GRADBENI VESTNIK G L A S IL O Z V E Z E D R U Š T E V G R A D B E N IH IN Ž E N IR J E V IN T E H N IK O V S L O V E N IJ E IN M A T IČ N E S E K C IJ E G R A D B E N IH IN Ž E N IR J E V P R I IN Ž E N IR S K I Z B O R N IC I S L O V E N IJ E Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkovG lavni in odgovorni urednik: P ro f.d r . Ja n e z D U H O V N IK L ekto rica : A lenka R A IČ - B LA ŽIČ L e k to r ic a a n g le šk ih povzetkov: D a rja O KORN T eh n ičn i uredn ik: D an ije l T U D J IN A U re d n iš k i odbor: M ag. G o jm ir Č ER N E G orazd H U M A R D o c .d r. Ivan JE C E L J J a n K r is t ja n JU T E R Š E K A n d re j K O M E L J a n ja P E R O V IC -M A R O L T M a r ja n P IP E N B A H E R M ag. Č r to m ir R E M E C P ro f.d r . F ra n c i S T E IN M A N P ro f.d r . M iha T O M A Ž E V IČ D o c .d r. B ra n ko Z A D N IK T is k : T IS K A R N A L J U B L J A N A d.d . Naklada: 2750 izvodov Revijo izdajata ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/ faks: 01 422-46-22 in MATIČNA SEKCIJA GRADBENIH INŽENIRJEV pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE ob finančni pomoči Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The International Construction Database). http://www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT; za gospodarske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40.687,50 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun se nahaja pri NLB, d.d. Ljubljana,številka: 0 2 0 1 7 - 0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 1. U redništvo sp re jem a v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pom em bne in zan i­ mive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov m ora biti napisano v slovenščini. 4. B esedilo m ora biti izp isano z dvojnim presledkom med vrsti­ cami. 5. Prispevki m orajo im eti naslov, im en a in p riim ke a v to rjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov m ora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov PO VZETEK in po vzetek v s lo ­ v e n š č in i; n a s lo v S U M M A R Y , naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; n as lo v n a s le d n je g a p o g la v ja (velike črke) in besedilo poglavja; n a s lo v ra z d e lk a in b e s e d ilo razdelka (n e o b vezn o );..., naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in b esed ilo zahvale (n e o b v e zn o ); n as lo v L ITE R A ­ T U R A in s e z n a m lite ra tu re ; naslov D O D A T E K in b esed ilo d o d a tk a (n e o b v e z n o ). Č e je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. 7. Po g lav ja in razd e lk i so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti vključene v besedilo p risp evka , o š te v ilč e n e in o p ­ rem ljene s podnapisi, ki pojas­ njujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski o b lik i, m o ra jo b iti p r ilo ž e n e prispevku v originalu. 9. Enačbe m orajo biti na desnem ro b u o z n a č e n e z z a p o re d n o številko v okroglem oklepaju. 10. U p o ra b lje n a in c itira n a d e la m o ra jo b iti n a v e d e n a m ed besedilom prispevka z oznako v obliki [priim ek prvega avtorja, le to o b ja v e ] . V is tem letu o b jav ljen a de la is tega avtorja m o ra jo b iti o z n a č e n a še z oznakam i a, b, c, itn. 11. V p o g la v ju L IT E R A T U R A so u p o ra b lje n a in c it ira n a d e la opisana z naslednjim i podatki: priim ek, ime avtorja, priimki in im ena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; z b o rn ik i: n aziv ses tan ka , o rg a n iz a to r , kra j in d a tu m s e s ta n k a , s tra n i od do; ra z is k o v a ln a p o ro č ila : v rs ta p o ro č ila , n a ro č n ik , o z n a k a pogodbe; za druae vrste virov: kra tek opis, npr. v zase b n e m pogovoru. 13. Pod č rto na prvi s tra n i, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in p r iim e k , s tro k o v n i n az iv , p o d je tje ali zavod, navadni in elektronski naslov. 14. P r is p e v k e je tre b a p o s la ti g la v n e m u in o d g o v o rn e m u u re d n ik u p ro f. dr. J a n e z u D u h o v n ik u na n as lo v : F G G , Jam ova 2 ,1 0 0 0 LJUBLJANA oz. janez.du hovn ik@ fg g .un i-lj.s i. V sprem nem dopisu m ora avtor č lan ka napisati, kakšna je po n je g o v e m m n e n ju v s e b in a č la n k a (p re težn o zn an s tv en a , pretežno strokovna) ozirom a za katero rubriko je po njegovem m n e n ju p r is p e v e k p r im e re n . Prispevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS W ORD. Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEH­ NIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH IN ŽEN IRJEV PRI IN ŽEN IR SKI ZBORNICI SLOVENIJE U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , M A J 2 0 0 3 L E T N I K L I I S T R . 9 8 - 1 2 4 VSEBINA - CONTENTS S t r a n 9 8 V. M a rk e l j , Z. Š a v o r , G . H u m a r ___ ___________ PROJEKT IN GRADNJA MOSTU DOBRA NA AVTOCESTI REKA - ZAGREB DESIGN AND CONSTRUCTION OF DOBRA BRIDGE ON RIJEKA - ZAGREB HIGHWAY S t r a n 1 0 7 I. J a n e ž ič , B . D o lin š e k , J . K o s POPOTRESNA OBNOVA POSOČJA: TEHNIČNI POSTOPEK IN EKONOMSKI VIDIK PRENOVE STANOVANJSKIH OBJEKTOV POST-EARTHQUAKE RENEWAL IN THE SOČA VALLEY REGION: TECHNICAL AP­ PROACH AND ECONOMIC POINT OF VIEW S t r a n 1 1 4 M . R is m a l__________________________________________ ALTERNATIVNA METODA ZA DIMENZIONIRANJE BIOLOŠKIH REAKTORJEV ZA NITRIFIKACIJO - DENITRIFIKACIJO IN SIMULTANO AEROBNO STABILIZACIJO BLATA ALTERNATIVE METHOD FOR THE DESIGN OF THE AEROTION TANK FOR THE NITRIFICATION - DENITRIFICATION AND SIMULTANOUS STABILISATION OF SLUDGE S t r a n 1 2 1 J . K. J u t e r š e k ___________________________ KOLEDAR PRIREDITEV S t r a n 1 2 2 J . K. J u t e r š e k NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb PROJEKT IN GRADNJA MOSTU DOBRA NA AVTOCESTI REKA - ZAGREB DESIGN AND CONSTRUCTION OF DOBRA BRIDGE ON RIJEKA - ZAGREB HIGHWAY STROKOVNI ČLANEK UDK 624.21 : 625.745.1 VIKTOR MARKEU, ZLATKO ŠAVOR, GORAZD HUMAR P O V Z E T E K V p r is p e v k u je p r ik a z a n a z a s n o v a in t e h n ič n a r e š i t e v m o s t u na a v t o c e s t i R e k a - Z a g r e b v G o r s k e m K o ta r ju n a H r v a š k e m , ki p r e č k a s k o r a j 7 0 m g lo b o k o d o lin o r e k e D o b r a . G la v n i p r o je k t z a m o s t je iz d e la l H IM K - H r v a t s k i i n s t i t u t z a m o s t o v e i k o n s t r u k c i je , m o s t p a g r a d i g r a d b e n o p o d je t je P r im o r je d. d. iz A jd o v š č in e v s o d e lo v a n ju z h r v a š k im a p o d je t je m a C e s ta V a r a ž d in in T e h n o b e to n Č a k o v e c p o iz v e d b e n e m p r o je k t u In ž e n ir s k e g a b ir o ja P o n t in g d .o .o . iz M a r ib o r a . O b je k t je s e s ta v l je n iz d v e h m o s t o v , s s k u p n o d o lž in o 2 4 7 in 2 3 8 m t e r e n a k o š i r in o 1 3 . 5 m . G r a d n ja p o te k a s s e g m e n t n o t e h n o lo g i jo p o s t o p n e g a n a r iv a n ja . P o s e b n o s t m o s t u s o z e lo v is o k i s t e b r i p r e k o 6 2 m v iš in e t e r v e lik i r a z p o n i z a t o t e h n o lo g i jo , ki z n a š a jo d o 5 1 m v d o lž in o . K o n s t r u k c i ja p r v e g a o b je k ta je b ila k o n č a n a n o v e m b r a 2 0 0 2 , o t v o r i t e v m o s t u p a je p r e d v id e n a d o t u r i s t i č n e s e z o n e 2 0 0 3 . S U M M A R Y T h e p a p e r p r e s e n t s t h e c o n c e p t u a l d e s ig n a n d t e c h n ic a l s o lu t io n o f t h e b r id g e D o b r a o n t h e R ije k a - Z a g r e b h ig h w a y n e a r V r b o v s k o a t G o r s k i K o t o r in C r o a t ia . T h e b r id g e is c r o s s in g a lm o s t 7 0 m d e e p v a l le y o f r i v e r D o b ra . T h e t e n d e r p r o je c t w a s d e s ig n e d b y H IM K - C r o a t ia n I n s t i t u t e f o r B r id g e s a n d S t r u c t u r e s f r o m Z a g r e b . T h e b u i ld in g C o n t r a c t o r is J o in t v e n t u r e : P r im o r je d .d . A jd o v š č in a (S L O J , C e s ta V a r a ž d in (C R O ), a n d T e h n o b e to n Č a k o v e c (C R O ), t h e f in a l e x e c u t iv e d e s ig n p r o je c t is m a d e b y P o n t in g d .o .o . M a r ib o r (S L O ]. T h e b r id g e c o n s is t in g o f t w o s e p a r a t e d s t r u c t u r e s w i t h t o t a l l e n g h t o f 2 4 7 m a n d 2 3 8 m a n d t h e s a m e w id t h o f 1 3 . 5 m . T h e s u p e r s t r u c t u r e s a r e m a d e b y i n c r e m e n t a l la u n c h in g m e th o d . T h e m a in c h a r a c t e r i s t i c s o f t h e b r id g e a r e v e r y h ig h p ie r s o f 6 2 m a n d f o r t h i s b u i ld in g t e c h n o lo g y v e r y lo n g s p a n s o f 5 1 m in le n g th . T h e s u p e r s t r u c t u r e o f t h e f i r s t b r id g e w a s f in is h e d in N o v e m b e r 2 0 Q 2 , t h e o p e n in g o f t h e b r id g e is f o r e s e e n b e f o r e t h e t o u r i s t s e a s o n 2 0 0 3 . Avtorji: V ik to r M ARKELJ, univ. dipl. inž. grad ., PONTING inženirski biro d.o.o ., M arib o r, S tro ssm ayerjeva 2 8 mr. sc. Z la tko ŠAVOR, dipl. inž. grad ., Građevinski fa k u lte t Sveučilišta u Z agrebu , Kačičeva 2, G orazd H U M A R , univ. dipl. inž. grad ,, PR IM O RJE d .d ., A jdovščina, Vipavska c e s ta 3 UVO D Investitor Autocesta Rijeka - Zagreb d.d. pospešeno gradi manjkajoči del avtoceste med Karlovcem in Reko na območju Gorskega Kotarja. Na od­ seku Kupjak - Vrbovsko avtocesta prečka dolino reke Dobre, ki teče po skoraj 70 m globokem in 200 m širo­ kem kanjonu z zelo strmimi stenami. V dolini se ob reki nahaja tudi pomem­ bna železniška proga Reka - Zagreb. Na mednarodnem razpisu je najugo­ dnejšo ponudbo podal mednarodni V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb P O D A T K I O U D E L E Ž E N C IH P R I G R A D IT V I M O S T U D O B R A Investitor: Autocesta Rijeka - Zagreb d.d. Glavni projekt: HIMK Hrvatski institut za mostove i konstrukcije, Zagreb projektanta Veljko Prpič, dipl. inž. grad in mr. sc. Zlatko Šavor, dipl. Inž. grad Izvedbeni projekt: PONTING inženirski biro d.o.o., Maribor odg. projektant Viktor Markelj, univ. dipl. inž. grad. Revizija: Vladimir Rimač, dipl. Inž. grad, IPZ Zagreb Izvajalec del: Joint venture: Primorje d.d. Ajdovščina, Cesta Varaždin d.d. in Tehnobeton d.o.o. Čakovec Nadzor: IGH Zagreb, mr. sc. Ivica Grginič, dipl. Inž. grad Čas gradnje: november 2001 - junij 2003 Joint Venture, sestavljen iz hrvaških podjetij Ceste Varaždin in Tehnobeton Čakovec ter slovenskega podjetja Pri­ morje d.d. iz Ajdovščine. Za najzahte­ vnejši tehnološki del izgradnje je zadolženo Primorje d.d., ki je prevzelo tudi izdelavo izvedbenega projekta s svojim podizvajalcem Inženirskim bi­ rojem Ponting d.o.o. iz Maribora. R A Z P I S IN G L A V N I P R O J E K T Dela so se ponujala na osnovi tako imenovanega glavnega projekta za most, ki ga je izdelal HIMK - Hrvatski institut za mostove. Projekt je predvi­ del izgradnjo dveh skoraj enakih mo­ stov, ki sta tlorisno razmaknjena, za­ radi bližnjega predora na eni strani. Prekladna kontinuirna konstrukcija je bila po glavnem projektu zasnovana za tehnologijo postopnega narivanja z naslednjimi razponi: Levi objekt: 42.6 + 50 + 50 + 40 + 30 = 212.6 m Desni objekt: 42.6 + 51 +51 +40 + 30 = 214.6 m Prečni prerez mostne konstrukcije je bila betonska škatla višine 4.00 m, prednapeta v vzdolžni in prečni smeri. Dodatno so bili za fazo uporabe pre­ dvideni ploščati zunanji kabli sistema Vorspan Technik. Prečni prerez prek­ lade je bil oblikovan skladno s tehno­ loško opremo za narivanje, ki je na razpolago na Hrvaškem in je že bila uporabljena pri gradnji mosta Bajer. Stebri višine 30 do 61 m so bili pred­ videni kot škatlasti prerez s prečno dimenzijo 6.6 m, ki je konstantna po vsej višini stebra. Vzdolžna dimenzija je imela spremenljivo vrednost in se je od najmanjše vrednosti 3.00 m na vrhu stebra povečevala v naklonu 100:1 proti dnu stebra. Debelina ste­ ne nizkih stebrov je bila konstantna 30 cm, visokih pa spremenljiva, in sicer v spodnjem 40 cm, v zgornjem delu stebra pa 30 cm. Temeljenje vseh podpor je bilo predvideno plitvo, na točkovnih temeljih v čvrsti skali. Zaradi nedostopnosti brežin kanjona so bile izdelane geomehanske preiskave le na vrhu kanjona ter na dnu, kjer so geološko vrtalno opremo transportirali s pomočjo železnice. Zato je razpis predvidel tudi obveznost izvajalca, da izdela dodatne geo­ mehanske preiskave v brežinah kanjo­ na. I Z V E D B E N I P R O J E K T V oktobru 2001 je izvajalec začel s pripravljalnimi deli - čiščenjem tere­ na in posekom dreves na brežinah kanjona. Šele takrat se je pokazala prava slika terena z vertikalnimi in delno previsnimi stenami. Po oprav­ ljenem geodetskem posnetku s po­ močjo alpinistov je bilo ugotovljeno, da teren na območju levega objekta do­ kaj dobro ustreza predvidevanjem, medtem ko se na območju desnega objekta precej razlikuje od predvide­ nega stanja v glavnem projektu. Pose­ bej kritičen se je pokazal breg v smeri Zagreba, kjer je posneti teren odsto­ pal višinsko tudi do 17 m. Za izdelavo po razpisnem projektu bi bili potrebni izjemno veliki izkopi v skali, kar zaradi stalnega železniškega prometa v vznožju strme brežine ni bilo varno izvedljivo. Zato je izvajalec ponudil variantno re­ šitev s povečanimi razponi 54 m preko strme brežine in podporo na vrhu kanjo­ na. Predlagana je bila tudi sprememba temeljenja iz plitvih temeljev na vo­ dnjake, s čimer bi bili posegi tudi v ostale strme bregove manjši. Predla­ gana rešitev je imela prekladno konst­ rukcijo daljšo od razpisane za približno 20 m, ocena stroškov pa je bila približno 10 odstotkov večja od osnov­ ne. Investitor je tako rešitev odklonil ter se na desnem objektu odločil za posta­ vitev stebra pod previs, na levem, kjer zemljišče ni odstopalo od predvidevanj, pa za ohranitev razpisanih razponov. Usklajenost razponov in podpor leve­ ga in desnega mostu kot estetska ka- V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb 241,50 ■12 20 j- 42.60 ------- +--------- 51.00 ---------+— 51.00 --------- H*------- 40.00 -------+— 30.00 .. 14.70 Slika 1: Z g o ra j: desn i o b je k t v g lavnem p ro je k tu s te re n o m iz g lavnega p ro je k ta t e r de jansk im te re n o m S poda j: desn i s te b e r de sn e ga o b je k ta se je v izvedbenem p ro je k tu p re m a k n il pod p repadno s te n o rakteristika mostu, v tem nedostopnem kanjonu seveda ni mogla konkurirati kriterijema uporabnosti in gospodar­ nosti, Tako so bili za izvedbo potrjeni naslednji razponi: dolgega in malega 30 m dolgega razpona smo v prekladni konstrukciji reševali z večjo porabo kablov za pre- dnapenjanje, v podporni konstrukciji pa s posebnimi elastičnimi ležišči. O P I S K O N S T R U K C I J E Podana geometrija ceste na mostu je imela naslednje karakteristike: Levi objekt: 45 + 5 0 + 5 0 + 4 0 + 3 0 = 215 m Desni objekt: 45 + 51+51 + 3 0 + 3 0 = 205 m Statično neusklajenost velikega 51 m Slika 2: T lo r is m o s tu in kan jona re ke D o b re z že lezn iško p ro g o V o d o ra v n i p o lm e r N a v p ič n i p o lm e r V z d o lžn i n a k lo n L e v i m o s t R h = 6 7 4 5 m R v = 2 3 .245 m 0 .2 7 -1 .2 0 % D e sn i m o s t R h= 4 2 0 0 m R v = 2 3 .1 0 8 m 0 .2 7 -1 .1 7 % V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb Navpična krivina je vbočena, vendar so spremenljivi vzdolžni nakloni vsi eno­ smerni (dno vbočitve ni na mostu). Prečni naklon na mostu je konstanten in znaša 2.5 %. Karakteristični profil ceste ima tri pro­ metne pasove po 3.50 m, kar skupaj z robnimi pasovi daje 12.5 m široko cestišče. Le-to je ograjeno z 1.10 m visoko betonsko varnostno ograjo (tipa New Jersey), tako da znaša celotna širina mostu 13.5 m. P R E K L A D N A K O N ­ S T R U K C I J A Slika 3: P re č n i p re re z p re k la d n e k o n s t ru k c ije v izvedbenem p ro je k tu Prekladna konstrukcija je kontinuirna prednapeta betonska greda konstant­ nega škatlastega prereza višine 4.00 m. Voziščna plošča je široka 13.2 m. Na obeh straneh sta konzoli spre­ menljive debeline od 22 do 55 cm, dolgi 3.1 m. Spodnja plošča je široka 5.00 m ter debela 25 cm v sredini in 55 cm ob stojinah. Stojini škatle sta poševni zaradi optimiranja razponov voziščne plošče in konstantne debeli­ ne 45 cm. Vsi notranji kabli so vgrajeni samo v zgornjo in spodnjo ploščo, v območja največje debeline 55 cm, v stojinah kablov ni. Škatlasti nosilec ima nad stebri naknadno izde­ lane prečnike debeline 2 .0 0 m, v sre­ dini razpona pa deviatorje za zunanje kable. Deviatorji so sestavljeni iz dveh delov, iz odklonskega bloka dimenzij 1.20 X 0.82 X 0.52 m, ki je izdelan istočasno s prvo fazo betoniranja škat­ le, in dodatne oporne stene debeline 40 cm, ki je izdelana naknadno, vzpo­ redno z nagnjeno stojino. Predpisani materiali za preklado so beton trdnosti MB 45, armatura kvali­ tete BSt 500S ter kabli kvalitete 1770 MPa. Uporabljeni sistem predna- penjanja je Freyssinet, zunanji kabli pa so sestavljeni iz monokablov, zaščiteni z mastmi in v dvojni trdi plastiki. Največji uporabljeni kabli so 19x0.62" s silo napenjanja 3530 kN. Glede na projekt za razpis je bila ohranjenja višina konstrukcije, oblika škatle pa je bila prilagojena tehnolo­ giji izvajalca kakor tudi optimiranju obremenitev v voziščni plošči. Bolj nagnjene stojine so zmanjšale dolžino konzol, kar je omogočilo ukinitev preč­ nih kablov v voziščni plošči. Debelej­ ša spodnja plošča ima sicer večjo porabo materiala, vendar omogoča enostavnejšo delo s konstantno debe­ lino brez vut nad stebri. Drugače so izvedeni tudi deviatorji v polju, pa tudi faze betoniranja so drugačne. P O D P O R N A K O N ­ S T R U K C I J A Vsak objekt ima po štiri vmesne steb­ re in po dva opornika. Projekt za razpis je predvideval stebre v obliki votle pravokotne škatle, ki je za tako visoke stebre najbolj gospodarna. Zato smo jo privzeli tudi v izvedbenem projektu in jo le malo spremenili. Kon­ stantna prečna dimenzija stebrov se je zmanjšala iz 6.6 m na 6.0 m, naklon prečnih sten pa se je povečal iz 1 :1 0 0 na 1:80, s čimer se je povečala vzdolžna dimenzija stebrov na mestu vpetja v temelj. Najvišji steber višine 61.2 m ima tako na vrhu zunanje mere 2.80 X 6.00 m, pri dnu pa 4.33 x 6.00 m. Ohranjene so bile predvidene de­ beline sten 30 cm v zgornjem in 40 cm v spodnjem delu. Predvidena kvaliteta betona je MB 40, armature pa BSt 500 S z zahtevano visoko duktilnostjo (razred B - z deformacijo pri pretr­ ganju >5%). Zasnova opornikov je ostala enaka. Oporniki so škatlasti in plitvo temeljeni. Zaradi nižjega terena od predvidene­ ga se je višina opornika povečala na 14 m. Večje so tudi dolžine krilnih sten. Narejena pa je bila tudi prilago­ ditev za hidravlično potisno opremo, ki je za ta most posebej zahtevna in jo je izvajalec Primorje d.d. pripeljal iz Ita­ lije od dobavitelja podjetja Guerini Elio s.r.l.. Zaradi želje po manjših izkopih v skali nad železnico je bila izvedena spre­ memba temeljenja vmesnih stebrov iz plitvega na globoko s piloti. Upora­ bljeni so bili piloti premera 100 cm dolžine 8 m, ki so bili praktično v ce­ loti izvedeni v skali. Samo pri podpori 4 so bili potrebni piloti dolgi do 12 m. Ker smo lahko pri potresni obtežbi računali tudi na natezno nosilnost, so se precej zmanjšale tlorisne dimen­ zije temeljev. IGH (Institut građevinarstva Hrvatske) iz Zagreba nam je podal naslednje V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb podpora H stebrov Število in razporeditev pilotov 0100 cm, L=8-12 m Pilotna blazina L/B/Hmlevo desno 2 37.8 39.2 3 x 3 = 9 6 .5 /9 .5 /2 .5 3 61.2 61.2 3 x 4 = 12 8 .5 /10 .5 /3 .0 4 54.3 53.4 3 x 4 = 12 8 .5 /10 .5 /3 .0 5 31.5 30.5 2 x 3 = 6 5 .0 /7 .5 /2 .0 Preglednica 1: v iš in e s te b ro v , ra z p o re d itv e in š te v ilo p ilo to v in d im e n z ij p i­ lo tn ih b lazin nosilnosti predvidenih pilotov: Obtežba v fazi uporabe: Qtllk= -6517 kN, Q v i e k = 1580 kN Obtežba pri potresu: Qtlak= -11623 kN, Qv|e = 4489 kN N E K A T E R E P O S E B N O S T I O B J E K T A P O T R E S N A O B T E Ž B A Naročnik je podal potresno obtežbo v velikosti 19.5 % zemeljskega pospeška, kar je imelo vpliv tako na zasnovo objek­ ta kot tudi na dimenzioniranje posamez­ nih elementov, od preklade, stebrov in temeljenja in ne nazadnje na velikost ležišč in dilatacij. Potresna analiza in protipotresno konstruiranje je narejeno skladno z Eurocode EC 8-2, vsi ostali računski dokazi pa so skladni z nemški­ mi predpisi. L E Ž I Š Č A IN D I L A T A C I J E Statično neusklajeno sosledje razponov (50 m - 30 m), ki je bilo diktirano zaradi oblike terena, je povzročalo veliko pro­ blemov, predvsem pri obtežbi vetra in potresa prečno na most. Rešitev smo poiskali v posebnih ležiščih, ki so ela­ stična v prečni smeri ter drsna v vzdolžni smeti. Potrebno elastičnost ležišča smo določili iz potreb celotnega sistema. S tem smo zmanjšali veliko razliko med to­ gostjo visokega in nizkega stebra ter uravnotežili sile po razponih in stebrih. Vsa druga ležišča so prečno nepomič­ na in vzdolžno pomična, razen na glav­ nih dveh stebrih, kjer so nepomična v vseh smereh. G R A D N J A S T E B R O V Slika 4: P od p o ra v os i 3 Zaradi opisanih zamud pri začetku V. MARKELJ, Z, ŠAVOR, G, HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb gradnje, je bilo potrebno stebre gradi­ ti izredno hitro. Časovno kritična je bila predvsem vezava armature in presta­ vljanje opažev. Pri vezanju armature smo uporabili sistem delnih armaturnih košev, ki smo ga uspešno povzeli po gradnji švicarskega viadukta Mentue. Po šest oz. osem palic smo povezali v koše, ki segajo skozi dva segmenta betoni­ ranja (segment je dolžine 3,90 m). Stremena na koših služijo kot montažna armatura in hkrati pre­ prečujejo izbočitev tlačnih vertikalnih armaturnih palic. V prerezu smo po­ daljševali največ 50 odstotkov košev na enem mestu. Na vogalih pa smo na­ mesto preklopov armature za podalj­ ševanje uporabili navojne palice Be- tomax 025mm, in sicer po 4 palice na vogal. Postavljenim delnim košem smo dodali še horizontalna stremena za prenos strižne sile ter tako dobili kompletno armaturo za posamezni de­ lovni takt. Priprava dela izvajalca Primorje d.d. je pripravila sistem opažev s štirimi osnovami (podstavki) ter dvema opažema. Tako je bila mogoča vezava armature na dveh segmentih, tudi v času, ko se je v dveh opažih strjeval beton. Na tak način je izvajalec nare­ dil po dva segmenta stebrov dolžine Slika 5: P osebno le ž iš če na p o d p o ri 4 , ki je vzdo lžno pom ično t e r p re čn o e la s tič n o , je p r iv a r je n o na n a r in je n o p re k la d n o k o n s tru k c ijo 3,90 m na dan, po enega na dveh so­ sednjih stebrih. Dobavitelj opažnega sistema je bilo podjetje DOKA. G R A D N J A P R E K L A D N E K O N S T R U K C I J E Pri gradnji z narivanjem se za gradnjo prekladne konstrukcije v Sloveniji na­ vadno uporablja tunelski opaž. To po­ meni dve fazi betoniranja. Najprej se zabetonira spodnja plošča, v drugi fazi pa stojini skupaj z voziščno ploščo. Deviatorji in prečniki so običajno be­ tonirani kasneje. Zaradi izredne višine škatle je obstaja­ la možnost naknadnega sesedanja sve­ žega betona stojine med vezanjem. To bi lahko povzročilo razpoke na stiku stojine in voziščne plošče. Zato smo uporabili faze, ki so v zadnjem času večinoma uporabljajo tudi v Nemčiji. V prvi fazi se zabetonira spodnja ploš­ ča in stojini, v drugi fazi pa voziščna plošča. To omogoča tudi istočasno izdelavo deviatorskega bloka, kar je bolje kot naknadno betoniranje. Obe­ nem so ločeni opaži stojin in plošče enostavnejši in cenejši od zahtevne­ ga tunelskega opaža. S K L E P Sklepi prispevkov na naših strokovnih zborovanjih vedno nakazujejo pomen Slika 6: P rin c ip po lagan ja a rm a tu re v s te b r ih z d e ln im i a rm a tu rn im i koši V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb Sliki 7a in 7b: D nevno je s ta dva s te b r a n a p re d ova la za t a k t d o lž in e 3 .9 m Slika 8: P rva fa za b e to n ira n ja š k a t le je sp o d n ja p lo š ča in s to jin i, d ru g a pa vo z iš č n a p lošča V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb Slika 9: N a riv a n je p rve po lov ice o b je k ta p re ko B2 m v iso k ih s te b ro v Slika 11: V idez v g ra je n e g a p o s e b ne g a le ž iš ča s s like 5 p re d končno a n tik o ro z ijs k o z a š č ito Slika 10: Leva p re k la d n a k o n s tru k c ija je bila u s p e š ­ no končana n ovem bra 2002 znanja in visoke tehnologije za konku­ renčnost naših gradbenih podjetij v mednarodni konkurenci. Ti časi so dejansko tukaj. Na slovenskem avto- V. MARKELJ, Z. ŠAVOR, G. HUMAR: Projekt in gradnja mostu Dobra na avtocesti Reka - Zagreb cestnem programu nas čaka samo še nekaj odsekov, torej še nekaj intenziv­ nih gradbeniških let in slovenski avto­ cestni križ bo zaključen. Sedaj je torej pravi čas za mednarod­ no sodelovanje. Opisano projektiranje in izgradnja mostu Dobra je odlična referenca za slovenska in hrvaška po­ djetja v izvajalskem združenju. Opisa­ na zasnova ter uvedene inovacije pri projektiranju in gradnji bodo nedvom­ no .povečale zanesljivost tega zahtev- t ' nega objekta na Hrvaškem, pozitivne izkušnje pa bodo uporabljene tudi na naslednjih objektih. Kakovost objekta ni samo zadovoljstvo investitorja, am­ pak tudi želja projektanta in izvajalca. Gradnja mostu Dobra je doslej naj­ večji skupni projekt slovenskih in hrvaš­ kih projektantov in izvajalcev pri gra­ dnji cest na Hrvaškem. Sinergijski učinek tega sodelovanja se je uspešno pokazal v hitrem napredovanju del ter kakovostnem dokončanju gradnje. K uspešnem poteku del in tehničnim re­ šitvam so z izredno konstruktivnim pris­ topom pripomogli tudi inženirji inves­ titorja in nadzora. Boljše sodelovanje med vsemi udeleženci graditve mos­ tu, kot je potekalo na tem projektu, si je težko zamisliti. Tak način dela je samo ponoven dokaz, da lahko zelo zahtevne mostove uspešno gradi le dobro usklajena ekipa strokovnjakov z bogatimi izkušnjami in velikim tehnič­ nim znanjem. Slika 12: V idez končane k o n s t ru k c ije obeh po lov ic m o s tu v m a rc u 2 0 0 3 I, JANEŽIČ, B. DOLINŠEK, J. KOS: Popotresna obnova Posočja: tehnični postopek in ekonomski vidik prenove stanovanjskih objektov POPOTRESNA OBNOVA POSOČJA: TEHNIČNI POSTOPEK IN EKONOMSKI VIOIK PRENOVE STANOVANJSKIH OBJEKTOV POST-EARTHQUAKE RENEWAL IN THE SOČA VALLEV REGION: TECHNICAL APPROACH ANO ECONOMIC POINT OF VIEW STROKOVNI ČLANEK UDK 699.841.059.25 IGOR JANEŽIČ, BLAŽ DOLINŠEK, JOŽE KOS P O V Z E T E K P o d a n a je a n a l iz a s t r o š k o v p o t r e s n e o b n o v e k la s ič n ih k a m n i t ih z id a n ih z g r a d b , ki s o b ile p o š k o d o v a n e v p o t r e s u le t a 1 9 9 8 v P o s o č ju . V e č in a p o š k o d o v a n ih o b je k t o v je s t a r e j š i h , z id a n ih , e n o - d o d v o e ta ž n ih k o n s t r u k c i j , ki p r e d s ta v l ja jo z n a č i le n p r im e r t u k a jš n je a r h i t e k t u r e . O s n o v n a id e ja o b n o v e je b ila , d a s e v č im v e č j i m e r i o h r a n i jo in p o p r a v i jo o b s t o je č i o b je k t i in o b n o v ijo v a š k a je d r a , z a t o je im e la o b n o v a o b je k to v p r e d n o s t p r e d n o v o g r a d n ja m i. O p is a n i s o t u d i g la v n i u k r e p i z a o b n o v o in u t r d i t e v o b je k to v . S U M M A R Y "P"16 p a p e r c o n t a in s a n a n a ly s is o f t h e c o s t s in v o lv e d in t h e r e p a i r a n d s t r e n g t h e n i n g o f t h e t r a d i t i o n a l s t o n e - m a s o n r y b u i ld in g s w h ic h w e r e d a m a g e d in t h e w e s t e r n p a r t o f S lo v e n ia , n e x t t o t h e R iv e r S o č a , b y t h e e a r t h q u a k e o f 1 9 9 8 . M o s t o f t h e d a m a g e d b u i ld in g s c o n s i s t e d o f o ld e r , s t o n e - m a s o n r y b u i ld in g s h a v in g o n e o r t w o s t o r e y s , w h ic h a r e t y p ic a l f o r t h e lo c a l a r c h i t e c t u r e . T h e g e n e r a l p o s t - e a r t h q u a k e r e n e w a l p o l ic y r e q u ir e d t h a t a s m a n y e x is t in g b u i ld in g s a s p o s s ib le b e r e p a i r e d a n d s t r e n g t h e n e d s o t h a t v i l la g e s a s a w h o le r e t a in e d t h e i r p r e v io u s a p p e a r a n c e , a n d t h a t s u c h w o r k s s h o u ld h a v e p r io r i t y o v e r t h e c o n s t r u c t i o n o f n e w b u i ld in g s . A d e s c r ip t io n o f t h e m a in t e c h n iq u e s u s e d f o r r e p a ir a n d s t r e n g t h e n in g w o r k s is g iv e n . A v to r ji: Igo r J a n e ž ič , univ. dipl. inž. g ra d ., G radben i in š t i t u t ZR M K , D im ičeva 1 2 , L jub ljana , te h n ič n i vod ja DTP, ija n e z ic @ g i-z rm k . s i dr. B laž D o linšek, univ. dipl. inž. g ra d ., G ra d b e n i in š t i t u t Z R M K , D im ičeva 1 2 , L jub ljana , vod ja nad zo ra DTP, b la z .d o lin s e k@ g i-z rm k .s i Jože Kos, univ. d ip l. inž. g ra d ., G radben i in š t i t u t Z R M K , D im ičeva 1 2 , L jub ljana , n a m e s tn ik te h n ič n e g a vodje DTP, jk o s @ g i-z rm k .s i U V O D 12. aprila 1998 je potres z magnitu­ do 5,5 in močjo VII. do Vlil. stopnje po evropski makroseizmični lestvici pri­ zadel zahodni del Slovenije - Posočje. Na srečo potres ni povzročil smrtnih žrtev, je pa poškodoval približno 4000 objektov, med katerimi je približno 3000 stanovanjskih. Prednostno naj bi z državno pomočjo obnovili približno 1700 močneje poškodovanih objektov. V času nastajanja članka se obnova bliža koncu, saj je saniranih že prek 1400 objektov, okoli 100 pa jih je tre­ nutno v različnih fazah priprave in gra­ dnje. Večino poškodovanih objektov pred­ stavljajo klasične kamnite zidane zgradbe, ki so bile zgrajene po prvi I. JANEŽIČ, B. DOLINŠEK, J. KOS: Popotresna obnova Posočja: tehnični postopek in ekonomski vidik prenove stanovanjskih objektov svetovni vojni na pogoriščih frontne črte, ki je potekala na tem območju (soška fronta). Kakovost gradnje in uporabljenih materialov, predvsem malte, je razmeroma slaba. Kljub temu objekti predstavljajo lep primer tradicionalne zidarske obrti na Sloven­ skem, hkrati pa imajo tudi svojstven arhitekturni slog, ki ga je vredno ohra­ niti. Zaradi ohranjanja te značilne arhitek­ turne krajine, vaških in mestnih jeder, je imela obnova objektov prednost pred novogradnjami. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kolikšni so stroš­ ki obnove v primerjavi z novogradnjo. Zato bomo predstavili analizo stroškov obnove kamnitih zidanih objektov, ki smo jo izvedli na podlagi vzorca štiri­ najstih tipičnih obnovljenih objektov, ki predstavlja večino poškodovanih objek­ tov na tem področju. Medtem ko so bili stroški novogradnje objektov natanč­ neje predvidljivi že na začetku, je bila ocena stroškov obnove poškodovanih objektov le približna, saj se ponavadi med obnovo velikokrat pojavijo dodat­ ne nepričakovane situacije, ki so pre­ dvsem posledica dotrajanosti objektov in jih v predhodnih postopkih brez po­ drobnejših preiskav ni bilo mogoče predvideti. Po petletni obnovi, ko smo obnovili že večino poškodovanih objek­ tov, smo zato lahko izdelali natančnej­ šo analizo stroškov obnove za kamni­ te zidane objekte. V nadaljevanju bo opisan način popotresne obnove, konst­ rukcijske značilnosti obravnavanih objek­ tov, najpogostejše poškodbe in upora­ bljeni postopki. N A Č I N O B N O V E To področje Slovenije je potresno pre­ cej aktivno. V zadnjih 30 letih je bil to že drugi močnejši potres. Prejšnji močnejši potres se je zgodil leta 1976, z epicentrom v Furlaniji v Ita­ liji. Tudi takrat je na tem področju nekaj objektov že utrpelo škodo, vendar v sklopu takratne obnove bistvenejših ojačitvenih posegov, razen zamenja­ ve nekaterih lesenih stropov z armira­ nobetonskimi ploščami, niso izvajali. Te plošče pa praviloma niso bile sid­ rane v nosilno zidovje, zato med se­ danjim potresom niso zagotavljale ustrezne protipotresne zaščite. Tudi razpokani zidovi so se na večjem delu objektov sanirali le s popravilom ome­ tov. Sedanji potres je razkril in kaznoval vse napake in pomanjkljivosti, ki so se dogajale med gradnjo in prejšnjo ob­ novo. Potres so dobro prenesli armi­ ranobetonski objekti, spodbudno pa je tudi to, da so potres brez znatnih poš­ kodb prenesle moderne zidane zgrad­ be, ki so bile izvedene v skladu s slo­ venskimi protipotresnimi predpisi, in tudi starejše zidane zgradbe, ki so bile po prejšnjem potresu ustrezno obno­ vljene. Nasprotno smo lahko ugotovi­ li, da je prišlo do poškodb na že obnov­ ljenih objektih povsod tam, kjer so bili po prejšnjem potresu neutemeljeno opuščeni predvideni sanacijski ukre­ pi. Zaradi teh napak pri prejšnji obnovi in zaradi dobrih rezultatov pravilno obno­ vljenih objektov je bila na državni rav­ ni sprejeta odločitev, da se je treba tok­ rat resneje lotiti obnove. Pri obnovi zi­ danih objektov so bili uporabljeni v potresu že preizkušeni principi obno­ ve in utrditve, ki bodo podrobneje pred­ stavljeni v nadaljevanju. Za ta namen je bila ustanovljena po­ sebna služba Vlade Republike Slove­ nije, tako imenovana Državna tehnič­ na pisarna (DTP), ki deluje neposred­ no na terenu. Nosilec projekta je Gra­ dbeni inštitut ZRMK, ki je v Sloveniji med najbolj izkušenimi na področju popotresne obnove objektov, tako na področju projektiranja kot tudi na pod­ ročju izvedbe. Gradbeni inštitut ZRMK je prevzel skrb za tehnični del delo­ vanja pisarne, medtem ko je partner, podjetje Projekt, d. d. iz Nove Gorice, prevzel odgovornost za organiza­ cijsko plat delovanja. Fakulteta za arhitekturo je v prvem letu obnove prevzela skrb za arhitekturno-krajin- ski del stroke. Na časovni potek popotresne obno­ ve Posočja je poleg razpoložljivih proračunskih sredstev precej vpliva­ lo tudi dejstvo, da se je država odločila za normalne zakonsko pre­ dpisane postopke v primerih prido­ bivanja upravnih dovoljenj ali reše­ vanja lastninskih in drugih proble­ mov, vezanih na popotresno obnovo objektov, ki so jih imeli upravičenci oz. lastniki poškodovanih objektov. Pri organiziranosti DTP smo v veliki meri, predvsem pri sistematizaciji postopkov, poleg veljavne zakono­ daje upoštevali tudi smernice novih evropskih predpisov za potresno var­ no gradnjo Eurocode 8 . Državna pomoč pri popotresni obnovi je omejena na statično obnovo objek­ tov oz. do izvedbe t. i. S-projekta. S- projekt pomeni obnovljen in utrjen objekt s konstrukcijskega vidika, tako da bo sposoben prevzeti predvideno potresno obtežbo za to področje. V ta projekt je vključena tudi cena glav­ nih razvodov elektro in strojnih in­ štalacij, obnova ometov brez ople­ skov ter konstrukcij tlakov brez final­ nih oblog. Temeljni postopek obnove zidanih ob­ jektov je bil v osnovi enak kot leta 1976 po prvem potresu. Gre za po­ vezovanje objekta na nivojih etaž, injektiranje zidov s cementno sus­ penzijo ter po potrebi še ojačenje temeljev ter obnovo streh in dim ­ nikov. Cilj teh ukrepov je, da se objekti obnovijo in dodatno utrdijo, da bodo sposobni prenesti potrese do Vlil. stopnje (a = 0,2 g), kolikor se za to področje predvideva po slo­ venski seizmični karti s povratno pe­ riodo 500 let. Ugotovljeno je, da so zidani objekti, ki so b ili pravilno ob­ novljeni s temi postopki, uspešno I. JANEŽIČ, B. DOLINŠEK, J. KOS: Popotresna obnova Posočja: tehnični postopek in ekonomski vidik prenove stanovanjskih objektov kljubovali vsem naknadnim potre­ som. Leta 1976, takoj po prvem po­ tresu v Furlaniji, sta bila v mestu Bardo v Italiji pod vodstvom ZRMK po tem postopku obnovljena dva objek­ ta, ki sta bila drugače predvidena za rušenje. Po drugem potresu, ki se je zgodil čez tri mesece in je imel enako intenziteto kot prvi, sta oba objekta prestala brez poš-kodb. O P I S O B J E K T O V IN N A J Z N A Č I L N E J Š I H P O T R E S N I H P O Š K O D B Večina poškodovanih objektov so zi­ dane enonadstropne, nepodkletene kamnite zgradbe, stare približno 80 let [Janežič, 2000], (slika 1). T lori­ sna razporeditev zidov je dokaj ugo­ dna in enakomerna. Povprečna de­ belina zidov znaša približno 70 cm, površina zidov v vsaki smeri objekta pa znaša okrog 10 odstotkov celotne tlorisne površine. Z insitu preizkusi je bilo ugotovljeno [Tomaževič, 1999], da znaša tlačna trdnost zidov­ ja na tem področju približno 0,5 MPa, natezna trdnost pa 0,1 MPa. Zidovi so izdelani iz lokalnega neob­ delanega kamna. Zgrajeni so iz dveh zunanjih slojev, ki so iz večjih, del­ no oblikovanih kosov kamnitega ma­ teriala, vmesni prostor pa je zasut z drobnim kamnitim materialom in nezvezno porazdeljeno apneno mal­ to, katere trdnost po preiskavah le redko preseže vrednost 0,5 MPa. Stropovi so večinoma leseni, v p ri­ merih, ko so dotrajali ali pa med obnovo po prejšnjem potresu, so jih zamenjali z novimi armiranobeton­ skimi ploščami. Plošče nalegajo na notranji sloj zidu v globino okoli 15 cm, z zunanjim slojem zidu pa niso povezane. Zato je med potresom prihajalo do različnega gibanja ploš-če in zidu, posledica pa je, da je v ve­ liko primerih prišlo do izbitja in izbočenja zunanjega sloja zidov. Precej poškodb na zidovih je nasta­ lo tudi zaradi slabega temeljenja objektov in s tem povezanega dife- renčnega posedanja tal [R ibičič, 1998], Objekti namreč nimajo te ­ meljev, zidovi so postavljeni nepo­ sredno na podlago, in to dokaj plitvo. Zaradi precejanja deževnice po po­ bočjih hribov proti rekam je v veliko primerih prišlo do izpiranja finih del­ cev iz podlage, posledica tega pa je nastanek votlih prostorov v temeljni zemljini in posedanje objektov, ki ga je potres zaradi dokaj velike ver­ tikalne komponente še pospešil. Poškodbe so nastajale tudi na strehah in dimnikih. Ostrešja starejših objek­ tov večinoma niso sidrana v zidove. Tipične bovške strehe imajo zelo strm naklon in so nezavetrovane. Prosta vi­ šina zidanih dimnikov znaša 5 - 7 m. Pri potresu se je tako celotna streha zamajala in s tem porušila dimnik in čelne zidove. O P I S P O S T O P K O V O B N O V E T I P I Č N E G A K A M N I T E G A S T A N O V A N J S K E G A O B J E K T A Glavni mehanizem za prevzem hori­ zontalnih obremenitev zidanih kon­ strukcij je dovolj visoka strižna nosil­ nost zidov, ki je odvisna od material- no-tehničnih karakteristik zidov, še posebej od natezne trdnosti. S kon­ strukcijskimi ukrepi pa je treba zago­ toviti, da se ta strižni mehanizem lahko med potresom vzpostavi in v čim večji meri izkoristi. Treba je zagotoviti, da ne pride do lokalnih porušitev in izgu­ be stabilnosti objekta, še preden se izkoristi vsa strižna nosilnost. Najpo­ membnejši ukrepi, ki so preizkušeni tudi v praksi, so: - medsebojno povezovanje zi­ dov na nivojih medetažnih konstrukcij (sliki 2 in 3) Zidove na višini etaž medsebojno to­ go povežemo s ploščo ali jeklenimi vezmi. S tem zagotovimo celovitost Slika 1: T ip ične p o tre s n e p oškodbe na s ta r e jš i bovšk i s ta n o v a n js k i h iš i. Slika 2: P ovezovan je z idov z je k le n im i vezm i in s is te m a t ič n o in je k tira n je k a m n itih zidov. I, JANEŽIČ, B. DOLINŠEK, J. KOS: Popotresna obnova Posočja: tehnični postopek in ekonomski vidik prenove stanovanjskih objektov obnašanja konstrukcije, horizontal­ na obtežba se na zidove razporedi v razmerju togosti, hkrati pa so zido­ vi zavarovani pred nihanjem v sme­ ri pravokotno na svojo ravnino. V ok­ viru obnove objektov sta se uporab­ ljali predvsem dve varianti: 1. Dotrajani leseni stropovi so bili v celoti zamenjani z novo armira­ nobetonsko ploščo. Če plošče ni možno položiti prek celotne š iri­ ne zidu, je treba posamezne ploš­ če prek vmesnih zidov medseboj­ no povezati z armaturo. Obodni zidovi pa so z zunanje strani ob­ jeti z enostransko jekleno vezjo, dodatno pa so s prečnimi vezmi povezani s ploščo. 2. Lesen strop se je ohranil. V tem primeru se posamezni zidovi obo­ jestransko vzdolžno povežejo z jek­ leno vezjo, vezi pa se prek širo­ kih sidrnih plošč sidrajo na kra- jeh. Za ta namen se z obeh strani zidov na enaki višini izreže utor 4 X 5 cm, v katerega se položi jek­ lena vez, ki se potem sidra in nap­ ne prek matice na krajni strani zidu. Obe vezi se medsebojno po­ slika 4: Izva jan je o b o je s tra n s k e z idne vezi - d e ta jl voga la . Po končan i obnovi so t i poseg i nev idn i, v c e lo t i se o h ra n i a rh ite k tu ra o b je k ta . Slika 3: D e ta jl s is te m a t ič n e g a in je k t ira n ja z idov. s iln i z idovi k le t i in p r i t l ič ja na je z e rs k i s t r a n i t lo r is a . I. JANEŽIČ, B. DOLINŠEK, J. KOS: Popotresna obnova Posočja: tehnični postopek in ekonomski vidik prenove stanovanjskih objektov vežeta na presledkih po dva met­ ra, nato pa se utori z vezmi zame- čejo s cementno malto. - injektiranje zidov (sliki 1 in 2) Zaradi značilne dvoslojne struktu­ re zidu je v sredini zidu veliko praz­ nin. Z injektiranjem takih zidov s ce­ mentno suspenzijo lahko precej izbolj­ šamo materialno-tehnične lastnos­ ti. Rezultati insitu preiskav na tem področju [Tomaževič, 1999] kaže­ jo, da se lahko natezna trdnost in strižni modul injektiranega zidovja povečata za 100 do 150 %. Praksa in preiskave so pokazale, da je naj­ primerneje izvajati sistematično injek­ tiranje vseh nosilnih zidov po celot­ ni višini, saj se je izkazalo, da je pa­ sovno injektiranje le po vogalih tež­ ko izvedljivo, povzroča pa lahko tudi nehomogenosti v strukturi zidu. In- jektiramo po končanem povezovan­ ju objekta. Injekcijsko maso uvaja­ mo v zid skozi cevke, ki se pritrdijo na predhodno izvrtane vrtine v ena­ komernem medsebojnem razmiku oko­ li 50 cm po celotni površini zidu. In­ jekcijsko maso uvajamo v zidove pod pritiskom 4 do 5 barov. Za dosego dobrih rezultatov injektiranja je zelo pomembna izkušenost osebja, ki injek- tira, saj je izbira pravilnega načina injektiranja precej odvisna od raz­ ličnih faktorjev: trdnosti zidu, ses­ tave zidu, zapolnjenosti zidu, vrste malte, obdelave kamnitih blokov, opre­ me za injektiranje itd. Izvajalcem so bili vedno pripravljeni pomagati izku­ šeni strokovnjaki inštituta, ki so svo­ je ekspertno znanje pridobivali in do­ polnjevali v številnih praktičnih apli­ kacijah. - utrditev temeljev V primeru slabih temeljev je treba razširiti in poglobiti temeljno peto, kar izvedemo v obliki armiranobe­ tonskega venca po zunanjem obo­ du temeljev. Nov beton s prečnimi sidri sidramo v obstoječi kamniti te­ melj. Če je do zmanjšanja nosilnos­ ti temeljnih tal prišlo zaradi izpiran­ ja finih frakcij, smo lahko podlago utrdili tudi z injektiranjem, vendar le v posebnih primerih, ko ni bilo ne­ varnosti iztekanja mase v podlago. - izdelava AB vencev na zido­ vih pod ostrešjem Zaradi nepovezanosti ostrešja z zi­ dovi je prišlo do zamika celotne streš­ ne konstrukcije, posledica tega pa so bile poškodbe na kritini in streš­ nih elementih. Pogosto je prišlo tu­ di do porušitve nezavarovanih za- trepnih zidov. Med obnovo smo zato zidove pod ostrešjem povezali z armi­ ranobetonskimi venci, nato pa ostreš­ je prek vencev sidrali v zidove. A N A L IZ A STROŠKOV O BNO VE ZIDAN IH O B JE KTO V Do konca leta 2002 je bilo v sklopu or­ ganizirane protipotresne obnove ob­ jektov v Posočju obnovljenih že okoli 1400 zgradb 1. prioritete oz. 90 od­ stotkov zgradb, predvidenih za obno­ vo. V obnovo je bilo skupaj z nepovrat­ no pomočjo države in lastnimi sred­ stvi lastnikov vloženo približno 15 mi­ lijard tolarjev. Od tega je bilo več kot polovica sredstev namenjenih tipičnim manjšim stanovanjskim hišam, kot jih bomo obravnavali v tej analizi. Analiza je zajela stroške prenove 14 tipičnih stanovanjskih hiš, obnovljenih v letih 1999 in 2000. Pri tem smo za čim boljše vrednotenje stroškov obno­ ve želeli pokazati naslednje parame­ tre: F neto bivalna površina objekta (m2); S-proj skupni stroški izvedbe obnove do tako imenovane faze S-pro- jekta, kar pomeni, da so na zgrad­ bi izvedena vsa dela v zvezi z oja­ čitvijo nosilnih konstrukcij, vsa zidarska dela, vključno s podomet- nim razvodom inštalacij, niso pa vključeni stroški izvedbe finalnih tlakov in ometov; S-kons stroški izvedbe vseh najnujnej­ ših ojačitvenih del; S-nov povprečni stroški gradnje nove­ ga nadomestnega objekta na kvad­ ratni meter površine (skupaj s stroš­ ki rušenja in projekta), ki smo jih določili na osnovi analize treh tako rešenih zgradb. Stroški v tem primeru znašajo 126.000 SIT/m2; Iz rezultatov je razvidno, da so se ce­ lotni stroški popotresne obnove gibali Zap. št. F (m2) S-proj SIT S-kons SIT S- kons/Sproj (% ) Cena/m2 SIT/m2 S-proj/S-nov (% ) i 134 5 503 680 2 543 520 4 6 % 41072 33% 2 T55 4 201 120 1 7Š7 44b 6 6 % 55575 i555 3 144 5 255 040 3 Ž 3 8 560 71% 3649Š 2555 4 T i l l 5 2 95 360 2 513 280 47“/o 75648 6 0 % 5 213 4 7 86 880 3 241 280 bŠ4/o 11474 1555 6 T55 6 110 720 3 819 200 Š̂4/o 55575 5755 - 263 13 4 7 8 0 80 8 4 95 200 6 3 % 3il47 4755 š TT7 4 6 5 4 71Ö 3 100 160 7̂Vo Š47Š4 32% 4 “ T33 3 9 72 640 3 134 880 74Vo 15555 2 3 % m i55 16 2 8 0 32b 10 8 7 8 560 6 7 % 57555 7555 n 557 4 4 70 240 7 649 600 77Vo 4Ši<š5 5555 12 555 6 0 92 800 4 653 600 7d4/o 4 b b š4 3255 13 120 2 973 600 2 499 840 84% 24780 20% 14 205 10 0 6 4 3 20 7 šib šib 7555 50322 7555 s 2 30 8 ,0 0 98 6 3 9 520 66 345 440 6 7 % 42738 34% (EUR) 440 355 296 185 67% 191 34% Preglednica 1: Rezultati analize stroškov obnove I. JANEŽIČ, B. DOLINŠEK, J, KOS: Popotresna obnova Posočja: tehnični postopek in ekonomski vidik prenove stanovanjskih objektov od 21.000 do 87.000 SIT/m2 obno­ vljene stanovanjske površine, v pov­ prečju, če upoštevamo vse obnovljene zgradbe, pa so ti stroški znašali 43.000 SIT/m2 (191 evrov/m2). Pri tem so glede na zasnovo in poško- dovanost objekta razmerja med stro­ ški obnove konstrukcije in celotnimi stroški prenove posamezne zgradbe znašali od 46 do 84 odstotkov, v pov­ prečju pa 67 odstotkov. Pri tem je bilo pri izvedbi konstrukcijskih del pov­ prečno 70 odstotkov sredstev na­ menjenih za protipotresno povezo­ vanje zidov in injektiranje (od tega vsak postopek približno po polovico). V zadnjem stolpcu je prikazano razme­ rje med stroški izvedbe obnove in stro­ ški nadomestne gradnje novih objek­ tov. Ta kaže, da znašajo stroški obno­ ve 18 - 70 odstotkov stroškov nado­ mestne gradnje ali v povprečju za vseh 14 objektov le 34odstotkov. SKLEP Potres, ki je prizadel Posočje aprila leta 1998, ni imel take moči, kot se po prognozah in seizmoloških kartah pričakuje za to področje. Kljub temu pa je povzročil veliko poškodb na objek­ tih, še posebej na zidanih kamnitih konstrukcijah, ki predstavljajo večino stavbnega fonda na tem področju. Po­ tres nas je pravzaprav resno opozoril na slabo potresno odpornost teh objek­ tov in nam dal čas, da se pripravimo na potrese večjih rušilnih moči. Tak­ šne priložnosti nekatere države, ki so v zadnjem času doživele katastrofal­ ne potrese, niso imele. Pri večini objektov, ki so bili poškodo­ vani v tem potresu, poškodbe niso bile tolikšne, da bi jih bilo treba porušiti. Dejstvo, da so objekti, ki so bili po pr­ vem potresu leta 1976 pravilno obno­ vljeni, preživeli potres brez večjih pos­ ledic in primerjava stroškov utrje­ vanja konstrukcije s stroški novogra­ dnje kažeta na pravilnost pristopa k popotresni obnovi, ki je dala prednost obnovam pred zamenjavo z novogra­ dnjami. Z razmeroma nizkimi stroški je bilo veliko objektov obnovljenih in utrjenih do te mere, da lahko upraviče­ no predvidevamo, da bodo brez po­ membnejših poškodb na nosilni kon­ strukciji prenesli potres Vlil. stopnje po evropski lestvici. S tem pa smo tudi ohranili tipično, nenadomestljivo krajinsko arhitekturo za kasnejše ge­ neracije. Pomembno je tudi to, da so objekti, ki so bili zgrajeni v zadnjem času sklad­ no z veljavnimi protipotresnimi predpi­ si za gradnjo, preživeli potres brez večjih posledic. Popotresna obnova bi se lahko tudi hitreje pričela, če bi bilo v državi pripravljenih in usposobljenih dovolj strokovnjakov za projektiranje in izvajanje obnovitvenih del takoj po po­ tresu. Ker je Slovenija pretežno na Slika 6: C e lo ten h o te l je bil k o n s tru k c ijs k o o jačen : p o ru š e n e z idove so za ­ m en ja li a rm ira n i opečn i z idovi in z voga lne a rm ira n o b e to n s k e vezi. R azm erom a d ra g a p o p o tre s n a obnova je b ila ekonom sko u p ra v ič e n a le z a ra d i n e d o s to p n e lege o b je k ta in s p e c if ič n e a rh ite k tu re . I. JANEŽIČ, B. DOLINŠEK, J. KOS: Popotresna obnova Posočja: tehnični postopek in ekonomski vidik prenove stanovanjskih objektov aktivnem seizmičnem področju, bi bilo smiselno začeti sistematično utrjevati potresno najbolj občutljive in pomemb­ ne objekte in stara mestna jedra po Sloveniji. S tem bi bila potresna škoda precej nižja, zmanjšala bi se tudi ver­ jetnost človeških žrtev. Hkrati bi to omogočilo stalno aktivnost večjega števila strokovnjakov in izvajalcev in s tem tudi hitrejši začetek obnove objek­ tov po naravni nesreči, kakršna je pri­ zadela Posočje 12. 4. 1998. Vsi se moramo namreč zavedati, da hiter začetek izvajanja del na terenu po to­ vrstni naravni nesreči izredno pozitiv­ no psihološko učinkuje na prizadete prebivalce. Slika 7: Ski hotel po končani obnovi - v celoti je ohranjena njegova arhitekturna podoba. L I T E R A T U R A Ribičič, M., Analiza potresa v Posočju glede na različne vrste podlage. Gradbeni inštitut ZRMK, Ljubljana, 1998. Tomaževič, M. in sod., Vpliv potresa 12. 4. 1998 na zgradbe, ljudi in okolje. Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, 1999. Janežič, L, Post Earthquake Renewal in the Soča Valley Region: Two Years After the Earthquake. International workshop on urban heritage and building maintenance. Swiss Federal Institute of Technology, Zuerich, Švica, 2000. M. RISMAL: Alternativna metoda za dimenzioniranje bioloških reaktorjev za nitrifikacijo-denitrifikacijo in simultano aerobno stabilizacijo blata ALTERNATIVNA METODA ZA DIMENZIONIRANJE BIOLOŠKIH REAKTORJEV ZA NITRIFIKACIJO- DENITRIFIKACIJO IN SIMULTANO ALTERNATIVE METHOD FOR THE DESIGN OF THE AERATION TANK FOR THE NITRIFICATION-DENITRIFICATION ANO SIMULTANOUS STABILISATION OF SLUDGE Z N A N S T V E N I Č L A N E K UDK 628.35 MITJA RISMAL P O V Z E T E K P r is p e v e k o b r a v n a v a p r im e r ja v o m e d d im e n z io n i r a n je m a e r o b n e g a r e a k t o r j a b io lo š k e č i s t i l n e n a p r a v e p o n a v o d il ih A T V in a l t e r n a t i v n i m p o s t o p k o m , k i l o č u je m e d o r g a n s k im in m in e r a l n im d e lo m s u s p e n d i r a n ih s n o v i v o d p a d n i v o d i. S U M M A R Y T h e p a p e r c o m p a r e s t h e a e r a t io n t a n k o f W W T P d e s ig n b y A T V a n d t h e a l t e r n a t i v e m e t h o d w h ic h is d i s c e r n i n g b e t w e e n t h e b io d e g r a d a b le a n d t h e m in e r a l p a r t o f t h e s u s p e n d e d s o l id s in r a w w a s t e w a t e r . Avtor: p ro f. d r. M it ja R ism a l, F a k u lte ta za g ra d b e n iš tv o in geodezijo , H a jd r ih o va 2 8 , 1 0 0 0 L J U B L J A N A U V O D Za dimenzioniranje bioloških čistilnih naprav najdemo v predpisih ATV dva modela. Prvi model sloni [Imhoff, 1999, str. 195] izključno na empirič­ nih meritvah delovanja čistiln ih na­ prav. Drugi model [Imhoff, 1999, str. 244], ki se uporablja tudi za dimen­ zioniranje nitrifikacije in denitrifika- cije efluenta, pa sloni na matematič­ ni formulaciji masne bilance biolo­ škega blata. Kot je razvidno iz slike 1, se rezultati obeh modelov močno razlikujejo. Za isto starost biološkega blata 0b dobi­ mo po drugem modelu manjše spe­ cifične obremenitve L s (kg BPK5/kg SS) biološkega blata in posledično znatno večje potrebne prostornine načrtovanih reaktorjev. Oba modela se razlikujeta tudi v oceni aerobne stabilizacije biološkega bla­ ta. Medtem ko zahteva prvi model za stabilizacijo blata 40 dni (pri L s = 0,05 kg BPK5/ kg SS), zahteva drugi le 0c = 25 dni, vendar pri manjši spe­ cifični obremenitvi blata (L . = 0,04 kg BPK5/kg SS). To pomeni, da zahte­ va drugi model ATV za stabilizacijo 25 odstotkov večjo prostornino reak­ torja. Ker je za načrtovanje nitrifikacije in denitrifikacije odločilna določitev real­ ne starosti blata 0c, tolikšne razlike v starosti blata in specifični obremenitvi blata za racionalno načrtovanje čistil­ nih naprav niso utemeljene, saj gre pri eliminaciji organskega onesnaženja BPK5, kot denitrifikaciji za identične procese oksidacije organskega ogljika. V prispevku skušamo za navedene razlike ugotoviti vzroke in jih s predlo­ gom alternativnega modela tudi od­ praviti. M. RISMAL: Alternativna metoda za dimenzioniranje bioloških reaktorjev za nitrifikacijo-denitrifikacijo in simultano aerobno stabilizacijo blata PRVI MODEL ATV ZA D IM E N Z IO N IR A N JE AERO BNIH B IO LO ŠKIH REAKTORJEV ČN Ta postopek je zasnovan na rezultatih empiričnih meritev čiščenja na ob­ stoječih čistilnih napravah. V odpadni vodi upošteva le organsko ones­ naženje (BPK5). Prav tako tudi v proizvedenem biološkem blatu ne ločuje med organskim in anorganskim delom. Postopek torej ne sloni na računsko uravnoteženi masni bilanci dotoka in iztoka vseh snovi, temveč izključno na izmerjeni elim inaciji or­ ganskega onesnaženja (BPK5) in na izmerjeni količini celotne organske in anorganske mase proizvedenega (odvišnega) biološkega blata. Ker pos­ topek ne ločuje med organskim in anorganskim delom blata, ni mogoča računska presoja stabilizacije blata na podlagi endogene respiracije organ­ skega dela blata. Postopek ne obrav­ nava denitrifikacije, nitrifikacijo pa je mogoče oceniti le orientacijsko v ob­ močju pod L s< 0,15 (kg BPK5/kg SS d). Zato za dimenzioniranje čistilnih naprav tretje stopnje ta postopek ni več uporaben. Njegova vrednost pa je v tem, da sloni na empiričnih podatkih, pridobljenih pri meritvah delovanja čistilnih naprav, ki jih je mogoče pri preverjanju drugih modelov koristno uporabiti. Izmerjeni tehnološki parametri tega modela, sta­ rost 0c, proizvodnja Y obs in specifična obremenitev biološkega blata L s so podani v preglednici 1. DRUGI M O DEL ATV ZA RAČUN B IO LO Š K IH REAKTORJEV Z N ITR IF IK AC IJO - D E N ITR IF IK A C IJO E FLU E N TA Drugi model ATV ločuje onesnaženje Starost biološkega blata (dni) Slika 1: Razlike med prvim in drugim modelom ATV 0 b (d n i) 1 ,2 2 ,3 4 ,3 7 ,5 2 0 4 0 Y obs (k g S S /k g B P K , ) 1,1 0 ,9 5 0 ,8 3 0 ,7 5 0 ,7 5 0 ,5 4 L s (k g B P K 5/k g S S ) 1 0 ,5 0 ,3 0 ,2 0 ,0 5 Preglednica 1: Specifična proizvodnja biološkega blata v odvisnosti od starosti qoin specifične obremenitve Ls. odpadne vode na topni organski (kg BPK5/m 3) in netopni del TSo (kg SS/ m3) z delci, ki so večji od 0,45 /zrn. Ne ločuje pa med organsko in anorgan­ sko vsebino teh delcev, čeprav sled­ njih po količini v masni bilanci ne kaže zanemariti (slika 2 in preglednica 3). Z uvedbo stehiometričnega razmerja 2,9 kgN/kg02 in z določitvijo minimal­ ne potrebne starosti nitrifikantov 0n pa je mogoče z modelom določiti tudi potrebno velikost reaktorjev za n itri­ fikacijo in denitrifikacijo. V modelu je predvideno, da se okoli 60 odstotkov TSo pretvori v maso biološkega blata, kar ustreza koeficientu biokemične sinteze Y = 0,6 (enačba 1). V mode­ lu je torej privzeta poenostavitev, da so vsi delci TS0 organskega izvora, če­ prav je pomemben del tudi anorgan­ skega (mineralnega) izvora (glej pre­ glednico 3). Predpostavka o organski sestavi TSo pa ni upoštevana v enačbi 3 za porabo kisika, saj za privzeto sin­ tezo TSo v organsko blato ne upošteva pripadajoče katabolične porabe kisika (faktor a = 0,5). Zaradi omenjene poenostavitve masne bilance (slika 2) je izračunan prirast biološkega blata večji od izmerjenih vrednosti po prvem modelu, potrebna prostornina reak­ torja za aerobno stabilizacijo pa večja za 25 odstotkov.(slika 1). Po navodilih ali drugem modelu ATV je prirast biološkega blata A W tot (kg SS/d) in ostali parametri biološkega čiščenja podani z naslednjimi enač­ bami [Imhoff, 1999, str. 245-247]: Masna bilanca biološkega blata: AWt„t = q RY[TS„ + C ,]- — kdXF(kg SS/rn’d) (D Prirast Y na enoto eliminiranega BPK: Y hs = Y TS, C, S- + 1 D Y kd 9lot F l + M ,o tF (kg SS/kg BPKJ ( 2 ) M. RISMAL: Alternativna metoda za dimenzioniranje bioloških reaktorjev za nitrifikacijo-denitrifikacijo in simultano aerobno stabilizacijo blata C,-HPK, TS L Xrb=0 Y.C Y.TS. a no rg . del 9 redukcija XV pri endogeni resp iraciji Prirast biol. blata v fazi eksogene respiraciJeTb =0 Končni prirast biol. blata pri starosti Tb zaradiekso. in endogene respiracije Slika 2: Sestava biološkega blata po modelu ATV Poraba kisika na kg BPK5 očiščenega onesnaženja za eksogeno in endoge­ no respiracijo biološkega blata podaja enačba: O , = a + 0 b Y 6101 F 1 + M .o .F (kg 02/kg BPK5) (3) A LTE R N A T IV N I M O DEL Z U P O ŠTE VA N JE M IZGUB ORGANSKE M ASE B IO LO ŠKEG A B LA TA Ta model upošteva organsko in anor­ gansko sestavo odpadne vode ter bio­ loškega blata. Poleg neočiščenega ostanka BPK5 (izraženega z učinkom čistilne naprave r|) je v masni bilanci reaktorja upoštevana tudi izguba neu- sedljive suspenzije biološkega blata A X , ki z efluentom odteče iz čistilnev naprave. Raztopljene anorganske sno­ vi v nespremenjeni obliki in količini dotekajo in iztekajo iz reaktorja. Priv­ zeto pa je, da se lebdeči anorganski delci večinoma adsorbirajo na organ­ sko blato in se z njim in odsedlim anorganskim delom vračajo v reaktor. Če navedenih izgub A X v v masni bi­ lanci biološkega blata ne upoštevamo, so računski prirastki blata večji, izračunane starosti blata pa manjše od dejanskih. Predvideno je, da je tudi netopni del organskega onesnaženja z velikostjo delcev nad 0,45 em vključen v izme­ rjenem BPK5. V nizko obremenjenih aerobnih reaktorjih, ki danes prevla­ dujejo, so poleg bakterijske populacije prisotne protozoe, ki razgradijo tudi od 0,45jj,m večje delce organskega onesnaženja (kar pomeni, da morajo biti vzorci za meritev BPK5 cepljeni z vodo iz bioloških reaktorjev s podalj­ šano aeracijo). Skupna teža lebdečih in usedljivih mineralnih snovi v pov­ prečni odpadni vodi znaša 125 g SS/ m3 (preglednica 3). Biološko razgra- Potrebna prostornina anoksičnega re­ aktorja V d in skupna prostornina za ni- trifikacijo in denitrifikacijo V tot = V n + V d po tem modelu je določena z enač­ bama 4 in 5. e „ = - V <4 > 1 — — V « z upoštevanjem stehiometričnega raz­ merja Vd _ 2,9 (kgBPK5/m3) (5) Vtot 0,75.0,8 0 2(kgBPK5/m3) Razmerja med starostjo, koeficientom proizvodnje in obremenitvijo biološke­ ga blata po tej metodi so za razmerje TS o/BPK5 = 1,2 podana v pregledni­ ci 2. 0 b (d n i) 4 6 8 10 15 2 5 Y obs (k g S S /k g B P K 5) 1 ,22 1 ,18 1,15 1 ,12 1 ,0 7 1 ,00 L* (k g B P K ,/ k g S S .d ) 0 ,2 0 0 ,1 4 0 ,1 0 9 0 ,0 9 0 ,0 6 2 0 ,0 4 Preglednica 2: Specifična proizvodnja biološkega blata Yobs po ATV za razmerje TS0/BPK5 = 1,2. (mg/1) anorg. org. skupaj b p k 5 U s e d lj iv e sn o v i 100 150 2 5 0 100 N e u s e d lj iv e - le b d e č e sn o v i 25 50 7 5 50 R a z to p lje n e sn o v i 3 7 5 2 5 0 6 2 5 150 Skupaj 3 0 0 4 5 0 9 5 0 3 0 0 Preglednica 3: Sestava odpadnih vod po tlmhoff, 19S9, str. 244] M. RISMAL: Alternativna metoda za dimenzioniranje bioloških reaktorjev za nitrifikacijo-denitrifikacijo in simultano aerobno stabilizacijo blata dljivi del onesnaženja je 300 g BPK5/ m3. Razmerje med obema v povprečni komunalni odpadni vodi pa je C ../C . = 125/300 = 0,4167. Lebdeče in use- dljive mineralne snovi se torej akumu­ lirajo v biološkem blatu in tvorijo sku­ paj z biološko nerazgradljivim organ­ skim delom biološkega blata njegov »nerazgradljivi« del. Slika 3 prikazuje razmerje med razgradljivim in neraz­ gradljivim organskim ter mineralnim delom biološkega blata pri starosti blata 0c = 0 (sinteza org. blata pri eksogeni respiraciji) in pri starosti 0c (po zaključku endogene respiracije). Zaradi endogene respiracije se prirast sintetizirane organske mase s staro­ stjo blata manjša, količina mineralnih snovi v blatu pa linearno povečuje. Blato proizvedeno v Blato proizvedeno v eksogeni respiraciji exogeni in endogeni respiraciji Slika 3: S e s ta v a b io loškega b la ta po E c k e n fe ld e r ju z u p o š te v a n je m izgube Biološko razgradljivi del organske mase biološkega blata kot produkt sin­ teze pri eksogeni respiraciji (starost biološkega blata 0c = 0) označimo z xd' = 0,8 in nerazgradljivi organski del z xn' = 0,2, z xd in xn pa ostanek raz­ gradljivega in nerazgradljivega dela organske mase endogene respiracije pri starosti biološkega blata 0 . b la ta v e f lu e n tu č is t i ln e nap ra ve tE c ke n fe ld e r , 1 9 8 9 ] Po integraciji enačbe 8 dobimo: Lsv y l + kd0cF A X „ (9) 0 C 0 + k d x ' 0 CF ) 0H X , Nato lahko določimo še druge tehno­ loške parametre čiščenja [Rismal, 1980-1997], Specifična obremenitev biološkega blata: o' = b d x v (kg 02/kg VSS d) (14) Celotna poraba kisika za endogeno in eksogeno respiracijo blata pa znaša na kgBPK5: b x ' Y 0 „F ~o2 = n a + - l + k d0c F (15) 1 C — +00 — T P Potrebno starost blata in velikost reak- Delež biološko razgradljive mase v (10) torjev za nitrifikacijo in denitrifikacijo biološkem blatu v odvisnosti od staro- je tudi v tem modelu določena z enač- sti blata določa enačba: Lsv V bami 4 in 5. Hidravlični čas zadrževanja odpadne < x ,v = x n x ov (6) vode v reaktorju P R I M E R J A V A / 0 H = ^ (11) A L T E R N A T I V N E G A x d = , , . ^ (7) Q M O D E L A S P R V I M INl + kd X n ec F Prirast organske mase Y obs biološke- D R U G I M M O D E L O M Če v masni bilanci biološkega blata v aeracijskem bazenu upoštevamo, da lebdeči, neusedljivi del organske mase biološkega blata (suspendiranih sno­ vi) A X vz efluentom odteče iz reaktorja, lahko zapišemo: = Y L - k d x d X t V F - Q A X v (8 ) dt Pri tem se privzame, da z efluentom odtekle lebdeče snovi ne vsebujejo težjih anorganskih snovi, ker se skupaj z use- dljivim delom biološkega blata iz nakna­ dnega usedalnika vrnejo v reaktor. ga blata na kg BPK5 YY =obs, v 1 + k d x d 0 cF (kg YSS/kg BPK) (12) Poraba kisika na enoto oksidiranega organskega ogljika 0 2C k o t : 0 2 = r j a L + b x d X v V 0 c F (kg02/kgBPK5) (13) Endogeno respiracijo organskega dela biološkega blata določa enačba: A T V Krivulje na slikah 4 in 5 prikazujejo sovisnost med specifično obremeni­ tvijo in starostjo biološkega blata L . = f (9 c) za vse tri obravnavane modele. Krivulja na sliki 4 prikazuje rezultate alternativnega modela za koncentra­ cijo A X v = 100 mg SS/I suspendira­ nih snovi v efluentu čistilne naprave, slika 5 pa za A X v = 0 (mgSS/l). Primerjava obravnavanih modelov na sliki 4 pokaže, da se rezultati alterna- M, RISMAL: Alternativna metoda za dimenzioniranje bioloških reaktorjev za nitrifikacijo-denitrifikacijo in simultano aerobno stabilizacijo blata 10 15 20 25 Starost biološkega blata (dni) 30 35 40 Slika 4: Primerjava alternativnega modela za ÄXv = 100 mg SS/I s prvim in drugim modelom ATV 0,50 0,45 0,40 0,35 0,30 0,25 0,20 0,15 0,10 0,05 0,00 — O—- Drugi ATV model ativni model\ \ Prvi ATV model • O * Endogena respiracija_ \\ O-o.. (Kgu^/Kgvo&j po a modelu rtemativnem model)—Vn \ ... U— ------- • m m • <.) m * m m p \ \ * • "6 H b\ v \\ V , N LaZj ' ^ 1 ~ ----- -- — .______>"=——>........ ------- ------------- -' 0,200 0,150 0,100 0,050 0,000 10 15 20 25 Starost biološkega blata (d) 30 35 40 Slika 5: Primerjava alternativnega modela za ÄXv = 0 mg SS/I s prvim in dru­ gim modelom ATV tivnega modela pri starostih blata nad petnajst dni dobro ujemajo z rezultati empiričnih meritev prvotnega modela ATV, ki povzema podatke čistilnih na­ prav izpred dvajset in več let, ko so se gradile čistilne naprave z aerobno sta­ bilizacijo po enkrat blažjem kriteriju L s<0,08 (kg BPK5/d) in za starosti blata 6c = pribl. 20 dni. Razlike obeh modelov pri manjših sta­ rostih blata si je mogoče razložiti s tem, da so imele naprave z manjšo starostjo blata primarne usedalnike, pri katerih se v alternativnem modelu predvideno razmerje za surovo odpad­ no vodo C iin/C. sprememi, s tem pa tudi razmerja specifične obremenitve in pripadajoče starosti biološkega bla­ ta. Ker zahteva danes obvezna denitrifika- cija ugodnejše razmerje C /N, se vse bolj uveljavljajo čistilne naprave brez primarnih usedalnikov, to je za prime­ re, kjer se razultati alternativnega in prvotnega ATV modela dobro ujemajo. V alternativnem modelu privzeta kon­ centracija suspenzij A X = 0,1 (kgVSS/m3) v efluentu (slika 4) zaradi večjih hidravličnih obremenitev nakna­ dnih usedalnikov verjetno ni pretirana (Pri indeksu blata S V I = 100 (ml/g SS) pomeni v menzuri 0,1 (kgVSS/m3) le 10(ml/l) usedline.). Ker se kriteriji o vsebnosti suspenzij v efluentu zaostrujejo, tehnologija sepa­ racije pa se izboljšuje (manjša povr­ šinska obremenitev naknadnih usedal­ nikov, mikrofiltracija efluenta), lahko v prihodnosti pričakujemo efluente brez suspenziranih snovi. To smo, kot je razvidno iz slike 5, za končno uporabo modela tudi upoštevali. Iz slik 4 in 5 je razvidno, da je po al­ ternativnem modelu pri isti starosti blata, pripadajoča specifična obreme­ nitev biološkega blata večja od speci­ fične obremenitve po ATV modelu. Z drugimi besedami: ATV postopek zahteva pri enaki obremenitvi naprave večje prostornine biološkega reaktorja. Črta respiracije na sliki 5 po alterna­ tivni metodi tudi kaže, da po drugem modelu ATV predvidena stabilizacija (kg 02/kg VSS d <0 ,1 ) ni dosežena v 25 dneh, temveč v pribl. 40 dneh, kar potrjujejo tudi empirični rezultati pr­ votnega modela ATV. SKLEP Vzrok za večje prostornine bioloških reaktorjev po sedanjem ATV modelu je že opisana poenostavitev masne bilan­ ce. Zaradi te poenostavitve je velikost reaktorjev za nitrifikacijo in denitrifika- cijo po tem modelu večja od alternati­ vnega modela za 16 do 24 odstotkov. Slika 6. prikazuje rezultate računa teh­ noloških parametrov V d/V tot in 0b za nitrifikacijo - denitrifikacijo efluenta v odvisnosti od razmerja N/BPK5 v odpa­ dni vodi po novejšem ATV in alternati­ vnem modelu. Račun je izveden za temperaturo odpadne vode 10°C in starost nitrifikantov 0 = 10 d. Iz dia- M. RISMAL: Alternativna metoda za dimenzioniranje bioloških reaktorjev za nitrifikacijo-denitrifikacijo in simultano aerobno stabilizacijo blata gramov na sliki 6 je razvidno, da je skupna prostornina bioloških reak­ torjev po alternativni metodi med 16 do 24 odstotkov manjša od prostorni­ ne po AT V. Iz navedenega je mogoče povzeti : 1. Ob upoštevanju z efluentom izgub­ ljenega biološkega blata A X v = 100 mg/l se rezultati o proizvodnji in starosti biološkega blata med alter­ nativnim in prvotnim modelom ATV (ki sloni na rezultatih meritev), prak­ tično prekrivajo, Ker so imele nap­ rave ob času konstrukcije prvotne­ ga ATV modela verjetno v efluentih več suspendiranih snovi kot danes, lahko sklepamo, da so rezultati al­ ternativne metode blizu realnosti. 2. Če želimo povečati varnost delovan­ ja čistilne naprave (preko v mode­ lu že privzete varnosti z 2,3 krat po­ večano starostjo nitrifikantov in fak­ torjema 0,8 in 0,75 (enačba 5) na račun varnejše oskrbe reaktorja s kisikom in kinetike denitrifikantov, je primerneje, če v masni bilanci upoš­ tevamo dejansko sestavo odpadne vode (organski in anorganski del). Večjo varnost pa, če je potrebno, za­ gotovimo z znižanjem omenjenih varnostnih koeficientov. 3. Brez izgube biološkega blata v eflu- entu A X v = 0 je potrebna prostor­ nina reaktorjev za nitrifikacijo in de- nitrifikacijo po alternativnem mode­ lu za 16 do 24 odstotkov manjša od prostornine po sedanjem modelu ATV. 4. Ta razlika je, kot rečeno, posledica nepopolne masne bilance blata pri drugem modelu ATV, ki v odpadni vodi in blatu ne loči med mineral­ nimi in organskimi snovmi in tudi ne upošteva biološko nerazgradlji- vega dela biološkega blata. 5. Alternativni model omogoča kvan­ titativno presojo aerobne stabiliza­ cije blata na podlagi endogene res- piracije organskega dela blata, med­ tem, ko 25 dnevna starost blata po sedanjem ATV pogoja za stabiliza­ cije 0,1 (kg BPK/kg VSS d) ne izpol­ njuje. 6. Pri enakih specifičnih obremenit­ vah biološkega blata daje drugi ATV model, od obeh drugih modelov (prvot­ ni ATV in alternativni model), večje pri­ raste biološkega blata Y obs in pos­ ledično bistveno manjše starosti bla­ ta. 7. Zaradi navedenega je potrebno obra­ tovanje čistilnih naprav, ki so zgra­ jene po drugem ATV modelu, voditi na podlagi specifične obremenitve, to je na podlagi računske koncen­ tracije biološkega blata in ne na pod­ lagi z modelom določene starosti biološkega blata. Z upoštevanjem računske starosti blata po tej me­ todi bi povzročili manjšo koncentra­ cijo biološkega blata od računske in s tem manjši učinek čiščenja ozi­ roma denitrifikacije efluenta. Alter­ nativna metoda omogoča kvantita­ tivno oceno stabilizacije in endoge­ ne respiracije blata v odvisnosti od starosti oziroma od specifične obreme­ nitve blata. 8. Ker imata oba modela z 2,3 krat povečano starostjo nitrifikantov in s faktorji f c in f N , še upoštevano vi­ soko stopnjo varnosti, 16 do 24 odstotkov večje prostornine reaktor­ jev po ATV niso dovolj utemelje­ ne. Razlika v ceni, ki jo prinašajo manjši reaktorji in posledično tudi 0,90 0,80 0,70 0,60 0,50 0,40 ' 0,30 0,20 0,10 0,00 0,10 0,11 0,12 0,13 0,14 0,15 0,16 0,17 0,18 0,19 0,20 0,21 0,22 0,23 0,24 0,25 Razmerje (kgN/kgBPK5) v surovi odpadni vodi M. RISMAL: Alternativna metoda za dimenzioniranje bioloških reaktorjev za nitrifikacijo-denitrifikacijo in simultano aerobno stabilizacijo blata manjša poraba energije za posa­ mezno napravo morda ni toliko po­ membna. Drugače pa je z investi­ cijskimi stroški pri gradnji večjega števila naprav, ki jih že in jih bomo v Sloveniji še gradili. POMEN S IM B O LO V V (%) b = 0,24 (kg 0 2 /kg VSS d) C, (kg BPK5/m 3) Ciin (kg SS /m 3) c iin/c, F = 1,072(T_15) kd (1/d) L (kg BPKj/d) Ls (kg BPK5/kg SS) Lsv (kg BPK5/kg SS) qR (kg BPK5/m 3d) SVI do (d) qH (m3/d) q„ (d) učinek čistilne naprave koeficient endogene respiracije organske mase biološkega blata koncentracija organskega onesnaženja v odpadni vodi koncentracija suspendiranih anorganskih - mineralnih snovi v odpadni vodi razmerje med koncentracijo suspendiranih anorganskih snovi in koncentracijo organskega onesnaženja BPKS v odpadni vodi koeficient kinetike biokemijskih reakcij v odvisnosti od temperature čiščene odpadne vode koeficient razgradnje biološkega blata pri endogeni respiraciji dnevna obremenitev čistilne naprave specifična obremenitev biološkega blata specifična obremenitev organskega dela biološkega blata specifična obremenitev prostornine biološkega reaktorja indeks voluminoznosti blata starost biološkega blata hidravlična obremenitev čistilne naprave - čas pretoka, zadrževanja vode v reaktorju računska starost nitrifikantov TS0 (kg SS/m3) V« (m3) Vd (m3) X (kg SS/m3) x'd = 0,8 * . = ° '2 \ o * . Xv (kg VSS/m3) Yobs, v (kg VSS/kg BPK5) AXv (kgVSS/m3) koncentracija snovi, v odpadni vodi, ki se zadržijo na membranskem filtru 0,45 ju m, vendar zaradi velikosti za razgradnjo bakterijski populaciji niso dostopni. skupna velikost reaktorja za nitrifikacijo in denitrifikacijo velikost reaktorja za denitrifikacijo koncentracija biološkega blata v biološkem reaktorju biološko razgradljivi del celotne organske mase biološkega blata pri qc = 0 kot produkta eksogene respiracije biloško nerazgradljivi del organske mase biološkega blata kot produkta eksogene respira­ cije razgradljivi del organskega dela biološkega blata pri starosti blata qc= 0 d nerazgradljivi del organskega dela biološkega blata pri starosti blata qc dni koncentracija organske mase biološkega blata specifična proizvodnja biološkega blata lebdeči del organskega biol. blata v efluentu čistilne naprave L I T E R A T U R A Eckenfelder, W. W., Industrial Water Pollution Control - Second Edition, Me. Graw - Hill Book Company, 1991. Imhoff, Ka. und Kl. R., Taschenbuch der Stadtenwässerung, 29 Auflage, Oldenbourg Verlag, 1999. Rismal, M., Čiščenje odpadnih vod, Zapiski predavanj, FGG, 1980 - 1997. Koledar prireditev KOLEDAR PRIREDITEV 2 . 6 . - 5 . 6 . 2 0 0 3 11 th I n t e r n a t i o n a l C o n ­ f e r e n c e o n W i n d E n g i ­ n e e r in g Lubbock, Texas, ZDA www.icwe.ttu.edu kishor.mehta@coe.ttu.edu 9 . 6 . - 1 2 . 6 . 2 0 0 3 4 th I n t e r n a t i o n a l C o n f e ­ r e n c e o n B e h a v io u r o f S te e l S t r u c t u r e s in S e i ­ s m i c A r e a s ( S T E S S A 2 0 0 3 ) Neapel, Italija www.stessa2003.unina.it fm m @ unina.it 1 5 . 6 . - 1 8 . 6 . 2 0 0 3 C o ld C l im a t e H V A C 2 0 0 3 , 4 t h I n t e r n a t i o n a l C o n f e ­ r e n c e o n C o ld C l i m a t e H e a t i n g , V e n t i l a t i o n a n d A i r - C o n d i t i o n i n g Trondheim, Norveška www.energy.sintef.no/arr/cc2003 elisabeth.sognen@ energy.sintef.no 1 9 . 6 . - 2 1 . 6 . 2 0 0 3 F G M 2 0 0 3 , F e n s t e r , G la s u n d M e t a l b a u Stuttgart, Nemčija www.messe-stuttgart.de info@ m esse-stuttgart.de 2 5 . 6 . - 2 6 . 6 . 2 0 0 3 In te r n a t io n a l W o r k s h o p o n M a n a g e m e n t o f D u r a b i l i t y in t h e B u i ld in g P r o c e s s Milano, Italija w w w . c i b w o r l d . n l / p a g e s / i b / 0 2 0 1 / Durability.pdf abcgroup@ polim i.it 2 5 . 6 . - 2 7 . 6 . 2 0 0 3 2 n d I n t e r n a t i o n a l C o n f e ­ r e n c e o n I n n o v a t i o n in a r c h i t e c t u r e , e n g i n e e ­ r in g a n d c o n s t r u c t i o n ( A E C ) Loughborough, Anglija w w w . l b o r o . a c . u k / c i c e / A E C 2 0 0 3 / index.htm j.c.brew in@ lboro.ac.uk 2 7 . 6 . - 2 9 . 6 . 2 0 0 3 I n t e r s o l a r 2 0 0 3 . 4 t h I n ­ t e r n a t i o n a l S o la r E n e r g y T r a d e F a i r a n d C o n f e ­ r e n c e Freiburg, Nemčija www.intersolar.de info@ intersolar.de 2 . 7 . - 5 . 7 . 2 0 0 3 C B D 2 0 0 3 , C h i n a I n t e r ­ n a t io n a l B u i l d i n g & D e ­ c o r a t i o n F a i r Guangzhou, Kitajska www.merebo.de info@ merebo.de 5 . 7 . - 1 1 . 7 . 2 0 0 3 M a i r e p a v 0 3 , 3 r d I n t e r ­ n a t i o n a l S y m p o s i u m o n M a i n t e n a n c e a n d R e h a ­ b i l i t a t io n o f P a v e m e n t s a n d T e c h n i c a l C o n t r o l Guimaraes, Portugalska www.civil.um inho.pt/m airepav03 m airepav03@ civil.um inho.pt 8 . 7 . - 1 0 . 7 . 2 0 0 3 6 t h I n t e r n a t i o n a l S y m p o ­ s i u m o n F i b r e - R e i n f o r ­ c e d P o l y m e r ( F R P ) R e i n f o r c e m e n t f o r C o n ­ c r e t e S t r u c t u r e s ( F R P R - C S - 6 ) Singapur, Singapur w w w . n e t c o m p o s i t e s . c o m / calendar_details.asp?96 cvetankh@ nus.edu.sg 1 6 . 7 . - 1 8 . 7 . 2 0 0 3 A S C E E n g i n e e r in g M e c h a n i c s C o n f e r e n c e Seattle, WA, ZDA www.ce.washington.edu/em2003 sm 03@ cae4.ce.washington.edu 2 7 . 8 . - 2 9 . 8 . 2 0 0 3 S t r u c t u r e s f o r H i g h - S p e ­ e d R a i lw a y T r a n s p o r t a ­ t i o n Antwerpen, Belgija www.ti.kviv.be/conf/iabse.htm iabse@ conferences.ti.kviv.be 4 . 9 . - 8 . 9 . 2 0 0 3 B u i l d i n g & M o d e r n i z i n g 3 4 t h S w is s T r a d e F a i r B u i l d i n g & M o d e r n i z i n g Zürich, Švica www.fachmessen.ch info@ fachmessen.ch 8 . 9 . - 1 2 . 9 . 2 0 0 3 F E H A B A n a m a c o 1 9 t h I n t e r n a t i o n a l C o n ­ s t r u c t i o n M a t e r i a l F a i r Sao Paolo, Brazilija www.guazelli.com.br 9 . 9 . - 1 2 . 9 . 2 0 0 3 M A L B E X 2 0 0 3 , T h e 2 0 t h M a l a y s i a n I n t e r n a ­ t i o n a l B u i l d i n g E x p o s i t i o n Kuala Lumpur, Malezija www.nucciainvernizzi.it info@ nucciainvernizzi.it 1 0 . 9 . - 1 7 . 9 . 2 0 0 3 M O S C e l je , M e d n a r o d n i o b r t n i s e j e m Celje, Slovenija www.ce-sejem .si 1 4 . 9 . - 1 8 . 9 . 2 0 0 3 2 n d I n t e r n a t i o n a l B u i l ­ d in g P h y s ic s C o n fe re n c e Leuven, Belgija www.ti.kviv.be/conf/buildphys.htm buildphys@ conferences.ti.kviv.be 1 6 . 9 . - 1 9 . 9 . 2 0 0 3 J e s e n s k i m e d n a r o d n i z a g r e b š k i v e l e s e j e m Zagreb, Hrvaška www.zv.hr Gradbeni vestnik • letnik 52, maj, 2003 Novi diplomanti s področja gradbeništva Zagreb, Hrvaška www.zv.hr zagvel@ zv.hr 1 7 . 9 . - 2 0 . 9 . 2 0 0 3 B u i l d i n g I n t e g r a t i o n S o ­ lu t i o n s Austin, Texas, ZDA www.asce.org/conferences/aei2003 AEI2003@ aeinstitute.org 2 1 . 9 . - 2 4 . 9 . 2 0 0 3 2 0 t h I n t e r n a t io n a l S y m p o ­ s i u m o n A u t o m a t i o n a n d R o b o t i c s in C o n s t r u c t io n Eindhoven, Nizozemska www.isarc2003.bwk.tue.nl isarc2003@ bw k.tue.n l 2 3 . 9 . - 2 6 . 9 . 2 0 0 3 2 n d In te r n a t io n a l S t r u c tu r a l E n g in e e r in g a n d C o n s t r u c ­ t io n C o n f e r e n c e ( IS E C -0 2 ) Rim, Italija www. i sec-02rome.com info@ isec-02rom e.com 3 0 . 9 . - 5 . 1 0 . 2 0 0 3 C E R S A I E 2 0 0 3 , I n t e r n a ­ t i o n a l E x h ib i t i o n o f C e r a ­ m i c s f o r t h e B u i l d i n g I n d u s t r y a n d B a t h r o o m F u r n i s h i n g s Bolonija, Italija www.cersaie.it in fo@ edicer.it Rubriko ureja Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad., ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: m s g @ i z s . s i . NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO V I S O K O Š O L S K I S T R O K O V N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A Franci Malenšek, Analiza odstopanj med izvedbo in operativnim planom projekta, mentor doc. dr. Dušan Zu­ pančič, somentor mag. Aleksander Srdič Aleš Merkun, Zagotavljanje prometne varnosti na ni­ vojskih prehodih cest preko železniške proge, mentor doc. dr. Alojz Juvane Andrej Cuznar, Uporabnost recikliranega betona kot agregat v betonu, mentor doc. dr. Jana Selih, somentor izr. prof. dr. Roko Žarnič Tadej Kodrič, Projekt zasneževanja smučišča Bukov­ nik, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare Janja Logar Cuznar, Izdelava postopka preverjanja primernosti industrijskega odpadka kot agregat v beto­ nu, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnič, somentor doc. dr. Jana Selih Josip Antunovič, Primerjava stroškov vzdrže-vanja proge za različne tipe zgornjega ustroja na odsekih Rakek- Postojna, Postojna-Prestranek in Prestranek-Pivka, mentor doc. dr. Bogdan Zgonc Saša Mohorič, Prostorski, tehnični in ekonomski vidik izgradnje stanovanjskega bloka v Ljubljani, mentor prof. dr. Mirko Pšunder, somentor izr. prof. dr. Al­ bin Rakar Mirjam Pavšek, Tehnični pregled in uporabno dovoljenje objektov, mentor izr. prof. dr. Albin Rakar Marinka Žibert, Standardizacija risb in seznamov arma­ ture, mentor prof. dr. Janez Duhovnik Andrej Kastelic, Strokovne podlage za pripravo progra­ ma obnavljanja občinskih cest, mentor doc. dr. Marijan Žura, somentor mag. Bojan Strah Dejan Mišja, Ocenjevanje uspešnosti investiranja gradnje na primeru štirih stanovanjskih oziroma poslovno stano­ vanjskih sosesk, mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač Matjaž Stele, Analiza nekaterih tehničnih in ekonomskih vidikov graditve poslovno stanovanjske soseske v Domžalah, mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač Marjan Zbačnik, Vzroki nastanka in omejitev razpok v armiranobetonskih konstrukcijah, mentor doc. dr. Jože Lopatič U N I V E R Z I T E T N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A Saša Zaman, Račun nosilnosti pilota po standardu EC 7 in primerjava s statično obremenilno preizkušnjo, mentor doc. dr. Janko Logar Novi diplomanti s področja gradbeništva Matija Gams, Povezan prenos vlage in toplote v poroz­ nem materialu, mentor izr, prof. dr. Stanislav Srpčič, so- mentor izr. prof. dr. Goran Turk Barbara Gorenc, Račun jeklenih rezervoarjev po stan­ dardu ENV 1993-1-6, mentor prof. dr. Darko Beg Igor Mozetič, Analiza čašastega armiranobetonskega te­ melja montažnega stebra, mentor prof. dr. Janez Duhovnik UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Irena Arcet, Sovprežni most razpona 50 metrov, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Boris Visočnik Anton Bezovnik, Dvonadstropna jeklena hala razpona 25 metrov, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Boris Visočnik Roman Černivec, Sistem rednega vzdrževanja državnih cest v Republiki Sloveniji, mentor izr. prof. dr. Tomaž To- lazzi, somentor mag. Vlasta Rodošek Matej Frešer, Odvisnost tlačne in upogibne trdnosti vi- sokovrednega betona od uporabljenega agregata, mentor pred. Samo Lubej, somentor mag. Barbara Treppo Mekiš Danilo Karner, Analiza sovprežnega cestnega mostu razpona 60 metrov, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor doc. dr. Miroslav Premrov Tatjana Kozel, Zgodovinski pregled jeklenih gradenj, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Boris Visočnik Damjan Merzdovnik, Projekt organizacije gradbišča za objekt "stanovanjski blok Meža” , mentor pred. Meta Zajc Pogorelčnik Tjaša Simonič, Jekleni most razpona 50 metrov iz jekla Fe 360, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Boris Visočnik MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA lldiko Merta, Strižna nosilnost armiranobetonskih ele­ mentov krožnega prereza, mentor red. prof. dr. Branko Bedenik, somentor red. prof. dr. Lutz Sparowitz UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODAR­ SKEGA INŽENIRSTVA Aleš Rudi, Geotehnična izvedba enkrat sidranega pilotnega zidu in stroškovna analiza statičnih variant, mentor red. prof. dr. Ludvik Trauner, somentor viš. pred. Vukašin Ačanski Rubriko ureja Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. 1/1 165 X 245 mm 2/3 108 X 223 mm 1/2 1 65 X 115 mm 1/4 1 65 X 60 mm 1/3 52 X 223 mm Gradbeni vsetnik je strokovno znanstvena revija, s katero pred­ stavljamo slovenski in tu ji stro­ kovni javnosti dosežke z vseh področij gradbeništva. Revija je tudi člansko glasilo Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Slo­ venije ter Matične sekcije grad­ benih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Revija izhaja mesečno v nakladi 2860 izvodov. Med naročniki je tudi 52 naslovov iz tujine; z neka­ terimi tujim i naslovi pa si revijo izmenjujemo. Leta 2001 smo skromno obele­ žili 50 letnico neprekinjenega izhajanja in si želimo, da bi se slovensko gradbeništvo z revijo ponašalo tudi v prihodnosti, ko bo z širjenjem globalizacije na veliki preizkušnji naša strokovna in nacionalna zavest. Če bomo sodelovali, bomo ohranili svojo prestižno, v slovenskem jeziku pisano revijo, ki nas bo povezo­ vala, nas izobraževala, preko ka­ tere bomo lahko komunicirali s kolegi v domovini in tu jin i, se spoznavali in merili med seboj v znanju. Bodočnost Gradbenega vestnika je odvisna od nas, zato Vas va­ bimo k pisanju člankov, v družbo naročnikov in k prispevanju rek­ lamnih oglasov. Uredništvo NAVODILA ZA ODDAJO OGLASA □ g la s lah ko o d d a te k o t: - r a s t r s k i f o r m a t JP E G , TIFF, EPS - C D R Cver 8 .0 a li m a n j], p r i č e m e r je p o t re b n o v s e č rk e s p re m e n it i v k r iv u lje V s e b in e je m o g o č e p o s la t i z re d n o p o š to [d is k e ta ] a li po E - p o š t i na n a s le d n ja n a s lo v a : g ra d b . zve za @ s io l. n e t j td . r o b e r t@ s io l . n e t Z a re k la m n e o g la s e s e p r ip o ro č a m o po n a s le d n je m c e n ik u : □vitek: zadnja s tra n 1/1 (165 x 24 5 mm) 2 0 0 .0 0 0 ,0 0 S IT + DDV N otran ja s tra n 1/1 (165 x 24 5 mm) 1 5 0 .0 0 0 ,0 0 S IT + DDV N. S. 2 /3 (1 0 8 X 2 3 3 mm) 1 3 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV N. S. 1/2 ( 1 6 5 x 1 1 5 mm) 1 0 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV N. S. 1/3 ( 5 2 x 2 3 3 mm) 7 5 .0 0 0 , 0 0 SIT + DDV N. S. 1/4 (1 6 5 X 6 0 mm) 4 0 .0 0 0 , 0 0 SIT + DDV tiskarna ljubljana, d.d. Poslovna enota: 1295 Ivančna Gorica, Stantetova 9 SLOVENIJA telefon: ++386 (0)1 7887 222 telefax: ++386 (0)1 7887 237 e-mail: tiskarna.ljubljana@mrak.si Kakovosts tradicijo ISO 9001 ISO 9001 $ U K A S OUXUTY MANACCMINT PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA STROKOVNI IZPIT V GRADBENIŠTVU, V LETU 2003 M E S E C S E M IN A R IZ P IT I REDNI INŽ./TEH. Iz poseb. Imenika IZS Junij 7.6. September 22. - 26. 27.9. Oktober 20. - 24. pisni: 25.10. November 17 .-21 . ustni:3. - 7.11. pisni: 22.11. 15.11. December 15 .-19 . ustni: 1. - 4.12 A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE organ iz ira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije (ZDG ITS), Karlovška 3, 1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 /422-46-22), E-mail: gradb.zveza@ siol.net Redni seminar za GRADBENIKE poteka 5 dni (46 ur) in pripravlja kandidate za splošni in posebni del strokovnega izpita. Cena seminarja znaša 102.000,00 SIT z DDV. Sem inar za ARHITEKTE IN KRAJINSKE ARHITEKTE poteka (prve) 3 dni in jih pripravlja za splošni del strokovnega izpita. Cena sem inarja je 51.600,00 SIT z DDV. V sklopu rednih seminarjev pripravljam o za strokovni izpit tud i INŽENIRJE in TEHNIKE, ki so vpisani vposebni imenik ODG O VORNIH PROJEKTANTOV pri IZS-MSG. Njim so nam enjena predavanja iz področij “ Predpisi in standardi v g radben iš tvu” ter “ Investicijski procesi in vodenje projektov” . Cena predavanj in literature je 51.600,00 SIT z DDV. K sem inarju vabim o tudi kandidate, ki so že opravili strokovni izpit po določeni stopnji izobrazbe, pa so s študijem pridobili v išjo in m orajo opravljati dopolnilni strokovni izpit. Ponujam o jim predavanje iz področ ja “ Investicijski procesi in vodenje projektov". Cena predavanja in literature je 14.400,00 SIT z DDV. Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20). Udeleženca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam ude leženec...). Prijavo v obliki dop isa je potrebno poslati organizatorju (ZDGITS) najkasneje 20 dni pred pričetkom do ločenega seminarja. Prijava m ora vsebovati: priimek, ime, pok lic (zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno številko plačnika. Sam oplačn ik m ora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. Poslovni račun ZDGITS je 0 2 0 1 7 -0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 ; davčna številka 7 9 7 4 8 7 6 7 . B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije je m ogoče dobiti vsak delavnik pri ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 01 / 547-33-15; fax. 01 /547-33-20, spletna stran: http://www.izs.si (kjer se nahajajo vse in form acije o strokovnih izpitih, izpitni program i in prijavni obrazec!). K strokovnem u izpitu se je obvezno prijaviti 20 dni pred razpisanim izpitnim rokom.