tlt/k*
T**"W: ■   ..■*■-•■■•        ><rzALE '****■•!» ■'■>*••■ ■■■■■■'■**^ LJUtTftfflfi"t3isA58
1230DOMŽALE

GLASILO   OBČI NE   MENGEŠ
r
LETNIK V »OKTOBER / VINOTOK • 1997


Idd^tje kamnitega!
■k       MOSTU V LOKI "
■•    ^               stran 7
*   Joeprton: DAN NOftOSTll
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006
P.E. MENGEŠ
SLOVENSKA 24
Telefon: 06 7 738 980
AVTOMOBILSKI PROGRAM
LAĐA
V industrijski prodajalni
HELKO
DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE
Informacije po telefonu: 061 715 233
■ lm/ II ■Im^L/   INŽENIRING d.o.o.
Slovenska cesta 24 • Mengeš • Telefon: 738 956
P.E. NEPREMIČNINE
Slovenska cesta 35 ■ Mengeš • Telefon: 738 036, 738 015
•   PRODAMO:
-    Radomlje, stan. hišo, 200mJ, s trgovino, na parceli 650 m', vse-Ijiva lakoj, cena 350.000 DEM
-   V ihanu, 800m od priključka na avtoceslo, prodajamo v PSO več eno in pol do štiri - sobnih stanovanj; cene stanovanj od 1.490,00 do 1.950,00 DEM/nV.
•   KUPIMO:
-   V Mengšu in njegovi okolici kupimo zazidljive parcele, hiše,
stanovanja, starejše hiše.
•  OD DAMO:
-    Poslovni prostor - trgovina, Slovenska cesta, 17 nr in 17 m', izložba, telefon, za 05.000,00 DEM v pritličju.
-   V Mengšu, prostor primeren za skladišče 50m- in 60 m', nizka najemnina, oddamo.
Redukcija telesne teže s pomočjo kitajske Tui-na in aurikuloterapije.
Terapije glavobolov, migren, lumbaga, lumbagoišialgije, drugih bolečin v hrbtenici, ramenih in nogah s kitajsko Tui-na terapijo.
POLEG TEGA VAM NUDIMO:
• nege obraza in dckoltcja z kozmetiko
MATIS in MARBERT,
• izjemno učinkovito štirifazno proticelitno nego, • depilacije po sistemu HAIRAWAY,
• izdelovanje umetnih nohtov, • sončenje v solariju ERdOLINE.
Moste 89F (pri Komendi) • Tel.t 061 841 538
MENGŠAN
Dan norostl
vMengšu
Da ne bo pomole, z dnevom norosti nikakor ne mislim 19. oktobra, ko smo se na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka za športno dvorano. Čeprav glede na rezultate labko domnevamo, da se je samoprispevek marsikomu res zdel norosl.
Referendum torej ni uspel, saj je većina volivcev (skoraj osemdeset odslotkov) glasovalo proti.
Kakšni so vzroki za to, je težko razpravljali. Mi to pomeni, da većina volivcev meni, da športne dvorane ne potrebujemo, ali da bi za nas pomenila prevelik strošek, ali pa so se zgolj navelićali plaćevanja samoprispevkov. Vsekakorpa visok odslolek ljudi, ki so prišli na volišće, dokazuje, da nam ni vseeno, kaj se v naši obćini dogaja, karpa ludi nekajpomeni. hide referenduma si labko preberele na 4. strani.
Da pa nam, ni vseeno, kaj se dogaja v naši državi, borno labko dokazali že novembra na predsedniških volitvah. Volišća, kjer boste lahko glasovali, objavljamo že v tej številki.
Pa se vrnimo k "Dnevu norosli". Na naslovnici Mengšana imamo tokrat igrate iz gledališke predstave Dan norosli, ki so jo premierno uprizorili v Mengšu.
Dan norosli imamo lahko torej ludi pri nas. Da le ne bo preraslel v mesec, lelo...
Una Bleje
kazalo
UVODNIK                                          3
OBČINSKA UPRAVA                          4
ŽUPAN NA OBISKU                           5
ŽIVLJENJE VOBČINI                          6
OBČINSKA UPRAVA                          9
MIHAELOV SEJEM                              9
RAZPISI                                             14
PROMET                                           14
113 POLICIJA                                   16
KMETIJSKINASVETI                         16
DRUŠTVA                                         18
POLITIČNE STRANKE                     24
KULTURA                                         27 PRAZNIK), ŠEGE IN NAVADE       31
NAŠA ŠOLA                                   34
NAŠ VRTEC                                    35
ŠPORT                                          36
VAŠA POŠTA                                    41
UVODNIK
GLASILO OBČINE MENGEŠ
•
Glasilo ureja uredniški odbor:
Urša Bleje (odgovorna urednica),
Tatjana Sivec Slrmšek, Ljubica Rožman,
Milica Tomšič, Jože Vahtar,
Blažjanežič, Franc Veider (člani)
•
Odgovorna urednica Uradnega vestnika:
Irena Podboršek, tel. 737 081 •
Tehnična urednica:
Sabina Kompare, tel. 737 484
•
Lektoriranje: Lili Epih
•
Oblikovanje, računalniški prelom in tisk:
Nagelj d.o.o. GRAF1ČNI STUDIO HERLE
tel. & fax: 713 074
•
Fotografija na naslovnici:
Marko SENICA
• Izdaja:
Občinski svet Občine Mengeš.
Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. l'rejemajo ga vsa
gospodinjslva v občini Menge.š brezplačno na dom.
•
Distribucija: Primož Kržan, lel. 737 296 •
I'rispevkc lahko oddajate osebno v sprejemni pisarni
Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek,
sreda, pelek) ali odgovorni urednici, vsak petek
od 16. do 18. ure, v sejni sobi Občine Mengeš.
Lahko pa jih po.šljele ludi po pošli na naslov:
Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš.
Sprejemamo jih do 12. v mesecu.

MENGŠAN
OBČINSKA    UPRAVA
Spoštovani občani!
& Referendum je mimo, odločitev, ali borno imeli samo-prispevekali ne-jepadla.
^7 Negativna propaganda, izkrivljeni podatki in dezinformacije so zagotovo prispevali svoje. & Toda življenje teče dalje, nejasna mi ostaja samo ena sama stvar: je sporna športna dvorana ali morda samo-prispevek?
@ Rezultat je pač pokazal, kako razmišljamo, kam z mladi-mi, ki se omamljeni z alkoholom in drogami potikajo po ces-tah in beznicah!
<& Iskali borno naprej, novih prijemov in novih rešitev, kajti treba se je zavedati tega perečega problema in ga ne zanemariti.
& Rad imam odprte karte in iskreno besedo. Naredil sem svoje, odločitev je bila vaša, čeprav smo bili na dobri poti za ublažitev naraščajočega problema, smo se ustavili.
Žal!
Vaš župan
Janez Per
REZULTATI GLASOVANJA NA REFERENDUMU
ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU
OBČINE MENGEŠ 19. oktobra 1997
	Volišče               Št. volilnih upravičencev		Glasovalo	Neveljavnih	ZA	PROTI
1.	TOPOLE	158	133	2	18	113
2.	ZORA MENGEŠ	718	497	3	99	395
3.	DOM POČITKA	955	465	16	100	349
4.	KULTURNI DOM	739	471	6	122	343
5.	GLASBENA ŠOLA I.	372	236	3	35	198
6.	GLASBENA ŠOLA II.	765	536	5	81	450
7.	TRAK MENGEŠ	569	445	0	64	381
8.	LOKA	599	345	9	55	281
9.	DOBENO	67	54	1	16	37
10.	PREDČASNO		22	0	8	14
						
	SKUPAI	4942	3204	45	598	2561
•  Na volišče je prišlo 64,83% volivnih upravičencev.
•  18,66% volivcev je glasovalo ZA uvedbo samoprispevka.
•  79,93% volivcev je glasovalo PROTI uvedbi samoprispevka.
Občinska volilna komisija Mengeš
OBČINSKA    UPRAVA
Opozorilo občanom!
Občinska uprava Občine Mengeš v želji, da bi zagotovila optimalno prometno varnost, ponovno opozarja lastnike zemljišč, na katerih ob ceslah rastejo žive meje, grmičevja, sadna in gozdna drevesa, naj obrežejo žive meje in grmičevja na dovoljeno visino ter odstranijo veje dreves, ki segajo v ceslni svet oz. na površine za pešce ter tako zmanjšujejo preglednost čest in drugih prometnih površin. Prav tako je potrebno odstranili vse ob ceslah postavljene predmete, ki prav tako zmanjšujejo preglednost čest, križišč ali oležkočajo varno bojo pešcev po prometnih površinah.
Po zakonu o javnih ceslah UL RS 1729/97 določa, da je dovoljena visina živih mej, ograj in drugih objeklov 0,70 m. Odmik (varovalni pas) od končne točke prečnega profila ceste je v naseljih 7 m, izven naselja pa 3 m,,
Vprimeru nespoštovanja veljavnih predpisov bodo pristojne službe ustrezno ukrepale.
Referat za infrastrukturo
Pobuda občanom!
Na območju Občine Mengeš imamo v postopku odstranitev opuščenih, dolrajanih ali nepopolnih vozil. Pri tem se srečujemo s kopico težav, ker laslniki običajno prodajajo lakšna vozila za rezervne dele brez uradnih prenosov last-nišlva vozila.
Žalo prosimo vse občane, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, ter zaradi kroničnega jHimanjkanja jtarkirnih površin, in poznajo lastnike teh vozil, da podatke o lasl-nikih sporočijo na telefon 737 081.
Podatke lahko posredujete ludi anonimno. Zakon o varslvu osebnih podatkov pa vam v vsakem primeru zagolavlja tajnost vaših podatkov.
Referat za infrastrukturo

MENGŠAN
OBČINSKA     UPRAVA
Vsc občanke in občane Občine Mengeš obve.ščamo, da bodo komemorativne slovesnosti ob dncvu mrtvih v petek, 31. oktobra 1997:
• ob 10. uri pred spomenikom padlih v Loki,
• ob 10.45 uri pred spomenikom talcev v Zaloki,
• ob 11.30 uri pred spomenikom zamolčanih žrtev na pokopališču v Mengšu.
Na slovesnostri se borno skupaj poklonili spominu preminulih v vojnah.
'                                        Občinska uprava
Zlata poroka v Mengšu
Vsoboto, 11. oktobra 1997, je bila v mengeški poročni dvorani /hita poroka. Že druga zlata poroka v času, ko ima Mengeš svojo občino.
Pred župana Jancza Pera in matičarko Karlo Jenc sta po 50-ih letih skupnoga življenja stopila ga. Ana Kobe in g. Jernej Kobe iz Celja.
Ana Kobe roj. Župan, se je rodila 1927. leta v Trzinu, Jernej Kobe pa leta 1925 v Dobridolu - Novo mesto. Prav pred 50-imi leti, 11. oktobra, sta se Ana in Jernej poročila v Mengšu. V zakonu sta se jima rodila sinova Jernej in Branko. Zaradi narave dela moža Jerneja se je družina večknit selila, svoj dom pa našla v Celju, kjer živi še dandanes.
Župan Janez Per je v pozdravnetn nagovoru poudaril, da je to njun dan, dan, ki ga doživijo redki in je podarjen le izbraneem. Dejal je: "Ponosen sem, da se smem skupaj z gosti veseliti z vama in potrditi vajin zlati jubilej, potrditi zvezo, ki je zorela skozi prenekatero preizkušnjo. Zato se Občina Mengeš, in sam kot njen predstavnik, pridružujeva v iskrenih čestitkah z željo, da uživala v sadovih svojih skupnih prizadevanj in se veselita mladih in svežih moči tu navzočih potomcev."
Ob zaključku smo mladoporočencema nazdravili z željo, da bi še naprej mirno in srečno živela v krogu svojih najdražjih in
da bi jima zdravje še naprej služilo.
M. Kuret
Frančišek Burnik
Devetdesel let je lepa oblelnica. Pred kratkim jo je zaokrožil gospod Frančišek Burnik, ki ga v Mengšu poznamo kol obrtnika, pa ludi kot glasbenika, saj je bil dolga leta član Mengeškegodbe.
Kojen je bil v Golem selu pri Vodicah, hišo v Mengšu pa je kupil leta 1912. V družini je bilo sedem otrok. To je bila kmečka družina, njegov oče, mizar, je izdeloval cerkvene or-gle. Tuđi sam. je postal mizar. Oženil se je pri osem-inirideselib lelih, leta 194.5. Prej to ni bilo mogoče, saj ga je od bodoče nevesle ločila vojna. Njegova izbranka je bila namreč v Ljubljani na tedaj italijanskem ozemlju, tu pa je bilo nemško ozemlje. Že leta 1938 je začel delali na svoje in je ostal obrtnik (pohištveno mizarstvo) do upokojitve.
Kol glasbenik je igral na trobento in krilni rog, štiridesel let je bil član Mcngeške godbe, deset let pa je igral tuđi pri Tamburaših.
Njegov sin pravi, da je gospod Burnik devetdeset let dočakal tako, da je dobro delal, vsak dan špil nekaj kozarčkov vina in jx>kadil nekaj cigaret, čemur se tuđi sedaj ne odpove. Zdravje mu kljub temu še dobro služi, čeprav se nič več ne odpravi s kolesom na njivo po krompir, kot je to počel še štiril leta nazaj. Dobro pa mu služi tuđi spomin na mladost, saj zna po abecedi našteti imena inpriimke vseh svojih sošolcev.
U.R
ŽUPAN      NA      OB   I   S  K  U
B
MENGŠAN
Ž U^KAM^tLA^OJLLL
Jožef Matajurc
Že več kot petdeset let živi gosjiod Matajurc s svojo ženo v Mengšu, in tu je dočakal ludi svoj 85. rojstni dan. Rojenje bil v Trnovem ob Soči, vaši na Primorskem. V naš konec je prišel, ko se je zaposlit v Ljubljani. Ko je prišla vojna, je bil dve leti v Avstriji, nato še dve leti doma, ob ponovni vrnitvi v Ljubljano pa ga staro mesto izdelovalca harmonik ni več čakalo in je prišel delat v mengeško Melodijo. Po dveb lelih se je zaposlit v Stolu in tam oslal do upokojilve predpetindvajse-timi leti.
Na delo se je vozit s kolesom, pozimi pa je včasih gazil tuđi pešpo snegu. Delal je vzorce za pohištvo in zaradi ča-sovne stiske je bilo včasih treba delati ludi po dva dni skupaj. Tuđi po upokojitvi ni prenehal z delom vsc do j>elinsedem-desetega leta, ko ga je žena vendarle prepričala, naj si od-dahne. Zdravje mu je dobro služilo, le zadnja leta ima nekaj težav, tako da mu pomaga žena. 15. novembra lelos bosla zakonca praznovala zlato poroko. Želimo jima veliko sreče.
U.B.
FILC tovarna filca d.d. • 1234 MENGEŠ Slovenska 40 • telefon: 061/737 222
K sodelovanju vabimo ambiciozna sodelavca za samostojno in kreativno opravljanje del: VODJA MEHANIČNE DELAVNICE
Pogoji: - srednja tehnic'na šola - tehnične smeri
- 5 let delovnih izkušenj s področja vzdrževanja Nudimo stimulativni osebni dohodek in dodatno izobraževanje. VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV
Pogoji: - srednja tehnična šola - poklicne smeti
-  2 leti delovnih izkušenj s področja vzdrževanja
ZA DELO V PROIZVODNJI POTREBUJEMO VEČ DELAVCEV Pogoji: - KV elektrikar ali ključavničar z nekaj letnimi izkušnjami
-  elektofehnik ali strojni tehnik Delo je štirih izmenah.
Vse informacije dobite na telefonski št.737 222. Prijave sprejemamo 8 dni od objave v časopisu.
KRATEK, VENDAR PRIJETEN OBISK
■   Meci 10-dnevnim bivanjem v Sloveniji so se v torck, 30. septembra v popoldanskem času v naši občini ustavili občani mosta Snev iz Nemčije. Čeprav je bil postanek kratek, smo jim prikazali utrip Mengša s sprejemom pred gasilsko-godbenim domom. Srečanje je organiziral predsednik Turističnega društva Mengeš Franc Zabret, prevajalka pa je bila Mateja Jenc iz Topol.
■   Po izrečeni dobrodošlici župana Janeza Pera je Jože Žargi -predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš - opisal razvoj in aktivnosti društva. Seveda so si naši obiskovalci potem lahko tuđi ogledali prostor in opremo gasilskega društva, ki jo je razkazal poveljnik Stane Šimenc.
■   Nato smo si ogledali spomenik in rojstno hišo Janeza Trdine ter  cerkev   sv.   Mihaela.   Na   koncu   smo   se   odpravili   do Kulturnoga doma, kjer smo jim pripravili osvežitev ob kavici in sladkem prigrizku. Pa ne samo to. V avli jih je pričakal Klemen Leben, ki je na "frejtonarici" zaigral domače vize. Lahko rečem, da je bil to vrhunce, saj so Nemci veliki ljubitelji domače glas-be. Navdušeni nad takim sprejemom so se /brali okoli Klemena in ob taktih glasbe zaploskali. Velikokral je moral Klemen raztegniti meh in vsakič je bil nagrajen z bučnim ploskanjem naših gostov.
■ Popoldan se je nagnil že proli večeru, ko so se gostje odpravili naprej proti Kranjski (lori, kjcr so imeli organizirano većerjo in prenočišče. Utrujeni, vendar še vodno razpoloženi, so se ob slovesu zahvalili za prisrčen sprejem. S seboj pa so za spomin odnesli nešteto posnetkov, ki so jih naredili ob tej priložnosti. Nenazadnjo je tuđi to prispevok k promociji naše občine, saj še vodno volja pregovor "Dobor glas seže v dovelo vas".
Marta Drčar
mnm M£NG€Š
ŽIVLJENJE     V     OBČINI
i
Foto: U. Bleji:                 /
D
MENGŠAN
ŽIVLJENJE      V      OBČINI     1 Minister za okolje in prostor na obisku v Mengšu
Otvoritev zadrževalnega bazena visokih voda
Minister za okolje in prostor Pavle Gantar je obiskal Mengeš v zadnjem času kar dvakrat. Vzrok je bila preureditev začasne čistilne naprave Mengeš v zadrževalni bazen deževnih voda, otvoritev je bila oktobra, minister pa je bil tišti, ki je prerezal trak.
Prvič se je minister Gantar v prostorih Občine Mengeš sestal z županom Jane-zom Perom, projektantom razbremenilni-ka visokih voda ing. Igorjem Kosom in s sodelavci Referata za infrastrukturo Občine Mengeš. Takrat si je razbremenil-nik ludi ogledal in ga ocenil nadvse pohvalno.
Zadrževalni bazen je bil zgra-jen želeta 1971, a je bil takrat preurejen v začasno čistilno napravo, ki je bila potrebna v času, ko še ni bilo skupne čistilne naprave za območje občin Domžale, Kamnik in Mengeš v Domžalah. Zdaj pa je bazen ponovno dobil prvotno vlogo.
Za funkcioniranje zadrževalnega bazena so bile potrebne nekatere preureditve, največja je bila sanacija betona potrebno pa je bilo kupiti tuđi dve črpalki za deževne vode, zgraditi kanalizacijo od razbremenilnika do Pšate in iztočno kanalizacijo od bazena do Pšate. Investicija je financirana iz proračunskih sred-stev Občine Mengeš.
Zadrževalni bazen deluje tako, da v primeru suše ali manjšega deževja voda teče mimo bazena do čistilne naprave. Ko pa so padavine močnejše, voda ne gre več mimo, ampak se ujame v bazen. Če to traja dlje časa, se voda mehansko očišćena prelije v Pšato. Ob zelo močnem nalivu pa voda teče tuđi iz razbremenilnika direktno v Pšato, vendar je takrat že razredčena in ni umazana. Po koncu deževja se bazen i/.prazni in voda gre v čišćenje v čistilno napravo.
Na otvoritvi je minister povedal, da gre za objekt, ki ga potrebujemo zato, da ne bi onesnaževali reke ali preobremenili čistilne naprave in je lahko zgled tuđi drugim krajem. Povedal je, da je samo Ministrstvo za okolje in prostor varovanje voda razglasilo za prvi okoljski cilj, ker je prav voda naš glavni naravni vir in je pomembno, da jo obranimo.
Vrša Bleje
ŽIVLJENJE  V  OBČINI
Zaključena
prenova
kamnitega
mostu v Loki
pri Mengšu
Star kamniti most čez Pšato v Loki pri Mengšu je spomeniško zaščiten zaradi svoje srednjeveške arhitekture. Občina Mengeš se je za obnovo mostu odločila, ker je zaradi naraščajočega prometa postal preozek, poleg tega pa so most načele tuđi poškodbe, tako da je bila sanacija nujna.
Obnovljeni most je 3. oktobra odprl minister za okolje in prostor, Pavle Gantar. Župan mengeške občine pa je ob tej priložnosti poudaril lepo ure-jenost in negovanost vaši Loke. Pika na i k tej urejenosti je zdaj tuđi obnovljen srednjeveški biser - star kamniti most čez potok Pšato.
U.B.
• • •
OB ODPRTJU KAMNITECA MOSTU V LOKI...
Mengeška godba je nepogrešljiva pri
tovrstnih prireditvah v občini. Radi in z
veseljem so ustregli tuđi našim željam
in nam priredili pravi koncert.
a
MENGŠAN
Po 41 letih, 2 mesecih in 7 dnch je bil postavljen na svoje mesto ob kamnitem mostu križ, ki je bil leta 1956 nasilno odstranjen po odredbi takratnih mengeških oblastnikov. Križ in obnovljeni most je blagoslovil mengeški župnik Matej Zevnik.
Brcz harmonike, najbolj priljubljenoga slovenskoga
glasbila, ob takšnih priložnostih ne grc. Kot solist je veselo
raztegnil svoj meh Simon Cerar iz Radomclj.
Slavnostno besedo je imel župan. Prisotne je lepo pozdravil, nato pa dal "besedo" visokomu gostu, ministru Pavlu Gantarju. Ta nas je optimistično nagovoril ter v veliko veselje vseh prerezal trak in odprl most.
Dokaz, da imamo Loćani Loko res radi in da smo silno veseli vsakega naprcdka, je bila množica vaščanov, gasilcev in narodnih noš ob odprtju. Seveda ni manjkalo tradicionalnih loških krofov, flancatov in "ta kratkega". Vse to so z veliko odgovornostjo pripravile pridne loške gospodinjc.
Jože Brojan
ŽIVLJENJE         V         OBČINI
Člani KD Antona Lobode, nosilci kulturno - zabavnega življenja v vaši, so bili zraven tuđi tokrat. Slovensko pesem je vedno in povsod lepo stišati.
D
MENGŠAN
Industrija iz središta mesta
■  Občinski svet je na svoji 30. redni seji sklenil, da bo na območjih v Mengšu, ki so bila do sedaj opredeljena zgolj kot industrijska, mogoč tuđi razvoj družbenih dejavnosti in gradnja stanovanj. To bo pripomoglo, kot je pojasnil poročevalec na seji, Borut Ulčar iz Regijske razvojne družbe, da se bodo v območjih znotraj Mengša, kjer potekajo ekološko manj sprejemljive dejavnosti, lahko začele razvijati npr. poslovne dejavnosti, gradili trgovine in stanovanja.
■  Vsaj formalno je na ta način omogočena revitalizacija centra. Okolju manj prijazne proizvodne dejavnosti pa bo v prihodnosti mogoče, če ne nujno, preseliti na mestno obrobje.
Del Cobavice športno-rekreacijski center za skakalce
■  Na območju Gobavice, ki je opredeljena kot gozd s posebnim namenom, je Smučarsko-skakalni klub iz Mengša spet obnovil zamrlo skakalno dejavnost. Zato je bilo potrebno urediti območje skakalnice na parceli Občine Mengeš. Občinski svet je sprejel sklep in to območje namenil športno-rekreacijskim dejavnostim, torej skakalnici.
Poročilo Komunalno-stanovanjskega podjetja
■  Ob poročanju direktorja KSP Domžale, Jožcta Duhovnika, se na Občinskem svetu že kar redno zastavlja vprašanje, kaj je z dolžniki. Konec junija je celoten znesek dolga podjetju znašal kar 125 milijonov. Največji dolžnik je Sarrio.
■  Sicer je iz poročila KSP razvidno, da večji del podjetja deluje pozitivno in racionalno. Gospod Duhovnik pa je opozoril na najbolj perece probleme, vsekakor je to deponija komunalnih odpadkov Dob, ki postaja vedno bolj polna, tako da je nujen prostorski plan za pridobitev novih lokacij.
Financiranje muzejske dejavnosti
■  Muzej Mengeš ima koncesijo za opravljanje muzejske dejavnosti na področju Občine Mengeš. V lctošnjem proračunu so bila predviđena zgolj sredstva za muzejsko zbirko, ne pa sredstva za delovanje muzeja, kot je to določeno v koncesijski pogodbi. Občinski.svet je zato na avgustovski seji sprejel sklepe, s katerimi je zagotovil sredstva v visini 50% osnovne plače za zaposlenega kustosa v letu 1997 (260.000 SIT), sredstva za nabavo opreme in materialne stroške poslovanja v visini 855.000 SIT in 620.000 SIT za sofinanciranje projektov. Ta sredstva se bodo zago-tovila z rebalansom proračuna.
■  Direktor muzeja, Janez Škrlep, je sicer predlagal, da se iz proračuna zagotovi celotna plača kustosa, kajti program predvideva tri zaposlene, kustos pa je ludi pogoj, da se muzej lahko vključi v mrežo muzejev. Pravni svetovalec, Martin Poček, pa je povedal, da je možnost, da bi se mengeški Muzej kot zavod s pravico javnega delovanja, torej privatni zavod, lahko vključil v mrežo javnih zavodov, izredno majhna. Na vključitev v to mrežo že dolgo čakajo ludi nekateri muzeji s statusom javnega zavoda.
MIHAELOV   SEJEM
Novomeščani na Mihaelcu
Otvoritvi letošnjega
5. tradicionalnega Mihaelovega
sejma, v soboto 27. septembra '97,
so prisostvovali tuđi predstavniki
Mestne Občine Novo mesto,
ki jih je vodil župan
Franci Koncilija.
Hkrati so se Novomeščani na sejmu predstavili tuđi v turistično-propagand-nem smislu, saj ste na njihovi stojnici lahko dobili obsežno propagandno gradivo, ki je prikazovalo njihovo tu-ristično ponudbo z vsemi lepotami in značilnostmi Dolenjske.
Čeprav je bil obisk časovno omejen, smo za to priložnost pripravili program. Ogledali smo si spomenik in rojstno hišo Janeza Trdine, cerkev sv. Mihela, obiskali kmetijo Franca Jamška in Fit top. Tako smo se po sprejemu delegacije pri županu Janezu Peru odpravili na otvo-ritev sejma, kjer je številne obiskovalce pozdravil tuđi župan Franci Koncilija.
Pri ogledu spomenika, rojstne hiše Janeza Trdine ter cerkve sv. Mihaela se nam je pridružila tuđi gospa Marička Benda, ki nam je strokovno predstavila in orisala zgodovino ter pomen Trdine in prelepe fame cerkve. Po ogledu Fit topa smo se peš odpravili na kmetijo, kjer nas je sprjel Franc Jamšek z družino. Urejena kmetija, tako rekoč vse na svojem mestu, pove, da kljub drugim obveznostim, za kmetijo skrbijo pridne roke.
Seveda smo ta čas izkoristili tuđi za medsebojne pogovore in izmenjavo izkušenj, saj smo delegaciji sestavljali predstavniki občinskih uprav obeh občin, ki pokrivamo različna področja. Popoldanske obveznosti naših gostov so prekinile prijetno dopoldne, ki smo ga
H.O   B   Č   I   N   S   K  A      U   P^^A V  A
Đ
MENGŠAN
sklenili na Men-geški koči. Poslo-vili smo se z obo-jestransko željo, da sodelovanje prenesemo na posame-zna področja delo-vanja obeh občin.
Marta Drčar
MORAVSKI UPOKOJENCI -
kolesarji na 5. Mihaelovem sejmu v Mengšu
upokojencev in mladih iz vseh krajev Corenjske. Društvo rejcev malih živali ima več kot 60 članov, starih od 8 do 70 let. Sodelujejo tuđi s kranjskim in trboveljskim društvom. Namera-vajo pa ustanoviti še Gorenjsko zvezo rejcev malih živali, tuđi s predstavniki Škofje Loke in Jesenic. Po ogledu razstave in sejma so se v lepem popoldne-vu kolesarji odpeljali nazaj v Moravče, zadovoljni z organizacijo kole-sarskega izleta, lepim vremenom in množičnem obisku ljudi na tradicionalnem 5. Mihaelovem sejmu. Sklenili smo, da se borno teh sejmov udeleželali tuđi naprej. Naj omenim, da so moravski upokojenci - kolesarji v letih 1993-1997 obiskali vse sejme. Udeleževalo se je 23 članov kolesarske sekcije, obeh spolov, prevozili smo cea. 322 km po asfaltnih in makedamskih cestah, brez nezgod. Gre jim vsekakor javna pohvala in samo ena želja, za še večjo udeležbo kot prejšna leta.
Tradicionalna prireditev v lepih septem-brskih dneh je v Mengeš privabila okoli 25.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tuđi iz zamejstva. Naša ugotovitev je, da je Miha-elov sejem verjetno postal ena najbolj priljubljenih sejemskih in etnografskih prireditev v Sloveniji.
upokojenec lože Novak
Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Moravče vsako leto organizira kole-sarski izlet v Mengeš. Ogledamo si Mihaelov sejem in tradicionalno razstavo Društva rejcev malih živali Kamnik. V soboto 27. septembra 1997 v jutranjih urah se je skupina kolesarjev odpeljala iz Moravč, Doba, Jarš v Mengeš. Moravčani smo si ogledali stojnice. Najlepša na letošnjem sejmu je bila verjetno stojnica z lutkami - lutke Nike Omejca iz Ljubljane. Tuđi druge stojnice so bile lepo urejene in bogato obložene, da smo lahko kupili po želji, kar smo hoteli, seveda, kdor je imel kaj cvenka. Prisluhnili smo predstavitvi Občine Moravče in Moravskim godbenikom. Ogledali smo si zanimivo razstavo rejcev malih živali, na kateri so člani kamniškega društva predstavili več kot 280 kuncev, golobov, vodnih,gospodarskih in okrasih pernatih živali. Pohvalno je tuđi to, da si je razstavo ogledalo veliko
MIHAELOV  SEJEM
ZVON PO JE NA
DVE PLATI,
ali
KONEC DOBER, VSE DOBRO
NA 5. MIHAELOVEM SEJMU V MENGŠU
Pestro dogajanje tik pred in med 5. Mihaelovim sejmom je še dodatno popestrilo sejemsko dogajanje in se vsaj v naši občini kosalo s popularnostjo dogajanj v parlamentu. Najboij vroča tema v tednu pred začetkom sejma je bila seveda odpoved sodelovanja ženina in neveste, ki smo ju predstavili v spom-ladanski številki glasila in sta se prosto-voljno prijavila na razpis za "kmečko ohcet po mengeško" v okviru sejemskih prireditev.
Pa poglejmo, kako smo člani upravnega odbora društva "hoteli izkoristiti" poročni par, kot so žal izjavili nekateri ugledni občani?
Na skupnih sestankih s poročnim parom in enem sestanku s starši, smo se o poteku poroke dogovorili v obojestransko zadovoljstvo ter glasno in jasno ponudili:
♦  izbiro pohi.štva v vrednosti 200.000 SIT,
♦  svatovsko večerjo v visini 60.000 SIT,
♦  fotografiranje, 10 x na sejmu, 10 x poroka, 2 x ateljejski posnetek
♦  2 slavnostno okrašeni kočiji za prevoz od doma k civilni in cerkveni poroki,
♦  povračilo stroškov, plaćanih pri šranganju,
♦ stroški za nastopajoče, ki so pripravili za poročni par nepozabni kulturni program,
♦ oba večera ne bi ničesar prispevali za stroške ansambla,
♦  župan bi paru podaril poročna prstana.
MIHAELOV          SEJEM
Foto: R. Binter
o
MENGŠAN
Paru smo brez obveze priporočili naslednje:
♦   Najbližjim svatom, ki bi par spremljali k civilni in cerkveni poroki, bi ponudili nekaj sladic, v omcjeni količini, kot je bilo v navadi nckdaj.
♦    Sama bi imela le stroške pogostitve •svojih    prijateljev    na    fantovščini    in clekliščini.   Od   njiju   je   bilo   odvisno, koliko bi jih povabila. Gene na sejmu so bile nizke, kakšen je običaj, če si pova-bljen na lako pra/.novanje, pa vemo.
Nikakor nismo imeli v mislili molili svečanosti enega najpomembnejših do-godkov v življenju, saj smo želeli pokazati le ženitovanjske običaje pred in po poroki. Za potek obreda civilne in cerkvene poroke smo se dogovorili, spoštovali bi njuno željo po intimnosti. Gledala se običajno najdejo na vseh porokah. Številne poroke so javne, tako Kmečka ohcet v Izubijani, v Kandršah in še kje in če se par ne bi prijavil, bi ženi-tovanje izpeljali / igralci, Žal si te možnosti nismo izbrali že na začetku.
Pa dovolj o paru, ki je sejmu, našemu društvu, bralcem Dnevnika, naši občini... prinesel nič kaj dober glas. Verjetno pa se o nobenem sejmu ni toliko pisalo in govorilo kot o Mihaelovem sejmu v Mengšu. Sedaj ko je dogodek mimo in so v naše veselje in ponos sejem obiskali številni (lomači in tuji obiskovalci, si ob zlobnih neresničnostih rečemo le: reklama je pa le.
Organizalorji sejma si besed, kot so: "Zclcli so opehariti par, kdo bo pobral ves denar," ne zaslužimo. Če bi Mengšani skrbno brali občinsko glasilo, čemur je tuđi namenjeno, bi bili dobro seznanjeni 7- delovanjem Društva Mihaelov sejem in ne bi bilo potrebnih gornjih besed.
!• Na začetku tega članka je razvidno, da smo, če se sešleje in ovrednoli vse delo in denar, nabere kar čedna vsotica, saj je
bilo tako obrazloženo ludi v razpisu za \ poročni par,                                             i
2. Dobiček od sejmu gre izključno j društvom, to so l'urističnemu društvu j Mengeš, Prostovoljnemu gasilskemu i društvu Mengeš in Godbi Mengeš, kuterib \ predstavnika so uslanovitelji Društva \ Mihaelov sejem, ki seje moral registrirali \ zaradi zadoslilve zakonu. Malerialne j stroške imajo povrnjene le listi, ki so i nosili največje breme, ostalo je vse v \ dobro našega laslnega zadovoljstva.           \
ZAČETEK PRIPRAV NA SEJEM
■ Z eleloin smo začeli maja. Po naj-boljših močeh smo se trudili, da bi pridobili sredstva, lako za plačilo nagrade za poročni par kot za vse ostale stroške, znesek je ogromen. Najemnina za sto-jnice pokrije morda 50% slroškov. Brez sponzorjev, ki so svoj prispe-vek darovali v denarju, materi-alu ali storitvah, ne bi šio. Se vedno smo morali većino dokumentacije pridobiti v Dom-žalah, na Upravni enoti, delno na Občini Mengeš in ostalih pristojnih služ-bah, Ministrstvu za promet in Policijski postaji Domžale. Vedi-te, da to ni lah-ka naloga. Iz programa prire-ditev je bilo razvidno, da je šte-vilo naslopajo-čih zelo veliko in raznoliko. Da
se vse ujema in poteka, kot je treba, so potrebni številni razgovori, dogovarjanja, včasih se na  sredini  vse  podre  in je potrebno začeti znova. Tuđi pridobivanje stojničarjev, 92 jih je bilo, ni lahka naloga.  Većina   ima  posebne  želje  in  ker plačajo, smo jim dolžni priskrbeti veliko število obiskovalcev. V nasprotnem pri-ineru se prihodnje leto ne bodo odzvali, enako velja  za  gostince.  Nihče  se ne !  more pritoževati, da tega ni bilo. i  ■ Povezani smo s sorodnimi društvi po i  Sloveniji,  kdor je  bil  zadolžen,  se  je i  odpravil na največje prireditve, sklepal i  poznanstva in izmenjaval izkušnje. !  ■ Sejem pripravja 1] članov društva in !  nihče nam ne more oporekati poštenosti i  pri    delu,    delavnosti    in    pripadnosti I  Mengšu, "lokal patriotizmu" se temu reče i  s   popačeno   besedo.   To   smo:   Stefan j  Borin - predsednik, ki nosi največji delež j  bremena, Franc Zabret, lože Vahtar, Peter
MIHAELOV          SEJEM
T
Foto: Franc Zabret
^         .
Dl
MENGŠAN
Krušnik, Jože Žargi, Pranc Bleje, Lađo j Kosec, Lađo Kuralt, Matjaž Repnik, j Marina Zupančič - blagajničarka, Silva j Drešar - tajnica. Občasno se nam je na j sejah pridaižil še župan. Večina nas je j bila pri tem delu že petič, vsak zadolžen ; za svojo nalogo.                                        i
■   Kar čudno se sliši to, vendar je v  j Mengšu še nekaj društev, ki tako delajo.   j Dokler bo tako, bo sejem naš, mengeški,  j prijeten za domače in tuje obiskovalce. V j kolikor bodo v  prihodnje organizatorji  | plaćani za vsako porabljeno urico, se bo to občutilo. Ne bo več prijetnega, tople-ga,    domaćega    vzdušja,    ampak    vse mehanizirano in tuje. Te besede si nismo izmislili organizatorji, slišati je bilo od nekaterih obiskovalcev sejma, ki so nam za delo čestitali. Kdor pa hoče videti vse slabo, to tuđi lahko vidi, ker revežu, dobro ni dano.
■  Vsem, ki smo svoj trud za sejem vla-gali 5 mesecev,  bo v spominu ostala hvaležnost do družine Plevel iz Mengša in Marka iz Loke pri Mengšu, ki so nam v trenutku  največjega  razočaranja  priskočili na pomoć in zaigrali vloge ženina, neveste in poročnih prič, za kar je bilo potrebno veliko poguma. Zahvaljujemo se jim.
■   Naj bo dovolj o tem.  Kljub vsemu želimo Ireni in Roku dolgo, zdravo in uspehov polno skupno življenje.
PROGRAM     SEJEMSKIH     DNI     JE POTEKAL TAKOLE:
■  V petek, 26. 9.  1997, na predvečer sejma,   so   nam   nastopajoči   Gančarji, MOKZ Mengeški zvon, Nonet Vigred in dekleta iz FS Mengeš s pesmijo in plesom prikazali  ženitovanjski  običaj  vasovanja nekdaj, ob vezni besedi povezovalca.
■  V soboto, 27. 9. 1997, smo se vključili v praznovanje Svetovnega dneva turizma. Na svečani otvoritvi ob zvokih sejemske himne, ki jo je zaigrala Mengeška godba, sta nekaj spodbudnih besed spregovorila župan   Občine   Mengeš  Janez   Per   in
župan iz Novega mesta. Kmalu za tem  j sta se na sejemski prostor v lepo okra- j šenih kočijah pripeljala ženin in nevesta  j s pričama, a žal kaj več od tega nismo  j videli. Zaman smo pričakovali predviđeni  i ženitovanjski obred "šranganje", ki naj bi  j ga prikazali fantje in možje iz Topol. Že j nekaj tednov pred sejmom so s pred-  j stavnikom iz Topol potekali razgovori o  j programu izvedbe šranganja in prikaza  j kamele. Vse v najlepšem redu je bilo do  i pol ure pred predviđenim začetkom, ko j smo se organizatorji že nestrpno ozirali v  j i  smer, od koeler naj bi prišli izvajalci pro-  i |  grama iz Topol, saj nas o odpovedi nišo  j I  obvestili. Žal je tako, da nam na sejmu  j I  nagaja vreme ali pa ljudje. Ni šio za j I  manjšo vaško prireditev, ko bi kaj takega  j i  hitro nadomestili z drugim programom,  i i To  je   bila   prireditev   širšega   obsega,  i i  objavljena v medijh, s prisotnostjo novi-  j i  narjev in vedite, da se nismo osmešili  | i  samo organizatorji, temveč ves Mengeš.      i i  ■ V nadaljevanju programa se je z boga-  | i  tim    programom    predstavila    Občina j Moravče. Slišali smo godbo iz Moravč, I  ženski zbor, učenke so recitirale šaljive i  pesmi v domaćem narečju. Spremljal jih j je citrar gospod Kokalj. Vezno besedo je !  spretno obračal Milan Kokalj. I  ■ Tuđi letos so nas vzgojiteljice iz vrtca i  Sonček Mengeš  presenetile z  izjemim, i  obsežnim    programom    za    najmlajše. i  Potekal je lahkotno,  prijetno in zaradi i  tega še malo ni dal slutiti, koliko truda in i  iznajdljivosti vzgojiteljic je potrebno, da i  so v majhne glavice vlile vse to znanje, i  Čestitamo vzgojiteljicam in nastopajočim. i  ■ V popoldanskem programu so se nam i  predstavili   glasbeniki   na   inštrumentih i  mengeških izdelovalcev, ki jih ni malo, i kot so se lahko prepričali številni gledal-j  ci, ki so z zanimanjem spremljali vsakega i  izvajalca.
i ■ V večernih urah smo se zavrteli ob i zvokih Slovenskega kvinteta in poclprli z i dobrotami gostinca Kmečkega turizma i Šorn iz Dobena ter jih zalili s pivom iz i  Pivovarne Laško ali drugo pijaco.
■  V nedeljo, 28. 9. 1997, je na prostem, pri cerkvi farnega patrona sv. Mihaela potekala masa, na kateri so svoje glasove združili MEPZ Svobode Mengeš, odrasli in   tnladinski    zbor   sv.    Mihaela   ter Mengeška godba in godba iz Avstrije.
■  Po končani maši so bili na sejemskem prostoru  blagoslovljeni  miniaturni zvo-novi, ki smo jih v Mengšanu že opisali. Predsednik društva je sekciji pritrkoval-cev  predal  listino  o  nabavi,   uporabi, hrambi in lastništvu zvonov. Za dolgih 50 let  pritrkovanja  je   predsednik  društva podelil   priznanje   predsedniku   sekcije pritrkovalcev   l'rancu   Blejcu,   ki   svoje znanje uspešno prenaša na mladi rod,
i kar smo kasneje tuđi slišali. Prav tako je i priznanje prejel livar gospod Melik iz | Ljubljane za odlično upravljeno delo. Da i pritrkovanje ne bo zatonilo v pozabo, i smo se prepričali tuđi ob izvedbi pritrko-i valcev iz Tupalč in Vrhnike. i ■ V nedeljo popoldne so se nam na i sejmu pridružii župani občin Domžale, I Kamnika, Vodič, Kranja, Šenčurja, Ra-i dovljice, Postojne, podžupan iz Lukovice j in župan s Koroške. Vsi so menili, da je j potrebno povezovati društva s podobni-i mi cilji. O pomenu sodelovanja na j področju turizma je navzočim spregovoril I tuđi predsednik Turistične zveze Slo-i venije, dr. Marjan Rožič. i ■ Župane in ostale goste ter obiskovalce i so s svojim obsežnim glasbenim znanjem i razveseljevali člani Mcngcške godbe pod i vodstvom novega kapelnika Primoža i Kosca. Pridružili sta se jim še Pihalni i orkester Kras iz Doberdoba in Meslno i železničarska godba iz Beljaka. i ■ Čeprav je priokus letošnjega sejma i grenak zaradi odpovedi sodelovanja do-i mačinov, ki smo jim zaupali, pa naj pove-i mo, da nas večina le ni pustila na cedilu. j Na osrednji zanimivosti sejmov v Mengšu, i povorki, ki je vsako leto prilagojena temi, i ki smo jo iz bogate zakladnice ljudskih i običajev želeli predstaviti na sejmu, so se I zvrstili prav vsi, ki smo jih zaprosili in še i  več udeležencev je prišlo, kot smo upali.
JJJ.H     A     E    L    O    V        S    E    )     E    M
■a
MENGŠAN
•  Uživali smo ol> slikoviti, na zorni predstavili vsebine vozov, ki nam jo je z besedami naslikala članica našega društva, gospa Marija Kavka. Zvrstilo se je 18 vozov,  4   konjeniki,  70  narodnih  noš. Prišli   so  iz   Lukovice,   Ihana,   I luđega, Volčjega   Potoka,   Smleclnika,   Loke   in Mengša. Čeprav so bili vsi vredni ogleda, je  potrebno  še   posebej   pohvaliti   Kl) Antona Lobode iz Loke in preclseclnika Jožeta   Brojana   za   izvirnost   pri   pred-stavitvi   maskote   mengeške   občine   -bačka, ki jo je izvedla družina Toneta Skoka iz Loke.
•  Pred pripravo scjina smo imeli težave z:i pridobitcv soglasja za  15 minut po-polne   za pore   Slovenske   ceste,   ko   je povorka prečkala cestišče in se vklopila v   sejemski   prostor.   Pravzaprav   bi   si želeili   malo  več  razumevanja   Upravne enote   Domžale   pri   pridobivanju   vseh potrebnih   soglasij.    Čeprav   smo   vse pripravili brez napak in pravočasno ter po navodilih (prve prošnje s prilogami ■s>no oddali v Juliju, vse ostalo potrebno Pa 25.8.1997), smo dobili zeleno luč za izvedbo sejma po številnih pregovarjanjih tik pred zdajci.
■   Povorko so spremjali redarji  iz vrst društev ustanoviteljic Mihaelovega sejma, Kolesarskega društva, Varnost Mengeš in PP Domžale.
■  Povorko si je letos ogledala resnično nepregledna množica ljudi od blizu  in
daleč.
■  S povorko pa sejemski program še ni bil končan. V času, ko se dan prevesi v večer, je gospa Jožica Per podelila priznanje najlepši in najbolj izvirni stojriici z marionetami ter podelila plakete desetim stojničarjem v zahvalo, ker so že 5. lelo sodelovali na sejmu. Med njimi ta bila dva iz Mengša, Č.ebelarstvo Bleje Matko in Svečarslvo l'rančiška Pire.
■  Vezno besedo je imel, kot že vsa leta, na skrbi Matjaž Repnik.  Predviđene in nepredviđene situacije je na resen ali po potrebi šaljiv način zaokrožil v strnjeno
celoto.
■  Člani društva, najbolj pa predsednik Štetan Horin, ki je na sejemskem prostoru sprejel največ kritik in pohval, ki je ves   čas   bdel   nad   celotnim   potekom sejemskih prireditev in priprav na sejem, smo si oddahnili in skupaj z obiskovalci sejma poveselili ob prijetnih zvokih naro-
dnozabavnega   ansambla   Borisa   Raz-potnika.
■  Vsako leto nekomu omogočimo brez-plačno uporabo stojnice ali dela prostora. Letos smo Društvu Sožitje Mengeš odstopili stojnico,  Svobodi  Mengeš  pa prostor  za   izvedbo  srečelova.  V  prid dobrih medobčinskih odnosov smo kmetom in lurisličnim delavcem iz občine Novo mesto prav tako podarili stojnico.
■  Konec clober, vse dobro, sklepamo po zadovoljnih obrazih obiskovalcev sejma. Navkljub raznim pisarijam in škodoželjnim govoricam, je Mihaelov sejem ena  naj-večjih turističnih prireditev v Mengšu. Že podatek, da je v treh dneh Mengeš obiska-lo od 20 do 25 tisoč ljudi, dovolj zgovorno priča o tej ugotovitvi prisotnih novinarjev.
■  Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pri delu pomagali.
V imenu članov Društva Mihaelov sejem, sem misli strnila Silva Drešar.
QZWE>1B® SEDMA S© <©M®©CXČ(]Q.(h
■   Sponzorji:   Avto   car   d.o.o.   Mengeš,   Avto Dcbevc Mengeš,  Vistra  Rodica,  Zora  Domžale d.o.o.   Mengeš,   Kamnoseštvo   Marjan   Makovec Mengeš,  HKS Vigred Mengeš, Mizarstvo Anton Ipavec, Akrol-Alojz Kosec Mengeš, Limato Mengeš, Pivovarna Laško, Rolctarstvo Kosec-Kosec Majda Mengeš,  Karo  p.e.  nepremičnine  Mengeš,   Ford servis Trzin,  LB Banka  Domžale, Kalcer Trzin, Varnost Mengeš, Jelen Mengeš, MBB Gorenjska c. Mengeš,  Petcr  Hubat  Dobeno,  HA-NI  Mengeš, Kmečki turizem Šorn Dobeno, PA-KO, Janez ml., Bogdana Ržcničnik Mengeš, studio Artline Mengeš, ETI    Elektroclemcnt    Kamnik,    ViVat    Mengeš, Napredek Domžale, Kočna Salon pohištva Kamnik, Cvetličarstvo  Marjcta  Ravnikar, Tesarstvo Peter Kosec Mengeš, Elektro Skočaj Vir, Akustika Pirman iz Turjaka, GOREN)SKI GLAS Kranj.
■  Pomoć so nam nudili tuđi: Župan s sodelavci, Občinski svet Občine Mengeš, PP Domžale.
■  Mcngeška društva: MEP Svoboda Mengeš in folklorna  skupina,   "Gančarji",   MoKZ  Mengeški zvon, Nonet Vigred, odrasli in mladinski zbor sv. Mihaela,   ŽU   Mengeš,   Kolesarsko   društvo,   KD Antona Lobode iz Loke ter vzgojitcljice in otroci iz vrtcev Sonček in Gobica iz Mengša.
■   Krajani  Zoranine,  dela  Grobeljske  ulice  in Zadružniškc ulice so pokazali veliko razumevanja, čeprav so  morali  malo odložiti  nočni  počitek, moten so imeli dostop do svojih domov.
VSEM SKUPA) NAJI EPŠA HVALA.
M    I     H^a'TTl    O    V^^^JJ^JVJg
Foto: Franc Zabret
Pod šotorom.
BI
MENGŠAN
OBČINAMENGEŠ objavlja prosti delovni mesti:
1. REFERENT ZA INFRASTRUKTURO
Pogoji:
•  VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri
•  3 leta delovnih izkušenj
•  opravljeni strokovni izpit
•  poznavanje dela z računalnikom -okolje Windows
•  1-mesečno poskusno delo
2. REFERENT
ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA
IN UREJANJE ZEMLJIŠKEGA
KATASTRA
Pogoji:
•  V. stopnja strokovne izobrazbe geodetske, gradbene ali računalniške
•  3 leta delovnih izkušenj
•  znanje programskih orodij: Word, Quatro Pro - osnovno usposabljanje za delo s tabelarni, Excel
•  1-mesečno poskusno delo
Za razpisani delovni mesti borno sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, skladno s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Mengeš.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-jev ter kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA MENGEŠ, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Kandidate borno o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po konca nem postopku.
PROMET
Minister na obisku
Lahko bi zapisali tuđi ministra na obisku. V začetku oktobra sta bila namreč na obisku v Mengšu kar dva ministra slovenske vlade.
Na povabilo župana gospoda Janeza   i
Pera je bil 2. oktobra na obisku gos-   i
pod   Anton   Bergauer,   minister  za   j
promet in zveze in 3. oktobra gos-   j
pod Pavle Gatar, minister za okolje   i
in prostor. Prvi je "sodeloval" pri   i
začetnih delih, drugi pa na sloves-   \
nosti ob zaljučku.                                    i
■  2. oktobra v večernih urah v Mengeš   j prišel na obisk gospod Anton Bergauer,   j minister za promet in zveze v spremstvu   j gospoda Žareta Pregla, državnega sekre-   j tarja v Ministrstvu za promet in zveze.         j
■  Visoka državna funkcionarja naj bi se   j na kraju samem prepričala o prometnih   j težavah,   ki   tarejo   krajane   Mengša.   j Poudarek je bil predvsem na izboljšanju   i prometne varnosti in s tem zmanjšanju   j prometnih nesreč, ki jih je v Mengšu   i odločno preveč. Ena od možnosti, da bi   I to število zmanjšali, je tuđi izboljšanje   j prometne infrastrukture.                                i
■   V tem času že teče obnovitev in   i razširitev mostu čez razbremenilnik Pšata   i na Kamniški cesti.                                         i
■  Potreba in želja občanov Mengša je,   i da   se   v   času   obnovitve   mostu   na   j Kamniški   cesti   (in   zapore   prometa)   j obnovi   tuđi   del
Kamniške ceste od križišča Pavovec do omenjenega mostu. Za ta del trase so že izde-lani vsi potrebni nacrti, izbran naj-ugodnejši izvaja-lec del in uskla-jeno je delo ostalih dejavnosti (Te-lekom, Elektro, Javna razsvctl java).
■   Po nacrtih so predviđena naslednja dela:
•  zamenjava dotrajanih cestnih robnikov z granitnimi,
•   obnova jaškov,
•  vse instalacije v talni izvedbi - v pločniku na zahodnem delu ceste,
•      obnoviti    -    zamenjati    azbestno vodovodno  instalacijo,   ki  poteka  pod cestiščem s cevmi  iz sodobnejših ma-terialov,
•   izvesti obojestranski pločnik v celotni obnovitveni    trasi    (tuđi    na    najbolj zožanem delu, kjer hiše dobesedno stoj i -jo na cesti),
•   obnovitev asfaltne prevleke z boljšim tornim koeficientom.
■   Poleg tega dela je predviđena tuđi izvedba   semaforiziranega   prehoda   za pcšcc na Glavnem trgu pri bivši tovarni Trak v smeri Šolske ulice.
■   Ta semafor bi deloval tako, da se "zeleni" prehod prikliče s tipko (podobno kot pri novem semaforiziranem križišču Slovenska cesta - Kersnikova ulica).
■  Tuđi ta semafori žira ni prehod za pešce naj    bi    bil    koordiniran    z    ostalimi semaforiziranimi  križišči.  Za  omenjeni prehod je tuđi že izdelana potrebna pro-
R    A    Z    P    I    S

MENGŠAN
PROMET
jektna dokumentacija in izbran najugod-nejši izvajalec.
■   Pri obch omenjcnih delih so glavni problem finančna sredstva. Minister Anton Bergauer  si  je  v  spremstvu  državnega sekretarja Žareta Pregla, Drage Lavrič iz Državna direkcija za ceste, župana Janeza Pera, podžupanaPetra Janežiča in Srećka Hribarja - pododbor za varnost v cestnem prometu, ogledal celotno perečo prometno problematiko in obljubil svojo pomoč, da bi  z  deli  čim  prej  začeli  in  povećali prometno varnost.
■  Z omenjenimi deli bi lahko začeli žc v drugi polovici meseca oktobra in če bi bilo vreme izvajalcem del naklonjeno, tuđi   v   mesecu   dni   končana.   Torej istočasno z obnovitvijo mostu.
■  Poleg omenjenega je razgovor tekel tuđi o pomoči Ministrstva za promet in zveze pri   izvedbi   rekonstrukcije   križišča   pri Pavovcu in nenazadnje tuđi pri začetku aktivnosti izgradnje mengeške obvoznice.
■  Za vse omenjeno gre ministruAntonu Bergauerju    in    državnemu    sekretarju Žaretu Preglu zahvala.
■   Ministra in državnega sekretarja    v Mengšu ponovno pričakujemo, ko bodo dela zaključena in obnovljeno cestišče, most in prehoda za pešce predani svojemu namenu.
Pododbor za varnost v cestnem prometu
Srećko Hribar
■  Pred začetkom novega šolskega leta je imel Pododbor za varnost v cestnem prometu 20. avgusta razširjeno redno sejo, ki je bila v glavnem namenjena prometni varnosti otrok pred začetkom novega šolskega leta.
■  Vse obveznosti, ki so bile sprejete na seji Pododbora za varnost v cestnem prometu, žal nišo bile uresničene. Po zagotovilih nosilcev nalog bodo v najkrajšem času. Mišljena je v glavnem grafična shema varne poti v solo. Te naj bi bile izobešene na mestih, kjer se zadržuje več ljudi, kot so kulturni dom, vitrine avto gol, osnovna šola, otroška vrica in podobno.
■  Prvi teden začetka šolskega leta sta policistom Policijske postaje Domžale na najbolj nevarnih prehodih za pešce pomagala gospod Matjaž Štepec, Avtošola Matak in gospod Srećko Hribar, Pododbor za varnost v cestnem prometu.
■  V drugem tednu pa sta policistom Policijske postaje pomagala varnostnika Varnosti Mengeš - družbe za varovanje premoženja d.d. Po zagotovilu direktorja družbe Varnost gospoda Marjana Corze, se bodo v to aktivnost vključevali tuđi v
bodoče.
■  Vsem gre zahvala, da so pomagali otrokom, učencem Osnovne sole Mengeš, varno priti v solo in jih obenem opozarjali na nepravilnosti, ki bi lahko bile vzrok nepotrebnim prometnim nesrečam.
■ V tednu prometne varnosti od 6. do 11. oktobra je Pododbor za varnosl v cestnem prometu v sodelovan-   r~"   ~"                                                                      ""■ ju   s   policisti   Policijske
postaje Domžale in Osnovno solo Mengeš orga-niziral nenapovedan pregled koles, s katerimi se vozijo učenci Osnovne sole Mengeš.
■    Rezultati  pregleda  so bili zelo slabi. Zelo malo je bilo koles, ki so bila
brezhibna in tako varna v prometu. Vse starše učencev, ki se vozijo v solo in izven nje s kolesom, prosimo, da poskrbijo za brezhibnost koles (in na koncu koncev tuđi uporabe varnostne čelade), da ne bo prišlo do prometnih nesreč.
■   Naslednja akcija Pododbora za varnost v cestnem prometu v sodelovanju s policisti Policijske postaje
Domžale in Osnovno solo Mengeš bo praktični preiz-kus vožnje učencev Osnovne sole Mengeš s kole-si po prometnicah v Mengšu.
Pododbor za varnost
v cestnem prometu
Srećko Hribar
P    R    O    M     E    T
w g®0®
IB
MENGŠAN
113    POLICIJA
OBLEŽAL PIJAN
Na avtobusni postaji pri kinu je 10. septembra zaradi pijanosti obležal Z. S. iz Mengša. Policisti so ga odpeljali domov.
PRETEP
Na dvorišču na Liparjevi ul. v Mengšu sta se 10. oktobra sprla Š. R. in D. F. iz Mengša. Š. R. je udaril slednjega.
TATVINA KOLESA
Od 8. do 10. septembra je bilo iz kolesarnice na Zavrtih 36 ukradeno kolo znamke Schwin Frontier na 21 prestav, grafitnočrne barve. Dobrodošli bodo vsi podatki o kolesu.
UKRADENE GUME
Iz osebnega avta K. M. iz Mengša, parkiranega na Levčevi ulici, so 11. septembra ukradli štiri gume s pnev-matikami, znamke Sava exact. Policisti so začeli z zbiranjem obvestil.
OBLEŽAL V AVTU
Na Glavnem trgu v Mengšu je 14. septembra parkiral in v avtu obležal pijani J. F. iz Mengša. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na KC v Ljubljano na črpanje želodca.
SPOR MED LASTNIKI IN NAJEMNIKI
12. septembra zjutraj je prišlo do spora med lastniki in najemniki lokala na Slovenski cesti. Zoper vse, ki so vpili, razbijali in se nedostojno vedli, je bila podana prijava sodniku za prekrške.
VRTNAR - TAT
Iz vrta podjetja Semesadika iz Mengša je neznani storilec od 24. do 25. septembra ukradel sadike ameriškega kleka. Neznanec je preš-čipnil mrežasto ograjo, prišel v no-tranjost in vzel približno 400 sadik.
KRAJA V TRGOVINI
V  Emona marketu v Mengšu so 1. oktobra opazili krajo. Nekdo je izko-ristil nepazljivost prodajalk, se vtiho-tapil v garderobo in iz dveh denar-nic  vzel  manjši  vsoti  denarja,   več denarja pa ni našel. Policija opozarja, da se nepridipravi vse pogostje vti-hotapljajo   v   garderobne   ali   pisar-niške prostore trgovin.
INTERVENCIJA V LOKALU
V  Warsteiner pubu v Mengšu so se 4. oktobra nasilno obnašali Ž. Z., N. I), in J. F iz Mengša. Slednji je izzival tuđi  policiste.  Nato so ga odpeljali na   policijsko   postajo,   kjer   so   ga pridržali cio iztreznitve.
■ Na avtobusni postaji pri Domu po( ilka v Mengšu je voznik osebnega avtomobi-la  B.  B.  iz  Domžal  zaradi  prekratke varnostne razdalje 9. septembra trčil v pred seboj vozeći avto V. B. iz Loke. Materialne    škode    je    za    približno 200.000 SIT.
■  Do prometne nezgode je prišlo 25. septembra   na   križišču   Trubarjeve   in Slovenske   ulice.   Voznica   U.   D.   iz Mengša je izsilila prednost. Škoda znaša okoli 200.000 SIT.
■  V križišču pri Pavovcu v Mengšu je 30. septembra prišlo do nezgode zaradi nepravilnega premika voznice C. M. iz Mengša,     ki     je     trčila     v     avto M. A., prav tako iz Mengša.
■   Pri  Casilskem domu v Mengšu je voznik M. G.  iz Podrečja 3. oktobra izsilil prednost in trčil v tovorno vozilo, voznika K. D. iz Krašnje. Slednji je vozil pod vplivom alkohola.
Zoper oba udeleženca nezgode sledi prijava sodniku za prekrške.
KMETIJSTVO
Od lakrat, ko listje odpade, pa do j>omladanskega brstenja, je čas za saditev sadnega drevja. Priporočam sajenje jeseni, da se drevo do brslenja že lepo ukorenini.
Sadna drevesa so večlelne raslline, zato imajo posebne zableve do lalnih in podnebnih razmer, ki se spreminjajo glede na posamezne sadne vrste. Pomembnost ekoloških razmer (svelloba, temperatura, vlaga, veter, zemlja in mikrolokacija) je na večjih površinah večja, kal pri sajenju posameznih dreves v vrtu.
V domaćem vrtu labko ublažimo vpliv neugodnih razmer (marelice sadimo v zavetju ob zid, pred slano drevesa pokrijemo, zemljo zalijemo, zakisamo...). Naš cilj mora biti, da imamo vse leto na vrtu sveže sadje, j>a še ostali ga mora za ozimnico. Zato izbiramo med različnimi sadnimi vrslami in med njimi še različne sorte po zgodnosti. lahko zasadimo jKČkalo sadno drevje (jablane, kruške, kuline), koščičaslo sadno drevje (češnje, višnje, slivu, marelice in breskve), lujnnaslo sadno drevje (orehi, lešniki in koslanj), jagodičevje (jagode, maline, robide, rdeči in crni ribez, kosmulje, josla in ameriške borovnice).
Zaradi oskrbovanja in škropljenja sadnega drevja naj bodo sadna drevesa ločena od zelenjadnega vrta. V vrlu naj sadno drevje rasle v skujnnah iste sadne vrste, drevesa j)a naj si sledijo po času dozorevanja zaradi gosjx>darne uporabe zaščitnih sredslev. Pomembno je, da izberemo sorte, ki se dopolnjujejo pri ojjraševanju.
Poželimo
EH
MENGŠAN
KMETIJSTVO
ing. Anton Jagodic
Prednosti:
♦  Ker na podeželju skonij ni hiše, ki ne hi  imela  ludi sadnega  vrla, ima priprava domaćega kiša svoj pomen, ker  porabimo  sadje,  ki  bi  mogoče situ piopadlo, družino preskrbimo s kišom, ki je po svoji vrednosti već vre-den    kot   kiši   esence.   Kis   največ uporabljamo  kot di.šavo pri  pripravi solat,     omak,    konzerviranju    živil. Zaradi visoke vsebnosti mineralov in kisline ima naravni kis tuđi zdravilne učinke.
Embalaža:
♦  Za pripravo kiša potrebuejmo suro-vine in posodo.  Za  nianjše količine kiša   potrebujemo   kozarce,   kameni-naste lonce, plastične sode, za večje količine pa so najboljši sodi, saj kis razjeda emajl. Sok, ki smo ga upora-bili za kis, je okužen z ocetnimi bak-terijami in potem ni uporaben ne za vino ne sok. Dozorel kis hranimo v zaprtih sodih ali pa ga pretočimo v steklenice in za prenio.
♦ Ki.s nastaja z ocetno kislinskim vrenjem, ki je proizvod alkoholnega vrenja ob prisotnosli mikroorgnizmov in kisika, Za izdelavo kakovostnega kiša iz jabolčnega   soka   ali  vinskega   mošta mora steci najprej alkoholno vrenje s kvasovkami,  ki  razgradijo slaclkor v alkohol   in   CO   ter   nekatere   druge stranske produkte. Sele tako pripravljena surovina je primerna za izdelavo kiša. Osnovna hrana ocetnih bakterij
KMETI]STVQ-
PRIPRAVA      ^p DOMAĆEGA KIŠA -
zdravilo
Vsakemu drevesu moramo ob sajenju zagotovili ustrezen življejski prostor, zato moramo poznali podlago, bujnost sorte v polni rodnosti in vzgojno obliko; osvellilev pa je ugodnejša, če vrste tečejo v smeri sever - jug. Podlaga, na kalem je v drevesnici cepljena plemenita sorta, odloča o bujnosti rastline, odpornosli na bolezni in začelek rodnosti. V drevesnici vas morajo o tem podučili.
Ko sadike kupujem«, moramo bili previdni, da se med provozom ne izsušijo ali kako drui>ače poškodujejo. Sadike so lahko enolelne, dvoletne ali triletne, karpomeni, da lahko danes v holjši drevesnici kupimo že izoblikovano drevo. Kerso sadike in uzgojne oblike lahko zelo različne, ludi glede na sadno vrsto, vam svelujem, da se posvetu-jele s sadjarjem in pregledate literaturo, predno se odločite za večji nasad.
Zaposadilev ene sadike v domaćem vrlu potrebujemo cea. 05, - 7 kg NPK mineral-negagnojilaznizkovsebnostjoN(7-20-30, 6-12-24 Ud.), 20- 30kg hlevskegagnoja, 2 nf pocinkane žične mreže, 2 m visok hol, debeline 5 - 7 cm, lopato, sadjarske škarje m vrvico.
lamo za seljenje moramo izkopali vsaj 2 do 3 tedne pred saditvijo, globoka naj bo 0,5 m in 1 m široka Vsako plast zemlje (zgornjo - humusna, srednjo in spodnjo) odložimo posebej Izkopani vrbnji in srednji plasli dodam« NPK gnojilo. .Jamo potem zasujemo tako da na dno jame položimo vrhnja plosi injo zasujemo s srednjo plasljo. Ko jamo zasipavamo, namestimo žično mrežo proti voluharju, ta naj po saditvi gleda iz zemlje 10 do 15 cm.
Ko se zemlja v 2 do i leđnih dobro sesede, ponovno izkopljemo na sredini manjšo jamo za sadiko Sadiki pred tem odrežemo poškodovane dele korenin, močnejše lahko nekoliko prikradamo Dobro je, da korenine pomoćima v mešanico vode, zemje m kravjeka (l-ll) ki smo ji dodali fungicid (0,3 % Captan ali 0,2 % Preicur N) m jih nalo lepo razporedimo. Na korenine vsujemo dobro vrtno zemljo in nežno potlaamo. Izredno pomembno je da cepljena mesto gleda toliko iz zemlje, kol je bilo posajeno v drevesnici, v vsakem primeru pa već kol 10 cm, pri tem upošievamo posedanje zemlje. Če borno cepljeno mesto zasuli z zemljo, nam bo drevo "podivjalo" in ne bo rodilo. Se preostalo prst dosujemo v jamo, da površino izravnamo. Na zunanjo stran damo zgo-raj ludi hlevski gnoj, ta se korenin v nobenem primeru ne srne dotikali. Nekoliko proc, na južno stran debla, zabijemo ludi kol in sadiko nanj rabio privežemo.
Jeseni sadiko zaščitimo ludi pred zajci in divjadjo (slama, mreža ali papir). Ko priđe Valentin ki ima ključ od korenin, žeprvič dognojujemo z N (KAN 0,3 kg/sadiko), ki ga polresemo ob sadiki. Sadiko nalo oblikujemo glede na vzgojno obliko in namen, bujnost jiodlage in sorte.
Ker je bo lem skopem navodilu potrebno vedeli še veliko već o podlagah sadnega drevja, sortah, opraševalskih odnosih, obrezovanju, boleznih, škodljivih, skladiscenju in drugem, vam svelujem, dapreberele bolj obsežno literaturo o tej temi.
EEI
MENGŠAN
i                       KMETIJSTVO
je alkohol. V prostoru, kjer poteka kisanje, mora biti temperatura 25 do 30°C. Če teh pogojev ni, začno prevladovati škodljive bakterije in za kis namenjena surovina se pokvari,
Postopki:
♦ Osnovna je surovina, ki mora biti čista, zdrava, postopek mora teci v čisti posodi. Recepti so iz različnih člankov.
IZ tropin: Grozdne ali sadne tropine, ki ostanejo po prešanju soka, prelijemo z vodo. Na tri dele tropin damo en del mehke mlačne vode. Če dodamo sladkor (cea 5 kg/100 1), lahko nalijemo na tropine vodo v razmerju 1:1. Nato pre-mešamo, pustimo, da poteče nekje v treh tednih alkoholno vrenje in tropine stisnemo. Iz tekočine, ki bo vsebovala 8-10 % alkohola, borno dobili po treh do šestih tednih po kisanju enako 8 do 10 % ocetne kisline. Tak kis je premoćan in ga moramo pred uporabo razredčiti.
IZ tropin: Vzamemo en del svežih tropin, en dcl mehke vode, nekaj litrov vina ali mošta ali vsakega pol. Tropine razrahljamo, zalijemo z mehko mlačno vodo, posodo pokrijemo s pitom in pustimo vreti tri tedene. Nato sprešamo, manjše količine precedimo skozi prt in prilijemo mošt ali vino. S to tekočino napolnimo sod do vehe in pustimo vreti 3 do 6 tednov pri temperaturi 25 do 30°C.
Vinski kis ali kis iz jabolčnega mošta: i del vina ali mošta, 1 del mehke vode, nekaj litrov dobrega vinskega kiša, nekaj ocetne matice (klobuk). Vse šesta vine v sodu zmešamo. Sod mora biti poln. Pustimo 3 do 6 tednov pri temperaturi 25 do 30°C. Cez veho položimo sito ali gazo, da lahko vre. Ko vrenje preneha, veho zapremo. Lahko pa kis pretočimo v steklenice in zapremo. Enako pripravimo kis v manjših količinah v kozarcu. Razmerje voda - mošt ostane 1:1, ostalo dodamo po presoji. Dobro premešana količina naj šega v posodi do 2/3.
KiS iz sadja, OStankOV sadja: Če nimamo na voljo niti jabolčnika niti tropin, poskušamo dobiti kis iz jabolk, lahko drugorazrednih. Jabolka skrhljamo in z njimi napolnimi plastično ali stekleno posodo. Lahko dodamo tuđi olupke in peščišča, ki so nam ostala pri predelavi jabolk v marmelado, slaščice... To maso dobro stisnemo in pustimo na loplem prostoru nad štedilnikom, da se segreje in po dveh dneh dolijemo mehko mlačno vodo do vrha jabolčne mase. Cez nekaj tednov to maso precedimo in kis shranimo v steklenice na hlađen prostor. V dveh do treh mesecih bo kis zrel.
Marta Kos dipLing.
MNENJE UPRAVNEGA ODBORA
PODJETNIŠKEGA ZDRUŽENJA
MENGEŠ O INVESTICIJI V VELIKO
ŠPORTNO DVORANO PRI
OSNOVNI SOLI MENGEŠ
■  Upravni odbor je na svoji 13. seji razpravljal o investiciji v veliko športno dvorano na mestu sedanje telovadnice Osnovne sole Mengeš in sklepu Občine Mengeš o razpisu referenduma za samoprispevek. Razprava je potekala na pobudo in željo Občine Mengeš, da posredujemo naše mnenje za glasilo Mengšan.
■  Enoten sklep UO PZM Mengeš je bil, da ne podpira investicije v obsegu preko 414 miljonov tolarjev in za ta namen razpisanega samoprispevka. Nasprotujemo tako obsežni negospoelarski investiciji, ki je današnje mengeško gospodarstvo še ni sposobno pod-preti. Tuđi sedanji čas ni primeren, ko gre za preživetje in je bolj pomembno vlaganje vsakega tolarja v posodobitev proizvodnje in poslovanja,   ustvarjanjc   dobička   za   razvoj   in   ne   nazadnje   v zmanjšanje nezaposlenosti. Lepo bi bilo imeli veliko športno dvorano, toda realno ocenjevanje stroškov gradnje in obratovanja pokaže, da si je še ne moremo privoščiti. Na koncu koncev bodo potrebna denarna sredstva posredno ali neposredno obremenila gospodarstvo in prestavila v prihodnost nekatere nujne naloge in investicije, ki jih mora opraviti občina. Občina ni le servis občanov in odgovorna za njihov skupni življenjski standard, ampak mora ustvariti pogoje za uspešnost in razvoj gospodarstva.
■   Denar, ki je potreben za gradnjo in opremo večnamenske športne dvorane, predvsem pa denar potreben za obratovanje dvorane (skoraj 45 miljonov tolarjev na leto) bo za več let ustavil izvedbo nujnih vlaganj, ki bi omogočila razvoj gospodarstva in dvig standarda prebivalcev. Denarja za pokrivanje rednih (fiksnih) stroškov obratovanja,  po našem mnenju  ni mogoče zbrati  iz prispevkov gospodarstva, iz trženja z organizacijo prireditev, odda-janja v najem, storitev in še manj iz sredstev za delovanja drušlev. Ce bi bila taka investicija tržno zanimiva in dobičkonosna, smo prepričani,  da  bi  se  našli  soinvestitorji  z  denarjem.  Večletne izkušnje s poslovanjem podobnega objekta v Mengšu imamo - Fit-Top športna dvorana.
■  Kljub temu da si tak objekt vsi želimo, je potrebno biti stvaren in oceniti, ali si tako drag projekt lahko privoščimo v sedanjih gospodarskih razmerah in v zahtevi po nujnih vlaganjih v razvoj in konkurenčnost gospodarstva. Gre dejansko za preživetje gospo-
DRUŠTVA
F5tt\
'gL^mmif^
o
MENGŠAN
DRUŠTVA
darstva, to je tistih, ki uslvarjamo sredstva za vlaganje v lepše in bolj zdravo življenje. ■ Podjetniško /druženje Mengeš ves čas prosi in /ahleva, posreduje pobude in javno opozarja, da je potrebno /graditi obrtno in industrijsko cono za mengeško industrijo in drobno gospodarstvo, da je nujno potrebno sprejeti spremembe in dopolnitve prostorskih planov in /gradili komunalno infrastrukturo. B Pred časom smo preko našega člana upravnoga odbora ponudili možno rešitev za /adovoljitev potreb športnih društev in drugih po večnamenski športni dvorani. To je nakup šporlne dvorane Fil-Top pod prednostnimi pogoji, v eeloti ali delno. Vložek "investicije" bi bil manjši in objekt je že danes sposoben ustvariti sredstva za pokrivanje stroškov obratovanje. Občina Mengeš predloga možne rešitve ni želela niti preučiti.
B Upravni odbor podjelniškega /druženja Mengeš podpira investicijo v razširilev šolske telovadnice v obsegu, kol ga dolo-čajo normativi in potrebe. I Izračuni kažejo, da je potrebno le podvojiti velikost sedanje lelovadnice. Ohranila bi se sedanja telovadnica, ki še zdaleč ni iztrošena in primerna za podiranje (stara je manj kot 25 let). Podvojilev telovadnice bi zadoslila polrebam sole za mnogo let, glede na žalostno dejstvo, da se bo slovilo učencev s sedanjih 6(X> učencev, kljub devetletki zmanjšalo na število 685 učencev leta 2001! Podvojitev telovadnice bi omogočila tuđi zunanjim uporabnikom večje niožnosli.
H Podvojitev lelovadnice je realna rešitev, ki ne zahteva dodatnoga obdavčenja "(s samoprispevkom), minimalno obremeni proračun občine (okoli 150 miljonov lolar-jev) in ne zahleva prispevkov in komercial-nega trženja za redno obratovanje. Z dovolj veliko osnovnošolsko lelovadnico je izpolnjena naša osnovna obveznost do naših olrok in mladine.
Mag. Totnaž Štebe, dipling. Predsednik Podjelniškega združenja Mengeš
\>y&§2)y&li}\j §ylL \&i& (Silili. I ^   lUi L/^liuNli/ J^lili^v^N/
Predsednik Društva upokojencev Mengeš gospod Slavko Pišek nam je v imenu UO in NO društva poslal prijazno povabilo na družabno srečanje 2.  oktobra   19997 v Domu počilka v Mangšu. Vabljeni so bili 80-lel-niki, slarejši občani in invalidi, ki so člani DU Mengeš.
Vri vhodu nas je razveselit prijazen sjmjem predsednika in članov odbora. V estetsko urejeni jcdilnici se nas je zbralo 50 članov, žal pa so manjkali bolni in onemogli.
Navzoče sla pozdravila predsednik društva gospod Slavko Pišek. in direktor Doma počilka gospod Lađo Goričan, ki nas je seznanil z razmermi v domu. V domu je namreč 250 oskrbovancev, večinoma nepokretnih, caka pa še čez 300 prošenj za sprejem. 50 j>ožrlvoval-nib uslužbencev, z direktorjeni na. čelu, skrbi za njihov lilagor, kakor ludi za vzoren red in lep izgled doma.
Pulom nas je z nekaj loplimi hesedami pozdravit, predsednik Svela Občiue Mengeš gospod A lojzij janežič.
'lakoj nalo so se oglasili veseli zvoki harmonike gospoda Boza Maličiča, kar je pugrelo srca navzočih. Malo kasneje se
mu je pridružila pevka gospa Joži Kališnik, s svojim zametnim glasom je zapela tepe slovenskepesmi.
l'oleg duševnoga užitka je bilo poskr-bljeno ludi za lakolo. Sposobno domsko kuhinjsko osebje je poskrbelu ludi za odlično kosilo, DU pa za dobro vinsko kapljico in sadni sok.
Izurjeni slrežnik in pomoćnice so se spretno su kali, da so postregli veliki družbi. Vsem gre naše priznanje in prisrčna hvala.
Potom nas je spet razveseljevala harmonika in milodoneče jiesmi gosj)e Kolišnik. Pa tuđi nekaj ujiokojencev se je ojunačilo s peljem pred mikrofonom, ostali pa smo zapeti kar lako.
Nekaj jiarov je ćelo zaplesalo, sramežljivi so pa samo gledali. Odbor   drušva    ujiokojencev,    Domu počilka, vrla glasbenika, sprejmile našo prisrčno zahvalo za vse, kar sle nam prijetnega nudili. Ne morele si mislili, kaj pomoni oslaivlemu človeku topla beseda, vesela melodija, slik z ljudini! Naj vas spremlja sreča vselej in povsod! Idu   Trubec   -   v   imenu   hvaležnih udeh';.'('na 'V srečanja.
I da Trobec
MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA MENGEŠ
Vabi
v svojo sredino vse ljubitelje lepe pesmi. Dobivamo se vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri, v Pevski sobi Kulturnega doma. Novih članov borno zelo veseli.
Pridite in zapojte z nami!
Pevci
DRUŠTVA
O
MENGŠAN
DRUŠTVA
Zmagoslavje loških gasilcev
Vas, ki šteje le okrog 700 prebivalcev, od teh pa je kar 90 aktivnih gasilcev, 160 podpomih članov in 70 mladih gasilcev, je fenomen v slovenskem prostoru. Delavnost in zdrav duh sta vrlini našega društva, ki šteje 64 pomladi, v zadnjem času pa tuđi odlična usposobljenost na tekmovalnem področju.
To smo dokazali že mnogokrat, zadnjič v minulem mesecu na prvem gasilskem tekmovanju OGZ Mengeš, na katerem smo nastopili z 10 ekipami v 8 kategorijah (ražen veteranskih) in dosegli imeniten uspeh, kljub okrnjeni zasedbi drugih društev. Od možnih 8 smo osvojili 6 prvih mest - pionirke, pionirji, mladinke, mladinci, člani A in članice B, 2 drugi mesti - pionirji druga ekipa in članice A, eno tretje mesto - člani A druga ekipa in eno četrto mesto - člani B.
Ob tem je najbolj razveseljivo, da so mentorji mlajšim ekipam prav njihovi vrstniki. Tako so jih letos prvič samostojno vodili in vadili: Marko Udovč, Boris Praprotnik, Andrej Brojan, Matej Veider, Peter Frantar in Uroš Lož, sami kratkohlačniki. Zares vredno pohvale.
Doseći to, kar je uspelo našim enotam, je plod dolgoletnega načrtnega dela v društvu, predvsem z mladimi, ki ga poznajo in cenijo ne le strokovnjaki iz naše okolice, temveč širom po Sloveniji. Čeprav nam mnogi posmehljivo podrobijo, da smo lahko tako dobri, ko drugega kot gasilstva v Loki nimamo, smo nanj še kako ponosni. Vendar pa imajo ti Ijudje tuđi prav. Ti mladi bi si res zaslužili pred 6 leti od KS (občine) obljubljeno športno ploščad, na kateri bi si lahko dali duška tuđi v drugih športih, pa... No, delamo pač tisto, kar znamo, kar lahko in kar nam je v veselje.
NAPOMOČ!                                 , v  p   .
Joze Brojan
Tu je dokaz, da smo na pravi poti -
loška mladež po tekmovanju.
85 let
ORGANIZIRANEGA
REŠEVANJA V
GORAH
Pred planinstvom so se pastirji, lovci, drvarji, tihotapci, nabiralci rastlin, ubežniki, skrivači, vojaki in še kdo, odpravljali v gore in dogajale so se nesreće. Ponesrečence so reševali svojci in domaćini. Većina teh nesreč je utonila v pozabo. Sele sredi prejšnjega stoletja so pričeli z reševanjem poklieni gorski vodni-ki in po letu 1894 so bili ustanovljeni alpski reševalni odbori v Švici, Nemčiji in Avstriji. Prvo organizacijo za reševanje v naših gorah je tako postavila avstrijska planinska organizacija. Pri reševanju dr. Stojca iz stene Škrlatice, kjer so reševali trentarski in kranjskogorski gorski vodniki in kjer so za spust ponesrečenca iz stene hoteli uporabiti velik leseni zaboj, sta pomagala pod steno tuđi zdravnika Jernej Demšar in Josip Tičar. Nesreća dr. Cerka na poledenelem pobočju Stola tri leta kasneje jima je dala neposreden povod za ustanovitev prve reševalne postaje gorske reševalne službe v Kranjski Gori, ki je bila ustanovljena v okviru Slovenskoga planinskega društva. Ustanovni sestanek je bil 16. junija 1912. Sele enajst let kasneje pa so bili ustanovljeni reševalni odseki v sklopu celotnega Slovenskega planinskega društva, ko je bila ustanovljena tuđi reševalna podružnica v Kamniku. Načclstvo je takrat prevzel akademski slikar Maks Koželj. Članov je bilo sedem, med temi štirje bralje Erjavšck.
[.etos torej praznujemo 85 let ustanovitve slovenske Gorske reševalne službe in 75 let postaje v Kamniku. Tako visoke jubileje običajno proslavljamo. Tragedija v Turski gori clober leden pred proslavo pa nas je opomnila, da smo ludi gorski reševalci lahko med žrtvami gora. Res je, da so gorski reševalci že prej med reševanji izgubljali svoja življenja, tako v Rigljci leta 1942, ko sta življenje izgubila dva reševalca in tuđi v nesreći helikopterja na Ledinah. Tuđi Kamničani smo iz svojih vrst izgubili gorskega reševalca. Janezu Plevelu, ki je pred dvema letoma s tovariši hite] na pomoč ponesrečencu, je snežna kloža v severnem pobočju Brane preprečila njegovo plemenito namero.
Vse večje število nesreč v gorah, ko se je njihovo število v zadnjih letih ustalilo na številki 170, izjemno veliko število smrtnih žrtev in nekatera težka in tvegana reševanja, so dobili tuđi velik medijski odmev. Televizijski snemalci so pogosto med prvimi na kraju nesreće ali v neposredni blizini, fotografi in novinarji
DRUŠTVA
ili Foto: MarkoUdovF"

MENGŠAN
časopisov opišcjo in poslikajo vsc, kar se dogaja na rcševalnih akcijah, radioama-teriji poslušajo pogovore med reševalei, ljudje sprašujejo o podrobnostih. Ugo-tavljamo pa, da so ljudje premalo sez-nanjeni o osnovnih dogajanjih na re-ševalni akciji. Pa jili skušajmo na kratko predstaviti.
Ko se zgodi nesreća, očividci ali soudeleženci vest sporočijo v center za obveščanje, na tel. 112 ali na obveščeval-no točko. To so planinske postojanke, samotne kmetije, hoteli, policijske postaje in druge primerne postojanke v gorskih predelih. Pogrešane pa običajno prijavijo starši ali znanci.
Ko  načelnik  ene  od s e d e m n a j s I i h postaj       GRS dolii   sporo-čilo o po-grešani osebi ali nesreći, preveri
podatke in po potrebi zbere še dodatne, skliče zadostno število gorskih reševalcev in specialistov (zdravnik, letalec, vodnik lavinskega psa, miner snežnih plazov), določi vodjo akcije in akcija steče. Reševalei se zberejo z osebno tehnično in zaščitno opremo, iz skladišča postaje GRS pa vzamejo še sanitetno in reševal-no opremo. Glede na dosegljive podatke o kraju in času nesreče ter šlevilu ponesrečencev in njihovih poškodbah napravijo nacrt reševanja.
Če so vremenske razmere ugodne, vodja reševane    akcije    pokliče    na    pomoć helikopter   in   takrat   je   akcija   hilreje končana,    pa    ludi    fizičnega    napora reševalcev je manj. Največ s to pomočjo pridobi  ponesrečenec,  saj  je  hitro  in udobno ter ob zravniškem nadzoru pre-peljan v bolnišnico. Takih "srečnežev" pa je žal le tretjino ponesrečenih. Kar dve tretjini reševalnih akcij poteka tako, da reševalei   iz  doline  prinesejo  potrebno opremo in  posnesrečenca  oskrbijo  ter nato    prenesejo    v    dolino.    Če    je ponesrečenec    na    lahko    dostopnem terenu,   mu   nudijo   prvo   pomoč,   ga naložijo v gorska nosila in prenesejo ali  ćelo  prepeljejo v  dolino.  Na nosila   je   namreč   moč   pritrditi kolo   in   po  planinskih   poteli ponesrečenca peljati. Ce pa je ponesrečenec     na      težko dostopnem    terenu    ali    v steni,     je     reševanje     bolj zapleteno. V većini primerov se nad    ponesrečenim,    na lahko     dostopnem mostu napravi siclri-šče. Sidrišče je ne-kaj klinov, zabitih ali    zavrtanih    v skalo    ter    med seboj povezanih, lzdelava sidrišča je   eno   najpo-m e m b n e j š i h opravil v celot-
ni reševani akciji., saj so na to sidrišče privezani vsi gorski reševalei in ponesrečenci. Eden od reševalcev se nato spusti do ponesrečenca s pomočjo 5 mm debele jeklene pletenice, katere nosilnost je okoli ene tone.
Reševalec ponesrečenca naloži na gorska nosila, imenovana tuđi mariner. Reševal-ca in ponesrečenca se lahko s pomočjo škripca dvigne na sidrišče in od tam prenese naprej ali pa se ju s pomočjo zavornega koluta spusti na primernejše mesto. Spusti so lahko kar globoki, saj so najdaljši znani spusti ćelo 300 metrski. V zadnjem času jeklenico zamenjuje posebna vrv, ki se ne razteguje.
Zelo redko, to je, kadar ima ponesrečenec lažje poškodbe, se za dvig ali spust lahko uporabi tuđi reševalni sedež, imenovan ludi graminger. Reševalec si ga oprta na hrbet, vanj prip-ne ponesrečenca in oba se lahko dvigne ali spusti na primerno mesto.
Najpogosteje vidite gorske reševalce v gorah ali na smučiščih, kjer med smučarsko sezono poskrbijo za po-škodovane smučarje. Ob nesreči najprej zavarujejo mesto nesreče, oskrbijo ponesrečenca, ga naložijo na nosila, imenovana tuđi aki, in ga v njih prepeljejo tja, od koder je možen prevoz v bolnišnico.
V vsaki akciji sodeluje različno število gorskih reševalcev. Najbolj številni so reševalei v iskalnih akcijah, ko je potrebno pregledati območje, ki je nemalokrat težko prehodno. Če se planinci odpravijo v gore z vnaprej določeno potjo in če se na tej poti vpisujejo v planinske knjige, je iskanje mnogo lažje in uspešnejše.
Res je, da je GRS prostovoljna organizacija, vendar pa to ne pomeni, da je reševanje v gorah brezplačno. Uprava Republike    Slovenije    prispeva    Gorski
DRUŠTVA
O
MENGŠAN
DRUŠTVA
reševalni službi letno 60 milijonov tolar-jev, Loterija Slovenije 20 milijonov, postaje GRS pa "naberejo" še kakih 40 milijonov tolarjev. Većina denarja gre za usposabljanje gorskih reševalcev in za obnovo re.ševalne in osebne opreme, reševalci dobijo za svoje delo na reševal-nih akcijah le dnevnico in povračilo izgubljenega zaslužka. Obiskovalci gora lahko bistveno pripomorejo k temu, da se bo število nesreč v gorah, in s tem reševanj, zmanjšalo. Z upoštevanjem nasvetov, s trezno presojo in z odgovornim ravnanjem na turah se bodo izog-nili nesrečam, poškodbam, in svojcem prihranili skrbi.
Gorski reševalci pa obljubjamo, da se borno odzvali na vsak klic na pomoč.
Možnost uporabe in znanja gorskih reševalcev v mestu - vrna žičnica v Mengšu za občinski praznik.
Mengeška godba je bila edina godba iz Slovenije,
ki je sodelovala na slovesnosti, posvećeni habsburški cesarici Sissy.
5. oktobra so namrec v Trstu odkrili njen spominski kip.
Mengeška godba se je, skupaj z ostalimi, v paradi napotila po tržaških ulicah do parka.
Parado je
ob poti
sprcmljalo
navdušeno
občinstvo.  ?
Da je bila parada pisana in raznolika,
dokazujejo tuđi zanimivc
uniforme in narodne nose.
D    R    U    Š    T    V    A


MENGŠAN
Vse godbc so se zbrale ob Sissy in zaigrale šc nckaj mclodij štcvilnemu poslušalstvu.
Nato so kip odgrnili.
Utrinek zgodovine
Ob Sissy so zaigrali tuđi člani Mengeškc godbe.
Sissy, legendarna habsburška cesarica,
se je v nedeljo, 5. oktobra 1997
na zahtevo meščanov vrnila v Trst.
Na praznovanje ob otvoritvi njenega kipa
v tem italijanskem pristanišču,
ki je od leta 1918 sodilo pod avstrijsko krono,
je prišlo tuđi veliko ljudi iz Slovenije,
med katerimi je bila tuđi Mengeška godba.
Nesrečni cesarici, ki jo je leta 1889
v Ženevi umoril italijanski anarhist,
so Tržačani leta 1912 odkrili spominski kip.
Ko pa so se Tržačani po razpadu
Avstroogrske odločili za Italijo, so kip
vladarice odstranili. Pred ponovnim odkritjem
spomenika smo se kot udeleženci parade
sprehodili po ulicah Trsta
ter jo zaključili v parku, kjer kip tuđi stoji.
Parada je bila zelo živopisna,
saj so v njej poleg godb sodelovali statisti,
oblečeni v kostumih avstroogrske vojske
ter narodne nose iz Avstrije in Italije.
Odkritje se je pričelo s krajšim kulturnim
programom ter govorom tržaškega župana,
ki je kip tuđi odkril. Kasneje smo se,
kot vsi udeleženci, slikali pri kipu cesarice
in tako ovekovečili naš obisk v Trstu.
Naše gostovanje smo zaključi! v Sloveniji,
a vseeno z italijanskim priokusom - pico.
M.C.
DRUŠTVA

MENGŠAN
SDS
POLITIČNE      STRANKE
Gradnja velike športne dvorane Najbolj nujna in takoj danes ???!!! Županov nov izziv na robu ali čez rob...?!
Preclsedstvo    mengeškega    Občinskega   i odbora Socialdemokratske stranek Slo-  i venije je ob obravnavah priprav in pri  j sprejemanju   odločitev   o   gradnji   več- i namenske športne dvorane ves čas opo-  I zarjalo  na  to,  da  športna  dvorana   ni  | največji   probem   in   potreba   občine,  j občanov in gospodarstva, da si občina  i tako   velike   investicije   še   ne   more  i privoščiti in da je 414 milijonov lolarjev  j za gradnjo in 33 milijonov lolarjev za  i obratovanje   prevelika   obremenitev   za  j proračun,    dmštva,    gospodarstvo    in  \ občane. Ves čas smo menili, da si kljub i veliki želji po takem objektu, v sedanjem  | položaju   ne   moremo   privoščiti   tako velike investiije. Najprej bi morali resiti druge, bolj nujne probleme, ki jih s tem odlagamo v daljno prihodnost. Socialni položaj  je  slab  gospodarsko  stanje  ni spodbudno, nujno je ustvariti pogoje za vlaganje v razvoj in konkurentnost.
Nujne potrebe naših šolarjev lahko resimo na manj potraten in megalomanski način. Podvojimo velikost šolske telo-vadnice in s tem ustvarimo povsem primerne pogoje za športno udejstvovan-je otrok in tuđi ostalih občanov. Izkoristimo ostale prostorske možnosti za šport in rekreacijo v občini in začnimo se udejstvovati tuđi v drugih oblikah športa in rekreacije na svežem zraku.
Dodatno obdavčevanje s samoprispev-kom je iz socialno in gospodarsko povsem neprimerno, če sredstva nišo namenjena za nujne zadeve in če so možne drugačne, bolj gospodarne in cenejše rešitve.
PROTI smo dodatnemu obclav-čenju - samoprispevku za stvari,
ki nišo nujne, in za stvari, ki se jih j laho rešuje tuđi na drugačen j način.                                                j
PROTI smo obremenitvi za pri- j hodnost - samoprispevku za stvari, j ki nišo nujne, in za stvari, ki se jih i lahko rešuje na drugačen način.
Mnenje   o   dejstvih   iz   investici-jskega programa:
•  Ugotovljeno je, da obstoječc konstrukcije ni možno prilagoditi, da bi podvojili velikost    obstoječe    telovadnice;    Stro-kovnjaki   v   strokovnem   svetu   našega odbora zagotavjajo, da to enostavno ne drži.   Dozidava nove telovadnice in združitev z obstoječo je izvedljiva.
•   Obstoječo telovadnico iz leta 1974 j  se ruši   skoraj v celoti (ostala naj bi le i  južna stena). Manj kot 25 let po /gradnji |  se ruši povsem dober objekt! Morda je za I  nekatere brez vrednosti zato, ker je bila i  telovadnica  zgrajena  iz samoprispevka; |  Naši strokovnjaki menijo, da je rušenje I  nesmiselno in da bo rušenje v takem i  obsegu zahtevalo rušenje v celoti, tuđi i južne stene.
! • V letu 1997 je v osemletki 696 i učenev. Leta 2001 jih bo v devetletki j 685! To je tragična ugotovitev in kaže na i stanje, ko si ludje ne dovolijo imeti otrok j zaradi lastnega preživetja in zaradi I  neperspektivnosti.
j • Glede na normative za devetletko in i število učencev je potrebno ob scdanjih i 460 m2 zagotoviti še dodatnih 530 m2 j prostorov za pouk telesne vzgoje.
j   Nujno moramo povečati telovadnico, da
I   bi   normalno   izvajali   program   telesne
i   vzgoje.  Žal  ni  nobeno dejstvo v prici
:-   odočitve za tako obsežno investicijo.
V  sedanjem stanju se mora nekaj več kot podvojili obseg prostorov za pouk telesne vzgoje.
V  občini Mengeš se morajo prednoslno resiti izgradnja in ureditev kanalizacije, zamcnjava vodovodne napeljave in pri-dobitev novega vira zdrave pitne vode, preusmeriti promet iz središča Mengša, prostorski plani in urbanistične zasnove,
i  urediti  ulice,  javno   razsvetljavo,   plini-I   fikacijo, parkirišča in tako dalje.
;   REŠITVE, ki NE zahtevajo do-
j   datnega   obdavčenja   s  samopris-
I   pevkom:
j   • Pridobitcv soinvestitorjev, ki tuđi ocen-
i   jujejo,   da  je  naložba  v  večnamensko
j   športno  dvorano  dobičkonosna   in  so
j   pripravljeni zagotoviti finančna sredstva
i   in   sodelovati   pri   pokrivanju   stroškov
i   obratovanja.
j   •   Povećanje  obstoječe  telovadnice  na
i   dvojno velikost z dodatno manjšo tri-
I   buno za gledalce; investicijska vrednosl
I   okoli 150 mio SIT. Polovico vsote mora
I   zagotoviti Ministrstvo za šolstvo in šport.
i   Rešitcv zadošča za potrebe osnovne sole.
I   Tuđi zunanji uporabniki imajo na voljo
i   podvojene kapacitete.
i   • Delni ali celotni nakup športne dvo-
I   rane Fit-Top za potrebe društev, gospo-
i   darstva   in   občanov.   Predviđena   cena
j   celote je največ 200 Mio SIT.
I   • Razširitev telovadnice na Zavrteh.
i   • Ureditev športne dvorane na območju
j   ali v Hidrometalu ali kje drugje.
I   Velika športna dvorana bo poleg
j   nuđenja  športnih  užitkov,  zahte-
j   vala ogromna sredstva za gradnjo
i   in delovanje, tako da borno imeli
i   še kar nekaj dodatnih let:
O
MENGŠAN
POLITIČNE      STR  A  N   K  E
•  greznice namesto kanalizacije,
•  klorirano vodo in ncustrezno vodovodno napeljavo namesto zdrave pitne vode,
•  17.000 vozil skozi središče Mengša dnevno, namesto mirnega središča s poslovnim in družabnim utripom,
•  neurejene ulice in ulice brez javne razsvetljave,
•  podjetnike v kleteh, podstrešjih, prizidkih, na vrtovih,
•  obljube o plinifikaciji,
•  obljube o ureditvi parkirišč (npr. na Slamnikarski).
VISINE 1,5 % DODATNE OBDAVČITVE -SAMOPRISPEVKA v tolarjih bodo:
Neto pokojnina/ plača/dohodek	Mesečno	Letno	Petletno
50.000,00	750,00	9.000,00	45.000,00
100.000,00	1.500,00	18.000,00	90.000,00
150.000,00	2.250,00	27.000,00	135.000,00
200.000,00	3.000,00	36.000,00	180.000,00
250.000,00	3.750,00	45.000,00	225.000,00
300.000,00	4.500,00	54.000,00	270.000,00
Primerjava   s   podobno   veliko   športno   dvorano   v občini Trbovlje je naslednja:
•  Občina Trbovlje ima pisno zagotovilo Ministrstva za šolstvo in šport o nameri za sufinanciranje v visini 62 %.
•  Občina Mengeš nima pisnega zagotovila Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje v visini 21 %!
•  Občina Trbovlje namcrava graditi športno dvorano s koristno površino preko 3000 m2 in 1500 sedeži za 570 Mio SIT.
•  Občina Mcngcš namcrava graditi športno dvorano s koristno površino čez 2800 m2 in 400 scdeži za 4l4 Mio SIT.
•  Občina Trbovlje ima 18.866 prebivalcev, 58 m\ 17 naselij in 2530 hišnih številk.
•  Občina Mengeš ima 6.557 prebivalcev, 22 km2, 4 naselja in 1446 hišnih števik.
Demokratičnost, javnost in strokovnost sprejemanja odločitev:
•  V zadjem letu so potekale priprave v ozkem krogu samopok-licanih.
•   Studija variant zagotavljanja prostorov za športno udejstvo-vanje in za zagotavljanje prostorov za telesno vzgojo v Osnovni soli Mengeš ni bila izdelana.
•  Tuđi studija variant lokacije za gradnjo športne dvorane ni bila izdelana.
•  Uradna informacija za javnost - občane je bila posredovana,
ko so bile vse odločitve že sprejete in ko je bila sprejeta odločitev o izvedbi referenduma o dodatnem obdavčenju s samoprispevkom.
•  Mnenje javnosti o nameravani gradnji velike športne dvorane in o nameravanem dodatnem obdavčenju s samoprispevkom ni bilo preverjeno.
•   Bistveni  podatki  iz  projekta  velike  športne  dvorane  in podatkov iz investicijskega programa nišo bili objlavljeni.
•  Prednostna lista reševanja problemov ni bila izdelana.
Odločanje na referendumu o samoprispevku
Vaše mnenje bo imelo vpliv na končno odločitev
samo, če boste voli li!
Odločanje na referendumu o samoprispevku
Odločajo samo tišti, ki bodo oddali veljavne glasovnice!
Na referendumu o samoprispevku v KS Miklavž 14.9.1997 je bilo proti 3007 volivcev, oddanih 1316 veljavnih glasovnic, od tega 971 ZA in 345 Proti. Torej je 32 % volivcev v krajevni skupnosti odločilo o sprejetju samoprispevka.
Dejstva (nekatera) brez komentarja, ki silijo v razmišljanje in seštevanje!
•  Iz proračuna za lelo 1997 bodo društva za šport in rekreacijo prejela za svojo dejavnost 3/(5 milijona tolarjev. Nova velika športna dvorana bo zahtevala samo za obratovanje zunanjih uporabnikov (nešolskih) 33 milijonov tolarjev! Ali pa vzdrževanja ne 1)0, kot ga praktično ni v letu 1997 (glej zadnjo alinejo).
•   Referendum za glasovanje o samoprispevku je napovedan mesec dni pred predsedniškimi volitvami. Nesmiselne dodatne stroške  in stroške  izdaje  nepotrebne  posebne  (oktobrske!?) številke Mengšana ocenjujemo na več kot 1 milijon tolarjev.
•   Nezakonito (brez javnega razpisa) so bila oddana dela za pripravo dokumentacije za spremembo prostorskih planov izva-jalcu, ki pripravja nestrokovno dokumentacijo in Še vedno ni izvedel postopkov za potrditev sprememb na državnem nivoju. Za dela, ki so vredna največ 2 miijona tolarjev, je bil prvi pred-log preko 6 milijonov tolarjev. 'l'udi z našim posredovanjem se pogodba glasi na še vedno pretiranib, preko 4 milijone tolarjev.
•  Sejnine Sveta Občine Mngeš so v visini 6,3 milijona tolarjev za 16 svetnikov. Občina v ZDA s preko 50.000 prebivala ima samo 7 svetnikov! V Občini Mengeš želijo število svetnikov še povečati.

MENGŠAN
^POLITIČNE  STRANKE
•   Sporen  "nakup"  objekta Slamnik -najem kredita, obremenjuje občino letno v visini preko 6 milijnov tolarjev! Objekt se slabo trži, nima vseh uporabnih dovo-ljenj. V nasprotju s sklepi, zahtevami in obljubami, objekt še po treh letih ni v celoti zemljiškoknjižno v lasti občine.
•  Več kot leto je od nakupa Zajčeve vile za 15 milijonov tolarjev, pa od tega ni še nobenih koristi!
•     Zadanja   tri    leta,    kljub    zakonski obveznosti, nišo bili razpisani ugodni in socialni stanovanjski krediti iz sredstev stanovanjskega programa.
•   Na dveh asfaltiranih igriščih so štirje dotrajani, bolje, neuporabni kosi. Letos jili   ni   nihče   vzdrževal   ali   obnovil. Dosedanje obnove so bile nestrokovne in nekvalitetne, ki bi prenesle večje obre-menitve in vzdržale daljši čas.
Predsedstvo 00 SDS Mengeš je ves čas in še opozarja in predlaga stvari tako svetu kot upravi Občine Mengeš. Nera-zumevanje, morda strah, se je ob letoš-jeni sprejemanju proračuna izrodilo do te more, da je bil letošnji proračun, po našem mnenju in mnenju pristojnega državnega urada, sprejet nezakonito. In to zaradi neutemeljenega neobravnavanja in nepoštovanja o nekaterih predlogih sprememb proračuna.
Tako je veliko možnosti, da bo ietošnji proračun ludi uratlno proglašen za nezakonit!
mag. Tomaž Šlebe, dipling.
Presednik Občinskega odbora
SDS Mengeš
Za sodelovanje se zahvaljujem arhitektom in gradbenim inženirjem Strokovnega sveta OO SDS Mengeš.
Uporabljeni viri: Investicijski program, marec 1997, LlZ-Inženiring p.o., Ljubljana.
LDS
Minister za okolje
in prostor dr. Pavle Gantar na
srečanju z vodstvom
LDS Mengeš
V četrtek 11. septembra 1997 se je minister za okolje in prostor
dr. Pavle Gantar po svojem službenom obisku na Občini Mengeš šesta I s predsednikom Občinskega odbora LDS Mengeš Petrom Gubancem in Romanom Kalušnikom, članom lzvršnega odbora LDS Mengeš. Na srečanju sta bila prisotna tuđi poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Jože Lenič ter občinski svetnik z liste LDS Milan Jenčič.
V  pogovoru 7. ministrom je bila največja pozornost posvećena gradnji obvoznice mimo Mengša ter možnostim razvoja naše občine na področju urejanja prostora. Minister je povedal, da njegovo ministrstvo na tem področju pripravlja nov zakon, ki bo predvidoma v nobembru, poslan v parlamentarno proceduro. Zakon naj bi poenoslavil rešitve problemov v vzezi z občinskimi akti, ki zadevajo urejanje prostora ter izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
V nadaljevanju je pogovor potekal o problematiki odrejanja komunalnih prispevkov in pripravi novega lovskeg zakona, ki je pomemben ludi za našo občino, saj ima na svojem prošlom lovna območja.
S poslancem Jožetom Leničem je potekal razgovor o državnem sofinanciranju gradnje nove športne dvorane v Mengšu ter njegovem zavzemanju za zagotovitev . teh sredstev.
V  pogovoru, ki je potekal dobri dve uri, sta minister in poslanec večkrat pokazala pripravljcnost za sodelovanje pri reševanju lokalne problematike v naši občini.
IO LDS Mengeš
POLITIČNE       STRANKE
Srečanje z ministrom Pavlom Gantarjem je bilo v vinoteki "Vivat" Mengeš.

MENGŠAN
POLITIČNE  STRANKE
Poslana
Združene liste
na obisku v
Jaršah
Območna organizacija štirih bivših domžalskih občin je 7. oktobra 1997 pripravila delovno srečanjc svetnikov s poslanci združene liste. Vabilu so se od-zvali. Avrelio Juri, Miran Potrč, Miloš Pavlica, Igor Sovič in Borut Pahor. Srečanje je vodila Županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražcm, Občino Mengeš pa, je zastopal predsednik občinske organizacije Mirjan Trampuž.
Na srečanju so izmenjali stališča in izkušnje z lokalno samoupravo, gradnjo avtocesle in oblikovanja pokrajin ter drugih vprašanj, med katerimi so najpomembnejša vprašanja socialnega varslva (pomoč na domu) in množičnega športa.
Z misijo, da je srečanje poslancev in svetnikov koristno in plodno za obe sirani, so srečanje zaključili ob večerji v Majčevem dvoru.
Kristina Brodnik

Adi je 3. oktobra napolnil dvorano Kulturnoga doma v Mengšu kot /e malokdo. V Mengeš je tako prišel že tretjič. Množico, ki ga je prišla poslušat, je zabaval tako s svoji-mi pesmimi in s komentarji, ki so jih spremljale. Preden je  odhitel nazaj  v studio na snemanje svoje nove kaseta "jaz sem nor", pa  mi je odgovori! še na nekaj vprašanj.
Vedno me je zanimalo, kako si uspeš zapomniti vsa besedila svojih pesmi, ki nišo vedno enostavna, pa tuđi veliko jih je. Tokrat sem videla, da si včasih tuđi pomagaš s kakšnim listom? Ker veliko igram, nimam došli časa pisati pesmi, lako da besedila dokončam preden grern v studio in lakraljih dokončam, veliko, Zdaj jih bo na primer 14, od tega sem jih šest napisal v zadnjih dneh in se jih še nisem imel časa naučili na pamet. Ko pa jih enkral osvojim, jih ne jmzabim, verjelno zato, ker so v njih lako logične zgodbice, da si jih ni ležko zapomniti. To opažam ludi pri Ijudeh, saj jih veliko pojejo in tuđi znajopesmi napamet.
Kje pa dobiš ideje za besedila?
To je j>a zelo jasno. Mislim, da vsako besedilo zelo dobro pove, od kod je ideja. Ideje me kar prešinejo, a ker nimam časa, da hi jih sproli dokončeval, jih včasih posnamem kar na kaselico. Posnamem si kakšno kitico, refren, melodijo in preden grem snemal, to pre-jioslušam ter naredim izbor novih pesmi.
V Mengšu nisi nastopil prvič. Kako se ti zdi pri nas?
Moram, se kar pohvalili,   da kjer koli
igram,
je zelo dobro. Povsod me imajo radi. Sicer ne Jmčakujem, da me bodo vedno imeli radi, vsaj ne tako, mislim pa, da bo nekaj ludi lakih, ki me bodo imeli vse življenje radi.
Imaš povsod v Sloveniji već" poslušal-cev kot Michael jackson, kot si omenil med koncertom?
Glede lega sem se nekoliko pohecal, saj nimam nič proti njemu. To so ludi čislo druge zvrsli glasbe.
Katere tvoje pesmi so tebi najbolj pri srcu?
Te nove, ki sele sedaj naslajajo. Nekalerih ćelo še nisem prav vajen. Pri nekalerih smo naredili tuđi aranžmaje z dodatkom saksofona, pozavne ali violine, nepreveč, dodal sem le nekaj inštrumentov, za kalem se mi zdi, da popeslrijo ćeloploščo. Tako da bo nastala bolj radoslna, optimistična, zafrkantska kaseta, kar pa tuđi uslreza, saj bo imela naslov Jaz sem nor.
Kdaj jo lahko pričakujemo?
Gotovo do prvega leđna v novembru, lahko pa že prej. Pri založbi sem ludi dosegel, da bo vseh 14 pesmi na kaseti, do sedaj so mi dali omejilev največ dvanajsl, ostalo pa sem moral dati na zgoščenko. Zdaj pa se mi zdi, da je nastala lako lepa celota pesmi, vseh 14 se
KULTURA

MENGŠAN
zelo dobro dopolnjuje in bodo vse ludi na kaseti.
Koliko kaset pa si izdal do sedaj?
To je šesta kaseta in peta plošča. S lem, zadnjimi štirinajstimi pesmimi bo lo točno osemdeset na kasetah posnetib avtorskih pesmi. Tuđi zato sem se zdaj odločil, dajih bo 14.
Besedila pa so različna, med njimi tuđi bolj romantična, nežna, je to posledica poroke?
Ne, nekatere so že slarejše. Imam zelo mešan repertoar. Imam pesmi, ki so naslale včeraj, pa ludi lake, ki so naslale pred pel-najstimi leti, ampak jih lahko zelo lepo vkomponiram v en večer. Ljudje niti ne opazijo, če tega posebćj ne povem. Vsaka papo svoje paše tuđi v današnje čaše.
Kaj pa duhoviti komentarji ob posa-meznih pesmih, ki jih poveš na koncertu, ali nastajajo sproti?
Odvisni so od mojega razpoloženja. Včasih sem še bolj za beče, kot sem bil danes. Zdaj sem malo utrujen, ker sem po ćele dneve v studiju. Mislim, da je ravno v lem čar kon-certov v živo, da ne gre le za podajanje pesmi, ampak da pevec ustvari kontakt z Ijudmi. Na odru sem takšen, kakor sem ludi sicer in ko ljudje to začutijo, me še lepše sprejmejo, ker vidijo, da sem normalen človek s svojimi napakami. Konec koncev nihče ni idealen, jaz pa se znam na svoj račun tudipohecali.
Pred kratkim si se preselil na Koroško?
Ja. VRavne na Koroškem. Prej sva imela z ženo garsonjero v Ljubljani, 16 m2, tam ni bilo mogoče živeli, čeprav sva zdržala dve leti. Dve leti sva poročena, štiti leta j)a sva že skupoj. Zdaj imava končno dom in lepo kuhinjo in kuhava, žena kuha.
Tuđi ti kuhaš?
Rad pripravim pico in solate velik kup,
nato pojeva še sladico, sladici pa sledi
poljub...
Urša Bleje
Joe Orton:
DAN NOROSTI
komedija
Borut, Mirjam, Uroš, Jernej, Jožef in Nina. Režija: BRANKO ĐURIĆ - ĐURO Prevod: Alja Predan Igrajo:
Borut Veselko • Mirjam Korbar • Nina Ivanič • Jožef Ropoša Uroš Maček • Jernej Kuntner
PREMIERASE JE ZGODILA 26.1O.1997 V KULTURNEM DOMU V MENGSU
Za prvo premiero v samostojni produkciji Aagencije smo izbrali tekst priznanega angleškega dramatika Joea Ortona. Komedija zapleta nam razkriva:
Doktor v psihiatrični bolnici sprejema novo tajnico,
seveda ga zanimajo tuđi njene druge kvalitete...
vstopi žena, ki jo sobar iz hotela izsiljuje s fotografijami...
sobarja išče policija...
preoblečejo ga v tajnico...
kaj narediti s prvo...
najbolje je, da jo proglasi jo za noro...
kdo...
inspektor, ki nadzoru je doktor je v bolnicah...
ti so najbolj nori...
Vprašanje? KDO JE KDO, KDO JE BOLJ NOR,
KDO JO BO IZ TE ZMEŠNJAVE ODNESEL NAJBOLJE?
"Jasno, da smo vsi nori in le tišti nišo, za katere mislimo, da so."
[p®N(O)wirrF\y bdipo1 \y wwi£mmm roKiLučura
BfFu ltur|
KULTURA
I    ":'§          Foto:
I  M|RKO SENICA

MENGŠAN
JUU   L  T   U   R  A
ZA KNJIŽNE MOLJE
Milanka lange -Lipovea
Morje in ljubezen
Odhajam. z velrom, a ne vpraznino.
In če ta dan ni izpolnil
vaših potreb in moje Ijubezni,
polem najpomeni obljubo
za neki drugi dan.
(K. Gibran)
Izmcd množice knjig, ki scm jih prcbrala v zadnjem času, je ostala in postala najbolj "moja" Morje in ljubezen. Res je, da so potopisi ena izmed najbolj priljubljenih /vrsti tako pisanja kot branja, vendar sem že dolgo čakala na potopiš ženske. Kako potuje okrog sveta ženska? Zakaj sploh potuje? Se njeno potovanje razlikuje od potovanje njega?
Milanka Lange - Lipovce je ženska srednjih let, ki nam razbije stereotipe o tem, da mora ženska čakati doma na moža, kuhati in skrabeti za otroke. Seveda je pomemb-no ludi to, a še bolj pomembna je naša rast, ki jo dosežemo samo tako, da po-slušamo srce. In tako včasih izgleda, kot da delamo velilke neumnosti, pa v resnici prav te "neumnosti" potrebujemo za svojo rast. Rast pa dosežemo samo tako, da hodimo svojo pot, kar pa je po mojem mnenju ena najtežjih stvari v življenju.
Milanka naredi ta korak. Odpravi se na pot okoli sveta z jadrnico, doma pusti otroka, ki mater seveda potrebujela, a ona jima ludi s tem veliko da, čeprav se skozi potovanje velikokrat sprašuje, ali je naredila prav. Že v naslovu se skriva odgovor za Milankino odločitev potepanja po morjih sveta - to sta morje in ljubezen; pojma, ki
sta neločljivo povezana - ljubezen do moškega in ljubezen do morja. Ko beremo polopis, včasih kar ne moremo potegniti oštre meje med morjem in Ijubeznijo -ljubezen je morje in morje je ljubezen.
Milanka in njena ljubezen Roger, i'Vancoz, ki ji vrača skrb, ljubezen in ji ure-sničuje njene sanje (in ona njemu), se torej podata na pot po morjih sveta, ki traja tri leta. V Piranu najprej registrirala katama-ran, ga prekrstila v Vakuto (po otoku v Papili Novi Gvineji) in se podala na pot.
Z njima doživjamo vzpone in padce, viliarje in mirno morje, opazujemo zlato večerno zarjo in se zbujamo z njima v nov dan. Skupaj krmarhno '/. neizkušeno (na začetku) Milanko in uživamo v lepotah morja in njune poti.
... Domu sem, redko videla prvo julranjo zarjo, lukaj na morju pa sem jo večkral občudovala. Tuđi ta zadnji dan v septembru, ko sva že ob treh zjutraj rojx>tala naprej proti zahodu. Brezvelrje morava izkoristiti, saj se vsako jx>poldne bojujeva z zahodnikom, ki naju prisili v zavelje...
(str. 154) Odhajam z velrom, a ne v praznino...
Sabina Accetto
Vse Frelihove podobe predstavljajoj izseke iz različnih krajev, časov ini motivik, ki nas materialno in duhovno!
KSEBDEI^ODI
mag. ČRTOMIR FRELIH akad. graf. spec.
Rojen 20.8.1960 v Nomenju v Bohinju, diplomiral na Akademiji za likovno umet-nost v Ljubljani na oddelku za grafiko pri prof. Zvestu Apolloniu leta 1985, nadalje-val grafično specialko, bil v tem času asistent za grafiko na istem oddelku, na spe-cialki diplomiral leta 1990, od tedaj asistent za likovno didaktiko na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, 1993 izvoljen v naziv docenta , za grafiko na ALU Ljubljana, član ZDSLU,— * 1997 predsednik Umetniškega sveta j ZDSLU.                                       I
Ciklus ZNAMENJA
Slike so zadnje dve leti visele v gozdu nad Nomenjem v Bohinju, posvećene! pa so vsem Bohinjcem, ki so se v]I bližnjih   hribih   ponesrečili.   Oblike" male kapelice, obešene na smreke, so votivne  podobe,  prošnje,  da  bi  se pokojnim   dobro   godilo   na   onem svetu, hkrati pa izraz upanja, da se| borno živi nesrečam izognili.                M

MENGŠAN
obdajajo na naši poti. Dajo nam občutiti čas, ki mimo naše volje potuje in če je prijazen, se nam pusti ujeti - sevecla samo za hip in le na papirju. S temi likovnimi trenutki umet-nik izraza upanje, da nam bodo njegove slike odkrile vsaj nekaj tega, kar mu je bilo rečeno.
(Prirejeno po besedah avtorja razstave o svojem ciklusu
"Znamenja" in ostaih delih.)
Slikovno polje kot prostor možnoti uresničevanja umetnikovega izraza pooseblja eno največjih preizkušenj človekove izpostavljenosti. Pomeni lahko likovno najintimnejše razkhtje; soočenje realnega in prevod realnega v lasten likovni prostor pa eno najtežjih nalog njegove eksistence. Slikovno polje namreč predstavlja srž njegovega izraznega medija.
Doseči v določenem mediju svobodno možnost last-nega izraza, pomeni hkrati začutiti odgovornost umetnika, ki naj bi govoril o nečem, česar drugi Ijudje ne vidijo ali nočejo videti. To polje pomeni slikarju globoko zavezujoči bivalni prostor, v katerem je v nenehnem boju s povprečno večnostjo usmerjen v iskanje samo resnične lepote oz. tragike čovekovega bivanja.
Besede Plehanova - z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa Ijudje drug drugemu predajajo svoja čustva.
Smiljana Mayer Škofic
Razstavo pripravil:
likovni pedagog Lojze Kalinšek.
K   U   L  T   U   R  4
FREERRT
TECHNO FESTIVRL
Ljubljanski qrad
1997-
tecfino koncert sezone
Freeart - Mengeška umetniška združba, je bila odgovorna za izpeljavo zaključne prireditve Svetovne zdravstvene organizacije - 3-dnevne evropske konference o odvisnosti v Can-karjevem domu.
Pod pokroviteljstvom Mesta Ljubljane in predsednika Slovenije je Freeart 20. septembra na Ljubljanskem gradu brez-hibno izpeljal največjo slovensko techno prireditev do sedaj.
Na treh različnih plesiščih so se zvrstila udarna imena slovenskih, nizozemskih, italijanskih in avstrijskih D.J.-jev, pod-krepljena s show skupinami, v prekrasnem grajskem ambientu. Agencija Mrak in podjetje Lasscan sta pripravila čudovit laser-shovv program za vso Ljubljano.
Freeart je kot združba za umetniško ustvarjanje in poustvar-janje začela delovati leta 1995, z namenom prcučevali in krojiti
KULTURA

Foto: Blaž Janežič — "BlackvB." •"I

MENGŠAN
KULTURA
trendovske poti, predvsem v novem, odprtem svetu virtualne pubertete, kot High Tech načina življenja. Freartova zvezda z 12 žarki simbolično zajema več smeri umetniškega interpretiranja. Poleg likovne in literarne je najbolj izrazilo glasbeno delovanje Freearta. Pod silo kreativnosti, usmerjene v potrebe glasbenih prireditev, je Freeart ustanovil samostojno glasbeno opremo Cyber Remys, s katero na festivalih skuša poleg glasbenikov povezati tuđi ostale surrealistične avant umetnike pod sloganom: organizem plesa - vozilo moči do užilka, ki ga je plasiral Dare Kocmur- vodja programa Društva Stigma.V Freeartu se zavedajo, da mladina živi v sedanjosti, zato že od začetka svojega delovan-ja sodeluje s Stigmo, Institutom za varovanje zdravja in Ministrstvom za zdravstvo RS. Freeartova kreativna ideja in izvedba Duhca - jockerja SLO techno partvjev, pomeni začetek ure-janja slovenske techno avtocestc. Freeartova glasbena oprema Cyber Remy plove k urbanizaciji techno kulture pod aktiviranim programom: skupaj z Ministrstvom za zdravstvo (1996-1002). Remy je simbolično ime za šah mat položaj na pragu tretjega tisočletja med čovekom kot naravno in robotom - strojem, kot umetno inteligenco. Brez robotov-strojev-računalnikov današnja ■sodobna civilizacija ne more obstajati, višek pa so techno partvji kot odraz (izbruh).
i 30. OKTOBRA 1997 JE V AMBASADI GAVIOLI - I , Izola otvoritev Freeartovega Cyber Remv club session-a, j I kjer sledi nadaljnji nastop vrhunskih nizozemskih trance | i D.J.-jev, s clubsko različico showa.                                        I
\ Malo pred božičem pa se bo zgodil veliki FREEART | I TOUCH DOVVN PARTY v Ljubljani.                             I
MRAK
ZEGNAJVJE
Največji praznik vernc občine je bila svoje dni proslava obletnice   posvetitve   "žegnajna"   cerkve,   predvsem farne, pozneje in do današnjih časov pa zlasti proslava godu cerkvenega  zavetnika ali patrona,  ki jo obhajamo navadno v nedeljo po svetnikovem koledarskem godu.
♦
Že pogani so svoje templje slovesno posvečali, tuđi Salomon je posvetil tempelj z velikimi slovesnostmi in po zmagi kršćanstva so se pojavili posebni obredi posvečanja bogoslužju namenjenih krajev, sprva samo oltarjev, pozneje cerkvenib poslopij. Dan posvetive so slovesno obhajali vsako leto; bil je že od 9. stoletja dalje zapovedan praznik za župnijo ali duhovnijo. Udomaćila se je navada, da so na zvoniku razobesili zastavo, po tleh v cerkvi pa nalrosili zelenja ter okrasili oltar in prižnico.
♦
V naših krajih in v naši širši soseščini so postala žegnanja ljudska slavja z vsemi prijetnimi in tuđi slabimi stranmi. Zato so jih pogosto prepovedovali, a brez posebnega uspeha. V 17. stoletju so bila splošno v navadi in načeloma dovoljena. Jožef II. pa je leta 1786 prenesel vsa žegnanja na iretjo nedeljo v oktobru; to določilo je pri nas obveljalo do naših dni. Tretjo nedeljo v oktobru obhajamo po naših farah "posvečevanje vseh cerkva".
♦
Ljudstvo s tem seveda ni bilo zadovoljno. Ker ni smelo več slaviti posvećenja svoje farne (ali podružnične) cerkve, je začelo v istem načinu obhajati god farnega patrona ali patrone - svet-nika ali svetnice, ki mu je cerkev posvećena ("partocinij"). Na to slavje je preneslo ime "žegnanje".
♦
Tako danes pri "žegnanju" navadno ne slavimo spomina posvetitve cerkve, ampak god farnega zavetnika ali zavetnice, loda ne na sam godovni dan, marveč navadno na nedeljo, ki mu sledi.
♦
Za žegnanje imamo na Slovenskem zelo različna imena. Tako se je imenovalo na Gorenjskem svoj čas ponekod "Cahejeva nedel-ja".
Od kod "Cahejeva nedelja"? Na žegnanjsko nedeljo se bere pri maši Cahejev evangelij (Lk 19, 1-10), ki pripoveduje, kako je jerihonski cestninar Cahej, ki je bil majhne postave, splezal na divjo smokvo, da bi med množico videl Jezusa, ko je bil prišel v mesto. Cahej velja zato marsikje za zavetnika žegnanja sploh. Ljudska šaljivost je papeško zastavo, ki je ob žegnanju plapolala visoko na zvoniku, imenovala Cahejeve hlače.
Foto: Blaž Janežič "Blackv B."
PRAZNIK!,  ŠEGE  IN   NAVADE
EO
MENGŠAN
PRAZNIKI,   ŠEGE   IN   NAVADE
Spodobi se, da se veliki praznik verne občine proslavi vsaj z boljšim kosilom in z zabavo.
♦
Da je prihajalo na žegnanju do nemirov, izgredov, pretepov, ki ^im je botrovala preobilna pijaca, je razumljivo. Zato je gospos-ka včasih prepovedala točenja alkoholnih pijač, včasih pa žegnanja sploh. Primož Trubar se je hudoval nad žegnanji, ker da "plešcjo, pijančujejo, bijo inu čestu z beticami, z rantami, s koli, s kamenam, inu z meci vmej sebo odpustke dile".
♦
Nekatera žegnanja so bila do zadnjega časa prava romanja: o sv. Roku (16. avgusta) v Dravljah pri Ljubljani in nad Šmarjem pri Jelšah; Na "Jernejevo nedeljo" na Kumu; ob "šmarnih mašah" na Dobovi pri Ljubljani, dalje shod 0 malem Šrnarnu na Velesovem pri Kranju.
♦
Blizu tristo let so stara pričevanja, ki jih imamo o žegnanjih na Gorenjskem. J. V. Valvazor pravi, da Gorenjci na vseh žegnanjih plešejo, vendar je njihov raj različen.
♦
Tuđi v stari Ljubljani in v njeni okolici so žegnanje praznovali kar se da slovesno. Tako beremo 0 žegnanju pri sv. Petru leta 18865, da sta bila oba zvonika z vhodom v cerkev vred bogato okrašena z drevesci in "narodnimi trobojnicami", po oknili na predmestju in na Poljanski cesti in sploh po vsej fari pa so bile razstavljene najlepše cvetlice. "Na tisoče ljudi obiskavalo je vsak dan sv. Petra cerkev, po opravilu v cerkvi pa so se polnile gostilne, kjer so se poleg dobre kapljice dobivali ta dan običajni štruklji".
♦
Žegnanje je bilo nekoć najlepša priložnost za spoznavanje bodočih "zakoncev". To nam potrjujejo tuđi šege z Gorenjskega in Dolenjskega.
♦
Ni slovenskega žegnanja - in ne drugih velikih praznikov - brez posebne pesmi zvonov. Slovenci smo izumili posebno umetnost pritrkavanja, ki mu pravijo na Štajerskem tuđi trijančenje, na Dolenjskem tu in tam klenkanje, v Bohinju nabijanje.
♦
Tuji popotniki so že zgodaj opazili ta svojevrstni način zvonjenja, ki s svojo ubranostjo po svoje pripomore k prazničnemu v/.du.šju. Pritrkovalci so pravi mojstri v svojem poslu. Navadno so vsaj trije v linah in udarjajo "štikelc za štikelcem", kar da je slovenska posebnost. Marsikateri preprosti cerkovnik pa je v skromni podružnični cerkvici kar sam pritrkoval ali trijančil, čeprav je visel v zvoniku en sam zvon: v eni roki je držal kamen, v drugi kladivo, k desni nogi pa je z vrvjo privezal kembelj. Tako je izmenoma tolkel in brcal in izvabljal iz zvona ubrane glasove, ki so prijazno doneli s hribčka daleč naokrog.
N. Kuret -Žegnanje Za vas izbral in obelodanik Vrane Veider
.      PRAZNIKI, ŠEGE  IN   NAVADE   z4»-
Maksitniljan
Celjski (12. oktober) apostol Norilca
Svetnik, čigar življenje je bilo nedvomno povezano z našimi kraji in je s svojo mučeniško krvjo po sicer nezanesljivih zgodovinskih virih orosil našo zemljo, je bil sv. Maksimiljan Celjski, apostol Norika, rimske pokrajine v vzhodnih Alpah.
Naši kraji so pred preseljevanjem narodov, pred prihodom Slovencev na sedanje ozemlje, pripadali mogočni rimski državi, ki je bila razdeljena v province ali pokrajine. Pokrajina Norik (Noricum) je obsegala poznejšo Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, vzhodno Tirolsko, Koroško (Ptuj), Celeia (Celje), Emona (Ljubljana), Virunum (Gospa Sveta) in na severni meji Norika Laureacum (Lorch). Prvotni prebivalci Kelti in Iliri so se morali podrediti rimski oblasti. Poleg njih so se posebno v mestih začeli naseljevati rimski vojaki, uradniki in trgovci. Nekateri novi naseljenci so bili že kristjani in ti so prvi začeli tukaj širiti krščanslvo že 400 let pred prihodom Slovencev. V mestih so bili škofijski sedeži. Znan je ptujski škof sv. Viktorin, ki je umri inučeniške smrti leta 303. V Celju pa so leta 1897 izkopali temelje porušene slarokrščanske bazilike, pri kateri so imeli svoj sedež škofje Ivan, Gavdencij in drugi. Krščanstvo je bilo v Celju ukoreninjeno že v 3. stoletju.
Ker pa so od 4. do 6. stoletja skozi sedanje slovensko ozemlje prodirali proti jugu razni divji narodi kakor Vandali, Huni, Goti in Langobardi, so deželo opustošili, mesta pa razdejali in požgali. Rimski prebivalci so bili deloma pobili, deloma so bežali pred navalom barbarov proti jugu. Nekaj pa jih je le ostalo na svojem mestu in ti so od rodu do rodu prenašali izročila o pomembnih krajih in važnejših dogodkih iz prelekle dobe. Ta izročila so pisatelji srednjega veka uporabili za svoje zgodovinske spise. Tako je okoli leta 1260 opisal neznani pisec živjenje sv. Maksimiljana Celjskega (Vita se. JVIaximiliani), ki v podrobnostih seveda ni zgodovinsko zanesljivo, je pa vendar rabilo skozi vsa poznejša stoletja za podlago čaščenja tega Krislusovega pričevalca.
Po tem spisu je bil sv. Maksimiljan rojen v prvi polovici 3. stoletja, med leti 226 in 236 v Celju. Njegovi starši so bili

MENGŠAN
premožni kristjani latinskoga rodu. Že od njih se je sin navzel srčne plemenitosti in verske zavzetosti. Vzgajal in kršćansko izobraževal pa ga je duhovnik Oranius. Ko so mu starši umrli, je podedoval po njih veliko premoženje. Vendar ga to ni omamilo in privezalo na posvetno življenje. Dediščino je razdelil med siromake, in sužnjem, ki so služili njegovim staršem, je podaril prošlost. Poromal je v Rim, kjer je postal duhovnik. V duhovniškem pokliču se je tako odlikoval, da ga je papež Sikst II (257-258) posvetil v škofa in ga poslal v njegovo domovino, v Norik, oznanjat Kristusov nauk. I/ročilo pravi, da se je kot škof naselil v Laureacu, ob izlivu Aniže v Donavo, ki je bilo ledaj glavno mesto severnega dela Norika. Sedaj se ta kraj imenuje Lorch. V tem mestu je bilo mnogo krisljanov, kate-rim je bil duhovni oče in pomoćnik v njihovih stiskali. Čeprav je imel v Laureacu svoje bivališče, je vendar o/nanjal evangelij po vsej pokrajini. Ćelo na Bavarsko ga je peljala apostolska pot, na kateri je pridobiva 1 nove kristjane in postavljal nove cerkve. Bil je pravi potujoči škof, ki je 20 let neutrudno deloval v Gospodovem vinogradu.
Prišel je tuđi v svoje rodno meslo Celje oznanjevat Kristusa. Rimski sod-nik Eulasius, ki je ledaj v Celju pred-stavljal državno oblast in bil cesarjev namestnik, ga je nagovarjal, naj prene-ha s svojim oznanjevanjem in naj se priključi državni, poganski veri. To naj bi pokazal na ta način, da bi v templju zažgal kadilo v času vojnemu bogu Marsu. Sodnikovo nagovarjanje je bilo brez uspeha. Značajni, globoko verni Maksimiljan je kljub grožnjam ostal zvest svoji veri. Zato ga je Eulasius dal obglaviti. Leto njegove smrti ni točno ugotovljeno. Verjetno je bil obglavljen leta 284 ali leta 305. Legenda pripove-
duje, da je na kraju, kjer se je glava mučenca dotaknila tal, začel izvirati studenec. Pozneje so kristjani na tem mestu postavili kapelico, vodi, ki je tu izvirala, pa so dolgo pripisovali zdravilno moč. Mučenikovo truplo so njemu vdani verniki na skrivaj pokopali ob mestnem obzidju, to je tam, kjer še sedaj stoji mala cerkvica sv. Maksimiljana.
V tej nagrobni cerkvici je bil dolgo naslednji napis: Truplo sv. škofa in mučenca Maksimiljana je sv. škof Rupert po naročilu cesarja Henrika odpeljal v Passau. Ta mučenec je spreo-brnil mnogo nevernikov h Kristusu in v svojem, rodnem mestu Celju sprejel mučeniško krono.
Celjski grofi so tej božji niši podarili okoli ležeče zemljišče in posebno hišo v mestu za stanovanje duhovniku, ki je tukaj opravjal sv. maše. Po letu 1783 je bilo okoli cerkve celjsko pokopališče, o čemer pričajo nagrobniki, sedaj vzidani v zunanje stene stavbe. V teku stoletij so razni pobožni kristjani založili denar za ustanovne maše pri tej cerkvi. Cerkvica je bila dvakrat onečaščena. Najprej so jo podrli Turki in zato na sedanji zgradbi ni nič starinskega. Leta 1797 jo je rekviriralo vojaštvo in uporabilo za sklad išče sena. Sele po 37 letih so jo na prizadevanje mesta obnovili, na novo blagoslovili in usposobili za božjo službo.
Zivljenjepis mučenca Maksimiljana je uporabil tuđi neznani pisec, ki je v drugi polovici 15. stoletja sestavil Kroniko celjskih grofov. Ta rokopisna kronika je v Narodni knjižnici na Dunaju, v prepisih pa v Ljubljani, Gradcu in Vorrauu. V nemščini jo je izdal zgodovinar Franc Krones, slovenski prevod, ki je izšel 1972, je oskrbel pokojni Modest Golia. Kronist posebno natančno opisuje zasliševanje mučenca
Maksimiljana pred tiranom Eulasijem. Iz škofovih odgovorov odsevajo zani-mive postavke bogoslovne vede tedan-jega časa. Pisec trdi, da je tristopetde-set let po Maksimiljanovi smrti prišel na svojem misijonskem potovanju v Celje sv. Rupert, ki je v preprosti cerkvici našel truplo mučenca Maksimiljana, cerkev je na novo posvetil, svetnrkove ostanke pa je odnesel s seboj in postavil v severnih krajih več cerkva v čast temu mučencu. Sodobni zgdovinarji po večini dvomijo, da je sv. Rupert hodil kdaj po naših krajih in sam odnesel Maksimiljanove relikvije na sever. Priznavajo pa kot izpričano dejstvo, da je zgradil kapelo nad Maksimiljanovim grobom v Bischofshofnu v solnograški pokrajini Pongau. Ugibanje o tem, kako je Maksimiljanovo truplo prišlo v Pongau, prepuščajo bralcem. Bolj znana je nadaljnja usoda mučenikovih relikvij. Cesar Karlman jih je dal leta 878 shra-niti v cerkvi v Altotting (ki jo je dal sam zgraditi), od koder jih je dal pre-nesti škof Pilgrim v Passau, kjer so izpričane še leta 1662. Potem je za njimi izginila sled. Vendar časti škofija Passau še vedno sv. Maksimiljana kot svojega patrona.
Ob preseljevanju narodov je mnogo rimskih prebivalcev s cerkvenimi predstavniki vred pobegnilo iz naših krajev proti jugu. Ugotovljeno je, da so se škofije iz noriške in panonske pokrajine ustavili v Istri. Po vsej verjet-nosti so ti zanesli češčenje sv. Maksimiljana tuđi v naše Primorje. Častili so ga v Piranu in Kopru in polagoma se je razširilo češčenje po vsej Istri. Po daljšem času je izročilo o Maksimiljanovem življenju v teh krajih obledelo in dobilo novo obliko. Maksimiljana so začeli prištevati med domače škofe. Tako sta ga zgodovinar-ja P. Kandler in B. Gams uvrstila med nekdanje škofe v Kopru, Fr. Umghelli
JLJL3 z N ' k«Lj^   šege    in     navade^

MENGŠAN
^ PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE
pa med škofe v Pičnu. To uvrščanje je po novejših zgodovinskih raziskavah brez vsake podlage. Nekdaj so v Istri obhajali god, sv. Maksimiljana 29. oktobra, pozneje je tud: to češčcnje prenehalo.
Ravno to češčenje v Istri, ki v pokrajini ni imelo opore v domaći svetniški oseb-nosti, kaže na to, da je bilo v te kraje prinešeno od drugod. Severne pokrajine Solnograška, Zgornja Avstrijska in Bavarska, kjer je bilo češčenje sv. Maksimiljana najbolj udomaćeno, v zgodnjem srednjem veku nišo imele ne cerkvene ne politične povezanosti z našim Primorjem. Ni verjetno, da bi se spomin na tega mučenca iz netnških krajev razširil na naš jug. Preostane le možnost, da so ga v Istro zanesli begunci svetne-ga in duhovskega stanu iz Celja in okolice. To pa posredno zopet dokazuje, da so v rimski dobi mučenca sv. Maksimiljana v Celju poznali in častili in da ima legenda o njem zgodovinsko podlago.
Razumljivo je, da je pri nas češčenje sv. Maksimiljana najbolj znano in priljubljeno v mariborski škofiji, ki ji pripada mesto Celje. Še vedno je Maksi-miljan mnogim vernikom krstni patron. 12. oktobra se obnavlja njegov spomin tuđi pri sv. mašah in v duhovnih dnev-nicah. A. M. Slomšek mu je posvetil drugi letnik svojih Drobtinic leta 1847 s ;  posebno svetnikovo sliko nad celjskim ',   mostom in s pesmijo, ki jo je sestavil ■   Luka Jeran. Prvi njegov življenjepis v ;  našem jeziku pa je izšel leta 1815. !  Napisal ga je profesor J. A. Zupančič.
;   Sv. Maksimiljana upodabljajo v ško-
',   fovskih oblačilih s pastirsko palico ali
>   s križem v levici, s palmovo vejo ali
;    mečem v desnici.
'    Op.: Manj znani opis delovanja tega
svetniškega škofa, ki je deloval v naših krajih, je zanimiv tuđi iz zgodovinskega stališča, zato naj bo kratko obelodanjen.
(Leto svetnikov IV)
PovzeU Franc Veider
NAŠA           Š    O    L    A
^rfieofogi pri naši sofi
Kot vemo, je možnost, da se bo ob soli gradila športna' hala, zato so arheologi iz Zavoda za kulturno in naravno dediščino in Kranja začeli s sondiranjem zcmljišča. Do sedaj so prišli do najdb iz prazgodovinske dobe in rimske dobe. Če pa se bo dvorana gradila, bodo izkopali se širše površine, kar pomeni, da borno o zgodovini našega kraja izvedeli še več.
Izkopavanja vodi mag. Draško Josipovič, ki je prijazno sprejel učence naše sole. Veliko nam je razloži 1 o najdenih predmetih in zgodovini našega kraja. Ta je še posebno zanimiva za učence 6. razredov, saj se ravno zdaj učimo o dobah, iz katerih so zgodovinski viri, najdeni pri soli. Našli so veliko zanimivih predmetov.
Nekateri i/med njih so:
- ognjišče, pokrito z ilovico iz prazgodovinske dobe,
- rimski zid večje stavbe iz rimske dobe,
- bronasta igla iz stare železne dobe,
- fibula iz železne dobe,
- deli sklcde iz prazgodovine, izdelana je iz ilovice, osmojena z neko še neznano snovjo.
Našli so tuđi: lep brus, strgalo, žlindro, pinceto in še veliko drugih predmetov.
Bilo bi zanimivo, če bi arheološko najdišče razširili. V tem primeru borno verjetno edina šola v Sloveniji, ki bo imela tako rekoč arheološko najdišče "na dvorišču".
Tina Štrubelj, 6. a
EU
MENGŠAN
/slA f Of OLDA^SKf D£3AVaJOST1
V vrtcu Gobica
pripravljamo zanimive urice,
za vse tište otroke, ki se še pazijo
pri svojih babicah.
Biti pri babici je čudovito,
zabavati se s svojimi vrstiki pa je
zanimivo, igrivo in zabavno.
In kaj vam pripravljamo?
Najbolje, da vam dragi starši in otroci, napišem urnik dejavnosti.
Ob ponedeljkih in sredah med 16. in 18. uro
prijeten fant, ki mu je ime SAMO
in je absolvent Fakultete za šport,
vodi športno vadbo BABY PAČE;
vadba je primerna za otroke od četrtega leta dalje; športni vadbi se lahko priključijo tuđi vsi
tišti gibanja željni otroci,
ki obiskujejo vrtec, prvi in drugi razred
osnovne sole.
•   •   •
Kdor rad "pača" in dela "potičke",
pa sedaj tega ne more več početi doma,
ker je zunaj vedno bolj mraz,
naj priđe v sredo ob 17. uri v
Keramicno delavnico "PISKRČEK",
kjer bo pod vodstvom gospe Marije Pezdirc
oblikoval glino; s svojimi izdelki bo lahko okrasil
svoj kotiček ali sobico.
•   •   •
Anito pa tako vsi Mengšani poznate. Ona pa
bo ob četrtkih ob 16. uri vodila že ustaljene
CICIBANOVE URICE.
NAŠ         VRTEC
Teden
vseživljenjskega učenja v vrtcu Gobica
Skupaj z Andragoškim centrom
Republike Slovenije smo tuđi letos pripravili
Teden vseživljenjskega učenja.
Staro reklo pravi, da se učimo vse življenje, pa še umremo neumni. Življenje današnjih dni je hitrejše, zahtevnejše, skratka naporno. Lovimo čas ali pa čas lovi nas, kakor kdaj. Včasih nam pa le uspe, da za hip postanemo in nečemu prisluhnemo, nekaj na novo poizkusimo. Tak postanek ni nikoli zaman. Vedno se nam obrestuje. Na tak prijeten postanek se spomni-mo, kadar smo slabe volje, pa nam spomin i prikrade nasmešek na obraz. In kaj je lepšega kot smejati se, smehljati, premišljevati in pogovarjati se o lepih stvareh. In lepe stvari so se dogajale vsem tištim staršem in njihovim otrokom, ki so si vzeli čas in preživeli z našimi gosti dobro uro svojega prostega časa. Najbolj so ob tem uživali otroci, saj so imeli svoje starše poleg sebe, ukvarjali so se z enakimi vsebinami. Veliko smo se naučii drug od drugega, spoznali smo, kaj nas zanima, kaj nas pomirja, otrok se je ponovno prepričal, da je njegova mama prijateljica z njegovo vzgo-jiteljico. In kaj je lepšega kot zjutraj iti k mamini prijateljici.
Vsi Ijudje, ki smo se v vrtcu srečali v Tednu vseživljenjskega učenja, se poznamo drugače, bolj prisrčno, manj formalno, bolj domače.
Zadeli smo glavni dobitek prijetnega življenja, postali smo dobri znanci, čez nekaj časa dobri prijatelji, ki si borno pomagali tam, kjer bo to mogoče.
Naučiti se razumeti sočloveka in mu znati pris-luhniti, kadar to potrebuje, pa je velika umet-nost, učimo pa seje vse življenje.

MENGŠAN
NAŠ      VRTEC
KAJ JE RUMENO?
Zdi se mi zelo po-membno, da se otroci čimprej naučijo ne samo razlikovati, pač pa tuđi poimenovati barve s pravimi imeni. Zmotno je mnenje, da otroka naučimo - zelena kot trava, rdeča kot kri, rumena kot sonce... S tem še nismo naredili nič. Veliko otrok ima na podlagi takšnega nepravilnega učenja težave s poimenovan-jem  barv še v mali
_____________________     I soli, saj se mora učiti
imena barv kar dvakrat. Zato sem se odločila, da že v skupini "Polžki" (2-3 leta) pričnemo s spoznavanjem in poimenovanjem barv. Odločili smo se za rumeno barvo. Spodbuda je bilo jesensko drevo, ki je dobivalo prve rumene liste.
Nato pa smo zbrali v vrtcu vse igrače, ki so rumene barve. Otroci so skupaj s starši poiskali rumene predmete tuđi doma in jih pri-nesli v vrtec. Tako je postala naša igralnica kmalu polna rumenih predmetov. Veliko smo risali z rumeno, barvali, modelirali z rumenim plastelinom, tiskali z rumeno barvo. Telovadili z rumeni-mi obroci, žogali smo se z rumenim balonom in počeli še mnogo stvari. Otroci so ob tem uživali. Kmalu so otroci sami začeli opo-zarjati na rumene predmete. Pa tuđi razlikovati, kar ni rumeno. To pa je bil tuđi namen našega "raziskovanja".
Zapisala Olga Bernik Zor Vrtec Gobica Mengeš
Prav neverjelno je, kaj vse se spomnijo Ijuclje, da bi dokazali, kako vzdržljivo je najrazvitejše bilje na našem planetu. Glovek je brez uporabe dodatnega kisika prišel na najvisjo goro sveta, sam se je podal na Sevemi tečaj in leđne blodil po ledenih prostran.st.vih, preplaval je Atlantski ocean, pretekel Ameriko, in še bi lahko naštevali človcška i/.črpa-vanja, ki so za naketere že na drugi strani možnega, drugi pa trdijo, da v lem uživajo. Vendar, da bi bili pripravljeni pripejati telo do skrajnili zmogljivosti, so v ekstremnih špor-tili potrebna desetletja trdega treninga. Potrebno si je že dovolj zgodaj začeti pridobivati i/kušnje, vendar postopoma, brez brezglavega pretiravanja.
Letos sem imel v nacrtu vožnjo po italijanskih Alpah, ki pa sem jo še malo razširil v l;rancijo, Svico in Avsliijo. Na pot sem se odpravil v deževnem in mračnem jutru 17. junija. Prve kilometre na poti me je spremljal klubski kolega Niko Urankar, ki mi je dajal še zadnje nasvete in moralno pod-poro. Tako sem za slab mesee dni zapuslil Mengeš in pred vmitvijo domov je bilo potrebno prekolesariti približno 5000 km alpskih čest in okoli 40 gorskih prelazov.
Dcž je ponehal in ob zapuščanju Slovenije v Ratečah je sonce že močno pripekalo. Nekoliko prej, kot sem pričako-val, se je pojavila tuđi kriza - že ob koncu prvega dne. Ponavadi se mi kriza pojavi sele drugi ali tretji dan in nato Iraja dva do tri dni. V teb deh mora biti kolesar zelo previ-
1^HHH9EK!9ES3HHH
0® QGaQ3QaQi]@[SQ[i] /AVJgMfi]
•         A.N.A.S. Corapartlmento đi MILANO
Provincls đi SONOR1O km 26 «0OO
|so i\ Gavia
jn 2652 situ            ,

MENGŠAN
den in mora kolcsariti /. glavo, brcz pretiravanja, kajti noge se slej ko prej navadijo na nov bioritem in kriza bo minila, kar se je četrti dan tuđi zgodilo. Pol me je vodila od Rateč proti Dolomitom in prek Jaulenpassa (2099 m) proti Stclviu. Vzpon na najvišjo točo na poli - prelaz Slelvio (2758 m) je bil dokaj idiličen (26 km enakomernega vzpona, med Irumami drvečih, vcči-noma nemških moloristov) in manj naporen, kot sem pričakoval.
Sicci" pa scm bil dnevno na kolesu od jutra do večera (izjemoma je bilo ludi nekaj ur noene vožnje) in ob takeni celodnevnemu kolesarjenju je bilo potrebno dnevno zaužiti 6-8 lilrov tekočine in vsaj še 6000 kalorij vncšenih s hrano, prcdvsem teslcnina-mi, sadjem in čokolado.
Po približno tednu dni vožnje v Alpah sta sledili dvc ravninski etapi (303 km, 270 km) preko Padske nizine do Genove in proti Monte Carlu, kjer sem se obrnil proti francuskim Alpam, kjer scm doživcl pravi vremenski šok na Col ti. Agndlu (2744H1). /c ob vznožju 22 kilometi'skega vzpona so bile vremenske razmere zelo slabe, ki pa so se z vsakim dodatnim visinskim metrom samo slabšale, Vendar pa mi trmasta kolesarska duša ni dovolila vrnilve in tako sem se izgubil v meglo in sneg ]>ix>ti vrhu prelaza. Na vrhu sem navlekel naše sedem slojev oblaeil in se spuslil v dolino. Ob spustu se je bilo potrebno nekajkrat ustaviti in usposobili premrznjene prste za zaviranje.
Naslednji dan je sledila etapa prek Sestrični (2033 ni) proti dolini Aoste, kjer sem opravil z nekaj vzponi v okolici Monl Blanca. Med njimi je bil tuđi najdaljši na Col du Gd.St. Bernard (2472 m, 35 km vzpenjanja), ki pa ni bil pretirano strni, vendar najlepši med vsemi. Prav tu, daleč od doma,
sem doživel najlepši trenutek na svoji poti, za katerega pa je poskrbela nara-va s svoji magičnimi čari. Sonce se je ravno počasi nagibalo v zaton. Na vzhodu in severu so se vse gore s snežnimi  kapami  bleščale v  rumeni
barvi, v doline pa so legale temno modre sence. 'J'u človek spozna, da je vse listo, kar je resično lepo, na voljo zastonj ali skoraj zastonj. /a lo ne potrebuje bogaslva, imeli mora le odprte oči in odprto srce. Potem morda doživi spet tisli mir, ki ga vsi potrebujemo, a zaman hlastamo za njim sredi nemirnega življenja, ki je poslalo naša edina resnična stvarnost.
Kolesarjenje se je že močno prevesilo v drugo polovico in na vrsto je prišla kraljevska etapa - "otapa s petimi zvez-dicami". Sicer ne najdaljša, le 244 km, vendar s svojimi os-mimi prelazi in 91 km vožnje v klanec zagotovo najtežja. Med vsemi temi vrša-ci se je bilo potrebno povzpeti ludi na Mo-rtirolo (1852 ni), prelaz okoli katerega se prepletajo mili o ko-lesarskih "bogovih". Na      Morlirolu      se
Za konec pa še najpomembnejše - STATISTIKA:
Kolesaril: Gorazd Lukan - Mengeš
Št. kilometrov: 4660
Št. etap: 23
Povprečno na dan: 202,6 km
Št. prelazov: 44 (20 višjih od 2000 m)
Visinska razlika: 50.000 m
Najdaljša etapa: 303 km
Ure na kolesu: 207 ur oz. 9 ur dnevno
Zahvalil hi se KD Mengeš in njegovim članom za prijeten sprejem ob vrnitvi v Mengeš in vsem sponzorjem: CMT, Brigita Market, Marlon, Claso, Avtogume Gregorc, Rolete Kosec janez, Limato, Pa-Ko, Zavese Sršcn, Cevi Jelen, Ha-Ni, Hit-Fit, Svečastvo Pire.
KRALJEVSKA ETAPA (PINZOLO - EDOLO) - 91 km vožnje v klanec.
ŠPORT
HocMor
PaBhdlie 2504m UM.  £
večkrat odloča Giro di Italia, svojo prvi zmago na Giru si je prav tu zagotovil legendarni Bask Miguel Indurain. Po dvoumi vožnji v klanec, kjer je strmina tolikšna,   da   bi   bila   primernejša   za . alpiniste koi za kolesarje, sem prispel na vrh - kolesarski Mont Blanc je bil osvojen. S lem sem demantiral vse itali-janske kolesarje, ki so mi ob skupnih pogovorih     zalrjevali,     da     nimam \ možnosti   priti   s   svojo   prtljago   na Mortirolo. Kot kaže, ne poznajo moči trme "slovenskega Janeza". Čakalo me je še 1000 km do Slovenije, vendafBJB mi   je   sedaj   vse   to   zdelo   le ^B malenkost.  Tako  sem  res  po  nerap dneh prispel v Slovenijo. V toplem julij- i skem soncu sem opazoval našo deželo :l! - prav nič na tem svetu se ne more kosali   z   lepoto,   ki   se   siplje   prek ■> slovenskih gora.

MENGŠAN
Najtežji gorski tek na Grintavec uspel
Start v Kamniški Bistrici.
V drugem poskusu je članom Alpinističnega odseka Mengeš uspelo izpeljati drugi gorski tek na Grintavec. Čeprav bi tek moral biti v nedeljo 14. septembra, smo ga zaradi varnosti, sneženja na visini 2200 m, kljub mednarodi udeležbi s petimi tekmovalci in s svetovnim prvakom Feroga ter našimi najboljšimi tekmovalci preložili na 20. september. Za slabih 16 km dolg tek je bilo treba premagati 1975 metrov visinske razlike, prijavilo se je 46 gorskih tekačev, triatloncev, gorskih kolesarjev ter nekaj znanih rekreativnih športnikov. Med favorite so omenjali Igorja Šalamu-na, ki je enakovreden svetovni eliti, sledi Marjan Zupančič, odličen ekstremni tekač, trikratni zmagovelec triatlona v Bohinju.
Takoj po startu je vodstvo prevzela šesterica: Zupančič, Šala-mun, Melinc, Zore, Močnik in Urh. Na Kokrško sedlo je prvi
Junaki Grintavca (od leve): Šalamun, Zupančič in Ivan Urh.
pritekel Igor Šalamun, takoj za njim pa lanskoletni zmagovalec Marjan Zupančič. Zadjih 200 m proti vrhu je Šalamun pospešil ter za šest sekund prehitel Marjana Zupančiča. Tretje mesto je zasedel domačin, dolgoletni reprezentant v gorskih tekih Ivan Urh, četrti Stojan Melinc iz Kobarida, na peto mesto pa se je uvrsti I Zvone Zore.
Med ženskami je zmagala Olga Grm ter svoj lanskoletni čas izboljšala za šest minut. Drugo mesto je pripadlo Šonji Bernard, udeleženki letošnjega svetovnega prvenstva v gorskih tekih. Na tretje mesto se je uvrstila kolesarka Majda Miklič. Najstarejši udeleženec Miha Horvat (letnik 1938) je kljub šestim križem zmogel pot v dveh urah in osmih minutah.
Dare Božič
1. MESTO IGOR ŠALAMUN (AD MARIOR)           1:25.22 2. mesto Marjan Zupančič (Stop team)                  1.25.21) 3. mesto Ivan Urh (Stop team)                              1.26.20 4. mesto Stojan Melinc (TK Kobarid)                    1.28.26 5. mesto Zvone Zore (Šmarnog.naveza)                 1:29.36 6. mesto Metod Močnik (Calcit Kamnik)                1.32.26 7. mesto Jože Rogelj (BTC Baucr)                          1:32.34 8. mesto Blaž Mihelič (Ljubljana)                          1:32.41) 9. mesto Klemen Hančič (KD Kamnik)                  1:38.10 9. mesto Matej Krebas (Gornji grad)                      1:30.10 9. mesto Tomaž Iglič (Pizzcria Nyami)                   1:38.10 12. mesto Klavdij Maraž (Šempeter)                     1:39.48 13. mesto Darko Hrovatin (Vipava)                       1:40.50 14. mesto Lađo Kveder (KD Kamnik)                     1:41.43 15. mesto Jože Stefe (Peko Tržič)                         1:41.55 16. mesto Silvo Magvar (Stahovica)                       1:42.14 17. mesto Anton Pančur (ŠRD Poreber)                 1:43.45 18. mesto Matjaž lakovec ( )                                1:44.45 19. mesto Scbastjan Zarnik (Kamnik)                    1:46.16 20. mesto Jernej Kline (  )                                  1:47.10 21. mesto Milan Hodnik (Triat.klub Bohinj)           1:47.40
POKROVITELJ TEKME:
Avtoličarstvo Papež in Avtomehanika Cotman
SPONZORJ I,
Kl SO FINANČNO PRISPEVALI ZA IZVEDBO TEKME:
Elektronika, Calma d.o.o., OMina Kamnik, KGM Kalan, Krovstvo Bauman, Občina Mengeš in Gostišče pri MejafSu.
SPONZORJI,
Kl SO MATERIALNO PRISPEVALI ZA IZVEDBO TEKME:
Intcrshop Kameleon, Kernostik, Proloto sport Kamnik, Kemis, Foto Grohar, Sitotisk Jesenovec, Svilanit, Trgovina Mery, Data print, Sitotisk Gabrilo, Skit d.o.o., Alp sport, Scrgcja Humar, Miran Martinjak ter sncmalcc Latio Pestotnik.
ŠPORT

22. meslo Macuh Peter (Šmarnog.naveza)             1:4'J.14     ; 23. mesto Jože Kempcrle (Lek Ljubljana)                1:50.16     j 24. mesto Milan ŠuSteršič (ŠD Amso)                    1:52.32     i 25. mesto Peter Bcrtoncelj (Kondor)                    1:53.17     j 26. mesto Olga Grim (Klub trmastih)      1 :!>3.46 1. ženska     i 27. mesto Tomo Petek (ŠD Šmartno)                    1:57.00     i 28. mesto |anez Krek (Kondor)                              1:57.41     i 29. mesto |ure Podbevsck (Rock Shox leam)         1:58.,22     ; 30. mesto Živko Milakovič (Ljubljana)                   1:58.57     i 31. mesto Šonja Bernard (Ljubljana)       2:00.28 2. ženska     i 32. |anez Tušek (Atair)                                      2:01.15     i 33 mesto Samuel Radman ()                                2:01.46 34. mesto Boris Kolman (Atair)                             2:07.53     ; 35. mesto Miha Horvat ((Kamnik)                        2:08.03     i 36. mesto Jernej Petrovčič (ŠD Polž)                    2:08.13     i 37. mesto Bojan Prijatelj (Dravljc)                         2:09.40     i 38. mesto Dušan Močnik (Radomlje)                     2:11.17     : 39. mesto Majda Miklič (Orka-Dol)                     2:15.23     i 40. mesto Bojan Zvržina ()                                 2:17.55     | 41. mesto Saso Isakovič (Ljubljana)                      2:20.03     i

MENGŠAN
Kot trener je začel clelati v Smučarskem klubu Mengeš leta 1978. Pravi, da je bil to takrat kar močan klub, ki je kasneje začel stagnirati, zlasti v zadnjih desetih Ietih, lemu pa so botrovale tuđi slabe zime. Zdaj se stara tradicija spet obuja, vendar Cveto meni, da bi bilo potrebno za to narediti še veliko več.
Na tekmah je spoznal Aleša Gartnerja, takrat trenerja moške B ekipe in ta ga je povabil k sodelovanju v jugoslovanski moški smučarski B reprezentanei. Kasneje pa je posta I trener ženske A ekipe.
Bojan Križaj je takrat vzpostavil slik s Skandinavije, ki je postala naslednji korak za Cveta Jagodica, saj je kot samostojni smučarski trener odšel v Islandijo, v klub Akurerv, tam prevzel vodilno vlogo, bil pa je tuđi trener v državni reprezentanei.
V Slovenijo se je vrnil leta 1991 kot trener mladinske ekipe. V tej ekipi sta bila takrat tuđi Jure Kosir in Aleš Brezav.šček. Že naslednje leto pa je odšel v ZDA in tam treniral tri fante iz A ekipe, med njimi tuđi nam znanega Jeremvja Nobisa, potem pa je prevzel tri dekleta iz mladinskih vrst.
CVETO JRGODIC
Bil je trener v Smučarskem klubu Mengeš, najprej pomoćnik in nato trener v tedaj še jugoslovanski reprezentanei, štiri leta je delal v Skandinaviji, dve leti v ZDA, nato nekaj časa v Kanadi, sedaj pa je trener moške smučarske reprezentance v Južni Koreji. Tako bi lahko kratko opisali kariero Cveta jagodica.
Lani je delal kot glavni trener ženske ekipe v enem od kanadskih klubov (Whistler Mountains ski Club), nadalje-val pa je tuđi delo z mladimi, saj je treniral tri mlade kanadske smučarke, ki so se vse kvalificirale v kanadsko ekipo.
v
Ze ko je bil v ZDA, je prirejal poletne kampe za smučarje iz Južne Koreje.Ti so ga potem povabil i, da prevzame mesto trenerja za Južno Korejo. O smučanju v Južni Koreji pravi, da se ni bati, da bi popularnost tega športa padla zaradi slabih zim, saj je tam vedno dovolj umet-nega snega. Korejci v smučanje veliko vlagajo, imajo pa tuđi nekaj smučarskih gimnazij. Cveto meni, da je potrebno vlagati sredstva predvsem v mlade.
V mentaliteti Južnih Korejcev ga je pre-senetilo njihovo selekcioniranje, ki je opazno tuđi na smučiščih, saj so tam različne čakalne vrste za različno dobre smučarje. Zanimivost je tuđi, da imajo kar tri različne dnevne karte, saj je zaradi velike gneče nemogoče, da bi smucali vsi hkrati in pri tem še delali zavoje. Delitve pa so opazne tuđi po finančni plati, saj imajo člani klubov, t.j. finančno bolj podprti, svoja smučišča.
Cilj njegovih varovancev v korejski reprezentanei v tej smučarski sezoni pa bodo uvrstitve okoli dvajsetega mesta.
"Slovensko smučanje ne bo nikoli nazadovalo, zaradi dobrega zaledja," je dejal Cveto. K temu sta po njegovem mnenju veliko pripomogla Kosir in Miklavc. Jure Kosir, ki je imel nekolilko slabšo lanskoletno sezono, še ni dosegel vsega, saj je slabša sezona za smučarje povsem normalen pojav. Tuđi ženske, pravi Cveto, držijo stik s svetovno elito. Šio naj bi za generacijo na vrhuncu, ki še ni bil popolnoma dosežen v preteklih sezonah. Taki generaciji običajno sledi praznina, ki pa se po nekaj Ietih ponovno napolni. Tuđi po svetu smo znani kot smučarska velesila.
Tuđi o smučanju v Mengšu je Cveto povedal nekaj besed. Pravi, da bi lahko pozi mi na mengeškem hribu naredii več, npr. igre na snegu, ki bi pokazale čar smučarskega športa. Tako bi popravili škodo, ki so jo naredile slabe zime v preteklosti in morda bi določen čas lahko prinesel tuđi vrhunskega športnika.
Na vprašanje, kje so najboljši pogoji elela, Cveto odgovarja, da je v Ameriki največja možnost sodelovanja tuđi z ostalimi športnimi trenerji. Vendar pa tam zainteresiranost za ta šport ni tako velika kot pri nas.
O slovenskih smučarskih trenerjih Cveto meni, da so v lujini zelo cenjeni zaradi uspehov v zadnjih Ietih, pa tuđi zaradi zagnanosti, strokovne usposob-ljenosti in šolanosti na vseh področjih.
Cveto Jagodic ne izključuje možnosti, da se bo enkrat spet vrnil v Slovenijo. Vse to potovanje po svetu ga je navdalo z občutkom ponosa na to, kar imamo in vedno znova se razveseli pogleda na Kamniške planine, ko se vrne domov,
Š    P    O    R    T

MENGSAN
Tenis     |
Tekmovalna teniska sezona je končana. Mladi tenisači Tenis top kluba iz Mengša so zaključili uspešno nastopanje na tumirjih. Udeležili so se 47 tumirjev Teniske zveze Slovenije. Po doseženih rezultatih sta izstopali predvsem Tjaša Pavli in Manuela Čučič.
O Najboljša dosežka Tjaše Pavli, ki nastopa v kategoriji do 14 let, sta bila:
- polfinale na OP Portorož,
- finale na OP Triglav Kranj.
Sezono je tako končala kot 10. najboljša v Sloveniji.
O Manuela Čučič, ki nastopa v kategoriji do 9 let, pa je dosegla:
-  finale na Maxi-pokalu (neuradno državno prvenstvo z mednarodno
i   udeležbo), Spin Domžale,
i   -   zmagovalka   Svving   pokala   v
I   Radencih.
Blažjanežič
Mengeški skakalci
na poletnih tekmovanjih v smučarskih skokih na plastiki
■    Čhini   Smučarsko-skakalnega   kluba Servis Debevc smo v zadnjem mesecu na poletnih državnih in regijskih prvenstvih preverjali svojo pripravljenost.
■  Žal začetek ni bil najbolj spodbuden. Na državnem prvenstvu za dečke do 11 let v Račni pri Grosupljem je bil najboljši Gašper Hribar po prvi seriji ćelo na 15 mestu, žal pa je v drugi seriji padel, pa kljub temu bil 43. Najmlajši na tekmi, šestletni Gregor Skok pa 46. od skupno 97 udeležencev iz vse Sovenije.
■  Na naslednji tekmi, na Gorenji Savi, ki je štela za gorenjsko prvenstvo, je bilo že dosti bolje. Kot člani ekipe, ki smo tek-movanje   na   45-metrski   napravi   tuđi priredili, so se odrezali že veliko bolje. Tako   je   Luka   Mali   osvojil   16.,   Rok Benkovič pa 17. mesto.
■  Vrhunec pa je bil nastop na državnem prvenstvu za dečke do 9 let na Glenci pri Žirovnici, na napravi s kritično točko pri 15 metrih. Tuđi po mnenju poznavalcev je bila to tekma živcev. Med 82 dečki le kategorije, ki v državnem merilu krojijo sam vrh,  je  Blaž Trplan  pribori!  svoji ekipi odlično 12. mesto, Grega Skok pa je bil z drugim najdaljšim skokom v prvi seriji ćelo tretji, kljub padcu v drugi seriji pa še vedo dober 26. Čeprav je Blažcv rezultat zavidanja vreden, pa po mnenju
njegovega trenerja Aleša Sela ka še vedno manjši, kot je sposoben.
■  Tuđi v Velenju na prvenstvu članov je imela  Mengeška   ekipa   svojega,   čeprav edinega predstavnika. Do je David Kusler, ki se je med lakimi asi, kot so Primož Peterka in ostali reprezentanti na 80-metr-ski skakalnici enakovredno boril za čim boljši rezultat.
■  Poleg tekmovalnih uspehov pa je ekipa Smučarsko-skakalnega   kluba  Servis   Debevc dosegla še organizacijskega. Na že omenjeni tekmi na Gorenji Savi pri Kranju smo   priredili    gorenjsko    prvenstvo    in ponovno dokazali, da znamo biti dobri gostitelji. V veliko pomoč pa so bili tuđi sponzorji, ki so prispevali bogate nagrade za najboljše. Tako sta Občina Mengeš in Kovinopasarstvo Dolinšek Mengeš prispe-vala pokale, Beiersdorf iz Ljubljane koz-metične izdelke, Baloti Domžale in Bohm iz   Ljubljane   sta   priložila   predpražnike, kozmetični salon Ktaline Ljubljana pa son-čenje v svojem solariju. Za  lačne pa so poskrbeli  v  piceriji  Botana  Lahovče  in piceriji Skok Katnnik tor v Hramu Rožce iz Mengša, za vse udeležence pa je Brigita market   iz Mengša   prispcval  posladek  v obliki čokolade.  Glavni  klubski  sponzor Servis Debevc pa je podaril majice in kape.
Jože Trplan
ŠPORT
ŠPORT
9-letni Gašper Hribar med najmlajšimi skakalci na 45- metrski skakalnici v Kranju.
% ČiKlovito pokale je podclil g. Miha Debevc, ^fet-tf:           glavni sponzor našega kluba.
gTil
MENGŠAN
Novo balinišče
■  Zopet se oglašam s svežimi novicami z balinišča. Tekmovalna sezona se je za letos končala, in sicer za našo sekcijo precej neuspešno. Potem ko je nas in verjetno tuđi vas lanski uspeh, uvrstitev ekipe Mengša v I. ligo  LOBZ-a  zelo  razveselil,  moram  žal sporočiti, da je ekipa izpadla iz te lige. Vzrokov je več; od prezaposlenosti nekaterih igralcev do neresnega pristopa drugih. Vemo pa, da je balinanje v sedanjih razmerah tek-movanja zelo resen in zahteven šport. Eden od vzrokov neuspeha, ki ga borno analizirali, je tuđi ta, da so nekateri igralci že pred začetkom sezone zahtevali za naš Upravni odbor nesprejemljive denarne premije in ker na to nismo pristali, so posledice tu. Naj omenim, da nas je čez 80 članov in da se financiramo sami.
■  Denar vlagamo v objekte, ki jih nujno rabimo za delovanje sekcije (nimamo za-dovoljive električne napeljave in sanitarij). Pri vsem tem zaenkrat ne vidim možnosti, da bi plačevali še igralce. Mislim pa, da če 10 do 20 članov redno hodi na udarniške acije, tuđi nekateri igralci ne bi smeli misliti na denar, ko se v dresih borijo za barve kluba.
■ Ekipa Fit-Topa se je uvrstila po pričakovan-jih v zlato sredino lestvice. 4. septembra smo se  udeležili  tumirja v  Kamniku  in  med dvanajstimi  ekipami osvojili  pokal  za 3. mesto. 12. avgusta smo organizirali maraton med Mengšem in Budničarjem iz Količe-vega. Po štiriindvajseturnem boju so zmagali gostje.  Izid je bil  155:181.  Revanš sledi naslednje leto. Pred maratonom smo organizirali manjšo slovesnost ob otvoritvi nove brunarice.   Pozdravne   besede   in   besede pohvale ter vzpodbude nam je izrekel gos-pod podžupan Peter Janežič. Prisotne so bile tuđi harmonikašice kluba Župan, ki so za boljšo voljo zaigrale nekaj poskočnih pesmi.
■  Hvala vsem, tuđi Pisku ml., za dobro ozvočenje.To, da je 27 članov, ki so sode-lovali pri gradnji brunarice, naredilo čez 800 ur, pa naj bo informacija za konec.
Marjan Tomazin, predsednik BS
Krščeni smo kot Kulturno društvo Antona Lobode
Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke pri Mengšu si je pred 3. leti s ponosom nadelo ime loškega rojaka, dramskega igralca, režiserja, pevca in godbenika, in mislimo, da smo mu z našo dejavnostjo samo v čast. Zato nas ne boli toliko, da ime našega društva denimo pravopisno spakedrajo (rečejo ali zapišejo KD Anton Loboda, ko je edino pravilno uporabljati 2. sklon v takem poimenovanju), ampak ga spremenijo v Petra Lobode ali Franca Lobode. To se kljub našim nenehnim
opozorilom dogaja prav upravi Občine Mengeš in društvu Mihaelov sejem. Lahko bi ugotavljali, zakaj take zamen-jave (asociacije z drugimi društvi), vendar se nam zdi, da gre predvsem za malo-marno in omalovažujočo rabo imena. Zato se resnično obraćamo na vse, ki javno naslavljajo Kulturno društvo Antona Lobode, da ga poimenujejo prav, tako kot je bilo tuđi registrirano.
Tajnik Jože Brojan
Se vidimo, ko se snidemo
In zbrali smo se v idiličnem kotičku ob vznožju značilne mengeške Gobavice. Na eni strani šola - hiša učenosti, na daigi strani igrišča in zameniti Fit-Top z urejenimi restavracijskimi prostori.
V enem izmed teh prostorov smo se v petek srečali, zbrali, videli in poklepetali nekdanji učenci petih razredov iz leta 1964 in hkrati učenci osmih razredov iz leta 1967.
Kaj naj rečem? Bilo je nadvse lepo. Obe z gospo Maro Lužar sva zopet postali razred-ničarki 5.a in 5.c razreda. Prav hitro so "učenci" pripravili kateder in pričeli smo z razredno uro. Po ugotovljeni navzočnosti je vsak izmed prisotnih z nekaj stavki opisal svojo življenjsko pot. Tako smo se med seboj še bolj spoznali in s tem poglobili prijateljske vezi.
Skrbno sem prisluhnila pripovedovanju. Ni bilo čutiti bahavosti, hvalisanja, pre-vladovanja nad nečem, kom. Mnogi stavki
so izžarevali srečo, zlasti, ko so pripovedo-vali o družinah in o delu, ki ga opravljajo.
Tedaj sem v mislili priklicala razredno uro, ki sem jo imela z njihovimi starši. Še skoraj vsi jih imajo in ob zaključku "te razredne" ure sem se namenila, da spo-ročim svoja viđenja in viđenja Mare Lužar staršem teh učencev in njim samim.
Verjemite, lepo smo vzgojili te otroke in veliko naučili. Vsak ima svoj poklič in vsi so pri svojem delu zelo uspešni. Eni v do-mačem kraju, drugi v drugih predelih naše domovine. Pa tuđi v lujini. Se pravi, znajo!
Zelo so olikani. Ves čas so prevladovali spoštljivi pogovorni stavki, prepleteni s humorističnimi domislicami. Pa kako znajo biti pozorni.
Danes so "li najini učenci" gospe in gos-podje. V imenu obeh "razredničark" se jim za lep večer zahvaljujem z željo, da vse lepo kar imajo, prenašajo na svoje otroke.
Štefka Mlakar
Š   P  O   RJp
VAŠA           POŠTA
Kulturnega družtva Antona Loboda iz Loke pri Mengšu
^T   V resistcr društev , Ki ae vodi  pri Sekretariatu  za notranje ^^
W     zadeve Obćine Domžaie se pod zap. atev.  272  vpiše  KULTURNO    ^k
m        DRUŠTVO ANTONA LOBODE  Loka pri Mengšu , 3 sedežeo v Loki pri    ■
M        Mengšuiu z obuoejcic dclovanja v LOka pri Mengšu, Dobeno, Topole ^J
^^^    in Nengcu.                                                                                   ............—^~*m^^*^0^
______KUD Anton Loboda ,)c dne  21.11.199'' dalo zahtevek  za vpls društva

MENGŠAN
VAŠA      POŠTA
Spoštovani!
Naj vas prosim najprej za opravičilo zaradi slabe pisane, ker pišem oh petrolejki in s poškodovano (počena kost) roko.
Rad bi se zahvalil vsem odgovornim na občini, da se kljub dokumentaciji socialne službe iz Domžal in mojim prošnjam ne odzovejo vsaj s pova-bilom na razgovor.
Stvar je iakale-. po zakonu o denacionalizaciji je en dol bivše lovama Melodija nekdo lastuinil. V lem delu stanujem jaz. Ko je Melodijo odkupi-la Eleklrolehna, je lastninjenemu delu odklopila elektrika in vodo. 0 mojih stanovanjskih pogojih (nemo-gočih) pa so sezanjeni vsi, nikomur pa ni mar, da sem že 9 mesecev brez vode, elektrike in kopalnice v prostoru, k/er živim,.
Žalo mislim, da je velika sramota za odgovorne, da v 20. stoletju ne more nihče od odgovornih ničesar ukreni-li. Ali pa nočejo. Sem pač nezaposlen, redne službe ne dohim, vča-sib rad kaj spijem, pa vendar je še veliko nezaposlenih, ki sploh nepijejo. No, toliko sem hotel povedali, se zahvalili odgovornim na občini. Vas v uredništvu pa prosim, za objavo tega pisma v vašem časopisu, da bi tuđi širša javnost izvedela, kakšen odnos ima občina do enega izmed ljudi, ki žive "na robu". P.S.: Pismo z enako ali podobno vse-bino bom, če se nihče od odgovornih ne bo odzval, poslal ludi odborom in varstvu za zaščilo človekovih pravic.
Dušan Trpin
HUMOR
Smeh ili greh
PO TELEFONU
"Draga, si ti? Naj ti povem, da so mi zvišali plačo. Zato sem si kupil nov čudovit avto. Poleg tega mi je umrla teta in mi zapustila hišo. Ključe že imam. Si /a to, da se čim prej poročiva?"
"Seveda dragi, čudovito. Kdo pa kliče?"
NAPAČNA ZVEZA
Po kosilu mož naroči ženi: "Malo bom zadremal. Ce me kdo kliče reci, da me ni doma."
Nekaj minut kasncje zazvoni telefon, žena dvigne slu.šalko in reče: "Doma je."
Mož jo nahaili: "Saj sem ti naročil, da reci, da me ni doma."
"Saj nišo klicali tebe," odgovori žena.
GORENJEC IN PROSTITUTKA
Gorcnjskemu Janezu je lahka dama predlagala: "Bi ti litco sa mnom kod mene?"
"A ti si Srbijanka?" je vprašal Janez.
"Jesam, pa šta?"
"Tako nor pa nisem, da bi šel s tabo v Srbijo."
Za vas zbralj. Z
OBVESTILO
Paciente obveščava,
da sva 10.10.1997 začeli s cepljenjem
PROTI GRIPI.
Dr. Marta Rižnar Bregar Dr. Cabriela Kovač Mohar
IZGUBIL SE JE MUC
V centru Mengša se je okrog 20. septembra izgubil čisto bel muc z rjavimi očmi, star 6 mesecev, po imenu Oto. Če ga je kdo videl ali našel, ga lahko prinese v Freeart na Slovensko 29 ali pokliče na telefon 739 005 (Mrak).
Knjižnica Mengeš
VABI vse otroke od 4. do 6. leta na
iPiR&mp<£Kin unmtKSii*
ki bodo ob ponedeljkih ob 17. uri
v prostorih knjižnice. Informacije v knjižnici v času uradnih ur.
VABLJENI!
OBVE' STILA
O
MENGŠAN
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, štev. 44/92 in 60/95) in 9. člena Zakona o vollitvah predsed-nika republike (Uradni list RS, št. 39/92) izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN
OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo volitev predsednika
republike, dne 23. novembra 1997
v 11. volilnem okraju
4. volilne enote.
VOLIŠČE 11.01
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta štev. 7, 11, 12, 13, 14, 16, 101, 102, 103,  K)6, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, i 16, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 131, 132, 134, 135, 136, 138, 140; Ulica Nikola Tesla,  Ulica Ivana Pengova, Vodo-pivccv.i ulica
VOLIŠČE 11.02
HALA KOMUNALNEGA CENTRA-LIKOVNO RAZSTAVIŠČE
Domžale: Karantanska cesta štev. 1, 3; Ljubljanska cesta štev. 73, 77, 77a, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97, 99; Lobodova ulica, Mestni trg, Ulica Matije Tomca, Zupančičeva ulica.
VOLIŠČE 11.03
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Karantanska cesta 5, Domžale Domžale: Karanlanska cesla 5
VOLIŠČE 11.04
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
Mestni trg 2, Domžale
Domžale:   Cesta   lalcev,   Miklo.šičcva   ulica
štev. la, lb, lc, kl, le, 3, 13, 15, 17, 19.
VOLIŠČE 11.05
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I
Domžale
Domžale: Gregorčičeva   ulica,   Mi-klošičeva
ulica štev 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 35.
VOLIŠČA 11.06
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta štev. 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 133, 137; Miklošičeva ulica štev. 5, 7, 9, ll;Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška cesta, Slamnikarska cesta, Vegova ulica.
VOLIŠČE 11.07
OSNOVNA ŠOLA RODICA Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Jarčeva ulica, Keltejeva ulica, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica, Trdinova cesta, Triglavska ulica, Zoranina ulica.
VOLIŠČE 11.08
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
Cesta talcev 6, Domžale
Zaboršt: Ihanska   cesta,   Krumperška   ulica,
Pol pod hribom, Pot za Bistrico, Šumberška
cesta.
VOLIŠČE 11.09
BIFE KIVI, DEPALA VAS
Depala vas.
VOLIŠČE 11.10
GASILSKI DOM STOB
Domžale
Domžale: Kosovelova ulica,  Krožna cesta,
Ljubljanska cesta od štev. 1 do 45 ter štev. 47,
49, 49a, 49b, 51, 53, 55; Na Zavrteh, Poljska
pot,  Pot na  Priclavko,  Ravnikarjeva  ulica,
Stobovska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska
ulica.
i   VOLIŠČE 11.11
i    KRAJEVNA     SKUPNOST     VENCJA PERKA
!    DOMŽALE, Ljubljanska 58
;    Domžale: Cankarjeva ulica štev. 1, lb, 2, 3;
i    Kajuhova  cesta   brez  štev.   1,   2, r3,  4,   5;
i    Kersnikova     ulica,     Kolodvorska     cesta,
!    Ljubljanska cesta štev. 46, 48, 52, 54, 54a, 56,
!    58, 58a, 59, 60, 61, 6la, 62, 63, 63a, 64, 65, 65a, 66, 67, 67a, 68, 70; Masarvkova ulica, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica,
i   Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica,
i   Tabor brez štev. 13, 14, 15, 15a; Taborska
i    cesta, Ulica Urna Stenovca, Varškova ulica,
i   Vodovodna cesta, Železniška cesta.
!   VOLIŠČE 11.12
|    DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
i    Kolodvorska 8, Domžale
I    Domžale: Kamniška cesta štev. 2, 3, 4, 5, 5a,
:    6, 8, 9, 10, 13d, 15; Ljubljanska cesta štev. 72,
i    72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88,
I    90, 92; Masljeva ulica.
|   VOLIŠČE 11.13
!   OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ |   Dragomelj, Pšata.
VOLIŠČE 11.14
OSNOVNA ŠOLA JARŠE Rodica, Spodnje Jarše.
VOLIŠČE 11.15
GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE Srednje Jarše, Zgornje Jarše.
VOLIŠČE 11.16
OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH Preserje pri Radomljah.
VOLIŠČE 11.17
OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmeti-
čeva   ulica,   Kidričeva   ulica,   Kratka   pot,
OBVESTILA

MENGŠAN
Ljubljanska cesta, Mengeška cesta, Za liri-bom, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica.
VOLIŠČE 11.18
OSNOVNA ŠOLATRZIN, III Trzin: Blatnica, Brezovce, Brodišče, Bergan-tova ulica, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Košakova ulica, Lo-bodova ulica, Mlakarjeva ulica, Motnica, Na jaši, Partizanska ulica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Prevale, Reboljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica, Ulica pod gozdom, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica bratov Kotar, Vegova ulica, Župančieva ulica, Županova ulica.
VOLIŠČE 11.19
GASILSKI DOM TOPOLE Topole
VOLIŠČE 11.20                                                     !
OBRTNA ZADRUGA ZORA MENGEŠ Mengeš: Aljaževa ulica, Copova ulica, Drno-vo, Dragarjeva ulica, Erjavčeva ulica, Finžgar-jeva ulica, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta brez štev. 2a, 2b in 2c, Levstikova ulica, Krekova ulica, Mcdvedova ulica, Novakova ulica, Pot talcev, Prešernova cesta, Staretova ulica, Steletova ulica, Sadnikarjeva ulica, Svct-čeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Županova ulica.
VOLIŠČE 11.21
DOM POČITKA MENGEŠ Mengeš: Glavarjeva ulica, Glavni trg, Kolodvorska cesta št. 2a, 2b, 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št. 2, 4, 6, 8, 12, 14, Zavrti številka 36 in 45.
VOLIŠČE 11.22
KULTURNI DOM MENGEŠ
Mengeš: Balantičeva  ulica,  Detelova ulica,
Janševa ulica, Kersnikova ulica, Kopitarjeva ulica, Lavričeva ulica, Mehletova ulica, Prelo-vškova ulica, Slamnikarska ulica brez številk 2, 4, 6, 8, 12 in 14, Slovenska cesta od št. 1 do 67, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Zavrti brez štcvilkc 36 in n
VOlišče 11.23
GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, I Mengeš: Cankarjeva ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta, Jarška cesta, Slovenska cesta od številke 68 dalje, Stara pot, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Vegova ulica.Vodnikova | ulica.
! VOLIŠČE 11.24
i   GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, II
I   Mengeš: Baragova ulica, Dalmatinova ulica,
i   Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova
i   ulica,   Koblarjeva   ulica,   Linhartova   cesta,
i   Liparjcva cesta, Muljava, Ogrinovo, Pristava,
I   Rašiška   cesta,   Ropretova   cesta,   Šubičeva
i   ulica, Za malnom.
I VOIIŠČE 11.25
|   TRAK MENGEŠ - NOVI OB)EKT
i   Mengeš: Hribaijeva  ulica,  Maistrova  ulica,
i   Murnova ulica, Ulica dr.  Zajca, Slomškova
j   ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica,
j VOLIŠČE 11.26
I  GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU i  Loka pri Mengšu, Dobeno.
VOLIŠČE 11.27
OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija
VOLILNA ENOTA ŠTEV. A
Okrajna volilna komisija II. volilncga okraja
Številka 00800-6/97-21 Datum: 06.10.1997
PREDSliDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJI! Mojca Smrekar - Tomelj I.r.
Kal zvezda se svetla utrne z neba, duša je tvoja odšla s svela. Ostali spomini so lepi na vse, kar tvoja je roka pisala v srce.
(družina Bizjak)
Zahvala
!       Ob boleči izgubi dragega
i      moža, očeta, starega očela
i                   in strica
i       MIHAEIA KREČA
iz Lake pri Mengšu
i
sa iskreno zahvaljujemo vsern sorod-
nikom, sosedom, prijateljem, sodelav-
|    kam in sodelaveem nabave, komer-
|    ciale podjelja T1TAN, d.d., za izrečena
1    pisna  in  ustna  sožalja, podarjene
I    svece, cvelje in prispevke za maše ler
I    spremslvo   na   njegovi  zadnji poli.
I    Zahvaljujemo se gasilskemu društvu
|    Loka in ostalim gasilskim društvom,
i    društvu VVl ler Zveza borca), Mengeš,
|    ker ste se v lako velikem šlevilu poslovili
a    od svojega člana. Iskrena hvala g.
i    I'HTRin'I'TRiai za poslovilne besede,
1    pevcem  mengeškega Zvona zet lepo
I    zapele pesmi  in g.  STOPAR-ju za
i    zaigrano Tišino.
i    Posebna zahvala gre ludi g. prođe-
1    kanu   MATlijll   ZliVNIK-u   za   lepo
|    opravljen pogrebni obred, g. direklorju
I    škofijske karitas, Ljubljana, STANETU
I    KERIN-u in g. I'HUKSU ZAJCU za šle-
1    vilne molitve in duhovno pomoć.
i    Beseda hvala je morda premalo ludi
|    za vse kar ste storili g. dr. GABRIJE1A
i    KOVAČ-MO1IAR in sestra IVA KRALJ,
I    saj sla nam s svojo stmkovno pomočjo
1    in človeško toplino in pozornosljo stali
i    ob strani vse do zadnjega slovesa.
I    Vsem prisrčna hvala in Bog povrni
i
1                             Njegovi: žena ANA,
I         hči MARIJA BIZJAK z družino,
i        hči DRAGA SKOK z družino ler
I                         ostalo sorodstvo.
I
OBVESTILA
E9
MENGSAN
Zahvala
V63. letu nas je zapustil
dobri mož, oče, brat in stric,
zet, svak in tast
FRANC KOŽELJ
Lepo se zahvaljujemo dobrim sose-dom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Tovariti Lij) Radomlje in Toscnni Domžale za denante l>risj>evke, svece in cvelje ler za lako šlevilno sj>reinslvo na njegovi prerani zadnji poli.
Hvala ludi g.   Keriuu za ojmivljeno
jiogrehno   sv.    maso,   j>ei:cem   'Avon
Meugeš ler g.   Sloparju za zaigarno Tišino.
Njegovi:
žena Poldka,
sinova Rado in MiUin
ter bči Albina z možem Simononi.
Zahvala
Ob boleči izgubi
dragega moža, atija,
starega ata, strica, nećaka,
zeta, tasta in svaka
VINKA HRIBARJA
iz Topolpri Mengšu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom, jiodjelju 1MP, pod-jelju MLADINSKA KNJIGA - TRGOVINA in jwdjelju INDUPIATI za izrečena pisna in uslna sožalja, podarjene svece, cvelje, denarno /Hiinoč in sj)remslvo na njegovi zadnji poli.
Zahvaljujemo se gasilskemn društvu TOPOLU in društvu VI'OKOjENCEV iz Merigša za nošenipnipor.
Iskrena hvala ludi jievcein, bratom I'IRNA'F za lepo zapele jjesmi in g. S'IOPARJUza zaigrano tišino.
Posebna zahvala gre ludi g, župniku Meleju /HVNIKU, za lepo opravljen pogrebni obred in maso.
11 ral a ludi dr. Gabrijeli KOVAČ-MOIIAR in. sestriUvi KRALJ, kista nam s svojo slrokovno jiomočjo in človeško toplino slali ob strani vse do zadnjega slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi
Topole. /,(i(tot)r<HHi, Doniznle, Vir
KULTURNI DOM MENGES
21 • november 1997 ob 20. uri
VEČER NARODNO ZABAVNE GLASBE:
Slovenski kvintet in humorist Sašo Hribar
NA IZVRSTNI LOKACIJI
MED DOMŽALAMI
IN KAMNIKOM,
ODDAMO120m2
[p(D§l(0)W[|[H] [PK€OT@[RW
S [PMMfliČiM -
namenjenih zobozdravstvu,
zdravstvu ali alternativni
medicini.
[INFOKMAODI
na tel.: 061/811 815 ali 813 533, od 8. ure do 20. ure.
PODJETJE ZA PRODAJO, MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV
Pristava 3 • 1234 Mengeš • Tel. 8. fax: 737 457
POD|ET|E SE UKVAR|A:
•
s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih
šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF,
SINGER, PEGASUS, BAGAT idr.
•
s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, katero je pooblaščen
servis PFAFF - Kaiserslautern
•
s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole...)
PODJETJE JE ODPRTO:
PON -PET od 8. do 16. ure SREDAod 8. do 18. ure
o
MENGŠAN
IZGUBA RAVNOTEŽJA
VEDNO POVZROČI
PADEC
Vse je vprašanje ravnotežja in izguba ravnotežja neizogibno povzroči padec. Tuđi v breztežnostnem prostoru, navkljub morebitnim drugačnim prepričanjem. To je eno od vprašanj, s katerimi bi se lahko ukvarjali fiziki, namesto da izdelujejo atomske bombe. Tako posredno pridemo do pomemb-nega vprašanja. Ali bo izdelava atomskih bomh povzročila porušenje ravnotežja narave ali pa ga bo ponovno vzpostavila?
Verjetno smo vsi bolj ali manj seznanjeni z obupnim stanjem v katerem se trenutno nahaja naš planet. Morda si ob tem še nekoliko zatiskamo oči, toda še takšno stiskanje nepoma-ga- problem ne more izginiti, ceh David Coperfield je pri tem brez moči. Žal so za tako stanje krivi prebivala tega planeta. Vendar ne vsi, pačpa tišti prebivala tega planeta, ki se imajo za najpametnejše prebivalce tega planeta. Nekateri gredo ceh tako daleč, da slikajo celotno vesolje po svoji podobi, pa to je že druga zgodba.
Seveda se s tem problemom ne spopadajo vsi na enak način. Nekateri planet mirno uničujejo, nekateri tulijo, da to ni prav in uničujejo dalje, nekateri pa so ceh tako neumni, da navkljub obstoju prvih in drugih verjamejo, da je planet še mogoče resiti. Tako neumnihje seveda zelo malo.
Pa smo zopetpri atomskih bombah, ki so končni rezultat najvišjega "napredka" "najinleligentnejših" bitij s planeta Zemlja. Najvišji napredek, ki lahko poruši, karje še ostalo od ravnotežja na našem planetu.
Ali pa tuđi ne. Lahko namreč na stvar pogledamo s pozitivne strani. Atomska bomba lahko resi planet pred lemi najpametnejšimi prebivala, življenje pa bo teklo dalje... Lepo in uravnoteženo.
Tako se bo še enkrat izkazala za resnično trdilev, da IZGUBA RAVNOTEŽJA VEDNO POVZROČI PADEC. V lem primeru bo to žal padec človeštva. Toda bojim se, da ne bo jokal nihče, kajti tistih, ki bijim edinim bilo lahko resnično žal, ne bo več.
Mz
HIŠICA IZ KART
Začneš počasi in previdno,
s tresočo se roko.
Plaho eno za drugo
vlečeš karte na dan,
jih povezuješ v kompozicijo, katere zaključka
še ne poznaš.
Tvoje poteze so čedalje bolj drzne,
odločne, samozavestne.
Že se ranio vdajaš
omami zmage,
preveva te občutek lahkotnosti. Čedalje višje šega tvoj grad,
skoraj pod oblake. Srečen si, ker ti končno
nekaj uspeva.
In se nasmehneš.
In se na glas zasmejiš,
da val smeha zatrese
tvojo umetnino prav v njenih temeljih,
nakar se boleče podre
vir tvoje sreče v prah ničevosti.
Rok Burja
Nemo me opazuje na tisoče oči.
Levim se, ob skalah zapuščam
svojo preživeto kožo.
A nihče ne ve,
da je v koži krsta umrljivih sanj,
nad njo bledo gorijo
vse bojazni, trepet ognja
je plapolanje moje duše.
Iz pogorišča pepelnatih podob vstajam.
Rok Burja
NAŠI        P    E   S   N    IKI        IN        P1SATELJI
BTS1
MENGŠAN
0 gradbena ćela                        I
/ 0 zaključna dela v gradbeništvu J / o vodovodne instalacije                I
10 izposoja rušilnih kladiv              I
OBNOVA KOPALNIC, SANITARIJ, STANOVANJSKIHIN POSLOVNIH PROSTOROV
jTomaž Prelovšek s.p.l / Zadružniška ul. 36 I (        1234Mengeš    J
te/./fax.:   061/ 738 - 522 mobitel: 06091 630 - 232
ŽUPNIJSKA KARITAS
MINGEŠ Trdinov trg 8 • Telefon: 061 738 977
Pisama in skladišče sta odprta
ob petkih od 16. do 18. ure.
•
KLIC V STISKI
med 16.00 in 18.00
smo Vam pripravljeni prisluhniti
po telefonu 738 977.
V novih prostorih naše KARITAS
pa se lahko oglasite osebno.
SVETOVALNICA -'vsak ponedeljek.
•
Žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98
POMOĆ
VGOSPODINJSTVUIN
OBČASNO VARSTVO OTROK
NU/NO POTREBUJEM.
TELEFON: 737 945
Pazite se Jetija!
ugodna ponudba zimskih pnevmatik
PNEUMATIC CENTER KAMNIK061 812 878
I  micheLIN   NOKIA   timiunO    ^m®,
O
MENGŠAN
ljubljanska banka
BANKA DOMZALE D.D. DOMŽALE
V mesecu oktobru - mesecu varčevanja
Banka Domžale
čestita vsem svojim varčevalcem
in se jim zahvaljuje
za zaupanje.
Za vse lastnike
in ljubitelje malih živali.
VET.AM.
| d.o.o.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Slomškova 30, Domžale, Rodica Telefon: 714 247
Odprto ob poncdel jkih do petkih
od 10. -17. ure.
Ob sobotah od 9. -12. ure.
ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO!
RODICA
^>
•#^
DOMŽALE
obvešča cenjene stranke,
da je dostop do trgovine neoviran,
kljub zapori mostu.
Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o ugodni ponudbi in prijazni postrežbi.
Ovbeščamo vas,
|        da nudimo nakup na odloženo plačilo s čeki. j    Še vedno pa poteka ugodnost DARILNIH KART1C, kjer vam 30. nakup podarimo
v povprečju prejšnih devetindvajsetih.
ŠUNKA                               kg       830,00 SIT
KRANJSKE KLOBASE         kg       550,00 SIT
NOVI PERS1L                3,6 kg       849,00 SIT
VINO BELO                        11       198,00 SIT
PRAMIDA velika                97,90 SIT
PIRAMIDA srednja                   79,90
META velika                      159.90 SIT
KOCKA SUPER                 149,90 SIT

'ii'i^.j'iffffFTJTffi
Slovenska cesta 30, Mengeš,
tel.: 061/737-044
Delovni čas: od 8. do 19.30 ure,
^^^_              sobota od 730 do 13. ure
Hlajvečja izbira
v Menašu
NAPREDEK
Velika izbira
posteljnega
perila in odej
* -za ženske in moške    *■■ -za mlade in otroke -priznane blagovne znamke: Lisca, Skiny, VVonderbra," Playtex, Cacharel, Selina, Komet UGODNO
ženske pižame že zci^ 3.900 SIT              fljj
moške pižame že za    *
b^t.190SIT^
Oblačila za vso družino
^iTioškeilanelastfi srajce za samo 1.570 SIT^^^^^^^^^^' HB""**"'"*^     -otroški bombažni puliji že za 1.410 Sli
-otroške bunde že za 4.850 SIT llBHHHHHHH   -široka paleta kompletov za dojenčke
■KEEZslv trgovini Zarja:|TV VIDEO HI-FI CENTER
Velika ponudba TV sprejemnikov, glasbenih stolpov, HI-FI komponent,
videorekorderjev, CD-pla/erjev, avtoradiev in malih gospodinjskih aparatov priznanih svetovnih proizvajalcev: Philips, Grunding, Aiv/a, Son^ Panasonic, JVC, Technics, Moulinex, Braun.
-ugodne cene
-odloženo plačilo
-ugodni kreditni
pogoji
V Mengšu sta v petek 31. 10. od 7.30 do 11.30 dežurni M Rasica in Ugodne prodaje

Trgoavto Koper
TRGOVINA BURNIK
Mengeš • Prešernova 3
061 737 785, 0609 648 422
IB             NUDIMO VAM:
Skuter - PIAGGIO - TVPHpON IN RADIO ALARM         samo 359.700 SIT
MC^RNAŽi^A................................................................samo^'^O'SIT............
MC^RNAŽjO^.................................................................samo7l'.064SJT............
raEf^NA'CRPAL^'ZA                .......................................................samo 10^920 SIT...........
MPTPKUmWORUNO5S..............................................................................samo 1??81 5SIT........
KOSILNICANADVENiM                                          samo 297800 SIT
AKUMOraORSM                                                                                   ........
Preizkušeya|ec kisline akumolatorja                            samo 671 SIT
Preizkuševalec tekočine hiadilnika                              scim? 671 SIT
Brisalcizastekia...............................................................................................................odT-T?4Si]f'dalje.......
Dc^a^eSTOPLUCi.......................................................................................................od 1^440 SIT dalje.......
Motorna kolesafO^                                               'Jwmo"l34i800'Slf
Sobna koiesa^'VI^'piGi]^                           ......■■"'"'■""" "'od 32 J60 SIT 'dalje"
Agregat za pran|eyozii                                              ^ 31.318 SIT dalje
mfm      olja CASTROL, VALVOLINE, ELF, MOBIL, MAPETROL, PROTO in RSL, ^m                       antifriz - koncentrat in razredčeni, akumolatorji FIAAM,
ZIMSKE IN LETNE PNEVMATIKE SAVA, PNEUMANT, dodatna oprema - prtljažnik« FAPA,
tepihi, sedežne prevleke, spojlerji, volanski obroci - športni,
rezervni deli - pločevina, mehanični rezervni deli, žarometi in drug material
za osebna in tovorna vozila, tovorne prikolice, kolesa ROG, ATALA, KASTLE, SKUTERJI
PIAGGIO, ročno elektro in navodno orodje in drugo.
1^         Platilo tuđi na 1 +7 čekov ali kreditom brez pologa.
I                                 TRGOVINA JE ODPRTA
M'         vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI IN KONKURENTNOSTI CEN!
•  KOliERCIRLNI OGLRSI
Cena glede na velikost oglasa:
- ćela 1 /1 stran (260 x 185 mm)                                 ,                36.000,00 SIT -pol 1/2 strani (130x185 mm)                                                   18.000,00 SIT -tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm)                                               12.000,00 SIT
- četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm)                                              9.000,00 SIT
- šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm)                        *                        6.000,00 SIT -osminka 1/8 strani (60x65 mm)                                          4.500,00 SIT
- šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm)                                        2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa:
- objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa:
- za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna,
-  za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen,
- v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno.
•  OBVESTIU. POVRBILR. ČESTIM
Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo v smislu popusta pravico oglaševanja prireditev, občnih zborov in humanitarnih akcij brezplačno - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed.
•  OSMRTNICE IN ZRHVRLE
Cena za velikost:
- 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm)                              6.000,00 Sit
- polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm)                3.000,00 Sit Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno.
V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek.
• HRČIH ODDRJRHJR OGLRSOV
Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu.
• POJRSU!
Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki.
Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni prostor oddati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur do 10. v mesecu.
kOčna

ŽELEZNINA
(Tomšiceva ulica 11 • tel.: 831 444)
Vam nudi poRplno izbiro ROSFREI SODCKOV 1N SODOV!
CENE so izjemno ugodne -
torej je pravi čas za odločitev o nakupu!
Na izbiro imate posode v kapaciteti od 10 do 200 litrov!
Za gotovino se dodatni 5% popust!
ZA PRUETNTVKERE POTREBUjPFPiAJ DOBRO GLASBuf
TITAN MERKUR na Ljubljanski l/a, tel.: 812 552 in       | ELEKTRO ŠPORT na Fužinah 5, tel.: 831 436        ^
^^   ■■;...... m m@qj^J[^mm imib«   "^i.     ™
GLASBENI STOLP SONY MHC RX70       74.938 SIT - 5% popust na gotovino d GLASBEN1 STOLP SONY MHC RX90      «91.890 SIT - 5% popust na gotovino
Sledite mmtktiji - ddciU %km