PROSVETNI D r "mSMiM BBPBr* W%Z&%r Šn- '..-1' LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 14. FEBRUARJA 1968 LETO XIX ST. 8 USTANOVLJENO JE ANDRAGOŠKO DRUŠTVO SLOVENIJE MaStPdSde'° ANDRAGOGIKA JE SPECIFIČNO in celodnevnim bivanjem Podaljšano (PB) in celodnevno ve (dvoranica ali primerna šolska bivanje (CB) učencev sta novi avla z improviziranim odrom), razširjeni dejavnosti, za kateri ve- jedilnico in kuhinjo za razdelje-čina sedanjih osnovnih šdl, z red- vanje hrane (šola, ki mora sama kimi izjemami v nekaterih na no- pripravljati hrano, pa še kuhinjo vo zgrajenih šolskih poslopjih, za pripravo), knjižnico, klubske PEDAGOŠKO PODROČJE nima ustreznih prostornih pogojev. Normativi za gradnjo šoi in oblikovanje šolskih prostorov, ki so bili do sedaj v veljavi, so zadostili predvsem potrebam pouka. »Stara šola« še ni poznala dodatnih dejavnosti izven pouka, kot so prostovoljnje in druge dejavnosti učencev v prostem času. Še posebej tuja pa je bila tradicionalni poldnevni obvezni šoli skrb za učenčevo prehrano, za samostojno učenje v šoli oziroma za razvedrilo učencev po pouku. Šolska poslopja, ki so bila zgrajena v zadnjih desetih letih v naši republiki po normativih republiškega sekretariata za prosveto in kulturo LRS, so že v določeni meri upoštevala zahteve reformirane osnovne šole glede dodatnih dejavnosti izven pouka. PB ali CB učencev, kjer prežive učenci pretežni del dneva v šoli (od 8. do 16. ali 17. ure — marsikje pa mora šola sprejeti učence že od 6. ure zjutraj) pa postavlja še nekatere nove in večje zahteve glede notranjih prostorov šolske zgradbe in ureditve zunanje okolice. Zato moramo izpopolniti doslej veljavne normative za gradnjo novih osnovnih šol z vidika po potreb PB in CB učencev na šoli. Pri starih šolskih poslopjih, v katerih osnovne šole delajo, pa je treba v pripravah za uvajanje PB misliti na ustrezno adaptacijo šolskih prostorov ali na gradnjo manjših dodatnih prostorov, ki so nujno potrebni za uspešno organizacijo te dejavnosti. Odločno se moramo postaviti po robu zmotni miselnosti nekaterih, da je za »varstvo« ali PB dober kakršenkoli prostor, da le učenci niso na »cesti«. Dosedanje izkušnje vzgojiteljev-praktikov — v oddelkih PB, ki jih je dve leti proučeval pedagoški inštitut v Ljubljani, — so nesporno poka-zaile, da je mogoče zadovoljivo organizirati PB in CB učencev le tam, kjer imajo osnovne šole za tako dejavnost vsaj v osnovi ustrezne prostorske in druge pogoje ne le za pouk in učenje, temveč tudi za uspešno organizacijo prostega časa učencev. Ce ne moremo pripraviti niti osnovnih pogojev za tako razširjeno dejavnost, potem je bolje, da se ne lotevamo uresničevanja te. si- sobe za starejše učence, telovadnico, dve ali tri šolske delavnice, več manjših prostorov za krož-karsko dejavnost in nekaj več sanitarij glede na število v PB ali CB vključenih učencev. III. Na šoli, kjer prežive učenci skoraj ves dan, nujno potrebu-jumo tudi ustrezne površine na prostem. Zunanje površine morajo biti pri šoli ali vsaj v neposredni bližini. V času sončne pripeke moramo učencem nuditi tudi dovolj sence. Zunanje površine za šolarje naj obsegajo: — asfaltiramo dvorišče; — skupno igrišče za različne igre mlajših učencev na zeleni površini (peskovnik, plezala, gugala itd.); — športna igrišča za odbojko, košarko, rokomet, atletsko stezo itd. predvsem za starejše učence; Tridesetega januarja 1.1. so v Ljubljani naši prizadevni an* dragogi ustanovili svoje društvo, ki bo vključevalo — kot predvidevajo — več poklicnih andra-gogov. Za seboj imamo namreč že dolgoletno uspešno delo vrste institucij, ki jim je izobraževanje odraslih glavna ali vsaj pomembna dejavnost, to so delavske univerze, izobraževalni centri v delovnih organizacijah in razne šole vseh stopenj. Število tistih strokovnih delavcev, ki se občasno posvečajo izobraževanju odraslih, pa gre celo v tisoče. Zato se je pokazala potreba po takem društvu, ki bo povezovalo in spodbujalo dejavnost vseh, ki jih združujejo skupni cilji in napori na tem področju izobraževanja. Širše naloge na področju strokovnega, družbenega in splošnega izobraževanja odraslih narekujejo naše reformne težnje in hotenja, da se uvrstimo med raz- področja družbene dejavnosti. Ta ustvarjalna volja je v mnogih andragoških delavcih. Glavne naloge društva bodo sIgcIcčg uc ___.... ADS naj bi ne le povezovalo fakultativni predmet v šolah* ki znanstvenih spoznanj ter njihovo strokovne delavce s tega področ- usposabljajo učiteljski kader. Za ustvarjalno uporabo pri poklic- ja, ampak jim tudi organizirano poklicno zaposlene strokovne de- vite dežele, je rekel v svojem uvodnem nagovoru na občnem zboru prof. Jože Valentinčič. To pa zahteva permanentno dopolnjevanje in poglabljanje izobrazbe in nenehno osvajanje novih ja izobraževanje odraslih.' Strcfi kovne službe za izobraževanj® odraslih so še vedno povsem nerazvite, andragogika pa ni vključena v učne programe niti kot nem in družbenem delu. Sam ustroj vzgojno izobraže- izkušenj ter jim pomagalo pri strokovnem razvoju. V tem naj bi premostilo institucionalne meje, ki danes še ločujejo andrago- kih ima to področje tudi funkcijo zavestnega gibanja za spremenjene in današnjim potrebam ustreznejše pojmovanje razsežnosti vzgoje in izobraževanja. Pri tem se mora cesto spopadati s konservativnostjo in kratkovidnostjo nekaterih. Prav za področje izobraževanja odraslih pa je danes značilno iskanje novega in boljšega, z vsem tistim ustvarjalnim nemirom, ki označuje mlada omogočalo medsebojno izmenjavo lavce na tem področju poteka mi' ‘ dragoško izpopolnjevanje le v obliki občasnih seminarjev* ki jih skupaj z Zavodom za šolstvo organizira Zveza delavskih univerz.' Naše vrhunske institucije — pedagoška akademija in oddelek za pedagogiko na filozofski fakulteti — so danes na tem področju še odsotee. Andragoško društvo bo imelo prav zato obsežne naloge: vplivati bo moralo na po- v&inega sistema danes menja svoje tradicionalne okvire: izobraževanje odraslih postaja nujna, j - ay zaposlene v različ- ehakovredna in enakopravna se- ,_j_______ stavina. V teh razvojnih premi- nih institucijah; tako bodo napori bolj usklajeni in enotni nastopi učinkovitejši. Čeprav so mnoga načela in zakonitosti enotna za vsa področja vzgoje in izobraževanja, pa je le treba priznati, da je delo z odraslimi specifično spešeno uresničevanje vseh mož- področje. »Čeprav ne odvajamo andragogike od sodobno zasnovanega sistema pedagoških ved,« je dejal tovariš Valentinčič, »jo smatramo za specifično področje, ki sicer črpa svoja spoznanja tudi iz drugih pedagoških disciplin in sorodnih ved, mora pa ob tem prvenstveno utrditi lastno teoretično osnovo in hitreje bogatiti lastno prakso.« Ena poglavitnih nalog ADS bo zato pospeševanje in razvijanje znanstveno raziskovalnega dela ter popularizacija izsledkov andragoške teorije. Le tako bo mogoče premostiti prakticizem in pogosto improvizacijo, ki sprem- nosti. za hitrejši napredek kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela* pa tudi samo bo moralo organizirati razne oblike usposabljanja ljudi ter razvijanja raziskovalnega dela. Občni zbor je dal vrsto predlogov in pobud za društveni program; nadvse zanimivo pa je, da te pobude vključujejo tudi že pripravljenost članstva za njihovo uresničevanje. Za letošnje leto je predviden kongres andragoških društev Jugoslavije in pa simpozij andra-gogov. Za predsednika so izvolili prof. Jožeta Valentinčiča, pod- Prostori in oprema v šoli s podaljšanem bivanjem morajo ustvariti sproščeno družinsko atmosfero, ne lotevamo uresmcevama le si- nemoteno zaposlitev posameznikov in skupin, potrebno razgibavanje, različne interesne dejavnosti rer d^bre nemščino pa tam, kjer ne pa nikjer. Na srednjih šolah tev so prisil tiran v arugin repu o ge ni ustTez,nih u5nih kadrov za prevladujeta angleščina ^ r,0rr,. likah. Zato je bila sprejeta v delovni program prosvetno-kul-■tumega zbora tudi razprava in __ ____ ____ . _ _ ______ in , nem- pouk ruščine in angleščine. Za ščina, na gimnazijah pa se Uve-gimnazije, kjer poučujejo dva tuja ijavljata kot druga tuja jezika tu-^SeTtem^obtemuržavod “ ,veljal°’ naj ^ francoščina. Na 23 gimnazijah M S,&VS-25i&.%Z£ študijo, kjer bo podrobneje obde- Praviloma ruščina m angleščina, lano sedanje stanje in predlogi za Tega pa vse do danes ni bilo spremembo zakona o prosvetno, mogoče uresničiti. Zakaj ne, je pedagoški službi. Ni mogoče mimo ugotovitve, da so učni uspehi tujega jezika še vedno zelo slabi in eden pifvih Menimo, da bo treba pri bodočih nalogah prosvetno pedagoške službe poudariti predvsem naslednje stvari: podrobneje pojasnil dr. Vladimir vzrokov visokega osipa učencev Bračič, ki je dejal, da je bil orne- (37 odstotkov). Vzroke za ta cenjeni elaborat izdelan na osnovi uspeh pa moramo iskati tako v stališč zveznega sekretariata za Prevelikem številu tujih jezikov prosveto in kulturo in odbora ZIS v osnovni šoli, kakor tudi v ne-za prosveto in kulturo. Ta stali- usposobljenosti učnega kadra za —- Pedagoški nadzor nad ure- ^a, ki so bila za republike obvez- ta P°uk. Skoraj neverjeten je po-sničevanjem družbenih vzgojno na_ pa> niso upoštevala niti res-izobraževalnih smotrov šol vseh mčmega stanja učnih moči v m-vrst — ob spremljanju in izvaja- republiki (še danes nimamo do- Uficiranih učnih moči za pouk tu-“ jih jezikov, mnogo pa je tudi datek. da imajo nekatera cibmoč-ja samo 12 do 25 odstotkov kva- .-----, mnogo pa „— vprašanj glede učnih načrtov, metod, zahtevnosti itn. Omeniti velja tudi pripombo V zadnji številki Prosvetnega delavca (2/68) nas je seznanil tov. A. KORENČ z obiskom na praškem pedagoškem inštitutu. Ob tem članku sem se spomnil podobnih %>oročil v zadnji številki Sodobne pedagogike, in sicer NDR (tov. R. OBERLINTNER in tov dr. F. STRMČNIK) ter za’ZDA (tov. B. M. POŽARNIK). Ko tako zvemo, kako drugod rešujejo pedagoške in šolske težave se nujno vsiljuje primerjava, ki terja odgovor na vprašanje: kako je pri nas? Brez zavesti pesimizma lahko ob primerjavi z navedenimi poročili zagovarjamo trditev, da dosti slabše ne bi več moglo biti, kot je. Tov. A. KORENČ je zaključil svoje poročilo o praškem pedagoškem inštitutu s pozivom: »Zato imejmo eksperimentalne šole in ne dopuščajmo več, da je celotno naše šolstvo eksperimentalno.« Ob tem pozivu sem se spomnil, kako je bilo pred desetimi leti, in z žalostjo ugotovil, da smo bili takrat v tej smeri neprimerno dalje, kot smo danes, ko praktično nismo nikjer. V šolskem le- Gostovanje mladinskega zbora iz Lesc v Trstu V torek, 23. januarja, smo ime- rtju predmetnika in učnih načrtov vojj predmetnih učiteljev in ter celotnega življenja šol. profesorjev za pouk ruščine v — Večja pristojnost neposred- cenovnih in srednjih šolah!), niti nega ukrepanja oziroma izvajanja posebnosti položaja naše republi- sankcij v primerih, ko bodo ugo- ke — namreč, da je nemščina številnih pedagogov, da ruščina v tovlj.ene nepravilnosti in parnem j- uradni jezik naše severne sosede osnovne šole ne sedi in da je pe-kijivosti, malomarnost in škodlji- Avstrije, s katero smo prav v tem dagoško nevzdržno da bi se md- vi idejni vplivi. obnebju začeli .razvijati zelo in- rSiii na,y učenci učiti kar treh slo- U t> tržaškem Kulturnem domu v — Skrb za strokovno izpopol- tenzivne medsebojne odnose. vamskih jezikov (slovenskega, gosteh mladinski zbor iz Lesc. njevanje učnih moči in splošno t- *_ novica iz Beograda- rdai srbskohrvatskega in ruskega), kar Zbor, ki šteje 70 mladih grl, je kadrovsko politiko na naših šo- nrtoravliaio v zvezi s to nroble- seveda ni primer v ostalih re- izvajal zelo obširen program 26 teh. So nov pr», ssss vzčssinsa zn&rssrjs&ji organi. odpovedati vsakršnemu voznimi olajšavami za skupinska smo mogli pričakovati. Pod vod- dekiaratiVno načelo. Samoupravi Sodeč po pozornosti, ki jo je bilo opaziti v skupščinski dvorani ob vprašanju poslanca Zvoneta . . , . Canjka o tem, kakšno je današnje nost 1,0 sPreJet minimalni učni urejanju - podrobnih stvari s področja delovanja osnovnih šol, potem ko je z ustavo odrejena obvezna osemletna šolska obvez- šoistvu še vedno ni bila dana potovanja otrok in mladine, je dr. stvom pri nas dobro poznanega Vladimir Bračič dejal, da so o dirigenta prof. Karla Boštjančiča tem razpravljali že dvakrat na so pevci podajali obširen spored odboru za znanost in kulturo pri 2 veliko prizadevnostjo, čisto in-IS, pa tudi na zadnji seji republi- tonacijo in vzorno izgovorjavo. SS&1JSKU proraftu- na. Odbor Za znanost in kulturo *n dosegel višek ob koncu, ko, je To itku za- zbor zapel vrsto partizanskih. Ob stvenih zagotoviti materialno osnovo šolstvu, s tem pa tudi šolski samoupravi; :■ :— izobraževalne skupnosti bodo morale postati resnični samoupravni organ ha področju vzgoje ter" izobraževanja, ki ne bo nadaljeval samo politike nekda- stanje in perspektiva poučevanja načrt. tujih jezikov na osnovnih šolah, .Glede na dejansko stanje V je bilo očitno, da je bilo pojasnilo na&j republiki pa niti sekretariat je razpravljal tudi1 o osnutku za- —Y'..rzr~’ :--r.--------;— — —-r................. ....'T mafik-n V7pr>ie ter irohražovonia dr. Vladimirja Bračiča več kot nm odgovorni organi niso vztra- kana, ki naj uredi to področje, zaključku koncerta so zbor po- voja samouprave na šolah Posle- ™at‘k0 ter izobraževanja mi Mzvaianiu omenieneM PribravlienoLst gospodarskih orea- 2draui!i predstavniki Slovenske dica taksnega stanja , je bila. da n ne samo s tistimi vprašanji, možnost, da bi dejansko primer- huh skladov za solstvo, temveč j ali in vrednotili delo prosvetne- k° vodil resnično ^politiko s Olga delavca in zahtevali zanj stva,. tako glede družbenih potreb ustrezno nadomestilo kot za osta- kot idejne usmerjenosti; — delovnim kolektivom bo je prav gotovo eden bi- treba zagotoviti, da se bodo za-vzrokOv počasnega raz- čeli resnično ukvarjati s proble- pot.rebno, jalj pri 'izvajhnju omenjenega Pripravljenost .gospodarskih orga- . Znano je (to je navedel posla- priporočila. Obveljalo je torej nizacij, železnice in avtobusnih ‘/Osretnc zveze, Glasbene num-nec tudi v svojem vprašanju), da pravilo urejanja pouka tujega je- podjetij, ki so pripravljene dati „ V1 trzaSke- komercialne popuste (zahtevo za Oa teritorija, ki jih J e a 1e tudi dej- izobražovalne skupnosti. Po meri- Pnarodno 0lrambn\ moment Dvo- S Ife "uSlaTo ŠlločXlS' lih republiške izobraževalne skup- ranr. Kulturvena dnmn dr, md rum upoštevajo določil sploš- riivsem jasno problem njihove odgovornosti na področju vzgojno izobraževalne dejavnosti, razvoja samoupravnih odnosov ter vključevanje šolstva v celotno družbeno problematiko; — in končno: šolstvo- bo moralo dobiti vse tiste splošne hor- bil čas. porabljen za to. izgub- • mative, ki, mu dajejo enotnost- ijen. V dobi pomanjkanja sploš- predlogu naj bi družba zagotovila prispevali pomemben delež h kre-20 odstotkov popusta, gospodarske pitvi narodne zavesti in ponosa. organizacije naj bi dale; najmanj Naslednji dan je zbor iz Lesc 35 odstotkov komercialnih popu- ponovil svoj koncert v Gorici, ki stov, medtem ko naj ostalo pri- je prav tako vsestransko uspel. | spevajo zainteresirane TIS m Hvaležni smo vsem onim, ki so drugi dejavniki. O tem zakonskem gmotno podprli to pobudo in s predlogu bodo še razpravljali da tem omogočili to koristno in eni izmed sej PKZ. uspešno gostovanje. M- K. V bal d Vrabec i biti za Šolstvo vendar enotni, so poskušali kolektivi nadoknaditi to z internimi določili, vendar se je zelo pogosto dogajalo, da so šli skladi, zavodi za socialno zavarovanje itd. preko tega. Zdi se mi, da bo za pravilen ter nekoliko hitrejši razvoj samouprave v šolstvu treba zagotoviti vsaj nekaj osnovnih stvari: — preko družbenega dogovora specifičnost se lahko izraža v internih določilih. Danes so že dani oogoji za hitrejši razvoj 'samouprave v vzgojno izobraževalnih zavodih. Te pogoje zagotavljajo: Temeljni zakon o zavodih. Zakon o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgojno izobraževalnih zavodih in ne ; nazadnje — odločna akcija Sindikata za sklenitev družbenega dogovora. Zdravko Pivk ------------------------------------------------------------—--------------——------------------——-----------—-------—i--------—--------n-ir-mT(t1|lti||| hiULl [LJ j,________ Protestiram biti krivec V zadnji številki PD je Danilo Kraigher napisal članek Našli smo krivca, ki je nekak odgovor družbi in tistim organizacijam, ki so našle krivca za moralno nepopolnost naše mladine v učiteljih. V svojem zapisku bi morda še sam nekoliko popolemiziral z njimi in izpovedal, da se s piscem omenjenega članka strinjam. Iskati grešnega kozla za nekatere »ponesrečene« stvari je vedno kočljivo dejanje. Ko smo vstopali v socializem, sam sem to obdobje doživljal kot učenec in dijak (in so mi torej tudi učitelji prikazovali rajsko obliko ‘prihodnosti v socializmu — kot da bi v njem ne moglo biti nesrečnih ljudi), smo res marsikaj predvidevali: mislili smo, recimo, in celo Dišali o tem, da bo zadružništvo prineslo velike rezultate, . obrtnike in večje kmete smo že-. leli odpraviti, mislili smo, da bo -mladina v socializmu talca, kot -si jo žele odrasli... Marsikaj te-- ga se ni moglo uresničiti, marveč je dobilo kake nove oblike... Iskati sedaj grešnega kozla, Zakaj ni vse tako, je res problematično, kajti ko ga odkrijemo, največkrat stvar poenostavimo. Tako smo'poenostavili, če smo naprtili krivdo za »ne dovolj moralno razvito mladino-- učiteljem. Sploh niso bili potrebni taki naslovi kot: »Od. denarja naj se obrne pozornost k mladini in vsebinskim problemom« Sam sem prebral tak naslov in sem bil globoko užaljen. Tak naslov bi bil potreben, če bi zaslužili učitelji težke stotisočake, kot jih nekateri drugi, in bi bile naše sile usmerjene v vse večje pridobivanje materialnih dobrin. Toda naše diskusije so naperjene proti prenizkim dohodkom, ki komaj zagotavljajo kulturno življenje (mislim na knjige, revije in druge kulturne dobrine, ki jih drugim »ni treba« kupovati), če ne morem kupiti neke knjige zaradi prenizkih dohodkov (ne razsipnosti), je že prav, da o tem govorim. In poleg tega vsi vemo, da je Engels na Marxovem grobu rekel naslednje: »Odkril je namreč preprosto, doslej pod ideološko peno zakrito dejstvo, da morajo ljudje predvsem najprej Jesti, piti,’ stanovati in se oblačiti, preden se lahko ukvarjajo s politiko, znanostjo, umetnostjo, religijo itd.« Gotovo je s tem »itd« mišljenja tudi vzgoja. Upam, da tistim, ki se pri nas ukvarjajo s politiko, znanostjo, res ni treba več misliti na te probleme, kar pa ni vedno resnično za tiste, ki se ukvarjajo z Vzgojo. Kdo more zameriti učiteljem, če koncem decembra »trepetajo«, ali bodo dobili celotno plačo, ali jim bo občina odtegnila zaradi nerealiziranega proračuna 2, 4 ali več odstotkov, da o dobičkih, ki si jih delijo drugi, niti ne govorim? Ne, nikakor ne zagovarjam materializma, niti prevelikih apetitov po denarju, ker to razčloveči in po- predmeti človeka, toda idealizem in zastonjkarstvo je danes tako redko (še naprej ga najdemo pri učiteljih), da je očitek po preveliki usmerjenosti prosvetnih delavcev k denarju neresničen in žaljiv. Se bolj'protestiram proti izrazu »pedagoški škart«, ki je v zadnjem času v modi pri nekaterih posameznikih. O človeku ne smemo nikdar reči, da je škart, in ne more biti. Mogoče je lahko bil v sužnjelastniški dobi za vladajoči razred škart tisti suženj, ki ni bil za nobeno delo. V enakopravni družbi pa ni človeškega škarta, četudi določeni ljudje nimajo osnovnošolske izobrazbe, Ti ljudje bodo prav tako lahko .žrtvovali svoje življenje za domovino, lahko bodo enako marljivo opravljali, svoje delo. Če pa ta logika teče celo tako naprej, kot je pred nekaj meseci na nekem televizijskem razgovoru, da za šolo že tako dajemo preveč, denarja z ozirom na ta »pedagoški škart«? Kot da bi višina sredstev edina določala, kolik bo osip v osnovni šoli! Če je danes ta odstotek okoli 60, je to res nizko, toda tu so drugi vzroki, ki bi jih morali reševati vsi, he pa samo učitelji (drugi pa dajati le svoje vzvišene in laične sodbe). Ko ne bodo hodili več v osnovno šolo oni, ki sodijo v posebne šole (kako je s lem šolstvom pri nas, pa tako vemo — vsaka občina se ga otepa), ko bodo družine v socializmu socialistične (mislim na dolžnosti očeta in matere), ko bodo učni načrti smotrnejši..., bo manj takih, ki ne izdelajo vseh osmih razredov. Pa se povrnimo k moralni vzgoji! Res je, da bi bilo mogoče narediti več. To je nedvomna resnica. Toda vse to je bolj (bi rekel Cankar) šolska modrost. Kako pa vzgaja naše otroke življenjska šola in modrost? Pravimo, da vzgledi vlečejo! Toda ne le učiteljevi, marveč vzgledi staršev, delavcev, ljudi na odgovornih položajih. Tudi družbeni značaj naše vzgoje smo včasih narobe razumeli. Učitelj je moral prikazovati našo resničnost zavito v celofanski papir. Ne gre za to, da bi morala biti naša vzgoja sodnik te družbe, ki jo edina tudi pogojuje in omogoča, marveč bi morala biti pogumen in human borec proti napakam, ki jih srečujemo v življenju. Vedeti moramo, da mladina ne bo nikdar taka, kot jo bodo »programirali« odrasli. Vseh vplivov, ki oblikujejo mlado osebnost, ne moremo naprej nredvi-devati. Predvsem pa moramo vzgojiti humane (znano je, da ravno sedaj tečejo polemike o humanizmu nasploh in v literaturi), moralne in razgledane ljudi. Če pa se bodo oblačili, kakor jim je volja, je to njihova stvar. Če jih bodo zanimali bolj beatniki kot oče M. Pohlin, je to tudi razumljivo. Zato ne velja takoj dvigniti glasu in poiskati grešnega kozla. Če pa je res, da je naša mladina (in njen del je) nehumana, groba, neosveščena, pa je to stvar vseh nas — celotne družbe, ki si meče pesek v dči, čč sodi, da so za to krivi prosvetni delavci. Pripis:. . Ne želim zagovarjati premajhne vitalnosti, samoiniciativnosti in požrtvovalnosti pri nekaterih prosvetnih delkvcih; niti ne trdim, da smo storili vse, vprašujem pa, ali nas družbi dovolj stimulira, da bi bili še prizadevnej-ši, ali samo zahteva od nas. Če smo zopet tam, kjer smo po mnenju mnogih prepogosto, namreč pri osebnih dohodkih, ki so se v zadnjem času, tudi dvignili, moramo ugotoviti: da družba, ki nagrajuje po delu in ustvarjenih rezultatih, ne ceni dovolj vzgoje. Kajti nekatere druge dejavnosti so nagrajevane veliko bolje, to pomeni, da sp tudi bolj upoštevane in vredne., Če pa pogledamo naše nagrajevanje, vidimo, da smo nekje pri sredini dohodkov, torej tudi nekje okoli sredine v upoštevanju družbe. Zaradi tega mnogi prosvetni delavci čutijo, da so zapostavljeni in nepomembni, postanejo zagrenjeni in apatični, Ne smemo pozabiti, da pride prav mlad učitelj na delo poln vere in zaleta, da ga torej resničnost toliko bolj iztrezni, ta iz-treznitev pa toliko bolj prizadene. »Človek toliko velja, kar plača,« pravi Prešeren. Ali mladi' ljudje ne vidijo v okolici takega vrednotenja? Danes je precej pogosta tudi fa parola: »Če ti ni kaj prav, če ne boš pravi čas doštudiral, lahko greš«. Ne smemo pozabiti, da bodo najlaže doštudirali (izredno, kajti redno si težko privoščiš) ti- sti, ki niso delovni na izvenšol-skem področju. ..Tudi gori omenjena parola (če vam kaj ni prav, dajte odpoved) vzbuja misel, da si odvečen, ogrožen itd. Veliko ljudi se čuti poklicanih, da se vmešavajo in ocenjujejo učiteljevo, delo. Malo ljudi pa s spoštovanjem in . razumevanjem stimulira učitelje. Ne v napadu, v skupnem dogovoru in spoštovanju bo lahko šola omogočila do kraja (sicer omejen in pogojen) vzgojni vpliv. Dvomim pa, da lahko zagrenjeni in apatični učitelji vzgajajo s pravo vnemo (to jim med drugim onemogoča v veliki meri bolj »znanstveno« usmerjen učni načrt, ki priganja s snovjo). Tudi drugi morajo poskrbeti, da se bodo učitelji v svojem poklicu dobro počutili. Kje pa je krivda za intelektualno mrtvilo določenega števila učiteljev, je. pa že drugo vprašanje. Pa bodi dovolj te je-remijade, ki je bila sicer tako napisana kot pripis! . Predlagam torej, da značne-mo (namesto iskanja grešnega kozla) stvari razčiščevati — družba kot celota, ljudje posamezniki, vsak v svoji družini in službenem mestu, V svoji vesti, in stvari bodo morda drugačne. Strinjam se s tovarišem Krai« Sherjem, da ne smemo biti pesimisti, kajti ne pozabimo, da so tudi nad nami starejši zmajevali z glavo, češ kakšna je današnja mladina, in da bodo tudi naširti časom nekoč pravili »dobri- stari časi« (kar-je pogrontal tudi znani ameriški igralec Dany Key). TONE PARTLJIČ Na temo: petdnevni delovni teden v šolstvu Zdi se mi, da predlogi za učencev, ki ne bodo prihajali v šolskega koledarja ne pomeni rabiti zadnjo Uvedbo petdnevnega delovnega šolo pripravljeni. pravilne rešitve petdnevnega ted- varianto. Da bi se tej zmešnjavi izogni- na, če pri tem ohranimo pred- zgoraj tedna premalo upoštevajo tehnič- ne možnosti za organizacijo pou- li_ bi bilo bolje, ko bi učno uro metnik tak, kakršen je zdaj. Nuj- , . , Hn,- -roc ka. Poskusil bom nakazati nekaj nekoliko skrajšali, tako da bi v no bi bilo predmetnik primerno , .. pripada letni dopust šestih tednov možnih rešitev. času, ki je potreben za 6 petin- skrčiti, da bo možno res v petih - ,. l_ 1 cesar ^ (seveda z nedeljami vred). Julij Izhajam iz dejstva, da »novi« štiridesetminutnih ur, opravili 7 dneh izvršiti delo, predvideno za sesti aan sooota du res pr * in avgust pa imata kvečjemu de- OVni ras nf* ho vpIia.l vnp ur -nontlra TTi^r hrt č+nTrilrv ^nlclrih čctcf rim' uSn in ne Samo ^UGl IGtnega u * . 7;Q.fr» ho rvrofpsor na nakazano šolskega leta (popravni izpiti, mature, sprejemni izpiti) pa vsaj 12 Ta bi ustrezala tudi zato ker dnL Tore-i je to že pet delovnih tednov. Prosvetnemu delavcu pa delovni čas ne bo veljal za vse ur pouka. Ker bo število šolskih šest dni. enako. Tovarne z dvema izmena- dni ostalo nespremenjeno, bi žarna bodo delale še vedno tako kot to imeli več krajših ur, pa bi . ... .. vet tednov. Zato bo profesor na Na srednjih šolah pa sploh po- tednu 'dela le pet dni pi pri tem koi^oristil kt^f^šta-^tedne doslej, čeprav bo za njihovo vod- skupna vsota dala isto kot manjše daJjfnj% koledarja ne pomeni ne izvrši dela zajest dni inima dopusta> preostala dva tedna pa stvo in administracijo veljal spre- število 45-minutnih ur. Konkret- reš:ltve' ^ se nal Pouk prične 1. kljub temu sesti dan prost, je t bo „jemal po kapljicah« vsako men jeni delovni čas, ostale de- no: namesto 35 delovnih ur po lovne organizacije pa bodo po svo- 45 minut bi imeli 42 ur po 37,5 je uredile delovni čas. Edina minut. Ker bi zdaj seveda za ad- ju, popravni izpiti, popravni za- skupna poteza je tedaj prosta sobota. ministraeijo porabili nekaj več časa, pa . tudi ker je nekoliko ne- sept., konča 30. junija, bodo za- njegov »dopust«. Res se to vidi t sob0+o t0 pa ni v skladu ključni in sprejemni izpiti v juli- najbolj pri srednjih šolah ko bo p 0 delovnih ...... ■ zaradl Podpisanega koledarja razmerjiiJh ki predvideva delitev ključni izpiti in ponovni sprejem- matura padla v »počitnice«. Za delo ob koncu šolskega !e- kvečjemu na dva dela. Zato sem samo za tak način ni izpiti pa naj bi se začeli že Tudi železnica verjetno ne bo rodno šteti po 2,5 minute, bi naj sredi avgusta, če naj bo vse pra- ta (mature, sprejemni izpiti, spri- petdnevnega delovnega tedna, ki spreminjala svojih voznih redov, bila ura po 40 minut, odmori pa vočasno opravljeno. Med rednim čevala, konference, vpisovanje bo učitelju omogočil, da’bo svo- poukom je to delo nemogoče itd.) je potrebnih kakih 18 dni, je tedensko delo opravil v petih opraviti. Zato bi morali tam upo- za delo pred začetkom novega dneh. Dušan Modic raizen če bi vse delovne organiza- po 5 minut. Tako bi 7 ur z enim oije istočasno začenjale svoj de- podaljšanim odmorom trajalo 5 lovni dan. Zato bodo tudi dijaki vozači prihajali v šolo ob istem Času 'kot doslej. V šoli torej ne ur in 20 minut namesto 5 ur :n 10 minut., kolikor smo porabili za 6 ur pouka. Torej bi od 8. do bomo mogli premakniti začetka 13.20 imeli 7 šolskih ur, namesto pouka. Nadaljnja predpostavka je da bi od 8. do 13.10 imeli 6 ur. Sobota bi bila seveda prosta. Zal Ugotovitev, da večina šol dela v se da na ta način priti le do 35 dveh izmenah in da ni možno učencev ves dan zadržati v šoli, ur na teden, medtem ko je na gimnaziji tedensko po 36 ur pa PROSTA SOBOTA NAJ PRIPOMORE K VEČJI UČINKOVITOSTI ker ni prostora in ne dovolj uči- še mladinska ura. Ta način bi za- Predlog, da bi nekatere šole rešitev in podaljšali pouk, od pro- zahtevajo denar. Ne gre brez so- prešle na petdnevni tednik, je stih sobot ne moremo pričakovati dobnejšega pouka, za.to je potreb-vzbudil živahne razprave med kakih posebnih uspehov pri vzgo- no, da se učitelj bolj poglablja ka na 34 ur. Hiba tega načina je dejstvo, prosvetnimi delavci. Mnenja o da bi imeli učenci po 7 ur dnev- učnovzgojnem delu na šolah s teljev, ki bi učence nadzorovali, to zahteval skrčenje predmetni- prešle na petdnevni tednik, je stih sobot ne moremo pričakovati dobnejšega pouka, zato je potreb-ko ni pouka. ‘ ........... .......................... ’ * - V danih razmerah je torej (nožno upoštevati le prosto soboto im urediti pouk tako, da bo sobota pouka prost dan. _______ __________,__________„, . _ V tem smislu razumem tudi različnih, tako da bi pestrost ne- ogrevajo za novost, jo drugi glad- pregledamo naš učnovzgojni pro- in individualno izobraževanje, predlog za spremembo šolskega koliko ublažila napor. ko odklanjajo. Videti je, da sloni ces in iščemo rezerve, ki hi nam Pri reformnih ukrepih pa bi koledarja, po katerem naj bi pri- Možno bi bilo ta način skraj- precej mnenj na subjektivnih ob- omogočile večjo učinkovitost. In naši šoli le koristilo, če bi bolj dobili zaradi prostih sobot odpad- šandh ur obdržati tako, da bi ime- čutkih, razlogi za ali proti pa ni- ne nazadnje bi kazalo^ pretresti upoštevali sklepe . in predloge le dneve tako, da bi s poukom U pouk deljen — po peti uri dalj- so dovolj preštudirani, niti nima- predmetnik in učni načrt. Nika- strokovnih združenj. Slavistično prej začeli, kasneje nehali in da ši odmor, zadnji dve uri popol- j° dovolj tehtnih argumentov. kor ne odobravam nekega sploš- društvo Slovenije trdi že več let, ji in izobraževanju. v metodične probleme in nove Akcija za proste sobote nam izsledke pedagoške, znanosti. Vse no, resda nekoliko krajših, zaradi prosto soboto pa so različna, med- daje priliko, da se odločimo za to pa narekuje večjo skrb za do-česar bi snovi obdelali manj, pa tem ko se prvi brez pridržkov ustrezne premike v šolstvu, da polnilno izobrazbo, za seminarje bi večina prostih dni odpadla, dan. To bi si lahko privoščila se- Anketa športne dneve pa bi imeli (recimo) vsako prvo soboto v mesecu. Na ta način bi pouk zopet trajal predpisanih 210 dni. Kako organizirati pouk v pet- veda le šola, ki ima le eno izme- mestne šole je pokazala, da je no. Pri tem seveda naletimo na 53 odstotkov staršev, ki imajo nekih razredih nega krajšanja, ki bi osiromašilo da tedenska obveznost slavista ne našo šolo, vendar sklepam, da bi sme presegati 20 ur, če hočemo, strokovnjaki lahko sprejeli po po- da bo učnovzgojno delo pri pouku težavo s prehrano učencev. Po Proste sobote. Od teh je največ globljenih analizah bolj zadovo- slovenščine kvalitetno. Zakonoda- ............. ' ' Ijivo psihološko in pedagoško od- jalci pa ne kažejo nobenega zani- ločitev. (Starši npr. mislijo, da manja za ta sklep slavističnega tehniško risanje v osnovni šoli društva. dosedanjih skušnjah, ki jih ima- takih, ki imajo prosto vsako dru-mo pri nas — ne s petdnevnim fio soboto, najmanj je takih, ki dnevnem tedu? Nekaj sem slišal delovnim tednom, marveč s po- ob sobotah sploh ne delajo, pn-o »dekadah«, vendar ne vem ka- poldanskim poukom nekaterih šteli pa smo tudi tiste, ki niso v presega osnove izobrazbe, ki jo Predlagam, naj bi nas pri kraj-' - • - - ’ - - - ----- - ' "------naj učenec osvoji na tej stopnji, šanju delovnega tedna vodila ml- in zato spada v strokovno šolo.) sel, da ni glavni cilj prosta so- ko bo to izgledalo, zato o tem ne predmetov, ki ga ne moremo ime- delovnem razmerju. Napovedujejo bom pisal. ti v dopoldanskem času — je eno- Pa. do bodo prešla na skrajšani V razredih, kjer je tedensko umi odmor omogočil učencem, da ted n, k še druga podjetja. Staršev Dejstvo pa je, da ima naš prvo- bota, ampak da moramo ob tem število ur manjše od 30 ur bi so bodisi šli na kosilo domov, v nismo vprašali, kakšne so njihove soicert s fakultativnimi urami, ki razmišljati o smotrnejši organiza celo brez »podaljšanja« šolskega samopostrežno restavracijo ali pa ^lede Pau^a; leta lahko imeli prosto soboto, so kosili v naši dijaški kuhinji, ker bi pač namesto 6 dni po 5 ur Dokler pa še velja 36-urni imeli le 5 dni po 6 ur pouka. Ta predmetnik, bi pri nespremenje- za proste sobote, tretjina jih je način bi celo bil natanko tak, kot nem koledarju prišli do petdnev- bila proti, ostali se pa niso mogli je petdnevni delovni teden v go- nega delovnega tedna, če bi ure odločiti. Poudariti moram, da so jih je šola dolžna, organizirati, te- ciji učnovzgojnega procesa. Ta Učiteljski kolektiv se je odio- densko 25 do 26 ur dela v šoli ,n naj bi prispevala k boljši kako- čil tako: tretjina se jih je izrekla učenec sedmega ali osmega razre- vosti in večji učinkovitosti solda 38 ur. Če to primerjamo s skega dela in ustvarila možnosti skrajšanim delovnim časom v de- za čimvečje delovne rezultate, lovnih ' organizacijah, vidimo, da Med prosvetnimi delavci jih spodarstvu: delo šestih dni izvrši- šestega dne prenesli na tri dni po se učitelji opredelili, ne da bi pro- so učenci le preveč obremenjeni, je velika večina, ki delajo z Jju- mo v petih dneh, zato je dan prost. šesti dve uri popoldan. Pouk bi se za- blem globlje proučiti in je bila če lob 8.00, končal pa ob 15.40 s tako njihova odločitev predvsem Ker pa Imajo nekateri razre- 50-minutnim odmorom po peti ali rezultat osebnih želja. Težnje, da bi skrajšali pred- beznijo, se zavedajo svoje odgo-metoik pri neizpremenjeneni uč- vornosti in ne razmišljajo o de-nem načrtu, se mi zde škodljive, narju namesto o vzgoji. Vendar di več kot 30 ur, za vso šolo pa šesti uri, kar bi omogočilo vsem Mislim, da bi morali predvsem Trditev, da se da z učiteljevim če nikakor ne bomo znali vred-mora veljati skupni urnik, strnjen učencem pojesti opoldanski ob- vedeti, ali hočemo samo ustreči intenzivnim delom v štirih urah notiti njihovega truda in ga sedemurni pouk pa je prehuda rok. obremenitev (saj že šesta ura tistim staršem, ki bodo imeli pro- opraviti to, za kar je predvidenih družbeno priznati z ustreznim Pri tem je seveda vprašanje, ste sobote, ali pa želimo s spre-skoraj nič ne velja!), je treba tu- kdaj bodo učenci izvršili vse menjenim delovnim časom izbolj-di pri petdnevnem delovnem ted- svoje domače naloge. Omenim šati tudi šolsko delo. In če gre za ‘ prvo, se moramo odločiti, ali bo- nu ostati pri šesturnem pouku. Zato bo urnik vezan ne na dan (torej naj, da so v podobni situaciji že zdaj nekateri vozači. Zjutraj se _____ _ ____________„ ________ _______ _______ mo to storili le v primeru, če gre ne več »urnik za torek«), pripeljejo ob 7., popoldan pa” od- brez škode za vzgojmoizobraževal- sodobnih učnih pripomočkov in 1 nem času “ ' boljših delovnih pogojev, ki pa problema. no delo, ali pa smo pripravljeni sprejeti tudi kakšna odstopanja. Ce bo večina delovnih organi-medtem ko čakajo na vlak, česar zacij _ uvedla proste sobote, bi pri petdnevnem tednu ne bi mo- najbrž težko obdržali v šolah segli storiti, imeli pa bi vendarle dan ji delovni teden. Sicer pa ne dva popoldneva prosta. Zadnji Sre samo za to, da bi otroci od- ________ __________ _____ način bi prišel v poštev seveda bajali s starši na dvodnevni vi- zopet umik prvega dne, nato dru- le za šole, ki imajo samo eno ;z- kend, gre bolj za to, da bi bili Sega dne itd. Lahko si predstav- meno. starši delj časa skupaj s svojimi Zdi se mi, da »podaljšanje« otroki. To bi bilo prav, saj želimo večji vpliv družine na vzgojo. Upajmo, da bodo v manjšini starši, ki bodo izkoristili proste sobo- niarveč se bo ravnal po številu peljejo ob 16., pa so kljub temu opravljenih dni pouka (torej ur- med dobrimi učenci. Res je, da nik za prvi, drugi..., šesti dan lahko del nalog napišejo v šoli, Pouka, nakar se bo ponovil). To je jasno: v prvem tednu bo le Pet dni, šesti dan bo prvi dan v drugem tednu, medtem ko bo drugi dan v drugem tednu veljal Ijamo, da bo to vir za izgovore pet ur, pa hudo poenostavljena osebnim dohodkom, ne bomo prav ih za učitelja krivična. V njej nič pripomogli, da bi se njihov je le zrno resnice, namreč da bi delovni polet še povečal in prispe-hitreje dosegli več z racionaliza- val k večji učinkovitosti šole. Naj cijo pouka. To pa ne gre brez ob razmišljanju o novem delovne bi šli mimo /tega Velimir Batič Hura, v soboto na izlet! Pod pazduho sem stisnil kup zvezkov. Ko sem vstopil v učilnico, se je vame vprašujoče uprlo 35 parov oči. »Kaj buljite vame, nalogo bomo pisali,« sem jih pomiril. Pomislil sem, kaj se mi je minulo noč sanjalo in jim tak dal tudi naslov: »Kako sem preživel prosto soboto?« Drug drugega so pogledovali, si s pogledi dajali nasvete. Pa so v 45 minutah le nekaj načečkali. Med njimi je bilo nekaj dobrih, po katerih sem sklepal, da imajo velike želje in nekateri bujno domišljijo. Ena od boljših je tale: Ves teden sem se že veselil sobote, PROSTE sobote, ko bom s starši smel na izlet, na vikend, kot nekateri pravijo. Ker *ne moremo iz mesta v naravo, kamor vleče ljudi iz mesta, smo se peljali pač v mesto. V naš slonokoščeni rekord smo strpali dobrin za dva dni in se peljali v čudoviti vikend, ki si ga lahko privoščimo, odkar imajo TUDI starši PROSTO soboto. V velikem mestu smo si ogledali čudovite športne naprave, kjer so se podili otroci, ki so tako nesrečni, da nimajo niti fičota, kaj šele rekord ali taunus. Revčki morajo biti tudi svojo prosto soboto pod varstvom. Videli smo čudovite nove šole, kakršne bi tudi mi radi imeli, a kaj ko smo predaleč od velikega mesta. Naš ata je pričel tožiti, da je strašansko žejen. Ustavili smo se v gostilni. Naš ata je popil dva deci, jaz pa malinovec. Alkoholnih pijač jaz ne maram piti, ker sem sedel poleg očeta, ki je šofer. Gostilna je bila skoraj prazna, saj so delovni ljudje odšli skoraj vsi na zasluženi vikend. Sploh je bilo videti malo odraslih v velikem mestu, razen tistih, ki so se na športnih igriščih »igrali« z deco. Ker je bilo vse nekam pusto, je ata rekel, da se naš vikend šele pričenja. Pritisnil je na plin in zdrveli smo skozi PROSTO SOBOTO novim lepotam nasproti. Na prvem blagem ovinku pa je naš ata predolgo občudoval neke Minice, ki so tudi uživale prosto soboto, in v silovitem trušču smo se ustavili ob hrastu. V trenutku je iz slonokoščenega rekorda nastal pisan spaček, jaz pa sem se zbudil, ker je oče zakričal: »Franček, ura je že pet in krave že mukajo. Hitro skidaj gnoj. potem aa bomo vozili na njivo, popoldne pa gremo v gozd grabit listje in en voz drv bomo danes nasekali, proti večeru pa...« Dalje nisem slišal, ker sem že bil v »štoli«, kjer se je. kot vidite, začela moja prosta sobota, moj vikend jojrf Bo korak dovolj premišljen? ZA PROSTE SOBOTE ALI PROTI NJIM V zadnjem času je bilo v Pro- Morda bi bilo prav, da bi po- bodo v spotiko. Tisti, ki so v te za dopolnilno delo in bodo tako svetnem delavcu že več prispev- gledali tudi kam drugam, kjer so sredi šolskega dogajanja, Vedno bolj žive so razprave o možnostih in potrebah uvajanja Petdnevnega delovnega tedna v kov na temo prostih sobot v šol- ta problem že rešili! Naj nave-stvu. Skoraj vsi, naj bodo za ali dem samo Francijo, kjer je v te-proti, utemeljujejo svoja stališča ku obsežna šolska reforma, ki i oc ttiiiuna. ama ;>cuu fini- z delovnimi dnevi, ki morajo pomeni prelom s tradicionalnim ker dva zaporedna dneva pove- ?^it^ biti na vsak način ohranjeni tu- šolskim sistemom in prenaša teži- 3. Doslej1 je veljalo, da bi naj otroci še bolj sami. Varianta, da bi odpadlih 35 sobot nadomestili in zato pričeli športni dnevi ne bili ob sobotah- pou;- septembra, skrajšali zim šolstvu. To je velika sprememba, čata pozabljanje. Ce bo odslej re- j« nm«ti nnih-.!i di ob novem delovnem času in šče pouka na vzgojo: »Osnovni Ir; _______,r r-ir-z-vc-fU ** J r»ri rvrrvc+icAhrvfah TicH Lri c.n eivvrd™- Srvl« ni 'rnonin omntsb' ki jo nameravajo uvesti v našo Solo, zato je prav, da res temeljito razmislimo, ali bomo s tem nacedili korak naprej. Podrobno je Potrebno proučiti stvar z vseh plati — v vseh pogojih. Lahko se zgodi, da gledamo to novost ie skozi prizmo mestnih razmer in Potem bomo na podeželskih šolah naleteli na podobne težave, dno dva dneva po vrsti prosto enostavna rešitev. Vendar učencev ali tega ne bomo pospešili? ne bi smeli bolj obremeniti. Vpra- ski praktiki, in tista, ki imajo morda še sami svoje otroke v šoli, dobro vedo, kolikšna je danes obremenitev šolskih otrok in kako malo časa jim preostane za oddih. Raztegniti zaradi prostih pri prostih sobotah. Tisti, ki so smoter šole ni znanje, ampak sobot pouk v šolskem letu od I. za, se trudijo dokazati, da to šte- vzgoja; šola mora omogočiti otro- 4. Vemo, da storilnost učencev šanje pa je če bo pouk v drugi vil° ne b° Prizadeto, če se pouk ku, da se razvija moralno, umsko, meseca junija že pade zelo nizko, polovici junija enakovreden one- raztegne 0(1 L septembra do 30. telesno in socialno; temu smotra Do konca junija, ko je navadno mu v zimskih sobotah in če ne bo že precejšnja vročina — bo to še slabše, saj je delo zlasti v popoldanski izmeni zaradi vročine precej otežkočeno. 5. Ali kažejo dosedanje izkuš- zahteval od otroka večjih naporov. Predlogov, da bi učenci še popoldan, niti ne omenjam. junija in če se odrečemo tudi zimskim počitnicam; drugi, ki za- m-rnU govarjajo nasprotno stališče, pa stvo, ne pa cilj.« * »M ZfSZ septembra do 30. junija, poleg tega pa vzeti še zimske počitnice in vse športne dneve, bo pomenilo katastrofo za telesni razvoj mladine. Poleg tega pa bi bilo to tudi krivično za prosvetne de- Pri takem noimovaniu izobn- lavce’ ki vestno Jemljejo svoj po-Fn takem pojmovanju izobra ^ Učitelj) ki hoče) da bo nje. morajo služiti vsa šolska znanja in aktivnosti, ki so torej le sred- h^mb^zakona^o ^^novni °šol?> ixi n^e ~ so šP°rtni clnev,i res dosegli katerem so morali obiskovati šolo sv°j namen v vseh P°goph dela’ čitnic za rekreacijo otroka in po- dah . 9 leto vsii ki niso usoešno kon- P°le£ rednih ur telesne vzgoje in lagoma le dosegli, da preživi vsa- trebna čal^c^em ^razredov o^n°e šoTe. ^ ^ ^ ^ čencev v športu.? (Mislim na 7 športnih dni ob sobotah.) poudarjali vrednost zimskih po- duševni razvoj (saj velja: zdrav , , v zdravem teles«) nujno po- £«'t|k"“ Po dveh letih izkušenj vemo, da na deželi to praktično ni izvedljivo. Kaj pa dejansko učenec, ki O vsem tem bo potrebno teme- pust na snegu. Ne samo, da se otroci zimskega veselja tako ve- predka..., . pripravljati in študirati. (Saj je to priznano tudi univerzitetnim profesorjem, ki imajo zato le po nekaj ur tedenske obveznosti!) Razen tega zahtevajo nekateri končuje osmo leto v 5., 6. razre- “S “ £ JSTS-R S«: ™ g&JtUSS "~"SzrS delu je daljši počitek tudi pogoj ste sobo,te so vendar dejstvo in ™ tične vaje in eksperimente pri- du pridobi s tem če 'bo'še eno sko leto hitro pred nami in takrat za uspešno delo v drugem pollet- golstvo se temu ne bo moglo-upi- P.016.1?1 je lahko ^udi ,P.P! nlanjšem prav, ki leto hodil v šolo’’ln takih učen- predvidevamo prehod na petdnev- ju —Tudi turistični delavci se rati. Kako se torej ogniti Scili steviiu ur uspeh boljši. Prav iz Tud noaiu v soio. in uikhi ni teden. Ali nam prinaša v vseh trudijo, da bi čimveč delavcev - t/ah ^ frnn^cV. ™wi.. pogojih kaj boljšega? Kaj pa, če preživelo letni»dopust ob zim- ___________ .... ^ je v določenih razmerah več ne- skem športu v gorah, zaradi kraj- tega "Vprašanja v ......... gativnih posledic? Da hi začeli s ših počitnic pozimi in poleti pa pristopu k njegovemu reševanju, poukom ob pol devetih o tem bomo družinam omejili možnost Vsi se danes zavedamo, da v na- ni govora, saj že sedaj gredo dopusta le na najožjo glavno jern šolstvu kljub velikemu na- sezono. «1«. , V delovnih organizacijah ute- pVdiTdelaVeVomo napravili ko- starši pritožujejo. A pomagati se melju jejo proste sobote s pričako« nq da. Dopoldanska in popoldan- vanjem, da bodo prispevale k ska izmena se srečujeta ob vhodu boljšemu izkoriščanju delovnega udarjanju cev imamo nekaj. Vzrokov za to a« bi našteval, naj omenim le, da (nežnosti dati učence v posebno šolo — praktično ni, menim konkretno na naše pogoje. Ker nekako naglo korakamo - , , , , Petdnevnemu delovnemu tednu učena popoldanske izmene v naproti, me skrbi, da v naših po- mraku domov, zaradi česar se in Kapbdri vsa težavnost me:^iki Precej manj natrpani od nepravilnem naŠ!l,h’ saj obsegajo povprečno e po 27 ur tedensko, te pa se zlahka zvrste v 5 dneh. predku v zadnjih letih marsikaj še ni v redu: da je učni risti ne staršem ne učencem. 1. Starši skoraj vseh učencev (razen nekaj izjem) so kmetje in komaj čakajo, da se otrok vrne iz šole. Morda jim bo po eni plati prišla prosta sobota njihovega otroka prav, ker bodo na ta dan Planirali večja dela, ko bodo otroci doma. Torej takrat, ko bodo njihovi vrstniki lahko šli s starši na izlet. (Ce bodo.) Toda to naj-Pcž ni namen spremembe. 2. Po 20. juniju (tudi že zadnje dni jpouka) se začne precej dela na kmetijah. Najbrž bomo imeli podobne težave, kot jih imamo že sedaj v jesenskem in načrt . mnogokje prenatrpan, jjko ve£ napora in časa kot tra-usmerjen preveč samo k po- chcionalni način s kredo na tabli. znanja in premalo Aktivne metode pri vajah (vode- se vršijo izven šolskih Tudi poprave šolskih nalog, stiki s starši in koordinacije različnih predmetov so področja, ki podaljšujejo učiteljevo delo izven razreda. Vsa ta dejavnost skupaj pa prav gotovo presega 42 ur, ko-Seveda pa zahtevajo sodobne likor šteje delovni teden za navadnega državljana. Ce bi zdaj še podaljšali šolsko leto, bi to prav gotovo povzročilo reakcijo, ki ne bi bila v korist kvaliteti dela v šolah. Morda bi kdo oporekal, češ metode pouka in uporaba sodobnih sredstev tudi od učitelja ve- v učilnice. Pa še se morajo neka- časa in tako k večji produktivno- k vzgoji in k oblikovanju otroko- ne in iaboratorijske vaje upora- teri razredi seliti iz enega pro- sti. To naj bi veljalo tudi za šol- ve osebnosti. Sicer je bilo v zad- ba filma diapozitiva magneto- saj ne delajo vsi prosvetni delav- stora v drugega, ko imajo šesto s,ko delo. Čeprav smo s šolsko njem času že nekaj kritik po te- fona fiainelografa itd) terjajo od ci toliko, nekateri se niti za uro uro- reformo dosegli, da_ konča osem leviziji in v dnevnem časopisju, učitelja silno veliko koncentraci-........................................... Ce je namen novega delovne- razredov osnovne sole namesto ki so pokazale na zadevne po- j0 zato n] čudno da so Francozi ga časa, da bodo otroci in starši nekdanjih dobrih 30 odstotkov, manjkljivosti, toda zdi se mi, da tudi znižali učno’obveznost pro- smo premalo temu prisluhnili. V fesorjem in učiteljem na 16 oz. v soboto prosti — potem smo do- nad 60 odstotkov šoloobveznih segli na podeželju ravno obratno otrok, z uspehi nismo zadovoljni, tem sklopu je namreč tudi reši- 2(T ur'tedenska — ta dan bo otrok najbolj obre- Naloge objektivnega tipa, še boij tev problema prostih sobot. Mi-menjen. Ce pa mislimo na we- pa sprejemni izpiti za šole druge slim, da je popolnoma nepravil-ekend, na izlete — za to v današ- stopnje, nam dokazujejo, da je njih pogojih (ko je veliko ljudi na znanje .učencev razmeroma nizko. sezonskem delu v inozemstvu) Mnenje nekaterih o učinkovitosti ampak kvaliteta pouka mora biti smotra no, držati se števila 210 kot pi- ste sobote ali proti njim, ne smejanj plota. Ne 210 delovnih dni, mo izgubiti izpred oči glavnega spomladanskem času, ko nam ve- bližnji prihodnosti tudi ne bodo toko otrok manjka zaradi dela. imeli dovolj. J? K. šole, ki je: omogočiti ... . . _ _ . ^ _ . da se razvija moralno ne denarja in vse kaže, da ga v vzgojnega dela pa tudi ni ravno njena, če ne celo izboljšana, po- umsko, telesno in socialno. V tem ljudje nimajo časa, najbrž tudi šole na posameznih področjih pri vpeljavi prostih sobot ohra- otroku, ne pripravljajo, potem bodo na delali še manj. Morda je to tu in tam res. Toda to so izjeme, kakršnih je dovolj tudi v drugih poklicih, te pa ne morejo biti kriterij. Stvar ravnateljev šol in pro-Ko se torej odločamo za pro- svetnih služb pa je, da take pri- 0«^^» «1: -)i~ —------- mere preganjajo in skrbijo za čim kvalitetnejši pouk. V tem primeru pa delo prosvetnih delavcev v naših šolah tudi v novih pogojih ne bo zavidanja laskavo. Vendar ' mislim, če se sebno kar zadeva njegovo vzgoj- smislu je treba reformirati našo vredno. bomo odločili samo za formalno no plat. šolo; potem pa proste sobote ne Franc Kvaternik Tarifa \r tlOllVll »no TTlPri(.( Pravna posvetovalnica ■ * - jLA.JL.\yJL JL. ' ' PRIDOBITEV IZOBRAZBE sme z zakonom določeni rok «pre- M 1 Osnovna šola »Savo Kladnik« iz meniti, torej tudi v navedenem pri- V Sodobni pedagogiki (št. 9/10, 1967) poroča psihologinja Bariča Marentič-Požarnikova v članku Problem individualizacije pouka v luči eksperimenta »Individualno predpisanega pouka-« o nadvse zanimivem poskusu, ki te- datna pomoč v naši praksi, v ka- tematiko pa so takrat izdali ne- Aranjoš, Dodatni odgojno-obra- tov. Pirnatova, da se je pri do- 'Jtopnj; oziroma kaj skupin učnih listkov v tisku zovmi rad u osnovnoj školi, Za- datni pomoči iz matematike zvr- -............. in to po večletnem preizkušanju. V zavodskem biltenu (Informacije št. 3, letnik 1962/63) je prof. Dobrilova objavila razpravo Do- če na šoli Oakleaf v ZDA, kako organizirati učenje, da bi bili učenci -kar najbolj aktivni in da bi napredovali v znanju po individualnem tempu dojemanja. Čla- teri je pojasnila metode individualiziranega dela pri dodatni pomoči, še prej pa je aktiv ravnateljev osnovnih šol nazorno seznanila z učnimi listki in njih greh, 1962 in dr. Roman Oberlint- stilo med letom 19 učencev iz nje-ner, Kako pomagamo slabšim nih razredov. Med njimi sta bila učencem pri učenju, Ljubljana, dva, ki sta napredovala v 7. raz-1965). red po 39. čl. zakona o osnovni Naj poudarim predvsem to, da šoli, 10 učencev, ki so imeli oceno vsi, ki te učne listke uporabljajo, zadostno, 5 učencev, ki so s teža-ugotavijajo, da so se jim najbolj vo sledili tekoči učni snovi in 2, nek končuje z mislijo, da smemo rabo. Na marsikateri šoli zavodo- tudi pri nas ugotoviti naraščanje zavesti o tem, da je potrebno pouk čimbolj individualizirati, dokaze za to ugotovitev pa najdemo v vse obsežnejših prizadevanjih za podrobno formulacijo učnih vega področja so se tedaj učitelji ogreli za učne listke in to pri različnih predmetih. Zavod je nato organiziral za učitelje matematike ekskurzijo v Jordan-ovac, kjer so si ogledali obnesli pri dodatni pomoči (slabšim in nadarjenim učencem), medtem ko so jih pri rednem pouku uporabljali le občasno, zlasti pri utrjevanju znanja ob koncu predelanega poglavja. Za učence je delo z učnimi listki zanimivo, to zanimanje ne ki zaradi bolezni dalj časa nista hodila v šolo. Vsi so razred izde- PRIDOBITEV IZOBRAZBE Osnovna šola »Savo Kladnik« Iz Sevnice sprašuje, ali pridobijo učitelji, ki sicer poučujejo na predmetni . ' jo bili do konca leta 1959 dodeljeni na delovna mesta učnega predmeta, za katerega nimajo izobrazbe ustrezne stroke in imajo več imenovati kot 20 let delovne dobe, naziv pred- "l' metnega učitelja? ODGOVOR: z 88-a členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 40/67) je določeno, da učitelji, ki nimajo ustrezne stroke oziroma stopnje, ki se zahteva za delovna mesta, morajo najkasneje v petih letih od uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano lali, učenca, ki sla napredovala po izobrazbo, ker v nasprotnem primeru nJ) Jno‘J “ SelJ v čl. 39, pa sta dosegla oceno dobro ripInsvr^f1J10rnVpes'jih0pravl'iati dela na teh in bi tako delovna oziroma zadostno in sc tudi v dru- načrtov, v testih znanja, latm-ra- delo z matematičnimi učnimi list- tori-jskih vajah, navajanju učencev na samostojno učenje, v dodatni pomoči, učnih lističih in podobnem. Vse to so inačice težnje, ki jo najdemo po vsem sodobnem svetu, kako bi uredili šolo tako, da bi dajala vsakemu posamezniku kar najugodnejše pogoje za razvoj. Vsa prizadevanja za individualizacijo pouka so pozitivna in jih je treba tudi v bod-oče pospeševati. Za spodbudo bi rada v tem članku navedla nekaj izkušenj, ki smo si jih pridobili z učnimi lističi na področju zavodov za PPS Ljubljana 1 in Ljubljana-Vič (sedaj združenih v ZPPS Ljubljana). Leta 1962 se je svetovalka prof. Petra Dobrilova seznanila z učnimi listki na eksperimentalni osnovna šoli Jordanovac v Zagrebu, ko .jo je bivši ZPPS-Vič poslal tja, da bi si ogledala metode dela pri dodatni pomoči učencem. Na Jordanovcu so razvijali dodatno pomoč po Dottrensovih navodilih (Individualdzovana nasta-va, Robert Dottrens, Sarajevo 1962) pri vseh predmetih, za ma- ki pri dodatni pomoči na predmetni stopnji. Učitelji matematike — praktiki: Nande Doganc (os. šola Trnovo-Ljuhijana), Matilda Lenarčič (os. šola J. Mrak, Vrhnika), Anica Mihelčič (os. šola Kočevje) Štefka Pirnat in Stanka Šušteršič (os. šola I. Cankar, Vrhnika) so potem pod mentorstvom prof. Milice Potisek že 1963 leta začeli s sistematičnim sestavljanjem učnih listkov za dodatno pomoč. Ti učni listki (za sedmi in osmi razred so že izšli, za šesti razred bodo v letošnjem letu) predstavljajo vzorec, ki naj pomaga učiteljem, da bi se z večjim pogumom lotevali izdelovanja nalog, prirejenih za pomoč posameznemu učencu. Matematični učni listki so se že precej uveljavili po Sloveniji, zato želimo sedaj, po dobrih 4 letih, ko spremljamo delo z njimi, seznaniti pro- delovnih mestih. Predmetni učitelji in profesorji, ki gih predmetih nista poslabšala. V so bili dodeljeni po službeni dolžnosti R ra7,redji letos vsi ti učenci na- d0 konca leta 1959 ha delovna mesta H. razreou letos VSI tl učena na učnega predmeta, za katerega nimajo predli jejo brez zastojev. Pravilno izobrazbe ustrezne stroke, lahko osta- popusta tudi po daljši dobi. Učen- zastavljena dodatna pomoč je to- izobrazbe ustrezne stroke, lahko osta- ci postajajo samostojnejši, bolj rej uspešna, učni listki pa k temu '^^e^ko^so'"^'deiovn^^ibe0 Tkui samokritični in dobivajo zaupanje zelo izdatno pripomorejo. predmetni učitelji in profesorji, ki v svoje sposobnosti. Učni lističi učni lisitki so veliika opora lu_ imajo krajšo Pa/‘h10- pomagajo učencem k hitrejšemu učiteljem v kombiniranih od- strokovno izobrazbo. delkih (od 1. do 8. razreda), ker napredovanju. Ker učenci ob delu z učnimi lističi tudi preverjajo svoje znanje, spoznajo, da jim učitelj zares želi pomagati, s tem pa se otresejo odpora do predmeta. Nizajoči se uspehi pri reševanju nalog pomaigajo učencem, da predmet celo vzljubijo, kar je osnova za uspešno učenje. Pomembna vzgojna plat dela z učnimi listki je tudi v tem, da si učenci ne pomagajo več do rezultatov z goljufijo, to pa jih navaja k samokritičnosti in pošte- jim omogočajo učinkovito organi- & Sne* pridno* n£“ Iz povedanega sledi, da predmetni ■' profesorji na osnovi tega zacijo tihega dela učencev. Sestavljavci ugotavljajo celo to, da učni lističi iz matematike uspešno nadomeščajo domačega inštruktorja: v učbenikih žal ni va predmetnega učitelja ali profesorja. To določilo namreč velja le za ti- sme z zakonom določeni rok «pre-meniti, torej tudi v navedenem primeru kaj takega ni dopustno In bi ravnala delovna organizacija v nasprotju z zakonom, če bi rok sama spremenila. Delovna organizacija pa sme sedanjega direktorja ponovno v kolikor se je seveda javil na razpis (glej 76. člen cit. zakona). v danem primeru pa prav gotovo sedanji direktor ne bi opravljal svoje funkcije celo mandatno dobo, ker je pred upokojitvijo. Smiselno cilju reelekcije bi bilo to le v primeru, da delovna organizacija ne bi dobila bolj sposobnega kandidata za direktorja. Pa še takrat bi bilo problematično, ker bi lahko sedanji direktor, ki je pred upokojitvijo, če bi bil po- ---------—- v pokoj predčasno organizacija bila motena v svojem rednem delovanju. Po določilih 100. člena cit. zakona pa ima direktor, ki je razrešen zato, ker ni bil ponovno imenovan, pravice iz delovnega razmerja, ki mu Jih dajejo predpisi o delovnih razmerjih. Po določilih 115. člena TZDR ostane delavec, ki je razrešen kot direktor zaradi tega, ker ni bil ponovno imenovan, še naprej član delovne skupnosti, ki mu je dolžna ponuditi drugo delovno mesto v delovni organizaciji, ki ustreza njegovim delovnim sposobnostmi (strokovni izobrazbi. Izkušenosti, organizacijskim sposobnostim, starostni meji, zdravstveni oziroma psihofizični sposobnosti Idr.). Tak delavec pa ni dolžan sprejeti po- nujenega delovnega mesta In mu/v ki so bili po sili razmer dodeljeni na delovna mesta npr. profesorja mate- takem primeru delo preneha s pretekom roka, ki Je določen v statutu In najtl^rešitev naloTučnT lističi pa fuf^lem^omčuom i^^amo^opu^ imajo ne samo rešitve, ampak tudi celoten potek vsake naloge (en listič — podatek naloge, drugi li- Iji. S tem določilom je samo dopustno, da taki pedagoški delavci še naprej lahko opravljajo delo na teh delovnih mestih, čeprav nimajo strokovne izobrazbe za stroko na tem delov- TZDR) In je verjetno za delovno mesto direktorja daljši kot 3 mesece, kolikor prej je treba razpisati to delovno mesto. Glede na to, da se pouk konča 30. ... , • , v • ■ , • Vzporedno Z ZPPS Vič je raz- ]ja> predmetnega učitelja ali profesor- ncsti do sebe m do učitelja, tre- ZPPS Ljubljana I izdelova- ja se torej na osnovi tega določila ne pisovanje, ki je med učenci tako n:„ učnih listkov za redni neuk more pridobiti, temveč se lahko prl-pogosto, je tu nemogoče, ker dela zlasti ^ slovenščino na predmet- fjenih88"10 na uspešno oprav' vsak učenec ob svojem listku, s posebej zanj izbranimi ali izdelanimi nalogami. Metoda dela z učnimi listki omogoča učitelju, da se individu- ni stopnji in za matematiko na izpitov v Učitelji, ki šoli. delajo na delovnih svetne delavce z nekaterimi iz- alno posveti tudi najšibkejšim kušnjami prej imenovanih sestav- učencem in že ta kontakt spod-Ijavcev samih. (Podrobne napotke budno vpliva na odnos učenca do za individualizirano delo pri do- predmeta, saj odpade strah pred datni pomoči učencem najdemo neuspehom. med drugim tudi v knjigi Mužič- Za lansko šolsko leto poroča s,tič — naloga S potekom reševa- nem mestu, toda morajo pa imeti , 1968 naDolnite f,a ooin0 dobo nja in rezultatom). utežno Stopnjo izobrazbe (fakulteto ^r^pckojltev ^5 avgustaP?968“ M v oziroma višjo šolo). Naziv npr. učite- smls£ 2 J odstavka fu. elena TZDR prišlo v poštev kvečjemu podaljšanje razrešitve za največ 30 dni, če gre za dovršltev začetega dela, ki ga brez večje škode ali večjih tehničnih težav ne bi bilo mogoče Izročiti drugemu delavcu. Vendar je treba poudariti, da je tako podaljšanje v dispoziciji delovne organizacije, ki je s splošnim aktom določila, kako se ugotavlja potreba po podaljšanju roka za razrešitev za 30 dni. Sicer pa tudi, če bi bili razporejeni na delovno mesto v razredu, bi v tem času ne učili, ker so počitnice, nižji osebni dohodek pa ne bi bistveno vplival na pokojninsko osnovo, ker gre le za mesec in pol, ko bi dobivali tak dohodek. Janko Brunet, dipl. pravnik razredni stopnji (za 2 in 4. razred ^^evp^o TahL "o^ifL ^eh^el SO ze izšli, za 3. razred se priprav- lovnih mestih le, če bodo uspešno dejavnost predpisano da bo treba ustrezno gornjim določilom predvideti tudi določila v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. REELEKCIJA S. M. sprašuje, če je možno, da delovna organizacija podaljša z zakonom določeni rok in s tem omogoči NAŠEMU PROFESORJU JANKU LESKOVŠKU OB SLOVESU Gi>spod profesor! Dragi gospod profesor! Nagovarjam vas. kakor sem vas v tistih davnih dijaških letih in kakor vas bom v svojem spominu vedno. Saj se v tem nagovoru skriva ne samo globoko spoštovanje, marveč tudi to. da smo vas imeli iz vsega srca radi ter ste nam pomenili veliko, veliko več, kakor na splošno pomeni srednješolski učitelj svojim dijakom. Posebno tisti, ki smo prišli z dežele, smo v vas nenehno čutili človeka, ki je prav tal za kar j,0 seveda prejemal Šola spominjala na menzo, V ka- manjši osebni dohodek, ki bo vplival teri so vsi učenci dobivali isto »udi na osnovo za pokojnino? vrsto in enako količino hrane, ki o v°°?a0hVd?iLvskm“ov in" d°rSgih Maksimilijan Skalar šestdesetletnik Znani violinski pedagog prof. Maksimilijan Skalar je slavil 9. februarja t. 1. svojo 60- letnico rojstva, kajti prav tega dne 1908. leta se je . .. u rodil v Ljubljanl Mimo tega življenj- SO JO morali pojesta Z enako hi- organov upravljanja v delovnih orga- skega jubileja nikakor ne morem iti, trostjo. Temu nasproti obljublja nizacijah (Ur. 1. SFRJ, št. 15/64) je bi- zat0 uaj ml bo dovoljeno, da o njego- sodobna šola takšno duhovno ,a z dclofili 76. člena uvedena reelek- vem delu napišem nekaj vrstic. Svojo menzo, v kateri si bodo lahko cjj g tem. k0 je ono določeno, učenci razen glavne izbirali tudi direktor imenuje za štiri leta. z pa je oni drugi!«) Vaša metoda, če tako banalno imenujem način vašega dela v razredu, je bila brez kraja živa in neposredna, menda prav zaradi tega, ker je bila tako prepro- —...---------------------------- , sta in hkrati skrbno pretehtana, težnosti to zagotovilo, da vas bo- hksno količino duhovne hrane, da ta eien pa je bil sedaj spremenjen m u^ena. mo še skvkUi posnemati, kajH ni bo menzo, V ka- pri katerih so bili sedanji direktorji teri bodo učenci sodelovali tudi na tem mestu na dan uveljavitve te- ci j a za direktorje delovnih organiza- začetno glasbeno izobrazbo je dobil v - - - - južnem tirolskem mestu Meranu, na- daljeval jo je od leta 1924 do 1928 na beograjski glasbeni šoli, nato pa na- da se istim v------- in v nUVni ^r\Kivo,li* frv. zakonom je bil določen tudi začetek gmaucin auu, .1«^ k*» vam dam V slom IZ globoke hva- hruge jedi m z njimi dobivali to- reeIpkoi;|e Jv tedanjem U2, členu. Prav daljeval na Mojstrski šob državnega videli narejenosti ali vzvišenosti, mogoče, da bi tak mož v svojih -1 o hodo lahko al le srčno zavzetost za vrednote, duhovnih sinovih ne živel še dalje 1 j ubija jim taksno pravzaprav pa za nas. Kako ste znali dajati korajže šibkim in taki smo bili v prvi vrsti deželani. Znali ste človeka dvigniti in pritegniti, da se je v snov poglobil ne zaradi ocene ali strahu, marveč zaradi očutene osebne potrebe, ker je v vaši književnosti dojel lepoto za vse življenje. Tako ste nas osvojili, da smo vam na naših obletnicah mature z veseljem recitirali tekste, ki smo jih pri vas spoznali, ter vas pri tem skušali posnemati. Ničesar nismo še pozabili, gospod profesor, najmanj allen Gipfeln ist Ruh...« Spominjam se, da nam je takrat ob vašem branju šlo mrzlo pohrbtu — in še danes me strese: ali ni bilo za vaš pogreb?! In ko smo in dalje. ualJK- . . , , _ 7,. _. ' meljnega zakona o vrnitvah delavskih Hudo nam je m lepo nam je, v procesu pripravljanja hrane, ne svetov ln drugih organov upravija- pa da se jim daje — kot nekoč nja v delovnih organizacijah, opraviti — gotova, do kraja pripravljena ponovno imenovanje direktorjev naj- jedača/ da 'smo imeli srečo spoznati vas, z vami živeti in iz vašega bogastva črpati. Mirko Avsenak Mira Jemc kasneje do konca junija 1968. Ker ni zakonskega določila, ki bi pooblastil delovno organizacijo, da Napredovanje z negativno oceno — že 1910. leta! Ravnateljstva šol so ob za- Za učni napredek so imeli okoli ključku prvega semestra spet iz- leta 1900 sledečo ocenjevalno delala statistike o doseženem lestvico: prav dobro, dobro, za- učnem uspehu ter za negativne pa tisto Goethejevo »Vber učence priložila tudi obširne utemeljitve razrednikov. Odkar zakon o osnovni šoli iz 1959. leta zadolžuje učitelje, da bi usmerili svoje poglede pri ocenjevanju bolj na splošni uspeh vsakega vam na tistih prelepih obletnicah, učenca in tako dovoljuje učen-kamor ste do zadnjega prihajali, cem napredovanje iz nižjega v ’’ -* višji razred tudi z negativnimi ocenami, se ponavljajo iz leta v leto zahteve učiteljev, da je treba iskreno zatrjevali, koliko ste nam pomenili in koliko dali, ste vsa-kikrat dejali: »Ne vem nič o tem.« Bo menda res tako, da so prav tisti ljudje največji, ki se srnje veličine ne zavedajo. ta neprisiljeni nauk skromnosti. Pa še za to, da ste se tudi v našem kasnejšem življenju tako zavzeto zanimali za nas, za vsak naš napredek oziroma morebitno uveljavitev. Saj ste, sam bog ve kako, vedeli za vsako podrobnost bistvo in kvaliteto ter proč od zu- iz našega službenega in celo dru- Zdaj vidim, dragi gospod profesor, da sem predrzno ravnal, ko sem se lotil lega govora. Saj je vsaka še tako lepa beseda o vas prešibka in preveč nebogljena, da bi vam dala dovolj hvale in pri- „ . . _ ,. . . . znanja. Občudovali smo vaš feno- ocenjeni z negativnimi ocenami, menaini spomin', spoštovali vašo vzgojiteljsko umetnost: se prav posebno pa smo vam hvaležni za iz gornjega zakona odpraviti »zloglasne« člene 35, 36 in 37, ki napredovanje učencev z negativnimi ocenami dovoljujejo, češ da predvsem »členarji« zmanjšujejo učne uspehe in tudi najbolj ovirajo normalni potek šolskega dela. Sele ko bodo ti učenci, zlasti če so iz važnejših predmetov dostno in nezadostno, za ocenjevanje vedenja pa tudi: prav dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo. Za najnižje ocene so morali dati učitelji zraven še posebne utemeljitve. Tisti učenec, ki je dobil vsaj iz polovice obveznih predmetov ocene »prav dobro«, pa v nobenem predmetu ocene »zadostno«, je biil že uvrščen med odličnjake, seveda. Če je imel tudi iz vedenja najboljšo oceno. Nizki oceni iz sicer obveznega prostoročnega risanja in lepopisa na celotni uspeh odločilno nista vplivali. Splošni uspeh učenca so v takih primerih določili na učiteljski razredni konferenci. Večkrat navaja šolski zakonoda-javec, da se splošni uspeh ne določa le številčno, temveč po te- meljitem preudarku profesorjev, k; dijakove sposobnosti poznajo. Tudi ocena iz obvezne telovadbe je odločala za učenca le v ugodnem smislu. Na splošno je veljalo, da so razredniki ugotavljali učencem splošni uspeh po aritmetičnem povprečju, vendar so pri tem odločali a posebnimi utemeljitvami tudi predmetni učitelji in razredni učiteljski (profesorski) zbori. Kdor še ne verjame, da je bilo tako že v nekdanji izbirni srednji šoli, tj. v osemletni gimnaziji in realki, naj prebere v knjigi Halma-Schilling: Die Mit-telschule Osterreich-Band I. Wien u. Prag 1911 na straneh 227/ 242, 752 in 761. Potem bo morda le spoznal, da je sedanje ocenjevanje vsaj v obvezni šoli umestno in pedagoško napredno. C2 konservatorija v Pragi pri znanem prvem violinistu Praškega kvarteta prof. Karlu: Hoffmannu. Po diplomi 1930. leta se je vrnil zopet v Beograd. Dobil je mesto profesorja violine na glasbeni šoli Stankovič in postal član beograjske filharmonije. Ob izbruhu vojne je nekaj časa učil violino na glasbeni šoli v Mariboru, leta 1942 pa je bil premeščen za učitelja violine na učiteljišče v Salzburg. Po osvoboditvi 1945. leta se je vrnil v svoje rojstno mesto Ljubljano, kjer je bil najprej član radijskega orkestra, potem pa Slovenske filharmonije. Od leta 1947 dalje se izključno posveča pedagoškemu delu. Bil Je profesor violine na glasbeni šoli Center, -ha Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, od 1956 dalje na glasbeni šoli v Kopru in sedaj je od 1962. dalje na glasbeni šoli v Ptuju. Iz teh kronistično naštetih podatkov se da sklepati, da prof. Skalar poučuje violino že kar polnih 38 let. Zlasti je svoje veliko pedagoško znanje posvetil problemom začetnega pouka. Originalna so njegova učna pomagala za pravilno držanje violine in vodenje loka. V samozaložbi je izdal leta 1967 sodobno violinsko šolo in 40 lahkih etud za violino, prej pa je že zbral in priredil zbirko lahkih skladb za violino in klavir ter izbor nanjosti ter navideznosti. (Vaše besede o dveh koncertantih: »Veste, tale je res virtuoz, umetnik ti isti razred, taho namreč zatrjujejo, bi se učni uspeh; spet očitno izboljšali, učitelji pa bi imeli v razredih lažje delo, ker bi s pozitivnimi učenci uspešneje in hitreje napredovali. Somišljenikov takih zadev je med našimi razrednimi in predmetnimi učitelji zelo veliko, zato jim navajam zakonske določbe stare Av- ______ ______struje, ki je že okoli 1910. leta na ^ ^ esveisKa tirno, še posebno nadaljevalci va- izbirnih srednjih šolah (klasični vzgoja. Vrh tega pa se opušča tušema poklicnega dela, tako ne- in realni gimnaziji ter realki) do- d-ražanje), zato pa želi predstaviti predmete, prirodo tako, kot jo sam doživlja. Ne na površini .zunanjosti, ampak v poglobljenem soodnosu. Realnost želi podati v pravi strukturi, objektivno predmetnost pa tako, da bi odrazila izkušnjo opazovanja, ideje in emocije. S potrpežljivo metodo je izpolnjeval svoje slikarske težnje z vodilom: »Mi lahko obvladamo vizijo samo s senzacijo barve, ki je spet, samo preprosto gibalo emocije.« Ko Cečzanne slika sredi prirode, ga ne- zanima »izsek iz narave«, izvedeli, da le poverjeniška mreža te ustvariti hoče nekaj trdnejšega in Založbe ponekod zelo slabo razširjena, trajnejšega. Pri slikanju predmetov Ob tej priložnosti pa so tudi pohvalili Je Cčzanne svoboden, odkriti in po- najboljša poverjenika Prešernove dati Želi svojstvo predmetov in po- družbe: upokojenega učitelja Franca javov s sintezo lastnega izkustvene- Mlinška iz Velenia, ki ima kot pover-ga dojemanja. Poenostavljeni pred- ienik naročenih 300 zbirk, in pred ne-metl dajejo trdno kompozicijo, barv- davnim upokojenega šolskega upravi-na skala je svobodna v osebnem telja iz Moravč Srečka Berlota, ki ima doživljanju. Barva izpopolnjuje ob- naročenih 118 zbirk. Nedvomno zanko, ki npr. pri »Kvartopircih« ni služi njuna prizadevnost vse prizna-anatdmsko podrejena obliki telesa, nie. hkrati pa naj bo vzpodbuda tudi Cčzanne je postavil kot vodilo ton- ostalim aktivnim in upokojenim pro-sko barvitost in volumen, barvna svetnim delavcem pri razširjanju do-lestvica svetlobe in sence je pri tem 6re knjige. enaka, ko slika kvartopirca, ko sli- S. Skočir UPOKOJENA PROSVETNA DELAVCA — NAJBOLJŠA POVERJENIKA i PREŠERNOVE DRUŽBE I Pred nedavnim smo tia poveri eni-6tvu I-rešernove družbe v Ljubljani Dvanajsti podlistek ciganovega konja Nekakšen povzetek plus citati izmišljenih anonimnih pisem Ker Je naslov dolg, sem geslo izpustil. Dragi bralci, berete zadnji ciganov podlistek! Da prekinjam svoje gostobesedno klepetanje, ni kriva oblast niti družba, ampak številka dvanajst, katere ne želim Prekoračiti. Za ta usodni dvanajsti podlistek bom uporabil obliko Pogovora z bralci, kakršno poizna-i° vsi naši ugledni časopisi. Mo-šoče bom pri svojem izvajanju Pekctiko podoben tovanšu Šetin-:u, ki v Delu tako katekizemsko Preja spore in nespore med slovenskimi bralci, jih podučuje, 3vari, prosi, razlaga in jih uči božjih resnic, da sega v srce. Ker Pa moja pisalna miza ni tako pol-Pa pisem bralcev, kot je njegova, sem si moral sam izmisliti anonimna pisma na račun mojih štorov, kot nekateri imenujejo moje Pisanje, in na ta anonimna pisma bom moral spet sam odgovoriti, Kot bom vedel in znal. Zapleteno, boste rekli, dodajte še, da je tudi telo domiselno, pa bomo kolegi. S to obliko vas bom tudi nehote spomnil na moje štose, ki so bili Kdaj pa kdaj bolj problematične narave, so pač takšni, kakršen je Prvi podlistek: (Ne)navadna Primerjava: Odlomek iz anonimnega pisma A. ž.: Ce si ti ciganov konj, si za-ftotnni, da jaz nočem biti in tudi nisem. Stric ml je iz Nemčije poslal dva tovornjaka, postal sem avtoprevoznik, najel dva šoferja in obrt mi sijajno uspeva. Svojo piškavo šolsko plačo dam za davek in živim' bogovsko. Stori še ti tako in nehal boš stokati in žaliti nas iznajdljive prosvetne delavce. * Nemočen odgovor avtorja: Tovariš, kako ste mogli tako globoko pasti?! Res je sicer, da v naši družbi ne moreš napredovati, če ne nazaduješ v obrtnika, a pomislite na to, kako vzgojno in idejno vplivate na učence. Prav gotovo negativno, in težko md je pri srcu, da so med nami tudi taki brezvestni vzgojitelji naše zlate mladine. Pustite obrt, prosim vas v interesu vse naše skupnosti, in postanite spet prosvetni delavec v starem pomenu besede. Drugi podlistek: Pot v visoko družbo Odlomek iz anonimnega pisma B. Z.: Vidim, da si proti našemu komercialnemu tisku in televiziji, ki sta menda pod zahodnim^ vplivom. Norec, ali ne veš. da hočeš z glavo skozi zid. Poleg tega Evrope vendar ne delimo več na zahod m vzhod, zdaj smo eno! Končno in hvalabogu. Trdiš, da se z neumnostmi povzpneš danes med elito. Če bi bilo to res, bi bil ti že davno med njo. Prepusti svoj prostor v časopisu raje stripu, da bodo prosvetarji našli v časopisu vsaj eno stvar, ki jih bo zanimala... Nemočen dgovor avtorja: Spoštovani B. Z., ob prebiranju vašega cenjenega pisma sem bil zelo žalosten. Vaše trditve so povsem pravilne in v duhu našega časa in vendar se z njimi že zaradi svojega ugleda ne morem strinjati. Pri nadaljnjem pisanju pa bom le upošteval vašo kon-struktivno kritiko, ker ne maram, da bi bil s komerkoli sprt, zoprno je to, kar tov. Šetinca vprašajte, koliko dela je imel z nekimi vaščani, ki so se na smrt skregali zaradi vode. Nič drugega vam oe bi znal odgovoriti. Tretji podlistek: Dekameron 1967: Odlomek iz pisma C. U.: Pusti renesančni larifari in beri raje sedobpo literaturo. Praviš, da si za uravnilovko. Oh, kje za nami capljaš, reakcionar. Praviš, da si za sodobne učbenike, Daj no, daj, potem bi jih morali pa čez dve leti spet menjati. To vendar ne gre! Kje pa naj vzamejo otroci denar! Praviš, da si za kratke konference. Vem, da ti ne diši posedati na konferencah, ker tl na drugi šoli honorarne ure odpadejo. Spoznal sem te, v šolstvo predlagaš stvari, ki bi tebi koristile. Nemočen odgovor avtorja: Dragi C. U. (tale »dragi« mi gre že na živce, a olika je olika: bodimo st vsaj na papirju dragi, Če si drugje nismo), vaše pripombe na račun mojega honorarja so čisto neumestne, ker učim honorarno samo na višji pastirski šoli, visoki kramarski šoli, srednji šušmarski šoli, večerni šoli za branjevke in to je vse. Saj veste, naše plače so slabotne in ostaniva prijatelja, dragi C. U. Četrti podlistek: Sentimentalno in drugače Odlomek iz pisma č. T,: Prav si imel, ker si se le enkrat lotil prenarejanja prispevkov za naš časopis. Tudi meni se to dogaja. Pred dnevi sem poslal prispevek, ki je obsegal komaj sedemnajst strani, objavljenih pa je bilo bore dvesto vrstic. Protestiral sem, a pisunom na uredništvu ne prideš do živega. Vedno na tvoji strani, kolega Č. T. Nemočen odgovor avtorja: Spoštovani C. T. (tudi tale »spoštovani« mi ne gre v račun, ker se bom najbrž ob najinem srečanju ravno nespoštljivo obnašal, ker vas sploh ne poznam), mislim, da ste moj podlistek čisto narobe razumeli. Kriv sem seveda jaz, ker izbiram tako butaste oblike pisanja. V omenjenem prispevku sem hotel namreč opozoriti le na to, kako nemogoče nekrologe nekateri pišejo. Z našim uredništvom pa sem povsem zadovoljen. Peti podlistek: Jutri je španska vas Odlomek iz pisma D. V.: Kaj se pa spakuješ in .pišeš tako zmešano, da ni za na vile niti za na grablje. Kdo bo pa obračal časopis in se prebijal skozi nejasne rebuse. Pusti moderni način pisanja mladim in jih ne smeši. Nemočen odgovor avtorja:. Cenjeni D. V. (ob besedi »cenjeni« se mi vsiljuje podoben dvom kot ob besedah dragi in spoštovani, a nič zato), motite se, če menite, da sem hotel z omenjenim podlistkom smešiti mlade. Nasprotno, zelo rad jih prebiram, posebno Šalamuna, Plamna, Brvarja, Gajška in vse druge, ki so jih že Vlačili po sodišču zaradi dolgega jezika. Dovolite ml prosim (le zakaj bi vas spraševal za dovoljenje?), da oblečem sodobno idejo o negotovosti današnjega sveta, v sodobno in negotovo ob» leko in to je vse. Sesti podlistek: Od petih do šestih Odlomek iz pisma E. Š.: Nikoli se še nisva videla, a te bom vseeno kar tikal. Mislim, da pljuvaš v lastno skledo, ko odkrivaš napake nas prosvetnih delavcev. Res je, da tudi jaz nisem vedno pripravljen za govorilno uro, a to naj ostane vendar med nami, Kritiziraj raje druge, nas pa pusti lepo pri miru, bolje bo zate. Nemočen odgovor avtorja: Tudi. Jaz te bom kar tikal, če si mi že ponudil roko. S tabo se sicer strinjam, poznam pa tudi ljudski pregovor, da je od časa do časa potrebno pomesti tudi pred lastnim pragom. Sedmi podlistek: CIA, TIM in QYXW: Odlomek iz pisma F. S.: Če se ne motim, ti zmanjkuje snovi, zato opletaš in grabiš izpod pazduhe. Praviš, da si vse učiteljice pomožil z obrtniki In tako rešil prosvetno vprašanje v vašem kraju. Pri nas se z obrtniki poročajo zdravnice in farma-kologinje, učiteljice pa pobirajo samo še dimnikarji iz državnega sektorja. In kaj ima CIA pri vsem tem, tudi ne vem, Nemogoč odgovor avtorja: Srce mi krvavi, dragi kolega, ko vidim, da je pri vas še slabše glede možitev, kot je pri nas, Pri- znam vam, da sem ta štos res potegnil izpod pazduhe. Krivo je pomanjkanje -podatkov o Standardu v posameznih krajih. CIA je pa samo en podatek več za nameček, ker je v zvezi z zgorelimi tovarnami CIA ravno aktualno pri nas. Osmi podlistek: Neznana Don Kihotova avantura: Odlomek iz pisma G. P.: Ne blati vendar prosvetnih delavcev, ker se na konferencah pogovarjajo samo o denarju. Spravi se raje na samoupravljanje in naše ekonomiste, ki so postavili to zlato tele v oltar, Ce boš še kdaj srečal Don Kihota, ga pošlji v Beograd... Nemočen odgovor avtorja: Vzel sem na znanje! Bom! Deseti podlistek: Festival v Mlačnem Luftu: Odlorhek iz pisma H. R.: Sem tisti popevkar, ki so mu v vašem kraju dali ifne šmarni pajek. Oprostite, nisem sam kriv, da sem suh in zmešano oblečen. Diplomiral sem na arhitekturi in ne dobim nikjer dela. Iščem ga že tretje leto. Nekako se moram preživeti, dokler bodo imeli pri nas delo samo razni Gaspariji, Zupančiči, Ravnikarji, Mihevci, Mušiči in podobni asi. Na Švedsko pa ne bi rad šel posodo pomivat. Prihodnjič bodite pri pisanju bolj previdni! Nemočen odgovor avtorja: Vesel sem, ker ste se oglasili. Priznam, človek je včasih krivičen, ker ni' seznanjen z resnico. Ost podlistka je bila usmerjena proti tistim, ki imajo vsega dovolj, zato ne vidijo, problemov okoli sebe. Mislijo, da imajo vsi socializem, če ga imajo sami (Nadaljevanje na 6. strani) Centralna kategorizacija slovenskega tiska -pomembna pomoč šolskim knjižnicam Najmanj urejeno in nedostopno je v Sloveniji omrežje šolskih knjižnic, čeprav so v celotnem sistemu knjižnic prav šolske knjižnice tiste, ki bi morale pri kulturni vzgoji mladine nositi levji delež. Od približno 2200 vseh vrst knjižnic je šolskih ( šolarskih in učiteljskih) okoli 1400 s približno 5 milijoni zvezkov knjižne zaloge. V ureditvi šolskih knjižnic doslej ni bilo enotnega sistema in tudi strokovno so večinoma slabo urejene. Sole nimajo ustreznega knjižničarskega kadra in malokje ustrezne prostore. V zadnjih letih je bilo v tej smeri že narejenih nekaj korakov. Z zakonom o knjižnicah so bile ustanovljene občinske matične knjižnice, ki se vsaj tu in tam trudijo, da bi šolam pomagale pri urejanju knjižnic. Izšle so teze in navodila za ureditev knjižnic na osnovnih šolah in gimnazijah, vedno več pa je tudi seminarjev za knjižničarje šolskih knjižnic, ki jih prireja Pionirska knjižnica y Ljubljani. Prvo pomembnejšo pomoč šolskim knjižnicam pa nudi zdaj republiška matična knjižnica (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Turjaška 1) z uvedbo centralne katalogizacije slovenskega tiska. Z letom 1968 je namreč Narodna in univerzitetna knjižnica pričela tiskati katalogne listke za potrebe vseh vrst knjižnic. S tem bo. katalogizacija in klasifikacija slovenskih knjig opravljena na enem mestu za vse knjižnice naekrat, obenem pa bo omogočena vsem knjižnicam resnična kakovost knjižničnih katalogov, ureditev knjižnega fonda na prost pristop, pocenitev delovnega procesa pri izdelavi katalogov m Luka Kramolc 75-letnik Kadarkoli ga srečaš, se razveseliš srečanja z njim: nasproti se ti prismeje krepak, vedno pripravljen na šale, pri tem pa poln precejšnja razbremenitev knjižničarjev, ki se bodo lahko bolje kot doslej posvetili neposrednemu delu z bralci. Tiskani katalogni listki lahko odlično služijo tudi kot sprotna bibliografija, torej kot obvestilo o novitetah na slovenskem knjižnem trgu. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v centralno katalogizacijo zajela naslednje publikacije: knjige v slovenščini, tiskane na območju SR Slovenije; važnejše publikacije slovenskih avtorjev v drugih jezikih, tiskane v slovenskih tiskarnah (npr. slovenski klasiki, vodiči, reprezentančne publikacije itd.); važnejši drobni tisk; važnejše korporativne spise; široki javnosti namenjene časnike in časopise (samo ob začetku izhajanja). Listki bodo izhajali v dveh setih, in sicer: osnovni set, ki zajema publikacije, zanimive predvsem za ljudske in šolske knjižnice, in kompletni set, namenjen predvsem informaciji kot sprotna bibliografija. Osnovni set bo obsegal okrog 500 publikacij, medtem ko bo kompletni set zajel okrog 1000 publikacij od približno 1200 tiskov, kolikor jih povprečno izide v Sloveniji v enem letu. Razveseljivo je, da je cena listkov dostopna in da 0,30 din za en listek predstavlja le majhno finančno obremenitev za knjižnice. Listke bodo. prejemali naročniki najmanj dvakrat mesečno in po dosedanjih vzorcih sodeč bodo listki tudi tehnično brezhibno izdelani. Seveda bo namen te akcije, ki je v veliki meri namenjena šolskim knjižnicam, dosežen le v primeru, če bodo vodstva razumela, kake prednosti jim lahko nudi urejena šolska knjižnica. Z uvedbo centralne katalogizacije bo mogoče zagotoviti enotnost šolskega knjižničnega omrežja, ki se bo lahko bolje kot doslej prilagodilo učnim programom in bo zlasti z uvedbo spremenjenega delovnega časa postajalo vse bolj pomembno za izobraževalne in vzgojne naloge šol. Ančka Korže-Strajnar Prispevajte za izgradnjo spominskega objekta Boško Buha Letos bo poteklo 25 let junaške smrti pionirja heroja Boška Buha. Na zboru predstavnikov pionirjev in mladine iz šestnajstih občin Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore so se odločili, da začno jugoslovansko akcijo pionirjev in mladine za izgradnjo spominskega parka in ceste na kraju, kjer je pokopan najmlajši narodni junak iz NOB. Okrog 400.000 pionirjev Jugoslavije je že sodelovalo z denarnimi prispevki za izgradnjo spominskega doma Boško Buha na Jabuki. ki pa je še zaprt, ker do njega ni prave poti. Da bi omogočili pionirjem iz vse Jugoslavije letovanje v tem spominskem letovišču* kjer je padel Boško Buha, želijo mladi zgraditi prvo pionirsko cesto v naši širši domovini. Štab za izgradnjo tega spominskega objekta poziva vse pionirske in mladinske organizacije, delovne kolektive in društva, da se po svojih možnostih vključijo v to plemenito in vzgojno akcijo. Do sedaj se je vključilo v akcijo že veliko število organizacij, društev in posameznikov iz vseh bratskih republik. Tudi Zveza mladina Slovenije je akcijo podprla s sodelovanjem slovenske mladine. Ker naši pionirji ne morejo sodelovati s fizičnim delom, je poziv usmerjen predvsem na zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov, čeprav v še tako skromnem obsegu. Prispevke pošiljajte na žiro račun: 209-678-48 — Štab za izg ražnju spomen-obeležja Bošku Buhi — Pie vi je. Zveza prijateljev mladine Slovenije in republiški sekretariat za kulturo in prosveto priporočata pionirjem in mladini ter njihovim vodstvom, kakor tudi društvom in občinskim zvezam DPM, da se vključijo v to plemenito in vzgojno akcijo, za katero pa je potrebna ustrezna -priprava in motiviranje pionirjev. Za dodatne informacije se obračajte na naslov: Štab za izgradnju spomen-obeležja Bošku Buhi Plev-Ije, Trg 13. jula 9, telefon 20-59. J UGOAGENT vabi na 11-dnevno potovanje z luksuzno ladjo »LIBTJRNIJA« od 22. 4. do 3. 5. 1968 s REKA, SPLIT, CATANIA, j •mm m m wmm M ~ ■ MALTA, TRIPOLIS, HERAKLION, BARI, SPLIT, REKA Cena 900 do 1500N-din. Informacije in rezervacije JUGO AGENT, Ljubljana tel. 21-701, Titova 10 • (v hotelu Slon) 8 ■ Založba Mladinska knjiga V knjižnici SINJI GALEB je pravkar izšla nova knjiga 0 A. Rutgers van der Loeff-Basenau: PLAZOVI BESNE Knjiga pripoveduje o nesebični pomoči otrok pri reševanju gorske vasice, ki jo je zasul snežni plaz. Za knjigo je pisateljica prejela leta 1954 nagrado. Delo je na mednarodnem seznamu najboljših del za mladino V šolskem letu 1967/68 so že izšle knjige: • Adam Bahdaj: POZOR! ČRNA MARELA živahna detektivska povest 9 Igo Tratnik: MLADOST knjiga o veseli šolarski druščini O Vidoe Podgorec: HAJDUŠKI STUDENEC povest iz makedonske zgodovine Do konca šolskega leta bodo izše še naslednje knjige: • EMIL IN DETEKTIVI, poznana in priljubljena povest Ericha Kastnerja © RDEČI LEV Leopolda Suhodolčana • DEČEK V ČOLNU Milivoja Matošca \ • REPORTER TEJČ POROČA Smiljana Rozmana ~4 Cena zbirki SINJI GALEB za šolsko leto 1967/68 je 32N-din za broširane in 52N-din za kartonirane knjige Humor, pustolovske zgodbe, fantastika in vse, kar zanima mladega človeka — to je vsebina teh knjig, ki so opremljene tudi z lepimi ilustracijami Knjige naročite lahko pri vseh zastopnikih In poverjenikih založbe MLADINSKA KNJIGA ali pri prodajnem oddelku založbe LJUBLJANA, TITOVA 3 načrtov, ki so vsi v zvezi z ljudsko pesmijo. Ne verjeli bi, da si je pravkar naložil prvo polovico osmega križa na široka pleča. Pa je sam priznal, da je 14. oktobra 1967 dopolnil 75 let. Slovenski etnografi in prosvetni delavci mu želimo, da bi še dolgo, dolgo trden in mladeniško čil hodil med šen-tanelske pevce in se odondod vračal med nas, živa podoba kmečke žilavosti. (Nadaljevanje s 5. strani) Oprostite, ker sem vas nehote žalil, pri petju pa vam želim še veliko uspehov. Deseti podlistek: Ljudje z napakami kot slon: Odlomek iz pisma I. P.: Obljubil si nam, da boš sporočil, koga šo izvolili za socialista, a doslej tega še nisi storil. Slovensko javnost pa strašno zanima. Nemočen odgovor avtorja: Res je moja obljuba stara že mesec dni, a ne morem vam še nič konkretnega povedati, ker seja ustrezne komisije pri ustreznem forumu še vedno traja.»Zadnje čase so začeli tudi nekaj šušljati o deprofesionalizaciji (mislim, da sem prav napisal to lepo besedo). Enajsti podlistek: Sonce različno sije: Odlomek iz pisma J. O.: Vaši, nekoč veseli prispevki, so vse bolj žalostni. Kako to? Svetujem vam, da pustite sentimentalnost zaljubljencem in ženskam, vi pa ošilite vaše pero in nadaljujte tam, kjer ste začeli. Nemočen odgovor avtorja: Ne strinjam se, da postajam bolj sentimentalen. Mislim, da sem že vse od vsega začetka bolj obešenjaški kot oster. A vseeno, hvala za korajžo, ki mi jo dajete. Oglasite se še kaj, a ker sem se pred enim tednom poročil, sem spremenil svoje ime in priimek. Pa tudi preselil sem se. Moj sedanji naslov se glasi: Nande Raz-boršek, Zagorje ob Savi. Cesta zmage 7. Od časa dJ časa pa bom še uporabil Ime, ki sem ga imel pred poroko. Poskrbite, da bo tudi moja pisalna miza tako polna, kot ie Šetinčeva! Vaše prispevke bom obdeloval pod naslovom LAJA-IKJE K LUNO. David Rimaš Letošnji jubileji osnovnih šol Kakor vsako leto tudi letos sezna- bra 1943 sta dva domobranca, izdaja-njamo javnost in seveda prav poseb- joča se za partizana, vdrla v upravi-no še prosvetne delavce o nastanku teljevo stanovanje, vendar jima je Lu-in razvoju njihovih šol, da ne bi pri- lik ušel in se nekaj dni skrival V šlo do napačnih trditev. Sestavki o bližnji okolici, ker je hotel priti v šolah so skromni, zgolj informativni, Ljubljano. To se mu žal ni posrečilo ker bi bilo preobširno, če bi vsako in so ga domobranci ujeli in zaprli šolo obdelali podrobneje. Informativ- v klet pri Sv. Urhu. Lulik je vedel, ni so tudi zato, da šole lahko pripra- kaj ga čaka, zato si je prerezal žile, vijo jubilejne prireditve in seznanijo toda še predno je izdihnil, so ga iz-mladino in občane, pod kakšnimi po- vlekli, iz kleti in ga zasliševali, nato goji je v kraju nastajala in se raz- umorili. Kot vzgojitelja in učitelja so vijala slovenska osnovna šola. PO- ga v kraju zelo cenili in spoštovali, drobnejše podatke o razvoju svoje šo- Sedaj je Rudnik podružnica osnov-le lahko dobite v Slovenskem šolskem ne šole Oskarja Kovačiča na Dolenj-muzeju. skl cesti v Ljubljani. Na koncu bomo omenili tudi tiste Osnovno šolo v Velesovemso šole, ki bi praznovale svoje jubileje, ustanovili 1868. leta in je imela svoje pa so ukinjene zaradi premajhnega prostore v opuščenem samostanu do-števila šoloobveznih otrok. minlkank, ki je bil ustanovljen 1238. V zasilni šoli na Rudniku pri Prvi učitelj, ki so ga imenovali »šo-Ljubljani je pričel poučevati župnik mošter«, je bil organist Stamcar in je Anton Kerčon 1868. leta. šest let je poučeval otroke v čitanju, pisanju, in poučeval v župnišču in eno leto v no-računanju. Od 1868—1911 je bila. šola vem šolskem poslopju, ki je bilo sve-enorazrednica, tega leta je postala čano odprto 19. oktobra 1875. leta. Pr- dvorazredna in 1936 trirazredna.. vi definitivni učitelj je bil Simon Velesovo je podružnična : šola Punčuh. Na Rudniku je služboval od osemletne osnovne šole Janeza Bob-1875—1890. Leta 1909 je postala šola nar ja v Cerkljah na Gorenjskem,.-dvoletna in 1924 triletna. Pouk so ime- O nastanku in razvoju osnovne li v učilnici, najeti v privatni hiši,šole v Zabnici navajajo arhivski kasneje v gasilskem domu do sveča- Čiri v ŠALj (škofijskem arhivu ijub-ne otvoritve novega šolskega poslopja Ijanskem), kronika in Popotnikov, ko-1938. Leta 1941 je imela šola tri oddel- ledar za 1892, na strani 73, da je bila ke, 95 učencev in tri učne moči. ustanovljena 1868. leta In da je istega Med NOB je na šoli poučevalo leta bilo zgrajeno tudi šolsko ppslop-slovensko učiteljstvo. Šolski upravi-je. Prvi učitelj Kristijan Engelman je telj Lulik Avgust je sodeloval v na- poučeval od 2. novembra 1868 do 1. rodnoosvobodilnem gibanju. To sove- novembra 1869 in je imel 78 učencev-deli tudi domači izdajalci. 13. decem- Sledil mu je Anton Požar. Ker je šte- VZGOJNI ZAVOD »ELVIRE VATOVEC« — STRUNJAN razpisuje delovni mesti — UČITELJA — ORTOPEDAGOGA Pogoj: diploma iz ortopedagogike za duševno prizadete otroke. Nastop službe z začetkom šolskega leta 1968/69 — VZGOJITELJA Pogoj: diploma iz ortopedagodike za duševno prizadete otroke Stanovanja ni. Razpisna komisija osnovne šole Zvonka Runka razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa 43. člen Temeljnega zakona o nekaznovanju, izpolnjevati še te pogoje: — da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj v pedagoškem delu. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju, sprejema komisija na gornji naslov 15 dni po dnevu objave, v zaprti ovojnici z oznako: za razpisno komisijo. vilo učencev od leta do leta narašča-' lo, saj jih je bilo 1906/07 že 134 in je bila stara stavba premajhna, so 1907 zgradili novo šolsko poslopje ter so šolo razširili v dvorazrednlco in 1932 v trirazrednico. Med drugo svetovno vojno je bilo poslopje uničeno, da so imeli pouk v dveh zasilnih prostorih v stari šoli in gostilni, dokler šolske stavbe niso obnovili. Danes je Zabni-ca podružnična šola osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju. Leta 1868 so bile ustanovljene naslednje osnovne šole, Id danes ne delujejo več: Avber, Grahovo, Kazlje, Strukovci, Smaver in Trdkova. Svoj 150-letni jubilej praznujeta osnovni šoli v Spodnji Polskavi in Šmartno v Rožni dolini. Osnovna šola v Spodnji Polskavi je pričela s poukom 30. avgusta 1818. Pouk so imeli v kupljeni kmečki hiši, ki so jo preuredili v šolo. z neobveznim poukom so pričeli okoli leta 1800 v privatni hiši. Leta 1818 pa je bila ustanovljena javna enorazredna ljudska šola. Prvi izprašani učitelj je bil Franc Cigler. Leta 1873 so šolo razširili v dvorazrednlco in 1904, ko je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje, je -postala trirazredna. Leta 1920 so Jo razširili v štirirazred-nico. V času druge svetovne vojne do avgusta 1944 je bil pouk v šolski stavbi v nemškem Jeziku, potem je poslopje zasedlo vojaštvo. Pouka potem niso imeli vse do osvoboditve. Sedaj je v Spodnji Polskavi samostojna osemletna osnovna šola. (Popotnikov koledar, Celje 1892, stran 44). Iz izvlečka kronike šole v Šmartnem v Rožni dolini je razvidno, da je bila šola ustanovljena 1818. leta kot privatna šola. Pouk so imeli v stanovanju takratnega kaplana. obiskovalo ga je 16 dečkov in 15 deklic. Otroke je poučeval organist in cerkovnik Jurij Torinek, ki je absol-viral učiteljski tečaj na celjski glavni šoli (k. k. Kreishauptschule in Cilli) in je z dovoljenjem oblasti z dne 13. januarja 1819 poučeval na šoli. 23. januarja 1823 pa je šola dobila pravico Javnosti (die Schule wurde zu einer direktiv mSssigen erklSrt) in Jurij Torinek Je bil nastavljen kot provizorični učitelj, ki Je poučeval na šoli celih 55 let vse do 26. februarja 1873. Pouk so imeli v mežnartii. leseni stavbi do 1873, ko so zgradili novo šolsko poslopje. Ker pa je število otrok naraščalo iz leta v leto, so 1893 zgradili novo šolsko poslopje in šolo razširili v dvorazrednlco, 1904 v tri-, 1927 v štiri-, in 1934 v petrazrednico. V času NOB je bila stavba poškodovana in so imeli pouk po osvoboditvi v najetih prostorih, dokler šolske stavbe niso obnovili. Šmartno je podružnična šola osemletne osnovne šole Celje IV. SLAVICA PAVLIC POPRAVEK: Pri zapisu ob jubileju pesnika Frana Roša v zadnji številki našega lista je nastala v naslovu neljuba napaka: pesnik ni star 75, ampak 70 let! Pesnika in bral-, ce prosimo, da nam to opravičijo. Pouk tujih jezikov v otroškem vrtcu Poskusi v ^Sovjetski zvezi so Kako pomembno vlogo pri pokazali, da je mogoče učiti otro- učenju jezikov ima otroški vrtec. ke tujih jezikov s precejšnjim uspehom že v predšolski dobi. Tak poskus so napravili 1957. leta v Hercnovem pedagoškem inštitutu v Leningradu. V otroških vrtcih tega mesta so začeli poučevati otroke (stare pet in šest let) trikrat na teden po trideset minut. Učili so jih angleščino, nemščino in francoščino, in sicer tako. da so otroci samo slušno dojemali glasovne in izrazne posebnosti tujega jezika. Pedagogi so jih naučili tujega jezika igraje: pripravljali so takšne igre, kakršne so v navadi v deželah, katerih jezike so se učili otroci. Pri igri telefon so sedeli vsak pri svoji slušalki in se med seboj pogovarjali v tujem jeziku. Deklice so se učile tujega jezika v igri s punčkami. Rezultati so pokazali, da je učenje v skupinah bolj učinkovito kot delo s 'posamezniki. Pedagogi so pričarali otroku njegov svet in tako tudi inscenirali prizore: sprehod, obisk pri prijateljici, zajček je bolan ipd. V za četku je predavatelj govoril v materinščini, nato pa je povedal 80 odst. vsebine v tujem jeziku Po tej metodi je znal ob koncu prvega leta učenja petletni otrok 250 do 300 besed, v drugem letu pa 500 do 600 besed in okrog 100 pripovednih in vprašalnih stavkov. lahko opazimo že v našem Prekmurju in Pomurju. Tu so namreč na jezikovno mešanem ozemlju uvedli dvojezične otroške vrtce. Ki so zelo uspela priprava na poznejši obisk dvojezične osnovne šole. Obiskujejo jih slovenski in madžarski otroci, ki poznajo skoraj brez izjeme le materin jezik. Pri skupni igri se pod vodstvom vzgojiteljic mimogrede naučijo tujega jezika in tako že v prvem razredu osnovne šole brez težav sledijo pouku v obeh jezikih. To pa pomeni, še mnogo več: otrok se že zgodaj nauči razumeti in spoštovati svojega vrstnika — pripadnika druge narodnosti, kar je najboljša osnova za sožitje med ljudmi. S. pkosvh \ i im avi ( List t/.daja republiški odbot sin dikata delavcev družbenih dejav nostl Slovenije lilde štirinajst dnevno med šolskim letom - Ure le uredniški odbor. Odgovorni urednik Orago Ham Naslov uredništva: Ljubljana Poljanska 6-U. tel 315-385 Naslov uprave, t tuhliana Na /orjeva I tel 22-284 Poštni predal 355 vil Letna naročnina 10 N din (KMe S-din), /a šole In druge ustanov* 20 N-dln (?noftS dln» Štev tek rakuna- >(»l-f-26-1 Tisk: CZP Ljudska Pravira Razpisna komisija OSNOVNE SOLE »FRANCE PREŠEREN« — CRESNOVCI razpisuje delovno mesto RAVNATELJA SOLE Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo in 5 let pedagoške prakse; — da ima srednjo izobrazbo in 10 let pedagoške prakse; da ima pedagoške, organizacijske in politične kvalifikacije Ponudbe z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjega poteka dela naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa.