Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ŠT. 52 -  LET05#^  -   CEUE, 28. 12.'95  -  CENA 200 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Vsi njeni otroci
NT na obisku pri rejnici iz Začreta, ki jedoslej ponudila topel dom več^
Kraljestvo brez sindikata
Vroča tema o zaostrenih odnosih v Rogaški Slatini na strani 7, l(jer najdete tudi temo "Spustite se na tla, gospodje", o novi zaostritvi med Laškim in Radečami.
Led nad gozdovi In zemljišči-
odmevi na začasno zamrznitev
vračanja zemlje in gozdov. Stran 6.
Pregled glasbenih dogodkov leta
na straneh 26 in 27, športnih
dogodkov pa na strani 17.
O njej, ki je ne maramo...
Stane Veniger, načelnik Uprave
za notranje zadeve Celje o
policiji danes in jutri. Stran 24.
Silvestrska večerja. Stran 32.
DOGODKI
g
Velenje je praznovalo i
Ob prazniku mestne občine podelili priznanja In nagrade — Občinski grb
Premogovniku Velenle In Kulturnemu centru Ivana Napotnika
Praznik mestne občine Velenje bo
že naslednje leto 20. septembra, saj je
na ta dan leta 1959 Velenje postalo
mesto, letos pa so izjemoma prazno-
vali 26. decembra. V torek zvečer, na
osrednji prireditvi v velenjskem Do-
mu kulture, so podelili občinska priz-
nanja in nagrade za leto 1995. Župan
Srečko Meh je ob prazniku izrazil
prepričanje, da so v občini našli prave
osnove za nadaljnje delo, o čemer pri-
čajo dobri rezultati dela v minulem
letu in spodbudni obeti za leto, ki pri-
haja.
»Zastavili smo si veliko nalog in
ciljev, a spričo specifičnosti, ki jih
moramo upoštevati na področju soci-
ale, ekonomije in ekologije, je za Vele-
nje najvažnejše to, da ostane regional-
ni center,« je dejal Meh in dodal, da na
tem prostoru živi približno 45 tisoč
ljudi, za vse skupaj pa je izjenmega
pomena, da imajo na voljo možnosti,
ko lahko sami odločajo in iščejo
ustrezne razvojne rešitve.
Letos so v Velenju dosegli nekaj po-
membnih uspehov, je menil župan,
med katerimi bi veljalo omeniti zak-
ljuček gradnje več kot 30 stanovanj
ter zaključitev projekta ekološke sa-
nacije. Pred kratkim pa so prejeli tudi
razveseljivo priznanje s področja tu-
rizma, ko je bilo Velenje v kategoriji
večjih mest izbrano za najbolj urejen
kraj v Sloveniji.
»Tudi v prihodnje si bomo prizade-
vali, da bi o našem mestu ustvarjali
pozitivno podobo,« je dejal Srečko
Meh. »Velik napredek bomo dosegli
na primer na področju izobraževanja,
saj bomo že v naslednjem šolskem letu
dobili višjo šolo za računalništvo,
elektrotehniko in rudarstvo, napredu-
jemo pa tudi s projektom za pridobi-
tev visoke glasbene šole.«
Po Mehovih besedah so prvo leto
lokalne samouprave zaključili brezi
kakšnih večjih pretresov, saj jim jej
uspelo, da so kljub vsem težavam za-J
gotovih delovanje občinske uprave in
vseh proračunskih porabnikov. Po-
membno je, da bi v prihodnjem letu
zaključili premoženjsko delitveno bi-
lanco, predvsem pa ostaja želja, da bi
v mestnem svetu dosegli večjo mero
sodelovanja, ki bi jim omogočila, da bi
ne oziraje se na strankarstvo izluščili
dober razvojni program.
Ob prazniku mestne občine Velenje
so letos podelili dva grba in dve pla-
keti. Plaketo mestne občine je prejela
Karitas Šaleške dekanije Velenje za
večletno prizadevno in uspešno delo-
vanje na področju nudenja dobrodel-
ne pomoči in vzpostavljanja bolj hu-
mane družbe. S plaketo so nagradili
tudi Ivana Josipa Povha ob njegovem
življenjskem jubileju, saj aktivno vodi
Društvo upokojencev Velenje, obenem
pa si že več let prizadeva za humani-
zacijo zdravljenja slovenskih sladkor-
nih bolnikov. Grb mestne občine pa je
prejel Premogovnik Velenje ob 120-
letnici premogovništva v Šaleški doli-
ni. To podjetje, ki veliko vlaga v vse-
stranski razvoj doline in je temeljni
nosilec reizvoja velenjske občine, je
preraslo v eno izmed najsodobneje
opremljenih in urejenih tovrstnih po-
djetij v Evropi. Enako nagrado, ob-
činski grb, je prejel tudi Kulturni cen-
ter Ivana Napotnika Velenje ob 20-
letnici obstoja in vidnih dosežkov na
področju kulture, ki so ponesU ime
Velenja v slovenski in tudi evropski
prostor. K LEKIČ
Ustavno sodišče zavrnilo pobudo
Pred nedavnim so v krajevni skupnosti Šoštanj sprožili
ustavni spor zaradi statusa, ki naj bi ga imeli v bodoče. Po
določilih statuta občine Šoštanj naj bi namreč v prihod-
njem letu izgubili status pravne osebe, posledično tudi vse
premoženje, ki so ga v minulem času ustvarili zlasti s
samoprispevki krajanov. Ustavno sodišče pa je razsodilo
in zavrnilo pobudo krajevne skupnosti, ki želi imeti samo-
stojen status pravne osebe.
Peter Rezman, predsednik šoštanjske občinske komisije
za pripravo statuta in poslovnika sveta, je sporočil, da
sklep ustavnega sodišča v celoti potrjuje pravilnost odlo-
čitve njihovega občinskega sveta, ki je sprejel takšen sta-
tut občine, s katerim je preprečil dezintegracijo ustavnega
koncepta lokalne samouprave. Stališče, da je treba
lokalno samoupravo izvajati v občini kot temeljni lokalni
skupnosti, je občinska komisija za pripravo statuta zago-
varjala že od vsega začetka, je še poudaril Rezman.
Dejstvo je, da Zakon o lokalni samoupravi dopušča
vsaki občini posebej, da sama presodi o statusu krajevnih
skupnosti. To pomeni, da krajevne skupnosti ponekod
vendarle imajo status pravne osebe, slednje je odvisno od
odločitve svetnikov in njihovega pojmovanja lokalne sa-
mouprave. •
KL
Revanšizma še ni Iconec
Letna skupščina borčevske organizaciie Celle
Celjska borčevska organiza-
cija, ki združuje 1635 članov,
je na svoji letni skupščini pre-
gledala opravljeno delo in za-
stavila smernice za naprej. Pet
članov so ob tej priložnosti
razglasili za častne člane in si-
cer Ivico Fišer, Jako Majcena
in Jožeta Marolta iz Celja,
Rajka Markoviča iz Štor in Jo-
žeta Gluka iz Vojnika.
Predsednik celjske borčev-
ske organizacije Risto Gajšek
je v svojem uvodnem govoru
poudaril nekatere značilnosti
dela v zadnjem letu in bil ob
tem kritičen do nekaterih po-
javov. Tako je menil, da se za-
četna evforija revanšizma iz-
pred nekaj let, ki je odpravlja-
la imena ulic in šol, ukinjala
oddelke NOB v muzejih in
izločala nezaželene knjige, si-
cer umirila, kaže pa se v neka-
terih drugih oblikah, kot na
primer, da so partizani padli
kot žrtve komimizma in naciz-
ma, da se odstranjujejo zvezde
na spominskih obeležjih in po-
dobno. Ob tem je Risto Gajšek
spomnil, da je bila prav celj-
ska organizacija tista, ki je
pred mnogimi leti prva v Slo-
veniji predlagala, da se pro-
učijo dogodki na Teharju.
Ker bodo z novim letom za-
čeli veljati trije novi veteran-
ski zakoni, bo imela tudi bor-
čevska organizacija pri vlaga-
nju prošenj in pomoči pri zbi-
ranju dokumentacije precej
dela. Po ocenah naj bi v Celju
okrog 5 tisoč ljudi zaprosilo za
status žrtve vojnega nasilja.
Na sedežu organizacije bodo
zbirali zahtevke za tiste, ki so
bili v taboriščih, zaporih in
ukradene otroke, vojaški inva-
lidi in vojni veterani pa bodo
zahtevke uveljavljali preko
krajevnih organizacij.
Sicer pa bo borčevska orga-
nizacija tudi v prihodnje naj-
večjo skrb posvečala življenj-
skim pogojem in težavam svo-
jih članov, ki so vse starejši,
bolni, oscimljeni in včasih v
slabem socialnem položaju.
Posebno pozornost bodo na-
menili tudi varstvu spomeni-
kov, kjer naj bi dobiU register
spominskih obeležij.V razpra-
vi so na primer udeleženci let-
ne skupščine opozorili na ob-
novo plošč na Paškem Koz-
jaku.
Udeleženci skupščine so
menili, da bi organizacija lah-
ko članom ponudila pomoč tu-
di pri urejcinju pravnih zadev
in da bi morali ponovno dobiti
pravico do brezplačnega
zdravljenja v zdraviliščih. V
razpravi so opozorili tudi na
to, da bi del financiranja mo-
rale prevzeti novonastale ob-
čine, ne le celjska. Nekateri
člani pa so bih kritični do po-
bud o ukinjanju krajevnih
skupnosti. Zanimalo jih je tu-
di, kako teče prenova v Starem
piskru. Izvedeli so, da so z de-
narjem iz republike del preno-
ve že opravili, ta pa se bo na-
daljevala, saj je tudi občina
Celje zagotovila svoj delež. Fe-
bruarja naj bi bil Stari pisker
urejen in odprt za obiskovalce.
T. CVIRN
Peta obletnica
plebiscita
LJUBLJANA, 26. de-
cembra (Delo) - Sloveni-
ja je s številnimi slove-
snostmi in prireditvami
proslavila dan samostoj-
nosti in peto obletnico
plebiscita, na katerem
smo se z veliko večino in
visokim soglasjem odlo-
čili za samostojno in
neodvisno državo. V slo-
venskem parlamentu je
bila slovesna seja držav-
nega zbora, na njej pa so
se poslancem in državnim
svetnikom pridružili
predsednik države Milan
Kučan, predsednik vlade
dr. Janez Drnovšek in mi-
nistri ter drugi najvišji
predstavniki oblasti. Slav-
nostni govornik je bil
predsednik DZ Jožef
Školč, ki je med drugim
poudaril: "Tudi če se ob
različnih proslavah spre-
mo, se to ne sme zgoditi
na ta dan; nismo ga na-
mreč zaznamovali mi,
temveč več kot 88 odstot-
kov prebivalcev Sloveni-
je z izidom plebiscita."
Nove carine
LJUBLJANA, 26. de-
cembra (Delo) - S prvim
januarjem bodo začele
veljati nove carine. Po no-
vem ne bo več carinskih
dajatev, pač pa se bo pla-
čevalo le carino. Carinske
stopnje za uvoz novih av-
tomobilov bodo od 18- do
27-odstotne Za uvoz bele
tehnike bo treba plačati
15-odstotno carino, za ra-
čunalnike 11-odstotno in
zabavno elektroniko 10-
do 15-odstotno. Carina na
obutev bo 20-odstotna, na
konfekcijo pa 18- do 20-
odstotna.
Ustavili rulete
PORTOROŽ, 26. de-
cembra (Delo) - Porto-
roški krupjeji so na božič
ustavili rulete, s čimer so
že prej večkrat grozili.
Stavko je organiziral nji-
hov sindikat igralniških
delavcev, ki zahteva ne-
preklicni odstop direktor-
ja Emesta Dobravca.
- NOVI TEDNIK -
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvim.
Uredništvo: MarjelaAgrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, pomočnika: Robert Koj-
terer, Igor Šarlah. Oblikovanje:
Minja Bajagič. Tajnica uredniš-
tva: Mojca Marot.
Nask)v uredništva: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063) 442-500, fax 441-032.
Širitev telefonsice centrale
Prejšnji četrtek je bila v Vitanju dvanajsta in hkrati
tudi zadnja letošnja seja sveta občine Vitanje. Svetniki so
na seji govorili o nujni širitvi tamkajšnje telefonske cen-
trale in se odločili, da začno na sedežu občine s podpisova-
njem predpogodb z interesenti za telefonski priključek.
S predstavniki Telekoma so se namreč že dogovorili, da
bodo centralo v najkrajšem možnem času začeli graditi, če
bodo interesenti pripravljeni ob redni ceni 102 tisoč tolar-
jev plačati še prispevek 450 nemških mark za širitev
centrale. Predpogodbe podpisujejo do 15. januarja pri-
hodnje leto. Govorili so tudi o zimskem vzdrževanju cest
in povišali ceno za pluženje krajevnih cest s 1700 na 2000
tolarjev. Tokratno sejo so v Vitanju slavnostno sklenili na
zakuski, kamor so povabili tudi občinsko upravo, pred-
sednike vaških svetov ter trškega sveta Vitanje in pred-
sednike vaških odborov, ki delujejo v sklopu občine.
B.Z.
Srečno in uspešno v ietu 1996!
Celjski župan Jože Zimšek je na slovesnem sprejemu ob zaključku leta minulo sredo v veliki
dvorani Narodnega doma ocenil letošnje dogajanje v občini in vsem prisotnim zaželel, da bi v
prihajajočem letu vse celjske uspehe in dosežke še nadgradili.
V uvodnem kulturnem programu je nastopila violinistka Maja Marvin, župan Jože Zimšek pa
je iztekajoče se leto 1995 zadovoljivo ocenil. Menil je, da celjska kultura in šport kljub kronič-
nemu pomanjkanju denarja dosegata zavidljivo raven kakovosti, mesto ob Savinji pa mora biti
ponosno tudi na svojo sejemsko in trgovinsko dejavnost. »Vsa ta, seveda pa tudi ostala področja,
pa si želimo v letu 1996 še nadgraditi. Uspelo nam bo, če bomo le v celoti presegli razmišljanja v
smislu - če meni crkne krava, naj sosedu dve,« je celjskim gospodarstvenikom, javnim delavcem,
kulturnikom in šolnikom zaželel župan. IS, Foto: SHERPA
Radio Celje ]e neicomerciaina radilska postala
Tako ie oaiočll svet za ratllotllfuzUo državnega zbora na svoji seli 20. decembra
čeprav v roki še nimamo uradnega
sklepa Sveta za radiodifuzijo, da je
Radiu Celje priznal status nekomerci-
alne radijske postaje, pa smo v tele-
fonskem pogovoru z g. Jano Urbas iz
Urada vlade Republike Slovenije za
informiranje dobili zagotovilo, da je
to res, da pa bomo uradni sklep prejeli
v prvih dneh novega leta 1996.
To predvsem pomeni, da bo morala
programska shema Radia Celje svojim
poslušalcem ponuditi bogato izbiro
informativnih, kultumo-umetniških,
izobraževalnih in drugih nekomerci-
alnih vsebin, zato pa bo Radio Celje
tudi deloval pod ugodnejšimi F>ogoji
poslovanja.
Priznanje takšnega statusa naši ra-
dijski postaji tudi pomeni, da nam je v
tej državi priznana pomembna vloga
za demokratizacijo družbe na lokalni
ravni, kar v operativnem smislu ned-
vomno zaostruje odgovornost radij-
skega novinarstva in medijskega po-
slanstva. Tega se v uredništvu Radia
Celje dobro zavedamo in o tem je bilo
govora tudi na redni seji Nadzornega
sveta družbe NT&RC 21. decembra.
Na njej so bile sprejete glavne pro-
gramske usmeritve za prihodnje leto,
ki v celoti upoštevajo predpisana me-
rila za nekomercialni status radijske-
ga programa Radia Celje.
Konkretno to pomeni, da bo morala
naša radijska postaja ponuditi poslu-
šalcem najmanj 40 odstotkov neko-
mercialnih, že prej zapisanih vsebin, v
programskem času med 7. uro zjutraj
in 22. uro zvečer oziroma najmanj tri
ure na dan.
Sedanja programska ponudba Ra-
dia Celje je že sedaj v svoji strukturi
zadostila takšnim kriterijem, kar se
nam je zdaj praktično obrestovalo, si-
cer ne bi mogli kandidirati za takšen
status radijske postaje. Naj ne bo do-
mišljavo, če ugotovimo, da smo v
uredništvu Radia Celje ves čas verjeli,
da oblikujemo program, ki ne pomeni
samo »prodaje plastike«.
Seveda pa se hkrati prav dobro za-
vedamo, da zmoremo naš program še
obogatiti, pop>estriti in ga narediti še
bolj poslušljivega. S takšnimi razmi-
šljanji ob nadaljnji rasti kakovosti ra-
dijskega novinarstva, čeprav kadrov-
sko že zelo »stisnjenega«, ob optimal-
ni organizaciji dela, racionalni izko-
riščenosti kadrovskih potencialov ra-
dijskih sodelavcev - stalno zaposlenih
in honorarnih, ter ob pametnem ob-
vladovanju stroškov, se pripravljamo
na slovo od starega leta 1995 in dokaj
optimistično stopamo nasproti nove-
mu letu 1996.
Vsem našim zvestim poslušalcem in
vsem novim, ki se jim bodo pridružili,
želim vse dobro in srečno v letu 1996!
MITJA UMNIK
iff. 52. - 28. december 1995
3
DOGODKI
Solčava vztraja
pri samostojnosti
Problematika krajevne skupnosti Solčava In mejnega
prehoda Pavličevo sedlo pod rešetom lučkih svetnikov
Letošnja zadnja seja občinskega
sveta v Lučah ni bila prav nič praznič-
no obarvana, pač pa je bilo sedem ur,
kolikor so svetniki zasedali, zelo de-
lovnih. Med drugim so sprejeli spre-
membo tistega člena v občinskem sta-
tutu, ki se nanaša na krajevno skup-
nost Solčava in ji omogoča status
pravne osebe le do 1. januarja 1996.
Ker se Solčavani ne nameravajo odreči
prizadevanjem po lastni občini, so jim
podaljšali omenjeni status do nasled-
njih lokalnih volitev.
Znano je, da so se prebivalci Solčave
v veliki večini izrekli za samostojno
občino, celo bojkotirali minule lokalne
volitve v občino Luče in zavoljo tega
ostali v lučkem občinskem svetu brez
svojih predstavnikov. Od namere, da
bi šli svojo pot, tudi v prvem letu lo-
kalne samouprave niso odstopili. Luč-
ka občina pa jih v njihovih željah niti
ne skuša ovirati.
Svetniki so načeli tudi vprašanje
mejnega prehoda Pavličevo sedlo in
sprejeli lokacijsko dokumentacijo za
ta projekt. Obenem so sklenili, da bo-
do upravni enoti Mozirje, ki vodi po-
stopek za izdajo gradbenega dovolje-
nja, dali priporočilo, naj vendarle ne
upošteva mnenja celjskega zavoda za
varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri načrtovanju mejnega prehoda, ki
bi povezal Logarsko dolino z Avstrijo,
je namreč sporna izbira trase. Po mne-
nju večine je lažje uresničljiva izvedba
ceste po že obstoječi trasi od Pavliče-
vega sedla do sester Logar. S to traso
pa se naravovarstveniki ne strinjajo in
menijo, da je potrebno upoštevati tudi
druge možnosti, denimo traso, ki bi
lahko vodila po Panoramski cesti. Za-
stopajo stališče, da je treba natančno
presoditi, kako bi ena ali druga vari-
anta vplivali na okolje. Lučki svetniki
so sklep, ki so ga sprejeli, utemeljili z
dejstvom, da si za izgradnjo mejnega
prehoda prizadevajo tako prebivalci
Zgornje Savinjske doline kot tudi dr-
žava, torej bi morali projekt čimprej
realizirati. Podpirajo traso od Pavliče-
vega sedla do sester Logar, saj je kraj-
ša, v bodoče pa tudi trasi po Panoram-
ski cesti ne nasprotujejo. Vendar pa bi
bila gradnja ceste na tej relaciji precej
bolj zapletena in dražja.
Potrdili so tudi rebalans občinskega
proračima, ki po novem znaša 177 mi-
lijonov tolarjev. Z vsemi dodatnimi
prihodki, ki so jih pridobili na raznih
razpisih, na katere so se letos prijavili,
so prvotni znesek proračima povečali
za približno 80 milijonov tolarjev.
KL
Denar za BiH
v Bruslju je potekala dvod-
nevna konferenca o obnovi Bo-
sne in Hercegovine, ki stajo pri-
pravili Evropska unija in Sve-
tovna banka. Na njej je sodelo-
valo okoli 50 držav in 27 med-
narodnih organizacij, ki so se
dogovorile, da bodo za obnovo
Bosne v prvih treh mesecih leta
1996 prispevale 500 milijonov
dolarjev. Med nujne jjotrebe ob-
nove porušene države v prvem
četrtletju prihodnjega leta sodi
prenova prometne, energetske
in vodovodne stmkture, oživlja-
nje dejavnosti na področju
zdravstva, šolstva in kmetijstva,
podpora osnovnim vladnim
strukturam, zagotovitev delov-
nega kapitala ter ustanovitev so-
cialnega sklada. Na konferenci
so sodelovali tudi slovenski
predstavniki, ki so se zavzeli za
to, da bi se bosanski begunci v
Sloveniji čimprej vrnili domov.
S tem bi namreč naša država de-
nar za begunce (v prvih treh me-
secih prihodnjega leta bo vred-
nost pomoči znašala že tri mili-
jone dolarjev) preusmerila v
gospodarsko pomoč. Bosanski
predstavniki na konferenci so
bili zelo veseli, saj so sodelujo-
či tudi rešili vprašanje dobave
zemeljskega plina, tako, da ne
bo težav z ogrevanjem do kon-
ca zime. Predstavniki EU pa so
jasno povedali, da si petnajste-
rica dolgoročno želi tesnejše so-
delovanje z BiH, ki se lahko raz-
vije v smeri pridruženega člans-
tva pa tudi še naprej.
Šolana prevzel
dolžnosti
Dosedanji španski zunanji
minister, od 5. decembra pa ge-
neralni sekretar zveze Nato Ja-
vier Šolana, je tudi uradno prev-
zel dolžnosti šefa te osrednje
evroS-atlantske vojaške organi-
zacije. Ob tem je opozoril na šti-
ri velike naloge, kijih bo moral
Nato uresničiti v kratkem. Naj-
pomembnejša in za Nato zgo-
dovinska je seveda mirovna
operacija v BiH, ki seje že za-
čela ta teden, ko so enote Un-
proforja tudi uradno predale
dolžnosti enotam Ifoija. V BiH
je tako že več kot 20 tisoč voja-
kov Iforja; njihov prihod je
omogočila tudi Slovenija, kije
v Bruslju z Natom podpisala
sporazum, ki ureja vsa vpraša-
nja v zvezi z tranzitom Natovih
in drugih sil, sodelujoči v mi-
rovni operaciji v BiH. Solanaje
kot drugo pomembno nalogo
navedel širitev območja varno-
sti na vzhod. Ob tem jeNatova
Širitev zelo pomemben prispe-
vek organizacije k bolj enotni
in združeni Evropi. Nato si bo
tudi prizadeval za utrjevanje ve-
zi z Rusijo. To pa bo zelo tež-
ko, saj Je zmagovalec ruskih
parlamentarnih volitev komu-
nist ZJuganov že napovedal, da
bo Rusija prisiljena ustanoviti
nov vojaški blok, če se bo Nato
preveč približal njenim mejam.
Kot četrto nalogo pa si je Šola-
na zadal prilagoditev struktur
Nata.
Poljska
politična kriza
Poljska je v teh dneh zapadla
v pravo politično krizo. Novi
predsednik Kvvašnievski je si-
cer zaprisegel (sodišče ni raz-
veljavilo izida volitev, kerje kot
predsedniški kandidat navedel
netočne podatke o izobrazbi in
premoženju), začelo pa seje za-
pletati s premierom Oleksyjem .
in dosedanjim predsednikom
Walenso. Nek poljski časopisje
predsednika vlade obtožil, daje
vohun in agent KGB-Ja, var-
nostna služba pa naj bi celo ime-
la fotografije na katerih Je
01eksy z dvema moškima, za
katera se sumi, da sta agenta
sovjetske obveščevalne službe.
Obstajala naj bi tudi videokase-
ta s posnetki srečanj in posnetki
telefonskih pogovorov, ki kom-
promitirajo predsednika vlade.
Vendar pa seje kljub vsem tem
domnevnim dokazom poljsko
vojaško sodišče odločilo, da ne
bo sprožilo preiskave proti Jo-
sefu 01eksyju. Zato pa Je ukre-
pala poljska bančna uprava, ki
Je blokirala bančni račun in pla-
čo Lecha Walense. Polet tegaje
dala pod hipoteko njegovo
osebno lastnino. VValensaJe na-
mreč davčni upravi utajil hono-
rar, ki ga Je od družbe Wamer
Bross dobil za pravico do sne-
manja njegove biografije. Če se
bo hotel izmazati iz velike go-
dlje, bo moral davkariji nakazati
400 tisoč dolarjev davka in
obresti.
Turki volili
skrajneže
v Turčiji so potekale predča-
sne parlamentarne volitve, na
katerih seje več kot 34 milijo-
nov volilnih upravičencev od-
ločalo med kandidati 12 strank,
ki bodo zasedli 550 poslanskih
mest. Po pričakovanjih Je naj-
več glasov dosegla proislamska
Stranka blaginje, za njo se Je
uvrstila prozahodno usmerjena
Domovinska stranka, stranka
Prava pot, ki Jo vodi premierka
Cillerjeva pa Je zasedla tretje
mesto. Tansu Ciller Je zato že
napovedala svoj odstop. Zma-
ga Stranke blaginje Turčiji ne
prinaša nič dobrega Fundamen-
talistični privrženci so namreč
odkriti nasprotniki turškega
približevanja EU. Kot Je znano,
si Je Ankara za nedavni spora-
zum o carinski uniji s petnajste-
rico prizadevala dlje časa. Vodja
zmagajoče stranke zagovarja
unijo islamskih držav od Kazah-
stana do Maroka. Poleg tega se
zavzema za ustanovitev Musli-
manskih Združenih narodov in
islamskega Nata ter zagovarja
skupno islamsko valuto in skup-
ni islamski trg. Prihodnost Tur-
čije, ki si sicer bolj želi v evrop-
ske povezave, bo zdaj odvisna
od tega, kakšna bo sestava koa-
licije.
Nesreča
ameriškega letala
Letalo boeing 757 ameriške
letalske družbe American Airli-
nes, ki je letelo iz Miamija na
Floridi proti kolumbijskem me-
stu Cali, Je strmoglavilo v ko-
lumbijski Zahodni Kordiljeri,
80 kilometrov od Galija. Na le-
talu Je bilo 164 potnikov in čla-
nov posadke; nesrečo so preži-
veli samo Štirje. Nekaj minut
pred nesrečo naj bi pilot kon-
trolnemu stolpu v Galiju sporo-
čil, da ima težave z motorjem,
potem pa Je letalo izginilo z ra-
darskih zaslonov. Nesreča bo-
einga 757Je ena najhujših letal-
skih nesreč v zgodovini, sicer pa
Je samo v zadnjem desetletju v
kolumbijskem zračnem prosto-
ru umrlo tisoč ljudi. Samo v le-
tošnjem decembru so letalske
nesreče po svetu terjale okoli
600 žrtev. Druga velika nesreča
pa seje ta teden zgodila v Indi-
ji, natančneje v indijski zvezni
državi Harjani. V mestu Dabvali
Je med slovesnostjo ob zaključ-
ku šolskega leta izbruhnil požar.
Ogenj Je verjetno povzročil kra-
tek stik v električni napeljavi. V
nesreči Je življenje izgubilo oko-
li 400 ljudi. Mnoge od njih so
pohodili v paniki, ko Je več kot
tisoč ljudi hotelo pobegniti iz
dvorane, ki Je imela samo en
manjši izhod. Med žrtvami po-
žara Je bila kar f>olovica otrok.
Nagrajenci
občine Kozje
v novi občini Kozje bo
letošnjo najvišjo nagrado.
Plaketo občine, prejel Jože
Hribemik, dolgoletni žup-
nik na Pilštanju, ki ima na
skrbi tudi župnijo Prevor-
je, med svojim delom pa se
posebej trudi za obnovo
kultumo-umetniške dediš-
čine.
Podelili bodo tudi tri
Priznanja občine in sicer
Francu Cemelču iz Podsre-
de (za prizadevanja v KS
ter povezovanje z drugimi
dejavniki izven kraja), An-
gelci Cepin (ravnateljici
osnovne šole Lesično za
njena osebna prizadevanja
za zgrajeni prizidek) ter
Veterinarski ambulanti
Kozje (za visoko strokov-
nost ter kakovost dela).
Denarni nagradi so letos
namenili Kulturno umetni-
škemu društvu v Zagorju
pri Lesičnem (med šestlet-
nim delom so dejavni na
gledališkem, pevskem in
drugih področjih) ter Mo-
škemu pevskemu zboru
Kozje (za nastopanje v do-
mači občini ter širše)
Slovesna podelitev na-
grad bo na slavnostni seji
občinskega sveta.
BJ
Žeieznlšifo progo so oiinoviii
Velika pridobitev med Stranjam In Imenim
Na železniški progi med
Stranjem, Imenim ter državno
mejo so pred dnevi zaključili
še zadnja pomembna obnovi-
tvena dela. Gre za železniško
povezavo med Celjem ter Ku-
mrovcem, za južno obsoteljsko
progo, ki ji je grozilo zaprtje.
Po tej progi potujejo v celjski
smeri številni dijaki iz obmej-
nih in demografsko ogroženih
krajev, pa tudi delavci in drugi
prebivalci.
Po končani prenovi zadnje-
ga, 4 kilometrskega odseka
med Podčetrtkom, Imenim ter
državno mejo pred nekaj dne-
vi, po tej progi znova vozijo
vlaki. Trenutno vozijo v tem,
zadnjem delu, s hitrostjo 50
kilometrov na uro, po zaključ-
ku vsega potrebnega pa se bo
mogoče voziti z 80 kilometrov
na uro, je povedal Marjan No-
vak iz celjske Sekcije za vzdr-
ževanje prog. Pravi, da bodo z
varjenjem ter sproščanjem ti-
rov, za kar so potrebni primer-
ni vremenski pogoji, zaključili
v celoti spomladi. Vlaki na po-
vsem obnovljenem odseku,
med Stranjem, Atomskimi to-
plicami ter Podčetrtkom, pa že
vozijo s hitrostjo 80 kilome-
trov na uro.______
Z obnovo zadnjih štirih ki-
lometrov dotrajane železniške
proge so začeli novembra, pri
čemer so opravljali potniški
promet do Stranj a z nado-
mestno avtobusno vožnjo. Ok-
virna vrednost naložbe v ob-
novo celotnega odseka med
Stranjem ter državno mejo pri
Imenem znaša 278 milijonov
tolarjev, gre pa za denar iz dr-
žavnega proračima. Pragovi
na celotnem odseku so povsem
novi, tirnice pa so rabljene ter
so jih pripeljali po remontih
različnih pomembnejših prog.
Marjan Novak trdi, da bodo
vzdržale približno tri deset-
letja.
Gre za pomembno pridobi-
tev prometno slabo povezanih
kozjanskih, obsoteljskih kra-
jev. V prizadevanja za obnovi-
tev proge so vložili velike na-
pore. Pred prenovo je vozU tu-
kajšnji vlak le še 20 kilome-
trov na uro in to le po približ-
nem voznem redu. Zato bi se
lahko takrat zgodilo, da bi tež-
ko pridobljeno železnico po-
vsem izgubili.
BRANE JERANKO
Za petino višje cene
Po dobrem letu se bodo v vrtcu Laško zopet zvišale cenej
oskrbnih stroškov za otroke. Prispevek staršev se bo s 1. januar- i
jem 1996 v povprečju zvišal za 20 odstotkov.
Najvišji prispevki, ki pa jih plačuje le malo staršev, bodo po^
novem znašali 15.633 tolarjev v oddelkih za otroke od enega do
sedmih let, 12.506 tolarjev v rednih oddelkih priprave na šolo in^
11.725 tolarjev v oddelkih skrajšane priprave na šolo. Cena ene^
ure varstva bo poslej znašala 178 tolarjev. Najnižji prispevek i
staršev bo po 20 odstotnem zvišanju znašal 4.620 tolarjev,j
plačevale pa ga bodo vse tiste družine, katerih 35 odstotni |
dohodek na družinskega člana ne presega te vsote. JI i
Telovadnica,
prizidek in križišče
ZrečanI v letu 1996 načrtujejo dva večja
projekta
Na zadnjem letošnjem zase-
danju sveta občine Zreče so se
lotili prve obravnave proraču-
na za leto 1996. Kot je povedal
župan Jože Košir, bo večina
proračunskih postavk takšnih
kot v letošnjem proračunu, ča-
kata pa jih dve obsežnejši in-
vesticiji in sicer gradnja telo-
vadnice in prizidka šole ter
ureditev križišča v Zrečah.
Dogovorili so se, da bodo
občinske komisije, člani sveta
in politične stranke obravna-
vale predlog proračuna vse do
31. januarja prihodnjega leta,
ko poteče rok za proračunska
dopolnila in pripombe. Spre-
jeli so tudi začasen sklep, da se
do sprejetja proračuna občin-
ske investicije financirajo v vi-
šini dvanajstine porabe lan-
skega proračuna.
Prvega decembra je zreška
lekarna postala podružnica
konjiške lekarne. Ta statusna
sprememba se je, kot so dejali
svetniki, izvedla brez njihove
vednosti, zaradi česar so izra-
zili nezadovoljstvo in naspro-
tovanje. Posvetili so se tudi
odloku o nadomestilu za upo-
rabo stavbnih zemljišč v zreški
občini. Odlok ureja plačevanje
nadomestila za uporabo zazi-
dalnega in nezazidalnega ko-
munalno opremljenega stavb-
nega zemljišča. Komisija za
varstvo okolja, urbanizem in
infrastrukturo je predlagala,
da naj bi stavbna zemljišča
razvrstili v območje L, II. in
III. kategorije. Te naj bi bUe
osnova za izračun višine nado-
mestila. O predlogu odloka
bodo v naslednjem mesecu
javno razpravljali po posa-
meznih krajevnih slcupnostih,
šele nato pa ga bodo z more-
bitnimi dopolnili in popravki
svetniki tudi sprejeli.
Ker se v zreški občini ob sla-
bem vremenu soočajo z nev-
šečnostmi prekomernega klo-
riranja pitne vode, je Krajevna
skupnost Zreče pripravila
projekt za popolno dezinfekci-
jo pitne vode. Predračunska
vrednost projekta znaša 12
miUjonov tolarjev, gradbena
dela pa se bodo začela spomla-
di prihodnje leto.
Komisija za varstvo in vzgo-
jo v cestnem prometu pa je
prisotne seznanila, da je med
tremi ponudniki za izdelavo
cestno-prometne signalizacije
v Zrečah izvajalec podjetje
Electrum iz Radencev. Cestno-
prometni znaki bodo namešče-
ni že januarja.
B.F.

it. SS. ■ 2S. december 1»»S
GOSPODARSTVO
4
Koncem Schiedel
večinski lastnik Gradnje
»Našli smo strateškega partnerja, ki nam zagotavlja prihodnost,'' pravi direktorica Jelka Srebro
Podjetje Gradnja iz Lat-
kove vasi se po novem ime-
nuje Schiedel Gradnja delni-
ška družba. Večinski lastnik
je pred kratkim postal av-
strijski koncem, sicer že dol-
ga leta njihov partner, slo-
venski delničarji pa imajo v
podjetju 49 odstotni delež.
V primerjavi z drugimi
slovenskimi podjetji ste se
odločili za specifičen način
lastninjenja. Kaj je botrova-
lo takšni odločitvi?
S pripravami na lastnin-
sko preoblikovanje smo v
podjetju začeli pred dvema
letoma. Januarja 1995 smo
dobili prvo soglasje Agenci-
je, februarja smo zaradi
spremenjenih uredb prosili
za dopolnitve iz naslova re-
zerv in iz naslova manj iz-
plačanih osebnih dohodkov.
Naše lastninjenje je temeljilo
predvsem na tem, da mi iz-
koristimo svojih 60 zakon-
sko dovoljenih odstotkov,
kar smo izkoristili s certifi-
kati delavcev, bivših delav-
cev in upokojencev ter iz na-
slova manj izplačanih oseb-
nih dohodkov. Poleg tega
smo v Gradnji ves čas vztra-
jali na stališču, da želimo
imeti v podjetju lastnike, ki
bodo zainteresirani za
uspešno poslovanje. V so-
glasju s Skladom republike
Slovenije za razvoj smo pri-
stopili k iskanju strateškega
investitorja. Sklad je prido-
bil tudi pooblastilo o prodaji
deležev ostalih skladov, ki
jim po zakonu pripada 40
odstotkov premoženja. Stra-
teškega partnerja smo iskali
na osnovi ponudb in kot naj-
bolj ustrezen strateški inve-
stitor je bil v dogovoru s
Skladom izbran koncem
Schiedel, s katerim mi sode-
lujemo že od leta 1972. Za
nas je bila to edina razumlji-
va odločitev.
So se poleg koncema Schi-
edel pojavili tudi dmgi inte-
resenti?
Razen Schiedla sta se po-
javila še dva ponudnika, oba
tujca. Iz slovenskega prosto-
ra ni bilo ponudb, čeprav je
bil objavljen razpis in zago-
tovljena prednost nakupa
pod enakimi pogoji za slo-
venske državljane. Tujca sta
imela popolnoma drugačen
in za nas nesprejemljiv pro-
gram, zato je Sklad za razvoj
potem maja sklenil predpo-
godbo o nakupu z avstrij-
skim koncemom Schiedl, mi
pa smo lahko zaprosili za
drugo soglasje in dokončno
izpeljali lastninjenje.
Kakšna je torej današnja
lastninska struktura podjet-
ja in kakšne prednosti priča-
kujete od povezave s strate-
škim investitorjem?
Delavci, bivši zaposleni in
upokojenci, torej slovenski
delničarji, so lastniki 49 od-
stotkov delnic, 51 odstotni
lastnik pa je avstrijski kon-
cem Schiedel. Nam je bilo že
od vsega začetka zelo po-
membno, da Schiedel starta
z 51 odstotki. Mi smo namreč
svojih 60 odstotkov izkori-
stili, v lastniški stmkturi bi
v vsakem primem imeli 49
odstotkov, če ne bi koncem
dobil 51 odstotkov, bi 11 od-
stotkov premoženja prešlo
na sklade, Schiedel pa bi
imel 40 odstotni delež. Toda
v tem primeru ne bi bilo do-
partner je zagotovil zapolni-
tev sedanjih prostih zmoglji-
vosti z izvozno usmerjenimi
programi in konkretno en
takšen njihov program je bil
ovrednoten na 15 milijonov
šilingov, to pomeni dobra
dva milijona mark dolfapita-
lizacije, ki je danes tudi že
uresničena. Poleg naše dose-
danje proizvodnje smo v
Gradnji že pričeli s proiz-
vodnjo dimniških vrat za po-
trebe celotnega koncema. V
koncem so poleg Slovenije
vključena še njihova podjet-
ja na Hrvaškem, Češkem,
Madžarskem, Italiji in Av-
striji. Za vsa ta podjetja v
naši hali, ki je bila prej neiz-
koriščena, izdelujemo dim-
niška vrata. Pridobili smo
najnovejšo tehnologijo nem-
ške firme Wagner, ki jo je
financiral koncem, prav ta-
ko pripravo proizvodne hale.
Tehnologija temelji na tako
imenovani praškasti zaščiti
vrat, je ekološko popolnoma
čista, proizvodnja teh vrat je
stekla s polno paro v začetku
novembra. V bistvu je Schi-
edel s temi 15 milijoni šilin-
gov celo presegel načrtovani
znesek dokapitalizacije.
Torej lahko zagotovite, da
v vašem primeru ne gre za
razprodajo slovenskega pre-
moženja?
Nova proizvodnja, ki smo
jo s strateškim partnerjem
dobili v dolino, zagotavlja
kvalitetno vrednost delnic,
proizvodnja je rentabilna in
bo uspešna, to pa vsem sku-
paj prinaša dodatne koristi.
Preprosto smo razmišljali
takole: zakaj bi se tmdili z
raznimi odkupi, saj nam je
bilo jasno, da bo koncem, če
bo vložil svoj kapital, ki ga
mi nismo imeli, tako in tako
dobil preko 50 odstotkov.
Schiedel je že doslej veliko
vlagal v podjetje in zagotovo
ni kupil večinskega deleža za
to, da bi kasneje zapiral po-
djetje. Še vedno smo sloven-
sko podjetje, samo lastništvo
kapitala je deljeno. Cilj kon-
cema je, da ima na tem pro-
stom moderno firmo, ki po-
sluje po evropskih normati-
kapitalizacije in novih pro-
izvodov.
Ste se z večinskim lastni-
kom dogovorili za kakšna
konkretna vlaganja v vašem
podjetju?
Sklad Republike Slovenije
za razvoj je ob podpisu po-
godbe zahteval dokapitali-
zacijo v podjetju. Strateški
vih, zagotavlja evropsko
kvaliteto izdelkov, ki se pro-
dajajo v tujini in na sloven-
skem tržišču. Nenazadnje
smo s tem dosegli nižje cene,
saj ima koncem enotno poli-
tiko nabave. Niti slučajno ne
gre za nobeno razprodajo
slovenskega premoženja.
Kakšna je potem organizi-
ranost nove delniške dmžbe?
Schiedl Gradnja kot se po
novem imenujemo, ima svoj
nadzorni odbor, sestavljen iz
šestih članov. Trije člani so
iz vrst večinskega delničarja,
manjšinski delničarji imajo
enega, delavci pa dva pred-
stavnika. Upravo sestavljava
dva direktorja, sama pokri-
vam finančno komercialno
področje in navzven zasto-
pam dmžbo, tehnični direk-
tor je Dejan Bošnjak. Poleg
tega imamo dva prokurista,
Franja Kobale pokriva go-
spodarsko finančno področ-
je, pravno kadrovsko po-
dročje pa Veno Satler. To je
praktično bivše vodstvo po-
djetja, v katerem je zaposle-
nih 133 ljudi, med temi je 5
invalidov, ki so praktično
ves čas v bolniškem staležu.
Minimum zaposlenih po po-
godbi med Schiedlom in
Skladom je 125 delavcev. Fi-
zični obseg proizvodnje naj
bi se v naslednjih petih letih
povečal za približno 25 od-
stotkov in to brez programa
dimniških vrat. Samo ta novi
program bo že v letu 1996
pomenil 30 odstotno poveča-
nje realizacije.
Kako sicer ocenjujete po-
slovno leto 1995?
O konkretnih številkah za-
enkrat še težko govorim. Pri-
čakujem, da bomo dosegli
načrtovano prodajo in načr-
tovan dobiček, skratka
uspešno leto.
Večina gospodarstvenikov
ocenjuje, da bo leto 1996 eno
najtrših let v samostojni dr-
žavi. Kakšna so vaša priča-
kovanja?
Zadnji dve leti beležimo
večjo prodajo na domačem
tržišču in tudi v prihodnje
pričakujem še ugodnejše re-
zultate. Slovenskemu tržišču
smo ponudili izboljšano teh-
nologijo dimnikov, dinmik,
ki se prodaja v Avstriji, se
prodaja tudi pri nas. Nov
program dinmikov nam je
zagotovil 70 do 75 odstotni
tržni delež v Sloveniji, dobro
prodajo si obetamo tudi za-
radi usmeritve v plinifikaci-
jo. Največ pričakujemo od
izvoza. V letu 1996 bomo tu-
jim kupcem namenili že pre-
ko 60 odstotkov naše proiz-
vodnje, v letu 1995 je bil de-
lež izvoza približno 45 od-
stotkov. Pri tem ni zanemar-
ljiv podatek, da v naši proiz-
vodnji uporabljamo pretež-
no slovenske surovine in da
se povezujemo z domačim
drobnim gospodarstvom. Na
jug se pretirano ne bomo ozi-
rali. Če se bodo pojavile pri-
ložnosti, jih bomo izkoristili,
vendar brez rizikov in zgolj
na ekonomskih temeljih.
IRENA BAŠA
Direktorica delniške družbe Schiedel Gradnja Jelka Srebre.
Nemec namesto
Koržeta
Upravni odbor Sklada Re-
publike Slovenije za razvoj je
sprejel sklep o razrešitvi do-
sedanjega direktorja Uroša
Koržeta, ki bo to funkcijo
opravljal še do konca leta.
Upravni odbor je hkrati ime-
noval njegovega naslednika,
to bo Valter Nemec, 4oseda-
nji direktor skladovega sek-
torja za prestrukturiranje.
Njegov mandat bo trajal do
objave javnega razpisa oziro-
ma najdlje do 30. junija 1996.
Soglasje k tem sklepom mora
sprejeti še slovenska vlada.
Najmočnejša
banl(a
Po besedah predsednika
uprave Ivana Nerada je SKB
banka v letošnjem letu prese-
gla bilančno vsoto 2 milijardi
nemških mark. Po kapitalu je
z 250 milijoni nemških mark
najmočnejša banka v Slove-
niji, k temu pa je prispevala
uspešno zaključena dokapita-
lizacija. Med lastniki banke
so pomembni tudi trije tuji
delničarji, to so Evropska
banka za obnovo in razvoj,
DEG in Merrill Lynch, ki
prispevajo k ugledu banke,
nudijo strokovno pomoč in
dostop na tuja tržišča. Osnov-
no vodilo banke bo v prihod-
njem letu 20-odstotni tržni
delež in 12 odstotkov dobič-
ka na vloženi kapital. SKB
banka tudi v prihodnosti na-
merava ostati v večinski slo-
venski lasti in nuditi storitve
v vseh slovenskih poslovnih
središčih, posebne pozornosti
pa bo v prihodnje deležno po-
dročje komercialnega banč-
ništva in mednarodnega po-
slovanja.
Večerne šole
podjetništva
Gea College bo tudi v pri-
hodnjem letu v sodelovanju z
Združenjem podjetnikov ter
Ministrstvom za gospodarske
dejavnosti organizirala večer-
ne šole podjetništva. Program
funkcionalnega usposabljanja
in izobraževanja podjetnikov
bo organiziran v petih modu-
lih in bo trajal skupno 90 ur.
Na celjskem območju bodo
večerne šole podjetništva or-
ganizirane v Celju in Žalcu,
pričele pa se bodo predvido-
ma januarja. Poleg tega je v
Celju v začetku prihodnjega
leta predviden tudi začetek
večerne šole podjetništva za
začetnike, program obsega
skupno 70 ur.
Dvajset milijard
avtocestnega
tolarja
Novembra se je z bencin-
skim tolarjem, ki je v celoti
namenski vir za gradnjo no-
vih avtocest, zbralo 1,8 mili-
jarde tolarjev, od začetka leta
pa skupno 15,9 milijard tolar-
jev. S cestnino, drugim na-
menskim virom za gradnjo ter
vzdrževanje in upravljanje
avtocest, je bilo novembra
zbrano 434 milijonov tolar-
jev, v enajstih mesecih pa
skupno 4,6 milijarde tolarjev.
Skupno je bilo v letošnjem le-
tu zbranih 20,5 milijarde to-
larjev namenskih sredstev za
gradnjo novih ter vzdrževanje
in upravljanje obstoječih av-
tocest. Za uresničitev nacio-
nalnega programa graditve
slovenskih avtocest je od te-
ga namenjenih 17,9 milijard
tolarjev, za vzdrževanje in
upravljanje zgrajenih avtocest
pa 2,6 milijarde tolarjev.
Vračanle na srbski trg
Bodo radeški papirnici pri reševanju težav pomagali tudi
nekdanji kupci?
Te dni bodo v podjetju Ra-
deče papir sprejeli sanacijski
program, s katerim naj bi v
prihodnjih letih vsaj delno iz-
plavali iz težkih razmer, v ka-
terih je podjetje vse od razpa-
da jugoslovanskega trga.
Radeška papirnica se je za-
radi izgube jugo trga, kamor je
za potrebe takratne osrednje
državne tiskarne denarja na
Topčiderju pošiljala kar 70
odstotkov proizvodnje, znašla
pred finančnim zlomom. Lan-
ska pomoč države v višini mi-
lijarde tolarjev je težave le
omilila, ni pa jih rešila tako.
kot so pričakovali. Zato tudi
nov sanacijski program, ki
med drugim predvideva
zmanjšanje števila zaposlenih
za blizu 150 delavcev, ustano-
vitev invalidskega podjetja s
50 zaposlenimi in za desetino
višjo realizacijo od letošnje, ki
bo znašala 80 milijonov mark.
Papirnica s svojimi zmoglji-
vostmi, ki znašajo 30 tisoč ton
brezlesnega papirja in kartona
in 1500 ton vrednostnega pa-
pirja letno, daleč presega po-
trebe slovenskega trga, na ka-
terem proda trenutno le tretji-
no svoje proizvodnje. V Rade-
če papirju so zato zelo hitro po
preklicu embarga ponovno na-
vezali stike s srbskim trgom,
ki pa ga bodo ob močni konku-
renci tovrstnih angleških in
italijanskih podjetij morali
pravzaprav osvojiti na novo.
Za sedaj so Srbi pokazali le
načelno pripravljenost za po-
novno sodelovanje, ki pa še
zdaleč ne bo takšno kot pred
letom 1991. Potrebe jugoslo-
vanskega oziroma srbskega tr-
ga so se močno zmanjšale, po-
leg tega pa Srbi postavljajo tu-
di nekatere nesprejemljive po-
goje. JI
Sedem večjili projektov
Uresničiti Jih nameravajo v lokalnem podjetniškem centru
Na območju občin Sloven-
ske Konjice, Zreče in Vitanje
deluje Lokalni podjetniški
center, ki namerava v prihod-
nje uresničiti sedem večjih
projektov na tamkajšnjem ob-
močju.
Med drugim razmišljajo o
oživitvi Žičke doline, obliko-
vanju industrijsko obrtne cone
v Slovenskih Konjicah, usta-
novitvi lesarske kooperative,
delovanju tehnološkega centra
za pomoč podjetnikom, rasto-
čim in tistim podjetjem, kjer se
bodo odločili za prestrukturi-
ranje. Poleg tega je upravni
odbor Lokalnega podjetniške-
ga centra, ki mu predseduje
Franc Ban, pripravil še zasno-
ve projekta. za pospeševanje
turističnega razvoja, ustanav-
ljanje sirarske kooperative ter
projekt oživljanja starih de-
javnosti na območju vseh treh
občin.
Projekt oživitve Žičke doli-
ne predvideva ne le oživitev
Žičke kartuzije temveč celotne
doline, kjer je ta evropski kul-
turno zgodovinski spomenik.
Pri financiranju tega projekta
računajo tudi na nepovratna
sredstva programa Phare Ta-
cis, ki deluje v okviru Evrop-
ske skupnosti. Ali bo več što
tisoč nemških mark za projekt
odobrenih, bo znano v začetku
aprila. Do takrat pa namerava
lokalno pKHijetniški center pri-
praviti potrebne podatke in
ustrezne podlage za izvedbo
projekta, pri čemer naj bi so-
delovala tudi partnerska orga-
nizacija iz Irske. Sodelovanje
vsaj dveh evropskih organiza-
cij je namreč pogoj za odobri-
tev sredstev.
Oblikovanje industrijsko
obrtne cone pa je predvideno
na lokaciji Konusa in Kostro-
ja. Kljub delovanju slovenje-
graške družbe CMP v delu Ko-
nusa ostaja v teh objektih ter
prostorih Kostroja in na okoli-
škem zemljišču še precej praz-
nega prostora. Obenem razmi-
šljajo tudi o možnosti, da bi v
prostorih Konusove poslovne
stavbe lahko izvajali višji ozi-
roma visokošolski študij v
sklopu Gea College. Uresniči-
tev vseh projektov pa bo od-
visna od lokalnih, državnih in
bančnih virov ter finančne po-
moči iz tujine. lii
it. 52. - 28. december 1995
s
GOSPODARSTVO
Pomoč pri prviii
podietnišifiii iioraiciii
If dobrih treh letih beležilo na CeUskem preko 1600 samozaposlltev
Pred kratkim so v Celju ustanovili Klub
novih podjetnikov celjske regije. Kakšen je
namen tega kluba, smo povprašali vodjo
projektnega sveta Janka Kača, sicer direk-
torja žalskega podjetja Izvir.
V čem se Klub novih podjetnikov razliku-
je od vrste drugih podjetniških združenj in
klubov, ki danes že delujejo na našem ob-
močju?
Kot veste, se je Zavod za zaposlovanje že
pred časom lotil aktivnega samozaposlova-
nja in v okviru tega projekta pomaga lju-
dem ter jih spodbuja k samozaposlovanju.
Na celjskem območju je v dobrih treh letih
na ta način nastalo preko 1600 novih enot,
kjer sta danes povprečno zaposlena po dva
delavca. V praksi ugotavljamo, da se inten-
zivno sodelovanje z Zavodom za zaposlova-
nje in svetovalnimi organizacijami potem
po samozaposlitvi konča, podjetniki pa so
prepuščeni sami sebi in svojim problemom.
Zato smo razmišljali o takšni obliki organi-
ziranja, preko katere bi bili novi podjetniki
deležni organizirane pomoči še najmanj tri
leta po pričetku delovanja.
Kdo se najpogosteje odloča za samozapo-
slltev in s kakšnimi dejavnostmi se potem
ukvarjajo podjetniki?
Za samozaposlltev se najpogosteje odlo-
čajo ljudje, ki so ostali brez dela. Po naših
podatkih se približno 28 odstotkov teh po-
djetnikov ukvarja z obrtnimi storitvami, s
trgovino 23 in s proizvodnjo 16 odstotkov.
Približno 7 odstotkov tistih, ki so se odločili
za samozaposlltev, se ukvarja s kmetij-
stvom, 6 odstotkov z gostinstvom in približ-
no enak delež s finančnimi ter poslovnimi
storitvami, poleg tega se ukvarjajo ti po-
djetniki še z gradbeništvom, transportom in
podobno. Največ samozaposlltev beležimo v
Celju in sicer 45 odstotkov, 15 do 16 odstot-
kov v Slovenskih Konjicah in Žalcu, v
Šmarju pri Jelšah je ta delež 13 odstoten.
Kar 95 odstotkov novih podjetnikov meni,
da pri svojem delu potrebuje informacije o
tržišču, ugodnih virih financiranja, pravnih
vprašanjih, vodenju poslovnih knjig in po-
dobno. Ti podjetniki se sicer vključujejo v
zbornico in razna združenja podjetnikov,
vendar se v teh institucijah še vedno ne
znajdejo in ravno te začetne težave naj bi
premagali s pomočjo Kluba novih podjet-
nikov.
Kakšno konkretno pomoč boste v okviru
tega kluba ponudili podjetnikom?
V klubu bomo največ pozornosti namenili
izobraževanju, ki se bo izvajalo po posa-
meznih občinah, ta predavanja naj bi bila
subvencionirana. Nadalje ponujamo sveto-
vanje, konkretno o marketingu, virih in na-
činih financiranja, pravnih vprašanjih, eko-
nomiki, davkih in podobno. Ta svetovanja
naj bi bila članom kluba na voljo pri sveto-
valnih organizacijah v posameznih občinah.
podjetniki bi plačevali samo polovično par-
ticipacijo, razliko pa bi svetovalnim organi-
zacijam zagotovil Zavod za zaposlovanje ali
pa bi stroške pokrivali iz raznih drugih vi-
rov. Poleg tega bomo članom zagotavljali
poslovne in druge informacije, klub naj bi
pomenil tudi združevanje interesov in na ta
način vpliv na politiko republiškega sklada.
Razmišljamo tudi o skupni promociji, vzpo-
stavljanju podjetniških mrež, izmenjavi
proizvodov in storitev, organiziranju po-
djetniških fonmiov, obenem pa bo klub tudi
priložnost za družabna srečanja.
Na ustanovnem zboru so izvolili tudi upravni
odbor Kluba novih podjetnikov celjske regije.
Predsednik je Radko Kvas iz Šmarja pri Jel-
šah, člani pa Igor Turk iz Šentjurja, Štefica
Slapšak iz Laškega, Alenka Tavčer-Ježovnik
iz Žalca, Greta Feric iz Celja ter Marjan Buč-
nik iz Slovenskih Konjic.
Kdo pravzaprav ustanavlja Klub novih
podjetnikov?
Ustanavljamo ga vsi tisti, ki smo že doslej
pomagali ljudem, ki so se odločili za samo-
zaposlltev. To so poleg Zavoda za zaposlo-
vanje še svetovalne institucije iz celjske re-
gije. Konkretno so to Most, Poslovni center
Laško, SIC Slovenske Konjice, IRS Šentjur,
SIF Šmarje pri Jelšah, GEPIC Celje in Izvir
Žalec.
Na celjskem območju danes že deluje
zbornica, vrsta podjetniških klubov in
združenj podjetnikov. Ali ne pomeni usta-
navljanje novih klubov zgolj podvajanje do-
sedanjega dela?
Veliko smo se ukvarjali s tem vprašanjem.
Čeprav na Celjskem resnično deluje veliko
institucij, se podjetniki, ki so se odločili za
samozaposlltev, v njih ne znajdejo najbolje.
Klub novih podjetnikov jim bo pomagal v
prvih letih delovanja, želimo pa si, da ti
podjetniki čimprej postanejo aktivni člani
zbornice in raznih drugih podjetniških klu-
bov, ki že delujejo na našem območju. Zato
bo tudi sedež našega kluba pri Združenju
podjetnikov. Nenazadnje pa je to način, s
katerim dobimo v regijo dodaten denar, ki
bi sicer ostajal v raznih ministrstvih in cen-
trih v Ljubljani. IB
Vodja projektnega sveta Kluba novih podjet-
nikov in direktor žalskega Izvira Janko Kač.
Borzni pregled leta
Zmerna devalvaclla In nizka InflacUa
Tečajna politika in še po-
sebno zadnja dogajanja v me-
njalnicah zaslužijo najprej
svojo pozornost. Upam, da vas
ni bilo preveč, ki ste podlegli
decembrski epidemiji nakupa
nemške marke (DEM) po ne-
primerno visokih tečajih. Da-
nes je njen tečaj nižji. Različni
ukrepi Banke Slovenije v letu
1995 so dali naslednje rezul-
tate.
Srednji tečaj Banke Slove-
nije za DEM je v preteklem
letu naraščal v januarju, nato
je od februarja do konca maja
padal, ter ponovno začel na-
raščati vse do konca leta in to
vedno hitreje. Ob koncu leta je
bil za 7,28 odstotka večji kot
na začetku. Nakupni podjetni-
ški tečaj za (DEM), tečaj po
katerem banke od podjetij od-
kupujejo devize, se je povečal
za 8,55 odstotka. Za 12 odstot-
kov se je podražil nakup nem-
ških mark v menjalnicah. Pov-
prečje je nekako na ravni in-
flacije.
Ameriški dolar (USD) je
ostal na ravni začetka 1995,
njegov tečaj je le za 0,04 od-
stotka višji. Med letom je zelo
nihal in dosegel svoje najnižje
menjalne vrednosti glede na
japonski jen in nemško marko.
Njegovo razmerje do DEM je
nihalo med 1,362 in 1,534
DEM za en USD, povprečje je
1,433. Podobne pretrese je v
preteklem letu doživljala tudi
italijanska lira (LIT), ki so jo
celo izključili iz druščine naj-
pomembnejših evropskih va-
lut. V letu dni je do slovenske-
ga tolarja pridobila le 2,3 od-
stotka. Mnogi se še verjetno
spominjate, kako je nihanje
obeh valut USD in LIT priza-
delo izvoznike v te države. Ste
morda razmišljali kolikšna bi
bila vrednost DEM, če bi njen
tečaj naraščal enako kot infla-
cija od uvedbe slovenske valu-
te (SIT) do danes? Ob uvedbi
SIT 8.10. 91 smo morali odšte-
ti 32 tolarjev za DEM, ob ena-
kem drsenju tečaja kot je bila
inflacija bi morali sedaj za
marko odšteti 94,3 tolai-je. Vas
ta vrednost spominja na ne ta-
ko stare prodajne tečaje v me-
njalnicah?
Za lažjo predstavo si lahko
iz grafikona gibanja deviznih
tečajev pogledate njihovo
spreminjanje od začetka leta
1995 do vključno 26.12. 1995.
Inflacija merjena na osnovi
rasti drobnoprodajnih cen ali
nekoč bolj znani »R«, je bila v
minulem letu 9,1 odstotna. Po-
datek se bo nekoliko spreme-
nil, ko bo znana rast drobno
prodajnih cen za december.
Vsekakor lahko rečemo, da so
se vladne napovedi uresničile.
Inflacija je pod 10 odstotki bi-
la nazadnje leta 1976, takrat je
znašala 9,5 odstotka. Pod de-
set odstotkov je bila v šestde-
setih letih kar sedemkrat, leta
1968 je bila samo 3,5 odstotna.
Minulo leto nam bo ostalo v
spominu tudi po tem, da so
uradno ukinili omenjeni »R«.
Od mnogih poizkusov za nje-
govo ukinitev se je prijela te-
meljna obrestna mera »TOM«.
Izračunavcili so jo kot aritme-
tično sredino rasti cen na
drobno (»R«) zadnjih treh me-
secev. V letu 1996 jo bodo izra-
čunavali na osnovi zadnjih šti-
rih mesecev. Vse to s ciljem
njene dokončne odprave in s
tem odprave dvojne obrestne
mere, kar je realno pričakovati
takrat, ko se bo letna inflacija
približala 5 odstotkom. Če se
bo politika prilagajala gospo-
darstvu in ne obratno, bomo to
dočakali kmalu, še v tem tiso-
čletju. Vsekakor pa velja, da so
se obrestne mere v letu 1995
znižale, žal tudi tiste pri vlo-
gah na vpogled (hranilnih
knjižicah, tekočih računih).
Neuresničena
pričaicovania na
borzi
z začetkom leta 1995 se je
končal prilagoditveni rok za
usldaditev z Zakonom o trgu
vrednostnih papirjev. Posledi-
ca njegovih strogih določil je,
da se je število članov ljub-
ljanske borze vrednostnih pa-
pirjev zmanjšalo za 20 borzno
posredniških družb.
Kljub pogosti nelogičnosti
gibanj tečajev vrednostnih pa-
pirjev na ljubljanski borzi
vrednostnih papirjev, je bilo v
prvem kvartalu precej zveze
med politiko obrestnih mer,
tečajno politiko in dogajanji
na borzi. To so dokazovali vi-
soki prometi z nakupnimi boni
blagajniških zapisov. Padanje
deviznih tečajev kot posledica
deviznih presežkov je obrnilo
tečaje vrednostnih papirjev
navzdol, nakupne bone pa v
višave. V nekem obdobju tako
visoko, da so zgubili stik z re-
alnostjo. To je bilo toliko laže,
ker je Borza uvedla trgovanje
z njimi na OTC trgu, kjer smo
pričeli trgovati tudi z mnogimi
drugimi vrednostnimi papirji,
ki niso izpolnjevali pogojev za
uradno kotacijo, na A ali B
trgu. Na OTC trg se je preselila
večina občinskih obveznic. Za
trgovanje na tem segmentu tr-
ga je značilno, da ni cenovnih
omejitev.
Na kotacijo A so se po
uspešni prvi prodaji uvrstile
obveznice Banke Celje in še
nekaj drugih obveznic. Pri ob-
veznicah se je pojavil nov na-
čin trgovanja, le z glavnico
pripadajoče natečene obresti
niso bile več predmet licitaci-
je. Spomladi se je uprava bor-
ze odločila, da so avkcije le še
enkrat tedensko, temu je pole-
ti sledila odločitev le prvi to-
rek v mesecu. Zadnja avkcija
je bila 14. decembra. V letu
1996 bo trgovanje potekalo
izključno preko račimalnikov.
Vse te odločitve so bile posle-
dica nezadržnega padanja
prometa z vrednostnimi papir-
ji, ki je do konca poletja bil za
več kot polovico manjši kot le-
ta 1994. Razen zelo nizkega
prometa je bilo za to obdobje
značilno stalno padanje slo-
venskega borznega indeksa
(SBI). Njegova vrednost je od-
visna od tečajev najpromet-
nejših (izbranih) delnic. Julija
1995 je dosegel skoraj svojo
izhodiščno vrednost iz januar-
ja 1994. Iz slike je jasno raz-
vidno, da je od vseh prikaza-
nih tečajev prav SBI doživel
največji padec. Opomogel si je
šele ob koncu leta. Tako smo
za razliko iz prejšnjih let bili
priča večkratni ustavitvi trgo-
vanja z različnimi vrednostni-
mi papirji, ker jim je tečaj pa-
dal hitreje kot je dopuščeno po
borznih aktih.
V izteklem letu je v Sloveniji
pričela delovati tudi Blagovna
borza, kjer borzni posredniki
trgujejo s terminskimi pogod-
bami za tuje valute (USD,
DEM, LIT...). Prometa je bilo
več kot so mnogi pričakovali.
Terminskih pogodb za krmno
koruzo in krmni ječmen so
sklenili mnogo manj. Na tej
borzi posredniki trgujejo vsak
dan na licitacijah v prostorih
Blagovne borze v Ljubljani. S
podobno vsebino bodo člani
Terminske borze, ki so jo usta-
novili člani ljubljanske borze
vrednostnih papirjev, trgovali
na svojih delovnih mestih s
pomočjo račimalnikov, podob-
no kot z vrednostnimi papirji.
Tako imamo več borz in mora-
mo njihova imena uporabljati
v celoti, da ne pride do po-
mote.
Leto 1995 bo ostalo zapisa-
no tudi kot rojstna letnica Kli-
rinško depotne družbe. Usta-
novljena je bila z namenom
dematerializacije vrednostnih
papirjev. Njeno delovanje je
ozko povezano s prenosom
lastninjenja, saj mora po ured-
bi vlade vsaka delniška druž-
ba z več kot 50 delničarji izda-
ti delnice v nematerializirani
obliki. Njeno aktivno delova-
nje je eden pogojev za trgo\'a-
nje z delnicami iz lastninskega
preoblikovanja podjetij in
ostalimi nenatisnj enimi vred-
nostnimi papirji. Priznati mo-
ram, da smo v začetku leta
1995 upali, da bomo kmalu
pričeli trgovati z delnicami iz
naslova lastninskega preobli-
kovanja podjetij, a se bo to
uradno zgodilo šele januarja
96, z delnicami Kolinske d.d.
Ljubljana. Omenjena družba
bo v naši regiji sedaj bolj zna-
na tudi zato, ker je kupila
Vrelce v Rogaški Slatini. Vses-
plošno kasnitev z lastninje-
njem smo opažih tudi z zelo
majhno vrednostjo delnic, ki
so jih kupile družbe za uprav-
ljanje na avkcijah, od Sklada
za razvoj. Sedaj se celo pojav-
lja dilema, če bo premoženja
dovolj, glede na vrednost cer-
tifikatov, ki so jih zbrale druž-
be za upravljanje. V prednosti
so tisti državljani, ki so svoj
certifikat (lastninsko nakazni-
co) uporabili za vpis in nakup
delnic podjetij, ki so imela jav-
no ponudbo, ker bodo kmalu
imeli priložnost tako pridob-
ljene delnice prodati. Nekateri
so že dobili dividendo na osno-
vi takšnih delnic. Na sedežu
Celjske borzno-posredniške
hiše d.o.o. Celje, lahko imetni-
ki delnic Pivovarne Laško se-
rije G te delnice prodajo od 8.
1. 96 dalje pa tudi lastrdki del-
nic Kolinske d.d. Ljubljana.
Tisti, ki certifikat ali del
certifikata še imate, ga lahko
na naši družbi uporabite za
vpis delnic STC Celje.
Da le ni vse tako črno kot se
v začetku vidi, dokazujejo zelo
visoki tečaji obveznic in do ne-
ke mere tudi delnic ob koncu
leta. Državne obveznice niso
še nikoli imele tako nizkih do-
nosov zaradi visokih tečajev.
Tečaji delnic so SBI dvignili
na nivo okoh 1500 kar je neka-
ko na višini kot pred letom
dni.
ZDENKO PODLESNIK
Šff. 52. - 28. december 1995
AKTUALNO

Led nad gozdovi in zemijišči
Odmevi zakona o začasni zamrznitvi vračanja zemlje In gozdov v Zgornji Savinjski dolini, na Kozjanskem In pod Pohorjem
v državnem zboru so mi-
nuli teden sprejeli zakon o
začasni zamrznitvi vračanja
premoženja tistim upravi-
čencem, ki zahtevajo nad
200 hektarjev kmetijskih
zemljišč ali gozdov. V na-
slednjih treh letih v določe-
nih primerih zakona o dena-
cionalizaciji torej ne bodo
izvajali, to pa velja pred-
vsem za vračanje premože-
nja cerkvam in drugim ver-
skim skupnostim ter velepo-
sestnikom. V celjski regiji so
najobsežnejši denacionaliza-
cijski zahtevki, za katere bo
veljal moratorij, na območ-
jih Zgornje Savinjske doline,
Kozjanskega in Konjiškega.
V Zgornji Savinjski dolini
se bo sprejeti moratorij na-
našal na obsežen denaciona-
lizacijski zahtevek ljubljan-
ske škofije, ki pričakuje vr-
nitev 11 tisoč hektarjev ce-
lotnega premoženja (gozaov,
kmetijskih in stavbnih zem-
ljišč ter stavbišč), ki so ji ga
podržavili na območju bivše
občine Mozirje. C
Po informacijah z upravne
enote Mozirje, kjer rešujejo
ta zahtevek ljubljanske ško-
fije, je še nekoliko preura-
njeno sklepati, kaj konkret-
no pomeni zakon o začasni
zamrznitvi za upravičence.
Šele ko bodo razpolagali z
zakonom, ki bo tudi uradno
objavljen, bo položaj bolj ja-
sen. Po njihovih besedah je
iz poročanja javnih medijev
težko razbrati podrobnosti o
tem, kako naj bi v postopkih
denacionalizacije ravnali v
prihodnjih treh letih. Opo-
zarjajo, da je pri reševanju
denacionalizacijskih zahtev-
kov nejasno zlasti vprašanje
državljanstva, pa tudi to, kaj
naj bi se dogajalo z ostalimi
nepremičninami poleg goz-
dov in kmetijskih zemljišč.
Na območju Zgornje Sa-
vinjske doline so do zdaj že
vrnili precejšnje površine
zemlje in gozdov. Denaci-
onalizacij ske zahtevke so re-
ševali na upravni enoti Mo-
zirje in tudi na ministrstvu
za kulturo v tistih primerih.
kadar je bilo treba obravna-
vati območje spomeniškega
varstva. Na ministrstvu so
razrešili precej zahtevkov po
vrnitvi premoženja v krajin-
skem parku Logarska doli-
na, Matkovem in Robano-
vem kotu. Nekaterim upra-
vičencem so vrnili celo do
700 hektarjev površin, zveči-
ne gozdov. Zahtevki, ki so
jih obravnavali na upravni
enoti Mozirje pa kažejo, da
so do zdaj vrnili vsega sku-
paj 2900 hektarjev površin.
Evidenca ministrstva za kvd-
turo pa je od njihove ločena.
Vrnili ie eno
veieposestvo
Na območju bivše šmarske
občine obstaja glede denaci-
onalizacije večjih gozdnih
površin vloga pravnih na-
slednikov grofa Attemsa.
Z njo naj bi jim vrnili pri-
bližno tisoč hektarjev goz-
dov v občini Podčetrtek, na
območju Rudnice, to je med
Olimjem in Tinskim. Pravni
nasledniki Attemsov' želijo
vračilo večjih površin tudi v
okolici Slovenske Bistrice
ter Posa\^a. Attemsovi po-
tomci so dokiunente o po-
trebnem državljanstvu sicer
predložili. Pravne interese
naslednikov zastopa odvet-
nik Rok Fink, ki pa s svojo
stranko do prejšnjega četrt-
ka še ni govoril. Ko smo se
zatem pogovarjali z enim od
pravnih naslednikov, z mag.
dr. Johannesom Attemsom,
ki živi v Avstriji, je med dru-
gim spomnil, da gre za več
dedičev ter da bi bili gozdovi
vrnjeni večim posamezni-
kom, ne le enemu samemu.
Na območju bivše šmarske
občine so tudi nekdanji goz-
dovi grofov Windischgraet-
zov. Kolikor je znano, listine
o obsegu prenioženja še niso
vložili, vse skupaj pa je ne-
koliko zapleteno. Zaplembe-
na odločba se, po nekaterih
podatkih,   namreč   nanaša
kar na njihovo celotno pre-
moženje na območju Slove-
nije, brez potrebnih podrob-
nosti.
Katoliška Cerkev na ob-
močju upravne enote Šmarje
pri Jelšah ni imela nobenih
veleposestniških gozdnih
površin, zato jim ponekod
gozdov po drugi svetovni
vojni niti niso odvzeli.
Doslej so na območju bivše
šmarske občine vrnili le eno
veieposestvo, večje od 200
hektarjev, in sicer pravnim
naslednikom. Gre za sloven-
ske državljane iz drugih
koncev Slovenije, po zakonu
pa so jim pripadle velike
gozdne površine na območju
nove občine Kozje.
Rogia bo čalcaia na
razpiet
Na območju konjiške
upravne enote je moratorij
ustavil postopke za vračanje
premoženja upravičencem
Piki. Kot nam je povedala
načelnica upravne enote So-
nja Punčuh, so trije upravi-
čenci Piki doslej dobili vr-
njenih že preko 200 hektar-
jev zemlje, zahtevajo pa še
preko 300 hektarjev gozdov
na Pohorju, med drugim Ro-
glo. Vsi trije upravičenci ži-
vijo v tujini, slovensko dr-
žavljanstvo pa so pridobili z
ugotovitveno odločbo.
Med tujci, ki so vložili
zahtevke za vračanje premo-
ženja, so tudi Windischgra-
etzi, vendar njihove vloge ni-
so obravnavali, ker so jim
zavrnili vlogo za pridobitev
slovenskega državljanstva.
Državni zbor je vladi naložil,
da mora v čim krajšem času
pripraviti analizo uresniče-
vanja zakona o denacinali-
zaciji in predloge sprememb
in dopolnitev zakona, ki bo-
do onemogočili vračanje
gozdov in zemljišč velepo-
sestnikom in tistim, ki nima-
jo stalnega prebivališča v
Sloveniji. V mesecu dni bi
morala vlada pripraviti tudi
predlog zakona, s katerim bo
določila pogoje, merila in
postopek za revizijo doslej
opravljene denacionaliza-
cije.
Kdo bo kupil Rogaško Slatino?
Pogovori z Interesenti za zdraviliško premoženje
Pred časom so se v časo-
pisju pojavili obsežni javni
razpisi, s čimer so naprodaj
številne nepremičnine iz
sklopa Zdravilišča Rogaška
Slatina. V pooblaščeni ljub-
ljanski družbi Hermes so
pred dnevi ponudbe komisij-
sko odprli, zdaj pa z intere-
senti opravljajo dodatne po-
govore.
Tako nam je povedala Ol-
ga Nemanič iz Hermesa, ki
pa o resnosti ponudb ter o
ponudnikih zaenkrat ni žele-
la govoriti. Kot je znano, gre
za prodajo hotelov Sloveni-
ja, Zdraviliški dom, Styria,
Strossmayerjev dom in Tu-
rist, restavracije Pošta, teni-
ške dvorane, Dental studia,
kegljišča, stare bencinske čr-
palke, mizarske delavnice in
kurilnice, skladišča tehnič-
nega materiala ter starega
zdravstvenega doma. Slatin-
sko zdravilišče je za prodajo
pooblastilo znano ljubljan-
sko družbo Hermes. V vod-
stvu Zdravilišča Rogaška
Slatina so pri vsem skupaj
namreč ocenili, da je prodaja
omenjenih nepremičnin po-
goj uspešne sanacije ter pri-
silne poravnave, za poplačilo
upnikov.
. Zaenkrat je zanesljivo, da
se je kot interesent za nakup
hotelov Turist in Zdraviliški
dom pojavila občina Roga-
ška Slatina. Vsi hoteli, ki so
naprodaj, so starejši, potreb-
ni temeljite prenove. Za
zgradbo nekdanjega hotela
Turist, kjer so nazadnje bi-
vali stanovalci, je po javnem
razpisu edini interesent do-
mača občina, ki ima tam že
svoje prostore. V začetku le-
ta je nova občina podpisala z
zdraviliščem pogodbo o 10-
letnem najetju poslopja za
upravne potrebe, župan,
mag. Branko Kidrič, pa je
pred nekaj meseci izrazil
zdravilišču še pisno željo za
odkup Turista. Zdaj se je ob-
čina pojavila na javnem raz-
pisu kot kupec, saj je v stav-
bi že marsikaj obnovila, med
drugim vhod, celotno prvo
nadstropje, poskrbeli so tudi
za kotlovnico ter sanacijo
strehe. Knjižna vrednost
stavbe znaša sicer le približ-
no sto tisoč nemških mark. V
občini želijo obnoviti tudi
drugo nadstropje ter proče-
lje, v primeru, če bi se poja-
vil drug kupec, pa so zavaro-
vani z obstoječim dogovo-
rom z zdraviliščem ter Skla-
dom za razvoj. Tudi v poo-
blaščenem Hermesu naj ne
bi imeli pomislekov.
Občina Rogaška Slatina
pa se na omenjenem razpisu
pojavlja tudi kot kupec
Zdraviliškega doma, pri če-
mer gre za sklep domačega
občinskega sveta. .Gre za
znamenito poslopje, simbol
Rogaške Slatine, ki pomeni
isto kot za Bled otok s cerk-
vijo. V Zdraviliškem domu
pa ima hipoteko ljubljanska
banka SIB, s katero se pred-
stavniki občine že pogovar-
jajo. V občini denarja za
zahtevno obnovo seveda ni,
zato se nameravajo v začet-
ku leta pogovoriti skupaj z
predstavniki hipotekamega
upnika ter zdravilišča.
Kot smo poročali, pa je na-
stal zaplet v zvezi s prodajo
starega slatinskega zdrav-
stvenega doma, saj je kot
njegov lastnik oziroma imet-
nik pravice uporabe vpisana
bivša občina Šmarje pri Jel-
šah, vpisati pa se želi zdravi-
liški holding. Trdijo, da je bil
dom leta 1973 prodan zdra-
vilišču, pisne dokumentacije
ni nikjer, imajo pa priče.
Šmarski občinski svet vztra-
ja pri pisni dokumentaciji.
BRANE JERANKO
Rogaške vrelce
so prodali Kolinski
Razrešitev generalnega direktorja Križana — Ali preostanku
zdravilišča res znova grozi stečaj?
Rogaške vrelce d.o.o., del
Holdinga Zdravilišča Roga-
ška Slatina, so prejšnji petek
prodali, direktorja Holdin-
ga, Francija Križana (ki se s
prodajo ni strinjal), pa po hi-
trem postopku razrešili. Za
dobrih 10 milijonov tolarjev
je vrelce kupila ljubljanska
Kolinska, za novega direk-
torja Holdinga pa so imeno-
vali Borisa Ojstrška.
Vrednost naložbe Kolin-
ske v Rogaške vrelce znaša
sicer, vključujoč dokapitali-
zacijo, 15,5 milijona tolarjev.
Podjetje se bo po novem ime-
novalo Kolinska-Rogaški
vrelci d.o.o., njegov direktor
pa ostaja Božo Kolar. Pred-
stavniki Kolinske, pomemb-
nega prehrambenega podjet-
ja, so na petkovi tiskovni
konferenci v Ljubljani napo-
vedali za prihodnjo petletje
približno 40 odstotkov večjo
prodajo mineralnih vod. V
vrelcih, ki zaposlujejo 118
ljudi, nameravajo to število
tudi obdržati.
V petek zvečer pa smo v
uredništvo prejeli tudi Spo-
ročilo za javnost, ki ga je
Zdravilišče Rogaška poslalo
iz svojega ljubljanskega
predstavništva. Po mnenju
Francija Križana, (do prete-
klega tedna generalnega di-
rektorja Holdinga), pomeni
prodaja Rogaških vrelcev
začetek konca blagovne
znamke Zdravilišča Roga-
ška, saj so bUi vrelci mine-
ralne vode večstoletno goni-
lo razvoja zdravilišča ter
njegove okolice. Križan je
postal generalni direktor ju-
lija letos. Potem ko se s pro-
dajo Rogaških vrelcev ni
strinjal ter je podpis pogod-
be odklonil, ga je skupščina
Sklada RS za razvoj po hi-
trem postopku razrešila in
imenovala novega direktor-
ja, Borisa Ojstrška. Ta je po-
godbo o prodaji Rogaških
vrelcev podpisal že naslednji
dan, je zapisano v Sporočilu
za javnost. Zakaj takšna na-
glica Sklada RS za razvoj,
vedo le tisti, ki so postopek
prodaje vodili, sporoča pred-
stavništvo zdravilišča. »Še
posebej je čudno zaradi tega,
ker sta vodstvo Holdinga in
uprava ZHT pripravila revi-
diran program sanacije (ob-
stoječi je bil sprejet s strani
Sklada RS za razvoj dne 30.
8. 1995 in je še vključeval
prodajo vrelcev), s katerim je
jasno nakazana pot k rešitvi
sistema tudi brez prodaje
Rogaških vrelcev kot dela
holdinga Zdravilišča Ro-
gaška.«
V Sporočilu za javnost
opozarjajo še na uspešno
prisilno poravnavo, v sode-
lovanju med vodstvom Hol-
dinga ter Skladom RS za^
razvoj, ki je postal lastniMJ
Holdinga z letošnjim novinfl
letom. »Po zadnjih analizah
namreč sanacije preostanka
sistema zdravilišča ni mogo-
če izpeljati, če se vrelci pro-
dajo. To pa pomeni za preo-
stanek zdravilišča, še pose-
bej za delniško družbo ZHT,
ponovno grožnjo stečaja.«
BRANE JERANKO
100 let šolstva v Braslovčah
Učenci Osnovne šole Bra-
slovče so ob 190-lctnici šolstva
v tem kraju pripravili dan od-
prtih vrat za starše.
Bilo je pestro in zanimivo,
saj so učenci v tem projektu
ustvarjali po interesnih skupi-
nah na področju kulture, zgo-
dovine, športa, naravoslovja in
prometa. Pripravili so sloves-
nost ob odprtju čitalnice in
razširjene knjižnice. Razstava
Moje prvo berilo, Marjana Ma-
rinška, je popestrila prijetne
popoldneve na šoli, odprta pa
bo do konca januarja. Na raz-
stavi je strnjen prikaz beril od
Primoža Tiubarja do današ-
njih dni.
Sredstva za knjižnico in či-
talnico so prispevali Pohištve-
na industrija Garant Polzela,
ZISD Žalec in šola Braslovče z
lastnimi sredstvi. Nad 400 ur
prostovoljnega dela so opravili
krajani Braslovč, delavci Ga-
ranta in šole. Vsem se je na
slovesnosti zahvalil ravnatelj
šole Emil Ribič (na sliki) ob
otvoritvi razširjene knjižnice
in čitalnice.
Osrednja prireditev ob 190-
letnici šolstva v Braslovčah bo
marca prihodnje leto.
T. TAVČAR
it. 52. - 28. december 1995
7
VROČA TEMA
Kraljestvo brez sindikata
Zaostreni odnosi med zaposlenimi ¥ rogaškem hotelu Donat, vodstvom hotela In upravo Dadasa
Skupna pot zaposlenih v ro-
gaškem hotelu Donat z novim
lastnikom. Poslovnim siste-
i0om Dadas d.d. Maribor, se je
načela izjemno lepo. Vodstvo
je za delavce pripravilo spre-
jem in se posebej zahvalilo
sindikalnim zaupnikom za nji-
hovo dotedanje delo. Skupna
sreča se je po nekaj mesecih
očitno razblinila.
Na podlagi sporazumne od-
povedi v ZdraviUšču Rogaška
so pričeli delavci s svojim de-
lom v Dadasu 1. marca 1995. S
pogodbami o zaposlitvi so bili
razporejeni na ista delovna
mesta, kot so jih pred tem
opravijaU v ZRS Hotel Donat.
&prav ni bU podpisan spora-
zum o prehodu delavcev iz ene
družbe v drugo, so bili delavci
izredno zadovoljni s svojim
položajem in odnosom vod-
stva.
Septembra 1995 se je po po-
datkih sindikata hotela Donat
na oglasni deski v hotelu poja-
vila podjetniška kolektivna
pogodba, s katero naj bi se
uredile medsebojne pravice in
odgovornosti delavcev ter de-
lodajalca, ki ga je enostransko
potrdila uprava družbe, po
mnenju delavcev pa bi jo mo-
rala  podpisati  predstavnika
delodajalcev in delojemalcev.
Vodstvo je reagiralo tako, da
je pogodbo brez pojasnila
umaknilo, 5 tem pa zanikalo
obstoj sindikata, Id je bil v ti-
stem času organiziran kot sin-
dikalna skupina v sindikatu
ZdraviUšča Rogaška.
27. septembra so delavci
prejeli sklepe o razporeditvi
na delovno mesto izdane na
podlagi TZDR in nepodpisane
podjetniške kolektivne pogod-
be, na kar je na podlagi poo-
blastil 17 članov sindikata
ugovarjala pravna služba ob-
močne organizacije sindikata.
7. oktobra so delavci prejeli
drugi sklep o razporeditvi, iz-
dan na podlagi TZDR in pra-
vilnika o sistematizaciji delov-
nih mest za sektor gostinstvo
in turizem. 16. oktobra pa so
zaposleni dobili še tretje skle-
pe o razporeditvi, izdane na
podlagi KPD GIT Slovenije, s
katerimi so razveljavili vse
prejšnje sklepe o razporeditvi.
Tudi tem sklepom je ugovarja-
la pravna služba v imenu 17
delavcev.
Nagrada za poslušne
v začetku novembra je Ho-
tel Donat poslal pomočnici ge-
neralne direktorice Stanki
Osterc ter odvetniku Aleksan-
dru Cmoku dopis zli podpisi
o odstopu od tožbe na sodišču.
Ko se je vodstvo sindikata po-
govorilo s posamezniki, so
med drugim ugotovili, da je
odstop od tožbe na sodišču
pripravil in zapisal direktor
Hotela Donat Roman Jan, 11
članov sindikata pa je bilo s
strani direktorja hotela prisi-
ljeno podpisati dokument, si-
cer naj bi dobili delavske knji-
žice oziroma jim je bila ob-
ljubljena stimulacija, če bodo
od tožbe odstopih.
Naslednje, kar je razburilo
zaposlene v hotelu, je bilo za
en dan pomaknjeno izplačilo
novembrskih plač, poleg tega
pa je bilo iz plačilnih list raz-
vidno, da je bila delavcem Ho-
tela Donat izplačana božični-
ca v obliki regresa za malico v
višini 10.000 tolarjev. Vendar
pa božičnice ni dobilo 16 de-
lavcev, ki so ugovarjali skle-
pom vodstva, članom sindika-
ta pa ni bila obračunana sindi-
kalna članarina.
Poleg tega imajo ljudje v le-
tošnjem letu močno presežen
povprečni tedenski fond ur.
Delavcem, ki so v dogovoru z
nadrejenimi koristili višek ur.
je bila obračimana odsotnost z
dela zaradi koriščenja letnega
dopusta. Tako so delavci več
ali manj izkoristili letni do-
pust, ki bi lahko v skladu z
zakonodajo prenesli v leto
1996.
Kaplja čez rob v medseboj-
nih odnosih se je očitno prelila
čez rob tudi 12. oktobra, ko je
direktor hotela Donat Roman
Jan zahteval uvedbo disciplin-
skega postopka proti sindikal-
nemu zaupniku Marjanu Per-
koviču, 21. novembra je temu
sledil suspenz sindikalnega
zaupnika in konec novembra
še odločba disciplinske komi-
sije - prenehanje delovnega
razmerja. Marjan Perkovič je
trenutno v bolniškem staležu
zaradi stresa, ki ga je kot je
zapisal sindikat doživel ob ši-
kaniranju delodajalca zaradi
aktivnega sindikalnega delo-
vanja.
Zaradi vsega tega sindikat
hotela ugotavlja, da so medse-
bojni odnosi med delavci, di-
rektorjem hotela in vodstvom
družbe na izredno nizki ravni.
Komuniciranje obeh strani
poteka preko direktorja hote-
la, ki vsakodnevno pod prisilo
in brez posluha za probleme
zaposlenih uveljavlja interese
delodajalca. Poleg tega vod-
stvo ni sprejelo pobud sindi-
kata, da se odnosi uredijo, de-
lavcem pa niti niso poznani
dokvunenti, ki urejajo njihova
delovna razmerja in pravice
ter odgovornosti.
15. decembra naj bi se de-
lavci pogovarjali z vodstvom
hotela in družbe Dadas, sreča-
nje je generalna direktorica
Dadasa Danila Sadar odpove-
dala zaradi neodložljivih ob-
veznosti in predlagala sesta-
nek takoj po novem letu. Ker
se delavci bojijo, da bodo vod-
stvo tudi takrat zadržale ne-
odložljive obveznosti, so se že
obrmli na območni sindikat,
sindikat dejavnosti ter repu-
bliškega in šmarskega inšpek-
torja za delo. Po informacijah
iz območnega sindikata Celje
so se pred dnevi poskušali po-
govoriti z delavci, vendar jim
vodstvo hotela tega ni dovolilo
in po več kot enotirnih pogaja-
njih v avli hotela zagrozilo tu-
di s policijo. Generalna direk-
torica Dadasa Danila Sadar
pa je po besedah enega izmed
predstavnikov območnega sin-
dikata neuradno jasno pove-
dala, da v njenem kraljestvu ni
prostora za sindikat.
IRENA BAŠA
RTV naročnina
poskočila
LJUBLJANA, 21. de-
cembra (Republika) - Vla-
dajo dala soglasje k devetod-
stotnemu zvišanju RTV na-
ročnine, ki bo višja od 1. ja-
nuarja. Obravnavala je tudi
poročilo o prestrukturiranju
Mednarodnega centra za pod-
jetja v javni lasti. Finančna in
pravna revizija v centru sta
pokazali na pomanjkljivo ure-
jenost delovnopravnih razme-
rij . Ugotovila je tudi, da zavr-
nitev predloga o lastninjenju
objekta, v katerem je center,
zavira prizadevanja za uredi-
tev razmerij med Slovenijo in
to ustanovo, zato bo vlada
predlagala ustrezen zakonski
akt.
Preveč
certifikatov?
LJUBLJANA, 21. decem-
bra (Republika) - Štiriindvaj-
set družb za upravljanje poob-
laščenih investicijskih skladov
je v imenu 1,2 milijona delni-
čarjev državnemu zbom posla-
lo poziv, da zagotovi enakopra-
ven položaj tistih državljanov,
ki so certifikate vložili v ome-
njene družbe glede na tiste, ki
so jih vložili neposredno v pod-
jetja Družbenega premoženja,
namenjenega za lastninjenje s
certifikati je namreč manj, kot
je vrednost izdanih lastniških
certifikatov. 2^o menijo, da bi
morala država pojasniti, kako
bo zagotovila obseg premože-
nja, izoiačoi z zneskom zbra-
nih certifikatov. To naj bi stori-
la z možnostjo lastninjenja dr-
žavna premožcnjakot so ban-
ke, Telekom...
Novi
predsednik
uprave Tarna
MARIBOR, 22. decem-
bra (Delo) - Upravni odbor
Tarna je razrešil staro, upravo
in potrdil novega predsedni-
ka uprave, ki bo hkrati man-
datar nove uprave. Novi pred-
sednik je ptujski podjetnik
strojni inženir Janez Lah, kar
je v Mariboru izzvalo veliko
začudenje.
Nižji prispevki
LJUBLJANA, 22. de-
cembra (Dnevnik) - Sloven-
ska vlada je s sprejetjem no-
vega usklajenega predloga
proračuna za prihodnje leto
sprejela tudi razbremenitev
gospodarstva Prispevki naj bi
bili nižji za 2,7 odstotne toč-
ke, poraba v celoti pa bo manj-
ša za 6 odstotkov. S tem naj
bi slovenskemu gospodarstvu
pomagali znižati obremenitve,
ker bo sicer na tujem trgu po-
vsem konkurenčno.
Premier
nezadovoljen
LJUBLJANA, 22. de-
cembra (Večer) - Premier
dr. Janez Drnovšek seje po-
govarjal s člani Ekonomsko-
socialnega sveta in jim pred-
stavil osnove državnega pro-
računa za prihodnje leto, raz-
bremenjevanje gospodarstva
in politiko plač. Na koncu je
bil razočaran nad odgovori
delodajalcev, češ daje zniža-
nje prispevne stopnje nekak-
šen bonbonček. Izrazil je upa-
nje, da prihodnje leto ne bo le-
to stavk, saj bi bilo neodgo-
vorno, ponovno vzpostavlja-
nje ravnotežja pa drago.
»Spustite se na tla, gospodje!«
¥ Radečah nočelo podpisati novega dogovora z LaščanI — Odnosi so slabši kot kdajkoll doslej
Zaradi izplačila obresti in prvič le-
tos tudi glavnice občinskih obveznic,
gre za okrog 150 milijonov tolarjev,
ima občina Laško več kot 70 milijonov
tolarjev proračunskega primanjkljaja.
V skladu z 29. členom zakona o finan-
ciranju občin je sicer upra\'ičena do
dodatne finančne izravnave, s katero
bi pokrila proračunsko luknjo, vendar
v Ljubljani želijo, da občini Laško in
Radeče najprej podpišeta sporazum o
delitvi obveznosti, nastalih z dolgo-
ročno zadolžitvijo bivše skupne ob-
čine.
Na prvi pogled je zahteva ministr-
stva za finance dokaj preprosta in
enostavno izvedljiva, vendar so se od-
nosi med Laščani in Radečani v zad-
njih tednih zopet precej zapletli. Ja-
bolko spora je zopet (oziroma še ved-
no) nova zgradba radeškega zdrav-
stvenega doma, za katerega v Laškem
menijo, da se njih sploh ne tiče in da
niso dolžni pokriti za več kot 30 mili-
jonov tolarjev dolga do graditelja, v
Radečah pa ugotavljajo, da je dom
pravzaprav laški, ker da ustanovitelj-
skih pravic namenoma še niso hoteli
prevzeti nase. Občina Radeče je spo-
razum o tem, v kakšnem razmerju si
bosta občini razdelili obveznosti iz
obveznic sicer pripravljena podpisati,
vendar le pod pogojem, če bo občina
Laško pokrila večino dolga, ki je na-
stal pri gradnji doma. Laščani na
takšne pogoje, ki se jim zdijo povsem
nelogični in zelo izsUjevalski, ne pri-
stajajo.
Kot smo že poročali, sta se župana
Peter Hrastelj in Janez Zahrastnik
skupaj s sodelavci sestala 16. novem-
bra in takrat sta obe strani ocenili, da
so bili v dogovorih o pripravah na
delitveno bilanco doseženi pomembni
koraki naprej. Zakaj torej zopet po-
slabšanje odnosov med občinama?
Peter Hrastelj pravi, da se je zaplet-
lo takoj po novembrskem sestanku,
saj so v Radečah, kjer je pogovor pote-
kal, naredili zapisnik, v katerem so
bili sklepi zapisani drugače kot so bili
dogovorjeni. Laščani seveda tega niso
hoteli podpisati. Še zlasti zato ne, ker
So menili, da so Radečanom že dovolj
popustili s tem, ko so nase prevzeli več
obveznosti kot pa so dolžni. Knjigo-
vodsko je namreč dokazano, da bi mo-
rali Radečani prevzeti nase 17 odstot-
kov obveznosti iz obveznic, vendar so
v Laškem pristali na razmerje 88:12.
Poleg tega so se tudi odločili, da bodo
v celoti prevzeli nase še drugo dolgo-
ročno zadolžitev bivše občine, to je
subvencioniranje obresti za posojila,
najeta za izgradnjo telefonskega
Omrežja. In to samo zato, da bi z Ra-
dečani podpisali sporazum. Ker v Ra-
dečah nobene od predlaganih rešitev
niso hoteli sprejeti, in so vsakokrat
kot pogoj za podpis dogovora postav-
IjaU zdh-avstveni dom, so Laščani za
mnenje prosili še nekatera ministr-
stva, skupaj z Radečani pa so se prejš-
nji torek pogovarjali še z ministrom
Lojzetom Jankom in s Slavkom Te-
kavčičem iz ministrstva za finance.
Upali so, da bodo s pomočjo predstav-
nikov države le rešili problem financi-
ranja obveznic in s tem tudi svoj pro-
račun, vendar so se tudi pogovori v
Ljubljani končali neuspešno.
Ponovni spori in pranje
umazanega perila
" »Zopet smo se kregah in prali uma-
zano perilo,« ocenjuje sestanek župan
Peter Hrastelj, »čeprav so minister
Janko in predstavniki finančnega mi-
nistrstva apelirjili na nas, naj vendar-
le poiščemo skupni dogovor. Ko sem v
torek ugotovil, da dogovora o pravza-
prav že dogovorjenem razmerju ne
bomo podpisali, sem predlagal, da bi
naša občina v celoti prevzela nase vse
obveznosti iz obveznic, vendar so po-
vedah, da to ne bi bilo mogoče. Zato
sem prosil, naj finančno ministrstvo,
če z Radečani ne bomo dosegli spora-
zuma, z dodatno finančno izravnavo
pokrije vsaj naših 88 odstotkov obvez-
nosti. Mi bi jim kot zagotovilo, da bo
denar res porabljen tako kot mora bi-
ti, poslali akceptni nalog. Občina na-
mreč ne more biti v rdečih številkah.
Nimamo več denarja niti za ogrevanje
osnovnih šol in vrtcev. V Ljubljani so
vztrajali, naj občini vendarle podpiše-
ta dogovor. Da bi bil pristanek Rade-
čanov lažji, je gospod Tekavčič celo
namignil, da bo na ministrstvu za fi-
nance 1. januarja gotovo nekaj neraz-
porejeneii sredstev in da bo ministr-
stvo, če so problemi res tako pereči,
gotovo pomagalo pokriti dolgove no-
vega zdravstvenega doma, nekaj de-
narja pa se lahko nadejajo tudi od
ministrstva za zdravstvo. Radečani so
to kar presUšali, namesto da bi z od-
prtimi rokami zagrabili ponujeno
možnost. Zelo pomembna je bila tudi
Tekavčičeva ugotovitev, da občina
Laško po zaključnem računu za leto
1994 ne izkazuje prav nobenih zadol-
žitev. Zato zame vprašanje, kdo je in-
vestitor in kdo je ustanovitelj rade-
škega zdravstvenega doma, sploh ni
sporno. Občina Laško je z novograd-
njo povezano samo toliko, kolikor je
zanjo dala denarja iz proračuna, torej
je bila le sovlagatelj. Če so Radečani
pravi možje bi se morah spomniti.
predvsem pa držati dogovora izpred
nekaj let, ko so rekli, da bodo zgradili
nov zdravstveni dom, kako, pa naj se
Laščanov ne tiče. Prepričan sem, da bi
vsi dolgovi za dom bih pokriti že juhja
letos, če bi Radečani sprejeU naš ta-
kratni predlog, ki pa so ga odločno
zavrmli. Tako kot odločno zavračajo
vsak nov predlog, ki pride iz naše ob-
čine. Po drugi strani pa imam infor-
macije, da občina Radeče prodaja eno
etažo novega zdravstvenega doma. To
pomeni lahko le to, da nas hočejo Ra-
dečani prepeljati žejne preko vode, saj
na vsak način hočejo, da jim mi plača-
mo dolgove, oni pa bodo pri tem še
nekaj zaslužili.«
Laško popušča, Radečani
vztrajajo
Ker so v Laškem na vsak način žele-
h, da bi se občini vendarle zediniU
glede dehtve obveznosti bivše skupne
občine, so minulo sredo zopet poslali
Radečanom v podpis dogovor, v kate-
rem je pisalo, da bi si občini obvezno-
sti iz obveznic razdeUU v že dogovor-
jenem razmerju 88:12, občina Laško
pa bo sama prevzela obvejuiosti za
telefonijo. Poleg tega so jim vsem do-
sedanjim nesporazumom navkljub
ponudili še 10 milijonov tolarjev za
zdravstveni dom, ki bi jih poslali do
31. decembra, vsota pa bi bila kasneje
predmet delitvene bilance. Ponujeni
dogovor so istega dne obravnavali na
seji občinskega sveta Radeče, vendar
se tako župan Janez Zahrastnik kot
svetniki s predlagano vsebino nikakor
niso strinjali. Pogovor v Ljubljani so
ocenili kot popolnoma neuspešen, ra-
zlage ministrstva za finance pa kot
meglene. Zato so v četrtek poslali v
Laško predlog novega dogovora, v ka-
terem se z razdelitvijo obveznosti iz
obveznic sicer strinjajo, zahtevajo pa,
da občina Laško za zdravstveni dom
plača 29,5 milijona tolarjev. Naključje
je hotelo, da je tega dne zasedal tudi
laški občinski svet, ki pa je nov pred-
log Radečanov odločno zavrnil. Svet-
niki so menili, da sosedje v svojem
izsiljevanju že nekohko pretiravajo,
župan Hrastelj pa je bil prepričan, da
se Radečani norčujejo iz Laščanov.
Občinski svet je tudi ugotavljal, da
Laško ni krivo za dolgove zdravstve-
nega doma, ki so po njihovem nastali
predvsem zato, ker je novogradnja
dvakrat večja od dovoljenih normati-
vov. Glede na število prebivalcev bi
namreč dom v Radečah lahko meril le
okrog 600 kvadratnih metrov in nika-
kor 1400 kvadratov kot jih meri de-
jansko. Svetniki so zahtevali, da se iz
zadnjega dogovora, predlaganega ob-
čini Radeče, izbriše 10 milijonov to-
larjev, ki jih je laški župan pravza-
prav na lastno pest, brez vedenja ob-
činskega sveta in le v dogovoru s
predsednikom sveta Matevžem Kolar-
jem, ponudil Radečam.
Konec prejšnjega tedna sta si občini
prenehali dopisovati, župan Hrastelj
pa je v petek ministrstvu za finance
poslal zahtevp, naj občini Laško kljub
temu, da z Radečani ni podpisala spo-
razvima, do konca leta zagotovi sred-
stva dodatne finančne izravnave in si-
cer za tisto vsoto, za katero so se v
Laškem obvezali, da jo bodo pokriva-
U. Laščani pričakujejo, da bodo denar
dobUi, saj jih država ne more in po
zakonu tudi sme pustiti v rdečih šte-
vilkah. Svoje trenutne težave bodo to-
rej rešiU.
Kako se bodo odnosi
razvijali naprej?
v Radečah pravijo, da bodo vztraja-
h pri svoji zahtevi, četudi so pogoji za
delo v starem zdravstvenem domu iz-
jemno kritični. »Če smo bili doslej
revni, bomo pač revni še nekaj časa,«
je zadnje neuspele dogovore komenti-
ral predsednik občinskega sveta Mat-
jaž Han, eden od svetnikov pa je zatr-
dil, da bodo Radečani sprožih ustavni
spor, če bo država kljub nepodpisane-
mu sp>orazumu poslala Laščanom
sredstva dodatne finančne izravnave.
»Bojim se, da se bomo začeli še bolj
sovražiti in bomo namesto dobrih so-
sedskih odnosov postavih med obči-
nama visoke ograje,« pravi župan
Hrastelj. »Nekdo ni sposoben, a ne
vem, kdo. Boli me, ker med nami in,
Radečami ni prav nobenega zaupanja.
Nisem pričakoval, da se bodo odnosi <
med občinama tako poslabšali. Res-
nično želim, da zopet sedemo za skup-
no mizo in se dogovorimo, vendar ne
tako kot doslej. V Laškem ne moremo
večno nekaj ponujati, dobivati pa le
ultimate. Zelo daleč smo od razdelitve
premoženja in zelo dvomim, da bomo,
če bodo stvari tekle tako naprej, pro-.
blem rešili v mojem mandatu. Se v
naslednjem ga ne bomo. Ob vsem pa
moram povedati, da v Laškem še ni-
smo vrgU zadnjega aduta, to je denar-
ja, ki so ga Radeče dobile na račim
izgradnje hidroelektrarne Vrhovo.
Gre za zelo veliko vsoto, nekaj milijo-
nov nemških mark, od katere pa v
Laškem nismo videU niti prebite pare.
Bomo tudi ta denar deUli v razmerju
88:12? Neprijetno mi je postavljati
takšno vprašanje, vendar gospodje,
spustimo se na realna tla.«
JANJA INTIHAR
Sff. 52. - 28. december 1995

ANKETA
8
Tri drobne želje
naših županov
župani s Celjskega so povedali, kaj želijo svojim občanom v novem letu
Beno Podergajs, župan obči-
ne Vojnik:
»Za leto 1996 si želim, naj
ljudje spoznajo, kako po-
membni so dobri medsebojni,
sosedski in obče človeški od-
nosi. Vrednote iz teh medse-
. bojnih odnosov bi nadgrajeva-
le življenje v naši občini.
V občinski upravi in občin-
skem svetu, si želim, naj ima-
mo vedno pravi občutek za
pravilno razporejanje vrednot,
ki jih imamo v rokah. Tako
bomo lahko največ ponudili
našim občanom.
Kljub vsem obveznostim pa
si žeUm najti utrinke zadovolj-
stva zase.«
Jurij Malovrh, župan občine
Šentjur:
»Moja največja želja je, da
bi bil dom upokojencev v
Šentjurju zgrajen, vsaj po
gradbeni plati, v letu 1996.
Zaradi dolgoletnih želja obča-
nov šentjurske občine, pred-
vsem v južnem delu, si prav
tako želim, da bi čimprej zaz-
vonili tudi njihovi telefoni,
zlasti, ker je bil njihov lastni
prispevek zelo velik. Tretja že-
lja pa je, da bi kakovostna vo-
da iz Hrastja pritekla že v letu
1996 in da bi je bilo deležnih
čimveč občanov iz južnega ter
severnega dela občine.«
Marjan Drofenik, župan ob-
čine Podčetrtek:
»Kot župan občine Podčetr-
tek si zelo želim, da bi bilo leto
1996 v vseh pogledih mimo,
tudi brez naravnih ujm, ki ob-
čane vselej hudo prizadenejo.
ŽeUm, da bi bil politični polo-
žaj v Sloveniji vunirjen, stabi-
len ter bi se bolj osredotočili
na reševanje razvoja države.
Tudi to, da bi bolj upoštevali
zahodnoevropska demokratič-
na merila. Poglavitna želja pa
je zdravje, sreča ter osebno za-
dovoljstvo vsakega občana.«
Martin Mikolič, župan obči-
ne Rogatec:
»Tudi v prihodnjem letu si
želim prav tako dobro sodelo-
vati z občani in občinskim sve-
tom, kar je pogoj za vsestran-
ski napredek naše nove obči-
ne. Ena od želja je, da bi drža-
va imela za obmejno in demo-
grafsko ogroženo občino še več
posluha. Prepričan sem, da ga
bo tudi imela, saj so nam že
letos deloma prisluhnili. To je
tudi pogoj, da se lahko določe-
ni projekti sploh udejanijo.
Vsem skupaj želim v letu 1996
veliko osebnega zadovoljstva,
predvsem miru.«
Božo Sok, župan občine
Kozje:
»V letu 1996 si želim pred-
vsem dobre odnose med obči-
no ter občani, zlasti v sodelo-
vanju preko krajevnih skup-
nosti in SPT-Kozjanskim par-
kom. Po začetnem vprašljivem
medsebojnem odnosu zaklju-
čujemo leto v upoštevanja
vrednem sodelovanju, kar bi
še vnaprej učvrstili, da bomo
skupaj skrbeli za nadaljnji,
usklajeni razvoj naše podežel-
ske občine. Čaka nas precej
dela v zvezi z ohranitvijo či-
stega okolja, kar je seveda po-
gojeno z urejeno komunalno
infrastrukturo. Tako si želim
čimprej pridobiti ustrezne
podlage ter posamezne projek-
te, da se lahko takoj lotimo
tudi bolj vidnega dela. V letu
1995 smo končali šolska pri-
zidka pri osnovnih šolah v
Kozjem in Lesičnem ter odprli
tudi športno dvorano v Lesič-
nem. Sedaj je še bolj očitna
stiska v otroškem vrtcu v Koz-
jem, tako da si želim čimprejš-
njo širitev vrtca. Z vsemi temi
pridobitvami na področju var-
stva in izobraževanja bi nato
dosegli primerni standard.«
Mag. Branko Kidrič, župan
Rogaške Slatine:
»Z zadovoljstvom vlagamo
vse moči in znanje v delo,
usmerjeno k razvoju in lepši
prihodnosti občine Rogaška
Slatina. Želim, da tudi v pri-
hodnje občani zaupajo nam in
našemu delu. Rad bi, da stopi-
mo skupaj, združimo naše že-
lje in cilje, tako bomo močnej-
ši, rezultati dela bodo še večji,
uspešnejši. Najlepše želje v le-
tu 1996 so namenjene našim
občanom - naj jih vse dni v
novem letu spremlja sreča, ve-
selje in vse tisto, kar nam bo
naredilo življenje svetlo,
lepo.«
Profesor Milan Dobnik, žu-
pan občine Žalec:
»V letu 1996 si želim, da bi
rešili problem deponiranja ko-
munalnih odpadkov, sanirali
čistilno napravo v Kasazah in
oddali zemljišča ter s tem za-
čeli graditi obrtno cono Ar-
novski gozd. Vprašanje depo-
niranja in odvoza komunalnih
odpadkov prizadene približno
70 odstotkov prebivalcev naše
občine. Teže problema bi se
zavedali šele tedaj, ko bi za
nekaj časa zastal odvoz od-
padkov. Vsekakor je treba raz-
širiti tudi krog ljudi, ki jim
organizirano odvažajo odpad-
ke, ker bo s tem v precejšnji
meri rešeno vprašanje divjega
odlaganja odpadkov, kar je ze-
lo velik ekološki in kulturni
problem. Slabo delo čistilne
naprave s svojim smradom
prizadeva sicer samo nekaj
100 prebivalcev, vendar me-
nim, da je smrad, ki se širi iz
čistilne naprave noč in dan
mnogo večja težava, kot če se
moraš enkrat ali dvakrat na
dan peljati po slabši cesti.
V obrtni coni bo dobilo delo
nekaj 1000 ljudi, povečali se
bodo dohodki občine in gospo-
darska aktivnost. Zato je po-
membno čimprej začeti z
gradnjo, da bo možno izkori-
stiti pozitivne učinke izgrad-
nje avtoceste.«
Srečko Meh, župan mestne
občine Velenje:
»V novem letu si želim, da bi
sprejeli premoženjsko delitve-
no bilanco med novonastalimi
občinami. Naslednja želja je,
da bi bile pristojnosti med dr-
žavno upravo in občino na-
tančno razmejene ter da bi
imeli jasne izvedbene predpise
o oblikovanju občinske upra-
ve. Želim si tudi takšno višino
dovoljene porabe, ki bo vsem
občinam omogočila enak stan-
dard in možnost razvoja na
lastnih virih.«
Bogdan Menih, župan obči-
ne Šoštanj:
»Želim si, da bi lahko obča-
nom izpolnili vse potrebe, ki
jih imajo in ki jih mora zanje
urediti naša nova občina. Že-
lim, da bi država bolj kot do-
slej izpolnjevala svoje obvez-
nosti do novih občin, pred-
vsem pa naj bi občinam pri
konstituiranju pomagala z jas-
no zapisanimi zakoni in tako
razrešila marsikatero nedore-
čenost lokalne reforme. Obe-
nem upam, da bo naša občina
uspešno delovala po meri ob-
čanov, ki jim vsem skupaj is-
kreno želim obilo zdravja, sre-
če in uspehov.«
Jože Čakš, župan občine
Šmarje pri Jelšah:
»V prihajajočem letu 1996
želim vsem občanom šmarske
občine veliko moči pri iskanju
in uresničitvi skupnih intere-
sov za razvoj in napredek ob-
čine. Veliko strpnosti in razu-
mevanja pri dogovorih o novih
investicijah, ki bodo v prid
vsem občanom. Želel bi, da bi
v prihodnjem letu začeli z
gradnjo prizidka k telovadnici
k osnovni šoli Šmarje, uredili
telefonijo v krajevni skupnosti
Sv. Štefan, zgradili pločnik v
šentviški ravnini, obnovili ce-
sto Mestinje-Sladka Gora, na-
peljali javno razsvetljavo v ti-
ste predele naselja Šmarje,
kjer so ulice še v temi, nadalje-
vali z urejanjem centra Šmarja
in prometnega režima v kraju,
asfaltirali krajevne ceste in
uredili nekaj problematičnih
vodovodnih napeljav, poma-
gali pri nakupu gasilskega vo-
zila v Šmarju in seveda izpe-
IjaU še veliko drugih investicij
in programov, ki so prisotni na
terenu.«
Ivan Rakun, župan občine
Šmartno ob Faki:
»Vsem občanom v Šmart-
nem ob Paki želim vesele no-
voletne praznike, predvsem pa
zdravja in uspehov polno leto
1996. Enake želje voščim vsem
občanom v sosednjih občinah
kot tudi njihovim županom in
se obenem nadejam dobrega in
plodnega sodelovanja z njimi «
Anka Rakun, županja obči-
ne Ljubno:
»Želim si, da bi v prihod-
njem letu vsi ljudje videli čim
več >svetlobe<, zaupali v lastno
ustvarjalnost ter uporabljali
zakone o ljubezni. Vse te vred-
note zagotovo prinašajo srečo.
Živeti s temi mislimi in iskre-
nimi željami je moje življenj-
sko vodilo in moja sreča.«
Jakob Presečnik, župan ob-
čine Mozirje:
»V naslednjem letu si želim
predvsem tega, da bi brez pre-
hiiHih strpsnv in ra^nrtii raz-
delili premoŽenje med novo-
nastale občine. Nadaljevali
bomo s pripravami na po-
membne investicije na področ-
ju negospodarstva, infrastruk-
ture in malega gospodarstva.
Občanom želim zdravja in za-
dovoljstva, da bodo lahko
uspešno ustvarjali. Mladi naj
si nabirajo ustrezna znanja,
starejši pa naj se kar najbolje
počutijo v jeseni svojega živ-
ljenja.«
Jože Košir, župan občine
Zreče:
Vsem podjetnikom, obrtni-
kom, kmetom, delavcem v in-
dustriji in turizmu v občini
Zreče želim obilo dela in velik
zalogaj dobička pri poslovanju
v letu 1996. Leto 1996 naj bo
mimo, s čim manj gospodar-
skih pretresov. Želim, da bo-
mo zastavljeni razvojni pro-
gram občine Zreče na vseh po-
dročjih res izpolnili.
V imenu občine Zreče in v
svojem imenu želim občanom
naše občine, vsem sosedom in
bralcem Novega tednika vese-
le novoletne praznike. V letu
1996 pa se vam naj izpolnijo
vse tiste želje, ki vam osebno
največ pomgjujo. ^ ^
Toni Rifelj, župan občine
Ck>raji Grad:
»Ob prihajajočem novem le-
tu želim občankam in obča-
nom Gomjega Grada in tudi
vsem ostalim ljudem obilo
zdravja, zadovoljstva in oseb-
ne sreče. Enako želim župa-
nom v Sloveniji, v upanju, da
bo novo leto vsem skupaj pri-
neslo želene rezultate. Mimo
nas drsijo trenutki, kot slutnja
sreče. Samo najbolj dragocene
ujamemo. In prav trenutki, ki
si jih zapomnimo, so naše živ-
ljenje.«
Mirko Zamemik, župan ob-
čine Luče:
»Moje tri novoletne želje so
naslednje: cesta v Luče, cesta
na Pavličevo sedlo in več de-
narja v občinskem proračunu.
Tega si želim kot župan, dmgo
pa so osebne želje, ki so v živ-
ljenju vsakogar na prvem me-
stu. Veliko zdravja in osebne-
ga zadovoljstva želim vsem
občanom.«
Nadaljevanje prihodnjič
it. 52. - 28. december 1995
9
DOGODKI
Poldrugo stoletje železne ceste
Ob 150'letnlcl Južne železnice Uitil premočila Cella
Na zadnjem zasedanju so celjski
svetniki potrdili predlagane aktiv-
nosti za praznovanje 150-letnice
Slovenskih železnic, katere osred-
nja slovesnost bo 1. junija prihodnje
leto v mestu ob Savinji. V Celju
bodo iz občinskega proračuna za
ureditvena dela, hkrati pa tudi pri-
reditve in promocijo mesta, zagoto-
vili 12 milijonov tolarjev.
»V zgodovino slovenske dežele je
vpetih več mejnikov, ki ponazarjajo
in dokazujejo povezovalne procese
z zahodnoevropskim prostorom.
Eden takšnih je dograditev železni-
ške poti od Gradca na avstrijskem
Štajerskem do Celja na slovenskem
Štajerskem, s čimer je bil leta 1846
uresničen prvi del tedaj veličastne-
ga projekta železniške povezave
med Dunajem in Trstom, imenovan
Južna železnica,« so v uvod zapisali
predlagatelji gradiva o aktivnostih
ob praznovanju 150-letnice sloven-
ske železnice. Natančno 2. jimija
1996 namreč mineva 150 let od ča-
stitljivega dogodka, ker pa ne gre
zgolj za slovenski dogodek, so se v
Slovenskih železnicah odločili, da
praznovanja zastavijo širše, na
mednarodni ravni.
Osrednja slovesnost bo v Celju, v
soboto, 1. junija zvečer, celotno
praznovanje pa je zasnovano širše.
Tako bo zadnjega maja v dvorani
Celjskega sejma slavnostna akade-
mija, v času osrednje prireditve bo-
sta v Celje pripeljala dva vlaka: iz
Gradca stara vlakovna kompozici-
ja, iz ljubljanske smeri pa sodoben
vlak, na celjski železniški postaji pa
bodo razstavljene stare lokomotive.
Za obeležitev 150-letnice bodo iz-
dali poštno znamko, koledar z barv-
nimi litografijami železniške trase,
v izdelavi pa sta tudi jubilejni kova-
nec ter Zbornik ob 150-letnici prve-
ga vlaka na Slovenskem.
Celjani bodo do slovesnosti oziro-
ma najkasneje do maja prihodnje
leto komunalno uredili železniško
postajo, celoten Krekov trg in pe-
špoti v okolici, odstranili kioske ter
zagotovili nadomestni prostor za
taxi službo. Uredili pa bodo tudi
vzhodni del fvmkcionalnega zem-
ljišča ob železniški postaji, porušili
objekte in zasadili zelenice ter po-
skrbeli za parkirišča na območju
Ulice XIV. divizije. Za komunabio-
ureditvena dela predvidevajo v ob-
čini 10 milijonov, za samo organiza-
cijo in izvedbo prireditev pa še do-
datna 2 milijona tolarjev proračim-
skega denarja. V vsebinskem delu
praznovanj namreč pripravljalni
odbor, ki ga vodijo v Slovenskih
železnicah, član pa je tudi celjski
župan Jože Zimšek, načrtujejo trid-
nevni simpozij o vplivu železnice na
razvoj Celja in mednarodnem po-
menu južne železnice, razstavo o
krajih, ki so med Mariborom in Ce-
ljem povezani z življenjem ob želez-
nici, ter med drugim še koncert že-
lezničarskih godb na pihala iz Slo-
venije in Avstrije, razstavo likovnih
del o železnici in teden filmov z
enako tematiko.
1. STAMEJČIČ
Polletne notarske izkušnje
Minuli torek je vodstvo Notarske zbornice Slovenije
predstavilo polletne delovne izkušnje notarjev v Sloveniji.
Predsednik Notarske zbornice Slovenije Andrej Škrk je
uvodoma nanizal težave, s katerimi so se srečevali sloven-
ski notarji po ponovni zakonski uvedbi tega poklica.
Državni zbor je namreč sprva imenoval le 30 notarjev,
zato so bile prve mesece pred notarskimi pisarnami dolge
vrste čakajočih. Še vedno pa v zbornici ugotavljajo, da
državljani vloge in pomena notarjev še ne poznajo dovolj
dobro, zato tudi notarji še vedno glavnino svojega dela
usmerjajo v overovitve ter notarske zapiske, v druge stori-
tve pa občutno manj. IS
Dražja stavbna zemljišča
Na seji občinskega sveta v Šmartnem ob Paki, ki je bila
prejšnji četrtek, so sprejeli rebalans proračuna, ki po novem
znaša 117,9 milijona tolarjev. Potrdili so tudi 10-odstotno povi-
šanje vrednosti točke, po kateri bodo v letu 1996 izračunavali
nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Sprejeli so še sklep
začasnem financiranju občinskega proračuna za prihodnje leto
in imenovali komisijo za izvedbo razpisov in posameznih del.
KL
V 5. volilni enoU zopet le soseilje
Svetniki občine Laško v celoti podpirajo pobudo za spre-
membo območja 5. volilne enote.
Predlog, naj odslej peto volilno enoto sestavljajo bivše občine
Celje, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice,
Žalec, Velenje in Mozirje, so doslej podprli že svetniki mestne
občine Celje, s pobudo pa se v celoti strinjajo tudi v Laškem.
Njihova občina je namreč sedaj uvrščena v 6. volilno enoto s
sedežem v Novem Mestu, vendar ima Laško s tem območjem le
malo skupnih interesov. Občina je namreč že desetletja neloč-
ljivo povezana s celjsko regijo oziroma mestno občino Celje, kjer
so vse glavne regijske institucije, ki sta jih v preteklih letih
finančno podpirala tudi občina Laško in laško gospodarstvo.
JI
Nepravična razdelitev
Nekaj dni pred iztekom leta so osnutek proračuna za leto
1996 sprejeli tudi v občini Radeče.
V osnutku, ki je »težak« 225,8 milijona tolarjev, niso upošte-
vane vse želje in potrebe porabnikov občinskega denarja, zato je
pričakovati, da bo ob pripravi predloga potrebno popraviti
marsikatero proračtmsko postavko. Radeške svetnike predvsem
moti ključ, po katerem bo občina razdelila denar krajevnim
skupnostim, in ga želijo spremeniti, saj menijo, da dobi kra-
jevna skupnost Svibno v primerjavi z Vrhovim in Jagnjenico
preveč denarja za svoje delovanje. Svetniki tudi predlagajo, naj
v občinski upravi naredijo vrstni red, po katerem bodo v občini
v prihodnjih letih obnavljali lokalne ceste. JI,
Priilodnje ieto manj denarja
V senci grožnje, da bo ob-
čina leto 1995 zaključila z
velikim primanjkljajem v
proračunu, je občinski svet
Laško minuli teden poleg re-
balansa letošnjega proraču-
na sprejel tudi osnutek pro-
računa za prihodnje leto.
Svetniki so imeli na osnu-
tek, ki so ga v občinskih
službah pripravili kljub
mnogim nejasnostim, števil-
ne pripombe in so zato skle-
nili, da se bodo številk teme-
ljiteje lotili šele takrat, ko bo
pripravljen predlog proraču-
na. Svoje mnenje bodo mo-
rali povedati tudi v krajev-
nih skupnostih, političnih
strankah in v občinskih od-
borih, tako da je širšo in
tehtnejšo razpravo pričako-
vati šele januarja oziroma
februarja. Za zdaj je predvi-
deno, da bi proračun občine
Laško znašal v prihodnjem
letu blizu 773,3 milijona to-
larjev, kar je za dobrih 200
milijonov manj od rebalansa
letošnjega proračima. V os-
nutku namreč ni predvide-
nih nobenih dodatnih držav-
nih sredstev za naložbe ozi-
roma za določene namene,
občina pa naj bi imela pri-
hodnje leto tudi manj lastnih
prihodkov. Svetnike pred-
vsem skrbi, kaj bo z mostom
v Jagočah in z regulacijo Sa-
vinje, vendar so v občinski
upravi prepričani, da bodo
denar za most dobili skupaj s
sredstvi, ki jih bo država da-
la za ureditev križišča pri
Petrolovi bencinski črpalki.
V Ljubljani so namreč za te
namene že obljubili 85 mili-
jonov tolarjev. Laščani pri-
čakujejo, da bodo od države
dobili denar tudi za telovad-
nico v Sedražu in za posodo-
bitev ceste od Jurkloštra do
Dežnega.
JI
Zmaj iz starodavne iegende
v Kozlom o proračunu, premoženlu ter grbu
Po popravku proračuna
občine Kozje znašajo skupni
prihodki za leto 1995 141
milijonov tolarjev, kar je za
20 odstotkov več. Tako so se
odločili kozjanski svetniki
pred dnevi, ko so obravnava-
li tudi obširno delitveno bi-
lanco bivše šmarske občine,
ustanavljanje zavoda Celj-
ske lekarne, pa tudi predlog
občinskega grba in zastave.
V proračimu Kozjega je za
zagotovljeno porabo 109 mi-
lijonov tolarjev, kar pred-
stavlja v državi 90 odstotkov
povprečne porabe na prebi-
valca. Med prihodki je za 8
milijonov tolarjev večji delež
dohodnine, finančne izrav-
nave pa za 37 milijonov. No-
va postavka je blizu 2 milijo-
na zagonskih sredstev za no-
vo občino.
Kozjanski svetniki so se na
seji lotili tudi obširne deli-
tvene bilance bivše šmarske
občine, ki obsega pet novih.
V tokratni prvi obravnavi so
se v Kozjem odločili za vse
tri predlagane osnovne deli-
tvene kriterije (po legi stvari,
po številu prebivalcev ter za
kombiniranega), od svojega
predloga po dodatnem, tako-
imenovanem uravnotežitve-
nem kriteriju razdeljenega
premoženja, pa so odstopni.
Kot se je izkazalo bi slednji
zahteval previsoke stroške
ter preveč časa, kar so ugo-
tavljali tudi v drugih novih
občinah. Po skrajšanem po-
stopku pa so se odločili za
predlagano delitev stano-
vanj ter poslovnih prostorov
Stanovanjskega sklada bivše
šmarske občine, po prvi
obravnavi pa tudi za predla-
gano delitev Zavoda za izva-
janje spremljevalnih dejav-
nosti. Podobno, po prvi
obravnavi, so sprejeli tudi
odločitev o delitvi skupnega
Sklada stavbnih zemljišč.
Med obširnim dnevnim re-
dom so po prvi obravnavi
sprejeli še predlog odloka o
gospodarskih javnih služ-
bah, prav tako pa so soglaša-
li z osnutkom odloka o usta-
novitvi javnega zavoda Celj-
ske lekarne ter njihovo deli-
tveno bilanco. V občinskem
svetu so se tudi odločili za
podaljšanje mandata v.d. di-
rektorice omenjenega zavo-
da. Lilij ane Grosek in sicer
za pol leta.
Sicer pa so svetniki spreje-
li tudi pravno podlago za po-
deljevanje občinskih priz-
nanj v novi občini. Odločali
so se tudi za nove občinske
simbole, za grb ter zastavo s
kozjanskim zmajem. V po-
sebni točki pa so predse<hii-
ku občinskega sveta, zaradi
njegove večje delovne obre-
menjenosti, namenili en-
kratno denarno nagrado, 50
tisoč tolarjev.
BRANE JERANKO
Sneg Je povzročii
liude preglavice
V noči s torka na sredo je
dolgotrajno sneženje pov-
zročilo hude težave tudi na
Celjskem, kjer je bilo zaradi
obilice snega in podirajočega
se drevja zaprtih več cest,
ponekod pa je prišlo tudi do
izpada električnega toka.
Po ocenah dežurne zimske
službe Cestnega podjetja Ce-
lje so na večini cest nastale
težave zlasti zaradi polom-
ljenega drevja. Še najmanj
preglavic so občutili na ob-
močju Kozjanskega, sneže-
nje pa je najbolj ponagajalo
v Savinjski in Šaleški dolini,
na območju Laškega, Rim-
skih Toplic in tudi na ob-
močju celjske občine. Škode,
nastale zaradi podrtih dre-
ves, zaenkrat še niso mogli
natančno oceniti, saj so vso
pozornost usmerili v to, kako
zagotoviti prevoznost glav-
nih cest. V Celju so včeraj v
zgodnjih jutranjih urah akti-
virali tudi nočno ekipo gasil-
cev Zavoda za požarno var-
nost, ki se je odpravila od-
stranjevati drevje, ki je
omahnilo na ceste zaradi
pretežkega snega.
Moker sneg in hud mraz
sta marsikje v celjski regiji
povzročila tudi izpad elek-
trične energije. Po podatkih
Elektra Celje so se težave za-
čele že v torek ob 20. uri, od
tega časa dalje pa so bile vse
njihove ekipe na terenu.
Najmanj problemov z elek-
triko je bilo v Obsotelju, ve-
čali so se v smeri Šentjurja,
Štor in Celja, najhuje pa je
bilo v Savinjski dolini. Tako
so v torek zvečer ostali brez
elektrike v delu Žalca, Pe-
trovč, Liboj, na Vranskem
ter v celotni Zgornji Savinj-
ski in Zadrečki dolini. V te-
mi je bilo tudi Laško z oko-
lico.
KL
V novo leto s prazničnim
ognjemetom
Kot že vrsto let bodo Konjičani in Zrečani tudi tokrat
lahko pričakali novo leto skupaj s sosedi in prijatelji iz
domače občine.
V Slovenskih Konjicah bo silvestrovanje na Mestnem
trgu. Za glasbo, jedačo in pijačo bo poskrbljeno vse od
22.30 ure naprej, občina skupaj s sponzorji pa pripravlja
tudi veliki novoletni ognjemet, ki bo 15 minut čez polnoči.
Pol ure po prihodu novega leta bosta zbranim voščila
konjiški župan Janez Jazbec ter arhidiakon Ivan Pajk,
nato pa bodo Konjičani razrezali novoletno torto.
Skupno silvestrovanje pripravljajo tudi v Zrecah, vese-
lo ne bo le na ploščadi pred Termami, ampak tudi v zreški
večnamenski dvorani in v zreški kleti. Uro pred polnočjo
bodo začeli s predvajanjem risank, zbrane bo pozdravil
tudi dedek Mraz. Ob 00.30 bo Zrečanom voščil župan Jože
Košir, nato pa bodo poskusili novoletno torto in si ogle-
dali veliki ognjemet. B. Z. '
Previsoki
telefonski računi
LJUBLJANA, 26. de-
cembra (Dnevnik) - Po sko-
raj polletnih pogovorih Tele-
koma in Zveze potrošnikov
Slovenije je prišlo do sklepa,
da Telekom ne bo več odklap-
ljal tiste naročnike, ki so se nad
računom pritožili in plačali le
povprečje pogovorov v zad-
njih treh mesecih pred pritož-
bo. Novost je tudi, da bodo
sporne primere previsokih te-
lefonskih računov obravnava-
li pred neodvisno komisijo.
Zveza potrošnikov meni, da bi
moral Telekom omejiti klice na
vroče linije med 22. in 6. uro,
po novem pa je mogoče naro-
čiti tudiblokado storitev,ki se
začnejo z 090.
Koalicijski
sporazum
UUBLJANA, 20. decem-
bra (Večer) - Koalicijske
stranke so kljub različnim in-
teresom in občasnim napeto-
stim podpisale sf>orazum o
proračunu za leto 1996. Dr.
Janez Drnovšek je ob tem
izrazil zadovoljstvo, saj je koa-
licija s tem zagotovila normal-
no funkcioniranje države. V
koaliciji usklajen in popravljen
predlog proračuna na 567,9
milijarde tolarjev je nato spre-
jela še vlada
Začasno zatočišče
UUBUANA, 20. decem-
bra (Večer) - Poslanci držav-
nega zbora so na zadnji letoš-
nji seji potrdili zakonski pred-
log o začasnem zatočišču, ki je
v dmgi obravnavi. Ureja sta-
tus, postopke ter pravice in ob-
veznosti oseb, ki pridobijo za-
časno zatočišče, vendar šele
potem, ko vlada ugotovi, da so
v tuji državi nastale razmere,
ki omogočajo pridobitev take-
ga statusa (vojna, okupacija,
množične kršitve človekovih
pravic). Poslanci pa so zavrni-
li zakon o spremembah zako-
na o zdravstvenem varstvu
rastlin.
Politična kriza
ob Tamu?
UUBUANA, 21. decem-
bra (Večer) - Za zaprtimi vra-
ti je v pogovoru s premierom
dr. Janezom Drnovškom
predsednik ZLSD Janez Koc-
jančič napovedal, da bo z mo-
rebitnim odhodom ministra
Maksa Tajnikarja odšla tu-
di ZLSD. Vendar premier, po
informacijah iz zanesljivih vi-
rov, ni popustil. Vztraja, da za
Tam vlada ne bo predlagala
dodatne denarne pošiljke in da
naj minister Tajnikar odstopi.
Če minister kljub temu ne bo
sam odstopil, se lahko premier
odloči, da sam predlaga zame-
njavo.
Pet let
samostojnosti
UUBUANA, 21. decem-
bra (Republika) - V Cankar-
jevem domu je bila slovesna
akademija ob peti obletnici slo-
venske samostojnosti. Slav-
nostni govornik je bil predsed-
nik države Milan Kučan, ki
je med drugim dejal, da se mo-
ra politika, ki se znajde pred
zidom nerazumevanja in nas-
protovarija, kot se je zgodilo
Sloveniji na njeni poti v Evro-
po, s tem soočiti pošteno, pred-
vsem pa pošteno do svojih dr-
žavljanov, in se z njimi posve-
tovati o najbolj usodnih vpra-
šanj ih. To je zagotovilo za nje-
no notranjo trdnost, današnje
odločitve pa imajo posledice
tudi za prihodnje rodove, je
menil predsednik Kučan.
it. 52. - 28. december 1995
KULTURA
10
TOP je bil tip-top
Jubilejni TeUen otroškega programa razveseljeval celjsko mlaUež
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje so v letošnjem
decembru že desetič pripravili
Teden otroškega programa, s
katerim želijo malčkom, otro-
kom in mladostnikom še do-
datno popestriti in obogatiti
predpraznične dni.
Otroške prireditve so se med
Celjani že doddbra usidrale v
preteklih letih, zato je bila tu-
di letos večina predstav vna-
prej razprodanih. Vseeno pa
celjski gledališčniki poudarja-
jo, da v času TOP-a prav no-
ben otrok ne sme ostati pred
zaprtimi gledališkimi vrati.
Dodaten stol v gledališki dvo-
rani ali pa dve zadnjici na
enem, sta torej izhod v sili,
otroško veselje pa zato ostaja
neskaljeno.
Letošnji jubilejni 10. TOP,
katerega' predstave so se v
celjskem SLG nizale od 16. do
23. decembra, so tako soobli-
kovali domači plesalci in gle-
dališčniki, gledališki ansambli
iz vse Slovenije in predvsem
domača publika; malčki iz
celjskih vrtcev, osnovnošolci
in srednješolci. Na celjskem
velikem odru se je domač an-
sambel predstavil s Čarobnim
napojem, Prešernovo gledališ-
če iz Kranja je gostovalo z
Rdečo kapico, žabo in ..., Mo-
je gledališče iz Ljubljane pa s
Starim prijateljem. Mladi v
gledališki dvorani so z navdu-
šenjem sprejeli Zgodbo o ple-
su, predstavo Plesnega foruma
Celje v koreografiji Goge Ste-
fanovič-Eijavec, za smeh pa
sta poskrbela tudi Gospod Mi-
mo in gospodična Tapata v iz-
vedbi Andresa Valdesa ter Ja-
ne Kovač.
Za še posebej slovesen in
prazničen zaključek 10. TOP-a
so celjski gledališčniki izbrali
prijaznega bikca Ferdinanda v
Zgodbi o Ferdinandu Lutkov-
nega gledališča iz Ljubljane.
Zaključno predstavo letošnje-
ga TOP-a so s svojim nasto-
pom popestrili še plesalci
Plesnega teatra Igen Studia za
ples Celje in pevska gostja
Hajdi, najmlajši pa so se seve-
da najbolj razveselili prihoda
dedka Mraza in njegove prav-
ljice. Letos je pripovedoval ti-
sto o treh smrečicah in kdo ve,
katero si bo le izbral prihodnje
leto za zaključek 11. Tedna
otroškega programa. To na-
mreč, da morajo v SLG Celje
nadaljevati z otroškimi pred-
prazničntmi prireditvami, je
po desetih uspelih TOP-ih že
obveza do navdušenih in zado-
voljnih otrok.
......_______I. stamejCič
Prahova olja
Zlatko Prah, član sekcije
konjiških likovnikov, je ob
koncu leta razstavil svoja
likovna dela v avli konji-
škega zdravstvenega doma
ter v sprejenmi pisarni ob-
čine. Novoletna prodajna
razstava z motivi konjiških
in drugih krajin v olju na
platnu, bo na ogled mesec
dni. B.Z.
Skrivnost Drekca
Pekca in Pukca
Smukca ter Pi-
pi-qu
Z uspešno režijo Marije Gol-
čer in vztrajnim ter hitrim de-
lom so Konjičani dobili novi
predstavi: skrivnost Drekca
Pekca in Pukca Smukca ter
Pi-pi-qu. Prvo so zaigrali
učenci osnovne šole Pod goro,
drugo pa so minuli teden pred-
stavili učenci osnovne šole Ob
Dravinji.
Skrivnost Drekca Pekca in
Pukca Smukca je igra, s katero
so učenci osnovne šole Pod go-
ro nastopili v predprazničnih
dneh v Konjicah in Ločah.
Predstavili so se otrokom z
vseh treh osnovnih šol v Ko-
njicah, otrokom iz Stranic,
Špitaliča, Tepanja ter Loča-
nom. Glavna junaka sta Dre-
kec Pekec ter Pukec Smukec;
zaigrala sta ju Matevž Macuh
in Matija Kovač. Poleg njiju
najdemo še Nikico - Breda
Kranjc, Tino - Tina Slapnik,
Dr. Bučarjevo - Natalija Dob-
nik in še mnoge druge. Zgodba
se dogaja v konjiškem parku,
kjer druščina prebije največ
časa. Nekega dne pa izvedo, da
bodo graščino porušiU in na
njenem mestu zgradili gostil-
no. Vendar... S pomočjo Dr.
Bučarjeve Drekec Pekec in
Pukec Smukec rešita park in
graščino.
Gledališko delo Pi-pi-qu je
napisala srednješolka Maja
Furman iz Slovenskih Konjic.
Sporočilo predstave je aktual-
no, saj opozarja na probleme
zasvojenosti in brezperspek-
tivnosti med mladimi. Osred-
nja lika v igri sta odigrali Zala
G^orenjak in Urška Jazbec.
K.Ž. in B.F.
Oj ta
knjiga!
PiSe: Tadej Čater
Kaj seje zgodilo? H mm. Mla-
dinska knjiga, založba in knji-
garna, se je odločila, da dvigne
delež od sleherne prodane knji-
ge z dvajset na štirideset odstot-
kov. Čemur je takoj sledila tudi
DZS. V slogu "drznih znanilcev
sprememb "kajpada. In jasno: ni
naključje, da sta se ravno ti dve
založbi odločili, da od ostalih za-
ložnikov, ki skušajo prodati knji-
ge preko njihovih knjigarn, "iz-
trgajo "še nekajfičnikov več. Ali
bolj konkretno: ceno svojih us-
lug so stoodstotno povišali. Kar
pomeni, da v knjigarnah kmalu
ne bomo več kupovali knjig.
Marveč računalnike, računalniš-
ko opremo, fotografske albume,
aktovke in športne torbe... Lah-
ko se pa celo zgodi, da knjigarn
sploh ne bomo več poznali. Za-
torej, fotoaparat v roke in brž na
cesto. Poslikajmo naše knjižne
police.
No ja, knjigarne bodo najbrž
še obstajale, toda police, ki so jih
nekoč krivile knjige, bodo praz-
ne. Saj ne vidim založnika, ki bi
bil pripravljen prodajati knjigo,
ki se že tako in tako slabo pro-
daja, za borih deset odstotkov ce-
ne knjige. Ne smemo namreč po-
zabiti, da je za pet odstotkov knji-
go že oklestila država s tistim fa-
moznim davkom. Potem pa so tu
še vsi tisti, ki so rojstvo knjige ta-
korekoč omogočili. In kaj osta-
ne založniku? Hja, ali da se spri-
jazni in dela pravzaprav zastonj
ali pa da opusti svojo založniš-
ko dejavnost. In, če že kaj tiska,
če že kaj izdaja, potem naj bodo
to kuharice, naj bodo to stripi,
naj bodo vprašljivi prevodi tipa
Victorie Holt... Slovenska izvir-
na beletristika, tista umetniška,
pa bo izginila. Ker ni zanesenja-
ka, ki bi bil pripravljen v lastno
materialno škodo natisniti izvi-
ren slovenski roman, katerega
naklada bi se potem valjala tam
nekje v zaprašeni kleti. Ker dr-
žava je že itak dvignila roke od
slovenske literature. Tistih nekaj
naslovov letno, ki jih finančno
požegna, je pljunek v morje. Tak
s suhimi usti, seveda. Nikakršen.
Knjig se skratka ne bo več
splačalo tiskati. Zlasti izvirnega
slovenskega leposlovja. Ker pre-
prosto ne bo kupca. Upoštevati
moramo kajpak tudi dejstvo, da
se bodo ob takem ukrepu, kakr-
šnega sta izvedli oziroma ga bo-
sta pričeli udejanjati omenjeni
založbi po 1. januarju 1996, ce-
ne knjig temu primerno dvigni-
le. S tritisoč tolarjev, kolikor
približno stane nova slovenska
knjiga, na kakšnih pet ali morda
celo šest tisoč tolarjev. Za sto od-
stotkov, torej. In ni heroja, ki bi
kupil tako drago knjigo. Vsi ti-
sti, ki se s knjigami tako ali dru-
gače ukvarjamo, pa jih tako in
tako dobimo gratis. Knjižnice in
šole pa zahvaljujoč odnosu dr-
žave do kulture in s tem seveda
tudi do knjige lastnih izvodov,
žal, ne bodo odkupile.
Hja, tale krog je precej zača-
ran. Ampak, dokler je vsaj še
krog, je še nekako "v redu ". Žal
pa se utegne kaj kmalu zgoditi,
da niti tega oziroma takega kro-
ga ne bo več. Razen, če se založ-
niki, ki so brez lastnih knjigarn
ne znajdejo kako drugače.
Kar pomeni, da je spet vse pre-
puščeno njihovi lastni iznajdlji-
vosti. Na kar se zanaša država.
In ravno to je tisto, kar je naro-
be.
Seveda pa manjšim založni-
kom ostane tudi druga pot. Da
se organizirajo in s skupnimi
močmi ustanovijo nekaj knji-
garn. Takih, v katerih se bodo
prodajale izključno knjige.
Odlično! Toda kaj, ko so do-
mala vsi založniki med seboj
skregani.
Novoietni koncerti orkestrov
Giasbene šole Celje
Novoletne koncerte orke-
strov Glasbene šole Celje je
uvedel Pihalni orkester 15. de-
cembra. Pod vodstvom prof.
Jureta Krajnca je v dvorani ki-
na Union hkrati proslavil tudi
deseto obletnico delovanja or-
kestra.
V prvi del koncerta so uvr-
stili Francosko uverturo, skla-
datelja B. Kellerja. Sledila je
glasba Sherman - Gilkysona iz
risanke Knjiga o džimgli, v
priredbi M. Petersa. V slovi-
tem madžarskem Czardasu
skladatelja V. Montija se je kot
solist na violini predstavil
prof. Kristian Kolinan. Prvi
del koncerta je zaključilo delo
P. Sarastata, priredil ga je T.
Kenny, z naslovom Zapateado.
Drugi del novoletnega koncer-
tiranja pa so zajemala dela M.
Schneiderja, Johanna Straus-
sa, R. Allmenda in zaključno
delo Grom in blisk, Johanna
Straussa v priredbi A. Del-
haya.
V sredo, 20. decembra so se
v koncertni dvorani Glasbene
šole Celje na božično novolet-
nem koncertu predstavili osta-
li delujoči orkestri.
Komorni orkester klasičnih
kitar je pod vodstvom g. Mat-
jaža Breznika z Glasbo za kra-
ljevski ognjemet, G. F. Hande-
la uvedel koncert in ga nada-
ljeval z delom J. Iberta - En-
tr'acte za flavto in ansambel
kitar, v katerem je kot solistka
nastopila Metka Marolt, dija-
kinja Srednje glasbene šole
Celje, iz razreda prof. Helene
Poles-Plavec.
Godalni orkester z dirigen-
tom g. Matjažem Breznikom je
zaigral Kanon J. Pachelbela in
Koncert za orgle in orkester
»Kukavica in Slavec« v F-du-
ru, skladatelja G.F. HcUidela, v
katerem se je orkestru priklju-
čila organistka Katarina Arlič,
študentka Akademije za glas-
bo iz razreda prof. Huberta
Berganta. Veličastni Ave ve-
rum corpus, W.A. Mozarta, v
izvedbi mešanega komornega
zbora Emanuel iz Celjr zbo-
rovodkinje Bernarde 1 c in
godalnega orkestra, je Iju-
čil prvi del koncerta.
V drugem delu je nastopil
Harmonikarski orkester Glas-
bene šole Celje, ki ga vodi Ma-
rija Zavšek. V uvodu so pred-
stavili delo Alberta Zaveršni-
ka - Štiri sodobne vaje za orke-
ster harmonik. Koncert so na-
daljevali s temperamentnimi
skladbami T. Schluncka in ga
zaključili s slavnim delom Jo-
hanna Straussa - Radetzkv
Marsch.
A. ZALOŽNIK
Fotografski spomini
V celjskem Likovnem sa-
lonu si je mogoče ogledati
razstavo fotografij, ki jih je
posnela Sylvia de Swaan.
Umetnica je po poreklu
Židinja, rojena leta 1941,
medtem ko njena družina
izhaja iz Romimije. Ob kon-
cu 2. svetovne vojne so bili
izgnani iz domovine, zato so
se izselili v Združene države,
tu pa je Sylvia de Swaan štu-
dirala glasbo ter likovno
umetnost. Od šestdesetih let
se ukvarja z raznimi umetni-
škimi projekti, priredila je
večje število samostojnih
razstav, izdala je tri knjige
ter objavljala prispevke z
obravnavo estetske proble-
matike v različnih publika-
cijah.
Razstavljen cikel v Likov-
nem salonu ima naslov Vrni-
tev, obsega pa enaintrideset
fotografij z različnimi moti-
vi. Serijo je Swaanova začela
delati že pred leti in še vedno
ni dokončan, saj dodaja ved-
no nove posnetke. Celoten
cikel je avtorica konceptual-
no navezala na potovanje
njene družine pred petdese-
timi leti iz Romunije. Niz čr-
no belih fotografij je posnela
na različnih lokacijah, pred-
vsem na železniških postajah
in na samih vlakih. Gre za
mesta, kot so Budimpešta,
Bratislava, Praga, Berlin in
nmoga manjša na vmesnih
postajah med njihovo potjo.
Veliko teh krajev je v irmo-
gih posebnostih ostalo ne-
spremenjenih v obdobju pre-
teklih desetletij in avtorica
je lahko naredila posnetke s
prizori, ki so obstajali že
pred petdesetimi leti. Tako
spomine iz tistega časa spaja
s podobami taistih prosto-
rov, s katerimi se je srečala
ob odhodu v Združene drža-
ve. Sicer so fotografije nare-
jene kot reportaže, prikazu-
jejo krajinske motive, prizo-
re v potniških vagonih, nak-
ljučne osebe, z vključitvijo
raznih dodatnih predmetov,
npr. stare originalne foto-
grafije, otroške igrače in po-
dobno, dobivajo omenjene
kompozicije še dodatno sim-
bolično in nostalgično di-
menzijo.
BORIS GORUPIČ
Poročii se bom s svolo ženo
Na sobotno premiero so se igralci kulturnega društva
Ponikva, v žalski občini, pripravljali dalj časa. Tokrat so se
domačemu občinstvu prvič predstavili s komedijo Marjana
Marinca, Poročil se bom s svojo ženo. Komedija je režijski
prvenec domačinke Mire Zupane. Pri postavitvi je igralcem v
končni pripravi na pomoč priskočila režiserka Jožica Ocvirk iz
Žalca. V predstavi sodeluje devet igralcev, med njimi tudi nekaj
začetnikov. Kljub temu, da so imeli vrsto težav, so veseli, da so
uspeli pokazati številnemu občinstvu veselje do gledališkega
ustvarjanja. Prihodnje leto se jim s komedijo obeta vrsta gosto-
vanj.
T. TAVČAR
Različne spretnosti
Pred kratkim se je v knji-
garnah pojavila nova knjižna
zbirka z naslovom Spretnosti,
ki jo izdaja Mladinska knjiga v
sodelovanju z angleško založ-
bo Designs Eve Holdings Ltd.
Sestavljena jc iz priročnikov,
namenjenih za različne hobije,
izšle pa so prve štiri knjige.
Kitajsko slikanje s čopičem
je naslov pr\'e, in v njej je na-
zorno opisan sistem ter tehno-
logija slikanja figure, predme-
tov in narave. Tovrstno slika-
nje ima na Kitajskem tradici-
jo, dolgo že več tisoč let, knjigi
pa so priloženi tudi tuši, dva
čopiča in originalen papir.
Likovnim veščinam je po-
svečena tudi knjiga Oljni pa-
steh. Omenjena tehnika ima
mnogo krajšo zgodovino, a je
bila zelo priljubljena pri mno-
gih znanih slikarjih. Poleg
kratkega tečajnega programa,
kako uporabiti te specifične
barve, so v knjigo zajeti tudi
pasteh v osnovni lestvici ra-
zličnih tonov, ter papir za ski-
ciranje.
Kdor se želi naučiti izdelo-
vanja dekorativnih predme-
tov, bo mnogo uporabnih na-
svetov našel v delu z naslovom
Nakit iz korald. Prikazan je
sistem izdelovanja teh okra-
skov, od najenostavnejših, pa
do bolj zapletenih. Priloženi so
tudi pripomočki za izdelova-
nje ogrlic in zapestnic.
Zanimivo in sorazmerno
zahtevno spretnost spoznamo
v knjigi Prešano cvetje. Opisa-
ne so vrste cvetja, ki so pri-
merne za prešanje, sušenje, ter
natančen postopek, kako lah-
ko pridemo do dobrih rezulta-
tov in sami ustvarimo te cenje-
ne in izredno dekorativne
predmete, medtem ko je samo
knjigo mogoče uporabiti tudi
kot stiskalnico.
BORIS GORUPIČ
V komediji Poročil se bom s svojo ženo, nastopajo: Matej Jezemik, Majda Vasle, Nada Jelen,
Franci Madelc, Mira Zupane, Jože Jezemik, Ivo Vasle. Tatjana Jezemik, Damjan Zupane in (na
levi) Jožica Ocvirk, ki je pomagala režiserki Miri Zupane.
Šf. 52. - 28. december 1995
11
KULTURA
Zraščen s pevci
s pevovoUjo Loizetom Švecem o zborovskem petiu, naroani pesmi In še čem
Vse se je odvijalo v znamenju zamud. Takle razgovor bi bil
svež, če bi sledil neposredno prireditvi in podelitvi priznanj ob
slovenskem kulturnem prazniku v Laškem. A je takrat njegov
moški pevski zbor nastopil brez njega - nagrajenca. Lahko bi
priredili pregovor: ljudje obračajo, bolezen obrne. Seveda se je
takšna priložnost ponujala že veliko prej. Alojz Švec že pol-
drugo desetletje s svojim delom in sposobnostjo drži laški moški
pevski zbor v laški občini pri vrhu kakovostne lestvice. Lahko
bi rekli, da je to mestece z okolišem vred pevski kulturi druž-
beno prijazno. Po obeh plateh; po izvajalski - kar precej zborov
premore - in poslušalski; saj ljudje radi obiskujejo koncerte.
Tudi zadnji koncert laškega moškega zbora, popestren z gosto-
vanjem odličnega mešanega zbora iz Radencev, ko so Alojzu
Švecu izročili priznanje in darilo za nazaj, je bil v času, ko je
zaradi praznika bil naš časnik že v tisku.
Lojzetu Svecu se ne moreš
skriti v gostoto besed. Ko s
prijetnim baritonom razgrinja
misli, ti prodorno zre narav-
nost v oči, ko da v njih odble-
sku nadzoruje dojemljivost so-
besednikovih sivih celic. Naj-
prej o priznanju, ki Lojzeta
Sveča uvršča med zaslužne
kulturne delavce v občini.
»Svoje pevsko poslanstvo
opravljam z veseljem in s po-
trebnim čutom odgovornosti.
Kar zadeva dosežke zbora, se
zavedam, da so k temu dopri-
nesli prav člani zbora s svojo
prizadevnostjo, veliko mero
resnosti, veselja do petja. Na-
loga nas vseh je vedno bila go-
jiti najboljše zborovske sklad-
be, te pa so seveda zahtevne in
jih zmorejo le dobri, glasbeno
izobraženi pevci.«
Med svojim dolgoletnem vo-
denjem zbora, tako je dejal, se
je s pevci zrastel. Vrsta kon-
certnih sporedov, toliko na no-
vo zapetih pesmi, srečanja, od-
hodi na pevske tabore, vse to
in še marsikaj ga je prepričalo,
da je Laško kraj, ki je osvojil
določeno raven in tradicijo
pevske kulture. Ko pa je obrnil
pogled v prihodnost, je povzel:
»Prehodili smo skupaj kar dol-
go pot, kar je še nedokončana
zgodba. Priznanje me seveda
zavezuje naši pevski družini.
Imamo mnogo idej. Priprav-
ljamo avdio kaseto. Za obstoj
zbora je najpomembnejše
pristno vzdušje, ki nas združu-
je. Zanj sem pevcem nadvse
hvaležen.«
Pogovarjala sva se v zad-
njem od mnogih tednov, ko se
je kulturniški vikend začel že
v četrtek, ko sta si na petek
konkurirala kar dva takšna
dogodka, in nisem mogel mi-
mo priložnosti, da mu, Celja-
nu, izvabim mnenje o kulturni
ponubi v Laškem.
»V zadnjih letih, zlasti po
tem ko je bil odprt kulturni
center, Laško na svojstven in
svež način postaja eno kultur-
nih žarišč v Sloveniji, v regiji
pa prav gotovo.«
Nisem pričakoval, da bo ta-
ko hitro in odločno pripravljen
odgovoriti, ko sem menil, da je
moč zaznavati >nove sape«, od-
mik od že preveč uhojenih ma-
nir v zborovskem občestvu. A
sem se motil:
»Res je že kazalo, da bo med
pregovorno >pevskimi Sloven-
ci< sprejemljvo le še petje na
akademski podlagi. Ne rečem,
da za preverjanje sposobnosti
zborov niso potrebne tudi
skladbe, ki zahtevajo veliko
znanja, napora in sposobnosti.
Toda pevcu veliko pomeni tudi
vzdušje, ki veje od poslušal-
skih sedežev. Najmnožičnejša,
najbolj dostopna obhka kul-
turnega življenja je gotovo pe-
sem. Gojiti tudi manj elitistič-
no umetno in narodiio pesem
je po mojem ravno naloga lju-
biteljskih pevskih zborov.
Vendar z mero - v izogib zgolj
komercialni všečnosti. Res je
zapihal nov veter, bolj naklo-
njen petju za občinstvo, tudi
večini pevcev za dušo.«
To mi je, kot pravimo, pri-
nesel v mlin. Napeljal sem po-
govor na ljudsko, na narodno
pesem. V preteklosti od čital-
niških časov sem so ji bili zve-
sti največji slovenski skladate-
lji. Vsaj pozabljali je niso, pri-
rejali že, ne pa spreminjali do
nespoznavnosti. Seveda Lojze
Švec ni bil na vrat in nos zato,
da bi zdaj prepevali samo na-
rodne.
»Narodna pesem je sloven-
skim zborom vedno pomogla,
če so bili v kakršnikoli stiski,
krizi. Razumljivo, da je dobila
na veljavi ravno v času osamo-
svajanja, ko smo iskali in gojili
korenine. Takšna je bila v času
narodnega prebujanja, v čital-
ništvu in še velikokrat za tem.
Seveda zbori segamo pred-
vsem po priredbah. Mislim, da
je tako prav. Izvirna ljudska
pesem ima svoja okolja, na-
men in poslanstvo.«
Seveda nisem odnehal. Da
Slovenci vse bolj pozabljajo
narodno, torej ljudsko pesem,
res ne krivim pevskih zborov,
sem mu zagotavljal. Narodno
zabavni ansambli in skupine
jo izrinjajo. Slovenci, nekoč
pevci, se spreminjamo v poslu-
šalce in oponaševalce. Strinjal
se je, da bi morali vsi, ki lahko
kakorkoli vplivajo na to, dati
ljudski pesmi, temu narodne-
mu bogastvu več priložnosti,
da se ohranja, vrača med ljudi.
To so seveda predvsem tisti, ki
sestavljajo programe javnih
prireditev, ki jih širijo med
ljudi, predvsem elektronski
mediji.
In ker je gospod Lojze Švec
glasbeni pedagog na celjski
drugi osnovni šoli, poučuje pa
tudi na glasbeni šoli v Šentjur-
ju, in ima tako tudi priložnost
vplivati na mladi rod, ko je še
dojemljiv na vplive, sem ga
vprašal, kako uspešni so učite-
lji pri vzdrževanju >pevske
kondicije Slovencev<.
»Bolj težko. Evforija, ki nas
je v narodnostnem pogledu za-
jela v času osamosvajanja v te-
meljnem šolstvu, a tudi sred-
njem, ni pognala te vrste kore-
nin. Ce smo se prej pritoževali
na skopo odmerjenem fondu
ur za zborovsko petje v šoli, je
le-to vendarle obsegalo 9 ur na
teden. Za otroški in večglasni
mladinski zbor. Zdaj so šolske
oblasti praktično ta razpolož-
ljiv čas prepolovile. Kdor ko-
ličkaj pozna zborovsko petje
ve, da je za vsak zborovski glas
potrebna posebna pevska vaja
in ena skupinska. Kako naj
Slovenci, za katere je veljal
pregovor: trije Slovenci pevski
zbor, ohranimo dvo in štiri-
glasje?«
Res so svoje dni, ko so ljudje
doma, tudi v mestih, še peli, ko
so matere z uspavankami po-
ložile otrokom pesem že v zi-
beli, so lahko učitelji s poslu-
hom in malce glasbenega zna-
nja vsak razred spreminjali v
zborček. Glasbenik Švec je
zbir vzrokov, da smo vse manj
narod pevcev in dežela pesmi,
še razširil: »Še marsikaj ogro-
ža ljudsko pesem. Naj vas
sponmim kaj je dejal Sklada-
telj Adamič, da dosedaj še ni-
koli ni bila domača pesem ta-
ko izpostavljena tujemu priti-
sku. Zato se strinjam, da mo-
rajo tudi pevski zbori pomaga-
ti, da res ne bo izginjala. No,
tudi nekateri zares kakovostni
narodno-zabavni ansambli
narodno pesem uvrščajo v svo-
je sporede, na plošče in avdio
kasete...«
Ce le nisem preveč črnogled,
me je vprašal. Razmišljal sem.
Morda ima prav. Dan pred
razgovorom sem bil na sloven-
skem srečanju ljudskih pevcev
in godcev v Sodražici. Po pri-
reditvi so pri omizju že zapeli
nekaj narodnih. Tedaj so se od
nekod vzeli muzikantje, zažin-
gali in vsa druščina v restavra-
ciji, še pravkar vsa posvečena
ljudskemu izročilu, je tulila
zadnjo narodno-zabavno
uspešnico.
Potlačil sem to svojo boleči-
no in se spomnil, da je sobe-
sednik vsestranski glasbenik,
da nas je brez števila, ki smo
plesali in se zabavali z njegovo
pomočjo, ko je še igral v an-
samblu Nočna izmena in v
drugih skupinah. Hitro je kon-
triral: »Ha, ha. Ne dam se kar
tako zmesti. Zame je izziv
glasba v celoti. Res dve leti ne
igram več v instrumentalni
skupini za plesno glasbo, kot
je tudi res, da sem v njej igral v
predvsem zato, da sem kaj za-
služil. Toda tega nisem počel
na silo. Prav tako me je to ve-
selilo in sem se tega prav tako
loteval resno in odgovorno.
Večstranost ni nič slabega.
Slaba utegne biti ihtava eno-
smernost. Kot sem rad sprejel
izziv zborovodstva, sem rad
pel tudi sam; v učiteljskem
zboru, pri celjskih Prešemov-
cih in celjskem mešanem ko-
mornem zboru. Rad zapojem z
Laščani, kadar ne maham
pred njimi in ko sedemo za
omizje. Takrat so na vrsti na-
rodne ... Poučujem klarinet in
sax, rad sedem h klavirju in
prebiram strune na bas kitari.
Glasba: vokalna in instrumen-
talna, vse kar je v zvezi z glas-
bo mi je hkrati ali poklic, inte-
res ali bobi.«
To sem, hočeš nočeš, moral
razumeti v smislu: bolje vsaj
nekaj, kot nič. Toda kolikor-
koli in karkoli že - z najbolj-
šim namenom, po najboljši vo-
lji in moči.
Ko sva pomenek razrahlja-
la, verižila iz ojnice, se menila
še o tem in onem, je bil »urad-
ni« del pri kraju. Imel sem ob-
čutek, da le ni čisto prepričan,
da sem si vse, kar je povedal,
čisto tako tudi zapomnil. Mo-
rebiti pa vendarle. Spila sva
vsak svoje, in šla vsak po svo-
je. Jaz vsekakor bogatejši.
Precej bolj sem ga spoznal. In
še za laške pevce sem vesel, da
so mu prirasli k srcu.
JURE KRAŠOVEC
Kulturno umetniško društvo Zarja Tmovlje Celje pri-
pravlja za novo sezono nov gledališki projekt. Izbor bese-
dila, ki mora biti aktualen, po možnosti humoren, bo
odvisen od zmožnosti ansambla. Smo takorekoč pred voli-
tvami, zato bi bila ta tema kot nalašč za novo obdobje.
Vse, ki želijo ljubiteljsko sodelovati v okviru Kulturno
umetniškega društva Zarja, ki praznuje 50-letnico delo-
vanja pod tem imenom, vljudno vabimo k sodelovanju.
Poleg igralcev so dobrodošh tudi scenski delavci, lučni
mojstri in zvokovni opremljevalci predstave. Pričakujemo
vse tiste, ki sicer ne najdejo poti na oder Zarje — zdaj je
priložnost, dosedanji ustvarjalci pa bomo veseli vsakega
resnega sodelavca in prijatelja.
Pričakujemo klic po telefonu: 24-516, 442-665 ali 32-
313, morda pa obisk v pisarni Zveze kulturnih organizacij
Celje, Gregorčičeva 6.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču bo jutri, v petek ob 19.
uri, zadnja letošnja predstava za
izven in sicer Smejči, režiserja
Francija Križaj a.
V Kulturnem centru Laško
bo v soboto ob 19.30, tretja re-
priza komedije Georgesa Feyde-
auja Maček v žaklu, v izvedbi
Gledališča Dva obraza iz Celja
in v režiji Mihe Alujeviča.
V Kulturnem centru Laško
bo danes ob 19.30, novoletni
koncert ansambla Štajerskih se-
dem, jutri v petek ob 19.30, pa
slavnostni koncert Godbe na pi-
hala iz Laškega.
V Zdravilišču Laško bo v so-
boto ob 20. uri, novoletni kon-
cert Godbe na pihala iz Laškega,
z nastopom mažoretk.
V cerkvi sv. Martina v Ve-
lenju bo v soboto ob 19. uri, bo-
žični koncert Slomškovih in bo-
žičnih pesmi Terceta ansambla
Slovenije in družine Galič.
V Narodnem domu v Celju
bo jutri, v petek ob 19.30, novo-
letni koncert Orkestra Akord iz
Celje, pod vodstvom Matjaža
Breznika in s solistko - sopranist-
ko Lidijo Horvat. Na sporedu bo-
do dela Straussa, Rossinija, Le-
harja in Gregorca.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v pe-
tek ob 19.30, novoletni koncert
Mešanega pevskega zbora Toplic
Dobrna, pod vodstvom Mitje
Bervarja. V ponedeljek, 1. ja-
nuarja ob 17. uri, pa bo novolet-
ni koncert Orkestra Akord iz Ce-
lja, pod vodstvom Matjaža Brez-
nika.
V Domu upokojencev na
Polzeli bo danes, v četrtek ob 16.
uri, koncert Mešanega pevskega
zbora Zveze društev upokojencev
Celje, pod vodstvom Jožice So-
ko.
V Kristalni dvorani Zdra-
vilišča v Rogaški Slatini bo v
soboto ob 17.30 in 20.15, novo-
lemi koncert orkestra Akord iz
Celja, s solistoma - sopranistko
Norino Radovan in tenoristom
Marjanom Trčkom.
V Likovnem salonu je do 4.
januarja na ogled razstava umet-
niških fotografij Sylvie de Svvaan
iz ZDA.
V Ipavčevi hiši v Šentjurju
bo do 20. januarja na ogled raz-
stava slikarja Jožeta Tisnikarja.
V avli osnovne šole na Po-
lulah si lahko do 1. februarja og-
ledate razstavo z naslovom "Pro-
jekt ob 100-letnici filma", ki so
jo pripravili tamkajšnji sedmo-
šolci.
V Občinski matični knjižni-
ci v Žalcu bo do 11 .januarja na
ogled razstava otroških ilustracij
Jelke Godec Schmidt in Matjaža
Schmidta.
V Galeriji Mozaik si lahko
do konca leta ogledate razstavo
umetniških del akademskega sli-
karja Jureta Cihlarja.
V Osrednji knjižnici v Ce-
lju si lahko ogledate razstavo
Projektna pisarna Celje - zdravo
mesto v akciji.
V Pokrajinskem muzeju v
Celju si lahko do 30. marca og-
ledate razstavo Gotika na Štajer-
skem, do 29. februarja pa tudi
razstavo Gotika na Kozjanskem.
Razstavi sta na ogled vsak dan
od 10. do 18. ure, ob sobotah in
nedeljah od 9. do 12., ob pone-
deljkih pa je muzej zaprt.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju si lahko do 20. ja-
nuarja v občasnih razstavnih pro-
storih ogledate razstavo fotogra-
fij Gojmirja Mlakarja.
V Galeriji sodobne umetno-
sti v Celju si lahko do konca de-
cembra ogledate razstavo slikar-
skih del Marka Jakšeta.
V knjižnici v Šentjurju bo
do konca januarja prihodnjega le-
ta odprta samostojna razstava li-
kovnih del gostje iz Italije, Nata-
liAdams.
Union od 28. do 30. 12. ter od
l.-do 3.1. ob 17. in 19. uri ame-
riški film Dredd, ob 21. uri pa
ameriški film Nora ljubezen.
31.12. ob 17. in 19. uri bodo vr-
teli ameriški film Nimaš pojma;
Mali Union od 28. do 30. 12.
ter 1. in 2.1. ob 20. uri angleški
film Duhovnik, 3.1. ob 20. uri pa
ameriški film James Bond 007 -
zlato oko, 31.12. predstava od-
pade; Metropol od 28. do 30.12.
ter 1. in 2.1. ob 16.30 in 18.30
ameriški film Nimaš pojma, ob
20.30 pa ameriški film James
Bond 007 - zlato oko, 3.1. ob
16.30, 18.30 in 20.30 ameriški
film Nimaš pojma, 31.12. kino-
predstave odpadejo. (Kinopod-
jetje Celje si pridržuje pravico do
spremembe programa.)
Kino Dobrna 30. ob 19. uri
in 31.12. ob 17. uri ter 1.1. ob
17. uri ameriški film Willy II.
Kino Žalec 28. in 30.12. ob
20. uri ter 2.1. ob 18. uri ameriš-
ki film Sprehod v oblakih, 29. in
30.12. ob 18. uri ameriški film
Božiček ter 29.12. ob 20. uri
ameriški film Stare sablje.
Kino Rogaška Slatina 30. ob
17. inl9.30ter31.12.obl7.uri
ameriški film Potopljeni svet.
Kino Polzela 28.12. ob 19.
uri ameriški filmApollo 13.
V Kulturnem domu KUD
Zarja v Trnovljah bo danes ob
16. uri, tradicionalna novoletna
prireditev z dedkom Mrazom za
otroke in pestrim kulturnim pro-
gramom.
V Kulturnem domu v Slo-
venskih Konjicah bo v soboto
ob 16. uri, lutkovna predstava
Vzgojno varstvene organizacije
in obisk dedka Mraza s progra-
mom za otroke.
V Zdravilišču Laško bo da-
nes ob 20. uri, nastop folklorne
skupine iz Kompol.
Vili. Ceijsifi mednarodni siiicarsici tedni
V galeriji Keleia v Celju razstavlja
sedem slikarjev, ki so sodelovali na
letošnjih že sedmih Celjskih medna-
rodnih slikarskih tednih.
Slikarski simpozij je bil od 4. sep-
tembra do 6. oktobra v Portorožu, raz-
stava pa bo na ogled do 20. januarja.
Pri celotnem projektu je sodelovala
tudi mednarodiia skupina selektorjev,
oziroma likovnih kritikov: Tommy Ly-
don iz Škotske, Mike Tooby iz Velike
Britanije, Maria Miiller iz Nemčije,
Wemer Fenz iz Avstrije, Klara Kubi-
kova iz Slovaške, Tihomir Milovac iz
sosednje Hrvaške ter Matjaž Gruden
kot zastopnik celjske galerije.
Škotska slikarka Carol Rhodes izde-
luje slike v smeri reaMzma in takšni sta
tudi dve njeni krajini, v katerih je uje-
la značilnosti ambienta našega obmor-
skega področja. Bolj nenavadna je sli-
ka angleškega umetnika Garharda
Quinna, ki ni naslovljena, a je v njej
mogoče razpoznati predel človeške ro-
ke, katere površina je prekrita z ra-
zličnimi mehurji. Nemški slikar Paul
Schwer ustvarja na platnih večjih di-
menzij, na razstavljenih pa so prikaza-
ne barvite mase v mehkobnih nanosih
ter z abstraktnim značajem. Ferdinan-
du Penkerju iz Avstrije je blizu geome-
trijsko oblikovana estetika, svoje slike
je oblikoval iz množice svetlejših in
temnejših tankih črt, ki med sabo pre-
pletene sestavljajo likovne celote.
Umetnica iz Slovaške Ivica Krošlako-
va je naredila dela v mešani tehniki,
pri tem tudi uporabljala poseben foto-
grafski postopek, katerega je kombini-
rala s klasičnimi slikarskimi prijemi.
Tudi domač slikar Gustav Gnamuš
razvija estetiko v smeri abstraktnih
formulacij in pri tem omejuje barvi-
tost, z namenom poudarka na razisko-
vanju oblik. Slikar iz Hrvaške Josip
Vaništa je glede prostorskega izraža-
nja minimalist, saj so njegova dela
majhnega formata in narejena v tehni-
ki risbe, prikazujejo pa študije interi-
erja.
BORIS GORUPIČ
Šff. 52. - 28. december 1995
Zarja vabi
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Doktorica za male štručke
Dr. Ana llllaš Trofenik, specialistka peaiatrlle na neonatalnem oiMelku celjske poroUnlšnlce
Tistega jutra, ko sva z dok-
torico Ano Ilijaš Trofenik sedli
na klepet, je noč preživela v
bolnišnici. Prikupna sogovor-
nica je specialistka pediatrije,
zaposlena na neonatalnem od-
delku ginekološko porodni-
škega oddelka celjske bolniš-
nice. Za njo je bilo dežurstvo
in takšni podobni dnevi se na
njenem umiku zvrstijo vsaj
šestkrat na mesec. A se prav
nič ne pritožuje, takšen je pač
poklic, ki si ga je izbrala že v
nežnih otroških letih in ki ga
očitno opravlja z veliko lju-
beznijo.
Dr. Ana Ilijaš Trofenik naj-
brž nikoli ne bo preštela drob-
nih bitij, ki se jim posveča v
tistih prvih trenutkih, ko ugle-
dajo luč sveta. »Moje delo je
povezano predvsem z novoro-
jenčki, skrbeti je treba za
zdrave in bolne novorojence,
predvsem pa seveda za nedo-
nošenčke. Dela je kar veliko,
pri nas se vrata nikoli ne za-
prejo,« pove med smehom.
»Trenutno skrbiva za novoro-
jence z vodjo neonatalije enote
dr. Felčevo, tretja zdravnica je
na specializaciji in nam pri-
skoči na pomoč približno en-
krat na mesec. Delo si je treba
razdeliti, z dr. Felčevo dežura-
va tudi na otroškem oddelku,
potem na infekcijskem oddel-
ku in v porodnišnici,« je razla-
gala sogovornica.
Neonatalogija je v zadnjih
desetletjih bistveno pripomo-
gla k zmanjšanju perinatalne
umrljivosti pri novorojencih.
Kaj vse se skriva za temi uče-
nimi besedami, zna dr. Ana
Ilijaš Trofenik preprosto ra-
zložiti. »Na našem oddelku
skrbno pregledamo vse novo-
rojence, temu pravimo klinični
pregled, materam svetujemo
vse v zvezi s prehrano, četrti
dan je treba pri zdravih novo-
rojencih poskrbeti za ceplje-
nje. V Celju opravljamo tudi
tako imenovane ultrazvočne
presejalne teste. To pomeni, da
vse novorojence pregledamo z
ultrazvokom in sicer pregleda-
mo možgane, ledvice, sečni
mehur, nadledvične žleze in
kolke. To je pravzaprav poseb-
nost na našem območju v pri-
merjavi s Slovenijo, kajti dru-
god z ultrazvokom pregleduje-
jo samo kolke. Takien celoten
pregled opravljamo že od leta
1990 in brez vsake samohvale
lahko povem, da smo dosegli
že kar dobre rezultate, ki smo
jih predstavili na mednarod-
nih kongresih. Konkretno sva
imeli z dr. Felčevo vsaka svoj
referat v Rimu leta 1993, sama
sem takrat predstavila prese-
jalni ultrazvočni test pri od-
krivanju abnormalnosti led-
vic,« je pojasnjevala sogovor-
nica.
Za delo z ultrazvokom jo je
pred leti navdušila dr. Bariče-
va, ki je bila takrat vodja ne-
onatalne enote in ki je praktič-
no orala ledino na tem področ-
ju na našem območju. »Konča-
la sem specializacijo in takrat
mi je dr. Baričeva preprosto
rekla takole: >Dokler sem še
sama v službi, pojdite lepo na
podiplomski študij.* Tako sem
takoj po specializaciji nadalje-
vala s podiplomskim študijem,
kar je za naše razmere dokaj
neobičajno. Na podiplomski
študij s področja ultrazvoka
sem potem odšla v Zagreb, se-
veda pa sam študij ni dovolj,
na tem področju so potreba
stalna dodatna izobraževanja,
vedno je treba spremljati vse
novosti. Ne moreš biti samouk.
Je pa ultrazvok silno hvaležna
stvar,« je prepričana dr. Ana
Ilijaš Trofenik. »Otroku ne
škoduje, večkrat lahko pono-
viš preglede in hitro dobiš tudi
dobre rezultate. Če pa posumiš
na kakšne bolj diferentne
stvari, pa se lahko opravijo še
dodatne preiskave.«
Ko Odločajo minute
Dr. Ana Ilijaš Trofenik po-
gosto prihaja tudi v porodno
sobo, sodeluje v operacijski
dvorani pri carskih rezih, vča-
sih je v porodni sobi treba tudi
oživljati novorojence, veliko
pozornosti potrebujejo nedo-
nošenčki in bolni novorojenci.
»Zlasti pri oživljanju novoro-
jenčkov ti je na začetku kar
malce tesno pri duši, ampak
potem se kar hitro navadiš, to
post-ane izziv, in si potem ves
srečen, ko vidiš, da se vse do-
bro izteče. To se pač dogaja in
tiste prve minute so izredno
pomembne,« iz svojih izkušenj
pravi sogovornica.
Z zdravniškim poklicem se
je najprej srečala v Velenju in
Mozirju, nekaj časa je prežive-
la na otroškem oddelku v Ce-
lju, potem pristala v porodniš-
nici. »Prav priljubili so se mi ti
naši novorojenci in danes ne bi
šla nikamor drugam,« je pre-
pričana sogovornica. O današ-
njih novorojencih pravi, da so
to večinoma zdravi otroci, pri-
bližno 10 odstotkov pa je takš-
nih, ki potrebujejo pomoč. »Na
našem območju opažamo ne-
katera odstopanja, precej je
nedonošenčkov in pa novoro-
jencev, ki so sicer donošeni,
imajo pa zelo nizko porodno
težo. Zlasti tem je treba posve-
titi veliko pozornosti.«
Dr. Ana Ilijaš Trofenik da-
nes živi v Žalcu, prva otroška
leta je preživljala v Medžimur-
ju. »Rojena sem bila v bližini
Čakovca, ko sem bUa stara dve
leti, so se starši preselili v Ve-
lenje. Tam sem končala tudi
osnovno šolo in gimnazijo, po-
tem medicinsko fakulteto v
Ljubljani. V Žalec sem prišla
čisto slučajno, sem pa v tem
mestu prav zadovoljna. Lep
kraj je, ne bi šla drugam.«
O čem drugem kot o medici-
ni nikoli ni razmišljala. »Me-
dicina me je privlačila že od
malih nog. Nisem razmišljala
o tem, da bom ravno otroška
zdravnica, to je prišlo kasneje,
ampak danes ne bi hotela biti
kaj drugega. Vsak dan prinaša
nekaj novega, to je poklic, ki
ne pozna nobene rutine.«
Ko jo povprašam o tem, ka-
ko preživlja prosti čas, se samo
nasmehne. »Tega skorajda ni.
Doma me čaka družina, ki je
zame na prvem mestu, ampak
se prav zaradi poklica včasih
znajde na drugem mestu. De-
žurna sem vsaj šestkrat na me-
sec, torej vsaj šest dni na me-
sec me ni doma od jutra pa do
naslednjega popoldneva.
Imam sina, ki je star pet let in
ta najtežje prenaša moja de-
žurstva. Ampak tako je,« je
vdana v usodo sogovornica.
Ko ji ostane resnično nekaj
prostih trenutkov, se z družino
najraje odpravi na izlet ali
sprehode, marsikaj je treba
postoriti na domačem vrtu, za
svojo dušo pa rada vzame v
roko še kakšno dobro knjigo.
IB
PUNINSKI iCOTiCIK
14. novoletni poliod na Kum |
Planinsko društvo Kum Trbovlje vabi vse planince in pla-
ninke ter druge ljubitelje gora, da se jim v torek, 2. januarja •
pridružite na 14. tradicionalnem Novoletnem pohodu na Kum. ■
Pohod bo ob vsakem vremenu, startna mesta pa bodo odprta od '
6.30 lu-e dalje in sicer v Trbovljah na mostu čez Savo, v Hrast-
niku prav tako na mostu čez Savo in v vasi Dobovec.
Pohodnike opozarjajo, da se zimskim razmeram primemo
opremijo, predvsem z zimsko obleko in obutvijo, na cilju pa
bodo vsi pohodniki prejeli spominske značke: za prvo udeležbo
bronasto, za tretjo srebrno in za peto zlato značko. Za deseto,
jubilejno udeležbo pa bodo pohodniki prejeli posebno plaketo.
M. MAROT
Januarja pa spet v iiribe
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas že v torek, 2. januarja
ob 6.23 z železniške postaje v Celju, vabi na Novoletni pohod na
Kum.
V soboto, 6. januarja, z odhodom ob 7. uri zjutraj s posebnim
avtobusom z zimanje strani nove avtobusne postaje, vas'vabijo,
da se jim pridružite pri Spominskem pohodu od Rogle do
Osankarice.
V nedeljo, 14. januarja ob 7. uri in 10 minut pa se boste z
lokalnim avtobusom s stare avtobusne postaje v Celju, lahko
odpeljali na izhodiščno točko za Zimski pohod na Reško pla-
nino.
M. MAROT
Zgradila me je Dobrota
Družina Štekovič se le 22. Hecembra preselila v varno zavetle nove hiše
Mariji Štekovič in njenim
trem mladoletnim otrokom
ne bo več treba trepetati,
kdaj se jim bo stara, vegasta
hiša zrušila na glavo. Vselili
so se v novo hišo, ki so jo s
prostovoljnimi prispevki
zgradili dobri ljudje in šte-
vilna podjetja iz vse Sloveni-
je. Na fasadi je marmorna
plošča in na njej piše: Zgra-
dila me je Dobrota 1995.
Hišo so postavili v rekord-
nem času, saj so jo začeli
graditi 28. avgusta. Dokon-
čana je do te faze, da v njej
družina že lahko živi. Imajo
celo nekaj novega pohištva,
nekaj ga bodo dobili še po
novem letu. Spomladi bodo
končali še fasado. Predra-
čunska vrednost hiše je s
predvidenih 6 zrasla na 9
milijonov tolarjev in zato za
izplačilo nekaterim izvajal-
cem manjka še okrog 2 mili-
jona tolarjev. Zato v La-
škem, kjer so z združenimi
močmi vseh pristojnih insti-
tucij na pobudo Rdečega kri-
ža, jimija letos začeli akcijo
zbiranja sredstev za postavi-
tev nove hiše, upajo, da kljub
temu, da so Štekovičevi že
pod varno streho, pomoč še
ne bo ugasnila. Eno od pisem
so pred dnevi že naslovili tu-
di na slovensko Karitas, ki jo
prosijo za pomoč iz sredstev,
ki so se nabrala z dobrodel-
nim koncertom Klic dobrote.
Z materialno in strokovno
pomočjo je svoj delež za no-
vo hišo prispevalo 31 podje-
tij iz vse Slovenije. Deset iz-
vajalcev, med njimi tudi
Gradiš, ki je hišo gradil hi-
treje kot so dotekala sred-
stva, se je odpovedalo delu
plačila. Posameznih daro-
valcev in organizacij je 84.
Največ denarja, 606.000 to-
larjev, je zbral Nedeljski
dnevnik z akcijo Iskrica v
žalostnih očeh, precej so
zbrali tudi župnijski uradi in
dobrodelne organizacije.
Najbolj pomembni delež, ki
pa se ga ne da izmeriti v de-
narju, so prispevali v občini
Laško. »Hiša je rezultat dela
nas vseh in vseh tistih, ki mi-
slijo v srcu dobro. Materi s
tremi otroki smo zagotovili
topel dom in omogočili člo-
veka vredno življenje, « je na
tiskovni konferenci, ki je bi-
la pred skromno slovesnostjo
na novem domu Štekovičev,
ganjeno dejal laški župan
Peter Hrastelj.
Neizmerno veselje v Veli-
kih Grahovšah žal ni bilo
popolno. Manjkal je naj-
mlajši fant, štiriletni Denis,
ki je zaradi težav s srčkom
pred dvema tednoma moral
znova na otroško kliniko v
Ljubljano. Izidi vseh prei-
skav še niso znani, vendar so
zdravniki že povedali, da bo
potrebna še ena operacija.
Takoj po praznikih se bo se-
stal zdravniški konzilij, ki
bo ocenil, ali bodo fantka
lahko operirali v Ljubljani
ali pa bo moral po pomoč v
tujino.
JANJA INTIHAR
Foto: EDI MASNEC
Na Kristan Vrliu
v krajevni organizaciji Rdečega križa v Kristan Vrhu so med manjšimi, hkrati pa najprizadev-
nejšimi organizacijami.
Med 240 člani je kar 68 krvodajalcev, 9 pa jih je več kot tridesetkrat darovalo kri za reševanje
človeških življenj. Marija Debelak iz Grlic je darovala kri po klicu iz ljubljanskega Kliničnega
centra že 82-krat, Ivan Žurman iz Kristan Vrha 45-krat, ter Zvonko Kovačič iz Laš, po klicu iz
celjske bolnišnice, 41-krat. V krajevni organizaciji so jim zato izročili pisna priznanja, posebej
omenjenim trem darovalcem pa tudi ročne ure s posvetilom.
.V. I..
Šff. 52. - 28. december 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Prihodnjič - nov roman
Novi teanik pričenla oblavllati resnično zgodbo Iz kozjanske vasi
Na Kozjanskem so številne zanimi-
vosti, med njimi je posebnost vas Ko-
privnica, v okolici Podsrede. Odmak-
njeno kozjansko naselje je še vedno v
znamenju ganljive, resnične ljubezen-
ske zgodbe med begunko Ito ter graš-
čakom Ernestom, na vse skupaj pa po-
sebej opozarjata spominsko obeležje
celjskega kiparja Tomaniča ter Štovič-
kov portret.
Resnične, tragične ljubezenske
zgodbe iz časa prve svetovne vojne se
najstarejši ljudje spominjajo v živo.
Spominja na tisto iz Verone, ki jo je
enkratno opisdl Shakespeare. Usoda,
poroka s starejšim moškim, je Ito
(Margareto) Hess-Rak pozneje zanesla
v Nemčijo, v Hannover. V šestdesetih
letih, po moževi smrti, se je po dolgem
času vrnila v kozjansko Koprivnico,
kjer so njeni grenki mladostni spomini
oživeli. Na prigovarjanje starejših lju-
di, ki so njeno življenjsko zgodbo do-
bro poznali, jo je tudi zapisala. Delo z
naslovom Zadnji vitez plemeniti Hel-
denstamm je izdala najprej v ciklosti-
lu, v sto izvodih, ki so jih ljudje raz-
grabili. Tudi izdaja v samozaložbi je v
Sloveniji hitro pošla, nato pa je koz-
janska love story, s pomočjo celovške
Mohorjeve presenetila še koroške Slo-
vence ter številne slovenske izseljence
po vsem svetu, od Amerike do Avstra-
lije. V neki slovenski knjigami v Se-
verni Ameriki so v izložbi celo izobesi-
li pisateljičino sliko. Ljubezensko
zgodbo iz slovenske Verone so nato
izdali še v nemškem jeziku, v Hanno-
vru pa so pisateljico obiskali novinarji
Bilda ter zapisali o Uspehu pri 79-Lh.
O njej, pisateljici, so veliko pisali tudi
na Hrvaškem, pa v Trstu, Celovcu ter
po vsej Sloveniji. Znano je, da je nekaj
otrok poimenovanih po zaljubljencih
iz Koprivnice, po Iti in Emestu.
Ko je Ita Hess-Rak po dolgih letih
obiskala Koprivnico, je zapuščeni
grob Švarcerjevih obnovila, v Eme-
stov spomin pa je nanj zapisala misel
Prava ljubav ne mine. V kraj srečno-
nesrečnega spomina je nato prihajala
vsako poletje, v visoki starosti pa se je
preselila v domovino. Do 82. leta sta-
rosti je še namreč honorarno prevajala
v hannovrski bolnišnici, pri tem pa jo
je vselej zanimal splošni razvoj njene
Koprivnice. Za različne krajevne po-
trebe je namenila visoke vsote denarja,
med drugim je Yas, po njeni osebni
zaslugi, pridobila asfaltno cesto med
prvimi v tem koncu. Zadnje mesece
življenja je preživela v celjskem domu
upokojencev, k večnemu počitku pa so
jo pospremili pred desetletjem, v ljub-
ljeni Koprivnici.
V tej odmaknjeni vasi spominja na
ljubezensko tragedijo tudi skromna
spominska soba, kjer je še približno
petdeset pretresljivih Emestovih pi-
sem. Pričajo o času, ki ga ni več, o
minljivosti ljudi ter o večni ljubezni,
do groba. Ljudje so takšne zgodbe iz
preteklosti, podobno kot o razbojniku
Guzaju, vedno brali z užitkom, zato
smo prepričani, da bo bralcem všeč
tudi to resnično pričevanje.
Z objavo podlistka o Zadnjem vitezu
plemenitem Heldenstammu bomo za-
čeli v prvi številki Novega tednika v
letu 1996.
B. J.
Avtorica resnične zgodbe, Ita Hess-Rak.
Vse zaradi ljubezni.
V kozjanski Koprivnici spominja na tragedijo spominsko obeležje celjskega kiparja
Tomaniča, pa tudi Štovičkovo delo.
Fotografija mladega koprivniškega graščaka, Ernesta Švar-
cerja. Zaradi ljubezni v smrt.
RiCINO (III)$TQitJillQ
Čestitke in dariia
Približujejo se novoletni
prazniki, zato si ljudje, prija-
telji, sodelavci v tem času če-
stitamo, nekaj želimo drug
drugemu ipd. Najpogostejša
čestitka je v zvezi z besedami
»naj, naj, naj«. Večinoma lju-
dje pri izrekanju čestitk ne ve-
do kaj bi rekli. Zato preprosto
zmomljajo: želim ti (ali Vam)
vse naj, naj, naj. Takšna čestit-
ka seveda ne pove ničesar, še
najmanj pa tisto kar bi člove-
ku, kateremu čestitko izreka-
mo (če smo iskreni), hoteli po-
vedati, želeti...
Za besedicami naj, naj, naj
se namreč lahko skriva vse ali
nič, v najslabšem primeru pa
tudi vse naj, naj, najslabše.
Normalna čestitka ima na-
mreč vsebino, ki se jo da izra-
ziti s pravimi besedami in poj-
mi, »naj, naj, naj« pa je plod
plehkosti, vsakdanje brezbriž-
nosti in površnosti tako ime-
novanega postmodemega po-
trošniškega človeka.
Razen čestitk so v tem času
aktualna tudi darila. Pričujoče
razmišljanje je namenjeno
predvsem poslovnim darilom.
Beseda darilo je v Slovarju
slovenskega knjižnega jezika
navedena kot nekaj, kar je da-
no komu v last brez plačila. To
pomeni, da damo nekomu ne-
kaj, ne da bi pri tem mislili ali
pričakovali, da bomo od njega
za podarjeno stvar dobili ka-
kršnokoli povračilo (niti v de-
narnem niti v blagovnem smi-
slu). Če je darilo dano na ta
način, je beseda, ki ponazarja
njen pomen, točna in dosledna
smiselnemu pomenu. Če govo-
rimo o poslovnem darilu, nas
seveda zanima še. beseda po-
sloven. V SSKJ piše med dru-
gim, da se beseda posloven na-
naša na poslovanje, poslovne
pogovore, poslovni uspeh itd.
Pravi komercialist ali gospo-
darstvenik si torej ne more
privoščiti, da bi dal poslovno
darilo, ne da bi zanj pričako-
val povrnitev. Verjetno najpo-
gosteje v obliki nadaljnjega
gospodarskega sodelovanja.
Kakor hitro pa govorimo o da-
rilu na ta način, seveda ne mo-
remo več govoriti o darilu v
njegovem prvotnem in pravem
pomenu. Smisel besede se tako
izniči. Podobno je na primer
pri Maorih, kjer darovanje ob-
sega tri temeljne sestavine: pr-
vo oblikuje samo dejstvo daru,
drugo sprejetje daru in tretje
dar kot povračilo za dar. Tu
seveda prav tako kot pri po-
slovnih darilih ne moremo go-
voriti o darovanju, marveč le o
menjavi različnih vrst blaga
ali tudi denarja. Dar v tem
smislu nima svoje logike ozi-
roma tista logika, ki jo ima, ni
njegova. Drugače rečeno, dar
lahko na ta način obravnava-
mo le, če izhajamo iz menjave,
če pa izhajamo iz menjave, o
daru kot daru ne more biti go-
vora, razen če za pogoj raz-
člembe o daru ne predpostavi-
mo njegove izgube.
Gospodarstvenik si zato ne
more dovoliti drugega kot da-
jati poslovna darila -menjave,
pesnik (na primer) pa si lahko
privošči pokloniti tudi pravo
darilo. Morda je za začetek do-
bro pomisliti na to, da je v
slehernem izmed nas, nekje
globoko, skrit vsaj majhen
delček pesnika.
ZORAN PEVEC
Za iepšo teiesno držo
Kaj bo s programom za otroke 3. c razreiJa?
v šolskem letu 1993/94 so
otroci 1. C razreda osnovne šo-
le Frana Roša v Celju opravili
zdravstveni vzgojno-preven-
tivni program Šole dobre drže.
Namen programa je, da bi se
otroci naučili opazovanja in
navajanja na zavestno korek-
cijo telesne drže, da bi vadili
pravilno dvigovanje in prena-
šanje bremen ter da bi preki-
njali dolgotrajno sedenje. Pred
začetkom dela z otroki so se s
programom seznanili tudi šol-
ski zdravniki, učiteljski zbor,
učitelji prvih razredov in na
večih sestankih tudi starši
otrok.
Kritično obdobje za nasta-
nek slabih drž je poleg prvega
leta starosti in pubertete tudi
pričetek šolanja, ko otroci iz
neomejenega gibanja preidejo
v fazo prisilnega mirovanja.
Zato je zelo pomembno, kako
so opremljene šolske učilnic^.
Vodje programa so ugotovili,
da so v 1. C razredu otroci se-
deli za previsokimi šolskimi
mizami, za pet centimetrov pa
so bili previsoki tudi stoli. Za-
nesljivo je tako tudi v drugih
razredih in šolah. Strokovnja-
ki menijo, da bi morale biti
učilnice opremljene s tremi ti-
pi višin stolov in miz. Po 25
odstotkov stolov in miz bi mo-
ralo biti višjih oziroma nižjih,
polovica pa srednje visokih.
Zadnji mesec prvega razre-
da so se otroci seznanili z no-
vim tipom sedenja - s sedenjem
na žogi. Stare šolske mize so
jim ergonomsko preuredili, ta-
ko da imajo delovno površino
nagnjeno za 15 stopinj. Od
septembra do aprila so otroci
zrasli v povprečju za pet centi-
metrov. Ker je do konca šol-
skega leta ostal le še dober me-
sec, miz za tako kratek čas ni-
so odrezali, ampak so s po-
pravki počakali do naslednje-
ga šolskega leta. Razredničar-
ka, psihologinja in fiziotera-
pevtka so otroke ves čas opa-
zovale, kako se prilagajajo se-
denju na žogi. V dveh letih so
opravile pet meritev telesnih
višin in jim prilagajale višino
napihnjenosti žoge. Otroci so
zrasli od 9,5 do 15 centime-
trov, tako da jim šolske mize
niso več ustrezale, saj so bile
prenizke za 4 do 5 centime-
trov. Pred koncem šolskega le-
ta so program Šole dobre drže
pripravili tudi za šolsko leto
1995/96, ki pa doslej še ni
uresničen. 3. c razred bi moral
dosedanje žoge zamenjati z
večjimi, ki jih bo imef še na-
slednje šolsko leto. Zaradi po-
večanega števila ur pouka v
tretjem in četrtem razredu bi
otroci morah imeti na razpola-
go tudi primemo visoke stole,
ki bi jih zamenjali s sedenjem
na žogi. Potrebovali bi tudi
mize, pri katerih je mogoče
spreminjati višino in naklon
delovne površine. S progra-
mom Šole dobre drže pa bi se
morala seznaniti tudi nova ra-
zredničarka.
Program šole dobre drže bo-
do ponovili v četrtem in sed-
mem rcizredu in bo prilagojen
starosti in razumevanju otrok.
Zato je večje uspehe pričako-
vati šele čez nekaj časa. Vsi, ki
vodijo program, katerega os-
novni cilj je zmanjšati število
slabih drž pri otrocih ter pove-
čati skrb za zdrav način življe-
nja, si zato želijo, da bi otroci
3. C razreda kmalu dobUi
ustrezne mize in stole in da bi
se začeto vzgojno-izobraževal-
no delo lahko nadaljevalo.
MAJDA ANŽIN
Veselje maiili bolnikov
Pred dnevi so drugošolci I. Osnovne šole Celje bolnike v otroškem oddelku celjske bolnišnice
razveselili z razposajenimi snežaki pod bolnišničnimi okni, konec tedna pa jih je obiskal še
Škratek Solatek z otroško igrico pod mentorskim vodstvom Vike Koch. K veselemu razpoloženju
malih bolnikov so prisf>evali tudi šolarji I. Osnovne šole s pevskimi nastopi ter Sanja in Jasmina s
svojimi pesmicami, piko na i pa je seveda postavil dedek Mraz s svojim spremstvom.
IS; Foto: EDI MASNEC
Sff. 52. - 28. december 199S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14
Olimie v znamenju piva
Uspešni poslovnež Iz Ollmja, Martin Hohnjec, se le odločil tudi za turistični Izziv
Dolina Olimja pri Podče-
trtku je nekaj posebnega ta-
ko po turistični privlačnosti
kot tudi po podjetnosti nje-
nih prebivalcev. Tu ustvarja
vinogradnik Amon, znan je
Ježovnikov Jelenov greben, v
kraju je nastala Videtičeva
tovarna čokolade, gosti obi-
skujejo turistični kmetiji Ja-
kopinovih in Mrazovih, po-
djetnik in obrtnik Hohnjec
pa odpira zasebno pivovar-
no. Martin Hohnjec, doma-
čin, eden najpomembnejših
zasebnikov na področju biv-
še šmarske občine, se je od-
ločil tudi za turistični izziv.
Hohnjec, ki kot obrtnik
gradi telekomunikacijsko
omrežje, zaposluje trideset
ljudi, v podjetju Halcom pa
je solastnik. Halcom, s sede-
žem v OUmju ter s poslovno
enoto v Celju, je na področju
izgradnje telekomunikacij
med vodilnimi, zaposluje pa
osem visoko izobraženih
strokovnjakov. Podjetje skr-
bi za inženiring ter uvaža
izraelske telefonske centra-
le, konkurira na javnih raz-
pisih. Martin Hohnjec gradi
trenutno telefonsko omrežje
v šentjurski občini. Z delom
v Dobju ter Slivnici so zak-
ljučili pred rokom, v Loki pri
Žusmu, kjer so opravili polo-
vico dela, imajo rok do
aprila.
Turiste, ki jih mika dolina
Olimja, pa zadnji čas zanima
predvsem nevsakdanje po-
slopje, ki spominja na manjši
dvorec. V njem se je pojavila
nova zanimivost Olimja, pi-
vovarna največjega podjet-
nika v občini Podčetrtek.
Decembra so si jo v okviru
redne letne tiskovne konfe-
rence Zdravilišča Atomske
toplice ogledali številni slo-
venski novinarji ter preverili
okus Haler piva, Hohnječeve
blagovne znamke. Pivovarna
je izgotovljena, v poslopju pa
bo tudi bife, pivnica, resta-
vracija za sto gostov ter tera-
sa za šestdeset gostov. V re-
stavraciji bo ponudba doma-
če hrane, krač, pivskih klo-
bas, pizz in podobnega. V
pritličju, zraven pivovarne
bo bife, v nadstropju pa ku-
hinja ter restavracija. Slo-
vesno odprtje celotne hiše bo
najbrž aprila, prvi radoved-
neži pa že prihajajo. V bliži-
ni, ob manjšem ribniku, bo-
do Hohnječevi spomladi za-
čeli graditi še šest apartma-
jev visoke kategorije ter ne-
kaj dvoposteljnih sob, z
gradnjo pa nameravajo zak-
ljučiti jeseni. Podjetnik pa
resno načrtuje tudi večji več-
namenski poslovni objekt v
Podčetrtku, kjer bi bila, na
primer, tudi pralnica avto-
mobilov.
Po pivovarsko
znanje
v poslopju, kjer bo kmalu
veliko izletnikov, so v prete-
klih dneh opravljali zaključ-
na dela v pivnici. V sosednji
hiši sem obiskal Hohnječeve,
ki živijo podobno kot druge
okoliške družine. Zakonca
Martin in Veronika Hohnjec
sta letos prvič uspela na
daljšo pot in to v Novi svet, v
Ameriko. V Združenih drža-
vah sta bila v bistvu razoča-
rana, Kanada pa je lepa in
čista, se spominjata ameri-
ških prostranstev. Pri Hoh-
nječevih so bili tisto soboto
doma tudi trije otroci, pri-
kupni Tomaž, Katja in Ma-
tej, učenci podčetrteške os-
novne šole. Vsi so v velikem
pričakovanju, saj bodo kma-
lu štirje.
Ogledal sem si pivovarno,
naložbo, ki bo v celoti vred-
na približno milijon nemških
mark. V objektu bo od deset
do dvanajst zaposlenih, prvi
zaposleni pa je pivovar, Vin-
ko Kopinšeic iz Dramelj.
Martin Hohnjec je začel raz-
mišljati o lastni pivovarni
pred dvema letoma, potem
ko je bral o malih pivovar-
nah v Ameriki in Zahodni
Evropi. Ogledal si je tudi pr-
ve slovenske male pivovarne,
z različnimi tehnologijami.
Odločil se je za nemško-
madžarsko, za staro nemško
grajsko pivo, se povezal s
slovenskim dobaviteljem
opreme ter odšel v šolski
center v Budimpešto. Tam
izobražujejo pivovarje.
Ogledal si je tudi zasebne
madžarske male pivovarne.
Potem ko je v Olimju zgradil
prostore, so oktobra pripe-
ljali opremo. Hohnječevi so
morali pripraviti le prostore
ter električno in vodovodno
napeljavo, za vse ostalo pa so
poskrbeli tuji strokovnjaki.
Pivovar Vinko Kopinšek se
je izobrazil v Budimpešti, z
njim pa je prišel glavni ku-
har piva, ki je ostal v Olimju
tri tedne. V Hohnječevi pivo-
varni bo svetlo in temno pi-
vo, filtrirano in nefiltrirano.
Na dan bodo izdelali po 450
litrov piva, gostom pa ga bo-
do ponudili tudi v privlačnih
dvolitrskih steklenicah, za
domov.
Po desetletju in poi
Martin Hohnjec je doma-
čin, iz Olimja, žena Veronika
pa se je poročila iz Dramelj,
iz šentjurske občine. Marca
se bo Martin spominjal pet-
najstih let svoje uspešne po-
djetniške oziroma obrtniške
poti. Njegovi sodelavci imajo
zahtevno delo, med ljudmi
pa je znano, da jim nudi red-
no delovno razmerje ter raz-
meroma dobre plače.
Izvira iz kmečke, po do-
mače Halerjeve družine, zato
uporablja blagovno znamko
Haler pivo. Doma so imeli tri
hektarje zemlje, oče pa je zi-.
daril in tesaril tudi na hrva-
ški strani Sotle, vse do Za-
greba. Pri Halerjevih so bili
štirje. Sestri živita v Viršta-
nju oziroma v Mariboru,
brat je zdaj v Rogaški Slati-
ni. Takrat, v Martinovih
otroških letih, je bil Podčetr-
tek na pol pozabljeni kraj,
nov razvoj pa se je pojavil z
Atomskimi toplicami. Šola-
nje je nadaljeval v Ljubljani,
kjer je preživel šest let. Iz-
kušnje si je nabiral tudi v
ljubljanskem telekomunika-
cijskem podjetju Tegrad, na-
to pa se je vrnil k staršem v
Olimje ter prevzel delo na
kmetiji. Zaposlil se je v celj-
skem PTT podjetju, tri leta
potoval dnevno z vlakom v
Celje, vmes pa je opravil še
delovodsko šolo. V tistem ča-
su je začel še s popoldansko
obrtjo, leta 1981 pa postal
samostojni obrtnik v Olimju.
Težko je bilo, kljub njegovi
podjetniški nadarjenosti.
Star je bil komaj 24 let, brez
kapitala ter potrebnih izku-
šenj. Začel je, z močno voljo.
Kjer je volja, je tudi pot, zato
je bil z leti deležen tudi re-
zultatov.
V Olimju je zadovoljen, bi-
vanja v mestu sploh ne po-
greša. V dolini je danes veli-
ko turistov tudi iz mest, uži-
vajo v drugačnem, bolj pri-
jaznem svetu. Hohnječevim
pa je tu v posebno veselje
njihov vinograd v Imenski
gorci, s tristopetdesetimi trsi
in kletjo, kamor povabijo
prijatelje. Martin Hohnjec
gre včasih, skupaj z otroci,
tudi na smučarski izlet.
Tudi žena Veronika ima
precej dela. Skrbi za družino
in gospodinjstvo, pa tudi za
knjigovodstvo. Še pred dve-
ma letoma so imeli na kmeti-
ji nekaj živine, nato pa je to
postalo preveliko breme.
V Halerjevi hiši se je bUžal
sobotni večer v predpraznič-
nem vzdušju, oglasili so se
Martinovi prijatelji. Le eno
me je še zanimalo. Kaj po-
meni največ Martinu Hoh-
njecu, uspešnemu poslovne-
žu? »Zdravje in družinska
sreča,« o tem sploh ne dvomi.
BRANE JERANKO
V Halerjevi pivovarni v Olimju že teče pivo. Decembra so si jo ogledali številni slovenski
novinarji.
Hohnječevi so uspešna in srečna družina.
90 let Lucije Arii iz Zaiož
v KS Polzela imajo že nekaj let navado, da obiskujejo najstarejše krajane ob njihovih rojstnih
dnevih. Med njimi je tudi Lucija Arh iz Založ pri Polzeh, ki je dopolnila 90 let. Ob prazniku sta jo
obiskala predstavnika KS Stanko Novak in Ivan Turnšek (na sliki) in ji izročila šopek in darilo
ter ji v imenu sokrajanov zaželela še dobrega zdravja in na mnoga leta.
Lucija Arh je kljub visoki starosti še čila in bistrega duha. Izhaja iz družine z 12 otroki, sama
pa je rodila tri fante in hčer. Moža je izgubila mlada, saj je umrl v taborišču Mathausen, ko je bila
hčerka stara eno leto. Sedaj živi pri sinu Pavlu. Ob obujanju spominov ugotavlja, da je bilo v
njenem dolgem življenju mnogo več bridkega kot lepega.
T. TAVCAR
Z giaslio v novo ieto
Japonski pregovor pravi,
da je dan pred praznikom
lepši od praznika. Upam, da
se tega zavedate in da uživa-
te dneve, ki nas ločijo od naj-
bolj nore noči v letu.
Tudi prazniki in predvsem
prazniki ne minejo brez
glasbe. Ob božiču pač božič-
na, na Silvestrovo pa vsemo-
goča — ponavadi čimbolj ve-
sela, nora. Prvi dan v letu
nam godi bolj umirjena glas-
ba, ki je ob prežganki pravi
balzam za mačka.
Vas zanima koga bomo go-
stili v novoletni oddaji Glas-
ba je življenje? Zadnjega (ki
ga še nismo glasbeno zasliša-
li) od slovenskega predsed-
niškega kvarteta. Nekaj časa
se nas je otepal, a smo ga le
zvabili v našo glasbeno past.
Z nami bo diri^nt državne-
ga zbora Jožef Skoljč. Vpra-
šala sem ga, katero pesem bo
zapel državni zbor Sloven-
cem ob novem letu.
»Bojim se, da se v tem tre-
nutku državni zbor tudi tega
ni v stanju dogovoriti«, mi je
odvrnil. Pa nič. Si bomo za-
vrteli pa katero izmed lepih
slovenskih narodnih. Pa še
bolj ubrana bo! <
Zelja mnogih je, da bi si v
živo ogledali novoletni kon-
cert iz dunajske filharmoni-
je, kjer prevladujejo Straus-
sovi valčki. Menda so vstop-
nice razprodane že za več let
naprej, tako, da si bomo
koncert ogledali kar iz udob-
nih naslanjačev v dnevni so-
bi. Pa še ceneje bo!
Izvrtala pa sem anekdoto o
Johannu Straussu, tako, da
ne bomo ostali brez vsega.
K avstrijskemu skladate-
lju priljubljenih »dunajskih
valčkov« Johannu Straussu
je prišel starejši, dobrodušen
in bogat gospod.
»Star sem že«, je dejal,
»najbrž ne bom več dolgo
tlačil zemlje. Zato bi vas,
dragi mojster, prosil, da mi
izpolnite veliko željo. Vaša
glasba mi je od sile všeč in
res mi ne bi mogli pripraviti
večjega veselja, kakor če bi
mi pri pogrebu zaigrali ene-
ga izmed svojih prekrasnih
valčkov.«
»Od srca rad; samo povejte
mi, katerega bi najraje sliša-
la,« se je pošalil Strauss.
Simona H2O
il. 52. - 28. december 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Na Kalobju ljubijo glasbo
Lojze Pere Je botroval kalobški pihalni godbi
PRI ZVESTIH
Lojze Pere iz okolice Ka-
lobja, iz šentjurske občine,
se najrajši pogovarja o glas-
bi. Kot dvanajstletni deček
je že igral s pihalno godbo na
Svetini, v zrelih letih pa je
bil organizator kalobske pi-
halne godbe ter kapelnikov
namestnik. Doma, v Planin-
ci, kjer smo ga obiskali, nam
je pokazal svojo zanimivo
rokopisno kroniko o nekda-
njih kalobskih godbenikih,
iz katerih je pozneje nastala
šentjurska pihalna godba.
Odraščal je v Sentrupertu
pri Laškem, v Kravenci, v
družini z desetimi otroki. Bi-
li so revni, zato se najrajši
spominja prvih korakov v
čudoviti svet glasbe, z dese-
timi leti. S skrivnostmi tro-
bente ga je spoznaval njegov
stric Ivan Ulaga na Svetini.
V začetku petdesetih let se je
Lojze zaposlil v Štorah, nato
pa je našel boljši zaslužek v
Hrastniku, v rudniku. Nare-
dil je izpit za kopača ter
opravljal težko, nevarno de-
lo. Nekega večera, ko sta bila
s sodelavcem skoraj vsa v
blatu, je zaslutil nesrečo ter
predlagal, da se umakneta.
Sodelavec je okleval, pa sta
bila vseeno pravočasna, sicer
bi ju zalilo. No, po nekaj le-
tih so mu sporočili žalostno
novico, da je istemu sodelav-
cu jama vzela življenje.
Takšne so bile rudarske
usode...
Ljudje v Hrastniku so bili
Lojzu Percu všeč, kraj pa
sploh ne. »Včasih mi je kdo
tam rekel, da gre v nedeljo v
hribe. Kam boš pa šel, saj si
v skalovju doma,« se je šalil.
Iz nekajletnega bivanja v
Hrastniku se najrajši spomi-
nja igranja v rudniški godbi,
s kapelniki Brunom, Malovr-
hom in Plahuto. Brez igranja
s pihalno godbo ni šlo niti v
Bosni, ko je moral v vojsko.
Glasba In
prilateljstvo
Lojze je v Hrastniku pri-
zadevno igral ter pridno de-
lal, zato si je leta 1959 lahko
kupil prvo hišo, v bližini ka-
lobske cerkve. Takrat se je
tudi poročil z Marijo iz Šen-
truperta. Bil je še v Hrastni-
ku, zato je ostala nevesta še
nekaj časa doma, v Sentru-
pertu. Potem je dobil službo
znova v Štorah ter se preselil
v okolico Kalobja. V železar-
ni je delal pri plinskem gene-
ratorju desetletje in pol, pre-
ostali čas pa v kotlarni.
V kalobskem kraju si je
ustvaril pravi dom v Planin-
ci pri Osredku. Z ženo Mari-
jo in sosedi sta si morala pri-
boriti električno in vodovod-
no napeljavo ter cesto. V
Štorah je dolgo delal v treh
izmenah, pa ni bilo nič pre-
težko, saj ga je spremljala
glasba. V rokopisni kroniki
kalobskih godbenikov je za-
pisal, da je v najtežjih tre-
nutkih vzel v roke svoj klari-
net in pozabil vse hudo.
Usodna je bila neka veli-
konočna nedelja, ko so na
Kalobju igrali godbeniki iz
Šmarja. »Zakaj ne bi ustano-
vili godbe tudi pri nas, sem si
mislil,« je v petek obujal
spomine. Lojze Pere in nje-
gov stric Ulaga, s Svetine,
sta sedla skupaj ter naredila
načrt. Instrumenti? Lojze je
vedel, da imajo ljudje doma
še iz vojnega časa nekatere
instnunente. Dve čudoviti,
veseli leti je nato vadila ka-
lobska godba v pritličju nje-
gove hiše. Med prvimi člani
so bili sosedi, Šusterjevi ter
Ulagovi, naš zvesti naročnik
pa je bil kapelnikov namest-
nik. Družili so jih glasba in
prijateljstvo. Vsak konec
tedna so igrali po krajih
šentjurske občine, od Plani-
ne in Loke pri Žusmu do Po-
nikve pri Grobelnem. Tudi
na nekaterih cerkvenih pro-
cesijah, kar je posameznike
motilo. »Tovariš, kaj si pa
misliš, da igraš v cerkveni
procesiji s pleh muziko,« je
nekdo karal kapelnika Ula-
go. »Saj veš, da si bil v parti-
zanih.« Ulaga mu je brž od-
vrnil: »Kaj? V partizanih
sem igral Hej, brigade, če
grem v cerkev Ti, o Marija, v
gostilni pa. Oj Marička
moja!«
Potem so kalobsko godbo
vzeli v občinsko središče, ta-
ko da je nastala šentjurska
pihalna godba. Lojze v seda-
nji šentjurski godbi ni vklju-
čen, saj ima ob nedeljah dru-
ge obveznosti. Od leta 1989
je upokojen, pogodbeno pa
dela v kurilnici, v šentjurski
Ulici Dušana Kvedra. Odkar
je v pokoju, je napisal vse
bolj priljubljeno pesem Ka-
lobški zvonovi. Doma skoraj
vsak dan po malem zaigra na
klarinet ali na trobento, si-
cer pa obvlada večino pihal-
nih glasbil, z izjemo flavte.
Včasih je igral na kakšni oh-
ceti ali na godovanju. Z Ma-
rijo imata štiri otroke, Petra,
ki živi v Celju, Francija in
Ivana ter Marijo, ki je poro-
čena na Grobelnem, med nji-
mi pa so tudi glasbeniki.
Mnogi opažajo, da so Kalob-
čani nasploh izrazito glasbe-
no nadarjeni ljudje.
Lojze Pere je sosed Pusar-
jevih, kjer je odraščala oper-
na pevka mednarodnega slo-
vesa, Ana Pusar-Jerič. V vasi
je ostala njena mama, ki je
bila cerkvena pevka, oče pa
je bil glasbenik. Od Pusarje-
vega očeta je Lojze kupil
svoj prvi klarinet. Ane se do-
bro sponmi iz otroških let,
ko jo je srečeval na njeni poti
v oddaljeno šentjursko os-
novno šolo. _
Pošteni iiudie
Lojze Pere je bil v krajevni
skupnosti Kalobje dolgo de-
javen tudi na drugih področ-
jih, ne le glasbenem. Več let
je bil vodja delegacije kra-
jevTie skupnosti, pa povelj-
nik Civilne zaščite, vodja po-
ravnalnega sveta ter porot-
nik v Šentjurju, po potrebi
pa tudi v Celju. Ponavadi so
se sestajali po nedeljski ma-
ši, ko se je zbralo največ lju-
di. Na Kalobju prevladujejo
dobri in pošteni ljudje, v po-
ravnalnem svetu pa vseeno
ni bil brez dela. Največkrat
je šlo za kakšno preostro
žensko besedo, marsikdaj
prehudo razumljeno. Po
upokojitvi v kraju ni več de-
javen.
Dolgega časa seveda ne
pozna. Doma imajo tri hek-
tarje zemlje, redijo dve kra-
vi. V šentjurski kurilnici
preživi vsak drugi dan, od 5.
do 20. ure. V Ulici Dušana
Kvedra ogrevajo dva bloka s
pomočjo plina, pet blokov pa
še s premogom. Ko pritisne
hujši mraz, porabi Lojze od
tono in pol do dve toni pre-
moga, v najhujši zimi pa je
premetal tudi po štiri do pet
ton. S sodelavcem, Antonom
Kolarjem iz Vrbnega, s kate-
rim delata izmenično, sta
dobra prijatelja, saj sta bila
v železarni skupaj kar četrt
stoletja. Tudi stanovalci so
prijazni ljudje.
V prostem času, ki ga ni
veliko, pa prebirajo Perčevi
že dolga leta Novi tednik.
Najrajši črno kroniko, oglase
in matične podatke, z veli-
kim zanimanjem pa so brali
tudi Topliškov podlistek o
Kozjanskih romancah in ba-
ladah. Gospodinja Marija se
z veseljem spominja izleta
stotih kmečkih žensk na
morje v Portorož, pred leti.
Takrat je bila, skupaj s sose-
do Hedviko, prvič na morju.
Lojze Pere ugotavlja, da
mu je najlepše, odkar je v
pokoju. Najhujše je bilo, ko
sta z ženo gradila, pa v rud-
niški jami zaradi številnih
nevarnosti. Kljub težkemu
življenju je ohrariil zdravje, z
njim pa veliko ljubezen do
glasbe.  BRANE JERANKO
Lojze in Marija Pere iz okolice Kalobja. Glasba mika tudi\
njunega vnuka Denisa. i
Iz kronike kalobske pihalne godbe. Na fotografiji njihovi prvi glasbeni koraki po Šentjurju.
iz roda v rod, duli išče pot
60 let prosvetnega društva Lado Marovt Letuš
Začetki kulturnega delovanja v Letušu se-
gajo v daljno leto 1905, ko je takratni učitelj
Karel Maršič ustanovil bralno društvo, vendar
je društvo delovalo v okviru Gasilskega dru-
štva, zato Letušani štejejo za rojstvo Prosvet-
nega društva leto 1935, ko je bil ustanovljen
pod vodstvom Ivana Marovta prvi pevski zbor,
ki je bil tudi registriran pri takratnem Srez-
kem načelstvu v Celju.
Od takrat je minilo že šestdeset let in to
visoko obletnico so Letušani obeležili z bogato
kulturno prireditvijo »Naša prva predstava«,
ki jo je pripravila Polona Kuder, na njej pa so
nastopile vse generacije kulturno udejstvova-
nih Letušanov. Predstavili so se s petjem, igro,
recitiranjem, plesom in še čim.
V slavnostnem govoru je predsednica PD
Lado Marovt Jelka Kuder orisala dogajanje v
društvu od začetka do danes,, njegove vzpone
in manj blesteče čase, ki pa jih je vseeno ožar-
jala ljubezen do domače besede in petja. Stal-
nice v društvenem življenju so bile vseskozi
bralništvo, petje in amatersko igranje. V teh
letih so uprizorili mnogo iger, v nekaterih letih
celo po tri. Starejši krajani še pomnijo uprizo-
ritve, ki so bile na različnih prizoriščih vse do
leta 1956, ko so v Zadružnem domu zgradili
tudi dvorano, po letu 1976 pa v današnjem
kulturnem domu. Tudi pevci niso bili posebno
izbirčni, vadili so kjerkoli, velikokrat kar pod
vaško hpo. Da bi imeli nekje vendarle svoj
prostor, so si zgradili pevski dom.
V Letušu štejejo za najbolj zaslužnega za
kulturo Ivana Maro\'ta, ki je vodil tudi pevski
zbor vse od njegove ustanovitve do svoje smrti,
pa tudi na drugih področjih je bil aktiven.
Kulturni delavci v Letušu so naredili veliko in
za svoje delo prejeli številna priznanja in od-
ličja. Priznanja in zahvale so tudi tokrat delili
svojim najbolj zaslužnim in prizadevnim
članom.
T. TAVCAR
Jelka Kuder
Godbenlld za lepši zaključek leta
Godbeniki na pihala iz Zabukovice so v soboto v dvorani v Grižah znova poskrbeli za lep in
zanimiv večer. Pripravili so božično-novoletni koncert, kjer so se predstavili z ravnovrstnim
programom, ki so ga tokrat še posebno priredili božiču, za mnoge najlepšemu času v letu. Še
posebno slovesno je bilo zato, ker so se godbeniki predstavili z novimi instrumenti in oblačili, ki
so si jih ob 115-letnici godbe pridobili z lastnimi dejavnostmi.
Godbo neutrudno, s srcem in trdim delom, vodi dirigent Franc Tratar, ki je letos prejel visoko
priznanje za življenjsko delo, ki mu je podarilo svetovno združenje pihalnih orkestrov. Na sliki:
Godba na pihala iz Zabukovice, z novimi inštrumenti in oblačili ob njihovi 115-letnici.
VOJKO ZUPANC
Šff. 52. - 28. december 1995
STRIP
16
šff. 52. - 28. december 1995
17
ŠPORT
Rokometni
hula-hula in
hokejski bye
Leto 1995 po športno: oil Januarja do Junija Jiol(eJsJ(a JtaJvarlJa Jn
nepremagljivi roJiometašJ Celja PJvovarne Laško _
Napad iz ozadja
z napovedjo napada iz ozadja
seje začela hokejska Santa Barba-
ra. "Po odličnem startu smo lani
popustili v končnici, zato naj bo
zdaj obratno: slab začetek, dober
konec," je pred začetkom ligaške
končnice napovedoval podpred-
sednik Roman Hriberšek, ki je
bil za mnoge vedno bolj "one man
firma".
Inntal je za uvod premagal
Olimpijo okrepljeno z zvezdniki
NHL lige, mladi Kelgar je pred od-
hodom v Kanado s silovitim kro-
šejem umiril celo srboritega Kaste-
lica, vendar je bil trener Vladimir
Kriicunov vseeno mrk. "Hokejisti
igrajo dobesedno za kos kmha in
živijo iz dneva v dan. Milan Lu-
kič se iz nas norčuje, takšnega člo-
veka še nisem srečal in zanj eno-
stavno nimam lepe besede," je roh-
nel Krikunov. Kriza je tresla tudi
vaterpolski del Neptuna. V klub-
ski blagajni ni bilo denarja niti za
izplačilo sodniških stroškov, prva
ekipa je več kot mesec dni z boj-
kotom treningov vztrajala pri pri-
hodu kvalitetnega strokovnjaka, na
tekmo v Maribor sploh niso odpo-
tovali in v reševanje agonije se je
vključila tudi osrednja zveza.
Švedska smučarka Vlva No-
wen je postala nova celjska grofi-
ca, potem ko je prvo slalomsko tek-
mo za evropski pokal na Rogli do-
bila njena rojakinja Rodlingova
Na Jasi je bilo toliko snega, da se
je višinska razlika med startom in
ciljem zmanjšala za dva metra in
je FIS preklicala licenco za orga-
nizacijo mednarodnih tekem, toda
v domačem tabom so bili vseeno
zadovoljni. Bernard Vajdič je os-
vajal kolajne na vseh najpomem-
bnejših pionirskih tekmah. Barba-
ra Koštomaj pa bo slalomski del
sezone končala na 241.mestu in
napredovala v B-2 reprezentanco.
Olga Tolmačova in Tanja
Kibireva sta po nekajmesečnem
čakanju končno dobili certifikata
Odbojkarske zveze Rusije za na-
daljevanje kariere v Celju, za na-
stopanje v pokalu sta soglasje pod-
pisali sestri Blažič, nogometne vr-
ste Publikuma pa je zapustila po-
lovica standardne enajsterice: Pev-
nik, Nikčevič, Pranjič, Sudec in
Žilnik. Trikratna svetovna prvaki-
nja Marlka Kardinar je skupaj
z Metko Lesjak in Tanjo Gobec
proslavila polnih dvajset let vztra-
janja v kegljaškem športu, Miro-
teks pa je v vlogi generalnega spon-
zorja zamenjal Emo Etemo, ki se
je pozneje znašla na sodišču zara-
di neporavnanih obveznosti do
celjskega kluba
Hokej na
zatožni kiopi
"Zaradi žalitev bom tožil Hokej-
ski klub Inntal in trenerja Vladi-
mirja Krikunova. Hokej je izgubil
kokoš, kije nesla zlata jajca: sku-
paj smo iclubu nakazali 233.426
nemških mark, v zadnjih treh me-
secih 118.300 DEM. Mar to ni do-
volj?" je na očitke odgovarjal Mi-
lan Lukič.
Med igralci je seveda završalo.
Vedeli so le za 55 od 118 tisoč
mark in Roman Hriberšek je po-
stal najbolj sporna osebnost celj-
skega športa, toda plaz nezado-
voljstva seje začel valiti že konec
leta 1992, klub pa je bil brez pred-
sednika že skoraj dve leti. "Umik
ne pride v poštev, bil bi nemora-
len. Razen Džumhurja nihče ni
uradno odstopil, razen mene dela-
ta še Bajagič in Bratčeva. Vsak na
svojem področju," je bil vedno bolj
redkobeseden Hriberšek, ki je iz-
gubljal tudi igralce. Na tekmi z
Olimpijo je deloma tudi zaradi boj-
kota manjkalo kar trinajst hokeji-
stov.
Po treh mesecih pisanj pritožb
so rokometaši Gorenja v Ribnici
odigrali zadnjo sekundo tekme z
domačim prvoligašem, iz devetme-
trovke dobili gol in izgubili z naj-
tesnejšo razliko. Pod celjskimi ko-
ši seje prebujala Trnuljčica; pom-
lajeno moštvo je imelo pred konč-
nico B lige najboljše izhodišče, po
štiriletni odsotnosti se je s Polzele
vrnil Franc Zorko in prevzel fiink-
cijo direktorja kluba. Odbojkarice
so Interligo končale brez zmage in
s samo dvema osvojenima nizoma,
vendar so postale pokalne prvaki-
nje (v finalu s Cimosom 3:0, 1:3),
a vseeno ostale brez Evroije, ker
so bile zaradi izstopa iz pokala pr-
vakinj kaznovane z enoletno pre-
povedjo igranja Pred nadaljeva-
njem nogometnega prvenstva je
celjski trener Borut Jarc zatrje-
val, da številni odhodi niso oslabi-
li moštva, medtem ko so pri Ru-
darju s prihodom Bojana Prašni-
karja upali na vzpon in pospeše-
no ^^ili tribuno, pod katero je bli-
zu 2000 sedežev. Za Jožeta Iva-
čiča je bilo svetovno prvenstvo v
akrobatskem smučanju loterija
brez dobitka, toda že čez teden dni
je na Švedskem postal skupni zma-
govalec evropskega pokala v sko-
kih, Andrej Kramer pa je bil peti.
Prvak je bil od zveze nagrajen s
parom alpskih smuči in izbran za
akrobata leta, a je zaradi neureje-
nih odnosov znotraj reprezentan-
ce tekmovalne arene zamenjal z na-
stopi na bolj donosnih shovvih.
Rokometni
liuia-iiuia
Gorenje se je v svoji prvi Euro
rokometni sezoni uvrstilo v polfi-
nale pokala EHF in izpadlo proti
ruskemu Polyotu, vendar se je še
vedno največ govorilo o hokeju.
Knj igovodski dolg seje povzpel že
na več kot pol milijona mark, fi-
nančno poslovanje je preverjala
policija, vmešala je tudi zveza
Inntal je skupaj z Olimpijo za-
radi dolgov (oboji blizu 14.000
mark) suspendirala in preložila za-
četek končnice, hkrati tudi začetek
celjskega konca Vse ob mestu ob
Savinji le ni bilo čmo in odpiral se
je tudi šampanjec. Miroteks je os-
vojil enajsti (deveti zaporedni)
kegljaSki naslov državnih prvakinj,
Celje Pivovarna Laško četrti ro-
komemi. Domačo sezono 1994/95
(v prvenstvu 26, v pokalu 7 tekem)
so končali brez izgubljene točke in
si prislužili dodatno premijo: pot
na Havaje! "Kam gremo? Aloha!"
je bila zadnje tedne njihova tradi-
cionalna zaobljuba, ko pred tekmo
sklenejo roke. "Nenormalen pod-
vig," je veliko serijo komentiral
Tone Turnšek po finsilni zmagi
nad Jadranom (37:20, 27:23), se-
zona "plus deset" pa seje končala
s pokalnim uspehom proti Gore-
nju z 31:20.
Na dvoranskem svetovnem pr-
venstvu v atletiki je Anja Valant
v troskoku zasedla 16. mesto, Gre-
gor Cankarje bil v skoku v da-
ljavo še za tri mesta slabši. Kole-
sarji so z vrnitvijo Iztoka Melanš-
ka in Marka Baloha ter prihodom
ekipnega svetovnega prvaka iz le-
ta 1991 Sergeja Autka spet imeli
močno ekipo in kot prvi slovenski
športniki po ukinitvi sankcij nasto-
pili na območju ZR Jugoslavije.
Na kombinirani dirki po Črni Go-
ri in Italiji - Po poteh kralja Nikole
- so doživljali tudi kalvarijo, saj so
se s trajektom prek Jadrana vozili
17 ur in je na odprtem morju pihal
orkanski veter z močjo desetih bo-
forov. Po izstopu iz dmge lige in
izgubi pokrovitelja se je čmo pi-
salo tudi namiznemu tenisu, ven-
dar se je z Biotopom vrnila večina
igralcev, veselili so se tudi nogo-
metaši. V polfinalu pokala je na
Skalni kleti prvič po osamosvoji-
tvi padel Maribor (1:0), v povrat-
ni tekmi je bila zmšena še druga
tradicija Rumeno-modri v Ljud-
skem vrtu končno niso doživeli po-
raza (1:1) in so se uvrstili v finale^_
Nisem
vzei denarja
inntal je Jesenicam predal prvo
polfinalno tekmo končnico, se od-
ločil za nadaljevanje sezone in pre-
dal še dmgo tekmo, kije pomenila
izključitev iz lige. Roman Hriber-
šek je odstopil, zveza pa gaje kaz-
novala z dveletno prepovedjo
opravljanja vseh funkcij.
."Nisem vzel denarja Žiro račun
mojega podjetja je blokiran od no-
vembra dalje. Zdaj me preživlja že-
na Ničesar se ne bojim, nič ne ta-
jim. Kriv sem za določene stvari;
bil sem premalo pazljiv, premalo
odgovornosti je bilo v mojih deja-
njih in zato so se pojavila sumni-
čenja. Če sem hokeju res naredil
toliko slabega, zakaj se med nekaj
desettisoči ni nihče našel, ki bi me
zamenjal," seje pred očitki branil
Roman Hriberšek, ki se po (neu-
radnih) px)datkih preiskave UNZ
Celje ni neposredno okoristil z de-
narjem, aje najbrž storil goljufivo
dejanje, ko je pri podpisu pogodb
obljubljal denar, ki ga klub ni imel.
Komično je bilo tudi v odboj-
karskem zakulisju. Darko UrbancI
je kot direktor Toplic Dobrna za-
radi neporavnanega dolga z jesen-
skih priprav tožil klub, v katerem
je bil - predsednik. Po incidentu
med tekmo z Beltinci je Publiku-
mova uprava iz prve ekipe odstra-
nila Gregorja Blatnika, nakar seje
večina soigralcev na tajnem glaso-
vanju (deset za, pet proti, dva vzdr-
žana) zaman izrekla za vrnitev.
Rokometna reprezentanca je v
Golovcu v sp)ektEJculami tekmi vi-
soko premagala Francijo (24:17),
ki bo čez mesec dni postala sve-
tovni prvak, v Laškem pa je Tek-
movalna komisija EHF tri dni ana-
lizirala poteke evropskih pokalov
in ni sprejela predloga o navzkriž-
nem polfinalu lige prvakov. Žen-
ska ekipa Žalca je pred koncem pr-
venstva zaradi bolezni ostala brez
nekdanje mske reprezentantke Po-
povičeve in zaradi čudnega razple-
ta v primorskem derbiju tudi brez
končnice za naslov prvakinj in
Evrope. Košarkarjem Rogaške se
je s porazom v zadnjem krogu iz-
maknil Koračev pokal. Pivovarni
Laško napredovanje med najbolj-
šo dvanajsterico, Elektra je nepri-
čakovano izpadla v B ligo, Celje
je z uvrstitvijo v A-2 ligo potrdilo
izhod iz krize. Ligaški naslov dr-
žavnih prvakov z zračno pištolo je
bil eden večjih strelskih uspehov
Dušana Poženela, v novoustanov-
ljeno državno ligo v malem nogo-
metu pa seje uvrstil šentjurski Ju-
ventus.
Hokeja ni več
Polzelski košarkarji so prvič
zaigrali v finalu končnice in z
Olimpijo izgubili vse tri tekme
(75:102,63:69,62:77), tik pod vr-
hom so obstali tudi nogometaši
Publikuma. V prvi finalni tekmi
pokala so doma z Muro igrali 1:1,
povratno izgubili z 0:1 in se po-
slovili od sanj o Evropi.
Rogaška Slatina je bila gostitelj
seminarja mednarodne košarkar-
ske zveze, v prestopnem roku je
najbolj odmeval odhod Tovorni-
ka iz Satexa v Laško, reprezentan-
ca seje za nastop za evropskem pr-
venstvu že po tradiciji pripravljala
v Slovenskih Konjicah, kjer je tu-
di odigrala prijateljsko tekmo z Bi-
H. Rokometaši so na Islandiji kot
prva slovenska reprezentanca na-
stopili na svetovnem prvenstvu, a
se s štirimi porazi (Hrvaška 24:26,
Rusija 22:27, Kuba 26:34, Češka
22:23) in z zmago v zadnjem na-
stopu v predtekmovanju (Maroko
37:16) niso uvrstili med najboljšo
šestnajsterico.
Na izredni skupščini so hokeji-
sti sprejeli sklep o prenehanju de-
lovanja kluba Propadli Inntal je za
sabo pustil okoli 200.000 mark
dolga, dodatnih 270.000 mark
neizpolnjenih obveznosti do igral-
cev in mnoga spoma vprašanja, na
katera ni nihče nikoli odgovoril.
Moška atletska ekipa Kladivarja
Cetisa seje prvič v zgodovini klu-
ba udeležila evropskega pokala pr-
vakov skupine C in v Beogradu za-
sedla 3. mesto. Miro Kocuvan je
sezono začel s tetovirano desno ra-
mo, zmagala sta tudi Gregor
Cankar in radeška okrepitev Ro-
bert Teršek v metu kopja, Celje
paje postalo nacionalni poletni at-
letski center. Vodstvo kluba je za-
to napovedalo posodobitev in raz-
širitev štadiona, aje brez obljub-
ljenih milijonov mark celoten pro-
jekt še vedno samo načrt. Na kole-
sarski dirki Po Sloveniji je celjska
ekipa prehitela celo našo reprezen-
tanco, Autko je zmagal v poseb-
nem točkovanju mladih kolesarjev
do 23 let, MelanSek pa z II. me-
stom postal kandidat za nastop na
svetovnem prvenstvu v Kolumbi-
ji-
Rudar v
Intertoto
Velenjski nogometaši so se ob
enakem številu točk kot Beltinci
in Publikum, a z boljšo medse-
bojno bilanco uvrstili v pokal In-
tertoto. Prvak je še četrtič postala
Olimpija, v drugi ligi je bila naj-
boljša Era Šmartno, vendar je v
kvalifikacijah za napredovanje iz-
padla že na startu. Uspešnejša sta
bilatretjeligaški prvak Šentjur, ki
je tako v dveh letih preskočil dve
ligi, in podzvezni šampion Unior.
Nastop v evropskih pokalih so
si zagotovile tudi košarkarice Ce-
lja, saj je naša zveza nekaj časa
napačno tolmačila pravila. Upra-
va kluba je sicer dala vedeti, da
se zaradi neizkušene ekipe še ne
bo spopadla s pokalom Ronchet-
ti, toda vrnitev nekdanje reprezen-
tantke Simone Jurše je bj^ zna-
nilec snovanja močne ekipe. No-
vi trener rokometašev Celja Pivo-
varne Laško je postal eden naj-
boljših svetovnih strokovnjakov
Zdravko Zovko, prve dokumen-
ta za prestop sta podpisala tudi ju-
goslovanska reprezentanta Dejan
Peric in Rastko Stefanovič,
medtem ko je bil Miro Požun
določen za vodjo strokovnega šta-
ba vseh selekcij in je večina igral-
cev z delom vodstva že uživala v
raju sredi Pacifika - na Havajih.
Olimpijski tek je tudi v dežju
minil z več kot 1700 udeleženci,
s čimer je bilo Celje po množič-
nosti daleč znova pred vsemi dru-
gimi slovenskimi mesti, rekorda
seje veselil tudi pilot Leon Ba-
uer. Na Ptuju je še šestič zapx)-
red osvojil naslov državnega pr-
vaka v aerorallyu in na domačem
nebu je nepremagan že od leta
1989 dalje. Na atletskem pokalu
Bmno Zauli sta v Velenju v obeh
konkurencah zmagali slovenski
reprezentanci. Renata Strašekje
s 64,68 m izboljšala državni re-
kord, Cankar je z nekoliko pre-
močnim vetrom skočil 817 cm,
Teršek z osebnim rekordom
75,08 m izpolnil normo za uni-
verziado, Kocuvan paje na Sko-
kovem memorialu s časom 49,80
postal tretji celjski potnik za
evropsko prvenstvo v Goteborgu.
Andreja Razlag je z dvema zlati-
ma kolajnama na evropskem ka-
detskem prvenstvu in srebrno na
mladinskem svetovnem prvens-
tvu nadaljevala serijo kegljaških
uspehov, toda za odbojkarsko
skupščino so vedeli le redki. Dar-
ka Urbancla je zamenjal Emest
Kremžar, dolg je bil še vedno ne-
kaj deset tisoč mark, Banexov
motokrosist Sašo Kragelj paje na
VN Italiji zasedel 3. mesto in na
tekmi za evropsko prvenstvo pr-
vič stal na stopničkah za zmago-
valce.
ŽELJKOZULE
Foto: EDI MASNEC
(nadaljevanje prihodnjič)
Inntal je v leto 1995 štartal s speklakularno zmago proti Olimpiji, a se je kmalu znašel na kolenih.
it. 52. - 28. december 1995
ŠPORT
18
Puc pet. Leve tri
Celjska rokometaša uspešno nastopila za reprezentanco Evropo
Rokometna reprezentanca Fran-
cije je v ekshibicijski tekmi pre-
magala selekcijo Evrope s 37:30
(17:13), med najboljšimi posa-
mezniki vrhunske predstave v
Luksemburgu pa sta bila tudi Iz-
tok Puc s petimi ter Aleš Leve s
tremi goli za Evropo.
"Bili smo nepopolni in po od-
povedih Torgovanova in Chri-
stiansena ostali s tremi vratarji in
osmimi igralci v polju. Krožnega
napadalca in desnega zunanjega
igralca sploh nismo imeli, medtem
ko je pri svetovnih prvakih manj-
kal samo Stoecklin," je o prvih vti-
sih spregovoril Leve, ki je svojo
prvo tekmo za Evropo odigral s
štrinajstico, Puc pa je imel števil-
ko deset.
Evropska reprezentanca je ime-
la pred tekmo le en skupni trening,
minutaža pa je bila med vse ena-
komerno porazdeljena. Leve je
tekmo začel na na levem krilu in
ni igral samo na položaju desnega
krila in krožnega napadalca "Za-
dovoljen sem s svojo igro, to je bil
pravi show, veliko doživetje in
prava propaganda rokometa v pol-
ni dvorani pred 1300 gledalci,"
pravi prvi slovenski rokometni Eu-
ro reprezentant.
Rezultatsko je bilo srečanje ob
50-letnici luksemburške zveze ize-
načeno do 4. minute (2:2), nato pa
je prišla do veljave uigranost sve-
tovnih prvakov, ki so nenehno ve-
čali prednost - 5:3, 10:4, 13:6,
17:13 (polčas), 20:14, 25:17...
Najboljši francoski strelci so bili
Cordiner 7 ter Joulin, Munier, Ric-
hardson in Lathoud po 5, za Evro-
po pa so gole dosegli Eles 8, Smai-
lagič in Johanesson po 6, Puc 5,
Leve 3 ter Kudinov in Voica po 1.
Strašek ostal
v Golovcu
Celjani v prvem delu domače-
ga prvenstva po pričakovanju ni-
so oddali nobene točke, čeprav so
le nekaj tekem odigrali z najbolj-
šo ekipo. Šerbec ima na desni no-
gi še vedno longeto in bo zaradi
počene pogačice moral počivati
še mesec dni, med poškodovani
je še vedno Jeršič in mini-tumeji
po Madžarski in Franciji bosta
minili brez obeh reprezentantov.
Boštjan Strašek bi v dmgem
'delu sezone moral kot posojen
igralec braniti za Krško, vendar
se mladinski reprezentant David
Imperl ni strinjal s prestopom.
Zadnje tedne sta vse bližje vmi-
tvi krožni napadalec Zoran Lubej
in levi zunanji igralec Goran Bil-
bija, ki že trenirata s prvim moš-
tvom (za Litijo bosta samo še
igrala) in bosta pred nadaljeva-
njem tudi igrala proti Fotexu ter
OM Vitrollesu.
V povratni pokalni tekmi os-
mine-finala je Gorenje v gosteh
premagalo Dobovo s 30:20, med
osmerico pa so se uvrstili še Fruc-
tal, Prevent, Jadran, Krško in Še-
šir ter neposredno Celje Pivovar-
na Laško in Slovan. Žrebanje pa-
rov četrtfinala bo 5. februarja
1996 v Ljubljani, tekme pa bodo
21. in 28. febniarja.
Znova s Hrvati
Na 2. evropskem prvenstvu v
rokometu bo reprezentanca Slo-
venije v skupini A skupaj s Hr-
vaško, Madžarsko, ZR Jugosla-
vijo, Rusijo in Nemčijo. V sku-
pino B so izžrebani branilec na-
•slova Švedska ter Španija, Fran-
cija, Češka, Danska in Romuni-
ja. Prvenstvo bo od 23. maja do
2. junija v Ciudad Realu in Se-
villi, kjer bodo tudi vse finalne
tekme.
ŽELJKO ZULE
Puc in Leve (tretji in četrti z leve) skupaj s soigralci iz reprezentance Evrope in mladimi LuksembruianL
Brigiia Bukovec
Cop in Buifovčeva
športniiia Slovenije
Društvo športnih novinarjev
Slovenije je za najboljše v naši dr-
žavi z letnico 1995 med posamez-
niki izbralo veslača Iztoka Čopa
in atletinjo Brigito Bukovec ter
med ekipami košarkarice Jezice
in kajakaško reprezentanco.
Iztok Čop je letos osvojil na-
slov svetovnega prvaka v enojcu,
Brigita Bukovec je bila tretja na
dvoranskem svetovnem prvens-
tvu v teku na 60 metrov z ovira-
mi, košarkarice Jezice pa so v
evropski ligi zasedle 5. mesto.
Med posamezniki je drugi alpski
smučar Jure Košir in tretji atlet
Gregor Cankar, v ženski konku-
renci pa je druga atletinja Britta
Bilač in tretja alpska smučarka
Špela Pretnar. Najboljša ekipa so
košarkarice Jezice in v ekipah v
individualnih panogah 3xK-l
(Marjan Štrukelj, Fedja Marušič,
Andraž Vehovar).
Iztok Čop
iVIetl motociifiisti
znova Sašo Krageij
Zaključna prireditev AMZS
s podelitvijo pokalov državnim
prvakom je bila v Slovenskih
Konjicah, kjer je bil za kralja
motociklistov drugič zapored
okronan mladi Banexov voznik
motokrosa Sašo Krageij (na sli-
ki), ki je dobil še posebno priz-
nanje za tri zaporedne naslove
državnega prvaka v razredu do
125 ccm.
V razredu do 80 ccm je prvak
Kem (Lemberg) in tretji v štadion-
ski vožnji, do 125 ccm je tretji Go-
lež (Šlander), na štadionu je drugi
Krageij in tretji Rozman (oba Ba-
nex), do 250 ccm drugi Juhant
(Lemberg), med ekipami je prvak
Banex iz Slovenskih Konjic, v su-
percrossu pa je Krageij podprvak.
V pokalu Daihatsu za avtomobili-
ste je zmagal Vlado Očko (Moto-
kom, Rogaška Slatina), v kartingu
je v najmočnejšem razredu do 125
ccm znova prvak Alen Pevec iz
Štor, v razredu 1 /N-60 pa je bil tret-
ji Hudobivnik (AMRC).
Foto: MATEJ NAREKS
Briljantl za naslove
Kegljavke Miroteksa je ob koncu najbolj uspešnega klubskega
leta, v katerem niso doživele niti enega poraza in osvojile še tretji
naslov svetovnih prvakinj, čakalo veliko presenečenje.
Na zaključni večerji s pokroviteljem kluba so bile nagrajene s
prstani s tremi briljanti, ki jim jih je izročila Mirjana Gracer z
željo, da bi bila uspešna naveza v prihodnje še bolj trdna.
SrebotnIkovI Orange Bowl
Katarina Srebotnik (na sliki) je tretja slovenska igralka z zmago na
najbolj prestižnem teniškem turnirju za mlade Orange Bowl. Turnir
na Floridi je neuradno svetovno prvenstvo, Velenjčanka pa je v kon-
kurenci do 14 let zanesljivo dobila vse dvoboje.
Po ekipnem naslovu evropske in svetovne teniške prvakinje do 14
let je Katarina Srebotnik v Miamiju tako uspešno končala sezono, od
katere zaradi težav s trenerjev ni pričakovala največjih uspehov. "Že-
lim si vsaj uvrstitve v četiifinale," je pred odhodom napovedala ve-
lenjska osmošolka, ki bo v naslednjem letu nastopila na treh turnirjih
za svetovno računalniško lestvico WTA. Med vrstnicami je zdaj brez
dvoma najboljša in je pred meseci že zmagala tudi na tumirju za kon-
kurenco do 18 let, zato sta med načrti za bližnjo prihodnost tudi mla-
dinski Roland Garros in VVimbledon.
S pištolo Tkalec In Mačkova
Strelci najboljše izbirajo že petnajst let in tokrat sta med tekmoval-'
ci s pištolo v ospredju tudi oba reprezentanta Dušana Poženela iz^
Rečice pri Laškem. {
Ksenija Maček in Peter Tkalec (na sliki) sta absolutno najboljša <
strelca s pištolo; Mačkova je v preteklosti že osvojila nekaj podobnih'
lovorik. Tkalec pa je na vrhu šele prvič. Med letošnjimi nagrajenci]
SZS je tudi Jože Jeram iz Celja, ki je za organizacijsko delo dobil'
zlato plaketo. ;
NA KRATKO
Laško: v 12. krogu 1. A odboj-
karske lige za ženske Celje-Ko-
čevje 3:0 (1, 6, 5), N. mesto-Go-
rica 3:0, Zg. Savinjska-Branik in
Bled-Cimos preloženo.
Šoštanj: v 12. krogu 1. B od-
bojkarske lige za moške Topolši-
ca-Brezovica 3:1 (-14, 13, 7, 2),
Čmuče-Fužinar 1:3.
Celje: v 6. krogu vaterpolske-
ga DP Posejdon-Koper 1:26 (0:7,
0:9, 1:6, 0:4; Glavan 1), Kranj-
Tivoli 9:9, Triglav-Maribor 8:4,
Ljubljana-Portorož 21:5. Vrstni
red: Triglav, Ljubljana 11, Ko-
per 10, Maribor 8, Portorož 4,
Kranj 3, Tivoli 1, Posejdon 0.
Rečica pri Laškem: na novo-
letnem tumirju v streljanju s pi-
štolo zmaga Freceta 92 pred Hart-
manonT(oba Ce) 91 in Tkalcem
(DP) 90, ekipno prvi D. Poženel.
Z revolverjem zmagi za Dcalca in
D. Poženel. (V. L.)
Št. 52. - 28. december 1995
19
ŠPORT
NOVITJPNIK
Dvakrat čez mele
V ligaški končnici državnega prvenstva za košarkarice bo-
do od 20. januarja do 16. marca 1996 tako kot lani igrali Jezi-
ca, Celje, Maribor, Odeja, Ilirija in Unior Atras, ki je v zad-
njem krogu doma vendarle prvič v novejšem obdobju dobil
štajerski derbi in se prebil med najboljšo šesterico.
Celje: v finale
Pred začetkom sezone je bil
cilj uvrstitev v zgornji del les-
tvice, toda Celjanke so krep-
ko presegle pričakovanja in
celo omajale premoč najbolj-
še slovenske ekipe Iztekajoče-
ga se leta. Prednost pred tek-
micami je že velika in po po-
lovici sezone ni več želja sa-
mo uvrstitev v končnico za na-
slov prvaka, marveč tudi fina-
le.
"Naredili smo veliko. Mari-
bor smo dvakrat premagali, Ili-
rijo celo trikrat in samo z Jezi-
co imamo slabšo medsebojno
bilanco. Ljubljančanke so real-
no še boljše, vendar nikakor ne
za skoraj trideset točk, kot bi so-
dili po rezultatu zadnje tekme,"
pravi trener Milan Bastašič.
Prav tekma na Jezici je pokaza-
la, da so Celjanke najšibkejše
pod košem in preveč odvisne od
Barbare Germ. Namigi o priho-
du vrhunskega centra so zato
vedno bolj očitni, saj pred za-
četkom drugega dela prvenstva
klubi lahko pripeljejo novo tuj-
ko, čeprav so možnosti za rea-
lizacijo minimalne.
"V napadu imamo uigranih
veliko kombinacij, zato dopol-
njevanje sedanje zasedbe terja
določeno obdobje prilagajanja,"
je Bastašič pojasnil pomisleke
o morebitni spremembi. Z eki-
po se bo v obdobju do finalne-
ga turnirja pokalnega tekmova-
nja (13. in 14. januarja v Ljub-
ljani) bolj posvetil drugim pr-
vinam, kajti igra še vedno ni po-
vsem izoblikovana. Pomanjklji-
vosti so predvsem v obrambi,
medtem ko sta odstotek zadetih
metov in število uigranih napa-
dalnih akcij že blizu idealne rav-
ni. Za dokončni napad na Jezi-
co še vedno premalo, toda v pri-
hodnje bodo prvakinje znova
nastopale v vlogi favoritinj, ki
je za Celje še vedno prezahtev-
na obremenitev.
Strelke: Polutnik 257,
Obrovnik 215, Jurše 209, Germ
152, Vodopivec 64, Vasic 63,
Potočnik 52, Kokolj 50, Jug in
Hajdinjak po 9, Bekič 2.
Unior Atras:
prezadovoljnl
v neposredni obstanek
pomlajene konjiške ekipe ni
nihče verjel. Po visokem po-
razu v pokalu proti Pomurju
(44:77) in proti isti ekipi še na
startu prvenstva so se vsi že
vnaprej sprijaznili z nižjo
končnico, zato je bila sobotna
zmaga za mnoge veliko prese-
nečenje in za novega pokro-
vitelja znak za dodatno pre-
mijo.
• Pred začetkom sezone je odš-
la dobra polovica lanske peter-
ke (Skerbinjek, Temnik, L. Gro-
leger) in trenerski tandem Ko-
vačič-Zdovc je ob omejenem
igralskem kadru ostal s samo
tremi članicami. Boljši del eki-
pe je v Ljubljani; Račičeva,
Sporarjeva in z dvojno registra-
cijo Temnikova so s preostali-
mi Konjičankami trenirale le
dvakrat na teden in v napadu
skupaj z drugo.Grolegerjevo
praktično tudi v celoti odigrale
ligo. Višino so na vseh ključ-
nih tekmah dobro izkoristile in
večino košev praviloma dosega-
le iz neposredne bližine ter iz
prostih metov, ob postopnem
zamenjavi rodov pa vse bolj skr-
bi osip, saj je v ekipi le osem
igralk.
Unior Atras je osnovni cilj ta-
ko dosegel in zdaj se z vidnejšo
uvrstitvijo nihče ne obremenju-
je. V ospredju bo večja minuta-
ža mlajših igralk, ki so bile dva-
krat zapored udeleženke final-
nega turnirja mladinskega pr-
venstva in bodo v prihodnje je-
dro ekipe. "Zadovoljni bomo z
vsako zmago. Zadnji uspeh pro-
ti Mariboru je za vse opozorilo,
da ne dovolimo podcenjevanja
in se ne uklonimo niti ob spletu
čudnih okoliščin, ko nam eno
odločilnih tekem za obstanek
sodi mož iz Murske Sobote, od
koder je tudi Pomurje," pravijo
v konjiškem taboru, seveda pre-
zadovoljnl s prvim delom sezo-
ne.
Strelke: Račič 337, Temnik
190, U. Groleger 173, Šporar
136, Btglez 16, Olup 13, Sla-
tenšek in Ribič po 10, Koželj 2
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Barbara Polutnik (7) je Se naprej najbolj nevarna igralka Celja, i
medtem ko Jolanda Kokolj (10) še nekoliko zaostaja za pričO'
kovanji letošnje okrepitve.
Damjana Račič je druga strelka prvenstva in ima največ zaslug
za konjiško uvrstitev med najboljšo šesterico.
Kadetsko EP na Polzeli \
Del kvalifikacij za 14. evropsko prvenstvo kadetov v ko-!
šarki bo od 17. do 21. aprila 1996 tudi na Polzeli, ki jeorga--
nizacijo tumirja skupine E dobila tudi zavoljo dobrih izku-1
šenj z lansko prireditvijo enake ravni. Razen Slovenije bodo'
igrale še reprezentance Turčije, Slovaške, Nemčije in Gruzi-j
je.
Šele v finalu?
Marca 1996 v polfinalu nogometnega
pokala Primorje-Publlkum In Ollmplja-
Ruitar
Polfinalna para nogometne-
ga pokala sta Primorje-Pub-
likum in Olimpija-Rudar in z
razpletom so bili nezadovolj-
ni samo v velenjskem taboru,
ki si podobno kot na Skalni
kleti za nasprotnika niso že-
leli edinole prvake. Tekmi bo-
sta 6. in 20. marca, finalni pa
15. maja in 6. junija.
"Boljše Primorje kot Olimpi-
ja," je bil prvi komentar celjske-
ga trenerja Boruta Jarca, ki je
možnosti za tretji Publikumov
finale ocenil kot "fifty-fifty". Po
njegovih besedah bo veliko od-
visno od spretnosti uprave pri
pridobivanju okrepitev, pred-
vsem tistih, ki še lahko igrajo v
pokalu. "Polfinale je na spore-
du zelo zgodaj in v pravi formi
moramo biti že na začetku
spomladanskega dela polsezo-
ne. Naša velika priložnost bo
Ajdovščina; po žrebu so javno
razlagali, da so za nasprotnika
dobili najslabšo ekipo in zato jih
lahko, moramo presenetiti že na
prvi tekmi," meni Jarc.
Rudar bo z Olimpijo na svo-
jem štadionu začel spomladan-
ski del prvenstva in je šele ok-
tobra prvič v novejši zgodovini
premagal Ljubljančane, ki še
vedno samozavestno menijo, da
so v seštevku dveh tekem naš
najboljši klub. "Olimpijo smo si
najmanj želeli," je bil odkrit edi-
ni velenjski reprezentant Mat-
jaž Cvikl. "Jeseni nas ni prema-
gala in zato smo lahko optimi-
sti." se tolaži večina velenjskih
nogometašev, ki bo čez mesec
dni na turneji po Nemčiji po za-
slugi dobrih iger v pokalu In-
tertoto odigrala prijateljski tek-
mi z Bundes ligašema Kolnom
in Fortuno iz Dfcseldorfa ter
na dvoranskem turnirju morda
tudi z reprezentanco BiH.
Priznanja NZS...
Osrednja zveza je 75 let de-
lovanja zaznamovala na petko-
vi slavnostni skupščini in tudi
podelila nekaj priznanj. Plake-
to NZS z vencem je dobil Us-
njar iz Šoštanja (enako nagrado
je že lani dobil Publikum), pla-
keti za pol stoletja obstoja sta
dobila Usnjar in Kiv Vransko,
med nagrajenci pa so tudi MNZ
Celje ter Boris Ropoša in Mi-
lan Hočevar iz Celja.
... In MNZ Celje
Skupščina podzveze je bila
po zatrjevanju udeležencev ena
bolj plodnih v zadnjem obdob-
ju, čeprav so manjkali predstav-
niki šestih klubov. Spomladan-
ski del prvenstva se bo začel 16.
marca, posebne nagrade za do-
bro delo in tekmovalne uspehe
na vseh ravneh pa so dobili Pub-
likum, Rudar, Unior ter za us-
pešno oživitev nogometa Krš-
ko. Med letošnjimi slavljenci je
tudi šest posameznikov.
Prvi prestopi
V zadnjih dneh so bili reali-
zirani prvi prestopi, največ pa
je pridobil Rudar z napoveda-
nima prihodoma albanskega re-
prezentanta Deme ter vrnitvijo
Pevnika, medtem ko seje z La-
vrentuijem zataknilo okrog vi-
soke odškodnine. Velenje je do-
slej zapustil samo Komar in se
preselil k drugoligašu Železni-
čarju iz Ljubljane. Publikumov
edinj novinec je Tosič, moštvo
Ere Šmartno paje močnejše za
napadalca Zlaka in Kerna
(Domžale), ki bosta nadomesti-
la odhoda Druškoviča in Dela-
meje.
ŽELJKO ZULE
PANORAMA
Košarka
A-1 liga
Moški - 15. krog: Kovino-
tehna-BWC 103:77 (52:41); Za-
letel 29, Petranovič 20, Tiller
15, Stavrov, Jagodnik 11, Cizej
8, Rovšnik 4, Rituper 3, Koba-
le 2; Interier-Rogaška 82:88
(39:50); Lerič 25, Jurkovič 24,
Petrovič 14, Sušin 12, Novako-
vič 6, Mičunovič 7; Satex-01im-
pija 84:94, Idrija-Republika
76:71, Triglav-Helios 86:84, Li-
tostroj-Litija 96:79. Vrstni red:
Olimpija (+) 29, Interier 26, Ko-
vinotehna, Idrija, Rogaška 24,
Litostroj 23, Satex, BWC 22,
Republika, Helios, Triglav (+)
20^ Litija 18.
Ženske -14. krog: Ilirija-Ce-
Ije 57:63 (24:29); Polutnik 17,
Obrovnik 16, Jurše 14, Kokolj
8, Vodopivec, Vasic 3, Germ 2;
Unior Atras-Maribor 62:51
(32:27); Račič 22, Temnik 21,
Groleger 8, Šporar 7, Slatenšek,
Brglez 2; Ježica-Pomurje 89:57,
Jezica ml-Odeja 54:67.
A-2 liga
Moški -15. krog: Pivovarna
Laško-Olimpija ml. 1 13:87
(54:44); Vujovič 36, Govc 18,
Tavornik 14, G. Čop 11, Šošta-
rič 9, Jeras 6, Gole, K. Toma-
šič, Dumik 4, Vajdič 3; Comet-
Slivnica 93:76 (51:35); Plevnik
29, Nerat 25, Šporar 16, Želez-
nikar 10, Kožar 9, Sivka 4; Ili-
rija-Celje 88:71, Zagorje-K- zi-
dar 69:80, Krka-Ježica 90:87,
Koper-Loka preloženo. Vrstni
red: K. zidar (+) 29, Pivovarna
Laško 27, Krka 26, Loka (-),
Comet, Ilirija 24, Jezica (+) 23,
Zagorje 21, Slivnica 20, Celje
19, Koper (-) 18, Olimpija ml.
15.
Bllga
Moški - 14. krog: Kemo-
plast-Branik 93:76, Maribor-
Plima 79:97, Hrastnik-Elektra
77:81, Brežice-Kamnik 83:82,
Bistrica-Janče 76:83. Vrstni
red: Brežice, Plima 25, Kemo-
plast 24, Janče 22, Maribor,
Kamnik, Elektra 20, Bistrica 19,
Hrastnik 18, Branik 17.
Rokomet:
I. liga
Moški - 11. krog: Celje Pi-
vovarna Laško-Litija 40:25
(19.11); Stefanovič 12, Vugri-
nec 9, Safarič 6, Ivandija, Tom-
šič 4, Pungartnik 3, Šantl, Bur-
dian 1; Slovan-Rudar 34:21.
Dobova-Kodeljevo 27:22, Ja-
dran-Trebnje 23:21, Fructal-
Prevent 31:22, Krško-Gorenje
preloženo. Vrstni red po jesen-
skem delu: Celje Pivovarna
Laško 22, Dobova 13, Gorenje
(-2), Kodeljevo 12, Slovan (-)
11, Prevent, Jadran 10, Litija,
Rudar 9, Krško (-) 7, Trebnje,
Fructal 6.
Kegljanje
Območna liga
Skupina A - 7. krog: Ljub-
no-Kovinar 5:3, P. Laško-Stroj-
kovina 1:7, Demit-lzletnik 1:7,
Avto Celje prosto. Vrstni red
po jesenskem delu: Izletnik 12,
Strojkovina 10, P. Laško 6, De-
mit, Ljubno 5, Kovinar 3, Avto
Celje I.
Skupina B - 7. krog: Kom-
cel-Rogaška 1:7, Konjice II-Ko-
vinotehna 4:4, Kvit-Obrtnik
6:2, Petrol prost. Vrstni red po
jesenskem delu: Rogaška 10,
Kovinotehna, Konjice II 9, Pe-
trol, Kvit 6, Obrtnik 2, Komcel
0.
Sobota. 30.12.
Košarka
Polzela: Kovinotehna-
Rogaška(l7. krog A-1 moš-
ke lige, 19. 30); Slovenske
Konjice: Comet-Pivovarna
Laško (19), Ljubljana: Je-
žica-Celje (17. krog A-2
moške lige, 20).
Sreda, 3.1,
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaš-
ka-Litostroj, Postojna: Re-
publika-Kovinotehna (18.
krogA-l moške lige);Celje:
Celje-Comet (vse 19), Laš-
ko: Pivovarna Laško-Koper
(18. krog A-2 moške lige,
Uranker trikrat rekordno
Po daljši odsotnosti in odpovedi nastopa na svetovnem prvens-
tvu je najboljši slovenski dvigalec uteži Marko Uranker vendarle
nastopilna zadnji tekmi ekipnega državnega prvenstva ter v kate-
goriji do 83 kg izboljšal tri državne rekorde: poteg 140 kg, sunek
130 kg, biatlon 310 kg. Uranker je v poldrugem mesecu shujšal za
kar 13 kg in se tako znova preselil v nižjo kategorijo, v kateri je
tudi dosegel svoje največje uspehe.
Št. 52. - 28. december 1995
REPORTAŽA
Vsi njeni otroci
Fantka Poišgotelec Iz Začreta Je ¥ treh desetletjih nudila topel dom več kot
petdesetim ptičkom hrez gnezda
Fanika Podgorelec je žen-
ska, ki je vredna le velikega
spoštovanja in občudovanja.
Je ena tistih mam, ki si v resni-
ci zasluži, da jo imenujejo Ma-
ma. Svoje življenje je namreč v
celoti posvetila vsem tistim, ki
so najbolj potrebni skrbi -
otrokom, ki so jih lastne druži-
ne zaradi takšnih ali drugač-
nih vzrokov zavTgle.
Začela je zaradi sociabie sti-
ske. Z zdaj že pokojnim mo-
žem sta gradila hišo in ker je
zbolela, je bilo z eno plačo tež-
ko shajati. Po nasvetu sosede
se je odločila za rejništvo in na
Centru za socialno delo so ji
ponudili dekletce, staro 12 let.
Prav toliko je bila takrat stara
tudi Podgorelčeva starejša hči.
Nova članica družine je prišla
v hišo 20. decembra leta 1965,
čez nekaj dni se ji je pridružila
še njena 4-letna sestrica. Po-
tem so začeli prihajati novi in
novi otroci in Fanika danes
pravi, da nenadoma ni mogla
več »ven iz tega«. Svoje življe-
nje je zapisala reji otrok in rej-
ništvo je postalo tudi njen po-
klic. Tri, največ štiri leta, ki jih
je nameravala posvetiti temu
plemenitemu poslanstvu, so
prešla v desetletja. Nekateri
otroci so ostali le kratek čas,
drugi dolga leta in včasih jih je
bilo v družini tudi po enajst.
Vsakega otroka, ki je potrebo-
val še posebej veliko topline in
nežnosti, je center poslal k
Podgorelčevim, saj so vedeli,
da Fanika ne bo nobenega za-
vrnila. Med otroci so bili tudi
bolni, celo invalidi in duševno
moteni in vsakemu je dala del
sebe in vsak je na čisto svoj
način obogatil njeno življenje.
Triinpetdeset fantov in de-
klet, mnogi so danes tudi sami
že starši, nosi v srcu svojo veli-
ko mamo in triinpetdeset otro-
ških usod nosi v svojem srcu
gospa Fanika. Danes pravi, da
ji je žal, ker ni pisala dnevni-
ka. Pa saj ga niti ne potrebuje.
Prav natanko se spominja vsa-
kega otroka, vseh otroških
lumparij, predvsem pa vseh
srečnih trenutkov, ki jih je de-
lila s svojimi rejenci. Veliko je
bilo tudi žalostnih zgodb, a se
raje spominja lepšega, slabo
pa potisne v pozabo.
K Podgorelčevim so večino-
ma prihajali že nekoliko večji
otroci, le redkokdaj kakšen
prav majhen, še dojenček.
Včasih so jih pripeljali kar sre-
di noči, saj je bila Fanika ena
tistih rejnic, ki so bile dežurne
takrat, ko center ni delal in je
ponavadi policija otroke pri-
peljala kar k njim.
»Neke noči so mi pripeljali
otročička, za katerega sploh
nismo vedeli, kako mu je ime.
Kar Sine smo ga klicali in pri
nas je ostal štiri mesece. V tem
času je tudi shodil in bil je
ljubljenček cele družine. Ko
sta prišla ponj njegova mami-
ca in očka, sprva sploh ni hotel
oditi z njima. Kasneje sem sli-
šala, da sta ga dala posvojiti in
bilo mi je zelo težko pri duši.
Čeprav o posvojitvi nisem ni-
koli razmišljala, saj imam tri
svoje otroke, mi je žal, da Sine
ni ostal kar z nami.«
Odločno, a z veliko
ljubezni
Najtežje je bilo vedno prve
dni po prihodu, vendar je Fa-
nika s svojo neizmerno voljo in
še večjo ljubeznijo premagala
prav  vse   težave.   Vsakemu
otroku, ki je prišel k hiši, je
dala kar dve leti časa, da se je
privadil na novo družino, novo
okolje in na nov način življe-
nja. Ponavadi so ostali toliko
časa, da so končali osnovno
šolo in se izučili poklica. Žal se
je le nekajkrat zgodilo, da je
kdo od otrok zapustil Podgo-
relčeve že po nekaj mesecih in
se vrnil v urejeno matično dru-
žino. Fanika je zelo zadovolj-
na, ko gredo otroci na svoje.
Takrat ve, da jim je nekaj dala
in jih naučila, da je življenje
vendarle nekaj vredno. Kljub
temu, pa ji je ob vsakem odho-
du tudi težko. Težko ji je celo
takrat, ko gre kateri od otrok
le na krajše počitnice k star-
šem. »Preprosto ne prenesem,
da je kakšen stol pri mizi pra-
zen,« pravi. Najtežje pa je, ko
morajo otroci v dom. »Tudi
takšni so, ki ne znajo ostati le
na enem mestu. Lahko si izbe-
rejo kakšno drugo rejniško
družino, vendar se njihova pot
ponavadi konča v domu. Tri-
krat ali štirikrat doslej se mi je
to primerilo in vsakokrat mi je
bilo neizmerno hudo. Premi-
šljevala sem, kaj sem naredila
narobe, česa sem nudila pre-
malo. Spraševala sem se, ali
sem kriva jaz ali otrok. Odgo-
vora nikoli nisem našla.«
Fanika Podgorelec je znana
po velikih uspehih v svoji
vzgoji. Z otroci se zelo veliko
pogovarja, vodi jih na izlete,
velikokrat tudi zapojejo. Vsak
od njih je deležen veliko lju-
bezni ter mehke dlani in pri-
jaznih besed pred spanjem.
Prav tako pa vsak otrok že
kmalu po prihodu v družino
izve, kaj sme in kaj je prepove-
dano.
Podgorelčeva hiša je never-
jetno urejena in čista. Kljub
vsakodnevnemu otroškemu
živžavu in obilici dela Fanika
nikoli ni imela nobene kuhari-
ce ali čistilke. Vedno je vse po-
storila sama. Ob veliki pomoči
rejencev, seveda. Otroci imajo
svoj umik, ki pa si ga določijo
sami. Natanko se ve, kdaj je
čas za učenje, kdaj za pomoč v
gospodinjstvu in kdaj za igro.
Prav vsak mora prijeti za delo,
ki je vsak teden drugačno, da
ne bi postalo preveč dolgočas-
no. Na prvem mestu pa je vse-
kakor učenje. Gospa Fanika
redno spremlja uspehe otrok v
šoli in da slučajno kdaj ne bi
zamudila kakšne ocene, je re-
dovalnico uvedla tudi doma.
Ve namreč, da je otrokom hu-
do, kadar v šoli dobijo enico.
Zato jim o ocenah ni treba go-
voriti na glas, morajo pa vse
sproti zapisati v domačo redo-
valnico. Tako Fanika ve, kdaj
in s kom se mora še bolj resno
lotiti učenja. Velikokrat uspe,
včasih tudi ne. Nekateri imajo
težave že od prvega razreda in
mnogokrat že v naprej ve, da
jim bo prej ali slej spodletelo.
Pa nikogar ne obsoja, saj ve,
da marsikdo od njih nosi v sebi
težko breme svojega prejšnje-
ga življenja. Kljub temu jo
vsak neuspeh prizadene, saj
dobro ve, da bo otrokom kas-
neje v življenju žal, ker jim za
šolo prehitro zmanjkalo volje.
K učenju skuša otroke prisiliti
tudi tako, da takrat, ko nekdo
dobi slabo oceno, kaznuje prav
vse. Kazen sicer ni zelo huda,
saj na primer prepove gledanje
televizije.
Gospa Fanika je že šest let v
pokoju, a se kljub temu še ni
odpovedala svojim otrokom.
Pravi, da je še vedno zadosti
zdrava, pa tudi hiša, ki je v
preteklih letih doživela zaradi
otrok veliko dozidav in prezi-
dav, je prevelika samo za njo.
Danes živi pri njej šest rejen-
cev: najmlajša Simon in To-
maž, ki še hodita v vrtec, os-
novnošolci Melita, Jolanda in
Boštjan, ter najstarejša
Cvetka.
Trideset let razdajanja otro-
kom pomeni izjenmo človeko-
ljubno dejanje, ki ga je sposo-
ben le malokdo. Potrebno je
ogromno potrpljenja in ljubez-
ni ter odrekanja. Fanika si ni-
koli ni privoščila dopusta. Ves
čas je živela le za otroke in
zadovoljna je že, če lahko zve-
čer, ko vsi zaspijo, vzame v
roke križanke, ali če se lahko
enkrat na teden sprosti ob pre-
pevanju v cerkvenem zboru.
Nikoli ji ni bUo žal, da je 20.
decembra pred tridesetimi leti
sprejela v svoj dom prvo de-
Idico.
Po moževi smrti so ji hčerke
predlagale, naj preneha z rej-
ništvom in si privošči malo mi-
ru in kakšno potovanje. Pa jih
ni poslušala. Raje je z otroki.
Prvi njeni rejenci so ji pravili
teta, pozneje so jo klicali ma-
ma, odkar ima lastne vnuke,
pa je za vse le še oma. Danes
imajo mnogi svoj poklic in
svojo družino. »Zelo sem sreč-
na zaradi njih,« pravi. »To se-
veda ne pomeni, da so mi tisti,
ki v življenju niso uspeli, manj
pri srcu. Vsi so enaki in do
vseh sem čutila enako ljube-
zen. Nikoli niso bili socialni.
Zame so bili vedno le moji
otroci.«
JANJA INTIHAR
Foto: EDI MASNEC
Smo prišli pred vrata, de bi b'la ziata!
Bog vam dej toVko dobrote,
Ko je na peči mokrote;
Bog vam daj toVko sreče.
Ko je na peči zelene leče!
Bog vam daj toVko otrok,
KoVkor je ajdovskih kop;
Da hi imele kobile piščeta,
Krave žrebeta in kvokle teleta!
Zgornjo hudomušno voščilo
oziroma zabavljico so zapeli
novoletni koledniki v okolici
Celja, po Kozjaku in v škalski
(Šaleški) dolini, če so jih zavr-
nili, če jim niso nič dali, še
odprli ne. To se je bolj redko
kje zgodilo, kajti novoletno
vošenje naj bi prinašalo srečo.
Tako srečo, kot so jo prinašale
pustne maškare. Koledovanje
je bilo nekaj drugega kot po-
novoletno sosedsko, botrsko in
sorodstveno obiskovanje. Ko-
ledniki so bUi nasledek pred-
krščanskih obhodnikov, ki so
bili v daljni preteklosti člani
skrivnih, predvsem fantovskih
družb, ki so odigravale vlogo
blodečih duhov prednikov. V
tistih začetkih so čim bolj pre-
tvarjali glasove in gibe, da bi
ne bili spoznani. Ko je s krš-
čansko dobo bilo vpeljano tudi
štetje časa, ko je bil pojem no-
vega leta obče znan, so dobili
nekdanji izterjevalci deleža
novo vlogo. Postali so voščUci,
koledniki. Zdaj tudi teh ni več.
Niti fantov, ki so si lastili to
pastirsko pravico, niti otrok,
ki so od njih to vlogo prevzeli.
Še muzikantovskih koledni-
kov, ki bi šli po novem letu
naokrog predvsem zato, da bi
si kaj prislužili, ne srečujemo.
Koledništvo, v kakršnega so-
dijo tudi obhodniške šege: tri-
kraljevske, pustne, jurjevske,
ob nošnji žegnanega ognja, tu-
di ob martinovanju in kar je
bilo še takega, je postalo sko-
raj nespodobno. Po eni strani
je sicer prav, da razmere k te-
mu več ne silijo, po drugi pa
izginjajo šege, kar je tudi ško-
da... No, koledniki so nekoč
dobivali predvsem uporabne
darove, domačega platna, po-
vesem lanu ali volne, kaj za
pod zob, predvsem suhega sa-
dja, orehov, a tudi denarja. Še-
ga je prinašala v vaško življe-
nje razgibanost in praznič-
nost. Danes nam takšne stike
nadomeščata radio in slikovna
klada.
Novo leto, astronomsko bi
moralo biti ob solsticiju, so tu-
di prestavljali. Rimljani so ga
v času Kristusovega rojstva
imeli na 1. januar. To je bil
tudi čas, na katerega so vezali
občasno ljudsko štetje v rim-
skem cesarstvu in kar je raz-
vidno tudi iz Lukovega evan-
gelija. Ko je v prvih stoletjih
našega štetja bil vpeljan božič,
so novo leto prestavili na ta
praznik. Šele na koncu 17. sto-
letja je papež Inocencij XII.,
spet uvedel štetje po starem.
Slabih sto let pred tem je pa-
pež Gregor XIII. vpeljal kole-
darsko reformo. Da bi bilo
štetje bolj natančno, je leta
1582 črtal deset oktobrskih
dni in tako zbližal koledarsko
s sončnim letom. Po tistem je
nastala razlika med katoli-
škim in pravoslavnim prazno-
vanjem božiča in cerkvenega
novega leta. No, pravo cerkve-
no leto, kar malokdo ve, se za-
čenja s prvo adventno nedeljo.
Kar precejšnja zmeda, če bi se
ne uveljavil mednarodni 1. ja-
nuar. Razlogov za to, da ima
civilizirani svet enoten datimi
za novoletni dan, je več. Eden
je ta, da je Evropa, predvsem
njene kolonialne sile po Ko-
lumbu, vpeljala po vsem svetu
svoje štetje. Nasledek tega je,
da je bilo to v gospodarskem
smislu smotrno tudi za dežele,
ki so imele prej drugačno štet-
je. Odkar govorimo o svetovni
vasi, je ta usedlina kolonialne
nadvlade ostala, ker je pač
praktična.
Silvestrovo in novo leto sta
bila pred desetletji na podeže-
lju mirna dneva. Verniki so z
novim letom praznovali preiz-
nik Gospodovega obrezovanja.
Razen koledniških obhodni-
kov ni bilo hrupa. Kot bi kdo
razpihal žerjavico pod pepe-
lom, se je v novejšem času raz-
bohotilo novoletno veseljače-
nja, znano že staremu Rimu,
ko so po mestu poskakovali
našemljenci, ko so prirejah
bučne in potratne zabave.
Krščanska cerkev se je proti
temu borila, vpeljala celo post
in spokorniška opravila. Na
podeželju, kjer razsipnosti ta-
ko in tako ni moglo biti, so
med družabnimi igrami, ugi-
banjem kaj jih v novem letu
čaka, prepevali in čakali na
polnoč. Postili se seveda niso.
vendar tudi kakšnega obilja ni
bilo na mizi. Potica, kaj nare-
zanega suhega mesa, svinjski
rilec je bil marsikje v navadi,
ker ta žival rine z rilcem na-
prej. Privoščili so si močnejši
čaj, tudi kuhano vino.
V mestih, kot že rečeno, je
gostinstvo silvestrovanje izsi-
lilo zase. No, tudi društva so v
svojih dvoranah prirejala no-
voletne zabave, močno podob-
ne tisti nekdanjim bakanali-
jam v starem Rimu. Kjer je le
mogoče, pridobitništvo vtakne
svoje prste vmes. Tako so zad-
nja leta trgovci z novci spravili
v rabo Valentinov dan. Prej,
desetletja nazaj, pa politika
družno s trgovino in gostin-
stvom — dan žena. Zamislimo
samo, koliko denarja gre za
novoletne čestitke in darila,
kar seveda ni nič narobe. Kdoi
nima, tako nič ne kupi. Hvale-
vredna so predvsem darilca, ki
jih otroci pripravijo staršem ii
domiselni prijatelji med seboj
Nekaj, kar so izdelali sami, te-
loh, ki so ga izkopali spod sne-
ga, je bilo najbolj prisrčno. No.
spremenilo se je tudi po vaseh
Lastno domiselnost in medse-
bojno vzpodbudo za družabno
preživetje praznika je dotolkla
televizija. Vendar se že slišijo
pripovedovanja, da se marsik-
je vračajo k staremu, kot j«
dejal Tomaž Linhart: druž
drugemu ogenj dajmo.
Kot za božič, če se vrnemo v
prejšnje čas, je tudi za novo
leto bilo v ospredju troje čar-
nih stvari: zelenje, ogenj in vo-
Šf. 52. - 28. december 1995
FOTOREPORTAZA
20,21
O, zelenje še vedno zaljša
etne dni in svetila tudi.
do, na to smo čisto poza-
liko zelo vsakodnevna in
imevna se nam zdi, da
lur več ne pride na misel,
okrasil studenec, vod-
ju obdaril z malenkostjo,
na voljo leto in dan. Saj
da v kak mestni vodo-
recimo fontana Trevi v
I ali človeški ribici v Po-
ki jami, mečemo drobiž,
S drugega kot nekdanje
»nje in s tem upanje na
Bi rekel, da se nam v
jih časih zdi vse tako za-
»0 dano, tako samo po
Izumljivo, da se še tega
'edamo, kako te od nara-
od boga dane dobrine
Ho uničujemo. Saj ne
tt, da bi zdaj morali spet
i v čarovnike, malikovati
itvarmi in rečmi, le bolj
Ovij en oseben odnos, ki
^ branil zlorabo, bi bil
"en. Tega smo z šegami
Zgubili.
^nje in znanje sta pripo-
ida ni več ne verjamemo,
^ivanje z novoletno vo-
čaralo dekletu moža, da
'je z žensko na novoletno
'rinaša nesrečo in še sto-
ikih vraž. Pa se*mi ven-
K da vse to nekoč spod-
več razmišljanja o sebi,
|ližjih, o naravi in stva-
' So ljudi obkrožale.
'Ončajmo s koledniki in
'tnimi obhodi. Ali bi
"di vam čez pet dni, ko
'oletno jutro, srce ne po-
" živahneje, če bi vam
zaželeli: Da bi novo
Wo veselo, da bi imelo
brado, da bi prinašalo
^ožjo gnado, da bi nam
'^iio ovčjo čredo, da bi
^iato močilo žejno grlo,
Sin našel lepo, zdravo
^^nlado... Naj bom tudi
'lednik - srečno novo le-
' želim!
it. 52. - 28. december 1995
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE!
22
>REJEU"
ŠtAt
Učinki "pravne
države"
Predsedstvo Demokratske
stranke Slovenije je drugič za-
pored razpravljalo o nenavadnih
učinkih delovanja pravnega si-
stema v Sloveniji. Pri tem sta bi-
la v ospredju pozornosti ob
mnogih drugih zlasti dva prime-
ra. Po eni strani prosluli primer
nasilja in spolne zlorabe otroka
v Mariboru, ki seje zaključil z
oprostilno sodbo storilcu in po
drugi strani dokaj nepričakova-
no uresničevanje zakona o de-
nacionalizaciji, ki bo kot kaže
v najkrajšem času omogočilo
predvsem povrnitev premoženja
potomcem nekdanjih fevdalnih
gospodov in katoliški cerkvi.
Predsedstvo DS ob tem ni že-
lelo obtoževati sodnika, ki je v
mariborskem primeru razsodil,
kakor je glede na veljavno za-
konodajo in uveljavljeno prak-
so očitno moral razsoditi. Spra-
ševalo seje, kako je mogoče, da
so tradicionalni in z vsemi v
Sloveniji sprejetimi mednarod-
nimi konvencijami o človekovih
pravicah in pravicah otrok nes-
kladni običaji in vzorci vedenja,
lahko opravičilo za ravnanje, ki
bi moralo biti preganjano in
kaznivo tudi po slovenski zako-
nodaji. Ali potemtakem mora
slovenski sodnik na enak način
obravnavati tudi uboj, ki bi ga
storilec - slovenski državljan
opravičeval s tradicionalno in iz
plemenskega prava izhajajočo
pravico in dolžnostjo krvnega
maščevanja?
Kako je mogoče, da ob šte-
vilnih nedokončanih in veliko
manj zapletenih denacionaliza-
cijskih postopkih, ki sojih spro-
žili nesporno slovenski držav-
ljani, upravni organi relativno
hitro rešujejo vloge raznih gro-
fov, ki so nedvomno tujega po-
rekla in so morali na vrat na nos
pridobiti slovensko (očitno dru-
go) državljanstvo, očitno samo
zato, da jim slovenska država
oseminšestdesetemu členu svo-
je ustave v posmeh v tisočih
hektarjev vrača eno svojih naj-
večjih dobrin - gozdove? Zdru-
ženje razlaščencev v zadnjem
času pogosto nekoliko nestrpno
napada poslansko skupino DS,
kije predložila državnemu zbo-
ru zakonski predlog, ki naj bi
do neke mere zaščitil najemni-
ke poslovnih prostorov v zgrad-
bah, vrnjenih razlaščencem,
vendar Demokrati Slovenije ne
glede na to menimo, da bi mo-
rali imeti nesporni slovenski dr-
žavljani absolutno prednost v
obravnavi denacionalizacijskih
zahtev.
Če se bo izkazalo, da si ne-
mara vlada iz kdo ve kakšnih
razlogov s pristranskim uveljav-
ljanjem zakona o denacionaliza-
ciji kupuje naklonjenost katoliš-
ke cerkve in vplivnih ("aristo-
kratskih") krogov v sosednjih in
drugih državah, bo tudi DS pri-
stala na ustrezne posege v za-
kon o denacionalizaciji po hi-
trem postopku.
TONE PERŠAK,
predsednik DS
Nadzornemu
odboru RTV
Siovenija
v tej rubriki je bilo od mese-
ca julija tega leta dalje objav-
ljenih več mojih pisem. RTV
Slovenija na večkrat ponovlje-
na ista vprašanja in zahteve ni
odgovorila niti enkrat. Tudi za
časopis Novi tednik nikoli ni bi-
lo odgovora.
. Od nadzornega odbora RTV
Slovenija zahtevam, da v časo-
pisu Delo in Novi tednik javno
odgovori-, zakaj nisem dobil no-
benega odgovora na moja za-
stavljena vprašanja. Zahtevam
tudi, da nadzorni odbor RTV
Slovenija o svojih ugotovitvah
o tej zadevi poroča skladno z 24.
členom Zakona o RTV Slove-
nija (Ur. list RS 18/94) pristoj-
nim organom, ki so navedeni v
omenjenem členu.
V kolikor odgovorov še ved-
no ne bo, oziroma natančnega
pojasnila do 15. 1. 1996, bomo
v družini (skupnem gospodinjs-
tvu) prenehali plačevati RTV
naročnino.
JURIJ CVIKL,
Dobrna
lAHVAlif
POllV^LE
Pozorni do
invaiidov
v imenu vseh bogato obda-
rovanih iz Društva invalidov
Laško se predsedniku Sajovicu
in ostalim odbornikom toplo in
prisrčno zahvaljujem za tako ve-
liko, humano pozornost. Na vse
osamljene in težko bolne člane
se spomni vsako leto. Težko je
najti danes tako razumevajoče
sotovariše in posebej še dobrot-
nike. Težko je najti človeka, ki
tako globoko razume osamlje-
nega človeka, povrhu tega še ta-
ko bolnega, da si ne more in za-
radi bolezni ne upa udeležiti no-
benega izleta, ki poživi člove-
ka. Vedno smo doma in žalost-
no zremo skozi okno in v žalost-
Vsem pacientom in
poslovnim partnerjem
želimo zdravo ter
srečno
NOVO LETO 1996
Zasebna zobna
ambulanta
dr. Gabrijela
ZAGOŽEN-LUDVIG
Celje, Mariborska 76
tel.31-081
nih očeh je le malokdaj iskrica
veselega počutja.
Predsedniku Sajovicu iz Laš-
kega želimo mnogo sreče,
zdravja in ljubezni v družin-
skem krogu v letu 1996. Še en-
krat srčna hvala.
MARICA GREŠAK,
Laško
Požrtvovainostv
Topoišici
Iskreno se zahvaljujem inten-
zivnemu oddelku v bolnišnici v
Topoišici za požrtvovalnost pri
zdravljenju očeta Milutina Iv-
koviča. Posebej hvala dr. Zden-
ku Kikecu, dr. Korenu, dr. Re-
zarju, dr. Maroltu, dr. Panjanu
in celotnemu medicinskemu
osebju, posebej hvala zelo pri-
jazni medicinski sestri Zdenki.
Vsi omenjeni so se resnično bo-
rili za življenje mojega očeta, ki
pa seje žal končalo, saj je umrl
27. II. letos. Kadarkoli sem po-
klicala po telefonu, sem dobila
želene informacije. Ko slišiš pri-
jazno besedo, se resnično bolje
počutiš in ti je lažje, pa čeprav
sem vedela, da je zadeva zelo
resna in kritična. Takšni zdrav-
niki, kot so v bolnišnici Topol-
šica, si resnično zaslužijo veli-
ko boljše plače in tudi pohvale.
Tako kot so se borili za mojega
očeta, tako se tudi resnično bo-
rijo za vse paciente. Vsem
zdravnikom še enkrat hvala. Ni-
koli jih ne bom pozabila. Želim
jim veliko uspeha pri delu, ve-
liko zdravja in sreče v novem
letu 1996.
RADOJKA URATNIK,
Polzela
Povrnjeni siuli
Bioenergetiku Ivanu Pircu iz
Hrastnika se iskreno zahvalju-
jem za blagodejni učinek njego-
vih rok in ogromno notranje
energije, s katero mi je v veliki
meri povrnil izgubljeni sluh.
Gospod Pire, še enkrat hvala!
Če dovolite, vas bom še kdaj
obiskala, saj sem zdaj trdno pre-
pričana o zdravilni moči vaše
energije, pa tudi o vaših dobrih
namerah in želji, da ljudem po-
magate!
AN,
Celje
Pomoč
siadkornim
boinikom
Izvršni odbor društva za boj
proti sladkorni bolezni Celje se
za uspešno sodelovanje v letu
1995 zahvaljuje zdravnikom in
medicinskim sestram diabetič-
nega dispanzerja v Celju,
Zdravstvenem domu Celje,
Centru za socialno delo Celje,
sekretariatom za družbene de-
javnosti Celje, Žalec, Laško,
Velenje, Slovenske Konjice,
Rogaška Slatina, g. Zvonetu
Perliču in podjetju "Eurodas" in
vsem sponzorjem in donator-
jem, ki so pomagali izvesti re-
gijsko proslavo Mednarodnega
dneva sladkorne bolezni ter
vsem članom izvršnega odbora
društva za zelo uspešno delo pri
izvajanju letnega programa
društva.
Vsem želimo srečno in zdra-
vo novo leto 1996.
RADO AMBROŽ,
predsednik društva
za boj proti sladkorni
bolezni
Celje
Uspešni tudi v
prlliodnje
Na tradicionalnem srečanju
upokojencev Izletnika Celje je
bilo sproščeno in veselo. Bili
smo v hotelu Celeia, v zimski
sobi, ki je bila v ta namen pri-
jetno ogrevana, dodatno pa smo
jo razgreli še mi. Direktorica
gospa Jovanovič, ki vodi Izlet-
nik že več kot desetletje, nam
je orisala težave, katere prema-
gujejo in zmagujejo. Ni lahko
voditi 159 avtobusov po vsej
Sloveniji in tujini - in to brez
večjih nesreč, ki so v tej službi
sicer prisotne. Enako uspešni so
v gostinstvu in turizmu. V ime-
nu vseh upokojencev voščimo
njej in podjetju uspešno novo
leto.
IGNAC PRIMC,
Laško
Voščiio in
zaiivaia
Vsem bralcem in bralkam ter
zaposlenim pri Novem tedniku
želiva vesele praznike in sreč-
no in uspehov polno novo le-
to. Hkrati se zahvaljujeva za
obisk pri nas in objavljeni čla-
nek v časopisu.
ANA in MARTIN
KOŠAK,
Ponikva
it. 52. - 28. december 1995
23
INFORMACIJE
Št. 52. - 28. december 1995
NOVI-^NIK
INTERVJU
24
o njej, ki je ne maramo,
brez nje pa tudi ne moremo
Pogovarjali smo se s Staneiom Venigerjem, načelnikom Uprave za notranje zadeve Celje
stane Veniger je avgusta letos prevzel krmilo Uprave za \
notranje zadeve Celje, kmalu po tistem, ko so ga z notra-;
njega ministrstva »potegnili« v Ljubljano, da bi tam oprav-j
Ijal naloge direktorja OKC na državni ravni. Štirje meseci so]
več kot 100 dni, kolikor imajo takšni in podobni kadri po'
uveljavljenih manirah mir pred sredstvi javnega obvešča-;
nja. Ob izteku leta, ko so vse oči uprte v prihodnost, pa sei
nam je zdel ravno pravi čas, da ga povabimo k pogovoru.
V razmeroma kratkem ča-
su ste se od prve stopničke
na hierarhični lestvici povz-
peli na sam vrh celjske upra-
ve. Kakšna je bila ta pot in
zakaj ste se sploh odločili za
policijski poklic?
Otroštvo sem preživljal na
Vranskem in ker je bil tudi
oče policist, sem se že v 6.
razredu osnovne šole odločil
za poklic policista. Leta
1976 sem šel v takratno šolo
za miličnike kadete v Tacen
in jo leta 1980 končal. Ker
sem bil odličnjak, sem imel
možnost, da si sam izberem
upravo, kjer bom delal, in
seveda sem si izbral celjsko.
Delati sem začel na policij-
ski postaji Šentjur, tam sem
bil do leta 1983, od tam pa
na policijsko postajo Laško,
kjer sem bil leto dni vodja
varnostnega okoliša. Jeseni
leta 1986 sem se vpisal na
redni študij na Višji šoli za
notranje zadeve in ga končal
v letu 1986, ko so me razpo-
redili na mesto pomočnika
komandirja na policijski po-
staji Šentjur. Tam sem delal
do leta 1989, na koncu kot
komandir te enote. Leta
1989 sem prevzel delo ko-
mandirja na policijski posta-
ji v Žalcu. Tam sem bil do
jeseni leta 1991. To je bil čas
osamosvojitve in postavlja-
nja naše »južne« meje, zato
sem bil po končani osamo-
svojitveni vojni razporejen
na dela in naloge inšpektorja
za posebne naloge v Inšpekr
toratu policije UNZ Celje.
Štiri mesece sem z dvema so-
delavcema preživel na južni
meji, potem pa sem opravljal
naloge operativnega inšpek-
torja. Istočasno sem vodil tu-
di projekt ustanovitve ope-
ra ti vno-komunikaci j skega
centra in s 1. julijem 1992
postal njegov načelnik. Ob
delu sem študiral na Fakul-
teti za organizacijske vede.
Delo načelnika operativno-
komimikacijskega centra
sem opravljal do lanske spo-
mladi, ko so me razporedili
na mesto pomočnika direk-
torja in kasneje namestnika
direktorja operativno-ko-
munikacijskega centra Mini-
strstva za notranje zadeve R
Slovenije. Po odhodu dote-
danjega načelnika UNZ Ce-
lje, me je, avgusta lani, vlada
R Slovenije imenovala za na-
čelnika te uprave. In sedaj
sem tu...
V katere organizacijske
smeri pelje pot slovenske po-
licije; v letu, ki prihaja, so na
vidiku nekatere bistvene
spremembe, novosti.
Vlada R Slovenije je že po-
trdila projekt reorganizacije
policije na lokalnem nivoju,
ni pa še popolnoma znan da-
tum njegove uvedbe. Sam
projekt za UNZ Celje ne bo
pomenil bistvenih spre-
memb, kajti nekatere novo-
sti iz projekta v naši upravi
uspešno izvajamo že več let.
Bistveno za našo pravo pa je,
da bomo pridobili okoh 150
novih delovnih mest. Analize
so pokazale, da so policisti
na območju UNZ Celje med
najbolj obremenjenimi v na-
ši državi. Novost je tudi ta,
da bomo združili policijsko
postajo Šmarje in postajo
mejne policijske postaje Bi-
strica ob Sotli v policijsko
postajo Šmarje ter sedanji
policijski oddelek Rogaška
Slatina in postajo mejne po-
licije Rogatec v policijsko
postajo mejne policije Roga-
ška Slatina. Na območju
uprave bomo imeli tudi več
policijskih pisarn; te bodo v
Radečah, Vojniku, Kozjem,
Zidanem Mostu in na Rogli.
Kadrovska okrepitev pome-
ni tudi možnost ponovnega
uvajanja opazovalne službe
v vseh večjih naseljih. Me-
nim, da policiste-opazoval-
ce, poleg vodij policijskih
okolišev, občani zdaj najbolj
pogrešajo. Novost so torej
tudi vodje policijskih okoli-
šev, ki jih bo manj kot dose-
danjih vodij okolišev, seveda
pa bo njihova vsebina dela
drugačna. Vodje policijskih
okolišev bodo na terenu iz-
vajali predvsem preventivne
naloge, podobno kot so jih v
preteklosti izvajali rajonski
policisti, ki se jih starejši ob-
čani gotovo še dobro spomi-
njajo. Njihove naloge bodo
predvsem svetovalne in pre-
ventivne, tesno bodo na svo-
jih območjih sodelovali z ob-
čani, z lokalno upravo, šola-
mi, vrtci itd. Novost pa so
tudi lokalne kriminalistične
skupine, kar pomeni, da bo-
do na policijskih postajah
delali tudi kriminalisti. Te-
žimo k nekoliko večji speci-
alizaciji policistov, pri tem
pa bomo stremeli za tem, da
bodo vsi policisti znali
opravljati vse naloge, na do-
ločenih področjih pa bodo še
bolje usposobljeni.
Kot načelnik UNZ Celje
ste se najprej lotili proble-
matike v okviru javnega re-
da in miru. Kakšni so danes
ti rezultati in katero področ-
je je na vrsti naslednje?
Najprej moram povedati,
da je stanje na domala vseh
področjih našega dela dokaj
dobro. Tu mislim tako na ra-
ziskovanje kaznivih dejanj,
na varnost prometa, javni
red in mir, varovanje meje
kot na vsa ostala področja.
Seveda pa stanje ni nikoli
tako dobro, da bi bili lahko
zadovoljni. Vedno težimo k
izboljšanju, saj bi se razmere
lahko dokaj hitro poslabšale.
Razreševanja problemov,
kamor sodi tudi parkiranje
vozil na pločnikih in avto-
busnih postajah, glasno spe-
ljevanje vozil, kričanje obča-
nov ipd., smo se lotili načrt-
no in se povezali tudi z in-
špekcijskimi organi. Po dveh
mesecUi so se razmere na ob-
močju vseh policijskih postaj
že občutno izboljšale, bomo
pa z aktivnostmi nadaljevali,
v glavnem na ravni policij-
skih postaj. Katero področje
je naslednje na vrsti, je težko
reči. Veliko sil bomo še na-
dalje usmerjali na področje
varnosti cestnega prometa,
kjer so številke še vedno
grozljive in s stanjem ne mo-
remo biti zadovoljni. Podob-
no velja za kriminaliteto,
kjer je v ospredju vedno več
kaznivih dejanj z elementi
nasilja ter organiziran kri-
minal.
Katera so tista področja
dela, ki po uspehih, v pri-
merjavi s poprečjem v drža-
vi, še posebej izstopajo?
Uprava za notranje zadeve
Celje je po problematiki na
tretjem mestu v državi, torej
takoj za UNZ Ljubljana in
Maribor, težko pa bi navedel
posamezna področja, ki pri
nas po uspehih posebej iz-
stopajo. Lahko bi navedel le
posamezne primere, kot na
primer raziskava umora po-
grešane Konjičanke, ki je bi-
la umorjena na Hrvaškem,
raziskava dejanja pa je bila
izključno delov kriminali-
stov celjske uprave, če ome-
nim samo zadnji uspešen
primer. Poudariti pa moram,
da so naši kriminalisti
uspešno raziskali vsa letoš-
nja huda dejanja, še vedno
pa se trudijo, da bi raziskali
tudi huda kazniva dejanja iz
preteklih let.
Je na našem območju že
močno prisoten organiziran
kriminal in v kakšnih obli-
kah se ta odraža?
Nesporno je dejstvo, da je
organiziran kriminal v naši
državi prisoten, pa tako tudi
na območju naše uprave. Iz-
stopa zlasti zadnja leta ozi-
roma po osamosvojitvi, ko se
na vseh področjih poskuša-
mo približati uspešnemu in
gospodarsko razvitemu za-
hodu. Ta se, po drugi strani,
srečuje z najrazličnejšimi in
najhujšimi oblikami organi-
ziranega in klasičnega kri-
minala, tega pa je vse več
tudi pri nas. Oblike organi-
ziranega kriminala so zelo
različne in se f)ojavljajo v
vseh vrstah kaznivih dejanj,
poudariti pa moram, da ta
kriminal pri nas še ni v pol-
nem razmahu in da ga poli-
cija še obvladuje. Lahko pa
rečem, da pri preprečevanju,
odkrivanju in ugotavljanju
storilcev teh kaznivih dejanj
nismo na začetku ter da na
tem področju beležimo že
precej uspehov. Najbolj so
oblike organiziranega krimi-
nala prisotne pri kaznivih
dejanjih v zvezi z mamili,
orožjem, ponarejanjem de-
narja in pri tatvinah vozil.
Organiziran način, kjer sto-
rilci povzročajo ogronmo
materialno škodo, je priso-
ten tudi na področju gospo-
darskega kriminala. Kljub
temu pa moram poudariti,
da kriminala tim. »mafijske-
ga tipa«, za katerega je zna-
čilna povezanost storilcev z
najvišjimi sloji družbe, pri
nas še ni, oziroma ga ne poz-
namo v takšni obliko, kot ga
poznajo npr. v Italiji.
Vse bolj je problematična
tudi mladoletniška krimina-
liteta. Kako je s tem na na-
šem območju?
Tudi na tem področju be-
ležimo upad kriminalitete,
kar pa ne pomeni, da je sta-
nje vsebinsko boljše. Ugo-
tavljamo, da mladoletniki
izvršujejo vedno več hujših
kaznivih dejanj, da so tudi ti
bolj organizirani in da so
njihova dejanja prepletena z
vedno več nasilja. Še posebej
zaskrbljujoče pa je, da se
starostna meja iz leta v leto
znižuje. Sicer pa so najpogo-
stejša kazniva dejanja mla-
doletnikov vlomi in tatvine,
ta delež pa narašča tudi pri
ropih, izsiljevanjih, odvze-
mih motornih vozil, poško-
dovanjih tujih stvari, pri
kazniižih dejanjih v zvezi z
mamili in na področju krv-
nih deliktov.
Akuten je tudi pojav po-
vratništva med storilci. Ka-
ko ga vi ocenjujete?
O problematiki povratni-
štva lahko govorimo tako pri
storilcih kaznivih dejanj kot
pri kršiteljih javnega reda in
miru ter kršilcih v cestnem
prometu. Če se dotaknem sa-
mo prvega področja, moram
povedati, da smo v letošnjih
devetih mesecih zabeležili
upad povratnikov. Od skup-
nega števila 2820 osumljen-
cev so policisti in kriminali-
sti obravnavali 379 ali 13,44
odstotka povratnikov, leto
poprej pa je bil v enakem
obdobju ta delež skoraj 31-
odstoten. Vzrokov za takšno
stanje kriminalisti še niso v
celoti analizirali, domneva-
mo pa, da smo z našim delom
uspeli precej specializiranih
povratnikov onemogočiti za
nadaljnje izvrševanje kazni-
vih dejanj.
V precejšnjem porastu so
kazniva dejanja, povezana z
mamili oz. tovrstno trgovino.
Se vi, osebno, zavzemate za
legalizacijo mehke droge?
Ta problematika je ned-
vomno zelo zaskrbljujoča,
saj so vedno bolj razširjene
in dostopne prav vse vrste
drog. Treba pa je poudariti,
da ima policija kot represiv-
ni organ pri zatiranju narko-
manije precej majhno vlogo
ter da sama policija tega
problema ne bo nikoli zmo-
gla rešiti. To je problem ce-
lotne družbe, ki mora izo-
braževati, vzgajati in pred-
vsem ustvarjati takšne pogo-
je, ki bodo mlade odvračali
od posegov za mamili.
Ce bo droga legalizirana
ali ne, pa je predvsem stvar
zakonodajalca, policija pa
dela in bo delala v okvirih
zakonov. V kolikor se bodo v
naši državi odločili za legali-
zacijo, se bomo, seveda, po
tem ravnali. Kot predstavnik
policije pa sem v tem trenut-
ku proti legalizaciji mehke
droge, saj ni še nihče doka-
zal, da legalizacija rešuje
problematiko zasvojenosti.
Tipičen primer je Nizozem-
ska, kjer je legalizacija pri-
peljala do tega, da je ta drža-
va postala najbolj znana po
nabavi, predelavi in razpe-
čevanju mamil, in to pred-
vsem trde droge.
Zakaj so napadi na polici-
ste v zadnjem času tako po-
gosti? Je to svojevrsten odraz
ugleda policije med držav-
ljani oziroma občani?
Število napadov na polici-
ste narašča od leta 1992, za
to pa je nedvonmo več vzro-
kov, ki jih lahko iščemo tako
pri občanih kot pri policistih
in tudi v zakonodaji oziroma
izvajanju zakonodaje. Kma-
lu po vojni je bilo zaznati
precejšen upad avtoritete
uniforme, saj so si posamez-
niki demokracijo razlagali
po svoje in menili, da si v
novem sistemu lahko privoš-
čijo mnogo več in da so poli-
cisti izgubili dotedanja poo-
blastila. Tako beležimo pri-
mere, ko že čisto vsakdanji
in »nedolžen« postopek poli-
cista, na primer zaradi stor-
jenega cestnoprometnega
prekrška ali zgolj legitimira-
nja občana, privede do nujne
uporabe prisilnih sredstev,
ker občan pač noče pokazati
dokumentov ali se prične
brez pravega razloga do po-
licista nedostojno obnašati.
Policist pa je dolžan zakonit
postopek izvesti do konca.
Seveda si je mogoče takšno
ravnanje občanov razlagati
tudi z nepoznavanjem poli-
cijskih pooblastil. Da bi bilo
to poznavanje boljše, na mi-
nistrstvu že pripravljajo ti-
pizacijo postopkov, v prvi
fazi osnovnih, s katerimi bo-
mo seznanili širšo javnost.
Tako bo lahko vsak občan
vedel, kakšna pooblastila
ima policist, npr. pri legiti-
miranju, ustavljanju vozil
itd. Seveda pa konflikt lahko
povzroči tudi policist sam z
netaktnim ali nepravilnim
ravnanjem, vse takšne po-
stopke pa potem analiziramo
in policiste opozarjamo na
nepravilnosti. V policiji ima-
mo tudi veliko mladih poli-
cistov, ki imajo zelo malo iz-
kušenj. Problem zase pa so
dolgotrajni sodni postopki
nasploh, pa tako tudi v pri-
merih, ko se storilci do poli-
cistov nedostojno obnašajo,
jih žalijo, jim skušajo pre-
prečiti uradno dejanje ali jih
celo napadejo med opravlja-
njem njihovega dela. Če se
nekdo zaveda, da za to, ker
bo udaril policista, ne bo
kaznovan v nekem razum-
nem času, da bo kazen nizka
ali do nje sploh ne bo prišlo,
potem lahko takšnih nepri-
jetnih situacij pričakujemo
še več. Ker policist pri
opravljanju nalog izvaja le
predpise, ki mu jih je naložil
zakonodajalec, to pomeni,
da bi moral biti ustrezno
zaščiten. Ministrstvo za no-,
tranje zadeve R Slovenije je
o tej problematiki že sezna-
nilo Vlado R Slovenije, zato
upam, da bodo rezultati
kmalu vidni. Nadaljevanje
sedanjega stanja lahko pri-
vede do tega, da bodo polici-
sti nehali ukrepati, da se bo-
do izogibali nekaterim po-
stopkom prav zaradi občut-
ka osebne ogroženosti. Takš-
no stanje bi bilo v prid zlasti
kriminalcem vseh vrst in
rangov. Kaj takega pa nika-
kor ne moremo in ne smemo
dopustiti.
Na vprašanje, kakšen je
ugled policije na območju
celjske uprave, pa bi sam
težko odgovoril. O tem bi bi-
lo treba vprašati občane.
Osebno menim in upam, da
se občani počutijo dokaj var-
no in da policija relativno
dobro izvaja svoje poslan-
stvo. Od občanov si želimo
čim več povratnih informa-
cij, zato na upravi enkrat
mesečno organiziramo tim.
odprti telefon, tekoče in ko-
rektno seznanjamo javnost
preko množičnih medijev,
spremljamo in reagiramo na
članke o policiji. Podobne
aktivnosti izvajajo tudi ne-
katere policijske postaje, kar
je zelo pozitivno. Na osnovi
vseh teh pokazateljev oce-
njujem, da nam večina obča-
nov zaupa in da imamo v tem
prostoru ugled. Zavedamo
pa se tudi, da lahko eno sa-
mo nepremišljeno dejanje
policista vse te naše napore
izniči, pot do ponovnega za-
upanje pa je dolga. Zato te-
meljito spremljamo postop-
ke naših policistov in na vse
negativne p)ojave hitro in od-
ločno reagiramo.
Ste prepričani, da v vaših
vrstah ni korupcije?
iff. 52. - 28. dmmb«r 1995
25

NOVj-TjPNIK
Menim, da se v vseh sredi-
nah, okoljih in institucijah
pojavljajo posamezniki, ki so
podvrženi korupciji, in vem,
da so takšni posamezniki ne-
kaj najslabšega, kar organi-
zacijo ali nek sistem lahko
doleti. Torej lahko govorimo
le o posameznikih, katerih
nizkotna dejanja ne morejo
ostati dalj časa prikrita, če
pa se jih razkrijejo, je treba
zelo strogo in odločno ukre-
pati. Osebno menim, da ko-
rupcija v naših vrstah ni raz-
širjena in da so naše interne
kontrole oziroma mehanizmi
za preprečevanje in odkriva-
nje na tem področju dovolj
učinkoviti. Za našo upravo si
upam trditi, da kakšnih ute-
meljenih zaznav o korupciji
ni, si pa pred tem pojavom,
kot sem že dejal, ne zatiska-
mo oči, ker nanj nismo imuni
in bi takšne primere obrav-
navali z vso resnostjo ter o
tem seznanili javnost.
Tako kot povsod drugod,
imate tudi v policiji dobre,
slabe in odlične delavce. So
slednji za svoje uspehe, če so
ti izjemni, tudi ustrezno na-
grajeni?
Nagrajevanje za uspešno
delo in posebne dosežke je
vsekakor eden izmed izredno
pomembnih dejavnikov sti-
muliranja in motiviran j a de-
lavcev, torej tudi policiji.
Ker pa so finančna sredstva
za te namene precej omeje-
na, moramo iskati drugačne
motivacijske faktorje. Kot
načelnik uprave vsak mesec,
na predlog predstojnikov in
starešin, denarno nagradim
okoli 20 odstotkov naših de-
lavcev. Poleg denarne nagra-
de pa so tu še javne pohvale
v obliki pisnih dokumentov,
pohvale na sestankih in ob
sprejemih pri predstojnikih
ali načelniku uprave. Pisnih
pohval je bilo v tem letu več
kot dvajset, poleg tega pa
smo ministrstvu za notranje
zadeve predložili spisek 14
naših delavcev, ki si zasluži-
jo posebne nagrade za izjem-
ne dosežke.
Kako ocenjujete sodelova-
nje s predstavniki sredstev
javnega obveščanja?
Ocenjujem, da je to sode-
lovanje v naši upravi vzorno,
in upam, da je na drugi stra-
ni tudi ocena novinarjev
enaka. Zavedamo se, da smo
dolžni čim bolj korektno in
popolno seznanjati javnost o
pomembnejših dogodkih in
pojavih, ki vplivajo na var-
nost v tem prostoru. Seveda
pa moramo vedno paziti, da
v zapletenih primerih ne po-
vemo preveč tistega, kar bi
lahko škodovalo našim pri-
zadevanjem pri nadaljnjem
raziskovanju posameznih
primerov oziroma dejanj.
Lahko pa zagotavljam, da z
embargom na neko informa-
cijo nismo nikoli prikrivali
kakšne nečednosti pred jav-
nostjo, ampak da smo tako
ravnali izključno zaradi ope-
rativnega interesa. Zaradi
mnogih že lepo utečenih na-
činov obveščanja, od rednih
dnevnih radijskih terminov
do rednih tedenskih srečanj
z novinarji, sem mnenja, da
to nalogo opravljamo zelo
dobro. Ob tej priložnosti bi
se rad še posebej zahvalil ta-
ko sredstvom javnega obveš-
čanja kot tudi številnim ob-
čanom, ki se nam na naše
pozive množično odzivajo
ter nam s posredovanjem in-
formacij o določenem deja-
nju, dogodku ali pojavu iz-
jemno koristijo. Čisto na
koncu pa želim vsem bral-
cem Novega tednika zdravo,
uspešno, predvsem pa varno
in mimo leto 1996.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Računalniška pornografila
Na največjem komercialnem
računalniškem omrežju Zdru-
ženih di-žav Amerike, On Line,
ki ima 3,5 milijona uporabni-
kov, se je v zadnjem času raz-
bohotila pornografija. Ker se v
omrežju pojavljajo tudi porno-
grafske slike, fotografije in
druga sporočila, kjer se pojav-
ljajo otroci, se je vmešal Zvez-
ni preiskovalni urad. Družba,
ki upravlja omrežje, je prei-
skovalcem FBI sredi septem-
bra dovolila, da pregledujejo
elektronsko pošto zasebnih
odpošiljateljev. Rezultat tega
je bila aretacija nekaj deset
oseb, ki so v mrežo pošiljale
tovrstno pornografijo. Njihov
cilj so bili mladi, ki so jih hote-
li na ta način pridobiti za so-
delovanje. Da so si izbrali naj-
bolj ustrezen medij, potrjuje
podatek, da so prav otroci naj-
bolj pogosti uporabniki stori-
tev računalniških omrežij.
Ukrepanje agentov FBI pa
je sprožilo tudi nekaj dvomov
o legitimnosti njihovega po-
četja. Tudi elektronske komu-
nikacije naj bi namreč bile za-
sebne komunikacije, ki so zaš-
čitene z ustavo, tako da bi mo-
rali imeti, po mnenju nekate-
rih, agenti sodni nalog za vpo-
gled v zasebne elektronske na-
slove. Da bi se izognili teža-
vam, v ameriškem kongresu
pripravljajo zakonodajo, s ka-
tero bodo skušali preprečiti
tovrstno pornografijo, vendar
pa nekateri ocenjujejo, da gle-
de na izkušnje ob prvih areta-
cijah ta ni potrebna. Izsledili
so jih na p)odlagi zdaj veljav-
nih zakonov in s sodelovanjem
družbe, ki vodi omrežje. Tudi
računalniška družba je na-
mreč zainteresirana, da se
prek omrežja ne pretakajo
pornografska sporočila oziro-
ma ne počnejo nezakonitosti.
Se pa po drugi strani bojijo, da
bodo izgubili naročnike, ker bi
njihova sporočila lahko pre-
verjal FBI. (Sled)
Trčenje v Šentjurju
Na magistralni cesti v nase-
lju Šentjur se je, v sredo 20.
decembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili teles-
no poškodovani dve osebi.
Darko S. (31) iz Bukovja je
vozil osebni avtomobil po
Drofenikovi ulici v Šentjurju.
Na prednostno magistralno
cesto Celje-Šmarje se je vklju-
čil tako, da je zavU v levo, ta-
krat pa se je iz smeri Šmarja
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 20-letni Andrej S. iz
Sel. V trčenju, ki je sledilo, je
voznik Darko S. utrpel hude
telesne poškodbe, voznik An-
drej S. pa je bil lažje ranjen.
Oplazil pešca
Na magistralni cesti v nase-
lju Zidani Most se je, v četrtek
21. decembra popolchie, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bil hu-
do telesno poškodovan pešec.
Silvo L. (30) iz Velikega Šir-
ja je vozil osebni avtomobil
skozi Zidani Most v smeri
Rimskih Toplic. Pri gostilni
Krivec mu je z desne strjini
nenadoma prečkal vozišče 68-
letni Kari S. iz Graza, držav-
ljan Avstrije. Avto je pešca
oplazil, pri tem pa je utrpel
hude telesne poškodbe.
Zunaj prehoda
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v četrtek 21. decembra
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri je bil hudo ranjen pešec.
Simona S. (30) iz Ljubečne
pri Celju je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Dečkove ceste
proti Kidričevi ulici. Ko je pri-
peljala v bližino križišče s sta-
ro Dečkovo cesto, je z njene
leve strani, zvmaj prehoda za
pešce, prečkal cesto 34-letni
Ranko M., državljan Hrvaške.
Voznica je zavirala in se umi-
kala, vendar trčenja ni mogla
preprečiti.
Po strmem pobočju
Na lokalni, dovozni cesti v
Strenskem se je, v petek 22.
decembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi huje ranjeni.
Mirjam O. (39) iz Strenskega
je vozila osebni avtomobil po
klancu navzgor iz smeri Glo-
bokega proti stanovanjski hiši
Strensko 15. Ko je pripeljala
na dvorišče, je zapeljala po
strmem pobočju in čez previs
kolovozne poti, pri tem pa se je
vozilo začelo prevračati po po-
bočju. Med prevračanje sta
voznica in njen sopotnik, 64-
letni Stanislav O., prav tako iz
Strenskega, padla iz vozila in
se hudo telesno poškodovala.
Nenadoma pred avto
Na Čopovi ulici v Celju se je,
v petek 22. decembra ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo ranjen pešec.
Drago Ž. (43) iz Celja je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
zahodne magistrale proti
Ljubljanski cesti. Blizu stano-
vanjskega bloka na Čopovi 17
je nenadoma prečkal vozišče
(zimaj prehoda) Aleksander A.
(31) iz Celja. Voznik je zaviral
in se umikal v desno, a je pešca
kljub temu zadel s sprednjim
levim delom avtomobila.
Na streho
Na Trnoveljski cesti v Celju
se je, v nedeljo 24. decembra
zjutraj, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela hu-
de telesne poškodbe, ena pa je
bila lažje ranjena.
Aleš P. (20) iz Zadobrove je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Tmovelj proti Mariborski
cesti. Ko je pripeljal v nepo-
sredno bližino stanovanjske
hiše na Trnoveljski cesti št. 50,
je pričel prehitevati neznane-
ga voznika kolesa z motorjem,
in to v času, ko se je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 20-letni
Aleš T. iz Runtol. Ta je zape-
ljal desno, izven vozišča, kjer
je trčil v betonski propust, pri
tem pa je vozilo obrnilo na
streho. V nezgodi je hude te-
lesne poškodbe utrpel sopot-
nik, 17-letm D.S. iz Arclina,
voznik pa je bil lažje ranjen.
Avto v jarku
Na regionalni cesti v naselju
Slovenske Konjice se je, v ne-
deljo 24. decembra popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba težko ranjena.
Robert K. (19) iz Celja je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Konjiške vasi proti magistral-
ni cesti. Ko je zvozil blagi des-
ni ovinek, ga je pričelo zanaša-
ti in je trčil v robnik hodnika
za pešce. Od tam je zapeljal po
nasipu, kjer se je vozilo nekaj-
krat prevrnilo in obstalo v ob-
cestnem jarku. V nezgodi je
hude telesne poškodbe utrpel
voznik Robert K.
Dvakrat v drevo
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Dobrič se je, v torek 26.
decembra ob 1.30 uri, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili ra-
njeni dve osebi.
Aleksander B. (20) s Polzele
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Gore Oljke proti Podvi-
nu. Ko je zunaj naselja Dobrič
po klancu navzdol pripeljal v
levi ovinek, je zapeljal z voziš-
ča trčil v drevo, ki ga je vozilo
podrlo. Potem je vozilo drselo
naprej in po skoraj desetih
metrih spet trčilo v drevo. V
nezgodi se je hudo telesno po-
škodoval sopotnik, 19-letni
Daniel K. iz Pariželj, voznik
pa je bil lažje ranjen.
............^    _ .    . MJL
Umrla v požaru
v ponedeljek 25. decem-
bra ob 7.25 uri, je izbruhnil
požar na stanovsrnjski hiši,
last 87-letne Frančiške B.
iz Lopace. Požar, je nastal
v sobi, kjer je spala lastni-
ca. Ogenj je prvi opazil
skrbni Anton S!, ki je vdrl
v stanovanje in poskušal
Frančiško rešiti, a mu za-
radi gostega dima in ognja
to ni uspelo. Zaman so se
trudiU tudi gasilci, ki so hi-
tro ukrepali. Preiskovalci
so ugotovili, da je požar
nastal pri štedilniku na tr-
do gorivo v prostoru, kjer
je ležala pokojnica. Gasilo
je 55 gasilcev iz Prevorja,
Lesičnega, Gorice pri Sliv-
nici in Šentjurja.      M.A.
• Minuli četrtek ponoči je
poklicala ženska, ki se ji je
slabo godilo. Obiskal jo je
Dušan K., ki je svojo znan-
ko pK)častil z razgrajanjem,
kričanjem in šopkom ža-
ljivk.
• Ivan B. je istega četrtka
ponoči v stanovanju na Ce-
sti v Laško pretepal svojo
ženo, drznil pa si je nabu-
tati celo svojo taščo. Polici-
sti so ga odpeljali v prostor
za pridržanje.
• v restavraciji Golovec je
bil v četrtek ponoči tepen
Ivan Š. Menda si je buške
in rane kar sam prislužil,
ko je v gostilni izzival ne-
kega možakarja. Ko so ga
možje postave vprašali,
kdo ga je obdelal, imena ni
hotel izdati. Že ve, zakaj.
• V bistroju Saša ob Ljub-
ljanski cesti naj bi se prejš-
nji petek štirje stepU. Poli-
cisti so vstopili v lokal, v
katerem so se drenjali mla-
doletniki, o kakšnem pre-
tepu pa ni nihče nič vedel.
Je pa javni red in mir kršil
Marko Š. K sodniku za pre-
krške bo morala tudi toča j-
ka, ki je točila alkohol ose-
bam, ki so bile pijane, pa še
premlade povrhu.
• Boris H., Boštjan P., Er-
vin Š., Albert B. Stane Š. in
Evgen J. so bili 22. decem-
bra zvečer aktivni kar na
treh lokacijah. Steklovino
so razbijali v lokalih Ro-
neks. Baron in Škorpijon.
Steklolomilci so končali v
prostorih za alkoholno raz-
strupljevanje
• V petek zvečer je Vid G.
garbal svojo ženo, pred po-
licisti pa pobegnil. Vid bo
šel k sodniku za prekrške.
• V Ulici bratov Vošnja-
kov je bilo 25. decembra,
nekaj minut po polnoči,
glasno. V lase sta si skočila
Urban Š. in njegova ljub-
ljena Petra.
M.A.
Kratek obisk
v torek, 19. decembra zgo-
daj zjutraj, je 25-letni Andrej
Ž. vlomil v gostinski lokal Le-
Ora v Zrečah. Postregel si je s
cigareti, kmalu pa so ga tam
zalotih in prijeli konjiški poli-
cisti. Andrej je lastnici lokala,
Leopoldini R., z vlomom pov-
zročil za okoli 20 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Draga vožnja
Ivanu D. (25) iz Skomega, je
19. decembra zjutraj, na par-
kirišču gostišča Rajh v Vele-
nju, neznanec ponudil uslugo:
zastonj naj bi ga z osebnim
avtomobilom peljal domov.
Namesto vožnje pa ga je po-
sprejal s solzivcem in mu iz
žepa pobral 20 tisoč tolarjev.
Oškodovancu je uspelo pobeg-
niti iz vozila, nasilnežu pa so
policisti že na sledi.
Vlom v katrco
v torek, 19. decembra do-
poldne, je nekdo na nepojas-
njen način vstopil v osebni av-
to R-4, ki je bil parkiran na
parkirišču RTC Rogla. Ukra-
del je denarnico z dokumenti,
smučarsko bvmdo in volnen
pulover. Lastnik Jože L. je
oškodovan za okoli 25 tisoč to-
larjev.
Kradel v blagovnici
v noči na 22. december je
nekdo vlomil v blagovnico na
Ljubnem, last Zgomjesavinj-
ske kmetijske zadruge. Preho-
dil in preiskal je notranjost in
ukradel ter odpeljal kamin na
tekoče gorivo, videorekorder,
prenosni telefon, video player,
več moških bund, ženskih tre-
nirk, dišečo vodico za po britju
ter večjo količino različnih
vrst cigaret. Gmotna škoda
znaša 943 tisoč tolarjev.
Sejemski tat
v soboto 23. decembra zju-
traj je nekdo vlomil v skladiš-
če bifeja na avtosejmu Golo-
vec v Celju. Ukradel je registr-
sko blagajno, več steklenic
žganih pijač in večjo količino
cigaret. Lastnik, Celjski sejmi,
je oškodovan za okoli 150 tisoč
tolarjev.
Tat na tržnici
Naznani storilec je minulo
soboto dopoldne izkoristil ne-
pazljivost občanke, ki se je
mudila na celjski tržnici. Iz
torbice ji je smuknil denarnico
z dokumenti, dvema čekovni-
ma karticama in gotovino.
Marija Š. iz Podvina je oško-
dovana za okoli 85 tisoč to-
larjev.
Nogavice za mraz
v noči na 20. december je
neznemi storilec vlomil v trgo-
vino Leona v Studencah.
Ukradel je več steklenic ra-
zUčnih alkoholnih pijač, nekaj
čokolad, da ga ne bi zeblo v
noge, pa je odnesel še več pa-
rov nogavic. Stanislavu V. iz
Velenja je povzročil za okoli
50 tisoč tolarjev škode.
Vlom v stanovanje
v noči na 21. december je
nekdo vlomil v stanovanje na
Dečkovi cesti v Celju. Ukradel
je radiokasetofon z dvema
zvočnikomaQ zlato zapestni-
co, več kompletov posteljnine,
servis za kavo, več moških
oblačil in okoli 20 kompaktnih
plošč. Lastnica Eržebet Š. je
oškodovana za okoli 180 tisoč
tolarjev.
Okradel butik
v času od 18. do 22. decem-
bra je neznani storilec prišel v
prodajni butik Tempo v Leni
Leveč. Na še nepojasnjen na-
čin je ukradel 4 trenirke
znamke asics in anorak. Last-
nica butika, Lidija R., je oško-
dovana za dobrih 100 tisoč to-
larjev.
Izginuli terenec
v nedeljo 24. decembra zju-
traj je neznani storilec ukradel
terensko vozilo znamke mitsi-
bishi pajero 1,8 TDI GLS, bele
barve, z reg. št. CE 23 - 91H.
Vozilo je bilo parkirano pred
gostilno Mlakar na Teharski
cesti v Celju, v njem pa je bil
tudi mobitel in 80 tisoč tolar-
jev gotovine. Lastnik Franc Z.
iz Šentjurja je oškodovan za
okoli 10 milijonov tolarjev.
Rop V Velenju
v ponedeljek 25. decembra,
nekaj pred eno uro, so, na Ki-
dričevi cesti v Velenju, nezna-
ni storilci napadli Borisa T. in
mu s silo slekli jakno iz črnega
skaja, z roke pa so mu sneli
uro ter ga oškodovali za okoli
10 tisoč tolarjev.
Vlom pred diskoteko
v noči na 26. december je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke zastava
yugo, ki je bil parkiran pred
diskoteko Jungle v Celju.
Ukradel je polico z zvočniko-
ma ter Mirana P. iz Celja oško-
doval za okoli 30 tisoč to-
larjev.
M.A.
Nepravilnosti pri razdeljevanju blaga
v Kmelilski zadrugi v Gorenlem
Poslovodkinja v Kmetijski
zadrugi v Gorenjem, tov. Špeh
Anica, ima do članstva zadru-
ge cesto nepravilne odnose.
Dne 11. januarja 1949 so se že
zgodaj zjutraj postavile pred
vrata žene, v upanju, da bodo
dobile vsaj najpotrebnejše za
svoje družine. Komaj pa so
stopile v zadrugo, že se je usu-
la na nje ploha samih izbranih
besed. S tem je hotela pokaza-
ti, da je ona neomejen gospo-
dar zadruge in da pri delitvi
blaga odločuje samo ona. In
res je imela že naprej določe-
no, kdo bo dobil blago. DobiU
so seveda tisti, ki pridejo v po-
štev pri vsakem kontingentu
in dobili po 10 metrov in še več
blaga. Poslovodkinja da pač
samo onim, s katerimi je v pri-
jateljskih stikih in kateri ji
lahko nudijo kakršnokoli pro-
tiuslugo. Mnog^ žene pa, ki so
čakale že od zgodnjega jutra,
so odšle prazne s solznimi oč-
mi, ker za njih ni bilo niti me-
tra blaga na razpolago, ako-
ravno bi ga mnogo bolj potre-
bovale, kakor oni, ki so ga do-
bili po mili volji.
Tovarišica Špehova je dobi-
la za te svoje nepravilnosti tu-
di primemo plačilo. Okrajno
sodišče jo je kaznovalo s 14 dni
odvzema prostosti. Upamo, da
se bo tov. Špeh Anica popravi-
la in vršila službo tako, da bo v
zadovoljstvo vsega članstva,
ne pa samo izbranih.
CeUski tednik. 22.Januar 1949
it. 52. - 28. december 1995
GLASBA
26
�
Skoraj ves januar je prvo
mesto na večini evropskih le-
stvic zasedal britanski pop
kvartet EAST 17 (na sliki) s
skladbo »Stay Another Day«.
Pevka skupine 4 Non Blondes
UNDA PERR¥ je ustanovila
lastno založo Ročk Star Re-
cords. Pri založbi FV je izšla
prva kaseta ljubljanskih post
punkerjev BABY CAN DAN-
CE. V celjskem BarFlyu je 14.
nastopil TOMAŽ DOMICELJ.
HMMV PAGE in ROBERT
PLANT, bivša člana legendar-
nih LED ZAPELLIN, sta ob-
javila svoj drugi skupni album
»No Quarter«. Po dveh letih so
se na sceno spet vrnili pionirji
tehno-metala ]VIINISTRY. To-
krat z novim bobnarjem Rey-
om Washamom in albtunom.
Velenjski rockerji ŠANK
ROČK so podpisali pogodbo z
ameriško založbo Long Island
Records in zanjo posneli neka-
tere svoje najbolj poslušljive
skladbe v angleškem jeziku. V
ponedeljek, 23., so v ljubljan-
skem K4 nastopili najstarejši
punkerji na svetu ONE FOOT
IN THE GRAVE (povprečna
starost 65 let). Prvenec razvpi-
tega ALI ENA, kompaktna
plošča »Leva scena«, je bil v
januarju najbolj vroč in pa tu-
di najbolj prodajan nosilec
zvokov na slovenskem. Ob izi-
du albuma »In Rapture« so se
SIUXIE&THE BANSHEES
po šestih letih spet podali na
veliko evropsko turnejo. Po
desetih letih premora je zneini
pevec Robert Palmer skupaj s
članoma mega zvezdnikov Du-
ran Duran, Andvem in Joh-
nom Tylorjem, reformiral sku-
pino THE POWER STATION.
Sodelavci uglednega angle-
škega glasbenega tednika Me-
lody Maker so za album leta
1994 izbraU prvenec »Dum-
my« bristolskega dua POR-
TISHEAD. Robert MAGNIFI-
CO je v TV oddaji Studio City
napovedal svoj odhod z glas-
bene scene. V BarFlyu so v so-
boto, 28., nastopili velenjski
rockerji ŠANK ROČK.
Califomijski heavy-metalci
VAN HALEN so s singlom
»Don't Teli Me« najavili sko-
rajšnji izid albuma »Balance«.
Irski bend THE CRANBERRI-
ES (na sliki) je s svojega dru-
gega LP »No need To Argue«
na single formatu objavil
skladbo »Ode To My Family«.
Na slovensko sceno se je po
dolgem premoru s skladbo
»Znova prebujena« vrnila SI-
MONA VODOPIVEC. V Los
Angelesu so podelili ameriške
glasbene nagrade - American
Music Awards. Največ nagrad
je po pričakovanju prejel tem-
nopolti pevski k\'artet BOYZ
n MEN. CARTER USM so pri
založbi ChrysaUs izdali svoj
peti album »Worry Bomb«.
Minilo je 50 let, kar se je rodil
kralj reggae glasbe BOB MAR-
LEY. Skupina PETER PAN je
pri kranjski založbi Pan izdala
svojo prvi CD »Nazaj v planin-
ski raj«. 10. je v Linhartovi
dvorani Cankarjeva doma, ob
svojem tridesetem jubileju,
godel THE ART ENSEBLE OF
CHICAGO. Najvišja mesta
evropskih lestvic so februarja
zasedali RED-NEX s koma-
dom »Cotton Eye Joe«. Sredi
februarja so, s koncertom v
avstralskem Perthu, ameriški
mega zvezdniki R.E.M. začeli s
svetovno turnejo, na kateri so
promoviraU svoj najnovejši iz-
delek »Monster«. V San Remu
se je zgodil že 45. festival itali-
janske popevke. 17. je v Bar-
Flyu nastopila celjska skupina
ROŽLETOVE SANJE. 18. je
na izboru slovenske popevke,
ki naj bi zastopala našo državo
na letošnjem Eurosongu, pre-
pričljivo zmagala DARJA
SVAJGER s pesmijo »Prisluh-
ni mi«. LINDA PERRY je sredi
snemanja drugega albuma za-
pustila califomijsko skupino 4
NON BLONDES. Na svetovno
glasbeno sceno so se z albu-
mom »Good News From The
Next World« v velikem slogu
vrnili SIMPLE MINDS. AN-
DREJ ŠIFRER (na sliki) je s
svojim sedmim studijskim iz-
delkom, kaseto in kompaktno
ploščo »Sedem irskih noči«,
vnesel nekaj svežine v sicer
enolično slovensko pop sceno.
V nedeljo, 26., je Hala Tivoli
gostila najpopularnejše pred-
stavnike belega hip-hopa in
rapa, skupino BEASTIE
BOYS.
Izšla je zbirka hitov ameri-
škega ročk heroja BRUCEA
SPRINGSTEENA (na sliki). V
začetku meseca se je na trgo-
vinskih policah znašel četrti
studijski izdelek bostonskega
kvarteta EXTREME. STREL-
NIKOFF so se vrnili iz Anglije,
kjer so skupaj s skupino The
Holly Jones nastopili v kult-
nem klubu Bradys v Brixtonu.
39-letna ANNIE LENNOX je
objavila album »Medusa«, na
katerem se je znašlo 10 pri-
redb. DUŠAN URŠIČ je v sa-
mozaložbi izdal kaseto »Poje-
zija«. DURAN DURAN so
končno objavili dolgo napove-
dovani album »Thank You« s
priredbami nekaterih njim
najljubših skladb. V Los An-
gelesu so podeljevali nabolj
prestižne glasbene nagrade
Grammy - največ, kar štiri, jih
je dobil BRUCE SPRINGSTE-
EN. Izšel je že 28. albimi kult-
ne britanske alter ročk zased-
be THE FALL. Slovenska al-
ter zasedba DEMOUTION
GROUP je sredi marca izdala
CD ploščo »Deep True Love«.
10. je v dvorani Plesnega Fo-
ruma v Celju nastopil VLADO
KRESLIN. Izšel je peti studij-
ski izdelek, plošča »King For
A Day, Fool For A Lifetime«
califomijskih metalcev FAITH
NO MORE. MARTINU KEM-
PU, pevcu zasedbe SPANDAU
BALLET, so na zahtevni ope-
raciji uspešno odstranili mož-
ganski tumor. Založba HELI-
DON je objavila prvi projekt
mladega glasbenika ROKA
GOLOBA (na sliki) z naslovom
ROKLAND. ŠKUC je kot po-
budnik in koordinator pripra-
vil serijo koncertih dogodkov
»Ročk proti rasizmu« in se ta-
ko vključil v »Evropski teden
proti rasizmu«. Po skoraj tri-
letnem premoru so se s tretjim
albumom »Subhuman race«
vrnili metalci SKID ROW.
Zadnji album ostarelih metal-
cev VAN HALEN »Balance«
so zaradi ovitka, na katerem
sta naslikana siamska dvojč-
ka, prepovedali na Japon-
skem. 28. so v Hali Tivoli na-
stopili legendami dark-roc-
kerji THE MISSION.
S koncertom v veliki dvora-
ni Cankarjevega doma je 50.
obletnico obstoja zabeležil
BIG BAND RTV Slovenija. Za
posledicami Aidsa je v starosti
31 let umrl znani rapper
EAZY-E. Kranjska založba
Pan records je izdala kaseto
jeseniškega kantavtorja
BOŠTJANA SOKLIČA. Za-
ložba NIKA pa je na CD for-
mat ponatisnila prvi plošči
skupin QUATEBRIGA in NA
LEPEM PRUAZNI. 7. je v
celjskem klubu BarFly nasto-
pila dolenjska ročk skupina
MERCEDES BENZ. 36-letni
bobnar skupine R.E.M. Bili
Berry je v Švici okreval po
uspešno opravljeni možganski
operaciji. Star 51. let je za po-
sledicami Aidsa umrl najbolj
znani angleški DJ KENNY
EVERETT. Aprila je na lestvi-
cah sirom Evrope kraljevala
skladba »Back For Good« bri-
tanskega pop kvinteta TAKE
THAT. MADONNA (na sliki)
je bila s skladbo »Take A Bow«
že več kot deset tednov na vr-
hu lestvice najbolje prodaja-
nih malih plošč v Ameriki.
Trije še živeči člani legendame
skupine THE DOORS, Ray
Manzarek, John Desmore in
Robbie Krieger, so se ponovno
sestali na snemanju videospo-
ta za četrt stoletja staro sklad-
bo »Ghost Song«. THE CULT,
ena izmed najvplivnejših bri-
tanskih ročk zasedb v osemde-
setih, je razpadla. Califomij-
ski raper WARREN G je svoj
prvenec, ploščo »Regulate«,
prodal v več kot tri mio pri-
merkih. Ugledna ameriška re-
vija Village Voice je po anketi,
izvedeni med tristo ročk kriti-
ki, za najboljši album leta'
1994 proglasila ploščo skupine
HOLE »Live Trough This«.
ŠANK ROČK so za ZKP RT\'S
v slovenjgraškem ročk klubu
Bosa dama 28. in 29. posneli
material za še vedno neizdani
»unplugged« album.
Ob prvi obletnici smrti
KURTA COB.\lNA se je na
komemoraciji ob njegovem
grobu zbralo le kakšnih 100
ljudi. Izšel je dolgo pričakova-
ni album škotskih pop zvezd-
nikov WET WET WET, LP
»Picture This«. Ameriški roc-
kerji SOUL ASYLUM so se z
ploščo »Let Your Dim Light
Shine« vmili k tršemu rocku.
Izšel je četrti album, LP z na-
slovom »Vibrator«, arogantne-
ga temnopoltega britanca TE-
RENCA TRENTA D'ARBYA
(na sliki). DAWID BOWIE je
30. obletnico svoje prisotnosti
na svetovni glasbeni sceni
obeležil z albumom »Outside«.
Najpopulamejši angleški bend
OASIS je zapustil bobnar To-
ny 0'Carroll. Pri Croatia Re-
cords je sredi maja izšel drugi
CD »Dead Town Dog« velenj-
skih RES NULLIUS. Na
EUROSONGU '95 se je za la-
skavi naziv »popevke leta« po-
tegovalo kar 23 skladb, proti
vsem pričakovanjem pa je
zmagala norveška skupina
SECRET GARDEN s skladbo
»Noctume«. Na odlično sedmo
mesto se je uvrstila DARJA
ŠVAJGER z balado »Prisluhni
mi«. Razšel se je znani in v
Veliki Britaniji zelo vplivni
tehno trio THE BLACK DOG.
V soboto, 20., je v letnem avdi-
toriju Križank nastopil legen-
dami reggae glasbenik in pes-
nik LINTON KWESI JOHN-
SON. V celjskem BarFlyu je
nastopila mariborska ročk za-
sedba LAČNI FRANZ. V ljub-
ljanskem Cankarjevem domu
je v torek, 21., s svojim orke-
strom Big Pop Nouveau Band,
nastopil svetovno znani tro-
bentač MAYNARD FERGU-
SON. 25. maja ]e bila v Festi-
valni dvorani na Bledu sklep-
na prireditev Zlata Nota '94.
Na MTV je bila svetovna pre-
miera videospota za najnovejši
single »Scream« MICHELA
JACKSONA. U2 so posneli
nosilno pesem »Hold Me,
Thrill Me, Kiss Me, Kili Me« za
soundtrack tretjega dela filma
Batman. Jim Thinvell, bolj
znan pod imenom FOETUS, je
objavil svoj novi album, prvi
po sedmih letih. 15 let po smrti
lana Curtisa, pevca alter roc-
kerjev JOY DIVISION, je za-
ložba London Records objavi-
la kompilacijski LP »Perma-
nent: The Best Of Joy Divisi-
on«. Na velenjskem gradu se je
ob Dnevu mladih in kulture
zgodil pravi mali ročk festival,
na katerem so nastopili Demo-
lition Group, DIG (na sliki),
IN4S, Pet Ambulance, Marko
Brecelj in Ego Malfunction.
5. je pri založbi One Little
Indian izšel drugi album
»Post« odlične islandske pevke
BJORK (na sliki). Vrh ameri-
ške lestvice so zasedale temno-
polte TLC s pesmijo »Red
Light Special«. Založba Heli-
don je končno le objavila prvo
»pravo« CD ploščo »Odpri oči«
ANJE RUPEL (na sliki). Bri-
tanska art ročk skupina PINK
FLOYD se je z dvojnim »live«
albumom »Pulse«, le teden dni
po izidu zavihtela na sam vrh
angleške lestvice najbolje pro-
dajanih LP. Po trinajstih letih
skupnega dela je Alan Wilder
zaradi nesoglasij znotraj ben-
da zapustil skupino DEPEC-
HE MODE. Izšla je kompakt-
na plošča z največjimi uspeš-
nicami skupine POP DESIGN.
Na trgovinskih policah se je
znašel prvi skupni projekt se-
attleškUi grunge zvezdnikov
FEARL JAM in kanadskega
rockerja NEILA YOUNGA,
plošča z naslovom »Mirror
Bali«. V soboto, 17. junija, je v
KLjUBu v Celju koncertiral
velenjski cyber grunge trio
DIG. Mariborska založba
Front ročk je izdala že četrto
kompilacijsko ploščo »No Bor-
der Jam«. 23. jimija, so v dvo-
rani Slovana na Kodeljevem
nastopili legendami alter roc-
kerji FUGAZI. 27. se je v
Ljubljani zgodil mini metal fe-
stival, na katerem so se pred-
stavile skupine BIOHAZARD,
DOG EAT DOG in DOWN-
SET. Dan kasneje se je začel že
36. mednarodni jazz festival
Ljubljana '95. Nemška založ-
ba Discordia in ljubljanski FV
sta objavili svoj prvi skupni
projekt, CD ploščo »La Dolce
Vita« slovenske skupine DA-
TA DERECT. Ameriški heavy-
metalci UGLY KID JOE so
posneli in objavili album »Me-
nace To Sobriety«. Izšel je dol-
go pričakovani dvojni album
»HIStory« megazvezdnika
MICHAELA JACKSONA. Iz-
šla je prva velika plošča ame-
riške skupine FOO FIGH-
TERS, ki jo vodi Dave Grohl,
bivši bobnar razpadle Nir-
vane.
(Se bo nadaljevalo)
STANE ŠPEGEL
Št. 52. - 28. december 1995
27
GLASBA
Muzikant, Ne reci nikdar
Izteka se leto 1995 in to je
čas za inventure na različnih
področjih, tudi glasbenih, kjer
ima vidno mesto domača za-
bavna glasba. Tej tako v No-
vem tedniku kot Radiu Celje
namenjamo dovolj prostora,
saj gre za glasbo, ki jo imajo
ljudje radi. In kar imajo ljudje
radi je treba z vsem spoštova-
njem negovati.
Vrtiljak polk in valčkov ali
lestvica najbolj všečnih doma-
čih melodij, se je tudi letos
uspešno vrtel vsak ponedeljek
na Radiu Celje, sprotne rezul-
tate pa je bilo možno prebrati
v Novem tedniku. Tudi letos je
bila konkurenca huda, razlike
pa vendar nekoliko večje kot
lani, ko je šlo za razliko ene
same točke med prvimi dese-
timi.
Vrh našega Vrtiljaka polk in
valčkov je letos temeljito za-
menjan, saj je lanskega zma-
govalca ansambel Avsenik za-
menjal ansambel Lojzeta Sla-
ka s skladbo Muzikant, ki je v
desetih tednih zbrala 102 točki
(za prvo 12, drugo devet in ta-
ko dalje do zadnjega mesta, ki
prinaša 1 točko). Slak je tako
po dveh letih ponovno prvi in
najboljši, kar tudi ni nič nena-
vadnega, saj je bil v anketi
Slovenskih novic izbran za an-
sambel leta v Sloveniji.
Na drugo mesto so se uvrsti-
li Slapovi (100 točk), ki so tre-
nutno v domači glasbi nekaj
podobnega, kot so Čuki v za-
bavni. So ljubljenci občinstva
in od leta 1992, ko so na glas-
beni sceni, so osvojili domala
vse, kar je možno v naši Slove-
niji. Slapovi so tudi edini an-
sambel, ki imajo med prvimi
petnajstimi skladbami kar tri
(2. Ne reci nikdar, 9. Zapojte
dekletu in 12. Naš stari dom).
Tretje mesto so osvojili člani
ansambla Šaleški fantje, ki so
tako uspešno zaključih jubi-
lejno leto, saj so bili letos stari
25 let, izdah so tudi CD in
imeli več odmevnih nastopov.
Za skladbo Rad imam vse ljudi
so zbrali 95 točk.
Četrti so Primorski fantje s
skladbo Rdeče rože (93), peti
Štajerskih 7 z zmagovalnim
valčkom z Vinske gore ranjeno
srce (92), na šestem mestu pa
je presenečenje, mladi Franci
Falant s skladbo Sneguljčica
in palček (90). Sedmo mesto so
osvojili člani Šaleškega odme-
va s skladbo Pet zlatih klasov
(88) avtorja, sicer pa tudi men-
torja Toneta Videča, na enaj-
stem mestu pa imajo še sklad-
bo Strunca se je utrgala (74).
Osmi je Hmeljarski instru-
mentalni kvintet z njihovim
zadnjim hitom Celje mimo spi
(79), deveti že omenjeni Slapo-
vi in 10. drugi zmagovalci Vin-
ske Gore Ptujskih 5 s polko Pa
brez zamere, (77 točk).
Vrstni red do 15. mesta: 11.
Šaleški odmev (Stnmca se je
utrgala), 12. Slapovi (Naš stari
dom) , 13. Vigred (Pomlad v
Sloveniji), 14. ansambel Kla-
užar (Vinski blagoslov), 15.
Šaleški fantje (Čestitka).
Prvih deset ansamblov z go-
sti bomo povabili na koncert,
ki bo v okviru abonmaja Vrti-
ljak polk in valčkov marca v
Laškem v dvorani Tri hlije.
Prvi teden januarja pa bo
znan še zmagovalec druge
glasbene oddaje na radiu Celje
Domačih 5 in Domače 4. V od-
daji Domačih 5 (sodelovalo je
125 ansamblov!) je zmagal Mi-
ro Kline z Dinmikarjem, finale
Domače 4 pa bo v četrtek, 28.
decembra. Zmagovalec med
štirimi kandidati Bratje iz
Oplotnice, Franci Zeme, Boris
Terglav in Bistriški odmev pa
se bo prvi četrtek v januarju
pomeril s Klinčevim Dimni-
karjem za najbolj všečno me-
lodijo na Radiu Celje 95.
Sicer pa je tudi za letošnji
izbor značilno, da prevladuje-
jo že uveljavljeni ansambli,
med katere so se občasno vri-
nili tudi tisti, ki šele prihajajo.
Je pa res, da so ljudem bolj
všeč lahkotne in hitro pomnji-
ve pesmice, manj pa zahtev-
nejše, z dobrimi teksti in vsem
ostahm, kar melodijo naredi
dobro.
Zlasti pri radijskem ocenje-
vanju sta prisotna dva tabora,
laški in vojniški z okolico in
kdor pride prej do telefona, ti-
sti ansambel tudi zmaga. Ven-
dar Vojničani imajo »svoje«
ljubljence, Laščani pa spet
svoje, občasno pa se vključuje-
jo Celjani, žal zelo redko Sa-
vinjčani (pa je bila to zibelka
dobre domače zabavne glas-
be!), »mrtva« je smer od Šent-
jurja dalje, zelo dobri in ob-
jektivni pa so poslušalci iz
smeri Manbor, Ptuj, Murska
Sobota...
In še naša napoved za leto
96? Na vrhu verjetno ne bo do-
sti sprememb, saj ga dobro ob-
vladujejo skupme, ki so popu-
larne že vrsto let. Veliko pa
pričakujemo od novih zvezd
Veselih Stajerk pa vse boljšega
Braneta Klaužarja (15 let pri-
hodnje leto), Robija Zupana
(januarja po dolgem času nova
kaseta!) in morda še koga.
Resno delo Toneta Videča m
Vere Šolmc s še nekaterimi
drugimi bo morda vrglo na po-
vršje mlade fante iz Brochiic
pri Jurkloštru z imenom Don!
Sicer pa zaključimo ta pregled
domače zabavne glasbe v
NT&RC s simboličnim naslo-
vom dveh letos najboljših me-
lodij: »Muzikant, ne reci nik-
dar!« Naj bo leto 96 leto novih
prijetnih domačih viž in starih
in novih muzikantov!
TONE VRABL
Slapovi so ograii Lašico
v treh letih je ansambel Slapovi resnično ogrel in osvojil
Slovenijo, zato ni čudno, da imajo povsod polne dvorane. Prvi so
imeli v laškem tudi dva koncerta.
Slapovi s pevcem Jožetom Skubicem in gostom Mikijem Šar-
cem so bili navdušeni nad sprejemom v Laškem ter nad novico,
da so za Lojzetom Slakom osvojili 2. mesto na našem Vrtiljaku
polk in valčkov. Sicer pa bodo fantje za novo leto doma, janu-
arja gredo v studio in februarja bo na tržišču njihova nova
kaseta z novimi skladbami, ki upajo, da bodo tudi postale
uspešnice.
TV
iViinuta
z Juretom Janom
Jure Jan je že drugo sezo-
no ravnatelj Kidtumega
centra Laško, kjer se prire-
ditve vrstijo kot po tekočem
traku. Za obiskovalce so pri-
pravljeni kar trije abonmaji,
med katerimi je vedno po-
polnoma poln nov abonma
domače zabavne glasbe. Le-
tos so dobili tudi nov klavir
Stainway, ki ga je ob zad-
njem gostovanju Big banda
RTV Slovenija izredno ugod-
no ocenil pianist Silvester
Štingl.
»Po Štinglovi izjavi je naš
klavir celo boljši od tistega,
ki so ga letos kupili v Can-
karjevem domu,« je vesel Ju-
re Jan, ki ima ogromno po-
nudb za gostovanje v Kul-
turnem centru.
Leto bodo končali danes, v
četrtek, 28. decembra.
»Pripravili smo božično-
novoletni koncert odličnega
ansambla Štajerskih 7, ki je
bil pred kratkim na turneji
po Avstraliji. S koncertom
pri nas bodo fantje tudi kon-
čali jubilejno leto, ko so bili
stari deset let. Pripravljamo
jim lep sprejem, od njih pa
pričakujemo odlično
glasbo.«
In kaj pripravljajo za na-
prej?
»Vsaj tako bo, kot letos.
Program bomo sestavljali ta-
ko, da bo pester in da bo
prišlo na svoj račun čimveč
ljudi različnih starosti in ho-
tenj. V Laško radi prihajajo
tudi od drugod in nemalo-
krat se zgodi, da je v dvorani
več ljudi od drugod, kot Laš-
čanov. Ti so še najbolj zvesti
domači glasbi in domačim
skupinam.«
TONE VRABL
Alfi v samozaložbi
Alfi Nipič, ki se z glasbo po-
klicno ukvarja že 33 let, je
pred dnevi izdal novo kaseto
in CD z naslovom Muzika, mu-
zika.
Zanimivo je, da je nov pro-
jekt v celoti pripravil sam in
ga zato tudi izdal v samozalož-
bi. Na novem projektu so av-
torjeve pesmi Muzika, muzika,
ki naj bi postala nov slovenski
hit s področja domače zabavne
glasbe pa Nazdravimo za slav-
Ijenko, Najlepše je doma. Hej,
prijatelji. Moja sanjarjenja,
Pleši nocoj. Molil zate bom
(uspešno sprejeta na Karitaso-
vem koncertu v Celju!), Jare-
nina. Za praznike domov, ne
pozabi me in še enkrat Muzi-
ka, muzika z godbo. Dolgo
smo čakali na nov projekt in
nove skladbe, to pa Alfi Nipič
takole pojasnjuje: »Z Avseni-
ki, kjer sem nastopal dvajset
let, smo vsako leto posneli po
24 pesmi, 12 pevskih in prav
toliko instrumentalnih.Mnogo
jih je šlo, žal, v pozabo, ker jih
je bilo enostavno preveč. Moje
pravilo je, da se naj vse nove
melodije najprej dobro prime-
jo in odvrtijo, potem pridejo
nove. Mislim, da je bil zdaj čas
za nekaj novega.«
Tvoj odnos do tujih popevk?
Tujih popevk ne snemam, v
življenju sem posnel samo dve.
Sem Slovenec in delam doma-
čo glasbo.
Spomini na Avsenike...
Lepi so, žal pa stare postave
ni več! Skupaj smo bili dvajset
let, zdaj pa ni Levčka, Košir-
ja... Ostal je lep spomin in
rahla bolečina.
Se z ostalimi člani ansambla
še dobivate?
Ja in ne. Najtežje je s Slav-
kom Avsenikom.
Pred novim letom bo Alfi še
enkrat na Celjskem...
30. decembra bom s svojim
ansamblom nastopil na novo-
letnem plesu v Zdravilišču v
Rimskih Toplicah. Silvestro-
vanje dan pred Silvestrovim
pripravlja KD Slavko Av-
senik.
T.VRABL
Vesele Kompolčanice in ljudska pesem
Skupaj pojejo že nekaj let, dobile pa so se preprosto zato, ker imajo rade lepo domačo, ljudsko
pesem. To so pevke iz Kompol nad Storami, ki so si nadele ime Vesele Kompolčanke.
Decembra so nastopile na prijetni prireditvi Miklavžev večer v Vojniku, kjer so prvič zapele
tudi pesem Miklavževa, ki jo je spisala in uglasbila njihova članica Elza Majoranc. Največ pojejo
stare ljudske pesmi za različne priložnosti (god, prazniki, jubileji, obletnice itd.), zdaj pa v
program uvrščajo tudi že skoraj pozabljene pesmi Antona Martina Slomška. S citrami jih
spremlja Pepca Ulaga, sicer pa v skupini pojejo (od leve) Rezika Selič, Elza Majoranc, Štefka
Kolar in Fanika Rom, ki ie tudi vodja, manjka pa Milka Dobršek.
TONE VRABL
iff. 52. - 28. december 1995
ZA AVTOMOBILISTE
28
Volkswagen na
zatožni klopi?
v Sloveniji je sivi uvoz (torej
uvoz mimo uradnih predstav-
nikov avtomobilskih tovarn)
stvarnost in nekaj vsakdanje-
ga. Dejstvo je, da uradnim za-
stopnikom ter prodajalcem
avtomobilov prav sivi uvoz
povzroča precej problemov.
Ob tem pa je zanimiva vest, da
je e\Topska komisija v EvTop-
ski uniji sprožila posebno pre-
iskavo proti nemškemu Volks-
wagnu.
Obtožujejo ga, da je svojim
prodajalcem v Italiji naročil,
naj Avstrijcem ne prodajajo
volksvvagnov. Naši severni so-
sedje se namreč po avtomobile
in torej tudi po volkswagne,
odpravljajo k našim zahodnim
sosedom, kajti šiling je v pri-
merjavi z liro zelo močan, po
drugi strani pa so cene avto-
mobilov v Italiji nižje kot v
Avstriji. Če bo omenjena
evropska komisija ugotovila,
da je prepoved del Volkswag-
nove poslovne politike, potem
bo morala povleči ustrezne po-
teze. Seveda ni znano, kaj naj
bi to pomenilo, znano pa je, da
se cene avtomobilov znotraj
Evropske unije razlikujejo tu-
di do 50 ali 60 odstotkov. In
znano je tudi, da so v ItaUji
avtomobili med najcenejšimi
in v Avstriji med najdražjimi.
Vsekakor pa drži, da utegne
biti razplet te zgodbe zanimiv
tudi za slovenski trg oziroma
prostor, kjer, kot že rečeno, si-
vi uvoz ni nekaj, kar bi liilo
mogoče prezreti.
Fiat in reciklaža avtomobilov
Reciklaža oziroma neškod-
ljiva predelava starih avtomo-
bilov že precej časa ni moda,
pač pa nuja, ki ob tem postaja
sestavni del proizvodnje novih
avtomobilov. Temu se pridru-
žuje tudi italijanski Fiat, za
katerega je bilo doslej značil-
no, da se za ta problem ni pre-
tirano zmenil.
V Italiji, kjer Fiat sicer pro-
da največ avtomobilov, vsako
leto zavržejo skoraj milijon in
pol vozil, kar je zelo velika šte-
vilka in s tem količina. Prav
zaradi tega je Fiat pred nedav-
nim predstavil projekt, po ka-
terem namerava vsako leto re-
ciklirati vsaj 100 tisoč avto-
mobilov. V začetku prihodnje-
ga leta bo lahko vsak Italijan
pri kateremkoli trgovcu s fiati
pustil svoje (katerokoli) vozilo
in to brez vsakih stroškov ozi-
roma obveznosti nakupa nove-
ga avtomobila. Trgovci bodo
nato te avtomobile prepeljali v
reciklažni center, kjer so pred
dobrimi tremi leti prvič začeli
predelovati nekovinske dele
starih fiatov. Zanimivo je, da
pri Fiatu ne govorijo o stro-
ških predelave, vendar drži, da
bo reciklaža sedanjih avtomo-
bilov, kot je, denimo fiat barc-
hetta (na sliki), cenejša od pre-
delave zastarelih vozil. Ob tem
Italijani tudi pravijo, da je to
edini podoben projekt v Evro-
pi, kar verjetno ne drži po-
vsem. Je pa res, da ima Fiat
sporazume o reciklaži fiatov
sklenjene z Roverjem, pa
BMW in Renaultom. V zame-
njavo pa bo Fiat v Italiji po-
skrbel za reciklažo avtomobi-
lov omenjenih tovarn.
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo na
prodaj okoli 300 vozil. Prodanih so bili 3 avtomobili. Organiza-
torji so zdali tudi 35 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obisko-
valcev pa je bilo okoli 800.
Opel na Poljskem, sintra na trgu
Očitno je, da se e\Topske in
tudi ameriške avtomobilske
hiše znova ogrevajo za evrop-
ski vzhod ali vsaj za nekatere
\'zhodnoevropske države. Ta-
ko se je začela nemška avto-
mobilska tovarna Opel, ki je
sestaMii del ameriškega kon-
cema General Motors, pred
neda\'nim pogajati s poljsko
vlado o investiciji, vredni 400
milijonov dolarjev.
Pri Oplu napovedujejo, da
naj bi na Poljskem zgradili to-
vamo, v kateri bi letno izdelali
do 100 tisoč vozil. Vendar pri
tem ne gre le za željo Opla
oziroma GM, pač pa tudi polj-
skih lokalnih oblasti, kajti to-
varno naj bi zgradili v mestu
Mielec, kjer bi bili Nemci ozi-
roma Američani deležni ob-
čutnih davčnih olajšav. Vse
kaže, da se je Opel odločil za
takšno potezo po tistem, ko
mu je južnokorejski Daewoo
tako rekoč pred nosom speljal
poljsko tovarno FSO. Z naku-
pom te avtomobilske tovarne
si je namreč južnokorejski iz-
delovalec avtomobilov zagoto-
vil pomembno odskočno mesto
za napad na evropski avtomo-
bilski trg. Hkrati se Opel po-
javlja s prvimi fotografijami
limuzinskega kombija sintre
(na sliki). To vozilo bo na trg
pripeljalo proti koricu prihod-
njega leta, je pa ob vsem dru-
gem rezultat skupnega dela
Opla in General Motorsa. Za-
nimivo je, da bodo vozilo izde-
lovali v ZDA, čeprav ga naj bi
namenjali predvsem ali izk-
ljučno evropskim kupcem.
Namesto alfe 164, pride alfa 166
v začetku prihodnjega leta
bo italijanska avtomobilska
tovarna Alfa Romeo predsta-
vila alfo 166, povsem novi av-
tomobil, s katerim bo nadome-
stila sedanjo alfo 164.
Ta je na trgu že dobrih deset
let in je eden najuspešnejših
avtomobilov te apeninske av-
tomobilske hiše. Vozilo bo na-
stalo na osnovi lancie kappe,
največjega avtomobila sestr-
ske tovame lancia (ki je tudi
znotraj Fiata, tako kot Alfa
Romeo), kar pomeni, da bo
dolgo 469 centimetrov. To bo
štirivratna limuzina, ki pa bo
vsaj od strani spominjala na
kupe z relativno kratkim, toda
prijetno oblim zadkom. Pri Al-
fa Romeo računajo s šestimi
motorji. Prvi bo znani in pre-
skusen! dvolitrski štirivaljnik
twin spark z močjo 150 KM,
nato pa sledijo kar štirje še-
stvaljniki z gibnimi prostorni-
nami od dva do tri litre in naj-
večjo močjo 270 KM. V sled-
njem primeru bo šlo za motor z
dvojnim turbinskim polnilni-
kom in stalnim štirkolesnim
pogonom. Za povrh bodo do-
dali še turbodizelski motor z
neposrednim vbrizgavanjem
goriva, 2,4-litra gibne prosj,or-
nine in močjo 132 KM. Na''sli-"'
ki: alfa romeo 166.
Renault in megane maxl j
Francoski Renault je uspešen tudi v avtomobilskem športu, še j
posebej v dirkah za formulo 1. To svojo slavo sicer spretno!
izkorišča v marketinškem pogledu, hkrati pa drži, da se tovarna*!
pojavlja tudi v manj prestižnih dirkah.
Povsem razumljivo je torej, da so pripravili projekt megane
maxi (na sliki). Gre za novo vozilo, ki bo v začetku prihodnjega
leta zamenjalo renault 19, sicer zelo uspešen avtomobil, megane
maxi pa bo namenjen rally tekmovanjem. Megane maxi je
izdelan na osnovi megane coupe 2,0 16 V in ima med dmgim
tudi osemnajstpalčne gume. Razvoj tega avtomobila bo dokon-
čan do prihodnjega leta, ko naj bi ga preskusili tudi na prvih
dirkah. Za slovenski avtomobilski prostor pa je dovolj
pomembno tudi to, da se bodo prvi megane pri nas pojavili
konec februarja ali v začetku marca.
Porshe je Imel lani dobiček
Nemški Porsche je bil zad-
nja leta v globoki krizi, vseka-
kor hujši kot druge nemške
avtomobilske tovarne. Sedaj
pa je jasno, da je bilo lansko
poslovno leto, ki se je končalo
31. julija, dokaj uspešno.
Porsche je namreč imel lani
2,1 milijarde mark dobička,
kar je prvi pozitivni rezultat v
zadnjih treh letih. Kot ob tem
pravi direktor Wendelin Wi-
edeking, bo uspešno tudi le-
tošnje poslovno leto, kajti to-
vama je imela za 910 milijo-
nov mark prometa ali za 14
odstotkov več kot v primerlji-
vem lanskem obdobju. Pri
Porscheju veliko pričakujejo
od novega boxterja, dvosedež-
nega roadsterja, ki se bo na
trgu pojavil čez nekaj mese-
cev. Seveda tovami največ de-
narja še vedno prinašajo ra-
zlične izvedenke porscheja
911, po dmgi strani pa nekate-
ri analitiki menijo, da bi mo-
rali biti pri Porscheju v zvezi s
prihajajočim boxterjem ven-
darle previdni. Prav v času, ko
se bo ta najmanjši in najnovej-
ši porsche pojavil na trgu, se
bo predstavila tudi konkuren-
ca. To velja še posebej za BMW
Z3, ki ga bo bavarska tovama
na trg poslala v začetku po-
mladi.
Na sliki: porsche 911.
iff. 52. - 28. december 1995
29
ZA AVTOMOBILISTE
Švedski Volvo in nfegov F4
švedski Volvo je bil vse do-
slej znan kot izdelovalec dokaj
konvencionalnih avtomobilov,
torej takšnih, ki se vsaj po zu-
nanji podobi niso pretirano
klanjali trenutni modi in pre-
težnemu avtomobilskemu
okusu.
S predstavitvijo limuzine
S4, ki je bila prvič na ogled na
frankfurtskem avtomobilskem
salonu, pa se je pokazalo, da je
v tovarni vsaj po tej strani za-
vel svež veter. Še bolj pa je
očitno sedaj, ko je Volvo po-
stavil na ogled kombijevsko
različico tega vozila z oznako
F4 (mimogrede, okoli oznak se
utegne vneti še spor, kajti pri
Audiju menijo, da je oznaka
S4 enaka temu, kar oni že pre-
cej časa uporabljajo pri šport-
nih različicah svojih vozil).
Tako F4 kot S4 sta enako dol-
ga (448 centimetrov) in z ena-
ko medosno razdaljo, razlika
pa je seveda v prtljažnem pro-
storu. Tam je na voljo 949-litr-
ski prostor, ki ga je mogoče s
podiranjem zadnje sedežne
klopi povečati na 1928 litrov,
kar je nedvomno rekordna šte-
vilka v tem avtomobilskem ra-
zredu. Volvo F4 se ob tem do-
kazuje še s tako imenovanimi
bočnimi svetlobnimi oznaka-
mi, ki so nameščene na pred-
njem in zadnjem odbijaču, po-
leg tega pa so skoraj izjemno
povečali svetlobni snop zasen-
čenih luči z nekdanjih 25 na
sedanjih 75 metrov. Avtomo-
bili so namenili dva bencinska
in en dizelski motor. Bencin-
ska spadata v serijo tako ime-
novanih modularnih motorjev.
Manjši ponuja pri gibni pro-
stornini 17 314 - kubičnih centi-
metrov 85 kW/115 KM, večji
pa pri 1984-kubičnih centime-
trih gibne prostornine 100
kW/136 KM, medtem, ko zmo-
re turbodizelski motor 66 kW/
90 KM. Volvo F4 naj bi se na
trgu pojavil približno ob istem
času kot limuzinska izvedenka
S4, torej spomladi, kar pome-
ni, da bo tedaj znano, kako bo
z njegovo censko konkurenč-
nostjo. Na sliki: volvo F4.
Slaba prodala avtov v ZDA
Združene države Amerike
so kljub združeni Evropi še
vedno najpomembnejši in v
absolutnem pogledu tudi naj-
večji avtomobilski trg na obli.
Doslej oziroma v enajstih me-
secih so tam prodali skupaj
14,8 milijona vozil, kar je ne-
kaj manj kot lani v tem času
(15,5 milijona).
Tudi primerjava letošnjega
z lanskim novembrom kaže na
skromnejši letošnji posel, kajti
novembra se je za nove avto-
mobile odločilo 1,1 milijona
kupcev, kar je za 2,4 odstotka
manj kot lani. Največja ameri-
ška tovarna General Motors je
novembra prodala 382 tisoč
avtomobilov, kar je za 3,9 od-
stotkov manj kot novembra la-
ni, točnih podatkov za Ford še
ni, medtem ko je Chrvsler pro-
dajo povečal za 5,3 odstotka.
RazUčen je bil v tem času pro-
dajni rezultat japonskih avto-
mobilskih hiš, ki so na tem tr-
gu izjemno močne. Tako je
Honda novembra prodala 60
tisoč vozil (ali za 8,5 odstotka
več), Toyota je imela v svojih
trgovinah 82 tisoč kupcev ali
za 1,5 odstotka več, medtem
ko je Nissan prodal 52 tisoč
vozU ali za 7,9 odstotka manj.
Zelo slabo pa je šlo Mitsubis-
hiju in Mazdi, kajti obe tovar-
ni sta nazadovali za 32 ozu-o-
ma 38 odstotkov.
Porscheju se
kažejo boliši
časi
Sloviti nemški Porsche, to-
varna, ki je bila dolga deset-
letja nekakšen sinonim za iz-
jemno športnost in tudi po-
slovno uspešnost, je pred leti
zabredel v globoko krizo. Pro-
daja je silovito upadla in to še
posebej v ZDA, ki so bile za to
avtomobilsko hišo tržno sko-
raj izjemno pomembne.
Vse pa kaže, da se je Porsche
vendarle izkopal iz krize. V
poslovnem letu 1994/95, ki se
je končalo 31. julija letos, je
tovarna ustvarila za 2,6 mili-
jarde nemških mark prometa,
kar je za 1,6 odstotka bolje kot
v letu prej. Po mnenju Wedeli-
na Wiedekinga, prvega mena-
žerja tovarne, bo imel Porsche
v letošnjem poslovnem letu že
nekaj dobička, še ugodnejše pa
naj bi bilo v prihodnje. Tako
pri tovarni račimajo, da bo v
začetku 1996 pripeljal na trg
boxter, novi in mali, verjetno
pa tudi dovolj ceneni porsche
(s poceni avtomobili tovarna
doslej ni imela posebnega
uspeha), sedanje dobre rezul-
tate pa so bolj ali manj rezul-
tat ugodne prodaje porscheja
911, ki je vse od svojega na-
stanka doživel številne preno-
ve, vendar je ohranil svojo os-
novno karoserijsko linijo. Si-
cer pa pri tovarni menijo in
upajo, da bodo v poslovnem
letu 1995/96 izdelah in prodaU
več kot 30 tisoč avtomobilov.
Na sliki: porsche 911.
Jeseni kombijevska izvedenka mercedesa C
Nemški Mercedes Benz se-
veda že nekaj časa ve, da gredo
njegovi avtomobili dobro v
promet. Pred nedavnim so na-
mreč dobili stotisoče naročilo
za letos predstavljeni avtomo-
bil E razreda, skoraj nič
skromnejše ni povpraševanje
po mercedesu razreda C (baby
mercedes).
Toda po tistem, ko je nem-
ška avtomobilska tovarna leta
1993 prebrodila najhujšo krizo
v svoji stoletni zgodovini, je
zasnovala tudi novo strategijo.
Med drugim to pomeni, da naj
bi bilo vsako novo vozilo na-
prodaj v več karoserijskih iz-
vedenkah. Prej je bilo nanu-eč
tako, da je tovarna pri merce-
desu 190 ponujala samo hmu-
zinsko in nobene druge izve-
denke, kar pa je seveda zmanj-
šalo krog morebitnih kupcev.
Prav zaradi tega ni posebno
presenečenje, če tovarna že
ponuja v objavo prve slike
kombijevske izvedenke merce-
desa C. Avtomobil se bo po
tradiciji imenoval T. Ob skup-
ni dolžini 448 centimetrov bo v
zadku za 1510 htrov prostora,
kar pomeni, da avtomobil ni le
prestižen (zaradi trikrake
zvezde), pač pa tudi uporaben.
Temu vozilu bodo na začetku
namenjali različne motorje in
sicer z gibnimi prostominanu
1,8. 2,0 in 2,3-htra (kar bodo
vse bencinske izvedenke),
medtem, ko bosta na voljo tudi
2,2 in 2,5-htrska dizelski ozi-
roma turbodizelski agregat.
Po napovedih naj bi T izve-
denka najmanjšega mercedesa
C na trg pripeljala konec 1996.
Bolj ali manj pa je znano, kaj
bo Mercedes Benz pripeljal na
trg v naslednjih dvanajstih
mesecih. Tako bo luč dneva
ugledal limuzinski kombi vi-
ano (ki smo ga že predstavili),
pa kombi vito, vse kaže, da se
bo pojavil roadster SLK, pa
morda tudi kombijevska izve-
denka mercedesa razreda E in
zanesljivo še kaj. Na sliki:
kombijevska različica merce-
desa C.
Po limuzini tudi
audi A4 avant
Ingolstadtski Audi, sestavni
del skupine Volksvvagen, ka-
mor spadajo še Škoda in Seat,
je letos postavil na trg audi
A4. Najmanjše vozilo te tovar-
ne se je na trgu zelo dobro ob-
neslo, saj spada v Nemčiji med
najbolje prodajana vozila.
Tik pred koncem leta pred-
stavlja Audi tudi avant (na sli-
ki), torej kombijevsko izve-
denko limuzine A4. Bistvo je
seveda v zadku, ki je dokaj
obel in čvrst, pa kljub temu
ličen. V njem je prostora za
390 litrov prtljage, kar sicer ni
izjenrma številka, jo je pa mo-
goče povečati s podiranjem
zadnje sedežne klopi (kar pri-
pomore k nastanku 1250-litr-
škega prtljažnega prostora). V
zadek oziroma avtomobil je
mogoče naložiti do 550 kilo-
gramov tovora, kar je povsem
solidna številka za avtomobil,
ki noče biti izraziti tovomja-
ški kombi. Audi A4 avant bo
naprodaj v kombinaciji s stal-
nim štirikolesnim pogonom
quatro in s pogonom na pred-
nji kolesni par. Skupaj bo na
voljo sedem izvedenk, pri če-
mer bodo avtomobil poganjali
znani motorji, naprodaj tudi v
drugih audijih (turbodizelski
TDl s 110 KM, pa prav tako
turbodizelski šestvaljnik s 150
KM in bencinska agregata z
močjo 125 in drugič s 150 KM).
Menjalnik je ročni petstopenj-
ski, za doplačilo ponujajo tudi
štiri ali petstopenjsko avtoma-
tiko. Uradni predstavnik
Audija pri nas, ljubljanski
Porsche Inter Auto, napovedu-
je začetek prodaje tega avto-
mobila aprila, domneva pa, da
bo avant za nekako šest od-
stotkov dražji od limuzinske
izvedenke audija A4.
Lada: solidna prodaja in nivaeverest
Lada A\^o, generalni pred-
stavnik ruske tovarne Auto
ZAZ (Lada), spada s prodajo
2376 avtomobilov med uspeš-
nejše tovarne na slovenskem
trgu. Terenska niva si je doslej
zagotovila kar 44-odstotni de-
lež v razredu terenskih avto-
mobilov, najbolje pa so doslej
šli v promet še lada samara in
lada karavan.
V naslednjih tednih se bo na
trgu pojavila lada niva eve-
rest, kar pomeni, da bo na vo-
ljo nekaj dopolnjena izveden-
ka tega terenskega vozila, ven-
dar večjih sprememb kljub
vsemu ne bo. Seveda pa je tudi
slovenskemu predstavniku te
tovarne neznana usoda lade z
oznako 2110. To vozilo v treh
karoserijskih različicah je bilo
doslej na ogled zgolj v proto-
tipni varianti, vse pa kaže, da
serijska izdelava še ne bo ste-
kla prav kmalu. Ruska tovar-
na po približnih ocenah potre-
buje kakšnih 300 milijonov
dolarjev, da bi pospešila raz-
voj tega avtomobila, posodo-
bila proizvodnjo in zasnovala
še nekaj novih modelov. Doslej
so propadla pogajanja o sode-
lovanju z General Motorsom,
pa Toyoto in še nekaterimi
drugimi tovarnami, kar pa po-
meni, da se bo ruska avtomo-
bilska hiša znašla še v nekaj
hujših zadregah.
Maiezilskl Proton tudi pri nas
Na slovenskem avtomobil-
skem prostoru se kaže nekaj
pomembnih sprememb, ki ver-
jetno ne bodo bistveno vpliva-
le na trg. Tako je bolj ali manj
znano, da bo zastopstvo itali-
janskega Fiata kmalu v rokah
ljubljanskega Autocommerca,
ki je že uradni predstavnik
Honde in Mercedes Benza.
Če je to dobro za omenjeno
ljubljansko podjetje in slabo
za Auto Makar (dosedanji
predstavnik italijanske tovar-
ne pri nas), pa je za Autocom-
merce slabo to, da je njegovo
podjetje AC Union ob prodaj-
no pogodbo za program nem-
škega Volkswagna (še Audi in
Seat). Britanski Rover pa po
novem postaja domena ljub-
ljanskega Tehnouniona Avto,
ki pri nas predstavlja nemški
BMW (m BMW je večinski
lastnik Rover j a). Industrij aim-
port, predstavnik japonskega
Subaruja in vse doslej tudi R6-
verja, pa bo prav kmalu začel
ponujati avtomobile malezij-
ske tovarne Proton, hiše, ki je
doslej na slovenskem tržnem
prostoru še ni bilo. Kaj bodo
od vsega tega imeli kupci, no,
to pa se bo kmalu pokazalo.
VW postal 70-odstotni lastnik Škode
Leta 1991 je nemški Volks-
wagen v skoraj silovitem boju
postal 30-odstotni lastnik če-
ške tovarne Škoda in tako pre-
hitel francoski Renault, ki je
bil najhujši tekmec v boju za
solastništvo.
Tedaj je bilo tudi sklenjeno,
da bo VW postopoma poveče-
val svoj lastniški delež in
hkrati z investicijami omogo-
čil posodabljanje in hitrejši
razvoj Škode. To se je tudi v
resnici zgodilo, kajti tovarna
je v tem času predstavila po-
vsem novo škodo felicio, ki gre
tako doma kot tudi na tujem
zelo dobro v promet. V vsem
tem času je prišlo med Škodo
in Volkswagnom oziroma če-
ško vlado kot večinsko lastni-
co tovarne in vodstvom VW
tudi do nekaterih nesoglasij,
saj so podpis pogodbe o veliki
investiciji, vredni več kot mili-
jardo mark, prekhcah tako re-
koč tik pred podpisom. Kljub
temu pa je VW pred nedavnim
svoj lastninski delež povečal
na 70 odstotkov. Za povečanje
tega deleža je VW odštel kar
1,4 milijarde mark, kar je peti-
na vseh tujih neposrednih na-
ložb na Češkem od 1991 do
1995. Na sliki: škoda fehcia
kombi.
it. 52. - 28. december 1995
ZA RAZVEDRILO
30
it. 52. • as. december 1995
31
ZA RAZVEDRILO
Šf. 52. - 28. december 1995
NASVETI
32
V MODNEM
VRTINCU
fripravlja;
VLASTA CAH - ŽEROVMiK
Nagrajenki meseca novem-
bra, Mojca Korošec in Helena
Andelič, obe iz Celja, lahko od
sobote dalje v uredništvu
NT&RC dvigneta nagradi -
ročno pleten pulover in ročno
poslikan svilen šal. Vse poslu-
šalce Radia Celje pa vabimo,
da se nam v soboto ob 10.30
pridružijo na naših praznično
obarvanih modnih valovih.
Gostja v studiu bo priznana
slovenska kozmetičarka in vi-
zažistka, ki v televizijski od-
daji Poglej in zadeni lepša
znane medijske osebnosti -
Ksenija Pehlič.
Poleg najnovejših trendov v
dekorativni kozmetiki vam bo
svetovala tudi, kako se naličiti
za najdaljšo noč v letu, kakšna
ličila uporabiti, da bo videz
čimbolj svež, atraktiven in
predvsem obstojen vse tja do
prvih jutranjih ur leta 1996...
Podelili oziroma izžrebali
bomo redne mesečne nagrade,
prelistali najnovejšo številko
revije Modna Jana in poklepe-
taU z njeno urednico Majo
Poljšak, ki bo poslušalce Ra-
dia Celje seznanila tudi s pote-
kom akcije Izbor najbolje in
najslabše oblečenih znanih
Slovenk in Slovencev v izteka-
jočem se letu.
Ko pride poinoč
Ja, zdaj pa že lahko odšteva-
mo ure, ki nas ločijo od najbolj
razigrane noči v letu. Ne glede
na to, ali boste polnoč priča-
kali v gala plesni dvorani, v
kakšni manj eminenti resta-
vraciji ali pa kar doma s prija-
telji, je prav, da se za to prilož-
nost tudi oblečete vsaj malce
bolj slovesno.
V našim modnih zmenkih
smo že omenili, da se je letoš-
nja večerna moda čisto na sve-
že in z vso silovitostjo zagleda-
la v zlato-srebme kovinske
efekte oziroma takšno ali dru-
gačno okrasje iz bleščic. Ob
tem si sploh ne beli glave s
tem, ali utegne sem ter tja
zdrsniti v pretiravanje, nema-
ra celo v kič.
Sicer pa je v tej »odštekani«
aplikacij, boste staro obleko še
same komaj prepoznale. S čr-
nimi bleščicami lahko okinča-
te tudi črno čipkasto bluzo - to
je letos še posebej modno, če
pa vam je bolj pri srcu asket-
sko kovinsko lesketanje, si se-
šijte minimalističen srebrn te-
lovnik. Skratka, brez zapelji-
vega lesketanja si tudi tokrat
ne bo mogoče predstavljati
polnočnega ognjemeta in po-
kanja šampanjskih zamaškov.
Le nekaj se v tej noči nika-
kor ne sme bleščati - vaš nos!
. Zato je druga silvestrska za-
poved - ne pozabite na puder v
prahu! Prva zapoved se na-
mreč glasi - ne pozabite na
smeh, sproščenost in dobro
razpoloženje. Ko pride polnoč
pa - SREČNO v 1996!
Anketno nagradno vprašanje meseca decembra:
KAKO OBIČAJNO POSKRBITE ZA SVOJO SILVESTRSKO
GARDEROBO?
a) vsako leto si kupim novo večerno obleko izključno za silve-j
strovanje, 1
b) nabavim si obleko, ki jo lahko nosim tudi za manj slovesne]
priložnosti, j
c) preuredim si staro oblačilo, dokupim le nov detalj, '
d) ta tema me ne zanima, ker silvestrujem doma v običajni s
obleki. '
noči marsikaj dovoljeno in če
izhajamo iz misli, da »kič pre-
neha biti kič, kadar je zavest-
no ustvarjen«, sta to že dva
razloga v njegov prid.
Čeprav imate zdajle silve-
strsko oblačilo verjetno že pri-
pravljeno, pa se vam zdi neko-
liko pusto, je ravno še dovolj
časa, da mu z »drobnimi pose-
gi« pričarate bolj slavnostni
videz.
Po zaslugi kupčka bleščic,
ki jih prišijete v obliki dekora-
tivnih obrob ali stiltziranih
Silvestrska večerja
Svinjska glava presenečenja
Domač piščanec v pomarančni omaki z medom
Domači široki rezanci
Zelena solata
Pijača: janževec, letnik 1995, Zlata penina
Biskvit presenečenja
Punč
Svinisica glava
presenečenja
Potrebujemo: 500 g bele mo-
ke, 200 g margarine, 1 zravna-
no žhčko pecilnega praška, 2
jajci in malo soli. Za nadev pa
20 rezin mesnate šunke, 500 g
zmletega mesa, 2 čebuli, sol in
poper, malo sladke paprike,
kajenski poper, gorčico, 3
stroke česna in 1 par hrenovk.
Priprava: najprej naredimo
testo. Moko damo na desko, v
sredini naredimo jamico in va-
njo ubijemo jajci, dodamo sol
in pecilni prašek ter na kosmi-
če narezano margarino. Vse
skupaj ugnetemo v gladko te-
sto. Iz njega naredimo kroglo
in jo zvijemo v alufolijo. Testo
naj počiva na hladnem eno
uro.
Medtem pripravimo nadev.
Zmleto meso dobro začinimo z
začimbami, dodamo olupljeno
in drobno sesekljano čebulo in
česen.
Testo na pomokani deski
tanko razvaljamo in s kozar-
cem izrežemo okraske: okrogel
svinjski nos in dve trikotni
ušesci. Preostalo testo razva-
ljamo v 30x30 cm velik kva-
drat. Tega obložimo s polovico
rezin mesnate slanine in nanjo
naložimo polovico zmletega
mesa. Nato položimo na meso
hrenovki in jo prekrijemo z
drugo polovico zmletega mesa
in to še s preostalimi rezinami
slanine. Robove testa namaže-
mo s tepenim rumenjakom in
prepognemo proti sredini.
Konce testa tudi premažemo z
rumenjakom in z njimi popol-
noma prekrijemo nadev. Nato
vse skupaj obrnemo in položi-
mo na pomaščen pekač. Z ru-
menjakom namažemo nos in
ušesa in jih nalepimo na glavo.
F*rav tako izrežemo oči in usta.
Pašteto damo v vročo pečico
in jo pečemo pol ure na 200
stopinjah, nato pa vročino
zmanjšamo na 180 stopinj in
pečemo še pol ure. Pečeno pa-
šteto ohladimo čez noč in šele
nato razrežemo.
Domač piščanec v
pomarančni omalci z
medom
Potrebujemo: 1 večji domač
piščanec, 1 žlička medu, 4 žli-
ce olja in sojine omake, sok 3
pomaranč, 1 kozarček sladke
smetane, 10 g margarine, 10 g
moke, poper in eno celo poma-
rančo.
Priprava: piščanca položi-
mo na pekač. Namažemo ga z
mešanico iz olja, sojine moke,
medu in pomarančnega soka
ter ga spečemo v vroči pečici,
pečenega pa vzamemo iz peči-
ce in postavimo na toplo. Sok,
ki se je pri tem scedil, zalijemo
s preostankom pomarančnega
soka, vodo in smetano ter pre-
kuhamo. Moko in maslo zgne-
temo v kroglico in z njo zgosti-
mo omako in začinimo s soljo
ter sveže mletim poprom.
Na pogret pladenj položimo
piščanca in ga okrasimo s po-
marančnimi krhlji, narezani-
mi na tanke ploščice. Omako
postrežemo v posebni poso-
dici.
Bisicvit presenečenja
Za testo potrebujemo: 3 jaj-
ca, 90 g sladkorja, 60 g moke,
30 g jedilnega škroba. Za na-
dev pa: 200 g vanilijevega
sladkorja, 2 konzervi vloženih
breskev in jagod, 4 beljake in
150 g sladkorja.
Priprava: jajca in sladkor
penasto umešamo, presejemo
na vrh moko in jedilni škrob
ter ju previdno vmešamo v
jajčno peno. Pekač obložimo s
peki papirjem in nanj vlijemo
testo ter pečemo približno 10
minut v vroči pečici. Pečeno
biskvitno testo zvrnemo na
kuhinjsko krpo, premažemo
peki papir s hladno vodo in ga
odstranimo. Še topel biskvit
damo v škatlast model in odre-
žemo odvečno testo.
Vanilijev sladoled nekoliko
odtajamo, da se zmehča in ga
nato premešamo v enakomer-
no kremo. Vloženo sadje odce-
dimo in ga zmečkamo v pire.
Polovico sladoledne kreme na-
mažemo na biskvit. Na slado-
led damo najprej breskov pire,
nato še jagodni in vse skupaj
pokrijemo s preostalim slado-
ledom. Iz preostalega biskvita
naredimo pokrov in z njim po-
krijemo sladoled. Sladico da-
mo v zamrzovalnik.
Iz beljakov in sladkorja ste-
pemo trd sneg. Tik preden po-
strežemo, zmrznjen biskvit
zvrnemo na pekač in ga pre-
mažemo s snegom. Sladico po-
stavimo za 5 minut v vročo pe-
čico, da površina rahlo por-
javi.
Alf iilM milil
aftrol«9iii|« Ivan«
Šifra: Tropica
Zanima me, kaj me čaka na
ljubezenskem področju in kdaj
bom spoznala fanta, ki ga bom
lahko resnično ljubila in tudi
on mene? Ali bom sploh kdaj
imela srečo v ljubezni?
Astrologinja: Že v drugi po-
lovici leta 96 in najkasneje v
97, te čaka romantična zveza,
ki bo zadovoljila tvoja priča-
kovanja. Princ bo imel lastno-
sti Tehtnice, Kozoroga ali
Vodnarja, spoznati pa ga uteg-
neš v dneh malce pred aU še
kak dan po polni luni. Mož bo
imel v domu močan vpliv na
družinsko življenje, vendar ti
bo to na nek način ustrezalo,
saj bo vajina hiša vedno polna
prijateljev in znancev, tako da
bosta oba skupaj uživala v de-
koriranju in spreminjanju svo-
jega gnezdeča. Sreča te v lju-
bezni torej zvesto čaka, imela
pa jo boš kar nekaj tudi pri
denarju. Od decembra do mar-
ca vsako leto bolj pazi nase, pa
boš O.K. To velja tudi za polne
lime, ki imajo velik vpliv na
tvoje življenje, saj se ti vse po-
membnejše zadeve dogajajo
ravno takrat, zato bodi v zim-
skem času previdnejša v teh
dneh. Malce moraš paziti tudi
v kontaktih z Devicami ter pri
denarnem poslovanju z njimi.
Tako, pa sva na kratko obde-
lali sladico življenja, ki se ji
reče ljubezen! Želim ti še veli--
ko sreče in modrih odločitev!
Šifra: Paioma
Pišem vam zato, ker me za-
nimata dve življenjski področ-
ji. Prvo je ljubezen. Že štiri
mesece hodim s fantom, ven-
dar ne vem ali bo najina zveza
preživela razdaljo, ki naju lo-
čuje. Privlači pa me tudi nek
starejši moški, ki je rojen v
znamenju kozoroga. Zanima
me, kaj se bo dogajalo v pri-
hodnosti. Odločiti se bom mo-
rala tudi glede študija, prav
tako pa ne vem ali bom uspela
dobiti kadrovsko štipendijo.
Za odgovor se že vnaprej zah-
valjujem.
Astrologinja: Kar ljubezni
tiče, bo morda tvoj partner res
rojen v znaku kozoroga, ali pa
bo imel vsaj nekaj lastnosti te-
ga znamenja. Vendar pa bo ču-
stvena situacija bolj jasna, ko
se bo začela pomlad, do tedaj
pa se ti priporoča kar malce
več previdnosti kot običajno,
nikar ne bodi preveč zaupljiva
in odprta do moških, ki jih še
nisi utegnila dobro spoznati. V
letu 96 je možna nova zveza, ki
bo tudi trajala. Kar dela tiče
pa ne dovoli, da bi se ti kdo od
domačih (nekdo to že ves čas
tudi dela), preveč vmešaval v
tvoje odločitve. Uspešna boš v
samostojnem delu, najbolje bi
bilo, če bi ga lahko opravljala
v samoti ali miru, vendar le
delno tudi v okolju doma.
Predvsem pazi decembra, kar
tiče kontaktov, dogovorov in
odločitev. Pomembne zadeve
raje prestavi na pomlad, če se
to le da, ali pa jih uredi med 9.
in 21. decembrom. Letošnje in
naslednje leto si v nekakšnem
življenjskem prehodu, kasneje
pa bo bolje. Ntkoliko bolj pazi
v prometu, pa tudi ob polnih
lunah, ki so zate pomembne že
vse življenje ter vsako leto od
decembra do začetka pomladi.
Št. 52. - 28. december 1995
33
VRTILJAK
Kdo?
V bližnji prihodnosti ne bi smeli zamuditi italijanskih kuharjev v j
Picikatu, vremenskih napovedi, bližajoče se konference, kakšnega pred- j
novoletnega žura, Balaševičevega koncerta in starih prijateljev.
Katerih? Tistih, ki znajo imeti radi nepokvarjeno. Kijih lahko imaSj
rad, ne da bi jih videl vsak dan, ki jim želiš vse najboljše, ne da bi til
morali biti za to hvaležni. ;
Kdaj? Ko veš, daje smehljaj ob pozdravu naraven in ko v trenutku, i
ko se pogleda srečata, začutiš enako kot pred letom dni ali pa kot vče- i
raj... \
Takrat, ko si med poslavljanjem ničesar ne obljubiš, ampak prepro-i
sto... veš. i
Ste ga že našli?
RINGO ŠPIL;
Srčne želje
želim, da se ne bi kregali, da bi
se imeli radi, da bi bili več sku-
paj, da bi mama bila bolj tiho
in da se ne bi kregala name za
vsako malenkost.
Da se ne bi prepirali, da bi bili
potrpežljivi, da bi bili večkrat
skupaj.
Da se ne bi oči kregal, če do-
bim trojko, da bi bili srečni.
Moja srčna ielja za družino je,
da bi se razumeli, ljubili in spo-
štovali.
Moja srčna želja za družino je,
da se ne bi nikoli več kregali in
da bi se imeli zelo radi.
ŠESTOŠOLCI
Province so v ljudeh, ne v
prostoru.
(Dorde Balaševič)
Sreča
Sreča, ki je dajala romantično svetlobo,
ti je svetila v oči. \
Rjave oči so bile mehke kot žamet in J
ustnice napete - ne izzivajoče. i
Prsa si imel razkrita, v pasu si imel j
napol zapete hlače. •
Počasi si se mi približeval in me gledal v oči. i
Le nekaj korakov sva bila ruirazen. j
Nisem vedela, kaj bi. \
Naj zberem pogum in začnem prva?
Ali naj stojim pri miru?
Stopil si k meni, me prijel za pas I
in privil k sebi. Mravljice so se sprehodile po meni.
Bilo je lepo.
Te misli je nenadoma pregnal strasten poljub na vrat.
Njegove ustnice \
so se približevale mojim. \
Združila sva se, jezika sta se začela
prepletati. Tako sva dobila, kar sva želela;
dobila sva drug drugega.
NATAŠAM.
Veseli veter
člani novinarskega krožka Os-
novne šole Slavka Slandra v Pre-
boldu so s pomočjo mentorice Ja-
ne Golob z decembrsko številko
svojega glasila odprli vrata kultu-
ri. Osnovno misel, ki vodi bralca
skozi glasilo, je v uvodu zapisala
mentorica šolskega kulturnega
društva, Marija Smrke: "Ni do-
volj samo namen, potrebno je od-
preti vrata. Kultura je v našem ča-
su lahko bogastvo vsakega, ni pa
vselej bogastvo vsakega bogatega,"
je zapisala.
Mladi novinarji in njihovi sošol-
ci pa se v glasilu sprašujejo, kaj
kultura je, razmišljajo o jeziku, ki
ga lahko govorimo ali pa samo ka-
žemo, razmišljajo o sanjski in prav-
ljični šoli, o ljubezni, si zaupajo že-
lje, in, predvsem, učitelje pošiljajo
v kino. Ali pa...?
Učitelji - pa
v kino?!?
Na sestanku sveta učencev smo
sprejeli sklep, da omogočimo na-
šim učiteljem ogled kinopredstave.
Učitelje smo razdelili v tri nivoje,
A, B in C, glede na težavnost vse-
bine filma. Seveda paje takoj na-
stala zmeda, saj so si učitelji iz ni-
voja A zaželeli ogledati enak film
kot učitelji nivoja C. Kot predsed-
nica sveta sem imela težko nalo-
go, dopovedati A učiteljem, daje
zanje ogled enakega filma nesmi-
seln, saj vsebine filma nikakor ni-
so sposobni dojeti.
Še preden sem uspela dokonča-
ti obvestilo, že so neučakano zdir-
jali v garderobe. Kot ponavadi smo
jih komaj postavili v vrsto, da bi v
gosjem redu odšli v kino. Kar
naenkrat pa seje gruča učiteljev za-
podila proti kiosku, kjer so poku-
pili vse, kar je bilo užitnega. Pre-
den smo jih končno spravili v ne-
kaj vrsti podobnega, so bili nato-
vorjeni, kot da odpotujemo za naj-
manj tri dni. Kljub neskončnemu
trudu nas, "čuvajev podivjane čre-
de ovac", sem bila do kinodvora-
ne že popolnoma brez glasu. Pra-
va groza paje nastala, ko so hoteli
vsi naenkrat skozi vhodna vrata Še
preden se je film začel, so uspeli
pojesti vse. Naenkrat so po dvora-
ni začeli "snežiti" papirčki in em-
balaža vseh barv. Res slikovito!!!
No, film se nikakor ni hotel začeti.
In potrpežljivosti je bilo konec.
Skupaj z učitelji smo se začeli lo-
viti po kinodvorani, se drsati po
stopnicah, igrati lopove in žandar-
je... Bilo je super!!! Če bi kdo tisti
trenutek vstopil v kinodvorano, bi
si po vsej verjemosti mislil, da je
prišel na koncert RoUing Stonesov.
Ko smo se začeli res dobro zaba-
vati, pa seje film pričel. Noja, za-
radi njega smo pravzaprav tudi
prišli!
Če že zaradi ničesar drugega, se
je splačalo priti zaradi urice miru.
Udobno sem se namestila na lese-
nem stolu, zavesmo shranila svoj
žvečilni gumi pod stol in zame se
je prava predstava šele začela.
Opazovanje!!! Sprašujete,
kaj??? Hja... V temi imaš vendar
kaj videti!!! Saj prav zaradi tega
so kinopredstave, vsebina pa tako
ni pomembna..
P. S. Vsaka podobnost z nami
(učitelji in učenci preboldske šo-
le) je zgolj naključna.
MAJAŽUŽA,8.a„
Ljubezen je kot ogenj: kolikor večja je, toliko bolj se kadi!
Ljubezen je kot solza: rodi se v očeh in pade na srce!
Ljubezen je steklo, ki se zdrobi, če ga preveč negotovo ali
pretrdo primes!
Srečen je, kdor ljubi, nesrečen je, kdor ne ljubi, najsreč-
nejši pa je ta, ki ljubezni ne pozna!
Ljubezen je pripravljena postaviti kitajski zid v eni noči!
Ljubiti ob napačnem času je enako sovražiti!
Iz knjige VOX PULPULI zbrala
JASNA JERNEJŠEK, 7. a
Wonderwall
(Oasis)
Today is gonna be the day
That they 're gonna throw it back to you
By now you should 've somehow
Realised whatyou gotta do
I don 't belive that anybody
Feels the way I do aboutyou now
Backbeat the word is on the street       '
That the fire inyour heart is out
I'm sureyou 've heard it ali before
Butyou never really had a doubt
I don 't belive that anybody feels
The way I do aboutyou now
And ali the roads we have to walk are winding
And ali the lights that lead us there are blinding
There are many things that I would
Like to say to you
But don 't know how
Because maybe
You 're gonna be the one that saves me?
Andafterall
You 're my wonden\>all
Today was gonna be the day?
But they 'II never throw it back toyou   *
By nowyou should've somehow
Realised whatyou're not to do
I don 't belive that anybody
Feels the way I do
Aboutyou now
Ali the roads that leadyou there are winding
Ali the lights that light the way are blinding
There are many things that I would like to sc^ to
you
But I don 't know how
I said maybe
You 're gonna be the one who saves me?
Andafter ali
You 're my wonderwall
I said maybe
You 're gonna be the one who saves me?
Andafterall
You 're my wondenvall
I said maybe
Your gonna be the one that saves me
Your gonna be the one that saves me
Your gonna be the one that saves me
iff. 52. - 28. december 1995
INFORMACIJE
34
Elektronika Velenje
objavlja prosto delovno mesto
VIŠJEGA KONSTRUKTORJA
za nedoločen čas,
za programiranje na nivoju mikrokrmilnikov na področju
barvne televizije,
z naslednjimi pogoji:
- dipl.ing. računalništva ali dipl. ing. elektrotehnike -
elektronike
- poznavanje mikroprocesorske tehnike
- poznavanje programskih jezikov C in assembler
- aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje
nemškega jezika oziroma obratno
- vsaj eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo vlogo za zaposlitev z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v osmih dneh na naslov:
ELEKTRONIKA, d.o.o.. Partizanska 12, 63320 Vele-
nje, Služba kadrovskih in splošnih zadev.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v petnajstih dneh po
poteku roka za prijavo.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
15.12.: Sonja ZUPAN iz
Vranskega - dečka, Jožefa
ČOKL iz Sv. Štefana - deklico,
Tanja MRAVLJAK-ŽONTA iz
Celja - dečka in Štefanija
ŽLAVS iz Vojnika - deklico;
16.12.: Dragica HORVAT iz
Zreč - dečka, Urška GRDINA
iz Štor - deklico in Romana
ŠTRLJIČ-ZUPANEK iz Nove
Cerkve - deklico;
J 17.12.: Milka JEREMIČ-
STOJNIČ iz Žalca - deklico in
Suzana JAGODIC iz Podčetrt-
-_dcČkfl*
18.12.: Kristina JAZBIN-
ŠEK iz Prebolda - dekUco, Na-
talija ČUJEŽ iz Celja - dečka,
Danica ŠKET iz Podplata - de-
klico, Suzana RIBEŽL iz Celja
- deklico, Mihaela LEŠNIK iz
Šmartnega v Rožni dolini - de-
klico in Lilij ana KAJBA iz
Buč - deklico;
19.12.: Karmen LUKMAN
iz Tabora - deklico, Andreja
OCEPEK iz Sevnice - dečka,
Brigita RAZBORŠEK iz La-
ške^ - deklico, Branka MAR-
GUC iz Loč - dečka, Bojana
KRALJ iz Celja - dečka, Mira
KOS iz Tabora - dečka, Silve-
stra ZALAR iz Slovenskih Ko-
njic - dečka in Jerica ZAJC iz
Polzele - dečka;
20.12.: Tatjana KRAJŠEK iz
Celja - dečka, Vesna KLARO iz
Celja - dečka, Irena MOČNIK
iz Rogatca - dečka in Sabina
KOPRIVO iz Planine pri Sev-
nici - deklico;
21.12.: Mojca ZAGORIČ-
NIK iz Celja - dečka, Jožica
VOLER iz Luč ob Savinji - de-
klico in Vesna VERDEV iz
Žalca - dečka.
POROKE
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Izidor KO-
LAR iz Tratne pri Grobelnem
in Petrca NOVAK iz Turna.
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer: Matjaž HEDŽET in Tat-
jana FLISAR oba iz Dobrteše
vasi ter Darko ZABUKOVNIK
iz Andraža nad Polzelo in Kla-
ra NOTERSBERG iz Žalca.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrli so: Stanislava SELIČ,
61 let iz Turna, Ana KO-
PRIVO, 82 let iz Planinskega
vrha, Ljudmila JUG, 85 let iz
Dramelj, Marija HODE J, 90
let iz Žegarja, Frančiška PLA-
HUTA, 61 let iz Jezerc pri
Dobju, Anton LESKOVŠEK,
88 let iz Voduc in Jožef KOr
VAČIČ, 59 let iz Šentjurja.
Žalec
Umrl je Maksimiljan JUR-
HAR, 61 let iz Ločice pri Vran-
skem.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE: Zdravstvena služba je or-
ganizirana v dopoldanskih in po-
poldanskih ordinacijah, prav tako
imajo organizirzino neprekinjeno
24-umo dežurstvo. Dežurna am-
bulanta dela ob delavnikih od 13.
do 7. ure naslednjega dne, ob so-
botah, nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika za
obisk na domu lahko naročite ka-
darkoli, vendar bodo nenujni hi-
šni obiski ob delavnikih opravlje-
ni po 13. uri. V primeru življenj-
ske ogroženosti kličite telefonsko
številko 94, sicer je telefon 434-
000 ali 434-211, za nujne urgence
pa 434-212.
ZDRAVSTVENI DOM
LAŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih in po-
poldanskih ordinacijah od 7. do
20. ure, nočno dežurstvo je orga-
nizirano od 20. do 7. ure zjutraj
od ponedeljka do f>etka in sicer za
vso občino. Dežurstvo med viken-
dom je organizirano od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure zju-
traj, vmes je v soboto odprta redna
ordinacija od 7. do 15. ure. Tele-
fon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM
MOZIRJE: Redno ambulantno
delo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa ima-
ta vsak dan redno delo po dve am-
bulanti in sicer ob ponedeljkih Mo-
zirje in Ljubno, v torek Nazarje in
Gornji Grad, v sredo Luče in Na-
zarje, četrtek Mozirje in Nazarje,
ob petkih pa le Mozirje. Telefon v
Mozirju 831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas or-
dinacij med tednom je od 7. od 19.
ure, od 19. do 7.ure zjutraj pa je
organizirano neprekinjeno dežurs-
tvo. Telefon 741-511.
ZDRAV,STVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je orga-
nizirana od 7. ure zjutraj do 21.,
od 21. do 7. ure zjutraj pa je na
voljo redno nočno dežurstvo. Te-
lefon 754-.522.
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj naslednje-
ga dne pa je organizirano dežurs-
tvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med ted-
nom je čez dan od 7. ure do 21.,
zatem pa je od 21. ure dalje do 7.
ure zjutraj organizirano nočno de-
žurstvo. Dežurna služba je orga-
nizirana tudi v Rogaški Slatini, iz-
menoma pa je po tedenskem raz-
jX)redu organizirana dežurna služ-
ba tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem
in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je
821-021.
ZDRAVSTVENI DOM
ŽALEC: Redni delovni čas je
vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, ne-
prekinjeno dežurstvo pa je organi-
zirano od 15. do 7.30 ure nasled-
njega dne. Telefon 715-731.
CELJE: Glavna lekarna na Sta-
netovi ulici v Celju je od ponedelj-
ka do petka odprta od 7. do 20. ure,
ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure
dalje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizirano 24-
umo dežurstvo. Enako velja tudi
za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka do
petka od 7. do 18. ure, ob sobotah
od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob sobo-
tah pa od 7.30 do 13. ure. Ob ne-
deljah imajo redno dežurstvo od 9.
do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob sobo-
tah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka do
petka od 7. do 19. ure, ob sobotah
od 7. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka do
petka je lekarna odprta od 7. do 20.
ure, ob sobotah od 7. do 14. ure.
Ob nedeljah in praznikih imajo or-
ganizirano non-stop dežurstvo, z
enoumo prekinitvijo med 12. in 13.
uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do
13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med ted-
nom je od 7.30 do 19.30 ure, ob
sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako
nedeljo imajo dežurstvo, od 8. do
11. ure.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev
je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen ob
nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure, sicer pa je
dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in noč-
nem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na-veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo
od 15. do 7. ure zjutraj paje za obe občini na veterinarski px)staji Laško,
telefon 731-485. V primeru odsomosti veterinarja v času dežurstva pa
lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, telefon 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Red-
ni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj
naslednjega dne paje organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem delov-
nem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-786. Ambu-
lanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih,
od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas ve-
terinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna dopoldanska
ambulanta paje od 7. do 9. ure. V primeru potreb jih |X)kličite po mobi-
telu na številko 0609 616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure
zjutraj naslednjega dne paje organizirano dežurstvo. V času popoldan-
skega in nočnega dežurstva, pokličite na telefonsko številko mobitela
Št. 52. - 28. december 1995
35
INFORMACIJE
Sf. 52. - 28. december 1995
INFORMACIJE
36
il. 52. • 2S. dmembcr 1995
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. S2. . 2S. dMambar IMS
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3S
it. SS. • M. dM*Bib*r 1M5
39
MALI OGLASj-INFORMACIJE
št. 52. - 28. december 1995
RUMENA STRAN
40
il. 52. • 2S. daMmbar I9«5