Uprava: NebotiCnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana Štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedelj-kih in po praznikiK GLAS NARODA Naročnina na mesce ja 13 Din. Za tujino 30 Din« UredniStvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gejeva ulica St 1. Telefon 38-35, Rokopisov ne vračamo, Ljubljana, Zb. januarja 1936 Leto II. Slabo mu bo, komur Je tako, drugi hočejo! O. Zupančič i Dnevna pratika Nedelja, 26. januarja. 1936. Kato-beani; Polikarp. Pravoslavni: 18. ja-nuaria, Jer mil. Ponedeljek, 27. januarja 1936. Katoličani: Janez Zl. Pravoslavni: 14. JaQuarja, Sv. Sava. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Bakarčič, Sv. Jakoba trg; iamor, Miklošičeva cesta; Gartus, Jošte — Zaloška cesta. — Ponede-Sušnik, Marijin trg; Kuralt, gosposvetska cesta; Bohinec, Cesta oktobra. Vreme Jugoslavija. Oblačno z nekoliko ežja v Primorju in po zapadnih kra-b Deloma oblačno brez dežja v V8eJ ostali državi. Temperatura se je Povsod zvišala. Najnižja: Zaječar—4 ’ najvišja Ercegnovi +13 C. Napoved za danes: Prevladovalo 0 oblačno vreme po vsej državi z ri't dežja na zapadu. Manjše zved-,ltv® je pričakovati na vzhodu in J Su. Temperatura se bo še nekoliko Vlšala. — Sonce vziiaja ob 7.6, za-baja 16.37. Dunajska vremenska napoved: Se-anjo vreme bo še nadalje trajalo, ^inoma bo oblačno, tu in tam tudi Kino ei'olja, 26. tm. in ponedeljek 27. trn. tatica; Viktorija ‘ ea': Ljudje v belem loga: Himna svobodi oion: Gospodje brez stanovanja Siska: Peter čit«ite „Glos naroda11 StotisDči se klanjajo mrtvemu kralju — Usodni dnevi za naš gospodarski obstanek — Poroka na smrtni postelji — V Abesinijo mu ne treba; ~ Tatinski rekord ______tudi v Celju — živo delo naše skupščine Ras Sejuiti — gospodar položaja na severu Addls Aboba, 25. januarja a. Od ponedeljka do četrtka je ras Sejum z vso silo napadal italijanske pozicije na severni fronti, zlasti v neposredni bližini Makale, In sicer v severo-zapadni smeri. Najnovejša poročila pravijo, da je v teh bojih padlo nekaj tisoč italijanskih vojakov. Ras Sejum je po teh poročilih gospodar položaja na vseh postojankah pri Makali. Podrobnosti pa še niso znane. _ Iz Addis Abebe se poroča, da so Abesinei polni nade v končni uspeh bitke pri Makali. Eritrejske vesti pravijo, da so abesinske čete, ki so v torek začele bitko zapadno Makale, prave elitne čete. V operacijah sodeluje 25.000 vojakov. Proti tem četam sta bili postavljeni dve diviziji Askarov, ki ščitijo italijansko desno krilo v sektorju pri Makali. Abesinei so tako hrabro napadli, da so se prednji oddelki Italijanov morali umakniti za glavno moč divizije v ozadju. Italijani so takoj poslali divizijo italijanskih evropskih čet z nalogo, da izvršijo napad na Abesince z boka. Italijansko topništvo je začelo s koncentriranim ognjem na Abesince. Ta je uničil abesinske prednje oddelke, a vse to ni veliko pomagalo in ni moglo ustaviti elana abesinskih čet. Eglptska vojska pripravljena Kairo, 25. jan. a. List »Al 'A hram« piše, da je vsej egipts ski vojski izdan ukaz, da je v popolni pripravljenosti. Kaj pripravlja Nemčija London, 25. januarja, n. Današnij »Daily Telegraph« trdi, da ima iz zanesljivega vira vest. da ho Nemčija v najkrajšem času začela graditi dvoje oklopnih križark po 26.000 ton. Ena izmed teh križark se že gradi. Skupna tonaža nemških vojnih ladij, ki se sedaj gradijo znaša 112.000 ton. Verjetno je, da bo Nemčija v najkrajšem času začela graditi tudi matično ladjo za letala in to z 22.000 tonami nosilnosti. Za poostritev sankcij Pariz, 25. januarja, r. Bredsed« stvo socialistične delavske imter« nacionale in Mednarodne stro« kovne zveze je sprejelo na seji v Parizu resolucijo proti vojni v Abesiniji. Resolucija zahteva med drugim, da DN izvede sank« cije proti napadalki v popolnem obsegu. Resolucija pozivlje na« dalje države, ki izvajajo sankci« je, da te raztegnejo na premog^ petrolej, železo in jeklo. Tudi petrolej pride na vrsto Ženeva, 25. jan. w. Predsednik odbora za koordinacijo sankcij je odločil, da se za dan 27. januarja popoldne skilče sestanek odbora strokovnjakov, k| bo imel nalogo, da spremlja izvajanje sankcij in da sklene, da se dne 3. februarja sestane odbor strokovnjakov za določitev oblike petrolejske sankcije. Svet DN je zvečer končal svoje 90. zasedanje. Titulescu je povabil svet DN, da bi se majsko zasedanje vršilo v Bukarešti. !t Kaj pravi Sarraut ? Pariz, 25. jan. r. Ministrski predsednik Sarraut je potem, ko je zapuščal predsednika republike, kateremu je predstavil svojo vlado, izjavil časitnikarjem, da se sestane nova vlada na sejo v sredo in četrtek. V četrtek se bo predstavila tudi parlamentu. Sarant je dejal, da ja njegova vlada, sestavljena v pomirljivem duhu nad vsemi republikanskimi strankami in so v njej mi-nisti, ki pripadajo raznim političnim skupinam v parlamentu in imajo isti Interes,da zaščitijo frank, splošen red in mir in to .doma In drugod po svetu. t>Glas naroda44 je dobil v najem gostilno pri Figabirtu in je postal „Glaž naroda44 Kaj provi gospo Ivanka k temu? Prav res je nespametno kaznovati takega revčka, če se zomože. Zakaj pa imamo terpentinov© milo Zlatorog? Njegova obilna, gosta in bela peno odpravi prav hitro vsako ponesnaženje. In perilo je zopet kakor novo," snežno belo in dehteče. Qj gSfcrfW^ovoTERPEmiNOVO MILO Razgovori s čitatelji Resnica in laž Ljubljana, 25. jan. Dopisniku, ki sc huduje na nas zaradi neobjavljenega dopis«, — češ, saj sem vendar napisal s a« mo golo resnico: Prijatelj, odkod ste pa Vi za« šli v dandanašnji čas, da ne ve« ste, da je svobodna samo laž, re« snica pa ne? Pravite, da Vam ne gre v glavo, kako morejo ljudje nekoga slaviti, ko vendar vsak ve, kaj in kako mislijo o njem. Prav. To je ena plat. A druga plat? Saj ne veste, kaj in kako pa si misli slavljence o tistih, 'ki ga slavijo? Vam bomo povedali nekaj za primer. O slavnem angleškem pisatelju Kiplingu, ki je te dni umrl. Torej njemu na čast so ne« koč priredili neko slavnost, ime« ni te govorance so se vrstile. No, in nazadnje se je tudi on vz» dignil in v humorističnem nago« voru predaval — o postanku la« ži. V začetku, tako je dejal, je bil človek nem kakor opica, čim pa mu je bil podeljen dar govo* ra, ga je porabil takoj za laga« nje. To je storil seveda samo za« to, da pokaže, da nadkriljuje vsa druga bitja na svetu . . . In poslušalci so Kiplingu plo« tikali, da je kar grmelo. Vidite, mož je poznal svet in ljudi. Ljudje so srečni, če morejo drug drugega nalagati. In rajši slišijo laž kot pa resnico, ker laž je sladka, resnica pa grenka. In laž je bila od začetka sveta in bo do konca sveta. Seveda je pa menda v nobenih časih ni to« liko bilo kot je je dandanes. Kje je sploh še kaj resnice? Ta je prišla čisto iz mode. Laž je mo« dema in resnici že nihče več prav ne verjame. Tudi pregovor: laž ima kratke noge, ne drži več. Danes opaža« mo da ima laž dolge noge in Čedalje daljše . . . Sicer pa, prijatelj, nikar jema« ti tega preveč tragično: resnica zato vseeno še živi in bo večno živela. Pokopavajo jo, a ne bo« do je pokopali. Nimajo nikjer tolikšno lopate, da bi jo mogli zasuti. Resnica vstaja vednospet na dan! 10.089 ljudi sc klanja pokojnemu vladarju London, ‘£>. jan. n. Do zvečer je šlo mimo krste s posmrtnimi ostanki kralja Jurija v Westmistru nad 100.000 ljudi. Ogromno množice še zmeraj čakajo, da bi prišle na vrsto. N j. V. kralj Edvard jo s kraljico Marv in ostalimi člani kraljevske družine prišel proti večeru v West-minster, kjer je ostal nekaj minut v molitvi pred krsto. Mnogi odhajajo po mimohodu še v cerkve, kjer mo- lijo za pokoj duše pokojnega kralja, Zvečer so morali zapreti za promet most Lenbet, ker je na njem preveč ljudi, ki hočejo priti v west-ministrsko katedralo in se prikloniti spominu pokojnega kralja. Kralj Edvard je odredil, da se mora pri vseh molitvah za pokojnega kralja kraljica Marija Mary omenjati kot kraljica-mati Mary, Živahno delo Narodne skupščine Včerajšnja seja Narodne skupščine je potekla v približno enako napetem razpoloženju kakor prejšnja, o kateri smo včeraj po-ročalii. Ko je bil po daljši debati in ostri polemiki zapisnik zadnje seje sprejet z glasovi vladne večine, je poslanec Voja Diordjevič v daljšem govoru utemeljval predlog poslanca Mihajloviča, naj vlada v roku 20 dni predloži Narodni skupščini predlog zakona o razdodžitvi kmetov, delavcev ih sploh malih ljudi. V imenu vlade pa je finančni minister Letka izjavil, da odklanja nujnost iz istih razlogov, ki jih je že navedel predsednik vlade dr. Stojadino-vlč. Glasovanje o tem se j"e vršilo v največjem neredu in je vladna večina predlog odkolnila. Seja je bila mod splošnim prerekanjem zaključena ob 13. uri. Opozicija v finančnem odboru Včeraj popoldne se je sestal tudi skupščinski sinančni odbor. VoKl je novega predsednika, ker je dosedanji predsednik dr. Ko-žul postal mmiitser. Opozicija zahteva tajno, vladna večina pa javno glasovomije. Podpredsednik Di-mitrijevič je odredil 10 minut odmora, da hi se postavile kandidature. Vladna večina se je umaknila k posvetovanju, s katerega pa se ni več vrnila. Po 40-rninut-nem čakanju je predsedujoči spet otvorili sejo in odredil glasovanje. Ker je bila navzoča samo opozicija, je bil njen kandidat, dosedanji podpredsednik dr. Dimitrije-vlč soglasno izvoljen z vsemi 16 glasovi opozicije. Na enak način je bil izvoljen za podpredsednika posl anec dr. Oton Gavrifovič. Trije ministri v Ljubljani V nedeljo 26. t. m. bo v Ljubljani veliko zborovanje gospodarstvenikov, ki se ga udeleže tudi ministri Dragiša Cvetkovič, dr. Milan Vrbanič in Djura Jankovič. Zbetrovaija se bodo udeležili tudi gospodarski krogi iz drugih banovin. Brez vladnega zastopnika Odbor za proučitev zakonske« ga načrta o gospodarskih zadru« gah je imel snoči ob sedmih se* jo. Po prečkanju zapisnika o prejšnji seji je predsednik odbo« ra Miša Dimitrijevič, ugotovil, da vladni zaupnik ni navzoč. Zato je prosil odbor, naj v nje* govi odsotnosti ne nadaljuje razprave o nadaljnjih členih tega zakonskega predloga. Odbor je predlog sprejel. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja bo sklica« na pismeno. Neredi na španskih univerzah Madrid, 25. jan. Havas. Danes je na španskih vseučiliščih ponovno prišlo do neredov. V Seviljtj je policaja razgnala dijaške manifestante. Ob tej priliki je bilo aretiranih 9 demonstrantov. Gospodarske vesti Vlagatelji zahtevajo ustanovit tev zavoda za razdolžitev. Pred« staivniki vlagateljev iz Ljubljane in Zagreba so v Beogradu pred* ložili merodajnim činiteljem ob* sežem memorandum glede raz* dolžitve. V tej spomenici zavra* Čajo zamišljeno zadolžitev potoni izdaje državnih obveznic. Zahte* vajo, da se razdolžitev Izvede s sodelovanjem vseh državljanov. To stori lahko le država, zato zahtevajo da se osnuje zavod za razdolžitev pod nadzorstvom Na rodne banke. Razdeljitev naj se postopoma izvede, in sicer z go* tovino. Za novo odmero katastarske* ga dohodka. Katastarski čisti do* hod ek tvori osnovo za odmero drugih davkov. Danes se to še vedno dela na podlagi stare ka* tastarske odmere. Da je to več* krat v nesoglasju z dejanskim po* loža jem, to vedo kmetski gospo* darji sami. V tej zadevi je nar. poslanec Mirko Došen predlagal v Narodni skupščini to zadevno izpromembo. Sprejetje tega pred loga bi bilo nujno in potrebno, ker bi se na ta način znižala davčna bremena kmetov. Blagovni promet med Grčijo in Romunijo je bil zavoljo n e* uspelih dogovorov glede plačil* nega sporazuma ustavljen. Ro* munska je sklenila, da ne da Gr* čiji petroleja, četudi bi ga plača* la v kakršnikoli valuti. Kmetijska razstava v Budimpe* Sti bo od 20—25 marca 1. 1. Kolinski tvorni d. d. v Ljubijo* ni je kr. banska uprava dovolila, da sme zvišati svojo delniško glavnico od 2 nq 4 milijone di* narjev. Gledališče drama Začetek ob 20. uri Nedelja, 26. jan.: ob 15. uri Trije vaški svetniki. Izven. Globo* ko znižane cene od 20 Dim na* vzdol; ob 20. uri Moliere. lz' ven. Zničane cene od 24 Difl navzdol. Ponedeljek, 27. jan.: Siromakovo jagnje. Red »B«. OPERA Nedelja, 26. jan.: ob 15. uri *>Tra* vijata«. Izven. Znižane cen6 od 30 Ddm navzdol; ob 20* url »Carmen« Gostuje ten0* Mario Šimenc. Izven. Ponedelje, 27. Jan.: zaprto. POD POKROVITELJSTVOM JUG. CES. LIGE V LJUBLJANI DANES V SOBOTO OB 19.15 URI SVEČANA PREMIERA HIMNA SVOBODE. vfcCZielslSC Viaoko odlikovani češki film o velikem tv°rcU svobodne češke države! v etavDi«Zvonimir Rogoz KINO SLOGA (Telefon 27-30) Kot dopolnilo prvi češki zvočni tednik. Usodni dnevi za naš obstanek Pred veliko gospodarsko manifestacijo v Ljubljani — Razgovor z uglednim gospodarstvenikom p Ljubitiana, 26. januair;a. p 0 sainkcijali se je slovensko jt^^O'daffstvo nevarno zamadato nrih0'110 Od vsepovsod ^hajajo obupnapolna poročila o ^avadno težkih razmer ali, ki r? brezobzirno zajele najširše P~sti naroda m naravnost uniču-r1-^ razkrajajo naše slovenske Materijalne hi moralne vrednote, M smo jih tekom let z žrtvami in arčevanjem ustvarili. Ljudstvo l obupom gleda ta razkroj, ki je načel tudi že naš tako trdni op-utnizem m vero v izboljšanje. f'evarnost tega razkroja visi nad nami Kakor grozeč plaz se utegne zdaj utrgati in nas propati. V našem listu smo o "Mr že neštetokrat pisali, nešte-konferenc, je že bik), brezšitevL p, resolucij in spomenic, pamet-j?1*1 in trzniih predlogov, različnih sceptov im zdravil je bilo že Movanih. Toda podoba je, da lYse to več ali manj končalo v nasLi, žalostno usahnilo. In zato nič čudnega, če postajajo ljute malod'ušni in ničesar in niko-, ur več ne verjamejo. Vsaka do-ra volja, sleherno brezupno zata-gre do svoje meje. to ve Srakdo, posebno tisti, ki je nepo-bdl n<). brizadet in mu hrbtenica „..‘no ječi pod pezo gospodarske nn t ' Vsakdo tudi ve, da je nuj-I treba nekaj ukreniti, da je bo-v-5? stra-šno akutna, nevarna, in tra^an^u našega les-"tc-sit .r^Podarstva. Za to pri'ož-^ea ,gtkJ^?nter obiskal ugled-? ®odSldau'stven$ka’ ^eigar mi bortiembr^1?? na predvečer tega ■ega »bonov antja, od ka- terega v nmogočem zavisi naš slovenski go'stpoclanski biti ali ne biti. Gospodarska manifestacija — itako ue ravajal ta gospodarstvenik — je bila sklicana na predlog Centralnega odbora za lesno gospodarstvo kraljevine Jugoslavije in s sodelovanjem ministrstva za gozdove in rudnike. Da so sklicale strokovne organizacije naše-šega lesnega gospodarstva to ma nrfestucbsko zoorovanje ravno v Ljubljani, je razlog ta, ker je slovenski narod najbolj prizadet zavoljo gospodarskih sankcij proti 1 talij L Kriza v lesni stroki je že večletna. Uvedba sankcij pa je bila smrtni sunek eksistenci ne le lasne trgovine In indutrije, pač pa lahko trdimo večini slovenskega naroda, ker živi namreč večina posredno ali neposredno od te panoge našega gospodarstvu. Samo pomislite to tragiko: nad 2000 obratov počiva, nad 140 tisoč družin je neposredno prizadetih. In vsi ti do današnjega dne zaman pričakujejo rešitve. V vseh letih krize se zato našo najvažnejšo jjanogo slovenskega naroda ni storilo ničesar. Lahko rečem, ne le v letih krize, temveč v vseh letih obstoja naše narodne države m nihče uos e ti. tej panogi zadostne pažnje, kljub tema, da vsa dobro vemo, da je vse črpalo iž nje posredno a!l neposredno svoje dohodke in življenjske moči. Zal, pri nas so bila in so še vedno politična vprašanja pred gospodarskimi. Vzemite le za primer tole: Vsi politični krogi že ves čas obstoja naše države obetajo kmečke zbornice, gospodarski svet itd., toda razen besed še ničesar nismo doživeli. Zborovanje lesnega gospodarstva, ki bo bo nedeljo v Ljubljani, je prvo, ki je bilo sklicano na izrecno zahtevo strokovnih organizacij dravske banovine. Ta dolžnost hi dejansko pripadla drugim merodajnim činiteljem, toda — saj soglašate z menoj vsa naša javnost ima že dolgo občutek, da so vse naše odgovorne naroJnic sile v ogromni večini zaposlene v takozvani »čisti politiki«, namesto da bi po svojih dV.žnosVh v današnjih dneh napele vse sile za reši e v vprašanja ~ obstoja in kruha. V srcih tuga — na ustih molk Res je, da mi nikjer bučnih demonstracij. Nai kmet, delavec, vozmik, drtubni človek, nameščenec — vse molči V srcih pa je tugu neprespanih moči in skrb za vsakdanji kruh im za jutrišnji dan. In zvesti spremljevalci ašega gospodarsko izčrpanega človeka so rubeži, dražbe, sodini in advokatski honorarji. Ce je to ali ono zborovanje, Je videti, kako je narod malodiušen, čeprav morda ploiska govorniku. To ploskanje pa ni prava narodna podoba. Slovensko ljudstvo vdano prenaša svoje težave. Toda današnje njegovo stanje je neznosno, in ponekod že presega pojme o življenju. ki bi bilo človeku dostojno. Težko je, ko vam moram reči, da je naš narod vedno na Golgoti. Usoden razvoj gospodarske krize ga je popolnoma izčrpal. Doma ni zaslužka. V daljni svet mu je nemogoče. To so trda življenjska vprašaimja. Zal. dan na dan pa mora poslušati sama čista politič-n vprašanja. Slovenski narod pa v istem trenutku tako krvavo po trebnje in hoče kruha. Kruha, ne politike! Vsa naša javnost kakor tudi naša politika morata razumeti krik tega trpljenja, morata razumeti in upoštevati voljo stanovskih im srokovnih organizacij, kajti samo tu, v teh organizacijah, je narod svoboden, le tu mu ni treba izvajati, kateri politični sku pini pripada, niti mu ni treba prezentirati legitimacij raznih političnih strank. Zato so še prav posebno upravičene zahteve vseh. ki jih je eksistenčno udarila kriza v lesnem gospodarstvu. Zato je popolnoma prav, če iz takega vira nannd odločno zahteva takojšnjih ukrepov od teh merodajnih krogov, ki jim je dana možnost, da tu storijo svojo dolžnost •Naš narod je vedno izpolnjeval svojo dolžnost do svoje ožje do- obstoja šteti. inovine in do svoje države, zato tembolj upravičeno zahteva, da se tudi njegove želje im potreba upoštevajo. Sedanja gospodarska konferenca v Ljubljani mora biti mejnik v dosedanji praiksi. Začeti moramo iznova. Zavihati je treba rokave in brez bojazni se je nujno treba lotiti gospodarske obnova našega življenja . Če bo vsaj to dosegla ta konferenca, potem smemo upati na boljši jutrajšnjl dati. Iz našega gospodarskega življenja je treba odpraviti razne škodljive anahronizme. Pa kaj M vam našteval same znane stvari. Naj zadošča le tale cvetka: prevoz slovenskega les atz Ljubljane do Sušaka stane več kakor prevoz iz Sušaka v London. Ali je taka tarifna praksa v skladu z narodnimi interesi ? Za konferenco je pripravljenih več predlogov za ozdravitev slovenske akutne gospodarske bolezni. Culi jih boste. Sporočite jih vselej naši javnosti. Za zaključek pa samo tole: Sami veste, da je za slovenski narod les in lesno gospodarstvo eksistenčno odločilna panoga. Od nje živi večina naroda, m z njo tudi pade večina naroda. Im kljub temu naše časopisje tako malo piše o tej stvari. Razmere so tako tragične in bolne, da bi bito treba nenehoma kričati in vpiti, da nas bodo povsod čuli in spoznali, da tako ne gre več naprej .kajti sicer so nam dnevi gospodarskega —ž— Na smrtni postelji se |e poročil Split, 25. januarja. Narednik hidrapilot Ivan Lesjak iz Slivnice pri Celju se je v torek hudo .ponesrečil z motornim kolosom. Pripeljali so ga v bolnišnico s smrtnimi poškodbami. Takoj so ga operirali, toda zdravniki so nad njim obupali. Sam je tudi vedel, da so mu ure življenja štete. V Trogiru je nesrečni Ivam Smel nevesto gdč. Karmelo Jad-rič, s katero se je hotel še ta mesec pomočiti. Toda nesreča je pri-šla vmes, toda plemenito srce Lesjaku ni dopustilo, da bi se poslovil od tega življenja, ne da bi izpolnil svojo obljubo. Ko ^e ležali ira smrtni postelji in ko je prišel k zavesti, je naiipr-« vo izrazil željo, da bi se rad poročil s svojo nevesto. Tako se je tudi zgodilo. Njegova nevesta je bila od dneva nesreče v Splitu in je bdela nad svojim smrtno ponesrečenim ženinom. V četrtek zjutraj so jo poklicati v bodico im ji povedali Lesjakovo za din jo željo na smrtni postelji. Turobna je bila poroka, katero je izvršil vojaški duhovnik Žarko Devič. Za pričo sta bila neki bolnik in neki Lesjakov tovariš. Po poroki je mlada ženea ostala pri umirajočem možu. Izgubil je kmalu nato zavest in eno uro po ix«roki je izdihnil. 20.000.000 na leto lahko prihranimo NAS ČAJ, ki ga je začela uvajati Kimietioska družba, je sestav-Ijen iz samih domačih zelišč, ki popolnoma nadomeščajo drage tuje čaje. NAŠ ČAJ Ima pa še to prednost, da me vsebuje nobenih škodljivih snovi kakor tuji čaji. Zato je v vsakem pogledu treba pozdraviti napor m prizadevanje Kmetijske družbe, da tudi na tem važnem polju deluje za našo osamosvojitev. Kdor poleg tega še pomisli, da smo za tuje čaje dajati letno 20 milijonov našega težko in trdo pmlshižene-ga denarja v tujimo, bo šele prav znal oceniti to delo. Vseh teli 20 milijonov ostaine sedtuj lalko do* rna, ako bomo znati to narodnogospodarsko prizadevanje naše vrle družbe pravilno ceniti In uvaževati. . . , ... Kdorkoli je doslej pl NAS CAJ (in število teh se iz dneva v dan veča) je spoznal, da v vsakem oziru nadomešča tuje čaje. Pa ne samo to! NAŠ CAJ nikakor ni manjvredno nadomestilo, ampak je po sotglasnem mnenju prvih sladokuscev v vsakem oziru bolj ši iin okusnejši nego katerikoli drt'" čaj. Tega mu pa vendar zlasti v diamašnljih dneh me bomo štej 11 v zlo, da je cenejši? In tega tu dl ne, če ostane zaslužek iz njega doma in pride v dobro najpotrebnejšim — našim mladim ljudem!? Kaj pa policija v Celju o svojem lanskem živahnem delovanju Slike iz sodne dvorane V Abeslnijo ne bo treba marširati Ljubljana, 25. jan. Pet fantov sedi na zatožni iclopi. Prvi tam od Gorice, dru» gl je rojen na Vestfalskem, tret« ji na Maržarskem, ostala dva sta pa Dolenjca in vsi čisti Sloven« ci. Prvi je Karel in zadnji v vreti je — Eršte. Piše se pač tako in že prihodnjič bo morda po zahtevi 'svojega imena in seda« njega poklica tudi v obtožnici prvi. Vsi so fantje, poklicni brez« poselni in le malo starejši od naj« mlajšega Karla. Skoraj slovesno ga ogovori predsednik senata s. o. s. Kraij: »Karel, vi boste pa jutri pol« roletni«. — Da! »Ali vam je vseeno, če ljudje poslušajo?« Če namreč obtože« nec še ni star 21 let, je razprava tajna. Sedaj pa odgovore vsi v zboru, kakor v šoli: — Da. »Ali vam je tudi vseeno, če ne poslušajo«? Spet vsi: — Tudi! »Torej — nejavna!« razglasi predsednik kakor za vezilo za rojstni dan, ko Karel s polno« letnostjo dobi tudi pravice do hujših kazni. Res slavnostna hujših kazni. Res slavnostna raz« razprava, saj v svoji nedbletno« sti popolnoma gotovo zadnji« krat sedi na zatožni klopi in je tudi zadnjikrat deležen mlado« letnosti pripadajočih olajševalnih okoliščin. Toda za tako pomen« Ijivi rojstni dan, ko Karel nas+o« pi svojo moško dobo, j'- dobil še tehtnejše darilo. V Abeslnijo mu ne bo treba Osem razredov osnovne šole je napravil in tudi osem kazni je že prestal, vendar ga pa predsed« nik še vpraša: »V Gorici dvakrat — in pri nas?« — Ne vem. »Rekli ste »osemkrat«, saj sa« mo od toga živite«. Takih navadnih stvari človek vendar ne šteje! Urban iz Dortmunda na Vest« falskem jih ima že 5 ali 6, kakor pravi. Tine z Madžarskega misli, da Je vseh kazni skupaj okoli 6. Tudi temperamenten pretepač je. France z Dolenjskega ima si« cer več kazni, zaradi tatvine pa samo dve. »Oče ima kravico in tako okrog dela«. Eršte ima pa 5 kazni in samo 2 tatvini vmes. Prav čedna kariera za mlade« niče! Kako se časi izpreminjajo. Ne« kdaj zaradi pretepa kaznovani fantje niti zaprti niso hoteli bi« ti skupaj s tatovi. Sram je bilo kmečkega korenjaka, da bi bil v zaporu spregovoril s tatom. Dandanes je najhujša psovka in žalitev v jetnišnici: Ta se še krasti ne upa Vse prezira tako staroversko mevžo. Naša petorica bo seve« da spet sprejeta z vsemi častmi. Trgovcu Ivanu Rojcu so odne« sli 172 praznih vreč. Dobil jih je nazaj. Ivanu Menceju so ukradli obleko, nož ter pečenko in mu bosta Karel in Eršte zato morala plačati 800 Din. — Okno je bilo odprto! ■ pra« vi Karel. Je že dober jurist in ta refren ponavlja pri vsaki tat« vini. Okno je bilo tudi »odprto«, ko je zlezel v gostilno: Ker nisem našel jedi, sem moral vzeti oba plašča, da sem jih prodal in ku« pil jed. Res je dobila ga. Justina Ko« vačeva nazaj svoj plašč, čepico in robec, Rezika Ravbar pa tudi svoj plašč in svileno ruto. samo dveh hrenovk ni bilo več. Prav tako je Lucija Kušar jeva dobila nazaj dežnik in karbidno svetil« ko. V Šmartnem ob Savi pa ni bilo treba vlomiti, ker na Bolto« vem hlevu sploh ni vrat. Karel je po lestvi zlezel gori, zavil trem kokošem vrt in jih vrgel doli Tinetu in Francetu. Skuhali so jih in snedli. »Torej, druge škode ni,« kon« statira predsednik, »samo hre« novke in kokoši so šle na oni svet, Mencej pa zahteva 800 di« narjev«. Zadnjič je Karel sedel radi »obleke na Savi«, čitajo, Karel pa naglo doda: — Le 3 mesece, ker je bilo ob Savi »na odprtem prostoru«! Zagovornik dr. Čampa slika bedo rudarja in begunca, ki naj mu pregledajo vsaj izgon iz dr« žave, predsednik pa potolaži Karla: »Morda boste pa toliko časa pri nas, da bo abesinska vojna končana!« Najbrž res, saj so mu dali 1 leto in 8 mesecev strogega zapo« ra in za rojstni dam ob vstopu v moško dobo so mu še zajam« čili, da bo šele po prestani kaz* ni izgnan čez mejo. Tedaj mu go« tovo ne bo več treba v Abesini« jo, do takrat je pa pri nas po« polnoma varen. Urban je zaradi svojih dosedanjih zaslug dobil še 1 leto robije, Tine pa 4 mesece, France 3 mesece in Eršte pol le« ta, a vsi trije samo strogega za« pora. Kakor na povelje so strumno odgovorili: — Sprejmemo! Celje, 24. januarja Celjska policija ima s policij* skim poveljnikom 25 stražnikov, 4 detektive in policijskega pred« stojnika. 112 društev Vseh društev je pri policiji v Celju vpisanih 112, od katerih l je 31 kulturnih in 31 delavsko« strokovnih, ki po številu pred« njačijo. Športnih drštev je 14, dobrodelnih 13, gospodarskih 7, pri katerih pa niso všteta razna obrtna udruženja. Gasilske čete so 4, viteški društvi 2, narodno obrambnih je 6, nemška manjši« na pa ima 8 društev, od katerih sta 2 športni, 3 kulturna in 3 pod* porna. Prostovojno so se razšla 3 društva, oživljeno pa je bilo eno. Rekord v tatvinah Tatvin iz koristoljubja je bilo v preteklem letu 219, s škodo 173.240 Din; od teh je bilo 21 vlom n ih s škodo 74.839 Dim. Ko* les je bilo ukradenih 49 s škodo 34.800 Din. drugih manjših tat« vin pa je bilo za 63.300 Din. Go* Ijufij je bilo 86 (3 od prejšnje* ga leta) s škodo 28.610 Din; kriv* ci so izsledeni v 84 primerih. Utaj je bilo 23 v znesku 6496 Dim. pri čemer pa so vsi krivci izsledeni. Težkih telesnih po* škodb po lastni in tuji krivdi je bilo 11. Rešitev pa je bila po* v sod uspešna. Nezgod je bilo 10 ter 2 nasilstvi; krivca sta bila v obeh primerih izsledena. Ova* deni so bili 4 izsiljevalci; 183 raznih prestopkov kakor pote« puštvo, manjše tatvine, p repo« vedan povratek, manjše telesne poškodbe; uspeh je bil v 152 pri* merih. Samomori, nedovoljena ljubezen Samomori so bili 3. Poizkusov pa 5. Nadalje je bilo 5 požarov v skupni škodi 23.000 Din. Naj* d enih predmetov je bilo 95 z vrednostjo 5800 Din; vrnjenih pa 72. Izgub je bilo 102 v vredno« sti 18.000 Din. V zapore oddanih je bilo' 128 oseb, od katerih 16 žensk. Potem odgonske postaje odgnanih je bilo 252 oseb, od katerih je 46 žensk. Radi nedovoljene ljubezni je bilo zdravniško preiskanih 48 oseb, od katerih je moralo 23 v bolnico. Raznih manjših prestop* kov je bilo 977, od teh je 525 cestno pol. reda. Orožnih listov je 343; nanovo v 1. 1935. je bilo izdanih 17. Motornih vozil je bilo v celj* ski občini po združitvi z okoli« ško sledeče število: Potniških av* tomobilov 91, tovornih 34, mo* tornih koles pa 23. Biciklov pa je bilo 2149, fijakarskih voz pa 60. Društvenih prireditev je bilo v preteklem letu razen obrtne raz* stave sledeče: 25 gledaliških predstav, 12 koncertov, 29 kul* turnih prireditev, 26 predavanj, 20 plesnih prireditev in 123 raz* nih drugih prireditev. — Ino* zemcev je bilo v Celju ob koncu 1. 1935. 485. Skrajni napori Selške doline za obstoj Ljubljana, 25. jan. V našem listu smo ta teden že poročali o obupnem gospodarskem položaju prebivalstva v Selški dolini. In vsakdo Kliko razume, da se tamošnjo prebivalstvo bori s skrajnimi napori pred popolnim polomom. V teh dneh so zastopniki Selške doline ž,e dvakrat obiskali Ljubljano. Prvič, ko so obiskali podbana in mu izročili dokument bede in stiske Selške doline; drugič pa danes, ko so se ztstopniki občin Selce, Železnikov in Sorice oglasili na finančni direkciji, kjer so izročili obsežno spomenico glede gospodarskega položaja Selške doline. V omenjeni spomenici je naglašeno, da je prebivalstvo zašlo — toda ne po lastni krivda! — v tak gospodarski položaj, da ne more več plačevati davkov in drugih svojih obveznosti. Večina davkoplačevalcev je v zaostanku s plačili davkov. Kdo bi plačal davke, ko pa ni niti za najnujnejše sredstev? Davčna oblast se je premalo ozirala na gospodarski položaj Selške doline in previsoko odmerjala davke. V denvih. polnih obupa in morečih skrbi za obstoj, prosijo davko plačevale!, naj se jim zaostali i11 še ne plačani davki črtajo, letošnji pa pravično odmerijo, da bodo resnično odgovarjali gospodarskemu stanju in davčni moči. Ustavite eksekucije in dražbe Spomenica poleg navedenega na glaša.da So bili davki od leta 1928« najprej previsoko odmerjeni. V ior teresu narodnega obstoja naj f0 tudi ustavijo vse davčne eksek"' cije In dražbe. Ko se bodo raZ' mere Izboljšale, bodo davkoplač6' valoi sami po sebi lahko redno iz' polnjevali svoje obveznosti. Dane5 pa je fo nemogoče. Tj predlogi so dovolj glaS^ krik iz Selške doline, da Je troh nujno pomagati. Narodna brezve *' nost bi bila, če M dopustili, da hl Selška dolina, ki je tako važen n^' rodni obmejni stražar, gospodarsko propadla Maščevalec Kriminalni roman. 25 Drugi del. *(Prav. Cez nekaj dini pojdem v 11150 Polkovnika Potrebr: Mac Domalda. . 3no pa je, dia spremeniva oja imena. Ker pa vi ne morete - rtu v družbo, sem mislil, da bi -_ld,va...« Dick je močno zardel »zahajiala tja kot brat im sestra.« , BeSsie se je nasmejala. Videla - da se j'i ob strani tega miade-“ica ni ničesar bati. Njegova Krepost tn vljudnost sta jo pre-toicali, da se mu lahko popolnoma zalupa. »Toda midva si nisva prav nič Podobna, gospod...« je priponi-n,*a z ljubkim nasmeškom. »To nič ne de. ce bova rekla, ^ sva brat im sestra, se bo vsem delo, da sva si podobna. Pred-tavljena bova kot bogataša. Sa-fo kot takima se nama bodo od-Prrala vrata v imenitne hiše.« essie se je zopet zasmejala. »Ampak, gospod, tako malo sva ,1 vendar poidobrna, da nama ž-iv . rst ne bo verjel, da sva si brat 10 sestra,« je ugovarjala, pri tem P Pa ljubeznivo pogledala, da je Jl ,Vies zmeden. »'uoistpodična,« je jecljaje oidgo-ortl, »vse vam bom povedal po javiei. Naš gospodar je bil tudi , ka mnenja, in mi je rekel, da bi bilo Najboljše, če bi nastopila kot ‘nož jn žena — toda takoj sem teil re^c*’ da vi tega ne boste ho- Umoilknil je — Bessie je močno krdela. Vs'tala je, stopila k mje-'u im mu ponudiiila roko. site zelo oidlkritosirčni, gos-,^'d Marsden — in ker sem pre-da je to potrebno, da nas Uri t°d- z zaupanjem, sprejmejo — , -stanem ua vaš predlog. Odslej Ziinv1- *0rci^ nK),ž lin žena. Samo na seveda.« je pristavila ih pri ^zardela. uiuk jj je prisrčno stisnil roko J’ im vroče poljubili. »Ne, ne...« je dahnila Bessie aaglo odtegnila roko. . zdaj mi pa povejte, kako hn-j V'a v takozvano boljšo druž • 'je zdaj vprašala. Nel/*’ Preprosto, gospodična-to i tiv8a 'ep v ga večera zapustiva Jo '1S0 'I)r,i zadnjii vratih, ki vodi" Č;ail/.stransko ulico. Tam naju bo ju ”'a Plegantna ekvipaža, ki na-do tiste hiše, kjer naju »lnTxVa Podstaviti gosipodar.« ieva'j^6 na'u V'P'rnša'j0. kje stanu" k)n!ure5eva’ da v tej in tej vili v last J' , m Predmestju. Vila je ®kna ascga gospodarja in je kup-se ,i tK1 trne Mairsden. Razume tan’n a P°'va čez čas tudi midva t>0 nJa01!",3^ sprejemati obiske-Vr-asM '^tojpga pa se bova vedimo -semkaj.« hava,i L Ka je Pogledala zdaj ne-. ..fdno ljubeznivo. druj>0 a’ Če se bova drug proti Se iai,111 vedla tako kot dtoslej, herp i,, 0 PP'Peti, da sc v odlločil-rek],a . vnntku kaj zmotiva,« je ^elinii Sexpra/V hudomušno na-te kosn; .„r^estamo mi pravl-6r4tay?na- čeprav morava sijati moža m ženo. Vidi- te, taka napaka naju lahko izda. Torej, vsaj na zunaj morava vestno izpoiljujeivati najino nalogo. Odslej sva mož in žena, kaj ne?« »■Da gospodična!« »Toda, imenujem se Bessie,« je ljubeznivo odgovorila. »Kako naj jaz imenujem tebe?« »Edvard,« je zajecljal Dick. »Torej Edvard im Bessie! Nikakor se ne smeva zmotiti, da pa se uživiva v najini vlogi, se bova takoj pričela vaditi. ~ Sicer se pa lahko zanesem na tvojo poštenost ~" kajne da?« »Nihče se ne sme drzniti, da bi se vas ~ tebe, dotaknil. Vedno bom proti vam — proti tebi spoštljiv in spodoben.« Njej se je vse tako čudno zdelo-Na skrivaj je ljubila Jacka, zdaj — zdaj pa je naenkrat čutila, da se v njenem srcu zbuja nekaj novega, močnejšega da bledi slika onega pred tem plamtečim, ji tako vdanim mladeničem. Toda zdaj ni utegnila o tem premišljati, glava ji je bila prepolna drugih misli in brig. »Oh, pa kako naj jaz sirota germ v družbo!« je vzkliknila, »saj nimam nobene obleke!« V teh cunjicah naj igram vlogo milijonarke?® »To je že vse urejeno, Bessie-« go je pomiril. Eno vašo obleko je dobila krojačica in po njej bo naredila nekaj toalet za vas. Le poglejte v vašo košaro, — ena obleka manjka!« »Sem že opazila, pa sem si mislila, da sem jo kje pozabila!« jc dejala Bessie, potem pa z občudo" vanjem pomislila, kako Jackova roka vse vodi im za vse skrbi. »Še nekaj bo treba, gospodična!« je povzel besedo Edvard, ko jo je videl zamišljeno. »Edvard, — kaj sva se pogodila? se je spet zasmejala Bessi° in mu požugala s prstom. »Ali nisva že mož in žena, pa me šc vedno vičeš?« »Oprosti Bessie. . .« je zajeclja: ves zmeden, kadar ga je takole koketno pogledala, »Bom odslej že pazil. . . Sem hotel reči, da ti bo treba tudi nekaj nakita. . , Tu" kaj prosim, izberi si, kar ti je naj bolj všeč.« Stopil je k zidu in pritisnil na skriven gumb. Odprla so se tajna vrata ii\ stopil je v ozek hodnik, Bessie za njim. Na koncu hodnika je odpri diruga skrivna vrata, vstopila stel v nekako shrambo. Bessie je obstala kakor okamc-uela. Povsod ob zidu so bile police polne nakita. Na tleh so stali zaboji politii zlatnikov, biserov in raznih drugih dragocenosti. Edvard je stopil k mizi, obloženi z nakitom. »No, Bessie,, zdaj pa izberi, kar sl želiš. Par si boš izbrala, bo tvoja last gospodar ti to pekla" n ja. Tako je ukazal« Bessie je še vedno nepremično stola tam in široko razprtih oči zrla v to bajno bogastvo, Okircnila se je k Edvardu in vi" /St dobra qospodifya, naredimo tudi mi' Jetiko čišem/e-vmših sktiaitisa/i \^tiid toga damo na. Vso zimsko Slaoo Z'*A Do Damske z/m p£ašče Z/MSHe 30Y-bABY ^a. Miraza ali zmage — poii-bj družabni razvoj Zapadne fc^fprav se mi zdi, da je (itali-poraz izven vsakega r_°nxa, bo vendarle prav tako juV. v Franciji močno podce-n\’inskem poslopju Jčnik' de. PriVfvf*' .bodisi, da ga k temu e oblast, ali pa da je do* tako dober, da sam pri* 1. igo, I® Povabljen. Tako je v Ra sori'x, ° v jotnišnici okrožne* °d ^ v Celju 1455 jetnikov. value i® bilo 625 v preisko* k3o n 5aporu oziroma priporu, Vn.J, j? odsluževalo kazen, j® zna8 Stev>lo oskrbovalnih dni K SJnih7"-5'5--Za Prehrano je 169.941.07 Din. ta bit!0^, kazriilnico Maribor ki . , oddanih 40 obsoienepv j. taV,rUa,nin 40 obsojencev, h^d ] i _ ki so bili obsojeni , VT'icr>’n .F01’ v Pristno de* ^cPca v v tar' Gradiški 2 obso* 8unje’ _ ž0enako kaznilnico Be* , Pin„^ 2 obsojenki. Sr je ČJl.,h bi carinskih jetni* '■ I9.3J hlI° 50. vojaški pa 1. V iflfig. . Pa je bilo vseh jetnikov *ta Ict0 Za 414 več kot prete* ja divdi povsem različnih jaitere-sov družabnih razredov. Ko' je Mussolini dosegel po tej poti višek svoje izkušnje, je bil dovolj dlaljnoviden, da je njegova zadnja rešitev v novi, socialistični revoluciji. In to zdaj priprav ja. Prvi korak Povratek generala Kobilca iz Sovjetske Rusije, kjer se je obogatil z dragocenimi sovjetskimi izkušnjami in sipoiznal sovjetske metode vladanja, je samo prvi korak na poti k temu pomembnemu razvoju, ki se pripravlja v ftalijL V Nobila ne bo hnel Mussolini samo popolnega strokovnjaka na zrakopilovnem polju, mairveč predvsem zastopnika in pooblaščenca sovjetov za izvedbo nekakšnega neo-fašizma, ki bo popolnoma zrušil sedanji kapitalistični sistem. Tako John Watl, ki pravi, da je svoje naznačene domneve pri- pravljen v nadaljnjih izvajanjih dokiumemtarično podpre ti. Zanimivo je, da Jolui VVall ni edini, ki tako misli. Mnogo najjboljših poznavasloev italijanskega fašizma je trdno prepričamo, da se Mussolini svojim nendanjim socialističnim načelom _ni izneveril in <±a samo čaka, da z novo socialistično revolucijo spremeni lice današnje Italije ipo 'nekdanjem vzoru, ko se 'je tudi on še boril v prvih vrstah socialistične stranke. Na to domnevo deloma opozarja tudi znani nemški zgodovinar Emil Ludwig v svojih »Razgovorih z Mussolinijem*, kjer mu Mussolini ne more podati točne in prave razlike med takozvanim fašističnim in socialističnim poseganjem države na zasebna področja svojih državljanov.______________________ Lastovke prihajajo Kakor poročajo iz Budimpešte, se v okolici Kečfcemeta in tudi po dlrorgiih krajih pojavljajo štorklje, ki jih je milo vreme z juga privabilo nazaj na njihove domove. Samostojna gospodinja, vdova, z nekoliko pokojnine in lastnim pohištvom išče v svrho skupnega gospodinjstva samostojnega gospoda, uradnika ali vpokojenca. Ponudbe na upravo lista pod »Skupno gospodinjstvo«. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši soesek 5 Din. Drž. in ban. davek I Din. Oglasniki, ki iščejo službe, iačajo samo po 25 par za besedo, pismena vprašanja je priložiti e priložiti akah. — za odgovor 2 Din v znami Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilo Pisalni stroj »Mignon« dobro ohranjen za Din 800.— proda: Re-denšek, Domžale. 1000 Din posojila za dobo pol leta iščem. Dam preko 20% obresti, sigurno jamstvo, na upravo lista pod »20%« ZAKAJ? Ker mesec znižanih cen kmalu poteče! 20. I. do 20. II. Inventurna prodaja! j čistimo zalogo! Znižali smo cene kvalitetnim čevljem do 401, Vdovec, drž. uradnik, brez otrok, se želi seznaniti s samostojno gospodično ali vdovo, ki ima nekaj premoženja ali lastno obrt, v svrho skupnega življenja. Sodeloval bi v njenem obratu ali bi se dal isti Sele ustanoviti, imam sam nekaj premoženja. — Prednost imajo pod 30 let stare, iskrene in čedne zunanjosti. — Ponudbe na upravo »Glasa naroda«, zaželjena slika, ki se vrne v največji tajnosti.. Ponudbe je nasloviti: »življenje — čisti računi«. Samostojna vdova, kot bivša dojilja v otročji bolnici v Gradcu, bi prevzela dete v oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod »Skrbna mati« Črkoslikar pomočnik se takoj sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »črkoslikar 193(5«. Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 144. Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v kon-kurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijoni-rana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 X PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZf^RESMAN trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel .33-53 PERJE, kem. očiščeno, polnjene pernice in blazine, dobite najboljše In najceneje pri »Posteljina« I Udno poslovanje. Zagreb, Ilica 76/32.: Priložite znamkol Zahtevajte brez- Rudolf Zorč, Ljub-plačne cenike in j ijana. Gledališka vzorce. 1 ulica 12. Tei. 38-10 HranHnelinjIžIct prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. So- *XKXXK 3S-55 je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih c>£ I asov v u&lasu nareda# xxxxxx Gangsterji zažigajo čigago V Chicagu so " noči od srede na četntek izbruhnili na več krajih veliki požari, ki so jih najbrža zametih, železniški promet je me-Plri teh požarih je izgubilo življenje 5 oseb, več gasilcev pa je bilo hudo opečenih. Gašenje je bilo zlobilo zelo težavno, ker je voda skoraj povsod zamrznila. Dva milijona samomorilcev Po neki ondomski statistiki je znašalo skupno število samomorov po vsej Evropi v 19. stoletju 1 in pol do 2 milijona. To število pa se je v 20. stoletju znatno povišalo. Sociolog Rast, ki se je posvetil zlasti raziskavarujtt socialne stnani samomorov ceni število istih v Evropi na 60.000 do 70.000 na leto, torej v tem stoetju nad 2 mffijtona do leta 1935. Ali je to res potrebno in koristno ? Lesce, 24. januar.a. Bralec, ki je čital v »Jutru« pomočila iz Lesc o nedeljskih volitvah, jie vsekakor" moral dobiti vtis, kakše velik greh je storil Ažman in njegovi nujbl'ižji pri teh volitvah, ko ni volil in je delal iprorti listi simpatičnega nosilca, — taka pravi »Jutro« im pristavlja še, da Ažman ni bil sprejet na listo. Kdor -pozna težko delo na občini im se zaveda, da je treba vedno, zlasti pa še sedaj v okrnjeni občimi, čiroveč složnosti in sporazuma vseh, ki so dobre volje, tega morajo pač obhajati mešani občutki ob takih napadih, kakor so bili v »Jutru«. Jasno je, da krivec ni tisti, ki dela za sporazum, irrmzve-č tisti, ki iz kakršnihkoli razlogov ruši sporazum. Zato je v veliko škodo interesov naše občine, da se je sporazum, ki bi bal tako lahko dosežen, ker se nihče ne puli za odgovorno mesto župana v teh težkih časih, zlasti pa ne tisti, ki so imeti priliko večkrat biti župani, onemogočil Niti Ažman niti Vidic bi pri tem ne bila delala niika-kh ovir, ker jima je šlo samo za stvar in za tako potrebno složnost v občini Tedaij bi se nasprot na ista sploh ne billa mogla pojaviti, kar bi bilo le v splošno korist. In tako se ima lista JRZ samo zavesti naših vtrilcev, zlasti pa tudi samozataje vanju Ažmana in Vidica, ki, dasi hudo užaljena, nista ovirala dela navideznih prijateljev, zahvaliti za dobljeno števi lo. Zato pomeni način pisave v »Jutru« o teh volitvah samo pri-livarn je olja v ogenj in dajanje potu Iie tistim, ki so preprečili listo splošnega sporazuma. Če bi takega postopanja ne bilo, bi Lesce v nedeljo lahko triumtirale tako, da bi bil nanje ponosen ves srez. Ge pa hoče »Jutro« še nadalje pisati v zaipočetem tonu sem pripravljen še marsikaj navesti, zlasti ker imam sedaj čas. Samo ne vem. ali bi to bilo priljubljenemu nosilcu prav. Istega mnenja je fudt prijatelj Vidic. — Maj, pa gospoda, kakor hočete. Ivan Ažman. NI IDEALNEJSEGA SREDSTVA ZA OTROKE, starejše ljudi in rekonvalescente (PO OPERACIJI, PORODU, GRIPI L T. D.) KOT JE J ONA S SRCEM f S SADNIMI SOKOVI, MALINO,, LIMONO, VROČIM MLEKOM I. SL. RADENSKA JE NAJBOGATEJŠA NASA VODA PO RAZNOLIKOSTI ZDRAVILNIH SESTAVIN (JOD, LITIJ, KALCIJ, BROM, FOSFATI, MANGAN ITD.) SLEHERNEMU BO KAKA NJENA SESTAVINA SIGURNO DOBRODOŠLA! Gostilno In posestvo z živim in mrtvim inventarjem daje proti primerni najemnini v najem FRANCE HOČEVAR, Velike Lašče. Lahko se odda tudi ločeno, gostilna posebej in posestvo posebej. Zimska jabolka mošancgarji, bobovci itd. iz mariborskega okoliša po zmernih cenah. — Jabolka za kompote najcenejše. — Oglejte sl razstavo sadja Kmetijske družbe. Novi trg 3. pijejo Ne samo čaj...^ NAŠ ČAJ44 zahtevajte v vsaki prodajalni ! Veselje, zadovoljstvo in zdravje vladajo v vsaki družini kjer redno „NAŠ ČAJ" „Naš čaj“ je domač pridelek, sestavljen iz najboljših domačih čajnih zelišč, kakršnje so že naši predniki dolga stoletja s pridom uporabljali. Tudi Vi ga enkrat poizkusite, vedno ga boste pili! Za s dinarjev dnevno slišite celi svet, toda zares! Kajti to novo remek delo ORION 222 z najmodernejšimi Tungsram Rarium elektronkami sprejema na kratkih, srednjih in dolgih valovih. Da bo aparat vsakomur dosegljiv smo odločili mesečni obrok m Din ISO.- RADIO, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 7 Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Uredniki Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.