POStfrtfta t>lažan« w aotoirinl. V Mubllanf, dne 4. luiila 1923. Ishaja vaaKo sredo. leto V* ■ i iii mmm® »Samostojne W kmetlsske stranke za Slovenijo sa&oivcuo oolslctao Četrtletne , . . , Posamezna Sfevilfca i Din Din 10-— Din Sv* Din !•— Krnti pomagal si sam, in sw@f@ stališče v državi uravnal si sam I Inserati: maii oglas, do 9 petit vrst ; , . . . večji inserati od 10 petit vrst naprej . notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta EjKjPf - & Din raO k Din fr— k Din SKr Uredfližtvo ia apravflistvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ttlica 7. ▼ hižl »Ekonoma^ Kmetska vlada, . V istem hipu, ko jočejo beograjski demokratski listi za kmetsko vlago Stambolijskega, pa napada demokratska »Domovina« nas, ker smo za kmetsko vlado. Odkod to nasprotje? Odgovor je enostaven. Demokrati so za kmetsko vlado drugod, ker jim Je miroljubna zunanja politika kmetskih vlad v drugih državah po godu. Oni pa so proti kmetski vladi doma, ker ni politika pravih kmetijskih strank prav nič miroljubna proti njihovi gosposki nadvladi in ž njo zvezanim izkoriščanjem ljudstva. Tega pa seveda naši demokrati odkrito ne morejo povedati in zato pišejo, da so kmetske vlade sploh nemogoče. In nesreča Stambolijskega Jim daje, kakor mislijo, ugodno priliko, da svojO trditev tudi »dokažejo«. Ta težaven posel je pTevzela »Domovina«, če pa tudi z uspehom, je drugo vprašanje. »Domovina« argumentira sledeče: Bolgarska revolucija je zopet dokazala, da so kmetske vlade tako v modernih državah kakor tudi v kulturno zaostalih državah nemogoče. Stambolijski je propadel, ker je vodil izrazito kmetijsko stanovsko politiko, lasi je bila njegova zunanja politika dobra. Kakor Radič pa da se je tudi Stambolijski posluževal demagoških gesel, kar pa izključuje trajen uspeh, sko ljudstvo je miroljubno in zase hitro uda sili, kar je pokazala algarska. Povsod na svetu da uspevajo samo stranke, ki niso izrazito stanovske, kar da so pokazale tudi zadnje volitve. Kmetska vlada pa da je tudi nemogoča, ker predsednik Vlade aH pa kak poslanik v Parizu vendar ne more biti kmet, temveč gospod-meščan. Končno pa je treba pomisliti še to, da nima slovenski kmet istih interesov ko vojvodinski. Zato da ima najboljše izglede demokratska stranka, ker združuje vse sloje naroda Naj odgovorimo kolikor mogoče iKratko na te argumente »Domovine«. Kmetske vlade so v resnici danes težko izvedljive in v tem oziru se ne ftdajamo nobenim sanjam. Leta 1848. Je bfl kmet še tlačan in telesno ne-svoboden, torej še pred dobrimi 70. leti. Do leta 1860. in tudi še kasneje je moral slovenski kmet napeti vse sile, da je plačal graščakom odkupnino za prejeto svobodo. Bil je dalje kailturno silno zaostal, saj so bili v vasi ljudje, ki so znali pisati izjeme, poleg tega je bil še v njem strah pred gosposko. Toda kmet je vstajal, na-obrazba je prišla v vas, nastala je stanovska samozavest in polagoma je morala stranka za stranko pobarvati svoje programe s kmetskimi gesli, če ie hotela dobiti sploh kaj kmetskih glasov. Napredek kmetske zavesti pa se je šele pričel in še mi vsi bomo doživeli tudi tiste čase, ko ne bo pomagalo volilno pobarvanje meščanskih programov, temveč ko bo volil kmet samo kmetsko stanovsko stranko. To vidimo danes že pri Cehih, da se ozremo le na najnaprednejši slovanski narod in to vidimo tudi pri največjem slovanskem narodu, pri Rusih in sploh pri vseh Slovanih. Zato je danes češki ministrski predsednik agrarec Švehla in brez njega bi Češka vlada že davno bila kup razvalin. Na Ruskem ne govore več o delavski vladi, temveč celo Trockij sam pravi, da mora vlada postati delavsko kmetska in da morajo imeti V njej kmetje odločilno besedo. Na Poljskem je ministrski predsednik Witos, ki je bil priprost kmet in ki je danes rešitev za Poljsko. Kmetska vlada ni torej nemogoča, temveč le težko izvedljiva, ker je politično življenje na kmetih še silno mlado. Pa to so skusile svoje dni tudi vse meščanske stranke, ki so se morale boriti stoletja dolgo, da so iztrgale plemičem vlado. Zgodovinski razvoj gre nevzdržno v tej smeri, da je po plemiški prišla meščanska, po meščanski pa pride kmetska vlada. Priznamo, da je idealna vlada tista, ki ustreza prav vsem stanovom. Toda danes je taka vlada nemogoča, ker je sedaj vse tako pristransko urejeno, da zmaga pravica le na ta način, če se z večletno vlado dosedaj zatiranih stanov izenačijo nasprotja, da dobe vsi stanovi enake pogoje za razvoj. Kmetska stanovska vlada je torej samo posledica nepravične vlade meščanstva in če se neenakosti v ne dajo odpraviti drugače, je upravičena tudi diktatura. Notranja politika Stambolijskega ni bila torej napačna, temveč logična. Da pa je prišel Stambolijski v tako silno nasprotje z inteligenco, pa leži najmilejše rečeno, krivda na obeh straneh. Stanovska politika kmeta ni nobena demagoška politika, in tak očitek Stambolijskemu je že več ko smešen, kajti za svoje prepričanje je dal Stambolijski življenje. Kdaj stori to demagog?. Cisto starokopiten meščanski predrazsodek pa je, da ne more biti kmet predsednik vlade. Gospodje se kar ne morejo navaditi na misel, da bi mogel biti kmet njim enak. Po njihovem mnenju mora kmet dišati po gnoju, mora biti analfabet, ali pa ni kmet Naj si zapomnijo! Bistvena zahteva kmetske misli je, da kmet tako napreduje, da bo prav tako na-obražen ko meščan. BI res radi znali,, v čem je prebivalec New Yorka nad ameriškim farmerjem Tisto pridiganje o nasprotju med vojvodinskim in našim kmetom pa je volilna neumnost ln nič drugo. Skupnost kmetskega ljudstva ima samo ta namen, da doseže v gospodarskem oziru varovanje interesov producen-tov, na kulturnem polju dvig vasi in opustitev dosedanjega privilegiranja mest, v zunanje političnem pa miroljubno, toda ne strahopetno politiko. Mar nima tudi vojvodinski kmet teh interesov. »Dokaz« se je »Domovini* torej popolnoma ponesrečil. Mi pa smo za kmetsko vlado še iz drugih ozirov, zlasti pa zato, ker more korupcijo ubiti samo sveža poštenost kmetskega ljudstva, ld je pri vseh dosedanjih kupčijah neudele-ženo. Samo kmetska vlada pa je tudi v stanu, da izvede pravilno razdelitev svetovne produkcije in da uresniči s pomočjo zadrug delavsko - kmetsko skupnost in da s tem zadovolji na račun meščanskih slojev konsumente in producente. Jasno je, da je to pesem bodočnosti, toda ta pesem je tako veličastna, da take malenkosti ko zadnje volitve Še v poštev ne pridejo. Z ozirom na končne cilje človeštva, z ozirom na dobrobit jugosloven-skega kmeta smo še naprej za kmetsko vlado in kot njeni pionirji radi prenašamo vse neprilike, ker velike misli zahtevajo velikih naporov, pa tudi žrtev. Ni bil Rim sezidan v enem dnevu. Pri popravkih se n. pr. ne zahteva, da odgovarja popravek resnici in po zakonu se more najočitnejše resnice tajiti in najbolj lažnjive stvari trditi. Resnica ne igra pri popravku v zmi-slu tiskovnega zakona prav nobene vloge. Važno je samo to, da more biti popravek stvaren, to je, da ne sme biti v njem nobene polemike. Če odgovarja popravek tem predpisom zakona, čisto vseeno, če je popravek vseskozi lažnjiv, potem ga mora list priobčiti in ne sme v isti številki ničesar dodati, ker bi bil drugače list lahko tudi ustavljen. Vse to je »Slovencu« seveda dobro znano in morda še bolje ko nam. Kljub temu pa si je dovolil »Slovenec« časnikarsko nedostojnost, da je v svojem listu zverižil resnico, kakor da bi mi na priobčen popravek »Zadružne zveze« molčali zato, ker da ne moremo odgovoriti in da so zato laži Kmetijskega lista »razkrinkane«, kakor pravi »Slovenec«. Na to časnikarsko nedostojnost »Slovenca«, ki pride ob priliki morda še prav, rečemo samo to-le: Silno slabo mora stati stvar za »Zadružno zvezo«, če si ne zna drugače pomagati ko s smešnimi »stvarnimi« popravki po § 19 tiskovnega zakona. Je v resnici za počt, da bi kak popravek mogel »razkrinkati laži«. Še bolj slabo znamenje pa je za »Slovenca«, »Zadružno zvezo« in pa prof. Remca to, da so na naš odgovor v 35. številki bili čisto tiho, da ni nihče prizadetih vložil tožbe proti Borcu, da ni »Slovenec« junaško nastopil dokaza resnice v volovskl aferi, temveč da si skušajo pomagati »Zadružna zveza« s smešnimi popravki,_ prof, Kemec z namalanimi škarjami in »Slovenec« s časnikarsko nedostopnostjo. Ker nikakor nismo tako dobri, rda bi prizanašali klerikalni gospodi, bomo v kratkem še kaj več Izprego-vorili o »Zadružni zvezi« in o »Gospodarski zvezi«, da bomo »Slovenca« tako poučili, da se nas s časnikarskimi nedostojnostmi ne užene v kozji rog. Kdor ima maslo na glavi, naj namreč ne hodi na solnce! Klerikalna časnikarska poštenost. Po §19 tiskovnega zakona more vsakdo, ki je bil v kakem listu napaden, poslati dotičnemu listu popravek, ki ga mora list priobčiti na Istem mestu in z istimi črkami, sa- mo če odgovarja popravek predpisom tiskovnega zakona. Predpisi tiskovnega zakona pa so deloma silno nejasni, deloma pa tudi skrajno zastareli in nezadostni. ka ni glasovala za nujnost naknadnih kreditov in za nujnost vojaškega zakona, ko edino klerikalci. Tega ne utaji nihče, ker to je zabeleženo in črno na belem ugotovljeno v skupščinskih zapisnikih. Sedaj pa le kričite »Primite tatu«, bo vsaj javnost znala, kaj da ste!______ Ide le denar! Vprašamo tretjič, ker ves Eseles molči. Med vojno, ko se je vse kmetsko ljudstvo pritoževalo čez oderuštvo v vnovčevalnicl živine, je nekdo vprašal pokojnega Lampeta, če bodo vendar enkrat že zvišali ceno živini. Lampe je odgovoril: »Ne moremo še sedaj. Ustanovili bomo zavarovalnico za živino. Ta pa stane veliko denarja. Zato nabiramo sedaj Iz dobička od živinske kupčije poseben fond, s katerim bomo ustanovili živinske zavarovalnice. Do danes imamo v ta namen nabranih že 2 in pol milijona K. Do konca vojne pa bo fond sigurno narastel na 5 milijonov.« Vojna je minila, toda živinske zavarovalnice ni, fonda za ustanovitev zavarovalnice pa tudi — ni! Vprašamo zato g. prelata Kalana, ki je po preobratu prevzel poverjeni-štvo za kmetijstvo, kaj mu je znanega o tem denarju? Kje je ta denar? V kakšne namene se je porabil ta denar? (Križevcl pri Ljutomeru.) Tukajšnjo gasilno društvo priredi dne 15, julija t. 1. svojo 30 letnico, združeno z javno tekmo ter veliko ljudsko veselico na prostem. Ker imajo gasilna društva že v svojem geslu »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč«, izražen svoj vzvišen namen in ker tega tudi resnično udej-stvujejo, upamo, da bodo vsi s svojo udeležbo pripomogli k čim večjemu uspehu slavnosti. Vsa društva v okolici se naprošajo, da isti dan opuste svoje prireditve. V slučaju slabega vremena, se vrši prireditev dne 22. julija 1923. Kolike so dobili! Slovesno je izjavil dr. Korošec v Beogradu, da zahteva »Jugoslovanska kmečka zveza«, da zapuste klerikalni poslanci skupščino, če bodo sprejeti novi davki. Novi davki so sprejeti — klerikalni poslanci pa so ostali v Beogradu. Zakaj to? Naj pojasni to volilcem dr. Korošec in njegovi, sicer tako gostobesedni časopisi. Dne 18. marca se niso volilci zmenili tako z dr. Korošcem. ,,Pr''islte tatu!" Ker leze slavni Eseles vedno bolj pod vladno okrilje, se je zatekel »Slovenec« k znanemu triku preganjanih tatov, da namreč očita drugim to, česar se boji, da bi mu očitali drugi. Nedeljski »Slovenec« prinaša namreč v debelih črkah, da je demokratska opozicija le navidezna, da obstoja koalicija centralistov In da je tudi tov. Pucelj tih kompanjon vlade. Niso naši pristaši tisti backi, da bi jim bilo treba še posebej razlagati praznoto tega trika, ki se še preganjanim tatovom ne posreči. Zadostuje popolnoma, če ugotovimo samo sledeče: Niti tov. Pucelj, niti demokrati, niti kaka druga opozlcijonalna stran- £1 nite bratske ljubezni do bližnjega! 8v. Oče Pij XI., dvignite tudi Vi L 1923 vsak dan svojo uzvišeno roko, pa dajte blagoslov piscem katoliškega tiska m celem svetu, tudi Sloveniji, tudi LJubljani in Mariboru!«... Besede »Glasnika presvetega Srca Jezusovega« pač ne rabijo dostavka. Pravilno je njih priznanje, ki mora biti vsem vernim katolikom v resen opomin, da ne trpe v svojih hišah listov, kS so od prve do zadnje črke posvečeni edinole sovraštvu, mesto da bi oznanje-vali nauk ljubezni. is krempljih. Tistim vernim katoličanom, ki še vedno verujejo klerikalnim listom, naj služijo v prevdarek besede, ki jih je prinesla aprilska številka »Glasnika presvetega Srca Jezusovega« in ki pravi o klerikalnih listih, da so v satanovih krempljih. Evo, kar pravi »Glasnik presvetega Srca Jezusovega«: Tudi ob pisalni mizi krščanskega novinarja »asistira« satan! In je pridno na delu. Priliva k črnilu sovraštvo, maščevalnost, škodoželjnost, zavist. Narekuje novinarju: pikre opazke, žaljive besede, izzivajoče izraze, dovtipe, povzete iz bogoslužnih izrazov; priznanje umetnosti, modi, uspehom, ki negujejo oblast počutno-sti! Satan sestavlja izborne »zafrka-clje«, katerim dobrodušno krščansko ljudstvo veselo ploska, ob katerih pa na tihem — gine srčna plemenitost. Satan je zmožen doseči sijajne uspehe s katoliško »moderno« v povesti, v pesmi, v sliki, v skladbi, v uniformi; v kakršnikoli »prosveti« mladostno domišljijo povesti na pota, Id so naravnost zasmeh svete dostojnosti in lepotnega okusa. Med Slovenci imamo pojave »katoliških (pisateljskih svinjarjev) pornogra-fov«. Ali naj jih imenujemo z imenom? In ni ga — novega Mahniča, ki bi mahnil črez v prepad drveče Slovence, rekoč: Stojte! V vrtincu praktičnega modernizma omamljene glave se ne zavedajo več — brezdna, v katerega slepo drvimo. O, blagoslov sv. Očeta, pridi in oprosti peresa krščanskih pisateljev, piscev ln dopisnikov — oblasti mesa in napuha in satana! Stori, da bo sukal »krščanska« peresa — angelj varuh in duh božji in duh apostolstva pa duh isti- Neumnost kot argument. V nedeljskem »Slovencu«, ki je sploh klasičen primer, kako čast© klerikalni listi Gospodov dan, beremo sledečo cvetko klerikalne politične modrosti in lažnivosti: »Treba Je naglasi«, da na nobeni seji ni bilo samostojnega poslanca g. Puclja, ki sploh nI bil v Beogradu Za gotovo se ve, da se je g. Pucelj pred svojim odhodom iz Beograda razgovarjal z več poslanci radikalnega kluba in zdi se, da so ga ti nagovorili, da pomaga vladi s tem» da se odstrani.« Prav res se čudimo, zakaj m »Slovenec« kar naravnost napisal, da je poslanec Pucelj kriv, ker so sprejete dvanajstine, vsaj govore na deželi klerikalni agitatorji, da avtonomija samo zato še ni dosežena^ ker je Pucelj še vedno minister! Budalost »Slovenčeve« notice je sicer tako groba, da smatramo v resnici kot razžaljenje svojih bralcev, če bi jo še posebej zavračali ah razlagali Toda kakšno mnenje mora imeti »Slovenec« o klerikalni inteligenci, katere glasilo je, da si upa napisati tako budalost! Resnično! Kakor je »Slovenec« razžalil klerikalno inteligenco, tako je še rd prav noben liberalec v Sloveniji. Ali pa ima nazadnje »Slovenec^ prav, ko zida tako zelo na neumnost svojih bralcev, da se jim upa poda-* jati tudi take argumente? Dve interpelaciji. Naš tov. posl. Pucelj Je stavil minah teden dve interpelaciji: eno na; ministra pravosodja zaradi preiskave na ujego-vem domu povodom tožbe proti »Kmetijskemu listu« s strani celjskih magna-tov, drugo pa na ministra, za kmetijstvo v zadevi izvoza naših vin. Ker je slednje vprašanje hudo pereče skoraj za tretjino Slovenije, ga prinašamo dft* besedno:> Za naše vinogradarie* Vinogradništvo v naši državi se nahaja že delj časa v hudi krizi Izgleda naravnost, da se bliža letošnjo jesen katastrofa, ako vlada za časa še ne poskusi vsega, kar je v njeni moči, da jo odkloni. Po mnogih pokrajinah naše države imajo vinogradniki še mnogo predlanskega vina po svojih kleteli, lanski pridelek pa je razveu malo izjem, še ves neprodan. In ker kaže trta tudi letos dobro, se je bati, dia vinogradniki ne bodo jeseni razpolagali z dovoljno količino prazne posode. To je eua stran nevarnosti. Druga pa izvira od mrtve vinske kupčije. Vinogradnik ima vsako leto večje stroške: dražji delavci, dražja modra galioa, žveplo in druge potrebščine. Zato ni čuda, da ljudem pri polnih sodih zmanjkuje denarja in da ne zmagujejo vedno večjih davkov. Vinskega izvoza, ki Je bil nekdaj tako cvetoč iz naših sedanjih vinorodnih pokrajin, ni absolutno nikakršnega. [Trgovinska pogodba s Cehoslovaško, ki se je po mojem dolgotrajnem prizadevanju sklenila lanske jeseni, ne more imeti pravega efekta (učinka), dokler se ne doseže od Čehoslovaške znižani* uvozne carine na naša vina. Kot predhodna potreba tega pa je, da izdelata Čehoslovaška in naša država avtonom-' ne carinske tarife. Dokler pa teh ni, velja pravilo najvišje ugodnosti in mora Čehoslovaška dati enake ugodnosti kot nam, tudi drugim državam. Znano mi je nadalje, da ima Ogrska trgovinski ugovor s Švico in da tjakaj uvaža svoja vina. Pri trgovinski pogodbi prošle jeseni s Poljsko se je dosegel za naša vina jako lep uspeh, kakor so takrat javljali naši delegatje. Treba bi bilo storiti vse, da se čimprejšnji uvoz naših vin v Poljsko kar najhitreje omogoči. Uvoz naših vin v Avstrijo zabra-njuje visoka Avstrijska uvozna carina in nisem čul, da bi bila naša vlada kakorkoli poskušala doseči znižanje teh uvoznih carin. Ne verujem v nemogoč-nost, ker vem, da bi se našle kompenzacije, zlasti pri železu, kar bi bilo za kmeta v dvojno korist Poleg tu naštetih znanih slučajsv, ki bi, če se ugodno rešijo, znatno odprli izvoz naših vin, pa je gotovo še vse poino drugih izhodišč, katere bi bilo seveda treba šele iskati. O tem sem se bil uveril prve mesece svojega ministrovanja, ko sem se do dobra prepričal, da nam v tem oziru naši konzulati v dosedanjem ustrojstvu absolutno nič ne zaležejo, pa sem bil predložil institucijo poljeprivrednih atašejev v inozemstvu, ki bi imeli študirati inozemska tržišča. Mesto uspeha sem bil deležen zasmeha. Poskusil sem bil s komisijo, ki pa radi pičlih denarnih sredstev niti čeških prilik ni popolnoma preštudirala. Uveril pa sem se, da bi se došlo po tej poti tudi do zaželjenih rezultatov. Skrbeti bi bilo nadalje za reklamo v inozemstvu, za vse možne olajšave glede prevoza vina, znižanje tarifov za v inozemstvo namenjena vina in tudi za izvozne premije. V raznih strokovnih organih, kakor: »Vinogradar i Vočar«, »Gospodarski list« itd, čitamo vse polno takih *eljain nasvetov, za katere pa imajo menda merodajni krogi gluha ušesa, če jih sploh čitajo. Ako bi se vlada obrnila na gremij vinskih trgovcev in eksporterjev, bi tudi takoj izvedela, kaj vse ima ukreniti, da se izvoz pospeši. Mislim tudi, da je nujna sestava v ministrstvu poljedelstva posebne komisije strokovnjakov, ki bi vse te stvari proučila in dala gospodu ministru najboljša navodila. Z ozirom na grozečo katastrofo v našem vinogradništvu vprašam gospoda ministra: 1. Kaj namerava ukreniti takoj, da se omogoči vsaj delen izvoz naših vin v inozemstvo? 2. Kaj namerava storiti, da se našemu vinu pridobi stalnih odjemalcev na svetovnem tržišču? 3. Ali hoče posredovati pri ministrstvu financ, da izposluje odložitev pla-čanja davkov pri revnih vinogradnikih dotlej, da prodajo svoj letošnji pridelek? Beograd, 30. junija 1923. Ivan Pucelj, nar. posl. mtammmma^eummmmmmafmmmamcKmmmmmmmmm^mmmmrnmmmmmmmmmmmmmmtm Pokrajinske vesti. (Prva drobtina.) Z velikimi črkami oznanja »Slovenec« prvi »veliki« uspeh, ki ga je dosegel Jugoslovanski klub. Vlada je dovolila iz naknadnih kreditov Sloveniji 4 milijone dinarjev za popravo cest. To pa je seveda uspeh klerikalnih poslancev. Kakor pozdravljamo, da je vlada vsaj deloma popravila velikansko krivico, ki se je zlasti glede cest godila Sloveniji in kakor bi bili z ozirom na to radi pripravljeni pohvaliti klerikalce, vendar tega ne moremo storiti in sicer z enostavnega razloga, ker je klerikalna trditev -• laž. Ugotavljamo, da je prvi, ki je nastopil proti zapostavljanju cest Slovenije, bil tov. Pucelj. Njegov nastop je imel ta uspeh, da je minister Uzuno-vič izprevidel napako in tudi obljubil, da to napako popravi. Ni pa minister Uzunovič tako slab politik, da ne bi znal položaja izkoristiti. In ko je Korošec grozil, da odide s svojimi poslanci iz skupščine, mu je prišel Uzunovič nasproti in mu pritisnil obliž ter izvršil to, kar je itak hotel. Uspeh Jugoslovanskega kluba je torej le v tem, da se je še enkrat temeljito blamiral, ker je Beograd vnovič spoznal, da se da vsa njegova opozicija vedno zlomiti s par drobtinami. Zalibože ne leže te drobtine le na polju splošne koristi, temveč Še veliko bolj na strankarsko-gospodar-skem polju. Sicer pa moramo pripomniti še eno, da namreč po naših informacijah ne znaša dovoljeni kredit za vzdržavanje cest v Sloveniji 4 milijone, temveč poldrugi milijon manj. (Klerikalci v zagati.) Klerikalci so v stiskah. Obetali so svojim volilcem vse mogoče, izpolniti pa niso mogli ne ene obljube. Zato si pa pomagajo z lažjo, kajti ta jim je najboljša zaveznica. Po nekaterih krajih, med svojimi najbolj zabitimi oboževalci Sirijo laž, ki je pač vredna klerikalcev. Pravijo, da zato ne gre, ker je Pucelj še minister. No, ta pa je hudo debela! En sam poslanec ene stranke, pa je minister. Tega še ni bilo. Ne čudimo se, da so klerikalci zmagah, ko imajo take volilce, ki vsako, še tako neumno laž verujejo, samo da pride iz posvečenih ust. (Poslanec Brodar) se je ojunačil in si hotel pomagati v »Slovencu« ko kaka stara klepetulja. Na naša odkritja je namreč kratkomalo odgovoril s psovko, češ. »Kmetijski list« je lažnjivec. Počasi gospod Brodar, ker s psovko se ne ovrže ničesar, pač pa samo pokaže svojo jezo. Da pa bo poslancu Brodarju odgovor lažji, ga vprašamo: Kako je bilo z ono stvarjo glede slame? Ali ni imela v Kranju neka zadruga s slamo, ki ji pravijo ljudje tudi Brodarjeva slama, silno izgubo? Ali ni bila ta stvar, ker je bilo pred volitvami, zelo, zelo nerodna? In ali ni potem prišel nakrat od nekod za to slamo denar? Ali pravi gospod Brodar tudi še sedaj, da je »Kmetijski list« lažnjivec? Naj le reče gospod Brodar, pa bomo potem še jasnejši. (Med centraiiste) je zašel poslanec Brodar. V skupščini se ie namreč upiral Brodar novim davkom, ker nasprotujejo ustavi, ki nalaga, da se morajo dayki nalagati samo sorazmerno z davčno močjo in sposobnostjo ljudstva. G. Brodar, kaj pa naj to pomeni, da se nakrat sklicujete na ustavo, ki ste jo vi in vsa klerikalna stranka že tisočkrat prekleli. Pa menda vendar ni naša ustava tako slaba, kakor ste kričali. Ali pa ste prišli morda do tega, da bi bilo za ljudstvo vendarle boljše, če bi se ustava izvajala, ne pa da z revizijo, ki jo zahtevate, njene dobrote odložite na vse večne čase. Ja, zakaj pa niste gospod Brodar ustave že prebrali preje? Prihranili bi si v resnici marsikako blamažo. I»Koruzn'k« Škitij.) V »Slovencu« se je bval'1 poslanec Škulj, da je dosegel za Slovenijo 27 vagonov koruze. »Jutranje Novosti« pa poročajo, da temu ni tako. temveč da so te vagone dosegli radikali. Zato se je priielo posl. Škulia ime koruzmka. Mesto, da se posl. Škulj diči s tujim perjem, nai raje pove, kako je bilo 7. niegovo demmcijaeiio tovariša Puclja za časa Avstrije. Poštenjak ne trpi na sebi niti sence denunciiantstva. (Batinaški Žebot pred sod'?čem pogorel.) Poročali smo, kako je batinnški Žebot sunil zagrebškega uradnika Bau-eria brez vsakega povoda. Bauer je nato prislonil Žebotu par krepkih zaušnic, da je bil ves č"i po obrazu. Da prikrije sramoto, je Zebot v »Straži« napisal o dogodku skrbno lažniivo poročilo. Nakonec pa je Bauerja tožil in sicer v svojo nesrečo, kajti pred sodiščem se ie izkazalo, da je vse laž, kar je poročal Zebot in zato je bil Bauer oproščen. — Bntinaški Zebot je bil torej na ulici oklofutan in nato še pred sodiščem moralno obscien. Slava volilcem. ki imajo pretepača za poslanca. (Zaradi dnevnic.) Da je v skupščini vedne dovolj 'poslancev, prejemke dnevnice samo oni poslanci, ki so v Beogradu navzoči, kadar se vrši v skupščin' poimensko pozivanje poslancev. Pri zadnjem pozivanju poslancev pa se je >;godiIo, da več klerikalnih poslancev ni bilo navzočih, temveč so bili doma ali na so v Zagrebu kovali na- ] črte proti skupščini. Koncem mesca pa i so se znašli vsi ti klerikalni poslanci v Beogradu, da potegnejo dnevnice. Kako velikansko je bilo niih ogorčenje, ko jim niso hoteli izplačati dnevnic za dneve, ko niso bili v Beogradu, si more misliti vsak, ki pozna klerikalno ljubezen do denarja. (Končno je pricapljai) za »Kmetijskim listom« tudi »Slovenski gospodar« in se spomnil Stambolijskega. Kako hinavska pa je sedanja klerikalna vnet^t za Stambolijskega, kaže to, da je »Slovenec« v torek. 4 dni po preobratu fn ko so bili bolgarski kmetie v najhujši borbi, pisal, da mu je program Cankova, ki je stri kmečko vlado, simpatičen. Pa to smo znali že od davna. (Za tafn?ka državnega sveta) sta bila v plenarni seii 25. junija 1.1. izbrana Slovenca dr. Janže Novak, odvetniški koncipifent in dr. Vladimir Muha, prav. ni praktikant. (Gasilci) ne pozabite, da bo v nedeljo, dne 15, lulifa 1923 ob pol II. nri zvezn' občni zbor v Ljubljani v Mestnem domu in pa velika ter težka vaja poklicnega in prostovoljnega gasilstva na trgu sv. Jakoba. Naj nihče ne za. mudi tega zborovanja ln va'e, pri kateri bo delovala nova avtomobilna brizgal-na. Železniška vožnja bo polovična proti društveni izkaznici. (Podkoren.) Podpisani se najiskre-nejše zahvaljujem tov. poslancu Puclju za njegov požrtvovalni trud, ker nam je izposloval, da moremo sedaj pasti živino tudi na onih naših planinah, Id so zasedene od Italijanov, kar nam je bilo do letos prepovedano. — Podkoren, dne 27. junija 1923. Zvesti pristaši SKS.: I. Rasinger, s. r., Josip Gregorl, s. r., Cuznar Franc, s, r., Ivan Gregor?, s r., Marija Gregori, s. r. in Janez Podlipnik, s. r. (Žužemberk.) Javna zahvala. — J. A. D. »Triglav« iz Zagreba je uprizorilo dne 17. junija v Žužemberku Ks, Meškovo dramo »Mati« s koncertom in prosto zabavo. Tem potom se zahvaljujemo za izvanredno požrtvovalnost vsem domačinom, ki so s toliko ljubeznijo do kulturnega dela pripomogli do tako sijajnega moralnega in tudi gmotnega uspeha društva in to kljub vsem neugodnim prilikam. Da pa smo dosegli tako velik uspeh, gre največja zahvala vsem, ki so skrbeli za vse predpriprave, vsem darovalcem peciva in drugih daril, cenj. damam za sodelovanje kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili naše prireditve. Nadejamo se, da je društvo s prireditvijo zadovoljilo cenj. občinstvo in upamo, da v doglednem času pokaže istotoliko požrtvovalnosti in simpatije v vzajemnem kulturnem delu procvitajoče jugo-slovenske akademske omladine. — Odbor Jugoslovenskega akademičnega društva »Triglav« v Zagrebu. (Pianina pri Sevnici.) V našem okolišu vse ljudstvo nestrpno pričakuje klerikalnih dobrot, kakor avtonomijo, 6 mesečno vojaško službo, davčno prostost in vse druge lepe reči, ki so jih klerikalci obljubljali ljudstvu in vsled česar je ljudstvo po večini volilo klerikalno stranko. Pa minil je mesec, minila sta dva in minil je že tretji in skoraj bo šel za njim še četrti, toda klerikalne obljube so še vedno tako visoko v oblakih, da njih uresničitve ni videti niti z najboljšim daljnogledom. Kam smo zabredli ubogi volilci? Poslanci so izvoljeni, mi smo pa na slabšem, ko pred volitvam}. — »Slov. Gospodar« z dne 21. junija priznava, da ne bo z avtonomijo nič in vso krivdo meče na Radiča. Sram vas bodi, hinavci! Ko je bil tov. Pucelj v vladi, je bil Radič s svojimi poslanci doma, kakor sedaj. Toda tedaj je bil po »Slov. Gospodarju« vsega kriv edinole Pucelj, čisto nedolžen pa je bil Radič. Ne boste uganjali hinavščine in zato rečemo: Ce je bil po vašem mnenju kriv preje tov. Pucelj in SKS, potem so sedaj klerikalni poslanci 100 krat bolj krivi, ker poslancev SKS je bilo le 8. klerikalnih pa ie sedaj 21 in čeprav ima Slovenija sedaj manj poslancev ko preje. Smo res radovedni, kaj neki delajo ti klerikalni poslanci v Beogradu. Ali samo lenuharijo in pušijo drage cigare, srebajo črno kavo, ki je v Beogradu res izvrstna, pijejo pri zeleni mizi dobre pijače in kujejo načrte, kako bi še naprej farbali ubogo ljudstvo. Ali pa podpirajo mogoče v skupščini tako pametne, kakor jih more ramo tisti, ki sliši travo rast in plank?, žvižgat? — Ubogo ljudstvo, ki imaš tako nesposobne in taks lene poslance. — V naši bližini se nahaja nek klerikalni agitator, kateremu pravimo »minister«. Ta možakar je dejal pred volitvami volilcem: »Plačilne naloge pa vrzite kar v peč, ker potem, ko zmaga klerikalna stranka boste vsi davka prosti.« — Volitve so minule, zavržene plačilna naloge pa so morali volilci zopet poiskati in jih plačati. Pa ne samo to. Prišli so še novi plačilni nalogi na poslovni promet in z »radostjo« čakamo še novih, ki pridejo na zvišan zemljiški davek in na zvišano dohodnino. Take »sijajne« zasluge nam namreč prinaša klerikalna stranka in njen tukajšnji minister. (Kozje.) »Nesreča je vzela zvonove«, ie tarnal g. dekan, potem pa lepo na-peljaval vodo na svoj mlin, da bi prispevali denar za zvonove in kupili še večji zvon, kakor pa je bil tisti, ki ga je dekan peljal v Ljubljano. Da, težki časi so bili tedaj, ko Je avstrijska oblast jemala zvonove. Vojaki in podčastnik, ki so jemali zvonove, so dejali, ko so videli naš težak zvon: »Pustimo ga!« Toda g. dekan je bil tako dober, da jim je dal za 6 litrov najboljšega vina, da so vrgli zvon iz zvonika. Denar za zvon pa je šel za vojno posojilo, da so lažje mučili in ubijali ljudi. Danes pa naj zopet dajemo za zvonove, danes naj vse pozabimo. Ali ne mislite g. dekan, da je to težko in da si marsikdo misli, da naj tisti, ki je zvon zapravil, tudi sam novega preskrbi. Nismo proti zvonovom, ampak zakaj so nam ravno tisti, ki danes govore za zvonove, vzeli vse navdušenje, to vpraša eden, ki je vse natanko izvedel. (Prekmurje.) Pretekli mesec je bila v Murski Soboti razstava ljutomerskih vin. Dasi se za take prireditve zelo zanimamo vendar nismo mogli dognati, kdo da je bil pravzaprav prireditelj te razstave, oziroma sejma. V parku Je igrala godba, pilo se Je in obisk je bil tudi povoljen, samo y enem In sicer v glavnem oziru je bil popolen neuspeh. Kupcev namreč ni bilo več, kakor za kakšno buteljko vino. — Zato svetujemo ljutomerskim vinogradar-jem, da se v bodoče malo bolje pripravijo in da vprašajo za nasvet ljudi, katerim ni le za pijačo, temveč tudi za procvit vinogradništva, ki Je brez dobrih kupčij nemogoče. Pred vsem je treba izbrati sejmski dan v Murski Soboti na delavnik, ko pride večina gostilničarjev na trg in ne v nedeljo, ko ima vsak gostilničar doma polno dela jn priliko, da kaj zasluži. Politične vest!. (Atentat na Pašiča.) Na Vidov dan, ko se je vračal Pašič v avtomobilu iz skupščine proti domu, je izstrelil nanj neki neznan atentator 4 strele. Prva dva strela sta prebila šipo v avtomobilu in drobci šipe so ranili Pašiča. Ostala dva strela pa sta Pašiča lahno ranila na roki in licu. Atentator je izstrelil še peti strel, ki pa je šel v zrak, ker je v tem že prihitel orožnik, ki ga je udaril Po roki. Atentator je nato zbežal, bil pa je pri vrtu finan iega ministrstva prijet. Atentator se je obupno branil in je težko ranil enega orožnika. Razjarjena množica ga je hotela linčati. S težavo ga je rešil minister Trifunovič. Atentatorja so nato zvezali in odpeljali v zapor. (Atentator) se piše Milutin Rajič. Rojen je bil leta 1897 v Budimpešti. Njegov oče je bil bogat srbski trgovec v Beogradu, pa je kasneje obubožal. Rajič je izjavil, da je izvršil atentat, ker se je hotel maščevati nad Pašičem, ker da je premalo odločen proti Hrvatom. Pozneje je Rajič to bajko opustil in dejal, da je izvršil atentat, ker je bil odpuščen iz službe. Pa tudi to ni držalo in preiskava je zadnje dneve dognala, di je izvršil Rajič atentat v sporazumu z drugimi in da ima atentat političen izvor. Preiskava je dalje dognala, da so prejeli grozilna pisma še razni drugi radikalni politiki in da je bil v Budimpešti govor o atentatu na Pašiča, še preden je bil atentat izvršen. Kakor vse kaže, so t atentatorjem v zvezi razni avstrijakanti, ki so se hoteli maščevati za vidovdanski atentat na Ferdinanda. In-teresantno je nadalje, da je preiskava ugotovila, da je oddal Rajič prve strele zelo dobro merjene. Pašič sedi namreč navadno na desni strani v avtomobilu. Tja je tudi Rajič streljal. Slučajno pa je sedel v trenutku atentata Pašič na levi strani in samo to ga je rešilo ped gotovo smrtjo. (Skupščina) je sprejela dvanajstine in so torej novi davki — dejstvo. Sedaj ima skupščina kratek odmor in se sestane okoli 9. t. m. V razpravo pride tedaj vojaški in uradniški zakon. V zvezi z uradniškim zakonom bodo sklenjeni zopet novi davki, ker drugače je vsako zvišanje uradniških plač nemogoče. Zvišane bodo pa tudi razne takse. Za kmeta bo zlasti hudo, ker bo trošarina na žganje povišana in razne olajšave bodo odpravljene. Blagoslov 18. marca raste torej stalno. (Radič.) Prepoved Radičeve skupščine . je povzročila popolen prelom med radikali in Radičem. Njegovi poslanci in glavni odbor njegove stranke so imeli v pondeljek sejo, na kateri so sklenili, da z Beogradom ne vodijo nobenih pogovorov več. Dalje so bili vsi pristaši stranke pozvani, da ne iz-vrše nobenih nasilnih stvari, da ne dajo s tem vladi prilike, da nastopi proti njim z vojaško silo. Po seji je imel Radič večji govor, ki je bil čisto njemu primeren. Poleg raznih izpadov, da je Pašič norec, je naznanil, da je njegova stranka za volitve že popolnoma pripravljena in sicer v tako popolni meri, da ne bo na Hrvatskem noben radikal ali demokrat izvoljen z ostankom. Dejal je tudi, da bo nastopila njegova stranka v 22 volilnih okrožjih, mesto v dosedanjih 17. Obznane se torej Radič boji. (Korošceva grožnja) je splavala po vodi, ker so klerikalci spoznali, da se za klerikalne grožnje v Beogradu nihče ne zmeni. (Za naše iante) se silno potegujejo, kakor pravijo, naši klerikalci. Pa bi bilo bolje, da bi sploh mirovali, če se nočejo bolj pametno zanje potezati. V skupščini so namreč stavili' več takih predlogov, za katere so že v naprej znali, da ne bodo doseženi. Ali ie to pametno? Danes služijo naši fantje 18 mesecev, ali misli tisti pošteno, ki vzpri-čo današnjih razmer zahteva nakrat kar 6 mesečno službo. AH ne bi bila za začetek 12 mesečna pridobitev? Govore, da naj služijo naši fantje doma, istočasno pa zahteva Škulj, da morajo pri mornarici služIti fantje iz vse države. »Domoljub« piše, da je vojni minister glede služenja v Sloveniji nekaj klerikalcem obljubil. Vprašajte Škulja, kdaj bo beseda meso postala. (Gospodar Slovenije) je SLS piše zma-gonosno »Slovenec«. Res je! Vse mandate ima skoraj SLS., vsa moč je v njenih rokah, zato pa je SLS tudi za vse odgovorna. (Vatikan proti Jugoslovanom.) Vatikan je vnovič podal dokaz svoje neprijaznosti proti Jugoslovanom. Kapucinski samostan na Reki, ki je bil do-sedaj podrejen pod Varaždin, spada v bodoče pod Benetke. Posledica tega bo, da bodo morali vsi slovanski redovniki zapustiti samostan, kakor se je pred kratkim zgodilo to v Gorici. (Bolgarska zahteva Dedeagač.) Bolgarska vlada je naznanila, da se bo z vsemi sredstvi borila, da pripade pristanišče Dedeagač Bolgarski. Ustrašila se ne bo niti oboroženih konfliktov. (Ruski monarhisti) so se pričeli pridno gibati in hočejo pričeti z vojnim pohodom proti sovjetski Rusiji. Na čelo vojske bi stopil veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič, bivši ruski vrh. poveljnik začetkom svetovne vojne, kot kandidat na carski prestol pa je določen veliki knez Ciril. Ruski monarhisti izjavljajo, da jim je pomoč zaveznikov zasigura-na. Bratomorne vojne nekaterim torej še ni zadosti. (Boj med Nemčijo In Francijo) postaja vedno hujši. Ker je bil napaden pri Duis-burgu vlak, ki je vozil belgijske vojake na dopust domov in je bilo pri tem 10 vojakov ubitih, več pa ranjenih, je ves pokret med Nemčijo In zasedenim Poruhrjem pretrgan. — Angleška vlada grozi, da bo sama sklenila mir z Nemčijo, če bo Francija še naprej vztrajala na svojem stališču. — Vedno bolj pogosto se govori, da postane ob Renu nova država, da se tako doseže mir med Nemčijo in Francijo. (Na Madžarskem) so. odkrili veliko zaroto Habsburgovcev. V zaroto je bilo vpletenih več poslancev, dijakov in pa članov zloglasnega društva »Probuja-jočih se Madžarov«. Zarota je posledica bolgarskih dogodkov. Madžarski in avstrijski monarhisti mislijo namreč, io 7 del, Najugodneja, sigurna to bitra voisj«. IsTrstaa tohtoja. Vaaki tečen ea paro-'—od. Potaiki IIL razreda imajo posebae kabin® ® vzorno čistočo. Iof