2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 25. februarja 2010  Leto XX, št. 8


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77,
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 25. februarja 2010

Porabje, 25. februarja 2010

BODO RAZVOJNI NAČRTI SPREMENILI 
PODOBO TEGA DELA SLOVENIJE?
STR. 2
FAŠENEK PENZIONISTOV
STR. 4

Gledališče je čudoviti svejt

»Pravi se, ka je gledališče gledalo, gdé dostakrat sami sebé leko vidimo. Če dobro gledamo tau gledalo, leko vidimo tau tö, kakšni smo ali kakšni so drugi. Kakšni bi radi bili ali kakšni neškemo biti. V gledališči je tau lejpo, ka leko dosegneš vse, leko si srmak ali krau, leko si čaralica ali lejpa vila (tündér)… Gledališče je čudoviti svejt, gde živiš, uživaš, se bogatiš, djaučeš pa se smegéš, leko si igralec ali gledalec,« je povedala med drügim v svojom pozdravi Gyöngyi Bajzek, sekretarka Slovenske zveze na premieri gorenjeseničke mlašeče gledališke skupine 21. februara. Na premiero je nej samo dosta domanji lidi prišlo, prišla sta generalni konzul mag. Drago Šiftar pa njegva žena, obadva predsednika slovenskih organizacij Jože Hirnök in Martin Ropoš pa domanji žüpan Gábor Ropoš tö.
Seničke zvejzdice, kak so skupini mlajši sami dali ménje, delajo že štrto leto, njino delo s pejnazi pomaga Slovenska zveza, stera je pred štirimi lejtami k njim poz-vala Ireno Kalamar s Trdkove, naj njim strokovno pomaga, nji vodi, za nji piše igre. Iz leta v leto se bole pokaže, ka so se delavci na Zvezi prav odlaučili, skupina vsakšo leto pripravi nauvo igro, stere so vsebole mlajšom na kaužo pisane. Lani so nas pelali v svejt njini pa naši dejdekov, letos pa v svejt pravljic (mese), gde se vse leko zgodi. Pravljico »Zlati pra« je za na oder napisala pa postavila Irena Kalamar, v porabsko domanjo rejč go je prejknapisala sekretarka zveze Klara Fodor, domanja leranca mlašeče skupine je pa ravnateljica seničke šaule Ildiko Treiber Dončec. Mlajši so špilali samozavestno (öntudatosan), veselo pa z radostjo, ništrni med njimi so trno talentirani (tehetséges). Na oder so sčaralüvali nauč, gda je puni mejsec, pa gda se v lesej vse leko zgodi, eške tau tö, ka vila z zlatimi lasami spuni željo dvöma škratoma (manó). Tauma vekšoma tau, ka bi se znau lepše oponašati pa gučati, menkšomi pa tau, ka se njemi nej bi vsigdar kišalo (kihalo). Zlatolasa vila svejt lepšoga napravi.
Ranč tak so svejt lepšoga napravili mladi plesalci plesnoga kluba ENJOY, steri so z latinsko-ameriškimi plesi razveselili gorenjeseničko publiko, med njimi svoje stariše, stare stariše, padaše.  Plesni klub vodi Joži Küzmič, steri je duga lejta bijo člen sombotelskoga znanoga plesnoga kluba Savaria. Če rejsan živi v Rábagyarmati, dapa korenjé na pau ma s Senika, ka je od tam njegvi oče. Vsakšo soboto odi na Senik pa vči mlade in malo starejše tö, ka bi lepau znali plesati latinsko-ameriške pa standardne plese tö.
Če smo bole poglednili, smo leko vidli, ka ništrni mlajši, steri so špilali, so plesali tö. Pa ovak tö vejmo, ka na Gorenjom Seniki skurok vsakši šaular ojdi bar k dvej skupinam. Mlajši so rejsan ustvarjalni, radi delajo, samo njim trbej volau dati pa za nji prave lidi najti.
M. Sukič


Člani gledališke skupine z mentorico Ireno Kalamar


Mladi plesalci plesnoga kluba ENJOY

Pomurje do leta 2015 in dalje ...

BODO RAZVOJNI NAČRTI SPREMENILI PODOBO
TEGA DELA SLOVENIJE?

Pogovorov o hitrejšem gos-podarskem in družbenem razvoju Pomurja je bilo v minulih desetletjih kar lepo število, mnogo manj pa analiz o rezultatih različnih bolj ali manj obsežnih načrtov. Zato tudi ni zlonamerno vprašanje, kakšne učinke bodo imeli pogovori, ki se vrstijo o razvoju Pomurja do leta 2015. V sestavo teh prizadevanj sodi ustanovitev Projektne pisarne v Murski Soboti, ki jo vodi dr. Andrej Horvat, državni sek-retar v vladi Boruta Pahorja. Že takoj kaže zapisati, da sedanje razprave presegajo dosedanja tovrstna prizadevanja, in sicer zavoljo zelo resnih gospodarskih razmer zlasti po stečaju konfekcijskega velikana Mure in drugih, zaskrbljujočih rezultatov na ostalih področjih v industriji in kmetijstvu. Na resnost razmer kaže tudi v državnem zboru sprejet Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015.
Osnova za pričujoči zapis je obsežen in dokaj nadroben Program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2015, o katerem so doslej razpravljali na več ravneh, tudi na skupni seji Sveta pomurske razvojne regije, ki ga vodi lendavski župan mag. Anton Balažek in Regionalnega razvojnega sveta, ki mu predseduje Branko Drvarič iz puconske Keme, ene uspešnejših pomurskih firm ta čas. 
Program Pomurje 2015 je namenjen ustvarjanju novih delovnih mest in ohranjanju sedanjih, vzpostavljanju razvojne infrastrukture ter odpravljanju posledic gos-podarske in finančne krize. Del denarja za uresničevanje programa bo iz državnega proračuna in je že zagotovljen na posebni proračunski postavki. 
V programu so zapisane tri primerjalne razvojne prednosti tega dela Slovenije, in sicer izkoriščanje geotermalne energije, kmetijstvo in turizem. V analizi sedanjih razmer, kjer je prikazano očitno zaostajanje Pomurja za ostalimi območji države, so pozornost namenili tudi madžarski narodnosti, ki živi v petih občinah, in romski etnični skupnosti. Za Pomurje je značilna tudi visoka, skoraj 20-odstotna stopnja brezposelnosti, kar v številkah pomeni, da delo išče prek 11 tisoč ljudi. Vsaj za zdaj ne kaže, da bi se brezposelnost kmalu zmanjšala, kvečjemu še večja bo, kajti številna podjetja so na robu preživetja ali v stečaju. 
Večjo vlogo naj bi imele razvojne institucije, ki bodo dobile ključno vlogo pri gospodarskem prestrukturiranju Pomurja. Predvideno je večje sodelovanje regionalnih in območnih razvojnih agencij, občin in zasebnih ustanov. Pred ustanovami za razvoj so pomembne in zahtevne naloge, kajti v regiji je malo razvojnih projektov. Še zlasti veliko dela čaka vladno projektno pisarno, ki bo povezovala delo pri pripravi projektov, tako za kratko- in hkrati za dolgoročno reševanje izhoda iz krize. Projekti, ki jih bodo snovali, bodo odgovarjali tudi na vprašanja podnebnih sprememb in njihovih posledic, razporeditve in rabe naravnih virov in vsega ostalega, kar sodi v uspešen gospodarski in družbeni razvoj Pomurja. Ali nekoliko konkretneje, podpreti širitev sedanjih gospodarskih dejavnosti, vzpodbujati odpiranje novih podjetij in z ustrezno promocijo pritegniti investiranje in ustanavljanje podjetij iz tujine. 
Na prvem mestu med ključnimi tremi razvojnimi priložnostmi Pomurja je, kot rečeno, izraba geotermalne energije in obnovljivih virov, kjer je izhodišče v dolgoročni usmeritvi, ki bo zagotavljala samostojnost regije na tem področju. Zato bodo podpirali projekte, ki vsebujejo elemente energetske varčnosti. Tu računajo na sodelovanje z lendavsko Nafto, ki ima največ izkušenj in podatkov o geotermalnih virih v severovzhodni Sloveniji.
Na drugem mestu je agroživilstvo in razvoj podeželja, ki v nekaterih predelih Pomurja predstavlja temelj gospodarstva. Pri razvoju podeželja je zapisano tudi prizadevanje za sodelovanje med obrtjo, trgovino, turizmom in živilsko predelovalno industrijo. Da bi povezanost med različnimi pridelovalci, predelovalci in dejavnostmi uspela, bodo uvedli tako imenovane dobaviteljske verige, ki bodo zagotavljale oskrbo za gostinstvo in turizem. Nekaj, o čemer so se v Pomurju pogovarjali že pred desetletji, ko je v tem prostoru dokaj uspešno deloval kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka. Tedaj načrti niso povsem uspeli. Sicer pa so poudarki v kmetijstvu še na pridelovanju vrtnin, sadjarstvu, zeliščarstvu, pridelovanju predivnic - lanu in konoplje, po čemer je že zdaj v Sloveniji veliko povpraševanje, posebej po izdelkih iz teh poljščin. V sestavo teh načrtov sodi regionalna kulinarika, hrana s poreklom, ekološko pridelovanje hrane in uvedba tržnih znamk, ki bodo poudarjale kakovost prehranskih izdelkov, izdelkov domače in umetne obrti in ostalih dejavnosti v Krajinskem parku Goričko. 
Turizem je tretji razvojni poudarek tega dela Slovenije. Ocena je, da sodi turizem, ki je tesno povezan s termalnimi in zdravilnimi vodami, med že sedaj relativno razvite dejavnosti. Velik potencial in osnovo za čezmejni turizem pomeni trideželni park Goričko-Raab-Őrség. Etnološko-zgodovinske danosti pa so osnova za različne zvrsti kulturnega turizma. V program so zapisali, da je Pomurje predvsem podeželska regija, zato je potrebno vzpodbujati razvoj na tej osnovi, kjer so pomembne nosilke turistične kmetije.
Razvojni cilji predvidevajo tisoč novih delovnih mest do leta 2015 in seveda ohranitev čim večjega števila sedanjih. Za uresničevanje znanih in novih projektov bo zagotovljen denar, in sicer iz različnih virov in na več načinov. Z zakonom je določeno, kako bodo uresničevali razvojne programe v Pomurju. Na več mestih so poudarjeni človeški viri, torej ljudje različnih profilov in izobrazbe, ki bodo načrtovali in uresničevali razvojne projekte, tako v naslednjih petih letih in kasneje v okviru regijskega kadrovskega centra. Sedanji način namreč ne omogoča, da bi prišli pravi ljudje na prava delovna mesta, je zapisana ocena.
Zelo podrobno je opredeljeno spremljanje izvajanja in uresničevanja programa, in sicer s strani vlade, Regionalne razvojne agencije Mura, vladne pisarne, ki bo pod vodstvom Andreja Horvata delovala tri leta, ko naj bi bili pripravljeni in se že začeli uresničevati ključni razvojni projekti. Vse poteka in bo potekalo na mnogo bolj zapleten način, kot je opisano. Kar seveda ni pomembno, važni bodo rezultati, s katerimi se Pomurje razvojno izenači z ostalimi območji Slovenije. Ob tako obsežnem, podrob-nem oziroma natančnem programu se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo umestno v tekst vključiti tudi osnovnih razvojnih ciljev v izobraževanju, ki je deloma sicer zajeto v človeških virih, in zlasti v kulturi ali se razume samo po sebi, da bo umetnost cvetela v uspešnem gospodarstvu. Tako kot lepo cvetijo orhideje v Dobrovniku, kjer so najnovejšo vrsto poimenovali, ne boste verjeli, Zagreb.
Ernest Ružič


Murska Sobota in okolica


Z Goričkoga v Piran – 4

Klopotci v Jeruzalemi

Prlekija in Slovenske gorice

»Prva, kak bi se napautili...,« - bi leko začnili štrti tau svoje pauti po Sloveniji, depa če se že pelamo v Prlekijo, moremo tak povödati: »Prle, kak bi se napotili...«. Prleki so ranč s te rejči dobili svoje ime, ka so njini sausedge tau največkrat od nji čüli. (Ovak tö pravijo za Prleke, ka »preveč dosta gučijo, če pa nemajo s kem, te gučijo s samim seuv.«)
»Prle« se zatok odpelajmo z Lendave nazaj prauti Murski Soboti, pa za Beltincami pojmo na lejvi kraj prauti reki Müri. Njena voda teče iz Avstrije prejk Slovenije pa Rovačke na Vogrsko, ka bi se tam vlejala v Dravo. Spaudnji tau Müre je vsikdar reka na grajnci bila pa je eške gnes, Slovence na Vogrskom je gezero lejt laučila od drügi Slovencov. Do konca 1980-i lejt je reka mejla skoro najbole zamazano vodau v cejloj Evropi. Fabrike od tistoga mau več ne piščavajo telko čemera v njau, ništerne rejdke ribe so tö nazajprišle tá živet. Nad tauv rekov so zozidali najdukši slovenski maust na avtocesti pri Bakovcaj. V sprtolejtji pa vleti má Müra dosta vodé, tau vöponüca 30 hidroelektrarn (vízierőmű) v Avstriji pa edna v Sloveniji v vesnici Ceršak. 
Müra, simbol pa düša Pomurja, je divdja pa nevarna reka. V indašnji cajtaj so podje pravili, ka je samo tisti pravi legén, šteri leko eden kamen prejk Müre liči. Več stau lejt so lidgé pri njej živeli v negvüšnosti zavolo povaudni, gda si je iskala nauve poti. »Büjraši« so bili tisti majstri, šteri so brejg Müre bole trdoga naredili z vejkami pa petanskimi kockami. Med delom so nücali železne vile, lopate pa male sekire. Živeli so pri vodej, živeli so z vodauv. Geli so mürske ribice, pili vino pa zmejs spejvali svojo himno. Njini spomin čuva Büjraški muzej v prekmurski Ižakovci, na Otoki ljubezni (Szerelemsziget).
Mauč Müre pa so lidgé leko vöponücali tö. V Sloveniji so začnili mline po potokaj pa rekaj zidati pred osemstau lejtami. Kauli Müre pa je dosti povaudni bilau, zatok so bole plavajoče mline naredili. Dvej fajte so meli, pri prvoj so mlinski kamli pa mlin tö na vodej plavali, takšoga gnes več nindri nega. Če je voda globša gratala ali bole pomalek tekla, so leko mlin indri vküp-sklali. Pri drügoj fajti so samo mlinsko kolau med dva čuna na vodau postavili, sam mlin je na süjom stau. Ednoga takšoga vidimo eške gnes v prleškom Veržeji, šteri se zové Babičov mlin. Tam si leko vsikši pogledne staro tehniko, pa eške malo dinske ali ržene mele tö küpi. 
Ranč tak pri Müri, sploj na rovačkoj grajnci v vesnici Razkrižje, dela eden sami pravi indašnji kovač v etoj krajini. V svojom malom muzeji pa delavnici nutpokaže, ka eške ranč tak dela, kak so njegov oča, ded, pa stari ded, pri deli nüca ranč takše stare škeri. Gnesnadén več dosta dela nema, ka je vsikder menje konjov pa krav, pa njegva veuka žalost je, ka njegvi sin neške meštrijo dale pelati.
Ranč po konjaj je najbole eričen center Prlekije Ljutomer, ali kak ga domanji zovéjo »Lotmerk«. Leta 1874 so blüzi varaša oprvin držali konjske dirke (lóverseny), ka je samo dvej leti sledik bilau kak v Beči. Že tistoga ipa so v krajini dosta konjov meli pa takšo šego držali, ka sta mogla mladoženca pred gostüvanjčari s konjami domau priti, ka aj bi té nej vidli, kak krü rejžejo. Gnesnaden majo na hipodromi (lóversenypálya) na leto deset mednarodni dirk, v Ljutomeri padaške pa držine kak nedelski program vküper odijo konje gledat. Prleški konji so »kasači« (ügető), tau znamenüje, ka morajo ovak stapati, gda letijo na dirki.
Prleški varaš pa je zavolo drügoga tö poznani v Sloveniji. Gda so pred staupetdeset lejtami steli Slovenci, šteri so te eške pod Avstrijcami živeli, ka aj se s kem več paverskoga lüstva briga za slovenski gezik pa slovensko kulturo, so vküperpozvali tak-zvane »tabore«. Prvoga so držali ranč v Ljutomeri leta 1868, na šterom je vküpprišlo več kak šest gezero lüdi. Sledik so eške več taborov organizerali, depa za tri lejta po prvom ljutomerskom so je v Beči dojzapovödali.
V Prlekiji so gorvzeli prvi slovenski film tö. Istina, ka je Karol Grossman samo amater biu pa so njegvi prvi trgé filmi kratki pa majo prausne teme: »Konec meše v Ljutomeri«, »Senje v Ljutomeri«, »Na domanjom gračenki«. Prleki pa ga trnok poštüjejo, že štiri lejta organizérajo Grossmanov Festival vina in filma.
Če se z Ljutomera pelamo dale prauti Ormoži, od Müre doj do Drave, pridemo v edno od najlepši krajin Slovenije. Mali bregauvge, vse puno grauzdja, z vrejov se daleč vidi po sausednji ravenaj. Najbole erična vesnica Ljutomerski goric je Jeruzalem. Njeno ime je špajsno, depa má svojo pripovejst. Gda so pred več stau lejtami francuski sodacke gezdili prauti Svetoj deželi, štero so »nevörniški vrazgé« prejkmeli, so prišli v Prlekijo. Malo so vino koštavali, gda so pa fejst pidjani gratali, je eden pravo: »Ge nédem dale, tau je moj Jeruzalem«. Eške ednoj fajti vina so tö ime dali. Domanji vert je je pito: »Kak prija vino?« Uni so pa francuski pravli: »Ci bon, ci bon« (ali ‚Dobro gé’). Tak je bejlo vino gratalo »šipon«.
Po toj krajini človek dosta leseni »propelerov« vidi. Tau so »klopotci«, s šterami gazde ftiče vkrajženéjo. Pravi, stari klopotcov več skor nega, pri moderni zamanicaj pa vikend ižaj pa je vsikdar več geste. Po staroj šegi se začnejo sükati po svetom Lovrenci v avgusti, pa ropočejo do konca oktaubra. Ranč te, gda grauzdge zori. Eške gnesnadén postavlajo 4-6 mejterov visike klopotce med spejvanjom pa plesom. Žmetni so do stau kil, majo perauti od 4 do 8 mejterov. Majo eden rép tö, šteri pomaga, aj se mašin prauti vötri obrné. Pravi klopotci so iz črejšnjovoga ali višnjovoga lesa, več samo rejdki majstri je znajo napraviti. Klopotci v krajini vküper spejvajo, ništerni Prleki čüjejo, kak li bi gučali »gazda biu od babe bit« ali »tü pa tam en grozdek mam«.
Če gorziškemo edno zamanico, gvüšno, ka ne ostanemo lačni. V Prlekiji mažejo na krü takši žir, v šterom mali falati špeka tö gestejo. »Zobl pa lük« ali zaseko ne gejo samo te, če škejo kaj brž zesti, liki te tö, gda med koštavanjom vina nücajo nika bole žmetnoga v želaudci. Takzvana »tünka« pa je eške bole tipično gesti za Prlekijo. Tau so te vönajšli, gda eške zamrzovalnikov nej bilau pa so steli, aj mesau duže dobro ostane. Iz svinjskoga mesa oprvin čonte vövzemejo, te pa ga dajo v sau, fajfer pa drüge začimbe. Süjo ga pacajo tri dni, te ga polegéjo s slanov vodauv, v šteroj ga njajo en mejsec. Na konci mesau sölknivajo (okadijo) pa spečejo, pa ga dajo v »zobl«, sledik pa v veuko posau-do, štero zovéjo »tünka«. Takšo mesau pau leta vödrži.
Potom toga, ka smo se napili, nageli pa naspali v goricaj, nas čaka eške varaš Ormož, šteri leži pri Dravi na rovačkoj grajnci. Zavolo rovačke hidroelektrarne je pri Ormoži gratalo edno veuko jezero (tó), pri šterom gnejzdi dosta rejdki ftičov. V varaši je ovak do leta 2006 delala edna sama fabrika za cuker v cejloj Sloveniji. Dosta pavrov v Prekmurji je tö cukerno repo pauvalo za tau fabriko, depa gda je iz Evropske unije falejši cuker prišo, so mogli delo dojstaviti. 
Če je rejsan Prlekija sploj ovaška kak Prekmurje, zatok se na njeni lidaj čüti panonska düša, čüje se njina panonska rejč, zavolo štere so vsikdar bili najbližašnja žlata Slovencov z drügi kraj Müre. 
-dm-



Klopotec ropoče, ftičibežijo

Na Müri je austo samo eden plavajoči mlin

OD
SLOVENIJE…

Fašenek penzionistov

Bili smo na valentinovem

Porabski slovenski penzionisti smo 14. februara pozdravlali fašenek. Že par lejt si tak mislimo, ka tau šego moramo zdržati. Če mi, starejši nemo kazali, kak je inda svejta bilau, te se rejsan tapozabi ta tradicija. Hvala Baugi, ka mamo v našom drüštvi takše člene, steri se vzemejo za tau, stere je nej ftraga, si prinesejo kakšo maškaro pa se notoblečejo. 
Na fašensko nedelo v dvej vöri smo se zbrali v Slovenskom daumi v Varaši. Najprva smo si malo vsedli v konferenčni dvorani pa členom povedali, kak se je predsedstvo odlaučilo, ka vse smo planirali za eto leto.
Potejm smo se pa šli opravit v maškare. Korajžno je bilau že tau, gda smo se opravlali, zato ka smo sploj nej znali, što ka bau. Vsakši se je farbo, mazo, naj bi eden drugoga nej spoznali. Iz vsakše vesi so bile maškare, največ iz Slovenske vesi pa Varaša. Pohvaliti pa moram tiste tö, steri so se že doma prejkzravnali pa tak prišli z autobusom. Baug plati mladoj Ciliki z Dolenjoga Senika tö, stera je ešče nej v našom društvi, dapa vzela si je čas pa trüd, se je opravila v ranč nej kakšokoli maškaro, se dala notpripelati z autonom. Hvala ženskam iz Slovenske vesi, stere so spekle skaldje (laške), ka smo ji leko ponidili našim členom pa gostom. 
Naš dober muzikant Lajči Nemec je tö pri cajti prišo, gda smo se vküppobrali, smo šli vö na paut tö, malo smo kraužili po varaši, plesali, djufkali (vriskali), kak je tau v starij časaj bilau. Tak smo te prišli nazaj v Slovenski daum. V restavraciji Lipa smo tiste mogli vövlejčti plesat, steri so tačas, ka smo mi kraužili po varaši, tam ostali. Te nam je že zatok redno vrauče bilau, sploj pa te, gda smo se eden za drugim mogli notapokazati, kakšne maškare smo, pa što se skriva za maškaro. Potejm smo se preoblekli pa se tak veselili, plesali pa spejvali tadale. Najbole tiste ženske, stere ovak tö spejvajo v kakšni skupinaj, gda je Lajči pauzo držo pa malo počivo, so pod vodstvom Vere Gašpar spejvale porabske naute.
Meli smo goste tö, člene drüštva pentionistov iz Puconec. Radi smo, da so vzeli našo pozvanje, vüpam, ka so se dobro počütili med nami in vörvam, da mo se eške večkrat vidli.
Vmejs smo dobili večerjo, takšno indašnjo. Kapüsto z okajenim mesaum pa na konci krofe. V restavraciji Lipa nam vsigdar tak napravijo vse, kak nam paše. Lepau se zavalimo vsem delavcom v künji pa kelnarcam tö. Bili smo maksimalno zadovolni. Ranč tak z našim muzikantom Lajčinom, steri nas je ešče te tö sprvajo s harmonikov, gda smo mogli na buse titi. Trauštali smo se, vej drugič mo nadaljevali.
Micka Svetec
predsednica drüštva

13. februara sta v Stanjevcih gospa in gospod Rituper organizirala valentinov svetek, na steroga smo bile pozvane varaške ljudske pevke tö. Zvün nas sta bila tam eške dva zbora, stera tö vodi Marija Rituper. Program pa je povezoval Kalman Rituper, steri je med napovedovanjem povedo par zgodbic, stere so povezane z Valentinom. Vsaka skupina je spopejvala štiri pesmi, bile so med njimi svete, »menje svete«, zborovske. Me smo spejvale porabske ljudske pesmi. Na konci smo pa vsi vküper spopejvali pesem »Ti zemlja rajska mila«.
Kak je gospaud Rituper pravo, na valentinovo svetimo lübezen, lübezen do boga, do doma, do prijatelov, do moškoga, ženske. Naj bi bilau tau tak vsikši den. Varaške ljudske pevke se zahvaljujemo za pozvanje.
Micka Svetec 

Roko Žarnić novi okoljski minister
Poslanci v državnem zboru so z 48 glasovi za in dvema glasovoma proti potrdili profesorja na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roka Žarnića za novega okoljskega ministra, ki je nasledil Karla Erjavca. Po glasovanju je Žarnić prisegel pred državnim zborom in poslance prosil, da mu z znanjem in izkušnjami pomagajo pri zahtevnem delu, v korist vseh državljanov Slovenije. Novemu okoljskemu ministru so podporo izrazile vse koalicijske poslanske skupine, medtem ko je opozicija poudarila, da jih je kandidat z nastopom prepričal, da pa se bodo glasovanja vzdržale. Žarniću so nasprotovali le v SNS, kjer so mnenja, da posameznik z dvojnim državljanstvom ne more biti minister v slovenski vladi. Žarnić ima namreč tudi hrvaško državljanstvo.
Slovenija želi odpreti tri nova veleposlaništva
V skladu z zagonom gospodarske diplomacije namerava Slovenija letos odpreti tri nova veleposlaništva - v Albaniji, Braziliji in v eni izmed držav v Perzijskem zalivu.
Veleposlaništvo v Tirani se že oblikuje, načrtovano je še odprtje v brazilskem glavnem mestu Brasilii, v katerem mestu bo tretje veleposlaništvo, pa še ni določeno. Obenem Slovenija razmišlja o zaprtju nekaterih veleposlaništev v članicah Evropske unije, kar je tudi posledica nižjega proračuna. Do konca meseca bodo pripravili akcijski načrt racionalizacije.
Vlada določila strateške mejne prehode
Vlada je 15 mejnih prehodov na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko določila kot strateške mejne prehode. Čeprav nadzora od širitve schengenske meje, 21. decembra 2007, na mejnih prehodih, ki mejijo na države EU-ja, ne izvajajo več, so prehodi Škofije, Kozina, Fernetiči, Vrtojba, Nova Gorica, Učja, Rateče, Korensko sedlo, Karavanke, Ljubelj, Holmec, Vič, Šentilj, Dolga vas in Pince zaradi svoje lege ob pomembnih daljinskih cestnih povezavah dobili poseben status. 



Gasilska slika maškar pred Slovenskim daumom



Za fašenek se mora mastno gesti

Priložnostni pevski zbor je popejvo porabske naute

Pleli so se cejkarge pa košarge

Mednarodni rokometni pokal v Monoštru

… DO
MADŽARSKE

V okviru projekta Saused k sausedi je Razvojna agencija Slovenska krajina znauva organizirala delavnico rokodelstva. Tau je zdaj bilau drugo paut. Prvo paut so meli delavnico v Andovci na porabski domačiji, zdaj pa na Gorenjom Seniki. 13. februara so se lidgé kauli desete vöre zbérali na starom farofi.
V künji so Micka Ropoš nutpokazali, kak trbej cejkare pa stauce plesti iz kukarčnoga lupinja. Bile so taše ženske, stere so že na prvom srečanji na pau splele svoje cejkare (ali pa doma flajsno tadale plele), depa taše tö, stere so samo zdaj začnile tau meštrijo. Najprva so v vraučo vodau namočili kukarčno lupinje, ka je méko gratalo. Potem so ga raztrgali, vrnji trdi tau vkrajvrezali pa so ga začnili sükati kauli leseni maudlinov, v stere so male cvöke zabili. Dapa tau tö nej vseedno, v kakšno smer pa kak süčeš lupinje, ka te »štrik« ne smej biti nej kusti, nej tenki, vseposedik naj bi gnaki bijo. Dosta-dosta gibov trbej napraviti, dočas en cejker gotovi grata. 
V sobi pa vanej so se pa včili košare plesti iz šibja. Malo je bilau špajsno, ka nej samo moške, liki ženske je tö brigalo tau. Pri tom sta jim pomagala Lojzek Hanžek in Šanji Labric. 
Delavnic so se udeležili ženske in moški z Gorenjoga Senika, Büdinec, Čepinec, Trdkove, Sakalauvec ter delavke generalnega konzulata. V vsakšoj delavnici je bilo veselo. Udeležencov je bilau več kak dvajsti. Med delom so leko geli domanjo pecivo, po paudnevi so pa dobili za obed küjano prekajeno mesau, na oli krunče pa krofe. Kosilo njim je pripravilo Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci.
 Delavnici sta držali do štrte vöre, zgučali pa so se, da se za tri kedne znauva dobijo vküper, in do delali tadale svoje cejkare pa košare. Vodja projekta je Andreja Kovač, cilj delavnic pa je, da naj stare meš-tarije gorostanejo, pa aj se mladi tö navčijo te.
Martina Zakoč

Rokometni klub Monošter je letos že 22. organiziral rokometni pripravljalni turnir, na katerem je sodelovalo pet domačih ekip in ena iz Slovenije. Pokala se že drugo leto udeležuje ekipa RK Pomurje iz Murske Sobote. Ostale ekipe so bile: Monošter, Győrújbarát, Sopron, Szombathely in Zalaegerszeg.
Cilji pokala so bili priprava ekip na prvenstvo in vzpostavljanje oz. vzdrževanje mednarodnih stikov.
Ekipe so med sabo igrale dvakrat 25 minut. Prvo tekmo sta igrali ekipi Monošter in RK Pomurje z rezultatom 30:23. 
»Že lansko leto smo sodelovali na tem turnirju, in ker je bila organizacija dobra, smo se odločili, da letos zopet pridemo. Prva tekma je bila zjutraj ob devetih z domačo ekipo, tako da smo bili še malo zaspani, naslednjo tekmo smo zmagali s Sombotelom, tako da bomo zdaj igrali za tretje mesto. Zelo smo zadovoljni,« – nam je povedal trener RK Pomurja Darko Roškar.
Murskosoboški ekipi je po začetnih težavah (prvi polčas je nasprotna ekipa zaključila s štirimi zadetki prednosti) uspelo zmagati in si tako izboriti tretje mesto proti ekipi Sopron. Drugo mesto je zasedel Rokometni klub Monošter, prvo mesto pa je osvojila ekipa Győrújbarát.
Igralec z največ doseženimi zadetki je postal László Róka iz Soprona, naziv najboljšega vratarja si je zaslužil László Monek iz Monoštra, za najboljšega igralca pa so izbrali Marka Jankoviča, člana ekipe RK Pomurje. 
Nikoletta Vajda

Fidesz bo vladal v dveh fazah
Po mnenju politologov Istvána Stumpfa in Lászla Kérija bo vladala stranka Fidesz, ki bo gotovo dobila aprilske parlamentarne volitve, v dveh fazah. István Stumpf meni, da bo nova vlada prvo leto namenila ukrepom, da bi se država izvlekla iz gospodarske krize, dinamika gospodarstva se bo spremenila od druge polovice 2011, ko bodo nastala nova delovna mesta in se bo začela gospodarska rast.
Po mnenju bolj levo usmerjenega politologa Lászla Kérija bo nova vlada prvo leto namenila obračunu s prejšnjo vladajočo garnituro, imela pa bo precej težav tudi s skrajno desničarsko stranko Jobbik, ki bo zoper njo uporabljala podobne metode, kot jih sedaj uporablja Fidesz proti socialistom. Po njegovem mnenju bo imel Fidesz več mandatov, da ustvari dolgoročno družbeno, gospodarsko in politično konsolidacijo, vprašanje je le, ali bo imel za to zadosti modrosti. Izpostavil je tudi dejstvo, da Fidesz, ki bo prevzel oblast, nikakor ni enak stranki, ki je zavladala 1998. leta in zdržala le en mandat. Takrat namreč ni imela niti gospodarskega niti medijskega zaledja, sedaj pa ima v rokah dnevnik, tednik, televizijo in razvit marketing na internetu.
Po mnenju premiera Bajnaija bi bila za državo najboljša velika koalicija
Premier Gordon Bajnai je v intervjuju za Mozgó Világ povedal, da bi interesu države najbolj služila t. i. velika koalicija med Fideszom in socialisti ali vsaj nekakšna »pogodba, sprava z družbo«. Sicer je povedal, da se zaveda, da ta ideja nima nobene realne osnove, bi pa bila zelo koristna za državo, pred katero je še veliko reformnih nalog, za katere je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Dvotretjinska večina pa naj bi temeljila na družbeni spravi, ne pa na premoči določene politične opcije. Menil je, da sta madžarska država in vlada prešibki, zato bi bilo treba vlado okrepiti, da bi služila javnim interesom, ne pa določenim delnim interesom administracije. 



V künji staroga farofa so ženske plele iz kukarčnoga lupinja

Najboljši igralec turnirja Marko Jankovič, član RK Pomurje


En sam moški se je tak odlaučo, ka de pleu, Micka Ropoš ma kažejo, kak se splete sic na stauci


Kak se pletejo košarge, je pokazo Lojzek Hanžek

Pomalek se ta šega tö pozabi

Fašenski torek je sledjan den, gda eške leko mesau djej, zato ka od pepenice se začne post. Te den sta Fašenek pa Lenka odla kauli po vesi, večer so pa plesali za kusto repo pa za dugi len, dapa samo do paunauči. Kak je tau gnesden v Porabji? Malo že ovak, kak je prvin bilau. Gda sam se v Števanovci kauli po vesi pelo, sploj sam nej emo tašoga občutka, ka je fašenski torek. Enga človeka sam nej vido venej na pauti. Zato sam se pa stavo pri Pufarni, pa sam pogledno, ka kaj delajo Vendel Gašpar pa njegva žena na fašenski torek. Ranč sta zgotauvila z obedom, gda sam v njigvo künjo staupo.
• Vendel bači, ka ste gnes na fašenski torek meli za obed, ka vidim niše masne talejre mate?
»Okajeni hrbet pa fantje (krofe) smo pekli, tau smo meli za obed.«
• Vsakši fašenski torek okajeno mesau tjöjate?
»Tau je pri nas vsigdar tak, ka nišo okajeno mesau stjöjamo. Prvin največkrat tašoga reda se je kučat tjöjo z repom, pa kapüsta vcuj. Pa te ešče fantje ranč kak zdaj. Tau je taša šega bila.« 
• Mariška neni, kak so se letos fantje posrečile?
»Dobre so, dobro so se posrečile. Leko se tak zgodi, ka so nej najbaukše. Tau se te zgodi, če se ne djenejo tak, kak bi trbelo, pa bola žete ostanejo. Dapa tašo se je pri mena že davnik nej zgaudilo.«
• Po vasaj je lüstvo na fašenek svetilo?
»Nej, tau nej bejo taši svetek, če je nej bilau velkoga snega, te je lüstvo zato delalo vanej tö.« 
• Na fašenek vi zato mate delo, ka fantje morate pečti.
»Tau je šega pa tau tak moramo držati vsakšo leto. Vejn nega taše kuče, gde bi ženske tašoga reda nej pekle. Te den ženske tau majo za delo. Tau sam se dja od materé navčila.«
• Vendel bači, tau ste prajli, ka okajeni hrbet ste küjali, te ste vi mesau že vse vöokadili?
»Gda svinjau zabodnemo, potistim mesau šest kednauv v paci mamo, vöokadimo, potistim pa vöobejsimo, aj vöposene. Mi vsigdar novembra zabadamo. Drauvno mesau tri, štiri kednauv mamo v paci, šontje, ka so velke, tiste pa šest.« 
• Kak redite pac?
»Mi vsigdar doma tjöjamo pac, nam se té bola vidi kak tjüpleni. Šaletromsau dejamo v vodau, česnak, parpau, borš, sau pa te tau dočas tjöjamo, ka ne zavre. Gda se zladi, te potistim gora na mesau vlajemo. Gda tejsti čas, ka trbej dolapartače, te mi mesau včasin vöokadimo, aj žouto ne grata.«
• Kak vi kadite, više ognja ali samo z dinaum?
»Dja včasin pod mesaum nalagam, dapa s tašimi drvami, štere so dobre zatau, pa söje morajo biti.«
• Kak dugo kadite?
»Mi dva dni kadimo tak pomalek. Nej dobro, če trno fejst žaneš, ka te se fejst cedijo, pa naletja se vuždjejo. Gda mi rebre vökadimo, tiste te mi že včasin leko djejmo, zato ka taše so, kak bi se malo spekle. Tau nam sploj paše, pa radi mamo.«
• Gda vöokadite, kama dejete potistim mesau?
»Sprvoga na pod znosimo, aj sene, dapa gda je že bola toplo, te v hladilnik sklademo. Dočas ka je nej bilau hladilnika, je tak velka nevola bila. Dosta šonk je nanikoj prišlo za volo müje.«
• Kelko svinj vi zabadate na leto?
»Mi zdaj samo dvej na leto. Nam telko dojda, zato ka zdaj sva samo dva, pa tau nama vödrži do drügoga zabadanja. Mi v bauti mesau na tjöjpimo. Ranč tak klobasi tö dugo mamo svoje, štere müva z ženauv delava drugi den, kak gda je zabadanje. Nama mesar svinjau samo zabodne pa go rancpubare. Drügo že vse sama delava.«
• Kakšna drva nücete, gda mesau kadite?
»Djablanove, črešnjove pa bükove. Mi je že te kreda dejamo, gda na zimau žagamo drva. Prvin so brojco tü nücali, dapa gnesden več tašoga nega, steri bi etak kadijo. Od brojce mesau lagvi žmaj dobi pa včasin črno grata od tistoga dima. Mi pa bola radi mamo tak, če se mesau malo speče.«
• Gnes je fašenski torek, odla sta pri vas Fašenek pa Lenka?
»Pri nas so nej bili, pa mislim tau leto nišče ne odi. Istino, lani pa predlani je že tö tak bilau, ka niške je nej odo kau-lak. Zdaj je že nej tak kak prvin. Te je lüstvo pa mladina bola doma bila, pa so meli čas na fašenek odti. Bilau je tak, ka so tri skupine odle po vesi. Zdaj vsakši dela, pa nejmajo časa. Dopust pa ne smejo prositi zdaj, ka so radi, ka sploj majo delo. Etak se pa ta šega pomalek tö tapozabi. Škoda, zato ka je na fašenek sploj veselo pa koražno bilau.«
Karči Holec 



Pri Pufarni v Števanovci fašenski torek ne more
biti brez fankov

Pufarni Vendel drva za mesau kaditi že naprej pripravijo


Stalno razstavo
Slovenci v okolici Monoštra 
si lahko ogledate še od januarja do junija 2010,
od torka do sobote med 11.00-15.00 uro!
Obnavljanje muzeja in stalne razstave bo trajalo
eno leto. 
Med obnavljanjem bo na ogled razstava
Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in
ogledni depo v kletnih prostorih.
Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 
00-36-94-380-767
Vodstvo v slovenščini!
Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina,  
študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro.
Podprite s svojim obiskom edini slovenski
muzej na Madžarskem!

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

OTROŠKI

KOTIČEK

NA PAŠI

Kak je skur vsikšomi poznano, je pojbič Pavel trno rad ojdo k svojomi dejdeki. Ja, pa njegvi pes Albert ranč tak. Na, ojdo je zavolo toga, ka je rad biu vküper s Pavlom. Pa je rad ojdo zatoga volo tö, ka je leko lejto es pa ta. Ja, pri dejdeki je bilau dosta več mesta kak pa doma. Trbej pa prajti tau tö, ka je včasi nevaule tö emo. Nejveč s kokautom, ka ga je trno rad klükno, če njemi je Albert nej vujšo. Tadale je emo z dejdekovo mačko tö nevaule, depa vekše kak s kokautom. Z domanjo mačko Gugo sta se kaj pogučavala pa zmejs štükala. Z dejdekovo pa nika. Tak se je ravnala, kak bi ga sploj nej bilau. Ranč ga je nej poglednola, ranč ga je nej škela vpamet vzeti. Kak bi ga sploj nej na svejti bilau. 
»Leko, ka je una takša gizdava gé,« si je brodo Albert. »Leko pa, ka je slejpa, pa me ne vidi,« si je tumačo tadale. 
Kakoli je že gé, tau se njemi je nika nej vidlo. Eške kokaut je baukši biu. Un ga je vsigdar vpamet vzeu. Pa je tau trno dobro čüto, gda ga je redno klükno. 
»Aj me klüka! Ka pa tau stvorenje vej!? Človek pravi, ka je kokauš naura gé. Un ma kauli tresti kokauši. Tau leko znamenüje samo tou, ka je un gé nauri za tresti kokauši. Vej pa vsikši vidi, ka sam ge gé pes, nej pa kokaut. Pa si nemo kokauši za ženo gemau, ka nej? Rejsan je nauri!« 
Pa je raj nauroga kokauta, slejpo pa gizdavo mačko tam njau. Njemi se bole vidi tam zar za ramom. Tam je gé velki ograjeni travnik. Na njem se skur vsikši den pasejo dejdekove krave.
»Krava je čedna stvar,« ji je gledo. Una samo ojdi gor pa doj, pomalek pase travo pa njoj nika drugo nej trbej. Dobro, es pa ta stera deje muuuuuuuuu, depa dun se mora čüti. Dun se mora čüti, ka so une krave, ka nej?« ji je tadale gledo pa se sam sebi vido, kak je čeden gé. 
Po tejm, kak si je un tau tak čedno brodo, se je sam sebi trno povido. Povidlo se njemi je, ka un tak čedno brodo. Pa vse tau kravam škeu vöovaditi tö. 
»Krave,« ji je pauzvo, une pa so ga poglednole. »Vi se meni trno vidite. Lepau se vejte zglasiti, pa cejle dneve se lepou paséte gor pa doj.«
Krave so se najprva med seuv poglednole po tejm pa so poglednole eške Alberta. Pa so se znauva poglednole, stera njemi kaj nazaj povej. Pa se je dun ena trno pomalek zglasila.
»Muuuuuu, tau se že trno od daleč vidi, ka smo krave trno čedne, muuuuuu,« je poglednola Alberta pa svoje padaškinje. Té njene padaškinje so kumale z glavami, ka je tau rejsan najvekša istina. »Muuuu, sebe pogledni pa nas pogledni, kak je tau gé. Ti moraš svojga pojbiča prositi, aj ti kaj gesti da. Pa te dun gnauk ali dvakrat na den nika v lampe, škem prajti, v gaubec deješ. Nam pa nika nej trbej prositi. Tü se lepou skur vsikši nemili den pasémo, pa si vsikša telko trave pogej, kelko dé nut v njau. Ka pa ti? Ka si gnes daubo, kakšo srmačko čunto ali ka, muuuuuuuu?« njemi je prajla, kak je tau gé na taum svejti.
Albert jo je gledo, pogledno je eške druge krave. Une pa so samo tadale kumale, kak je tau gé istina, najvekša istina. Pa se je Albert samo zagno pa odleto na drugi kraj travnika. Tam ga je niške nej vido. Zač-no je lizati pa žvečiti travo. Ja, škeu je biti tak čeden kak krave. Depa nej pa nej njemi je šlau. Nika je nej mogo doj požreti. 
»Té krave so vcejlak naure! Vej je pa trava sploj nej žmana. Tau je nej za gesti,« se je koriu sam s seuv pa na krave tö. 
Pa je odleto ta nazaj do nji. Rep njemi je majüto, kak že dugo nej. Pa ji je na red začno gemati: »Leko, ka ste tak malo bole čedne od mené. Depa ge gnauk dobim mesnato čunto, drgouč kakšo klobaso, tretjič küjano mesou, štrtič …. Ka pa vam tou tumačim. Vej tadale gejte travo. Ge pa mo zdaj šau malo z gezikom lizat mojga Pavla, malo mo majüto z repom, tak malo mo se njemi mujso pa gvüšno kaj žmanoga dobim. Travo gvüšno nej!«
Tak je povedo pes Albert pa od tistoga dneva naprej se več nigdar ne pasé. 
 
Miki Roš

Povorka v maskah na Gornjem Seniku

Dijaška samouprava Porabje se je to šolsko leto odločila, da organizira pustni karneval na DOŠ Jožefa Košiča. 
12. februarja (v petek) v jutranjih urah so se vsi učenci in tudi nekateri starši pripravljali, da se bodo oblekli maškare. Zvončnica, princesa, ženska z butaro, indijanka, prodajalka jabolk, slikar, kip svobode, vitez v oklepu, mamica z dojenčkom v vozičku, prekooceanski domorodec, čevljar, dekla, ki v »snope deva« in ... še našteto zanimivih likov se je pripravljalo. Komisija je imela res težko delo, izbrati tri najboljše. V lokalni predstavi „Zvezda se rodi” so bile zelo uspešne deklice osmega razreda s svojim plesom, Duo Sukič pa s predstavitvijo učiteljev v raperski produkciji.
Po povorki so najbolj pogumni lahko zapeli tudi na odru (karaoke). Bili so med njimi tudi taki, ki so v začetku s strahom držali mikrofon, čeprav so med odmori na šoli zelo glasni. 
Po kosilu smo izžrebali srečke, potem se je začel disko. O pustnem karnevalu imamo veliko slik, ki si jih lahko ogledate na spletni strani naše šole: www.kossicsiskola.gportal.hu.


KAUT

MLAŠEČI


PETEK, 26.02.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 10.35 DEKLICA, KI JE REŠILA NEBESA, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 12.15 OSMI DAN, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 TURBULENCA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 15.55 MIHEC IN MAJA: TRIJE KRALJI, OTR. SER., 16.05 NA KMETIJI JE LEPO, 16.20 DANI, MLAD. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EUTRINKI, 20.00 DANES DOL, JUTRI GOR, 20.35 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: OČE ALI BANKOMAT?, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.02.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL 
PETEK, 26.02.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.15 V DOBRI DRUŽBI, 9.15 GLASNIK, 9.40 UMETNOST IGRE, 10.05 EVROPSKI MAGAZIN, 10.35 ČRNO BELI ČASI, 10.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.02.1992, 11.20 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 11.50 ŠPORT ŠPAS, 12.20 GREMO NA SMUČI, 13.20 SMUČARSKI TEKI 4 X 5 KM (Ž) ŠTAFETE, 14.30 OLIMPIJSKI STUDIO IN POSNETKI VRHUNCEV: KERLING, POLFINALE; SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 15.30 HOKEJ NA LEDU (Ž), 16.30 UMETNOSTNO DRSANJE, 18.10 OLIMPIJSKI STUDIO, 18.55 ALPSKO SMUČANJE: SLALOM (Ž), 20.25 BIATLON (M), 22.25 ALPSKO SMUČANJE (Ž), 0.00 HOKEJ NA LEDU (M), 2.00 DESKANJE NA SNEGU, 3.25 HOKEJ NA LEDU (M) POLFINALE, 6.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 27.02.2010, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 NA KMETIJI JE LEPO, 7.20 MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; ZAJČEK BINE: TELEFON, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: S ČRKO U OD UNCA DO BUTAL, OTR. NAD., 9.10 SKAKALEC, NORV. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 SAMA SVOJ OTOK, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 PREŽIHOV VORANC: BOJ NA POŽIRALNIKU, TV FILM, 21.45 HRI-BAR, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 VROČI BRONX, AM. NAD., 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.02.1992, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL
SOBOTA, 27.02.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.02.1992, 8.50 TARČA, 10.00 POSEBNA PONUDBA, 10.25 CIRCOM REGIONAL, 10.55 MINUTE ZA ..., 12.00 ALPSKO SMUČANJE: SLALOM (Ž), 13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: CHELSEA - MANCHESTER CITY, 15.40 OLIMPIJSKI STUDIO IN POSNETKI VRHUNCEV: DRSANJE NA KRATKE PROGE: 500 M, 1000 M; KERLING (Ž); DESKANJE NA SNEGU: VELESLALOM (Ž), 17.10 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: VESZPREM - GORENJE, 18.55 ALPSKO SMUČANJE: SLALOM (M), 20.40 SMUČARSKI TEKI (Ž) 30 KM, 21.15 DESKANJE NA SNEGU,  22.40 ALPSKO SMUČANJE: SLALOM (M), 0.00 HITROSTNO DRSANJE (M IN Ž), 0.30 BOB ŠTIRISED (M), 1.00 KERLING, 1.15 UMETNOSTNO DRSANJE - REVIJA, 3.55 HOKEJ NA LEDU (M), PRENOS TEKME ZA TRETJE MESTO, 6.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 28.02.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; TRNOVO ROBIDOVJE, LUTK. NAN.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 SKRIVNOSTNA MORSKA BITJA, FR. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 NA ZDRAVJE!, 14.35 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 BLEŠČICA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA – FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.50 MILAN MIHELIČ, ARHITEKT, DOK. PORTRET, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA, AM. FILM, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.02.1992, 1.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.02.1992, 2.00 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL
NEDELJA, 28.02.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.02.1992, 7.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.02.1992, 8.05 GLOBUS, 8.35 TURBULENCA: MOČ BESEDE, 9.30 POMAGAJMO SI, 10.00 ALPE-DONAVA-JADRAN: ČUDOVITI SVET IZ LEDU, 10.30 ALPSKO SMUČANJE: SLALOM (M), 12.30 OLIMPIJSKI STUDIO IN POSNETKI VRHUNCEV: KERLING (M); HITROSTNO DRSANJE (M IN Ž), BOB ŠTIRISED (M); 14.10 HOKEJ NA LEDU (M), 16.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 18.25 SMUČARSKI TEKI (M) 50 KM, 21.10 HOKEJ NA LEDU (M), FINALE, 0.00 OLIMPIJSKI KOLAŽ, 1.25 ZAKLJUČEK ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER VANCOUVER 2010, 5.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 01.03.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.45 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ROŽNATI PANTER, RIS., 10.35 COFKO COF, RIS., 11.00 ŠPORT ŠPAS, 11.30 MARCUS IN ORLI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POKLON FRANCU KORENU, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.05 TELEVIZIJA, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: S ČRKO U OD UNCA DO BUTAL, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAN., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 GLASBENI VEČER, 23.25 F. CHOPIN: VARIACIJE NA ROSSINIJEVO TEMO, 23.30 F. CHOPIN: NOCTURNO, 23.35 F. CHOPIN: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2 V F-MOLU, 0.05 NEZNANI IN ZNANI CHOPIN, PIANIST IGOR DEKLEVA, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.03.1992, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
PONEDELJEK, 01.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, 8.50 SLOVENSKI UTRINKI, 9.20 POSEBNA PONUDBA, 9.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.03.1992, 10.10 OSMI DAN, 10.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.25 PRVI IN DRUGI, 11.45 SOBOTNO POPOLDNE, 14.25 TO BO MOJ POKLIC, 14.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.00 ZAKLJUČEK ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER, 19.00 ROŽNATI PANTER: NLP, RIS., 19.05 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 GOSPOD IN GOSPA VOLK, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 DOMOVINA, AM. FILM, 0.35 GOSPOD IN GOSPA VOLK, DOK. SER., 1.30 INFOKANAL
* * *
TOREK, 02.03.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, LUTK. NAN., 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.35 FELIKSOVA PISMA, RIS., 10.50 RIBIČ PEPE: S ČRKO U OD UNCA DO BUTAL, OTR. NAD., 11.15 BINE: TELEVIZIJA, 11.35 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 12.00 MILAN MIHELIČ, ARHITEKT, , 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 SANJE, KRATKI FILM, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SODOBNA ARHITEKTURA, DOK. SER., 18.00 TURN PRI PREDDVORU, DOK. ODD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 PRIHAJAM IZ GAZE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POSNETKI IZ BURME, DOK. ODD., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 SODOBNA ARHITEKTURA, DOK. SER., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.03.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
TOREK, 02.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.03.1992, 8.00 STUDIO CITY, 8.55 POZDRAV AFRIKI, 9.25 NA LEPŠE, 9.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA RAKAR, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: HARMONIKA, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: BRANILCI RIGE, LATVIJSKI FILM, 23.30 NOČNA IZMENA, AM. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL 
* * *
SREDA, 03.03.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 POZABLJENI IGRAČI, RIS., .50 SANJE, KRATKI FILM, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: DEŽEVNI ČAJ, 11.30 SODOBNA ARHITEKTURA, DOK. SER., 12.00 PRIHAJAM IZ GAZE, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: MAKS HITI NA POMOČ, RIS., 15.55 MILAN: KAR NAJDEŠ, JE TVOJE, RIS., 16.00 MEDVEDEK: OPERNA PEVKA, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 VICKY CRISTINA BARCELONA, ŠP.-AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.03.1992, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL
SREDA, 03.03.2010, II. SPORED TVS
66.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.03.1992, 7.55 HRI-BAR, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.00 SPET DOMA, 15.45 ČRNO BELI ČASI, 16.00 MOSTOVI - HIDAK, 16.30 SLOVENCI PO SVETU: JOŽE ANDOLŠEK IN MATJAŽ GRILJ, 17.05 NOVI DOM, AM. FILM, 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 MARIBOR: NOGOMET, PRIJATELJSKA TEKMA, 22.30 A. P. ČEHOV: STRIČEK VANJA, TV PRIREDBA PREDSTAVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ, 0.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: TRIBUTE TO JOŽE PRIVŠEK - BIG BAND RTV SLOVENIJA, KRISTINA OBERŽAN IN TADEJ TOMŠIČ, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 04.03.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: NA OBALI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 BERLIN, BERLIN: STRAHOVI, NEMŠ. NAN., 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DANES DOL, JUTRI GOR, 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 PRVAK, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GREMO NA SMUČI, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: RADULJA, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 MARI CARMEN ESPANA, DOK. FILM, 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.03.1992, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL
ČETRTEK, 04.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.03.1992, 7.55 NA LEPŠE, 8.20 GLOBUS, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 LYNX MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 MI ZNAMO: ČEBULNA TORTA S PARADIŽNIKOVO SEKANICO, 18.55 DR. WHO: NOVA ZEMLJA, ANG. NANIZANKA, 20.00 POROČNO PRESENEČENJE, FR. FILM, 21.35 TRANZISTOR, 22.10 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 22.50 GERMANSKA PLEMENA, NEMŠ. DOK. NAD., 23.45 ZADNJI STREL, AM. FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL

Spoštovani starši, dragi otroci!
DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku vljudno vabi bodoče prvošolčke in njihove starše oziroma vse zainteresirane na Dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 3. marca 2010 ob 9.30 uri.
Staršem in otrokom bomo pokazali obnovljeno šolo, jih seznanili z življenjem šole ter z vzgojno-izobraževalnim delom, ki poteka na naši šoli.
Vljudno vabljeni!
Podrobnejše informacije o šoli lahko dobite v času pouka med 7. in 15. uro po telefonu 94/534-016.
Informacije najdete tudi na spletni strani 
www.kossicsiskola.gportal.hu.
Tisztelt Szülők! Kedves Gyerekek!
A felsőszölnöki Kossics József Kétnyelvű Általános Iskola és Óvoda nagy szeretettel várja és hívja a leendő 1. osztályosokat és szüleiket, illetve minden kedves érdeklődőt az iskolánkban tartandó bemutató foglalkozásra, valamint nyílt napra, melynek időpontja: 2010. március 3. (szerda) 9.30
Az érdeklődők megtekinthetik a szépen felújított intézményt, tájékoztatót kaphatnak az iskola életéről, a tanulók kötelező és szabadon választható elfoglaltságairól, az itt folyó oktató-nevelő munkáról.
Minden érdeklődőt sok szeretettel várunk!
Bővebb információ iskolánkról a 94/534-016-os telefonszámon 7-15 óráig kapható, valamint a www.kossicsiskola.gportal.hu weblapon található.


 »Porabski KVIZ 2010«
POKAŽI, KAJ ZNAŠ  (BODI ZVEZDA!)
                    
Spoštovane učenke in dragi učenci višjih razredov na vseh porabskih osnovnih in srednjih šolah!
Prisrčno vabljeni v srce Porabja, v Števanovce, kjer bo 12. marca 2010  na odru vaškega kulturnega doma lahko vsak predstavil tisto, kar najbolj zna.
Čakajo vas lepe nagrade (za 1. 2. in 3. mesto + nagrada publike in 30. aprila enodnevni izlet v Slovenijo s kopanjem na koncu!!!)
Predstavite se lahko v naslednjih kategorijah:
- PLES (posamezniki, pari, »začasne skupine«, ki niso sk. ZSM)
- RECITIRANJE (posamezniki)
- PRIPOVEDOVANJE PRAVLJICE (posamezniki)
- PETJE (solo, duet, trio)
- »GLASBENI ODDELEK«: inštrumentalna glasba (posamezniki)
- DRAMATIZACIJA (posamezniki, pari, »začasne skupine«, ki niso sk. ZSM)
- RAZNO (čaranje, humor, žongliranje itd.)
Podrobnosti v zvezi z določenimi kategorijami vam bodo predstavili  vaši učitelji.
Nastopajoči naj se pred svojim nastopom na kratko predstavijo, seveda po slovensko.
Prijavnice in ostale podrobne informacije smo poslali direktno na vse šole, DOŠ Števanovci, DOŠ Gornji Senik, monoštrsko gimnazijo in srednjo šolo Béla III. 
Laci Domjan, učitelj DOŠ Števanovci, član Krovne šolske komisije