ljudska univerza v slovenščini. 14.00: Igra mali ansambl radia Ljubljana. 14.30: Pregled tiska in poročila (v ital. in slov.). 17.30: Aktualna politična vprašanja. 17.45: Italijanske pesmi. 18.00: Solistična glasba. 18.30: Športni pregled v italijanščini. 18.45: Radijski obzornik v italijanščini. 19-00: Lahka glasba. 19.15: Poročila (v ital. in slov.), 19.45; Poje Luciang Tajoli. 20.00: Hrvptska kulturna ura. 20.30: Uganite kaj igramo. 20.50: Z našinj ljudstvom v italijanlčinj. 21.00: Komorni zbor iz Trsta, 21.30: Brahms: Sonata za violino in klavir v A-duru, izvajata violinist Rupel Karlo in pianist Marijan Lipovšek - nato lahka glasba. 22.00; Življenje jugoslo. vankkih narodov v slovenščini. 22.20: Glasbene slike. 23.00: Zadnja coročila (v ital. in stov.), 23.10: Objava sporeda. 23.13: Plesna glasba. 23.30: Zaključek oddaje. Daies zsdnji dan prijave za prvi De Leitenburg. trg Sv. Ivana 5, tel. 6924; dr. Praxmarer, trg Unita 4. tel. 5478; Prendi-ni, ul, T, Vecelio 24. tel, 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan). tel. 29.690; Harabaglia V Rarkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo ?0. t, m- prvi smučarski izlet v Kanalsko dolino - Zabniee. Odhod bo ob 4,30 zjutraj 'i našim običajnim prometnim sredstvom v začetku ul. F. Severo. Ljubitelji zimskega športa, ki se nameravate izleta udeležiti, sg lahko prijavite ali prf čevljarju Geču v Rojanu na trgu Tra i Rivi 3, ali pa v prodajalni« «Transalpina» v ul. Set-tefontane 3, kjer boste dobili tudi vso potrebna pojasnila o poti in stroških- Vpisovanje bo zaključeno danes zvečer. Smučarji, izkoristite to lepo priliko! Slepar, ki je prodajal stanovanja obsojen na osem mesecev zapora K«r je do smrti povozit dijaka Cuccaftnn, je bil obsojen na IB mesecev zapora in 18.000 lir globe Včeraj je bila pred okrajnim sodiščem razprava proti nekemu Marcelu, ki si je poiskal zaslužek na ta način, da je goljufal naivne ljudi. Marcelo se je najprej predstavil lastniku nekega lokala in se mu ponudil, da bi v njegovem lokalu napeljal neonsko razsvetljavo. Beseda da besedo in udarila sta si v roke. Predno pa je Marcelo zapustil lokal, je še zaprosil lastnika, naj mu da 12.000 lir na račun, kar je tudi dobil. Od takrat pa ga ni bilo več v lokal. S to sleparijo pa se Marcelo še ni zadovolil, kajti raznim ljudem je pričel prodajati stanovanje, ki aa nj imel, Tako je od teh ljudi izvabil kot predujem 30.0QQ lir. Ker pa so ogoljufane osebe: Federico Fe-lis, Marij* Capottt in Grazia Radelii zaman iskale to s*ano-vanje, so ga tudi one prijavile policiji, ki je sleparja aretirala. Sodnik Mogorovich ga je obsodil na 8 mesecev zapora in 4.500 Jir globe. Obsojenca je branil odv. Bologna. Pred okrajnim sodiščem se je tudi zaključil proces pro*i Giuseppu d’Argenziu, ki je 18. junija t. 1. ukradel avtomobil in se z njim z vso hitrostjo linilllHlllllllllllllllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllltll|IIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIHIIIIIII|llllllllllllllllllllllllll!hlllllllllNlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIHII!HllllllHIHIIIIIIIIIIIIIII|llltllllHIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIi II. UFI. SPISAL Hodila je razburjena po dra-goceuih preprogah. Ustnice so se ji tresle. Glavo je povesila, v ušesih so ji šumele grozne besede iz Epafroditovega pisma. Kakor poniže alni udarci z umazano roko v lice so »e ji zdela ta odkritja, polna resnice. Poizkušala je mirno razbrati, kar Je tula iz pisma. Preiuštni-ca — hotnica — barbar! To nesramnost je zalotil njej, despoj-ni v obrJ> zviti t" to žaljenje je poslušalzborsenatorjev, Kri ut so se sivi uto e m sl zatiskali ušesa. Hinavci! Njihovo srce pa se je radovalo, ko je brizgalo blato na njen sveti nlmb. Kako si zabriše ta madež? Ali bodo senatorji molčali! Tajna seja Je. Ba, tajna! To se pravi, da bo vsak, ko se vrne domov, tajno pošepetal skrivnost na uho svoji ženi in še prej svoji ijubavuici. Te gre* do v Zevskipove kopeli in bodo pod večer takisto tajno pripovedovale prijateljicam in drugo Jutro bo govoril o pismu Bizanc na torih, seveda ne javno, ampak govoril bo. Teodora je mislila, toda ni iznašla zatvornice, ki bi zaprla 'ez, preko katerega zašumi Epa-froditova kleveta. «Naj govore,« Je dejala, Upravda ne verjame, za to ml le, za drugo se ne menim.a Pikra porogljivost pobotnice, bi Je prebredla morje blata, JI je obsenčila poleže na licih. Ustnice Ji niso več trepetale, rahlo so se razširile in nasmehnile. «Ko sem otel kakor Suzano čisto Ireno,» tudi to je zapisal Epafrodlt, Je razmlšlJevala dalje. »Otel? Kako otel? Mar Je ni vec med dvorjanicami? Morda je menišič utekel z barbarom?)) Ta misel Jo je bolj zapekla kakor Epafroditova očitanja. Ves strup ljubosumja JI Je prepojil dušo. Ves strah pred carjem, vsa sramota pred Bizancem, vse Je skopnelo kakor sne-žeu kosmič v južnem soncu. Sesedla se je na blazine in ž vso vrojeno ji duhovitostjo snovala takoj načrte, kako bi se maščevala Ireni, kako dosegla Utoka. Vtem Je Upravda v tajni seji mirno razpravljal dalje važna državna vprašanja. Govoril ie o monopolu svile, o stavbah, vodovodih, zlasti o cerkvi svete Sofije. Nobenega svetovalca ni bilo, ki bi se bil drznil uajmanj-šo besedico ugo arjati. Ob koncu seje pa se Je dvlenii despot in slovesno razglasil; «7uano je vesoljnemu svetu, da je iskala preeanjana kraljica Gotov, Amalasunta, zatočišča m tolažbe pri meni. Despot zemlje Jo Je sprejel, poslušal njeno tožbo o krivicah in ji obljubil pomoč. Toda krivica je šla v službi hudega duha preko pravice in nabrusila nože zavratnim morilcem. Padla Je kraljica — umoril Jo Je narod podanikov. Zato pa je naloga despota, ki ji je obljubil pomoč, ki si je izbral za geslo življenja ,Boj krivici, brambo pravu!’, da Slovesno izročam poveljništvo armade v rku:.eno roko Bel'?ar-Ju, ki naj kaznuie smrt Araaia-sunte in osvobodi Italijo izpod jarma morilcev.)) Vsi senatorji so se priklonili, Belizar je vstal in pokleknil pred Upravdo ter sprejel zlato verieo v znak vpjne oblasti, Ju-stinijau Je razprostrt nadenj roke in molil k sveti Sofiji, da ga navdahne in obsenči z duhom zma«alca. Ob tem slovesnem trenutku i»vi dvorjan, da Je prijezdil brzl sel iz Odrlna in želi oddati list Jasnemu de«po!u. Pošilja ga magister peditum Orion. Azbada je oblila rdečica ob ♦em poslanstvu. Senatorh *o dvi»nili glave in osupli strmeli Uoravdo. »Maeister peditum Orion?« Upravda »e Je ozrl na Azbada. »Govori, odličnost, kdo je ta magister peditum Orion? Ne spominjam se ga!» Azbadu so se ježili lasje v strahu. Iztok je bit imenovan od Teodore in njega — cesarski ukaz Je bil ponarejen — zato, da b( laže uničila Iztoka. Ce zve Upravda, zadene kazen samo njega. Teodora se opraviči. «Maglster euuitum, čemu pomišljaš?« «Naj bom zadnji suženj v hipodromu, če kaj vem o tem Imenu. Brzl sel se moti.« »Prinesite pismo!« SilenciariJ je šel U dvorane. Upravda je sedel na prestol, naslonil glavo v koščene prste In gledal proti zavesi, kamor je izginil silenclarij. Vse Je molčalo. Senatorji so si z dragocenimi tunikami zakrili usta, da bi se ne čulo dihanje. Ves Bizanc Je vedel, da je Iztok od carja imenovan za magistra pa-latlnsklh pešcev. Vojaki so raznesli uovlco še tisti večer po mestu. In sedaj ypravdovo vprašanje. Izpod čela so opazovali Azbada. kateremu Je glni-la rdečica tn se prelivala v bledost silne«a strahu. Vsi so slutili, da je vrne* roka carice. odpeljal, Takrat je bil d’Argen-2to tudi precej okajen, tako da nj bil prav trden v šofira-nju. Ko je tako privozil na vegal (jlic® Dante in M a z rini je do smrti povozil dijaka En-nija Cuceagno, Sodišče je d’Ar-genzia obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora in 18.000 lir globe, na povrnitev stroškov zasebni stranici tej- na plačilo sodcih stroškov. Predsednik Faiconi, tožilec De Franco, zapisnikar Neri. branilca odv. Girometta in An-no«qia • ------- Mladega volčjaka je našel Včeraj je pripeljal na Policijsko postajo v ulici Herfnet Parmigianj Tiziano iz ulice La-marmor a 18 sedem do osem mesecev starega psička volčjaka, katerega je našel v ulici T?H dvora«1 v svetnega društva na Kontovelu z mladinsko igro Pavla Sneguljčice! V ponedeljek 21- *’“iAt/ le v 18. uri gostovanje v kina v Nabrežij z mladinsko igro P Sneguljčic* ROJSTVA, SMRTI IN PORO*® Dne 17. novembra . &$} v Trstu rodilo 6 otr0*^ !• je 7 oseb, porok pa N L. ftF Poročili so c', ato Giovannl Dani - Giavelli se: inel^vfpdiafi mi in kapitan Contento gospodinja magmi ■■ m f. livar Filippi GiusepP« urS3 spodbija Pangcs Silva« niic Colja Julij in |W M Barulin Armida, 2eV*J ja 1$. bon Mario ir, gospo1\jgctil* colich Leonilda, vojak , jn f.. vojske Broks Chester _ef B* tncHirtlo Mrvnf#ardinr* , itOri irn^^oo^’ L in , spodinja Monferciin- nita, narednik ai P.athbun John C. -• - .< Fabjan Lilijana- lUgrlff Umrli so: 71-lctflj* ,etna #5 Ana, por. Tomasin, f ’1 bal Santa, vd. su%,jetn! .L, Carnlelli Ar'torno, merlni Camillo, čič Marija, vd. ni Bruno de Curtf* Nesreč« «le!nena M* Legiše Josioe v Devinu (Nadaljevanje »ledij Včeraj so pripeljali v tržaško bolnico desetletnega {o'ar. *ka Le«(šo Josipa iz Devina 370. Nesrečni otrok pna zlomile« desni komolec in se bo moral zdraviti 30 dni- č* ne bodo nastopile komplika-ije. V bolnici je povedal, kako se mu je zgodila nesreča. S svnjhn stricem j® qAL-1 na niivo. k’er je splezal na drevo dva metro visoke oljke, s katere je padel na tla i« ae počkncjoval. Še dve W,lm. TArovlti se bo moral <0 dp PO dni, =r= K.3N& z KOSSETTl. 16.00: “K'wel>«JtW, kov«, T. Prnver, ° Brez S EKCELSlOlt. 16.00._ beznJ«, Spencer Tr»cy> na Hepburn. picK 1 FENJCE. 16.00: »Op1)* 16.00: FILODRAMMATICO. ‘“■y8yft Je tedni ljubezni«, Miranda. .* ABUA. H.OO: “K° \'crnt„S ALABARDA. 16.00- j. pl štica«. L H»yw»rd m AFMCNIA- ■S.30: R Rieb3» )lk», M. Morgan, R-AZZURRO. 17.00. sovraštva«, Frrol via de Ha v rund; ol■ , BFLVEDERE. >7'“e «. Zapadu«, J- 13 GARIBALDI. 15.3«. lAniPAU«** y Cak;-», Cene lvopoj DS A LE. 15.3°. .“^Ts IDEALE. 15.30. ‘ Antonu«, E. r,y”cit»del1>'1| IMPERO, 16.00: »Cl jgjsStog romanu Kronlna, «• J, rtg ITALIA. “ jan KiePnel SET* ‘,P KINO OB MOFJV. MASS.MO. kr,t», *e , trka vedno i., Tr,hn Gar(te'“ g" 16.00: ner’ in 'john .?.f„r!l®oadj« 18 N°v° CINE. ‘4f ^ uvu v-»1'- novr* T. do«. Ollvia De « vf\t. ODEON. 16.30: «UP jn. sfd Zeiterllng. Alf h' I« RADIO. 15.30: eLju [t, v,*- jsr&s inW|RR', _ in t*' Dana Andr,i*jUa J6’0; f* VITTORIO VEN®* B.|eai’9r ženi ljubezni«, ge we!l, Ai Smith. ^ kino v skednju- kota«. MAREZIGE TT R S K I D N E V N I K gradnja zadružnega doma gOftOžNiCA uredništva primorskega DNEVNIKA v kopru . uuCA C. BATUSH soia-i.? - m 70 elektrifikacija, obnova in delo kmernaproze 'ri nas se dela, in sicer veliko dela m kdišče lstraPreracl za izboljšanje preskrbovalnih pogojev - Silos za 200 vagonov žita JJj temo, k^ko tesno je za BHOfe v ystih mestih, ki ? It Povojna doba prinesla Spremembe. Eno izmed *)“ Plest je Judi Koper, ki 'Ms sedež VUJA, IOILO, *•)« in še drugih organiza-’ Mper opravlja danes ze-mno življenjsko nalogo, 11° °^uh vse prebivalstvo ®toiju. promet po morju in je teko narasel, da ®)tno mestece s svojimi cz-ja Uitcami pikakor ne odgo-Pjteč velikemu ^razvoju. Oblast Je preskrbela J* olajšanje tega pereče* '^Ršenja. jSJe Kop«' sam 4t®ro ne-za večjj avtomobilski ,5*1 v notranjosti, je dala v Semedeli moderno tip, i;j bo odgovarjala tevam modernega pro leblagovnica »Qpinia» n® velikanska skladi* -1® morju, za kulturni in razvoj je bilo ob-nekdanje gledališče v I jT-vi ulici. Gradi se veli* JJliiansko — slovenska os-2* Sola na prostoru bivših P6V. Ob pristanišču bo .tako velika hotelska Jte iahko sprejela veiik° 3* gostov. Velik športni frjf1 Pred vhodom v Koper skladišče »Istra Benzs l^menda popolnoma nek-k Snetiiče, ki ja bilo ve* jjjbaz «veiike skrbi« faši* oblastnikov za zdravje ~iočo mesta. Poleg teh del kiu še kanalizacija roe-( ‘‘je bila tako potrebna C* » lu«- trmo pa »« eno zelo vazno j/™»rsko ustanovo, ki n skr. živin jn drugim za vse |)i^ To it- »Istra-Prerad«. ilj,,? velike količine živi), ki okrožje za preskr* f Rivalstva, ni bilo’mogo-i^li odgovarjajočih pro. 11. ’ V Kopru »Istra - Pre. Kute zato prevzel prazno 'Dri** vehkega skladišča so-1 WBv- Luciji. V juniju te-1j le vodstvo odločilo, •hu.J® zapuščeno poslopje jj®0 ra svoje skladišče. Nviti 3e bila potreba pri-v notranjosti prostor ftiSg^je lahko zašel spre-iJsci;. E°- BiIe So izvršena a in prezračevalna je bilo še polno vla-I, tokrat, ko j« prostor ta shranjevanje soli. Na, \ cen',fcnbii tl»k to \Vlozili tir za dovažanje pomola v notranjost, sc notranjo površino 4'a za pol metra s tem, Sf tlak sezidali številne e stebriče in na te po-llTfcd iz debelih desk. Ta-M “ita odstranjena vsaka da bi blago prišlo v 'W*KO a,i V0do v Pr‘me-%Te Plime Fri vseh teh tjS 2»četnih težavah pa ni C*Vahje živil za ljudstvo kšMji niti za en dan. Prva >lu , le bila izvršena po W do skladišča ni bilo 1) dovoanj. poti. Da je S j Ogromno delo pravo-L W*«no, je pripomogla in požrtvovalnost • Vsi k* 80 bili razen ene* n, n°vi Ob premestitvi je ^ bzejjnjih ostala v Ko- da je moralo vod-**b#ti tud! zu urade ^ fU,V ta hamen je v , dal° popraviti pet JU j.teiočlh prostorov, V l h t* te> vlažnih rtdo* nastali prostori za Skto tetja, ki nič na za-Ja *a drsde v kakem me* SJ, v«č. Videl! smo, da s° hj) t,Rt delajp v teh pro-(,’ ^"hitelji dels in reda, sr Epio videli slike na* .t i.. ikov Birse in Klova* nas je presenetilo. ■ --*» Si^rtš Strgar nam je na ‘*nnJo radj take sli* **w 1*'. <: pripomnil, da Ul ei ne bo urada brez fc, v«č takih slik. « ^ najj novj 'a . tekdanje na;. . |*L “"lovno ljudstvo rdru-IVif }eboto in umetnostjo .rdteočutnih ljudi, kate-telasth posreči qu s barvami prod ejo v ljudje, napore Ih >t občutja tudi nejo* { 1^’^je.n SVkta J) Ol «"« za izkrcavanje V riši ^"tholu lahko prist«. \j 1 barke s tridesetimi so zgradili pomol na lesenih teže. Delo izkrcavanja h V {^Predstave ,’.kjtr«kem okrožju h h R(J - Novi kino; 18. ra; «Oprostit.e mi iiS s*„ ' 23' ih 24-: »Prepo-N h nj*»; 25. in 27.: »Zopet vfttiftv *'*! 20, novembra in ^ *Pu8tolovičina na \ l*! - Kino Amoom: ftr»/'QVenibra: »Oprosti* i, . If'st!»; 35, in 37.: S|2' tv! ’ Kh.o Odeon; 18. IlCT; ,^‘bra; »Mora biti V 5o *• Ih 27,: <(I/>hen* ) »o^v*mbr» In J* r*oom je tako še bolj izm-li-čil že tako izmaličena poročila o Jugoslaviji Ni to prvič, da Derece Cartoom in njegovi sotovariši iz «Daily VVorkerja« napravijo take politične skoke. Do resolucije Xnf”rmbiroja je «Daily Wor-ker« skupno z ostalimi komunističnimi časopisi pošiljal v Jugoslavijo svoje dopisnike. Vsi oni so smatrali Jugoslavijo za vzor izgradnje socializma (vsaj ** tako so trdili v svojih člankih). Sam bivši urednik «Daily VVorkerja« Bill Rast je 1947. leta preživel nekaj tednov v Jugoslaviji in se je vrnil v London navdušen nad tem, kar je videl in dožive) v FLRJ. V svojem listu je napisal vrato ognjevitih člankov o vtisih iz Jugoslavije in je istočasno posvetil Jugoslaviji celo brošuro ki jo je imenoval »Oblast ljudstva«. kakor Čehova, manjše Slovane, kakor kakšnega Hrvata, Italijane, kakor omenjenega Goldonija, čigar «Mirandolina» se je ljubko uprizorila v Titovem narečju. Končno ima občinstvo, ki prihaja k predstavam ne samo iz mesta, temveč z avti in kamioni tudi iz okolice. Prav zato se je v cGiorna-le di Trieste» dvignil glas Italijanov k naši vladi s prošnjo za pomoč pri ustanovitvi našega stalnega gledališča. Danes nam sporoča, jo, da se pomoč z uvidevnostjo podeli. Mi telimo, da se premagajo številne težko-če pri izvajanju načrta in se ta načrt izroči umetnikom, vrednim, da dosežejo uspeh, ki ga vsi pričakujemo». Tej sklepali želji, da pridejo tržaški Italijani končno do svojega stalnega gledališča, se iz vsega srca pridružujejo Slovenci in Hrvati STOja. Za tako važno trgovsko in kulturno središče, kakor je Trst, res ne gre, da bi bilo v njem italijansko prebivalstvo prav tako zapostavljeno kakor prej pod fa. Sizmom, ko ni smelo imeti svojega stalnega gledališča. To ne gre posebno zdaj, ko je Reka že v začetku 1946, komaj pripadla Jugoslaviji, nadlerilila Trst s tem, da je dobila stalno državno italijansko gledališče z Dramo to Opero. Pravijo, da bi utegnil biti S- d’A. v rimskem «11 Tempo« odličen predstavnik italijanske odrske kulture. Bodi kakorkoli, jasno je, da je njegov članek za tržaške Slovence zanimiv zaradi dveh stvari: prvič zaradi nekaj resničnih podatkov o SNG, drugič pa zaradi vesti, ki se bero kakor pravljica. Piscu je znano to in ono. Nekaj so mu poročali prav, Se več pa najbrž narobe. Najbolj krivično je navajanje zadnjih občinskih volitev, to naj bi zrcalile številčno sorazmerje med Italijani to Slovenci v Trstu. Naši listi in predstavniki so že pred volitvami, med njimi in po njih razgalili neštete krivice, to so se tedaj godile Slovencem. Izid volitev Je daleč, daleč od resnice. Po mnogo zanesljivejših virih in podatkih je vsem resnicoljubnim Tržačanom znano da je Slovencev približno ena tretjina- Ce hočejo «11 Tempo«, «11 Giomale di Trieste« in njih tovariši na podlagi naj kri vidnejših vo lltev sebe in svoje trmasto slepiti, da je le vsak dvajseti Tržačan Slovenec, se bodo morali kako drugače prepričati, da to ni res. Prav toliko je vredna trditev, da so si Slovenci ustanovili v svojem Ljudskem domu (Casa del Popolo) svoje gledališče. Radi bi to storili, če bi tak Ljudski dom — imeli. Zal so jim fašisti zažgali njih Narodni dom z gledališčem vred že 13. julija 1920 in od tedaj gostuje SNG, kjer more. Dvoran je v Trstu toliko, da bi zadostovale tudi za predstave SNG, a ZVU in občina se še nista povzpeli do tega, da bi določili dvorano tudi za SNG. Pri izterjevanju davkov oblasti ne pozabijo na Slovence, pri sodstvu in šolstvu, pri gledališču, priimkih, dvojezičnosti to enakopravnosti pa rajši znova u-vajajo in oživljajo Mussolinijeve ali njim podobne zakone. Zato je SNG še zmeraj brez strehe. ZVU je sicer obetala — toda ostalo je pri obetih. Ljudstvo to njegovi predstavniki pa dan na dan odločneje zahtevajo pravico tudi za SNG. O vsem tem nima S. d’A. prav nobenih vesti iz Trsta in vara svet s trditvijo, da igra SNG v svojem Ljudskem domu-Podobna je trditev, da na-roča SNG svoje igralce iz Ljubljane in Zagreba. Večina igralcev so domačini, Tržačani ali Primorci. Iz Zagreba ni prav nobenega. Nove igralce naroča SNG v svoji Dramski šoli v Trstu, ki skrbi za naraščaj. Sicer pa naletiš na italijanske igralce po vsem svetu, ker je tako »naročanje« menda prosto. Čehova SNG po vojni žal še nd moglo igrati, dasi bi ga rado. Goldonijeve Miran-doline SNG ne uprizarja v Titovem narečju. Tito je Hrvat, gledališče pa je slovensko in uprizarja vse svoje igre v slovenščini. Pomenljivo je priznanje, da ima Trst svoje stalno gledališče in da je to gledališče — slovensko. To stalno gledališče obstoji od 1902 dalje. Italijanom v Trstu prav gotovo pritiče stalno gledališče. Stalnemu Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu prav tako gotovo pritiče —• streha. Andrej Budal PRIMANJKLJAJ MESTNE OBČINE ZNIŽUJEMO tudi z okrepitvijo občinskih gospodarskih podjetij ««-BS vjtar-. aitmuii—iii—i—HM* in——BUJ«., jihiim »mn »mi • Kaj pravi strokovnjak o nameravan sme1 Pl Razpravljanje o mestnem, proračunu za 1950, ki ga je t.sk ž,e pričel in ki se bo razširilo prihodnje dni na sejah mestnega sveta se vrti okrog bistvene toiker; kako rešili vprašanje primanjkljaja. Ni mogoče izumiti kratite formule, ki bi bila odrešilna. Tudi ni mogoče predlagati množičnih odpustov, niti radikalnega črtanja postavk. Treba je vsaklo poglavje proračuna posebej pretresti in ugotoviti kakšne izboljšave so možne. Na prvi pogled ugotovimo, da je delež mestnih gospodarskih podjetij velik sicer na strani izdatkov, ne pa glede dohodkov. Nekatera, ki bi bila lahko zelo aktivna, (n. pr. mestna klavnica) so v bistvu pasivna (čeprav morda kažejo izravnan proračun ali neznaten prebitek) n. pr. ribja tržni- ca. Mnogih podjetij, ki jih druga mesta imajo ,Trst sploh ne pozna n. pr. mestno plinarno, elektrarno itd. Druga zopet poslujejo nekako skupaj z osta. limi in v skromnem obsegu, ki je dandanes nujno pasiven. Sem spada n. pr. mestno podjetje za čiščenje ulic in pobiranje ter odvoz smeti. To podjetje, ki zaposluje mnogo ljudi, je zaenkrat na zelo primitivni stopnji, bodisi glede načina pobiranja, opreme, kakor zlasti glede izkoriščanja vsega nabranega materiala. Zaenkrat se bomo ustavili -pri poslednjem t. j. kako izkoristiti odpadke, ki se dnevno nabirajo v ogromnih količinah, da bi kakorkoli napravili to mestno uslugo aktivno in celo donosno. Zdi se, da so se nekaj takega domislili tudi na Bili smo v taborišču neke ma- Reportaža o graditvi Novega Beograda in riborske brigade sredi tega gozda, pogovarjali smo se z brigadniki, ki so imeli po šti- ri pet a tudi po osem mladin--skih akcij za seboj. Srečah smo se z neko hercegovsko bri- O KOMVNISVHM MORALI nekaterih mcfstrer kulture v SZ V vodstvu nekaterih komunističnih partij je nastala prava moralna zmeda> laž in podtikanja so postala vsakdanje sredstvo v borbi proti izgradnji socializma v Jugoslaviji. Od resolucije Informbiroja se neprestano jasneje kažejo posledice te morale. Danes, ko se teptajo pogodbe med Jugoslavijo in ostalimi socialističnimi državami, se že vidi kakšna škode se dela s tako moralo svetovnemu proletariatu. Vprašanje eksploatacije oziroma enakopravnosti sociali-stičnih držav se postavlja danes v najostrejši, tako rekoč usodni obliki. Smoter vse gonje proti Jugoslaviji je uzakoniti neenakopravne odnose med komunističnimi partijami in med socialističnimi državami. Ali so to porodne bolečine novega sveta? Morda. Tudi to bo zgodovina upoštevala. Toda bodoči zgodovinar, sklonjen nad dokumenti naših dni, ne bo mogel najti opravičila za napake današnjih dni, kakor jih najdemo danes v naši preteklosti kot n. pr. vidimo, da Svetozar Markovič n; mogel biti Cerniševski, kot tudi Cemišev-ski ni mogel biti Marx; danes ne gre za take napake. Od Komunističnega manifesta je minilo 100 let, od Velike oktobrske revolucije 30 let, nemški fašizem je zlomljen in obstoji že dolga vrsta socialističnih držav od Jadrana do Kitajske, a morala inforrobirojevcev se v ničemer ne razlikuje od morale imperialističnih držav. Kaj imajo laž, uboji, razni procesi skupnega s komunistično moralo, čeprav je njih inspirator morda vodstvo Komunistične partije boljševikov? Kaj moramo najti skupnega med kršenjem pogodb in diskriminacijo neke socialistične države ter med leninističnimi odnosi med socialističnimi državami in pravico na samoodločbo? Pisatelji, v kolikor so resnični so bili od nekdaj «oči, ušesa in glas razreda«, kot je rekel Gorki. Tudi danes bi morali biti vsaj to, če že ne morejo biti «inžendrji duš«, vzgojitelji novega človeka. To pa se pravi, da bi ne smeli nik-1 nika Fanfiorova do Polevoja dar in v nobenem primeru, ne iz bojazni pred avtoriteto, ne pod pritiskim, tudi ne iiz ljubezni ali iz sovraštva odstopati od resnice. Resnica je najmočnejše orožje proletariata, ki se bori za boljšo bodočnost človeštva kjerkoli in kadarkoli Tega bi se moral zavedati vsak pisatelj. Morala proletariata, morala brezrazredbe družbe v nastajanju ne dovoljuje kompromisov, ne dopušča nenačelnosti, niti iz discipline niti iz karkršnih koli drukih razlogov. Seveda je potrebna za popolno doslednost v nekih primerih hrabrost in odločnost. In ali nismo upravičeni, da na temelju preteklosti zahtevamo od nekih sovjetskih pisateljev več hrabrosti, več drznosti, saj sta jih tako učila Lenin in Gorki in končno nekoč tudi Stalin. Jugoslavija, včeraj za sovjetskega pisatelja Polevoja v »Povesti o resničnem človeku« še herojske zemlja, je danes za istega pisatelja dežela, ki je služila interesom Hitlerjeve Nemčije. Tito je bal včeraj še simbol v mraku zasužnjene Evrope, danes je za predstavnike te morale izdajalec. Ali je to logično? Včeraj smo še slišali pesmi Tihonova jn mnogih drugih ruskih, bolgarskih in še nekaterih pesnikov iz socialističnih držav, ki so proslavljali Jugoslavijo, ki se je uprla okupatorju, danes dežujejo od tam na nas napadi, laži in klevete. Včeraj še člani in izjave Polevoja o junaštvu, danes od istega Polevoja napadi. Ali je to prepričanje ali disciplina? Objektivno se na stvari nič ne spremeni, ker tako prepričanje lahko obstoji samo zaradi discipline. Tako smo mi banditi že od včeraj. Bili smo banditi zato, ker gradimo danes socializem in sicer hitreje, nego so si oni, prepričani marksisti, to zamislili. Ali pomeni pljuvati na svoje delo biti inženir duš, graditelj novega življenja? Vzemimo enega od najnovejših primerov, ki ga najdemo in Sanjikova je ista. Tudi Jugoslavija je ostala ista, socialistična; prav za prav hi več ista, ker je v izgradnji socializma od takrat že napredovala. Med uredniki in med sotrudniki je mnogo takih, ki so bili v Jugoslaviji in jo dobro P' znajo. Ti seveda dobro vedo. da je ostala Jugoslavija ista. lo jasno, da smo tolkli fašiste iz antisovjetskih, iz izdajalskih razlogov, kot se sedaj borimo iz trockističnih, fašističnih in ne vem še kakšnin drugih razlogov za to. da čimprej izgradimo socializem. Med temi sotrudniki je tudi pesnik, ki se imenuje Aleksan. der Nikiforov. Podoba je, da ni bil nikdar v Jugoslaviji. Čidtl toiuet-dolga NOVINAR: Kakšni so vaši odnosi a Sovjetsko zvezo? POLJAK: Odlični! Mj jim dajemo koks, a oni nam vzamejo žito to je junaška in slavna kakršno so videli in jo opisali in kakršna je bila med vojno. Na-mah pa se je v njihovih očeh spremenila v gestapovsko Jugoslavijo. Polevoj je slišal to na lastna ušesa na procesu v Budimpešti. Tako je časopis «Oktober» končno prišel na pravo linijo. Njegovim urednikom in so-trudnikom je postalo jasno, da smo bili izdajalci že leta 1941, ko smo pod vodstvom Komuni- v časopisu «Oktober». Vsa re- . stične partije Jugoslavije šli v dakcija lista od glavnega ured- | borbo; zdaj šele jim je posta- Vendar ta dobro ye, kaj je danes najaktualnejše. Jugoslavija in, težko je izgovoriti, Tito. Ko piše pesnitev o kolhozniku Nikiti, ki v odmoru posluša Puškinovo «Poltavo», zakaj ne bi bil aktualen? Kaj pa je «Poltava»? Poldrugo stoletje je že minilo od tedaj. Snov je zastarela. Pa mu pride srečna misel. Mazepa naših dni — to je lito. Tito je tisti, ki se ni pokoril njemu, Petru Velikemu, temveč se je spajdašil z nekimi ivallstreetskimi Karli. Nikiforovu genialna ideja ne da spati. Tako naj bo: Karel — Wall Street, Stalin — Peter Veliki, Tito — Mazepa, Nekaj pa se ne ujema. Puškinov Mazepa se je obdal z zdravniki, namesto, da bi se boril, Tita pa smo spremljali iz ofenzive v ofenzivo. To pa so za tega pesnika bolj malenkosti. Kaj Pa je za Jugoslavijo milijon sedem sto tisoč žrtev? In kaj je sedem ofenziv, ki jih je vodil Tito. To vendar niso bile prave ofenzive. Kaj pa je nekaj fašističnih' divizij uničenih v Jugoslaviji? Jugoslavija vendar ni Ukrajina, ki je ruska zemlja. Kaj bi se tu šopiril neki balkanski komunist, kot je Tito, si misli Nikiforov. Sklonjen nad papirji, konča Nikiforov svojo pesnitev. Razveselili so se je v redakciji «Oktobra». Zidaj jo lahko citate v osmem zvezku (avgust 1949) na 6. strani pod nedolžnim naslovom «Močna svetloba«, ki se je razgorela v Ni-kitinovi sobici, ko je spoznal, da je Tito tisti Mazepa. o katerem poje Puškin. Takšna Je torej zadeva z uredniki, kakršen je Polevoj, taka je zadeva sotrudniki, kakršen je Nikiforov. Taki so njihovi inspiratorji, takšna je njihova morala. Mi pa kljub svojemu «buržoaznemu nacio naltzmu« oziroma «kozmopo lizmu« ne padamo na kolena pred nobeno avtoriteto. Pri znavamo edino resnico ir. stvarne argumente. To je ena stvar, druga pa, ne čutimo no bene potrebe, da bi tako, ko delajo oni, pozabljeni, da so bili Puškin, Tolstoj in Gorki geniji, Bjelinski, Ceniševski in Dobroljubov veliki demokrat. — revolucionarji, teoretiki ir kritiki, toda ne zahtevajo od nas, to bi bilo zaman, da pozabimo tisto, kar je bilo izvršeno izven meja neke zemlje, pa naj gre tudi za deželo, kjer je bil prvič ustvarjen socializem. Ne zahtevajte od nas, da pozabimo, da imamo tudi mi 50Q let kontinuirane književnosti od Maruliea in Držiča do Krleže in Čopiča, od Prešerna do Cankarja In Zupan, čiča. Neki mojstri kulture v in-formbirojevskih deželah pa ne poznajo te morale. Postali so falzifikatorji zgodovine. Kai jim je bilo včeraj še sveto, to danes blatijo. Zakaj? Vprašamo še enkrat: Ali iz prepričanja in discipline? Pravi vzrok temu je moralna zmeda in kaos. mestni upravi, kjer mislijo baje razen na gradnjo kalorične centrale, tudi na poseben obrat, ki bi predeloval ves material, ki ga sedaj odvažajo v zavije kjer nasipajo prostor bodoče ((industrij.ske» luke. Postavka mestnega proračuna, ki govori o stroških v zve. zi s smetarstvom je dvojna: 172.932.000.— lir je določenih za stroške čiščenja mestnih ulic, 204,618.000.— lir pa za pobiranje in dovoz smeti iz hiš. Večji del odpade sicer na izdatke za p!"če (pri prvem znesku 138.834 0000.— lir, pri drugem 166,707.000.—), toda oprema. podjetja je skrajno prmi-tivna in so na sploxno pogrebne izboljšave bodisi zaradi osebja, ki je pri tem zaposleno kakor zaradi večje snažnosti, bigi jene in hitrega opravljanja. Prav tako bi bilo dobro gospodarjenje v tem podjetju podlaga za povišanje plač uslužbencem t. j. mestnim smetarjem in ost-Vm, ki imajo Z ozirom na delo precej bedrue prejemke. Sem spada tudi izprememba tarife pri-stoibin za pobiranje smeti. Izvod peresa sodelovalca -strokovniaka prinašamo članek, ki izčrpno obravnava gospodarske možnosti rcdjetja Za predelavo vsakovrstnih odpadkov v velikih mestih, kar je tudi Trst. Nekatere možnosti, n. pr. oddaja vroče vode ali pare podjet-em nove indvstri-ske cone v Zavljah ali uporrbn to-nJote, ki se dobiva pri sežiganju smeti za tvorbo električne energije (p zv-zi z novo kalorično centralo ki je v načrtu) so •'rav primem» Za priVke našega mesta. Naj bi iznesene pripombe in poglede upoštevali bodisi pristojni (initelM me. stne uprave, bodisi m"s*ni svet ko bo razpravljal o predmetu. Ta posel je nekoliko tam ■ vendar nujen, če hcčem0 bro izkoristiti odpadke, ranje se opravlja v vseh = letnih časih. Pet oseb s 5-lo m3 smeti v 3 - ® dns ^ Zelo poučno sliko 0 smeti nam daje ,!flS datek o prebiranju dne ‘k lembra 1927 v nemškem Hani s smetmi? Dandanes ne uniximo ničesar Predno ne vemo al' nam lahko še na kok način kor'sfi. Tako je tudi s smerni, čeprav so odffidek, jih lahko še nadalje porabimo na razne nači- ne. Hamburg. Bile sc sortirat, vlažnim stanju: material m sejan skozi sito žmm ~\.f odst., žlindra — 7,4; pret*L; koks 8.3; kosti — JjJš hrane 14,1; odpadki z«**!gl 5,9; les in slama 1-3; paptt ... usnje in cunje 2,2; keramični ižde'ki in w 5,8; železo in druge odstotkov. V teh smeteh t pepel rjavega premoga. Takšna je sestava 'a; t «1(1, tfct; S* »ti likega mesta v jeseni. - ^ dobimo več ostankov je® ^ ^ kosti. Odpadki zelen jan ^ pozimi manjši, več padkov konservnih rn posod. j V hamburških smeteh % s N •ut tki pn haja v letnem pevprečkii bližno 2-3 o ds. železa. - . odpad® T ■meteh M % železne doze ter obdelavi želeča. V sn riških ter angleških reie bi jo celo 6 - 7 odst. 1 Zj želah j-e pač poraba zelo velika. _ „ « , Računa jo, da zavrze v e pa t letu ena oseba 9-12 ^9 ( To velja za odpadke » ^ posušen;h smeteh. K , ^jjo, ti se nabere po mestih■ ^ da pride v srednje ih ^ evrooskih mestih dnem10 ■ h štet prečno 0,4 do 0,7 kg s' mtti' osebo. Po podatkih šefa stvene službe odpade v Aj ^ na osebo povprečno^ # ^ smeti na dan. C e zatZ.e ,0 rf’ vsakdo dnevno 60 dkg ; se bo nakaoičilo v m ^ 250.000 prebivalci V » metu dnčvu 150.000 kg s' že precejšnja količina-^ j, mora vsako mesto «jt stalno pobiranje in odt ji smeti. Kaj napravijo mestih s tolikšnimi kohcl j smeti? 0razt V večini primerov ov~ , da zasipajo s smetmi j (Iz ((Književnih novinn) Kai vse se nahaia v smeteh? Težko je dobiti točne podatke o ničli sestavinah. Sestava je tudi v vsakem letnem času različna, v različnih mestih se dobe različne smeti Celo razni mestni predrli imato različne smeti.- n poslovnih okrajih mesfa so popolnoma drugačne smeti kakor v predeVh z industrijo ali kjer so delavske naselbine oziroma mestne če‘rti v katerih prebivajo srednji sloij itd. Iz>-ežbano oko bo že po površnem zunanJem izpledu sme*i sk’epalo na sestavo. Ci-niteln, ki nam potmdo vrednost so; specifična teža, prostornin-ska teža, vlažnost, delež grobih in drobnih smeti, verela in gorljivih snovi, kurilna vrednost. gorljivost smeti ter talH-t)0 izgoreli h ostankov. Nadalje ie važno kakšno gnoiVno vrednost imnjo smefi in koliko ostankov hrane ter rastVvkih odoadkrnt se nahaja v njih. Na vrednost ter sestavo smeti voliva tudi gorivo s katerim kurijo večino peči nekega mesta. Teko imamo smeti v katerih prevladuje premogov ali pa lesni pepel. Če hočemo sPnznati točno se. stavo je treba smeti prebrati. me- oz., da jih mečejo V u je. Tudi pri osuševanju^ viri j. pridejo Prav-smeti vozijo o Zavle inf, zasirajo one predele, #» .• menjeni industrijski co^ RedMai mi (inske norm eionaino ujtoraDO ^ Ponekod smeti teko ^ sc jo, da izberejo odpo^Lr primerni za krmo. Ve* de to v poštev le Dr. V. BARTOL avtomobilske ceste ..Bratstva in enotnosti1* O komin (or m is ti čn ih partizanih pa ni sledu... gado, v kateri so bile ženske kulturni in muslimanke in ^ dvig. Ko zapustijo brigade, skoraj same skoraj vse nepismene, a ki so se vse v petnajstih dneh naučile čitati in pisati, pogovarjali smo se z malo plavolaso in modrooko Melko, ki smo najprej mislili o njej, da je Slovenka. Komandir čete je dejal: «Vse muslimanke so plavolase in modrooke«. Nekdo je pripomnil, da zato, ker so si njihovi pradedje hodili kot turški janičarji jemat neveste v slovenske in avstrijske dežele Kot smo se bili dogovorih s tov. Duškom, smo prišli k njemu, preden smo se poslovil od avtomobilske ceste. Prav za prav je bilo tako, da smo ga ml povabili na črno kavo, ki jo je imel tov. Potrč s seboj in ki sta jo Cita in života skuhala pri gostoljubnih ljudeh v soseščini. «Kaj bi hoteli vedeti?« nas je vprašal tov. Duško, ko je sedel, za svoja leta nenavadno resen In z izrazom odgovornosti na obrazu, med nami. «Vidite. k nam prihajajo tudi mladinci. ki so na tej poti prvič' sedeli v vlaku. Mnogi med njimi so nepismeni, neizobraženi in morda niso še nikoli videli stroja. Tu pridobijo vse, kar potrebujejo za svoj strokov-1 ne tečaje, v šole, na specializacijo, Tako smo ustvarili iz gredo mnogi na izpopolnjeval-1 njih nove, popolnejše ljudi...« m t ZADNJA DELA NA AVTOMOBILSKI CESTI. »Kajpada niso vse brigade) enake«, je nadaljeval. »Ne-dvommp so brigade iz Slovenije kulturno bolj razvite, a zato so n. pr. črnogorske udarnejše in revolucionamejše. Mi storimo vse. da nudimo brigadam tisto, kar najbolj potrebujejo. Vidite, včeraj sta prišla k nam v štab dva profesorja glasbe, dva pevovodje, da bi izvežba-la naše pevske zbore, imamo učitelje, predavatelje, strokovnjake. Avtomobilska cesta ni samo izrednega pomena za bodoči gospodarski, politični in kulturni razvoj države, marveč pripisujemo prav isti, če ne še večji pomen vzgoji in izgraditvi mladega e'oveka In kadrov«. Prav takrat je prišel nekdo sporočit tov. Dušku, da je prispela pričakovana nova brigada iz beograjskega okrožja. «Eto, vidite«, nam je dejal, ko se je pogovoril s tovarišem. ki mu je prinesel vest. »Treba bo poskrbeti za namestitev toliko in toliko ljudi. Računali smo. da bo prišla ena brigada, torej največ 200 ljudi, a prišlo jih je v resnici 449. Tako so morali narediti iz prvotne ene brigade kar dve, ker je bil. naval mladincev j vanjo tako velik«. «Imamo kajpada tudi kraje z zaostalo mentaliteto, posebno kar se sprejemanje žensk v brigade tiče. Neka brigada iz okolice Kragujevca je n. pr. imela V svojih vrstah eno samo dekle. In še ta je pobegnila od doma, ker ji starši niso dali dovoljenja za vstop v brigado«. «Imate čudovite stvari, ki se dogajajo V brigadah, V neko brigado sta prišla mladinka in mladinec, ki sta bila zaročena. Prosila sta, da dodelimo vsakega v drugo brigado, češ. če bi bila v isti, bi gotovo sem Pa tja poklepetala kakih pet ali deset minut, čas, ki bi ga morala odvzeti delu. Ali pa drug primer. Neki komandant brigade je bil zaljubljen v sekretarko. Bila je to neka študentovska brigada. Izmenjala sta si že prstane. Ves čas dela in življenja v brigadi je bil komandant proti njej tak kot proti vsem ostalim. Tovariši, ki so oba poznali, so že mislili, da so se vezi med njima razdrle. Sele ko sta odhajala iz brigade in stopila na vlak. sta se prijela za roke in tovariši so videli, da sta bila zaljubljena kot prej...« «Vidite, prihajajo brigade iz inozemstva in kaj vidijo? Vidijo to, da so naši narodi, da je naša partija in dg je vsa s tov. Titom na čelu. Vidijo, da mladina ljubi tov. Tita, ker ve, da je vodil naše narode skozi vso narodno osvobodilno borbo, da je bil ves čas med ljudstvom in da ga zdaj vodi k obnovi in k izgradnji socializma. Na lastne cči spoznavajo, da so koihinformovske trditve laž, ker se pri nas zares gradi socializem. Spoznavajo, da se pri nas ustvarjajo kmečke zadruge in da je za vselej odklenkalo kulakom. Vidijo, da gradimo elektrarne, da zidamo šole in da gradimo Železniške proge in avtomobilske ceste. Oni verujejo po tem, kar so videli, da bomo pri nas zgradili socializmi To in še marsikaj drugega nam je povedal tov. Duško, preden smo se mu zahvalili za gostoljubnost in se poslovili od njega, od našega vodiča tov, Zivote in drugih znancev. Zal nam je bilo, da nism0 mogli obiskati še desete sekcije, kot smo namen/ali, toda čas je pritiskal. In tako smo bogati na lepili, čudovitih vtisih sedli na vlak ter se odpeljali proti Ljubljani. RS: Ko sem se kmalu nato vrnil v Trst, me je star znanec zaskrbljeno vprašal: «Aii si slišal, kaj govorijo kominformisti na svojem kongresu? Ne? Govorijo, da se je mladina z vodstvom države in v Jugoslaviji začela gverilska vojna proti Titu in da se zbirajo kominformistični »partizani« v gorah in gozdovih. Potoval si po državi in gotovo boš vedel, če je na teh vesteh kaj resnice«. Smejal sem se. Preden sem odšel za počitniški oddih v FLRJ, sem tudi sam slišal ali bral podobne bedastoče. Toda ko sem prišel v Jugoslavijo, najprej v Slovenijo, sem nanje popolnoma pozabil, kajti nikjer ni bilo ne govora in niti ne duha ne sluha o čem podobnem. Ko smo nato pešačili im dnevi in ponoči po Novem Beogradu in po nasipu avtomobilske ceste, se nisem niti enkrat samkrat spomnil na te oslovske laži. Hodili smo po samotnih poteh in daleč od ljudi, bredli smo skozi slavonske gozdove, skratka, šli smo povsod, kamor se nam je zahotelo. In nobenemu ni prišlo niti na pamet, da bi se utegnila kje pokazati kaka kom inf or-mistična oborožena ali neoborožena prikazen. Ljudje, ki smo jih srečali, so govorili samo o kubikih izkopane zemlje, o normah in prehodnih zastavicah, o traktorjih, buldožerjih in finišerjih. Kominformisti v Trstu vedo za neki uporniški pokret v Jugoslaviji. Lahko jim zagotovim, da v Jugoslaviji ne ve nihče ra ta »uporniški pokret«. KONEC kmetijah in ne v me$ Mtti' vi, ki preostanejo P° fh, ifi hranilnih odpadkov, 0 ^# v dve skupini: v Prv' v & use gorljive ostanke, gi pa tiste snovi, ;a;o naprej kot star fd (železo in kovine, st1’ (K. pinje, lončevinje, pir, slama, usnje, “ predmeti itd.) h ' V precejšnjih množd,a ^tir tudi.0 V rahljajo smeti tudi v ^ stvu za pripravlianje ^ ■ Poznamo postopke. k‘ ? premene v humusu sliln° ako se odpravi Pri tem se tvorita ain' Vsekakor f°vf,„^snl drst°n eW r soliter. Vsekakor preje odstran li ob‘e~ H4 Po italijanskem «Pe~'z ^ činu zabetonirajo & r:m so odstranil’ °btez onA vi ter dodali rpnr', v , celicah s prostornino " flS(r m3. Po tem po**onku « ^ kompost v 3 do 4 P dar pa ni povsem P’1^ ^ velika mesta. 1 dostuje 10 odst. vse1 likega mesta da j»h ^ Jl v gnoj ki se Cri ' ,jtF n ar ji in zelenjadarji okolice. C Obstajaj o podrtja tvarjajo smeti v 0n ■ s^. Zato so potrebne ra-ne naprave s ^aterArot> prebirajo, sejejo,^ f jzreairujo, meljejo Tako indu‘ daja gnojilno moko grUxt v okolici ima mesto v Belgiji. Ker pa vsebujejo # jf določeno množino °C lu}ijO > lahko ^ stavin, nam - . 0 kurivo. Največ jo kfr . v K1' smetu k* f črned" ^ nost imajo prevladuje pepel 40 moga: .vsebujejo> f°ia gorljivih snovi nost pa znaša kuri^-ij. 2.600 rjnVO11 smeteh s pepelom moga je 25 odd- 0nr‘JnaW K vi, kurilna vrednost RUri‘T„ kalorij. Zelo niM vrednost imajo 1 re{ » rastlinske smeti. wjej° maj 850 kalorij. v* odst, gorljivih (Nadaljeval 8 :s s A i' N M; MUCA MONTECCHI št 6 IU. nad. - Telefon štev. 93 808. - UPHAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. nms od 83M k od IMS - Tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. ° 11 ' Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. , „ , 7n Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlsti 301a-I, Tel. .0. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 140d, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mese£ ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Acenclia demokratičnega inozemske** J Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.<