107. številka. Ljubljana, v četrtek 9. maja. XXII. leto, 1889. slovenski moa Izhaia vsak dan »večer, izimSi nedeljc in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst ro-oge r ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., /.a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubijano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Cetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Zr. posil.janje na dom raftuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Ćetrt leta. — Za tu je dežele toliko veft, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plafinje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvol* frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. OpravniStvn naj 8e olagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnoga zbora. Na Dnuaji 8. maja 1889 Včeraj poročal 8em Že, kako se je smešil dr. Foregger s svojim govorom in si sam pritiBnil „indelebile signum paupertatis". Da, ćelo tukajšnji židovski časniki pravijo, da je toliko naiven 8 svojo razlago jezikovno, da ne mogo umeti, kaj je s tem prav za prav nameraval. Evo nekaj iz Blavnega nje-govega govora množećega smešno krouiko držav-nega zbora. Dr Foregger pravi, da se porabljajo uradi jedino le v izobraženje nove sloveušćine, ki se ne more razcvest' in doseći vredne stopinje. To, kar govori ljudstvo, je pa bol) podobno nemščini, kakor slovenščini. Sploh, pravi ta čudni inož, je upliv nemščine na oliko slovenSčine velikansk in v dokaz navaja, kakor pravi, nekaj izrazov, ki so vzeti iz nemščine. Najprve našteje možieelj nekaj beaedij, kirjjih ima narod rea vsled nesrečnega občevanja z ljubimi Nemci, kakor: krancelj, žegen, cimer, blei-stilt. Da si privzame vsak narod od najbližnih svojih sosedov ćelo izrazov, zlasti pa narod, zatiran od avojih neprijateljev, je pa6 stvar tako nedolžna v tem zmislu, kakor je v govoru Foreggerjevem, a ta velikan učenosti porablja to v dokaz uplivu nem-Sfcine na razvoj sloveuščine. A še već; on pravi ćelo, da je 1e"gati (sich legen), 1 e v , med, do-rec, pek, plamen, repa, solnce, stol, bukva, gost, grob, jabelko in jajce (Ei), iz nemščine vzeto. Črko j in c, pravi tu novi slavist, porabljajo Slovenci v poslovenenje. Da, še na-glaša plug in sejati —vse iz nemščine. Sedanji Slovenci, pravi gospod, ki ga lehko imenujemo Ter-zita v zmislu političnoga delovanja, neso već pristni, pravi Slovenci. Potem svetuje državi, iiaj ne po-maga še sama v uradih in ćelo v sodniji krepiti slovenščino, ker je to državi in narodu dotičnemu v škodo, ki ne more si sam in le s svojim jezikom pomagati. Sedaj pri deBtroprv k »tvari in poprijema na raznih straneh ministra giofa Scl.onborna. Potem pa se nas zopet spomni in toži, da se uriva slo-venSciua korak za korakom v urade. Posebno ga jezi slovensko upisavanje v zemljiške knjige. Po- slancem slovenskim očita, da so navadno po vsem krivo poučeni. Trn v peti mu je tuđi imenovanje drugega notarja v Celji. V današnji seji videli smo zopet jedenkrat po-alanca barona Lapenno. Ta bela vrana v zbornici prišla je le v nepriliko. Roje mu volitve dalmatinske po glavi in to tako, da so ga pripodile na Dunaj v zbornico, da si ohladi nekoliko živce svoje, polnu srda do Slovanov. Napal je torej legitima-cijski odsek in mu očital, da odlaša navlašč rešenje protestov proti iziđu dalmatinskih državnozborakih volitev in ne napravi verifikacije. Prvomestnik odseku legitimacijskemu grof Salm odgovori očitalcu, da ni res, kar je trdil. Stvar se ni navlašč odložila, tem već zaradi premno gega va&nejega posla. Poslanec dr. ViteziČ pribori si v nemiru jedva besedo in opomni, da tuđi volitev istrskega lahon-skega poslanca Franceschi-ja Se ni potrjena, katera naj torej tuđi priđe na dnevni red. Grof Salm obljubi vsem ustreči. Potem govori poslanec Bobrzinski, priporoča odsekovo resolucijo glede pomnoženja sodniških kon-ceptnih uradnikov in reformo glede aodnikov in treba je vsakako tu pomoći. Potem ozuača in pojašnjuje aleparstvo z obroki in Škodo, ki jo prouzro&ajo te sorte Blep&rji v Galiciji. Poslanec dr. Derschatta predloži resolucijo, ki naroča vladi: 1 da dobiva vsak avskultant koj po imenovanji adjutuin in sicer zaradi sedanjih dragih Ćasov višji adjutum od sedanjega, in 2. da se ustanove, kjer je vsled preobloženja treba, nova mesta ad-junktov. Poslanec Ttirk želi in prićakuje, da bode mi-nister z umnimi in potrebnimi postavami zboljšal aedanje socijalne razmere, a postavami, ki ne bodo le zidom in drugim neprijateljem ljudstva v dobiček. Sedaj priđe skoro vsak dan kaka deputacija ali spomenica židovska, proseč pokončanja antisemitov in izjemuih uredb proti njim. Potem slika govornik prav dobro sleparijo Židov s kupčijo na obroke, ravnanje, ki je v posebno škodo ljudstvu, a v neopra-vičeno korist zidom. Poslanec pripoveduje iz svoje skušnje jednak dogodjaj z neznosnim agentom židovskim Justični minister grof Schb'nborn govori iu ob-jašnjuje v daljšem govoru misli svoje. Dr. Foreg-gerju pove svoje mnenje in pravi, da se mora zlasti v zadevah justičnih ozirati na krajevne potrebe. Uradnike bode ministar nastavljal takf«, da zadostujo razmeram popolnoma, da torej v slovenskih kraj ih vsak ume — slovenski jezik dobro. (Da bi se ta obljuba le tuđi spolnila!) Minister pravi Foreggerju glede slovenščine: Trdi Be, da slovenščina ni zmožna višjegauradovauja; isto tako govorilo se je v jcdnoiner v mladosti mini-strovi o češćini in kako se je do danes razvil jezik in se pokazal zmožnim povaorli. (Več o tem pri-hodnjič.) Poslanec dr. vite/. Tonkli imel je danes nalogo, da odgovarja včerajšnetnu Ćvekauju Foreggerjevemu. V dolgem in premišljeno zbranem govoru pobil je prav pošteno sovraga. Ko je gospod poslanec do dobrega premlel Foreggerja, navajal je ministru ju-srićnemu nedostatke in neprilike, krivice in nerede, ki se gode po slovenskih pokrajinah na polji juatič-aem, razlagajoč dotične razmere in zahtevajoč pravičnih uredb. Omenja tuđi, da moremo Slovenci po pravici zahtevati, da naj Se za VHŽneje pravne predmete: civilno pravo, civilni proces, kazensko pravo in proces priredi na vseučilišči Graškem slovenski pouk. O budgetni razpravi dalje prihoilnjić, daues omenjam le še, da je koncem debate dobil poslanec dr. Ferjančič hesedo v posebno onazko. Očitalo se mu je namreč že nokaterekrati od nasprotnikov, da ni res, da je koroški deželni predsednik rekel: Vi Slovenci (Windiachen) nemate nićesar iBkati na Koroškem, meja so Karavanke! deželni šolski nadzornik pa: Slovenci nemate pravice do obatanka v Koroški. Poslanec dr. Ferjančič je danes vsem in tuđi vladi, ki je baje vprašala dotična gospoda, sta li to rekla, a dobila seveda negutiven odgovor, dovolj povedal. Navel je namreć v zbornici imena čislanib in poznatih mož, ki so priče, da se je ome-njeno izustilo iu kje se je izustilo. Poslanec za-hteva, da vlada zadeve Še jedenkrat preiskuje, a ne LISTEK Đ e c a. Ruski spisal M. Bjolinaki. Poslovenil V. Potričić ml. (Dalje.) IV. NaBtane večer. Nastenka sedela je spehana in zaspana kraj svoje babice na stopnicah pred hišo, a v čevljib ču-tila je pesek. Ne daleč od njiju stal je kmet. Povesil je svojo kodrasto glavo in v rokah držal je kapo. Sumljivo ga je ogledaval domaći pes. „Tedaj, kaj je, maraka?u reče kmet z zateg-nenim, maloruskim naglasom. „Ali ne bode nič?a „Nič ne bode," odgovori starka odločno. „Vreme ie lepo, suho." nNe sili, Ostap. Jaz sem že povedala; kakor pri drugih ljudeh, tako tuđi pri meni." Nastane molk. Babica začne nevoljna pregi-bati UBtnice in na Btran gledati. „Vi ste svojeglavu!, gospa!" reče naposled Ostap. „No pa naj bode po Vaše !tt Mahne z roko, kakor da odklanja vse od sebe. Rečeno je bilo, da on v svojem času pod nad-zorstvom Nastenke spravi dve tretjini sena s „Crne livade" v gospodsko senico. On dene kapo na glavo in odide. V. Pri večerj i reče babica : „Veš kaj, Nastenka ? Dobila sem pismo od očeta. Piše mi, da bi bilo čas, da pojdeš v odgo-jilišče .... On upraša, kako se učiš .... Pravi, da sem priđe .... To bode hudo, hčerku moja. .... On je zelo strog." Nastenka začne pažljivo ogledavati svoje nohte. „Veš li, kako je bilo lanBko leto? V ostalem, Bog bodi s teboj ... Ti nisi več dete . . . Moreš suma soditi . . . Jaz mu bodem pisala, da se dobro učiš . . . Ali, na vsak način, jaz te opominjam . . . Prosim t^, Nastenka, nikar me ne osramoti! Ne dopusti, da mi poreko, da sem se lagala..... Slišiš li?« Nastenka pristopi k Btarki in jo čvrsto objame. A posamezni šopki las, ki so izpali starki izpod čepiće, izginejo pod bujnimi lasmi lepe deklice. „Babica," šepeta Nastenka, „jaz grem sedaj spat, ali dam ti svojo besedo, svojo pošteuo be sedo ..." VI. Neko jutro, meseea Juliju, probudi Be Nastenka bolj zgodaj, kakor navadno. Vzbod se je žaril, žaril se je tako močuo, da se je v vročem solucu videla suha veja jablane, kakor da bi bila oblita z zlatim svitom. Na listu španjakega bezga, ki se je vzdigal pred oknom, blesketale so se rosne kaplje. Skozi otvorjeno okno prihajal je hladni jutranji zrak v sobo. Nastenka zagleda najprej kozavo lice velike Marine, ki je imela na sebi nekak rudeč prsnik, glavo je imela zavito z robcem, a okoli vratu je dela ovratnik od pisanih steklenih biserov, kateri so sezali do njenih bujnih prsi. „Čas je, Nastenka, da ustanete! Ivan je že upregel." „Precej pridem.tt Deklica se je ua to brzo oblekla in umila. „Spava li babica?" „Bili so že ustali, pa so se zopet legli." Marina je uzela zavezek, v katerem je bilo pišče, ki je bilo včeraj izpečeno, ter kruha in nekoliko jajec, a potem je šla poćasi naprej. Stopala je lahko, ker je bila bosa. Izpod roba bele Biajce videle so se ji gole noge. Šli sta ven in sedli na voz. tako, kakor prvikrat, da namreč samo vpraša ona gOBpoda, je li istina, da sta to izjavila. Da, to je pravi pot, da se maše nasprotnim zavijačem iu kri-čačem usta. Govor državnega poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 4. maja 1889. Visoka zbornica! Ozirujoč Be na naražčajočo nevarnost, katera preti vinogradom Štajerske, sta-vil se ni lani pri tem naslovu do navzočega vladnega zastopnika vprašanje in zahteval pojasnilo, zakaj se že obljubljena trtnica z ameriškimi trtami Se ni osnovala v Ptujskem okraji in zakaj su ni resila dotična prošnja kmetijske podružnice v Ormoži. Vladni zastopnik bil je pač ptisoten, ali je molčal. V tem so pa razmere postale tako nujne, da se je odločila vlada, osnovati imenovano trtnico v Ptujskem okraji in prošnjo OrmoŠke podružnice vsaj deloma ugodno resila, nadalje se je bila po letu 1888. I. sklicalo na Dunaji pod predsedstvom Njega ekscelence poljedelskega ministra konferenca zastran trtne uši. Posledica te konference je bila, da so jednega sekeijskega načelnika poljedelskega ministerstva poslali v Francijo, da bode ondu pro-učaval vpiašanje trtne uši. Č!e se je pri tem zares spreobrnil, kakor sveti Pavel (veselost), o tem so različne misli. Jedni trdijo, da se je sekcijski načelnik od tam popolnoma spreobruen vrnil z veselo novico, da je trtnoušno vprašanje v Franciji srečno rešeno in da se zopet vinogradarstvo lepo razvija. Drugi pa trdijo, da je gospod nepoboljšliv (veselost), in da se trtnoušni sekcijski šef oikakor ne misli reBno preobrniti glede ameriških trt. Poslednje mnenje je resnično, kakor se kaže, kajti v odloku poljedelskega ministerstva z dne 23. decembra 1888, St 27.323, se okrajni komisiji za trtno uš v Ormoži naznanja, da se bodo državne trtnice z ameriškimi trtami snovale le v okrajih, kjer se je že pokazala trtua uš in le, če je skrajna potreba. Pri tem se naglaša, da se nekaterih ameriških trt tuđi loti trtna uš, pri tem se pa zamolči, da so uekatere ameriške trte, o katerih ni dvombe, da Be jih trtna uš ne loti. Tako trdi, kakor se kaže sekcijski načelnik, ki je bil potoval na Ftancosko in se je od tam nespieobrneu povrnil (veselost). K sreči je, kakor se kaže, poljedelski minister druzih misli), sicer bi za sekcijskira načelnikom ne bil poslal ravnatelja Gothe-ja, vešćaka prve vrste. To je jako tolaživno in gospod poljedelski minister zasluži najtoplejšo zahvalo vseh vinogra-darjev Avstrije. Ravnatelj Gothe je bil prvi, ki je jabno spo* znal, kakega pomena so ameriške trte za naše vinogradarstvo in uničenje trtne uši; bil je jeden prvih, ki je osnoval poskuševalnico za ameriške trte pri vinarskej soli v Mariboru. Od 1874. leta je tega muenja, da je jedino sredstvo za obranenje avstrij-skega vinogradstva, da se primerno porabijo ameriške trte in to one, pri katerih je pokazala dvajset-letna skušnja, da se jih ne loti trtua uš. Da je to mnenje pravo, se je dr. Gothe za-vsem preveril, na svojem zadnjem in četrtem po-tovanji po Franciji. Francija slednje leto zasaja več američkih trt, ker stare evropske trte uničuje trtua uš. Francozi ao na podlagi ipuogib skušenj dognali, katere ameriške trte so pripravne za neposredno pridelanje vina in katere so izvrstna podlaga za cepljeuje z evropskimi trtnimi vrstami. Posebno se v Franciji goji tako imenovano zeleno požlahtneDJe. To zmatrajo za najboljše sredstvo, da ohranijo plemenite evropske trtne vrste popolnoma rodovitne vzlic trtnej uši. Človeškemu duhu se je že mnogo-krat posrećilo, da je odvrnil zapreke, s tem, da je rabil naravne pomočke in to velja tuđi glede trtne uši. Gothe pravi: Tuđi trtna uš, ta najhujša uni-čevalka zadnjih časov, je sedaj, po dvajsetletnem trudopolnem borenji zmagana, ako pri bodočem gojenji trt si vae to dobro vzamemo k srcu in prav porabimo, kar so dobrega nam prinesle skušnje in uspehi največjega poskušališča za uuičevanje trtne uši, namreč na Fraucoskem. GospOda moja! Teh mialij so že skoro vsi, ki se v Avstriji zares bavijo z vinogradarstvom. Vsi vidimo v primerni porabi ameriških trt jedino in najnaravnejše vodstvo, da premagamo trtno uš. Francija hoče ne le svoje vinogradarstva obraniti, temveč še povzdigniti na višjo stopinjo popolnoati; začela je čisto novo dobo vinogradarstva poprej nego druge dežele. Tu ne moremo in ne smemo zaostati. Naše narodnogospodarske koristi, naše pa-trijotične dolžnosti prepovedujejo nam, da bi pustili trtnej uši, da kar uniči naše vinograde. Vsi ude-leženi faktorji morali bi sodelovati kakor v Franciji in uspeh ne more izostati. Razum zato se je že vzbudil zlasti v prebivalstvu na Štajerskem. Tu je konstatovati gibanje, ki seza v vse kroge. Tako se je na predlog namestnika deželnega glavarja, gospoda dr. Radeja, v štajerskem deželnem zboru pooblastil deželni odbor, da bode nepremož-nim posestnikom zastonj dajal iz trtnice v Mariboru kjuče, za premožne pa znižal njih ceno. To se je tuđi zgodilo. Sedaj velja 1000 ameriških ključev 5 gold., poprej 15 gold , in oddalo se jih je že 45.000. Nadalje je štajerski deželni zbor pozval vlado, da osnuje državne trtnice z ameriškimi trtami, ki bi bile hkratu poskuševalnice, katere ameriške trte ugajajo za podnebje, lego, zemljo dotičnega okraja. Štajerski deželni zbor prosil je olajšav za promet z ameriškimi trtami, katere so se tuđi clovolile za okuženi okraj Breziški. Skoro vsi znamenitejši listi na Štajerskem bavijo se z vprašanjem o trtnej uši, priporočajo sistematično postopanje vseh dotičnih faktorjev po vzgledu Francije, zahtevajo državne poskuševalnice, trtnice, vzgledne vinograde z ameriškimi trtami, za druge za obnovljenje po sovražni trtni uši uni-čenih vinogradov. Mi imamo ćelo zasobnike, ki so z velikimi žrtvami si znali preskrbeti ameriških trt. Tu omenim le notarja v Ormoži, gosp. doktorja Gršaka, kateri je od 80.000 svojih ameriških trt jih že prodal 20.000. (Konec prih.) Politični razgled. V Ljubljani, 9. maja. Židje si posebno prizadevajo, da bi zvabili delavce na svojo stran. Deloma se jim je to že Plavolasi deček, po imenu Ivan, s srebrnim uhanom v ušesu, pogledal je Marino, stegnil ustne in izustil glas: nM.u! — to je značilo, da je za dovoljen Potem je pljuuil, popel so na sedalo, ter počel terati konja, ki je bil videti, obsijan z žarki vro-čeera sulnca, kakor bi im»-l rožuato barvo. Nastenka bi bila rada spavala in ji je bilo žal, da je rekla, da pojde na „Crno livado". VII. A skoro je začela uplivati na njo jutranja sve-žest. Razveselila se je in začela se je šaliti z Marino. Z glasnim smehom, kateremu se je pridružila tuđi njena tovarišica, začela je ona z dolgo slamko zgačkati Ivana za ušesom. Ivan se je vselej pravilno popraskal, misleč, da mu nagaja muha, katero je hotel ujeti. „A Fesja, pa GapkaV" vpraSa izneuadotna Nastenka. „Brez njiju mi bode dolgčas". „Jaz sem jima rekla", odgovori Marina, „bo-dete prišli". Nastenka je še uganjala razne burke, a potem se je pomirila malo po malem. Utopila se je v misli in stiskajoč obrvi zaćelu razniišljeno gledati v daljino. Z obeh strani ozkega pota zibala se je rumena rž. Ptice so žvrgolele. Voz je škripa), prah se je dvigal. Na8tenka je sanjala o velikem gradu. Sijajno urejena hiša, polua možiceljev, ki so se marljivo klanjali pred nališpanimi gospicami. One so se samo hladile s pahljačami in očarovale možiceljne s svojo čarobno krasoto. Gouverner jaha v gradu in gleda Nastenko. Ona govori na glas francoski. „Marina", začne ona, „ali si bila kedaj v kakšnem mestu? Jaz še nisem bila v uobenem." „Jaz sem bila v jednem .... bila sem v Oštri." „Je li tam lepo?" „Krasne cerkve so tam." „Bodi tako dobra, pa mi pripoveduj." Marina začne pripovedovati. Posebuo obširuo pripovedovala je o „Rudeči prodajalnici", v kateri je videla mnogo svilnatih trakov in pasov. „To ni zanimivo", omeni Nastenka in uzdahne. Mej tem je Ivan ustavil konja. Stari borovci davali so ozko, slabo senco, a pokraj njih rasli so hrastici, na katerih so žvrgolele ptice, kakor za stavo. (Dalje prih.) posrećilo, kaiti velik del socijalnodeinoki atske stranke je šel zidom na limanice. Nedavno je bil na Dunaji sho«l đelavcev, na katerem so močno zabavljali protisemitora. Seveda je bilo na tem shodu mnogo elementov, ki ne spadajo k delavskemu stanu. Zadružni komisar državni poslanec dr. Kronawettcr je na pr. izustil sledeče besede: „Povedali so mi, da je prišel tuđi nek duhovnik, pozivljem ga da takoj odide, ker ga ne potrebujemo tukaj." Na to so za-fieli zborovalci upiti: „Ven ž njim mi ne potrebujemo farjev!" Predsedaik je le s težavo napravil red. Ta dogodek kaže, kaki elementi se zbirajo na shodih, kjer se zabavlja protisemitom. Židovski listi so objavili obširno poročilo o tem shodu in to ćelo oficijozna oglasila. „Hlas Naroda" pravi, da Gaućeve dolske predlože ne morujo postati zakun, zlasti zašto p-niki naroda češkega jim ne morejo pritrditi. Češki program v šolskih zadevab meri na to, da državni zbor določi le splošna načela, vse podrobnosti naj so pa prepuste deželnim zborom. Take predloge za Čehe ne morejo biti predmet obravnavam. Glede na neuspeh dosedanjih poskusov vlade, da bi uredila šolstvo, misli prvo glasio Staročehov, da bi se morale stranke večine te stvari same lotiti ter se spo-razumeti o podrobnostih Šolske reforme ter potem predložiti zbornici nacrt državnega šolskega zakona. „Narodni Listy" pa Še huje kritikujejo Gaučeve predloge, ki bi koristile jedino klerikalcem. Liechten-stein kaže nekako prijaznost tem predlogom, dobro vedoč, da se Rim ni jeden dan sezidal, boce se za sedaj zadovoljiti s prstom, ki mu ga je pomolil Gauč, da s časom dobi vso roko. Seveda bojevitih klerikalcev a la Zallinger te predloge neso zadovoljile, kakor jih šolski zakon 1883. leta ni bil. Mirno misleči Liechtenstein je pa kmalu spoznal, da bi te predloge lahko koristile klerikalcem. Knez Lieuh-tenstein se tuhko .smehlja, avtonomija in narodna izobraženost pa imata povod tugovati. Viiailjc države. Zadnji Čas riiNku oblastva prizanesljiveje postopajo s Pol jaki, posebno razlagajo zakone, ki se tičejo podedovauja in lastoištva posestev v zapadnih gubernijah, za Poljake ugoduo. Da se razmere mej Poljaki in Rusi boljšajo, je najbrž to uzrok, da so se odnošaji mej Rusijo in Vatikanom ublažili. Govori se ćelo, da se bode sedanji car dal kronati za poljskoga kralja, kar se nam ne /di ve-rojetno. — Pokojni minister grof Tolstoj opravljal je razne visoke službe. Bil je seuator, potem generalni prokurator svete sinode, minister narodnega prosveščeuja in nazadnje minister notranjih zadev. Ves Čas je bil hud nasprotnik vseh liberalnih na-prav. Kot minister narodnega prosvešSeuja se je posebno s tem odlikoval, da je otlpravljal renlke, po-speševal klasične studije in proti šolski mladini bil jako strog. To ministerstvo je vodil štirinajst let. Poslednja leta vlade carja Aleksandra II. je bil prišel ob milost, kajti tedaj je imel največji upliv Loiis Melikov, ki je hotel Rusijo preustrojiti v li-beralnetn zmislu. Sedanji car ga je pa imenoval za, ministra notranjih zadev. Veliko zaslug ima Tolstoj za u niče van ja nihilizma, zato ga je sedanji car visoko čislal. Le zadnji čas se je kazalo, da se je manjšal To 1 stega upliv. Povedali smo že, da je ruski veleposlanik ostavil prestolnico fraueosilco in se ne vrue, do-kler bode trajala razstava. Pa tuđi diplorautični zastopniki nekaterih druzih držav ostavili bo Pariz za nekaj Časa, da neso prisotni pri stoletniei velike revolucije. Nemški veleposlanik odpotoval je v Ha-nover, italijunski v Italijo, angleški v London, španj-ski v Biarritz. Avstrijski in turski veleposlanik in papežev nuncij ostali so v Parizu, pa se neso ude-ležili nobene slavnoati. Ravno tako so tuđi belgij-Bki, holandski in danski zastopniki ostali doma. Niti oh'cijalno niti zasobno se razstave ne udeležu-jejo: Nemčija, Švedska, Turčija in Črnagoru. ltiimiiiiNki kralj hoče v ki'atkem v sprem-stvu h prestolonaslednikom Ferdinandom pohoditi več ruinunskih must. Posebno prijaznega vsprejema nematu nikjer pri i-ako vat i, ker većini naroda ni prav, da priđe zopet tujec na rumuuski prestol. Seveda bodo obla.stva že skrbela, da se prirede kake sltiv-noati in ovacije, da bodo potem o njih poročali raznim evropskim listom. V railtscmhiirgii prišlo bode baje do ministarske krize. Kralj je nevoljen, da je bila vlada tako hitro poklicala regenta v deželo. Državni minister Gb'schen je poklican v Haag, da poroča o dogodkih v Luksemburgu in bode najbrž dal svojo demisijo. Anglešlta vlada je v zadregi. Sedanji irski podkralj lord Londonderrv odstopi in njemu ne more dobiti naslednika. Zaradi tega se že miBli, da se bode to mesto opustilo in dotični stroški porabili v kak koristneji namen. Pudkralja za Irsko itak ni treba, ker ima vso odgovornost itak le državni tajnik za Irsko. Liberalci so že pred leti priporotali, da se to mesto opusti, a konnervativci so vedno temu ugovarjali, a sedaj bode pa konservativna vlada sama to morala storiti, če nikogar dobiti ne bode mogla. ___________ Dopisi. Iz Pruge G. maja [Izv. dop.] V teku treh gledališnib sezon dramatičnega društva v Ljubljani bilo je mnogokrat in opravičeno vprašanje ua dm*v-nem redu, zakaj društveni odbor šega le po nem-ških izvirnikih. 22 let deluje društvo in repertoir, ki je narastel v tej dobi na 400 raznih iger in operet Šteje, žal, prav malo prevodov iz slovanske literature. Odbor dramatičnega društva sklenil je torej odločno delovati na to, da se v bodoče, koli-kor mogoče, vsprejemajo v društveni repertoir le prevodi bratskih narodov. S tem namenom in nalogom od dramatičnega odbora odpotoval je društveni režiser v Prago, da v Čehih poišče našim razme-rani primernih iger. 27. m. m. priobčili smo, da se visokorodna gospa Neureutterjeva, odkar je prvikrat stopila ha slovenska tla, mnogo zanima za vsa Blovenska društva, posebno za dramatično Povabila je igralko Zvonarjevo v Prago, preskr-bela ji brezplaćen pouk pri umetniku gosp. reži-Berji Šmahi, ki je minolo aoboto pričel a poučeva njem. Istotako je oakrbeia pristop v narodno gledalište režiserju Borštniku in dogovor z gledttliš-nim vodjo Šubertom, ki je prepusti! prevodno in uprizorno pravo svojih iger: „Jan Vyrava", „Probuzenci", „Rafaelova laaka* dramatič nerau društvu brez plač no. Gosp. vodja Šubert zagotovil je dramatičnomu društvu tuđi v vaeh drugih potrebščinah svojo pomoč. Gospod režisčr Smaha preskrbel je dramatičuemu društvu 24 najboljših čeških izvirnih iger, ki so jih Bpisali dramatični pesniki: Vrchlick^, dr. Što 1 ba, Štron-pežnicky, Bozdčcb, Kolar, Štech, dr. Pi p-pich Šaraberk i. dr, dal g. režiserju BorŠt-n i k u raznih navodov glede uprizorovanja gori ooie njenih treh iger vodje gosp. Šuberta. Oba gospoda, Šubert iu Šma ha, pripominjala sta, da bode ako dramatično društvo vzprejme prevode navedenih iger v svoj repertoir, odprta pot češkim umetnikom na slovenski oder. — Dramatično društvo v Ljubljani izreka gledališčnemu vodji gosp. Šubertu in režiserji Šmahi svojo najtoplejo zahvalo za navedene prijaznoati, ter prosi da ostaneta naklonjena društvu, ki mora izvrševati s pičlimi podporami in aeznatnimi svotami isti uzvišen nalog, kakor pre arečno narodno gledalište v zlati Pragi 8 svojimi ogromnimi sredstvi. V prvi vrsti pa ima zasluge visokorodna gospa Neureutterjeva, ki se ne ustraši ne Btroškov ne potov, ako je treba storiti kaj za Slovence. Slava to* Iz £i*iiomlja 4. maja. [Izv. dop.] Minulega meseca prenaredilo je c. kr. poštno vodstvo v Trstu vozni red za Ćrnomelj-Kočevje. Pošta je prej od-hajala zjutraj ob 3. uri in došla v Ćrnomelj ob 9. uri dopoludne. Iz Crnomlja odhajala je ob 12. uri in je prišla ob 6. uri zvečer v Kofievje. S to vožnjo smo bili vsaj nekoliko zadovoljni, akopram smo morali v Kočevji prenocevati na potu v Ljubljano. A Bedaj je še slabše. Poštno vodstvo je uredilo tako, da se Grnomeljska pošta veže na Kočevsko-Ljubljansko Prav bi bilo, ako bi bilo to mogoče, a krajevne razmere in daljini vožnja ne kazeta za to. Pošta odhaja zdaj iz Kočevja ob 5—G. uri in pri-haja v Ćruoniflj o polunoči, ali še pozneje, zjutraj odhuja ob 3. uri. Ako ima KoČevsko-Ljubljanska zamudo — odpelje se Ćrnoineljski voz brez Ljubljanske pošte — čemu je torej ta zveza?? Potem pa še to. Že zdaj zainudi pošta večkrat; prevrača v noči popotnike, da se potolčejo; kaj bode pa po zimi, ko bode debel sneg zapal cez noč? Pa tuđi hitri korespondenciji ta zveza ne služi, kajti pismo dobimo, ko je že Kočevska pošta davnej odšla. Taka zveza torej nam prav nič ne služi in velealavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu naj upelje v interesu naroda zopet prejšnji red. Sicer posebne vrednosti itak nema ta zveza. Naše prošnje so, da dobimo direktno zvezo čez Toplice - Žužemberk \ Ljubljano; taka zveza bi nas spravila vsaj nekolike v svetovno dotiko; fcez Kočevje ali Rudolfovo ali Karlovec je vender preokroglo. Upamo, da ae bode na nas oziralo in nam to pvepotrebuo zvezo dalo Domaće stvari. — (Iz Cerknice:) V občinskem zboru bi je blagorodni gospod Josip Gorup, veleposestnik glede svoje rodoljubnosti naudušeno častnim obftin skim članom izvoljen. — (V okrajne bolnišne blagajnice, načelniStvo v Škofjiloki so voljeni: Valentin Sušnik pek in župan; Janez Guzelj, žagar in mizar; Alojzi Bukovnik, pekovski pomoćnik; Jarnej Gorjanec usnjnrski pomofcnik; Fran Peternel, mizarski po-močnik, vsi v Loki. Nadalje Leopold Globočnik fužinar; Josip Gartner, fužinski delavec; Jurij Do-lenec, žebljar, vsi trije iz Zeleznikov, in Fran Ze-lenec, mizarski pomoćnik v Stari Loki. V nadzor-stvo so pa voljeni: Franc Sliber, trgovec v Selcih; Jurij Karlin, mizar na Suhi; Fran Kalan, tovarniški delavec v Škofjiloki; Jaiiez Juvančič, poslovodja na Zalemlogu, in Matija Dagarin, glavnikarski pomoč-močnik v Puštalji. V razBodiŠče pa: Konrad Pecher, poslovodja ; Karol Jansuv, lekarski provizor; Martin Berce, usnjarski pomoćnik, Anton Gaber, žagar, in Anton Jesenko, usnjar, vsi v Škofjiloki. — (Ogenj.) Vfieraj zvečer ob 9l/t- uri jelo je goreti v Kosezah. Pogorela so gospodarska po-skipja Sitarja in Zakotnika. Na kak način je ogenj nastal, ni znano. Takoj na prvi klic „v bližnji ob-fiini gori" zbrala se je Spodnješišenska požarna bramba skoro polnoštevilno v teku petih minut in hitela na gorišče. Bil je to prvi slučaj, da je novo-ustanovljena požarna bramba imela dolžnost, izvr-ševuti svojo blago nalogo. Kes, častno je to tuđi izvršila in le čestitati jej moramo, da je prvi njen nastop tako koristno v prid bližnjega se izvršil, kajti gotovo je, da se je vsled naglega prihoda brambe ogenj oraeji! samo na že gorefia poslopja. Delovanje brambovcev bilo je eksaktno in ne prenagljeno, sploh disciplina dobra. Le to moramo grajati, da se v slovenski poveljstveni jezik od ue-katerib sem ter tja urine kak nemški izraz. Sploh pa načelniku gosp. Juvančič-u, kakor tuđi vsem drugim članom za požrtovaluo in UBpešno delovanje vse priznanje! — (Požar.) V MoBtah pri Radovljici pogorela je dne 5. t. m. posestniku Janezu Copu žaga in na žagi uakupičeni hlodi in deske. Škode 5000 goldinarjev. Pogorelec bil je zavarovan za 2000 gld. Nekega htapca, ki je sumen, da je zažgal, odveli so v Radovljico. — (Še jedenkrat Potokarjevo brez dno.) Na mestu, kjer se je pretekle jeBeni vsled obilnega dežja zemlja pogreznila, stala je že kakih pet let mala kotlinasta dolina. Temu se ni nič čuditi, ker je ves svet na zahodni strani Šmari ja in BoŠtajna kraševit in torej ves polen podze-meljskih votlin. Brezdno leži 1800 m upravno da-Ijave južno od cerkve sv. Jurija v Zgornjem Stu denci (pol ure hoda), kacih 160 m visočine nad »tu-denško ravnino. Zrelo se kmalu zelo stisne in je tako ozko, da noter vrženi kamen večkrat ob steno udari. Zato je dvomljivo, ali bi se mogel človek po zrelu spustiti. Plusk vrženega kamna v vodo sliši se čez 8—9 sekund, torej ne še le čez 20 sekund, ali pa še le čez nekaj minut. Po zakonih o padu bi znašala torej globočina okoli 250 m. Ali opomniti je, da se kamen dva- ali trikrat ob steno zadene in da se torej tuđi pri tem neknj zamudi. Dalje pa tuđi glas nekaj časa potrebuje, predno iz jame zopet na površje priđe. Tako vse brezno ne more mnogo nad 200 m globoko biti. Autopsist. — (Dvoboj) bil je v torek v konjuški vo-jašnici v Mariboru. Bila sta se poročnik Haas in odvetniŠki koncipijent dr. Čebul. Poslednji bii lahko ranjen. — (V MengŠi) mislijo osnovati novo podružnico kmetijske družbe. Da se osnovitev prej ko mogoče zvrši, vabi začasni odbor vse dosedanje ude kmetijske družbe iz občin Mengiš, Domžale, Trzin, Vodice i. t. d., in pa vse one, ki žele k podružnici pristopiti, na razgovor, ki bode v uedeljo 12. dne maja t. 1. popoludne ob 4. uri v Mengši v gostilni gospoda župana Levca. K razgovoru priđe tuđi družheni tajnik g. Gustav Pire iz Ljubljane. — (Književnost.) Ravnokar je izšla knjiga: „DomaČe in tuje živali v podobah. Slo-venskej mladini v pouk in kratek čas popisal Fran Erjavec, c. kr. profesor. Prvi zvezek. Čvetero-n'oge živali. Na svetio dala in založila družba sv. Mohora v Celovci. (Drugi natis.) Z dovoljenjeni visokočastitega Krškega knezoškofijstva. Gena 80 kr. V Celovci 1889. Natisuila tiskarnica družbe svetega Mobora". Ta knjiga je jako dobro došla, ker je že ni bilo več dobiti in družba sv. Mohora odpomogla je pereci potrebi. — „Venček kršćanskih resnic, to je berila pojašnjevana b primeri za majevo pobofc-noflt" imenuje se knjiga, ki jo je Bpisal znani pi-aatelj g. P. Hrisogon Majar, založil pa Matija Gerber v Ljubljani. — („Dolenjsko pevsko društvo") priredi koncert v prostorih narodne čitalnice v Novem Mestu v soboto dne 11. maja 1889. Program pod vodstvom pevovodje in kapelnika g. K. Langerja. ' 1. Balfe: Overtura iz opere „Die Ziegeunerin", igra meščanska godba. 2. A. Foerster: „Naše gore", mešan zbor s solokvartetom. 3. A. Nedvčd : „Želje", solo za bariton. 4. D. Jenko: „Što čutiš", moški zbor. 5. „* + „Potpourri", igra meščanska godba. 6. A. Dvorak: „Golob na javoru", dvospev za sopran in alt. 7 A. Hajdrih: „Sirota*, moški zbor s solo za alt. 8. I. pl. Zajc: „Šumski čar", moški zbor. 9. H. Volarič: „Slovenskim mladenkam", valček za ženski zbor z orkestrom. Točke 3 , 4., 6., 7., 8. in 9. poje „Dolenjsko pevsko društvo1* v prvič. Po programu ples. Ustopnina za osobo po 30 kr., za obitelj po 50 kr., za dijake po 20 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. Čisti dohodek porabi se za olepSavo glavne dvorane v „Narodnem domu". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 8. maja. Cesaričinja Stefanija in vojvodinja Elizabeta prideta dne 16. maja iz Miramare v Laxenburg, kjer ostaneta čez poletje. LevOV 8. maja. Poslanca Hausnerja sin, komisar pri tukajšnjem namestništvu, se je đanes na pokopališči ustrelil. Nagib samomoru neznan. Eeaen 8. maja. Pri premogovi jami „Graf Moltke" bil je včeraj krvav boj mej vo-jaki in strajkujočimi đelavci, Trije delavci mrtvi, pet ranjenih. V Kruppovi tovarni za jeklo se je delo ustavilo, ker nedostaje pre-moga. Rim 8. maja. Konferenca za posvetova-nje in sklepanje o tunelu skozi Simplon sešla se bode tukaj tekom polotja. Pri njoj bodeta zastopani samo italijanska in švicarska vlada. Dunaj 9. maja. „Wiener Zeitung" ob-javlja zakon o skladiščih. — Cesar odpeljo se v Milrzzuschlag na lov. — Na zahtevo Du-najske policije zaradi goljufije v znezku sto-tisoč goldinarjev v Monte Carlo zaprti Novak iz tamošnjega zapora ubežal in izginil brez sledu. Razne vesti. * (Nov živež.) Časopis „Illuatration" pri-poveduje, da domačini v Algieru poBnemajo Hoten« tote in Malgaske in jedo živali, ki uničujejo njihove posetve. Arabci suše kobilice na solnei, potem je denejo v glinastu lonce in je zakopljejo v zemljo. Kadar ni druge hrane, pomagajo si s temi lonci, iz katerih jemljo kobilice in jo zauživajo kiikor mastno pečenko. Sedaj je kemik MUnz analizovul to hrano in on trdi, da je jednako redilna, kakor goveje meso. * (Štrajk šolaric.) Iz Arada se javlja, da so na neki tamošnji dekliški soli nedavno od-pustili iz službe učiteljicu 3. razreda, gospodično G. G. in jo nadumestili z drugo učiteljioo. Male učenke pa z novo odgojiteljicu neso bile zadovoljne in so valed toga uprizorile štrajk, aeveda po svoji navadi in moči. Nespametne dekline so se natnreČ jokale, vzdihovale, se metale na tla, tolkle ob roke in ceptale z nogami, vriščale v jedno mer in glasno kričale, da hočejo prejšnjo učiteljico nazaj in da se ne bodo učile nikdar in nikoli pri nobeni drugi odgojiteljici. Zaman bilo je vsakeršno svarilo, zastonj žuganje stariSev. Razkačene deklice še k obedu neso prišle domov, marveč vse vkupe drvile v bi-vališče svoje priljubljene prejšnje učiteljice, katera jih je pogostila, kakor in kolikor jej je bilo možno, in jim pripovedovala razne mične povesti. Šolsko ravnateljstvo je sedaj v pravih škripcih in še ni resilo perefiega vpriišanju. Štrajk se nadaljuje. * (Po nes rečeni z r a k o p I a v e c.) Kakor se poroča iz Novega Yorka, ponesrečil se je dne 29. m. m. nemški zrakoplavec Streif v Boonevillu v Indijani na grozen način. Ko je namrer priplul v visočino kakih 1500 čevijev, počil je nugloma balon in nesrečni mož pal je z vso silo na zemljo ter se skoro popolnoma zdrobil in kmulu umri. — Mnogo očividcev palo je v nezav st in Streifova soproga je, videč padajočega moža, zhlaznela. a^R'bJ--------icf-^T^--------kJ'UJ------ic^Bi-----k4'»l»J------ ^žž* rumiiiSTrii ta vse leto gid. 4.6O; za pol ieta ; H gld. 2.30; za ćetrt leta gid 1.15. : [ rfc"1-------^'-^-v^i.. — ""^7.tar------*^ ^*-------^^»v—rr^iit IJNl.nieu upruvuištvu: (-ti)sp. V, L......v Špi- taliči: Zelene muzikalije preakrbi lahko MiliCeva tiskurna v Ljubljani. 8. lUiljil. Pri Mali*! s Missittinig iz TrbiJ.a. — Medi'k iz Jo-žefovega. — Weis-», Kralo\'8ky, PopoviC, Ilounvitz, h'itacliel, Hittntu' 2 Dunuja. — Kopochein iz Sisuka. — Hnb.u'lier H Sovodnja. Pri Slonu: vit. pl. Trojan, Horu, Hudovernik, Ad-ler, Patzer, Kutnioerer z Dutmja. — Zill'er iz Uleichenberga. Gutige iz Brtrolina. — Seeland iz Celovca. — Welter iz Trebinja. — Schweiger iz Ložu. — Dolenc iz Vipave. — Deklova iz Ljubunja. — Irenacli iz Trata. — Gutzl iz In-nomosta. — Elvenich iz Frankobroda. — Kechbauer iz Solnograda. — Orehek iz OeinŠenika. — Kohn iz Iglave. Zampara iz Trsta. — Grohinan iz Schonlindena. — Smre-č&ik iz Velenja. _______ Tržne cene v Ljubljani dne 8. maja t. 1. p " i pl. kr. |gl- lr. 1 Pšenicu, hkti. . .' 5 83 Špc-h povojen, kgr. . — 70 i Rež, „ . ■ . ■ 4 50 Surovo maslo, „ . ,— 7t> JeCuaen, „ ... 4 50 Jajce, jedno : . , .—lb Ovea, „ . . . , 3 — Mleko, liter .... — 7 Ajda, „ . . . ! 450 Goveje meso, kgr. - 54 Preo, „ ... 5- Telecje „ , —52 Koniza, » ... 5 — Svinjsko „ „ '— 5b Kroiupir, » ... 3,— KoStrunovo „ „ —34 Leća, „ ... 12— Piš.inec......—'55 Grah, „ . . . !13 — Golob......—17 Fižol, „ ... 11 - Seno, 100 kilo. . . \ 2l23 Maslo, kgr. . — ,86 Statua, „ „ . . . -j 2:8». 'Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ metr. ' Hi70 i Špeh frišeri „ . — 54 „ mehkn, 4 „ ) 4 35 Meteorologično poročilo. 9 ! ^ °Pa" ilJroŠa Tem" tVe' Nebo krfna v Q ! zovanja ■ ™"m j perotnra trovi muJ i___________________________________■ \ I .2» 7. zjutraj 735 3 mm. 110"0 brezv. megla j I 2. popol. ' 734'2 mm. 22 0" C si. vzh ja». 0*00 mm. „i 9. zvečer 734 2 mm. IH 4° C 'si. vzh. obi. ; i Srednja temperatura lti'50, za 3-70 nad norumlom. XD"d.ria.J3l5:a, loorza dne 9 maja t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.} vCeraj — danea Papirna rentu......gld. 85-55 — gld. 85-55 Srebrna renta......8575 — „ 85 95 Zlata renta....., 110IO — , 110 - 6 marcna renta ... , 10085 — B 10095 Akcije narodne banke. . . „ 903'-- — , 902-— Kreditna akcija......298 50 — „ 29975 London........ , »18*90 — „ 11880 Srebro...... . . „ —*— — „ —■— Napol......... , 9-44 — „ 942l/, C kr cekini .... , 564 — , 5*64 NemSke marke..... , 58 07«/, — - 58-— 4°/,, državne sre*k.; u 1. 1864 260 gld. 136 gld. — Kr. Državne srećke iz 1. 1H64 10») , 180 ,. 50 Ogerska zlata renta 4°/0..... 102 „ 35 „ Ogerska papirna renta 5'\,. . 97 „ 45 ,. 5°/0 fitajerBke zemljiSC. odvez. oblig. . 104 „ 75 ,, Dunavu reg. srećke 5°^ . . 100 gld. 125 „ — „ Zemlj. obć. avstr. 4I/t0/« zlat« »as*- I»sti . 119 „ 50 Kreditne BreCke.....100 gld 18« „ 75 „ Rndolfove urefike..... 10 „ 21 „ — Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 129 „ 40 „ Trammway-drnftl. velj. 17u gld. i\ v. 234 ,, 75 ^B Globokim Žalem naznanjam aoćutniiu sorod- ^| ^H nikom in znancem žalostno vest, da je Bogu vse- ^| ^H uiogD^eniu dopalo, danes zjutraj ob 3. uri po dol- ^H ^M gem in budem trpljenji ia prejomfii svete zakra- ^M ^B mente za nmirajoće, gospo ^B I MAKIJO MILONE I ^M v 62. letu njene Btaroati poklicati h tega aveta. ^H ^| Truplo predmge tinnišo se bode v petek, due ^H ^M 10. maja, ob 4. uri popohidnu proneslo iz hiše za- ^M ^M loati, GradaSke ulice St. 22, na pokopališče k ^B ^H av. Krištofu, kjer se bode položilo v laBtno rakev. ^H ^M Sv. mafle zsiđušuice se bodo bralu v Trnovski ^M ^M tami cerkvi. ^H H V Ljubljani, dne 9. maja 1889. H H (317) Josipina pl. GurzHi'olli. H Naznanilo. Podpisani odbor naznanja, da bo nova cesta pod Gubrišami zaradi popravka mostu, ki bode nov, in po Girardovej in Jonvalovej sistemu po & do 200 konjskih sil, lranNmiHij»klli priprav: vratil, ploSČ za jermeiia, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zubmi, stalnih, s tonskih in visećih steljk, ploCC za vrvi, konopce in žiCne vrvi, itd., »Iroj^v voiluHtolpnfv, oflrafajočtli To za vsakdanjn por;ilwi, ker je boljka, nego vsaka druga zobua vodu, kot pre- servativno sivdstvo pn»ti vseiu zobniiu in U'tnitn boluznim, priznana voda za grgranj« pri kn mirni li vratnih holeznili in imobhodn>> potrebna pri rabi uaine- Vfilnih vod, kiit.-ra, fie se hkratu rabi z Dr. POPF-a zobmm praškom ali sobno pasto, ohrsiui vediK* zdravu in lepe zobt'. jKP"* l*ri neprestani rabi lh» proti 8pnSft«jetn vsake vrste in po-Ul.rtl(JJI-(l AI'IJIMHU ILIKP sebno priporočljivo /,* kopelji. Cena: Anatherlu astna yo«lu v dvojno povekšanih steklonic.ih po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Auatberiu zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — AroiiiHlUtna zohnn pusla ;'i ,'lf) kr. - Kobni prašek v Skatljicah po 63 kr. — Zobna plouilin v ctniji gld. 1. —. — Xeljidcif> milo a 30 kr. fl»y M*re«l kupovanjem ponarejene Anatlieriu listu« Toravl|ent preparat, m kuternn ae »obje preggodaj unićijo, »e iasrecno »vari, "^fl (C15__^3) Dr. J. G. POPP, VVien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva nu v Ljubljani pri lulisujih J. Swobod», V. Msiyr, U. pl. Tnikoc/,)', E. Bir-aehitz, (i, Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karitiger, Vuno Petririč, Edvard Malir, I Pcter Lauenik, brat je Krtaper; v Fontojin*: Fr. Haccarifh, lekar; na Krškem: F. Hfiuiche.s, lukar: K. Engelsberger, trgovina z galantorijskim blagom; v Idriji: J. Warto, Inkar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettan, trgovec; v Škofjej J^oki: ('. Fabiani, lekar-, v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; r Litiji; J. HeneS, lekar; t> Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici; A. Hoblek, lekar; v Novem nte&tu: F. Haika, D. Ri :zo!i, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Katnniku: J. Moćnik, loksir; >• Trebnjem: .1 liuprecht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipaei: A. Lcbau, lekar. NajboljŠe in najceiiejše v ploščevinastih pušicah 5 9 se dobivajo pri 1 ADOLFU HAUPTMANN-U Izrfajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastuina ia tisk „Narodne Tiskanie*.