123. številka. Ljubljana, četrtek 3. junija. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
Iabaja v3ak dan, lzvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti projeman, za avatro-ogerake dežele za celo lo?o 16 gold,, za pol leta 8 gold. ta četn. leta 4 goid. — Za LJubljano brei pošiljanja na dom im celo leto 13 gold., «a četrt leta 3 gold. 30 kr., ?a en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na iora ao računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele «a celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na nudakih šolah ti sa dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiH-stopne potit-vrete 6 kr., Če ae oznanilo enkrat, tiska, 5 kr; če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole fraukiratt. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oitravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, ozra.rfla, t. j. Administrativno reči, je v „Narodni tiskarni* v Tavčarjevi hui
0 slovanskej trgovini na jugu.
i. *)
Dan za dnevom se misli, govori in piše veliko, posebno o duševnej vzbnji naroda. — Da trude nje slovanskih rodoljubov v ta namen ni j bilo brez vspeha, to je vsim tistim očividno, kateri se spominjajo, kakšen je bil naš položaj še pred malo leti, in ako bo opazovali, kako smo se prebudili iz spanja, v katero nas je bilo gospodarstvo tujcev skoraj cel6 zazibalo. — Ali v istini prav počasno koracamo naprej in nam Slovanom napredek nij še preobilnega sadu rodil, da bi smeli ž njim uže zadovoljni biti. Rodoljub se mora vsak dan bati, da ne bi težko začeto delo popolnem ustavilo se, da moči, katere narod obilo temn početju žrtuje, ne opešajo in da ljudstvo, ne videče še pravega zboljšanja svojega stanja, obupa in duševno otrpni. — Dolžnost je naša, vse uzroke, kateri napredek zadržujejo, preiskovati in najti sredstva, b katerimi bi se dali odstraniti.
Mej prve uzroke, ki nam najbolj naše prerojenje ovirajo, moramo šteti posebno one elemente, kateri so si osvojili vladar stvo uu druge bolj slabotne narode in jih hočejo porabiti za svoje sluge, jim kratijo vse pravice, celo njih obstanek; pridobili so (i naši nasprotniki v zadnjem času tako moč le po našej nemarnosti in tudi po našej neslogi.
Jasno je dovolj, da od njih ne smemo pričakovati nobene podpore k zboljšanju našega duševnega  ali materijalnega stanja.
Nalogu naša je torej, da se, kolikor mogoče, njih sovražnega upliva znebimo iu se pred Še večjem potlačenjem, katero nam preti, zavarujemo. Boriti se moramo brez prenehanja za nade pravice, da si zagotovimo gospodarstvo na svojem lastnem domu, da pridobimo svojemu jeziku tisto veljavo, katem mu ga je sama narava odloČila, da budimo v narodu ljubezeu do svoje domovine iu do svojih bratov.
Slovencu se res ne more očitati, da se nij v tem obziru dovolj potrudil, če tudi mu nij bilo mogoče do sedaj, svojega cilja doseči. Da! v tej hudej borbi za svoje najsvetejše pravice, v vzvišenem hrepenenji za duševni napredek, pustil je posebno Slovenec ▼ nemar svoje materijalno blagostanje. — To mora vsak praktično-misleč rodoljub najbolj obžalovati, tim več, ko vidi, kako so znali naši nasprotniki pridelke, lego in sploh vse prednosti naše domovine v  svojo  korist porabiti,  a  se pri našem
*) S tem začenjamo iz peresa veščega trgovinskega strokovnjaka priobčevati daljšo vrsto člankov, na katero si dozvoljujemo posebno pozornost slovenskih čitateljev obraćati. Ur.
ljudstvu uboštvo zmirom bolj razširja in ga brezštevilne muke in nesreče demoralizirajo.
Da mora naš mladi narod živeti, da se okrepča in da poBtane faktor, 8 katerim bode trebalo računiti, mu je treba tudi, si pripraviti in zagotoviti materijalnih moči za svoj obstanek. — To je vprašanje, na katero ne bi smel noben narodnjak nikoli pozabiti in katero je ravno tolike važnosti, kakor vsaka druga najimenitnejša narodna zadeva.
Mimo kmetijstva, katero je pri nas še na jako nizkej stopinji, sta trgovina in obrt-stvo najglavnejša stebra narodnega blagostanja in vir sreče vsake deželo.
Obstanek narodov jo odvisen od trdnega delovanja na polji trgovine in obrtni je. To polje moramo začeti obdelovati razumno, ir arij ivo iu s poštenim namenom, da povzdignemo svoj zaostali, ubogi narod na stopinjo, ki mu pristuje, in da mu pripravimo srečnejšo in svobodnejšo prihodnjost, nego je bila njegova preteklost in j* še se-dajuost.
Trgovec je bil od nekdaj in večno ostane eden izmej glavnih faktorjev napredka, svobode, blagostanja in omike; on vzdržuje zvezo mej raznimi narodi ; po moj-sobni dotiki in vzajemnimi interesi se človeštvo vedno bolj izobražuje in znano je, da trgovinskemu razvitku vsakega naroda kmalu tudi popolni duševni in politični raz-vitek sledi.
Prvotna kupčija, menjevanje blaga, se je mej izobraženimi narodi skoraj izgubilo, nekdanji veliki semnji se osamljajo in se krčijo v spremenjevanje lokalnih potrebnostij; razstave, lokalne in svetovne, ki so zdaj v šegi, nijso samo trgovinski semnji, temveč imajo še drupe namene, kakor: pri narodih mejsobuo razkazovati neznane pridelke, izdelke in iznajdbe, priporočati jih kot zaže-lenja vredne in vpeljati jih sčasoma kot potrebnosti, — kakor tudi sklepati nove trgovinske zveze. — Ako se te zveze ne morejo izpolniti, in ako razmere nijso take, da kmalu poainože zaslužke ljudstev, da ustre-žejo novim željam, so razstave sploh prav uevarne in nikaki državi svetovati. — Svarilen izgled nam je zadnja razstava v Beču, ki uam je politično-ekonomično le toliko koristila, da razumni ljudje se nijso dali oslepiti kakor ščinkovci, ampak da so se jim oči odprle, da vidijo napake, grehe in pomanjkljivosti narodnega gospodarstva v Avstriji, in to je na vsak način napredek; ker — tist, ki svojih napak ne izpozna, ne bode nikoli napredoval.
V državi, katera dobro in pravično skrbi za omiko narodov, kjer je kupčija prosta, ki ima urejene finance in zadosta Železnic, koliko različnih nasledkov nema svetovna
razstava ! Da v Avstriji nemamo nič vsega tega, kaj hočemo? Delajmo neutrudljivo, da svojo nalogo v Avstriji izvršimo in da tudi mi doživimo prihodnjost, ki je naša. — Saj vsi vemo, da Nemci 1« na uemško škiljijo in na severni Avstriji je tudi dovolj železnic, s katerimi se le nemško-severna konkurencija pospešuje, a nas še zmirom jarm samo-tržtva južne železnice tlači. Ta peščica lahonov, ki je še moj nami, tudi le zase skrbi in nam v našej hiši z razporo na vsak način škoduje ! Lešnik, ki ga imamo zgrizti je trd, skorej pretrd, ali hvala bogu, mi smo se duševno uže vzbndili, in za Slovana, kadar izpozua svoje pravice, nij nič pretrdo, ni N-.mec ni Lab, in tudi ne pot večje kupčije, katero moremo še le začeli. (Daljo pri h.)
0 stavbenej liniji ljubljanskega mesta.
Iz govorjenega nasveta ljubljanskega narodnega mestnega zastopnika gospoda Potočnika, v seji ljubljanskega mestnega zastopništva 26. maja 1.1. posnemljemo glavne črte o tem, kako naj se v mestu doziduje in preziduje, kar je g. Potočnik po rsuj pravici imenoval prihodnjost ljubljanskega mesta.
Postavil je svoj nasvet na dnevni red te seje, ker''stavbena linija le* splošnega stališča vendar še nij rešena, da si je nemška večina mestnih zastopnikov glede stavbene črte v velikem smislu enega mnenja.
Prebivalstvo, kakor je statistično dokazano, se posebno v nekaterih glavnih mestih nekaj desetletij rapidno množi, kajti ljudje prihajajo največ z dežele v mesta, kjer iščejo boljšega zaslužka, posebno po različnih fabrikah in iudustrijaloih zavodih.
Tudi prebivalstvo mesta Ljubljane narašča od leta do leta in sicer tako, da se je uže od 1.1851 za številno podvojilo, ker je bilo 1. 1851 le 14.000 prebivalcev, a zdaj bode število ljubljanskega prebivalstva kmalu naraslo na 30.000 duš. Glavni upljiv je imela zadnji čas na ta priraštaj prebivalcev posebno cigarna in druge fabrike, kajti uže sedaj ima tam več u :go 800 I juti j zaslužek. Da pa bode Ljubljaua v najbližjem časa kako večje fabriško mesto, temu so porok bistveni življi za tak namen, na pr. voda, les, šota z ljubljanskega močvirja, prostori za zidanje itd., kajti malo je mest, kjer bi se dobilo sežeuj mehkih drv za 4 gold.
Vsi cd tega je zidanje železnic po našej domovini naravno, in vsled rastočega napredka v realističnih znanostih, morala se bode prenarediti naša gornja realka v tehniko.   Vse to bode napravilo, da bode ljub-
Ijansko prebivalstvo v števila rastlo, kateremu ozka in mala Btanovališča potem ne bodo zadostovala. Za to se mora tudi misliti na nova zidanja. V tem ozira se je popri-jelo te naloge stavbeno ali zidanjsko draitvo kranjsko, ki bi se pa moralo v marsikakem ozirn podvreči splošnemu interesa in gledati na občno koriBt.
V notranjem mestu nij mogoče misliti na kakšna nova zidanja uže zaradi same lege ne; ker ob brega in tesnobi pod gradom, so lepe, ravne in čiste alice nemogoče. Tak oddelek mesta, kakor je sredi pod gradom se imenuje v vsakem mesta: „staro mesto".
Prihodnjost mesta Ljubljane je na levem bregu Ljubljanice od cigarne fabrike na tr-žaškej cesti začenši proti Latermanovemu drevoredu in od obeh kolodvorov do št. peterske cerkve. Tega načrta se moramo uže sedaj poprijeti, ako nečemo našim potomcem za pustiti tako mešanico poslopij in stavb, kakor jo baš v sredi našega mesta nahajamo. Glede zidanjske bodočnosti v Ljubljani je dvoje mnenje: eni hočejo tam, kjer stavi „stavbeno društvo", drugi zopet z demoliranjem Urbasove hiše od mesarskega mosta do južnega kolodvora. Kar se pak tiče ravne stavbene linije po ljubljanskih ulicah je vidno na hišah, ker so ene ali preveč do srede ulice potisnene ali pa zelo iz ulice nazaj, <1 -je prej zidal vsakdo, kakor je hotel, na pr. Aurova hiša, Novakova, Lukmanova, ki ovirajo eleganco najlepših ulic v mestu, če uže ne jemljemo v misel 4 nadstropne čudne trdnjave pred frančiškanskim mostom. Poudarja in omenja naj se to i zavoljo tega, ker se namerava staviti novo dekliško izobraževa-lišče v Latermanovem drevoreda, da se določi čelo ali „front" te stavbe.
In tako se stavi in zida uže mnogo let v Ljubljani brez kacega ustanovljenega ge neralnega načrta, kar je krivo, da se pnšča v  nemar prihodnja   lepota  našega mesta Ljubi j ane.
Zavoljo vsega |tcga je stavbeni svetnik g. Potočnik stavil v omenjene j seji ljub ljanskega mestnega zbora sledeči predlog: nMestni zastop naj naredi iz sebe komisijo, ki bi pretresov?'a daljše vprašanje o določbi stavbene linije  mesta  Ljubljane,  ter bi o svojem Sašu o tem poročala". Mestni zastop komisije sicer nij izvolil, ampak je gosp. Potočnikov predlog izročil stavbenemu od seku k daljšemu posvetovanji in konečnemu poročanji. — Ta stavbeni odsek je pa tako čuden kakor  ves nemškutarski „gemeinde rath", ki prusijanske fraze proti našemu deželnemu  slovenskemu jeziku  mlati in nas prvotne  domačine  zasmehuje,  ne da bi za korist in dobro našega mesta skrbel: vide: Schrev, Schaffer, Dreo itd.   Nekaj časa bo ta nemškutarski taji humbug še trajal, a na zadnje se jih bomo  pa gotovo znebili, — gotovo, kakor nam bog pomagaj 1
Po deželnih zborih.
v.
Iu kaj hočemo reči o druzih deželnih zborih kjer so zastopani Slovenci? O koroškem in istrskem nij mogoče nič povedati. Tu narod še spi v veČini, manjka mu odločnih in energičnih voditeljev, manjka narodnih agitatorjev, ki bi ljudstvo zdramili, da bi volilo narodne zastopnike, kateri bi se
potem oglašali, da bi se vsaj znalo in čulo, da prebivajo i tu Slovenci. Za gotovo smemo upati, da se ta in tam v nekaterih letih mnogo na boljše izpremeni, posebno na Koroškem, kjer bi slovensko narodnost oživiti ne bilo težko, ko bi le malo več duševnih delavcev, narodnih oŽivljateljev bilo. Upamo, da nekoliko vendar dorastajo?
V goriškem zboru so se pri priliki vprašanja porotnih sodeb oglasili slovenski poslanci za svoje narodne pravice, na čelu dr. Lavrič. Sicer pak je imel goriški deželni zbor mirne seje in malo jih, ker menda tudi malo dela.
V tržaškem deželnem zbora se je slovenskim okoličanskim poslancem vsaj v zvezi z nekaterimi dragimi poštenjaki posrečilo odbiti naval lahonski, ki bi bil z novo volilno „reformo" slovenskoj okolici poslance vzel. Uže to, da za sedaj kako nesrečo ali izgabo od sebe odvrnemo, moramo smatrati za uspehe, ker naš nalog je le, da vztrajemo kot Slovani, da potujčevanju delamo jezove dokler nas ne reši in v varno luko zavede zvezda Slovanstva, na katero npamo.
Politični razgled.
Motramje dežele.
V LJubljani 2. junija. Ilns* ti*k<> literarno društvo „Pro-sveta" je imelo te dni občni zbor, v katerem je predsednik Fedorovič poročal o bla-gonosnem delovanji tega društva za širjenje omike in izobraženosti mej Rusini v Galiciji. Predsednik je odvračal dalje očitanja poljskih poslancev v deželnem zboru, da je dobivalo na leto 20O0 gld. podpore iz de želne blagajnice, a je delovalo proti poljskim namenom. Rekel je : „kdo bode nas silil, da se popoljščimo!ter je položil končno sam na mizo predsedniško 12.000 gld., podelivši jih društvu, kajti vsled one izjave poljskih poslancev rusinsko društvo neče nobene podpore več od gališkega deželnega zbora.
Na Slotut.iknti so se Magjari spravili nže na noge proti slovaškim novinam. Prvi list, ki bo ga zatrli, so slovaški „Cir-kevni Listy," od starega rodoljuba dr. Hur-bana uredovani.
Ogersšei državni zbor je sklican na 28. avgusta. Volitve bodo od 1. do 20. julija vršile se. — Pravila srbskega narodnega in cerkvenega zbora so z nekaterimi premembami dobila cesarsko potrjenje.
VnHtaje Ar tore.
Srh*ki knez je prišel na mejo svoje kneževine v Aleksinac, kjer se ima prihodnja srbska železnica s turško spojiti. Sultan je poslal pašo iz Niše in enega brigadnega generala, srbskega kneza pozdravit.
V francnsJkeJ narodnej skupščini so 31. maja posvetovali se o postavi, po ka-terej se različni davki za desetek priklade povišajo, mej druzimi tudi davek od soli. Republikanci leve strani so bili proti obda-čenju soli, a so z 267 glasovi proti 313 pali. To pobitje jim bode pa pri prihodnjih volitvah samo na korist.
Na Šp<tttjskem se je reakcija uže popolnem razvila, če prav nij don Karlosa na prestolu, ker Alfonzo je tudi iz burbon ske rodovine. 31. maja sta bila generala Socias in Patino v zapor vržena, ker sta obdolžena, da sta se udeležila skrivne zarote republikanske.
V <itigleikej gorenjej zbornici je 1 junija lord Derby rekel, da je Anglija po mirila in potolažila Francosko, ki se je bala, da so izreki nemških velikašev o množitvi francoske vojsko le izgovori in razlogi, s katerimi hoče Nemčija zopet vojsko začeti. Dopisovanjskih depeš, je rekel Derby, da iz političnih ozirov ne more predložiti.
Tudi na (mr.iknn bodo nove volitve* Kralj je z dekretom 1. junija razpustil parlamentarno skupščino in razpisal volitve na 30. julija, (er novo zbornico na 23. avgusta sklical.
V nrniškrm „bundesrathu" v Berlinu je bila 31. maja izročena prošnja iz Meklen-burga, naj se vendar uže ustavno javno življenje v Meklenburgu uvede. — Znano je, da v tej visoko-kultivirancj Germaniji, v tej ,prveja omikanej državi vladajo (v Meklenburgu) še azijatske razmere sužnosti in graščinske tlake in celo klade.
Na #*»•//rkrm traje nemški „kultur-kampf" ali boj protestantizma proti katolicizma dalje. Te dni so zaprli graščaka Man-kovskega v Poznanji, ker je papeževega skrivnega delegata na kolodvor peljal, a neče sedaj pričati.
Dopisi.
Oft Ilirije 29. maja [Izv. dopis.] Kakor povsod, tako smo imeli tudi mi ln.do zimo, od katere nasledke še vedno čutimo. Ozimna žita morali smo vse preorati, in kar še stoji, to je zelo slabo in redko. Zemlja je po strminah od snega tako premočena, da se po črevelj globokosti udira. Posebno pa smo imeli s cesto veliko opraviti in s cer najbolj 8 to po Zali, ker nij bilo skoraj dneva, da bi ne bilo kaj prišlo 8 hriba na cesto. Veliko časa in truda je žrtoval cestni načelnik g. A. Plešnar, torej njemu gre hvala, da se je potrudil, takim neugodnim rečem v okom priti. — Zadnji Čas je bil, da so prejšnjega načelnika g. B. Lesko vica odstavili, kajti dobro je znauo nam vsem, da je zdajšnji v enem letu pri cesti več stori?, nego prejšnji v šestih. Pa saj nij bilo čudno, ker se je več z drugimi rečmi peč-1, katere on še ne zastopi in ccBta mu je bila le stranska stvar. Leta 1868. je napravil kamenje za popravo mosta v Žireh, katero je, kakor sem iz gotovega vira izvedel, 127 gold. 75 kr. stalo; in to je on čisto vse iz cestne blagajnice izplačal. Potem je drugo leto 1869. F. B. nov hlev zidal in omenjeno kamenje za to porabil. Ali dobri načelnik je to molčal in se nij več brigal do 11. septembra 1. 1874., ko je bila volitev v Vipavi, in ga nij F. B. hotel za deželnega poslanca voliti. Zdaj je bil ogenj v strehi! Zdaj se je začel meniti o kamenji in na dan spravljati, a potlej pa tudi nij skrbel, da bi se bilo kamenje na omenjeni prostor nazaj pripravilo, ali pa, da bi se bila vrednost izterjala.
Jaz mislim, da tak, kateremu se da toliko v roke, da njemu zaupa cela občina, potlej pa tako gospodari, je kazni vreden. Vedno se ta človek v „Slovenca" Bta*i, da je bil dober gospodar, — bil je — pa za sebe, za nas pa ne. Da so mu take službe, kakor cestni načelnik ali žnpan dosti dopri-našale, nij dvomiti, ker se po vsake) teh izgubljenih častnih služeb toliko togoti, posebno pa se zdaj šopiri, ker se je mislil zopet na županski stol prilimat, pa se mu nij posrečilo.
„Slovenčev" dopisovalec dopisuje, da se je po §. 1. št. 2 pod črko f) v volilni red vpisal in da je bil v III. razreda enoglasno za župana izvoljen. Omenjeni §. pod črko f) pa očitno veleva, da imajo predstojniki in učeniki ljudskih šol pravico, v občinski zbor voliti, nikakor pa ne morejo, ako 80 neaktivno postavljeni, biti za župana, in kedaj je župan od enega samega razreda izvoljen? Glejte, na tak način hoče naš oče B. Les-
kovic Se dalje na županskem stola sedeti, in ko ne more po pravici, poslužuje se pa -družin pripomočkov.
Ali nij to graje vredno, ker je znano, da je bila volitev v spodnjej Idriji popolnem ne-postavna in za to tudi ovržena.
Iz Trata 1. maja. [Izv. dop.] V St. 119. vašega lista se nahaje mej inserati tudi oglas od občnega zavarovalnega društva „Le Šalut". Ne bom pisaril proti društvu ali omeniti moram, da ima to zavarovalno društvo v Trstu take agente, ki gazijo v blato vse kar je slovanskega. Naj društvo vse take ljudi odpravi predno hoče Slovencem priporočati se.
Dopis od „Save" 23. maja piše tudi o našem tržaškem polit, društvu „Edinost" in o zadevi Časnika, katerega mislimo v Trstu izdajati. V pojašnjenje dopisniku in si. občinstvu, kateri naših razmer ne poznajo, moramo le toliko reči, da naše razmere tržaških Slovencev so tako mnogo vrstne, da nam je brez posebnega lokalnega Časnika težko obstajati.
Tržaški Slovenci smo nekako osamljeni ter po Bili pritisneni na laška bodeča prsa, tržaško mestno starešinstvo hoče vedno zidati zid okrog okolice po svojej želji, da bi nas uničilo. Naša lega je pa zopet tako imenitna za vse Slovenstvo, da jo ne moremo nobeuej drugej slovenskej primerjati; trgovina celega sveta se steka v slovenskem Trstu, a domačini moramo v prvej vrsti izgubljeno pozicijo zopet dobivati in se v njej utrditi. Odcepiti nam Adrijo, in mi mmo zgubljeni.
Vsakdanja izkušnja nas uči, da moramo za svojo nalogo smatrati bujenje slovenskega Življa, da se bo vedno bolj izobrazil in zavedal, da se s tem postavi naj trdnejši jez poitaljančevanju na skrajnej meji domovine naše in vaše in za tako delo bo naj bolj koristilo če si napravimo svoj posebni mali časnik, kateri bode posebno za tržaško okolico odmerjen, da se bo po udih pol. dr. „Edinost" razširil ter občno bral po slovenske) okolici bolj, nego se dosedaj slov. novine bero, S tem ne bomo drugim slovenskim časnikom nič škodovali, kajti kdor je na drugi slovenski časnik posebno na dragi nam „Slov. Narod" naročen, ako je kolikaj značaja, ne bode ga opustil, če prav se tudi na nEdinost" naroči.
Iz Štltjearskeg-ii [Izv. dop.] Dovolite mi gospod urednik, da kot izvedenec sicer post festum izpregovorim svoje mnenje o enakih plačah učiteljev in učiteljic, katero se je v zadnjem dež. zboru obravnavalo. Nehote sc mi stavi vprašanje: „Zaslužijo res učiteljice toliko kakor učitelji? I odgovoriti moram: „Ne I" — Menda ne bode dvojil nikdo, da se od učiteljskega pripravnika več zahteva, nego od kandidatinje. Učiteljski kadidat mora imeti nižjo gimnazijo ali realko, da se sprejme v pripravnico ; res da teh predštudij nij neogibno potreba, a če jih kdo nema gledajo ga pisano izpra-ficvaliii komisarji i če ga le mogo ga vržejo pri vstopnem izpitu. Kandidatinja je obiskovala navadno ljubljansko nunsko ljudsko šolu, je vstavila potem kakih pet let ves uk, a naenkrat jej na misel pride, da hoče postati učiteljica, to se ve, da ima potem izpraše-valna komisija pri njenem vstopu toliko a z-rokov s tacimi kandidaticami prav rahlu postopati! Kandidatica je postala učiteljica. Nastavijo jo na kako ljudsko  šolo. Kar
sem služboval z učiteljicami vred, izprevidel sem, da nijso v nikacem obziru sposobne podučevati višjega razreda na mešanih šolah, nego prvega, i še ta se pripeti dosti-kratov, da pridejo iz šole i prosijo učitelja, da bi jim pripomogel učence spraviti v red in zadušiti nepokoj. Od učitelja se zahteva, da mora biti sposoben, podučevati v vseh razredih ljudske šole, a od učiteljice ne more se zahtevati ravno kar navedenega uzroka. Da je pa vzdrževanje discipline v šolah zelo važen faktor, to menda ne bo nikdo tajil, i da je to tudi zelo težavno pritrdil bode vsak Človek. Tedaj ako učiteljica ne more tega storiti v kakej meri in popolnosti nego učitelj, po mojih mislih ne zasluži enake plače z učiteljem. Kdor službuje z učiteljicami, skušal je, kako pogosto so bolne (vsake baze domišljenih boleznij imajo ker so reve — žeuske) mora suplirati bolno učiteljico? Učitelj mora isti dan skrbeti, da opravi njeno in svojo dolžnost. Učitelju se pata „plus" nikđar ne honorira. Da pri takovih boleznih i zamudah šolskih, uk ne napreduje dobro, ti bode vsak pritrdil.
Dosedaj nij bilo pri učiteljskem stanu velicega nep otizm a, vsaj očividuega ne. Odkar so pa nastavljene učiteljice pričel je ta „parasit" vedno globokejše vsajati svoje korenine v učiteljski stan. (Vide ljubljansko žensko vadnico !) Učiteljska mesta postala bodo sinekure, c. kr. uradniških hčerk, kojih ne morejo starši lehko — orno-žiti! Saj dekleta gredo same na to, kaj „poklič" in kje?
Učiteljice nam bodo' odgojevale dobre gospodinje, pravijo nekateri. Jaz pa pravim, da ne! Kandidatke se ne vzgojejo za dobre gospodinje, nego le za učiteljice in kar nemajo, tega tudi ne morejo dati. Dobrej gospodinji menda nij potreba samo ročnih del? Kdor službuje z učiteljicami kakor jaz, ima priložnost videti njih „saubero Wirtschaft!" Da se s kavo in sladkorjem prav lehko njih nepristranost v (umili, j ali omaje, to tudi marsikdo razume.   Hoc stat!
Da bode imela Kranjska učiteljev dovolj, naj jim vzviša prej ko more plačo, sicer je naše Štajersko pre blizu Kranjske. Naj odpravi vse one elemente iz kranjskih šolskih nadzornikov, ki so poštenej značajnosti sovražni, kateri menijo, da je njih glavni posel nemška politika. Poznam nekatere učitelje, ki so morali samo zato Kranjsko za pustiti, akoravno je bilo do 40 učiteljskih mest na Kranjskem praznih, ker so se ljubljanskim nemškovalnim Šolskim glavarjem nevarni zdeli. Do katerega nadzornika so se obrnili, majeval je z ramami, ga tolažil, a mislil si je svoje — a odgnani učitelj tudi svoje! Nekateri mladi učitelji so študirali celo gimnazijo in sedaj bi imel puhle in prevzetne nadzornike a la Eppich, Zima itd., ki so pogledali enkrat v prvo ali drugo realko, so potem pred c. kr. birokrati hrbtišča krivili in so sedaj zarad „grossenvvahn" zreli za ... . saj veste! gnd.
Iz Z.ij£r<kl»tt 1* junija (Izv. dop.) Delovanje našega sabora je precej skromno. Večjidel popravlja zakonske osnove, katere je uže v prejšnjih svojih zasedanjih prere-šetaval. Nekaj življenja je vdehnil Babor-skim razpravam zopet dr. M a kance z dvema interpelacijama. V prvej interpelaciji vpraša bana : ali je res, da gredo vse važnejše, v hrvatsko avtonomijo spadajoče za- ■
deve skoz ogerski ministorski svet, ali je res, da je on (ban) sam pri tacih posvetovanjih sodeloval, in s Čem more to nepostavno svojo postopanje opravdati? V drugej interpelaciji povpraša bana: kako je to, da je tiskarski zakon, katerega je sabor Bkoro nespremenjeno po vi adi ne. j osnovi sprejel, stoprv celih sedem mesecev pozneje previšje potrjenje zadobil? V obrazložbi k tema dvema interpelacijama je dr. Makanec marsikatero grenko pa resnično našej vladi očitovah Kako bode ban na stavljeni interpelaciji odgovoril, to je, se ve da samo njegova skrb. Brez dijalektike in sofistike nže ne pojde. Saborovanje bode samo še do 15. t. m. trajalo, in potem bode sabor razpuščen.
Gospod Noli je te dni kot gost v našem gledališči pel veliko arijo iz 3. čina opere „Trovatore". „Obzor" piše o njem takole : „pridržavajući si o tom potanje progovoriti, za sad velimo, g. Noli je liepo nspjeo, a občinstvo ga je upravo frenetičnim aplausom četiri put izazvalo, a posije trećeg izaziva odlikovalo ga je sa Četiri boqueta cvieča s trobojnimi vrbeami. U drugoj ariji prestala mu je bila trema, i g. Noli se sasvim osiećao svojim. Mi mu na uspjehu čestitamo". Ne da bi hotel g. Noliju slavo kratiti, vendar bi pa rekel, da je en del aplavza Noliju ne kot pevcu, — nego kot Slovencu veljal.
Domače stvari.
— (Proti konfiskaciji „S1 o venskega Naroda") št. 112. zaradi članka, ki naglasa ubožno in zatirano stanje kmetovo, vložil je urednik tega lista pri deželnej kot tiskovnej sodniji ugovor in bode imel v kratkem javno obravnavanje. Kedaj, to povemo, kadar izvemo.
— (Iz Maribora) se nam piše: Profesorja Pajka, lastnika mariborske narodne tiskarne in izdatelja „Zore" je zadela neizmerna familijska nesreča. DeneB 1. junija zjutraj mu je po dolgej bolezni umrla njegova lepa žena še v jako mladih letih.
— (Kranjski deželni načelnik.) Uradna „\Viener Zeitung" prinaša imenovanje g. Widmana za deželnega načelnika kranjskega, katero smo mi uže v včerajšnjem listu poročati mogli.
— (G. Kalteneggerjevo) imenovanje za dvornega svetovalca tudi „Wien. Ztg." prinaša.
— (Oficijalna predstavljanja.) Včeraj so se novemu definitivnemu deželnemu načelniku predstavili vsi tukajšnji uradi in deželni odbor.
— („Naše orožje"). Pod tem naslovom Brno prinesli v „Slov. Naroda" v št. 118. od 27. m. in. članek o boji mej Slovanstvom in Nemštvom. Češki „NArodni Liaty" so prestavili ta naš članek in pravijo : „Tu omenjamo ta obširnejši Članek, da pokažemo narodu češkemu, kako sramotno igrajo z njim oni, ki nazivljejo svobodomiselno stranko kakor pri nas na Češkem itak mej slovenskim narodom, — „izdajalce" svete narodne in slovanske stvari. Domači protivniki naši, sami nedelavni, iščejo z napadanjem in obrekovanjem čast svobodomiselne stranke uničiti in njeno rodoljubno trujenje sumničiti."
— (Glede Ni k. Cloettovega 8 a-mora) v Trstu sc nam poroča, ČU je lastnik vile „Agnese" za ljubljanskim gradom gosp.
Viljem Cloetta, konzul Švicarske zaveze v
Trstu, a ne Nikola.
— („Pripovesti iz zgodovine Štajerske.") Spisal LV. Ivrones. Za štajerske ljudske šole. Natis za slovenske Šole. Poslovenil J. Lap a j ne. — Tako se zove mala, lična knjižica, ki je te dni prišla na svitlo iz „društvene tiskarne" v Gradci in jc poglavitno namenjena, kakor omenja sam naslov, slovenskim narodnim šolam slovenskega Stajerja. Cela knjižica obsega VII poglavij, in sicer: I. Starodavna doba. — Kelti in Rimljani. — Preseljevanje narodov. — V tem poglavji pisatelj omenja, da so se na spodnjem Štajerskem Slovenci kot skupni narod do de-nes obranili. Na zgornjem pa dandanes le de imena krajev, mest in rek spominjajo na nekdanje bivauje Slovencev v teh krajih. — II. Ime štajerske dežele. — Zadnji Travngavec. — Babenbergovec Leopold V. — III. Habsburgovci na Štajerskem. — IV. Stara mesta in stari gradovi na Štajerskem. Tabori. — Gradec v srednjem veku. — V. Cerkvene stavbe v srednjem veku. Spominska podoba na graškej stolnej cerkvi in deželne nadloge po Štajerskem. — VI. Stare plemenite ro-dovine na Štajerskem. — VIL Nadvojvoda Ivan. — Na zadnjej strani je ponatisnjen mali zemljevid Štajerske, in sicer — kar obžalujemo — nemški, da se nijso stroški zvišali in da je zunajna oblika v obeh natisih enaka. Ali koliko bi bili stroški večji ? Pet goldinarjev morda, več ne. Ker velja le 8 kr., si lehko vsakdo omisli to knjižico, posebno slovenski Stajici. _
Bazne vesti.
(Južna železnica) je leta 1874 na avstrijske) progi za 11 milijonov frankov nienj dohodkov imela nego leta 1873 ; to je nasledek „krahov". — Brnto dohodkov je na avstr. progi 80 milijonov frankov, stroškov skoro ravno toliko, ker letos se maj nikov kupon delničarjem ne bode izplačal. ^(Najstarejša žena naOgerske m) l*£u£j»je nmrla nedavno v Teresijopolu. Imenuje se Reza ManukšiČeva in se je rodila v avgustu 1. 1755, tedaj je bila stara 120 let. Njeni praunuki so uže starci. Bolna nij bila nikoli, prvikrat je zbolela Še le pred svojo smrtjo.
* (Obesil v cerkvi.) Dne 20. m. m. stopi mej veliko mašo v Strebiči, bereškej fari na Ogerskem v cerkev mož, poklekne pred altar, ter je bil dolgo zamaknen v molitev. Obleka neznanega je bila vsa zaprašena, črevlje raztrgane, dokaz da je prišel od daleč. Na konci maše vstane, gre za cerkev, kjer je bil zvonik, tam ovije okolo trama hitro vrv, ki je visela iz zvonika in v tem hipu je uže visel — bil je takoj mrtev, V njegovem žepu so našli list, na katerem je bilo zapis, no njegovo ime Andrej Z(Ud, da je pobegnil od 35. polka honvedov, kjer je bil feldvebel. Zaradi vrvi obešen-ceve je pak nastal velikansk tepež v cerkvi, ker je hotel vsakdo imeti košček tega „srečo prinašajočega" talismana. —
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere k Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i
otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljonje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vitoglavje, Bdenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in hlevauje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, Bhujsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVnrzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. vV u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iu griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no Baino pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. TVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W i t. <■ 111' h t c r, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtji*, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1858. Ponavljaje izrekam glede Revalcsciero du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše KevalcBciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r KlinischevVochenBchri f t" od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vBa zdravila nij bo bila v stanu odpraviti: toda RevaleBciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, Dtisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizu de Brehan, bolehajo sedem let, na neBpanji, treslici na vseh udih, shujsanji in bipohondriji.
St. 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolohanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajsko, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
ŠL 65.715. Gospodični de MoutlouiH na neprebavljeni i, neBpanji in h uj sanji.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plohaotih puSicah po pol funta 1 gold. 50 kr , i fant 2 gold. 00 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., b fan ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalescioro-Biseuiteu v pušicah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Jievalesoiero-Ghocolateo v praht ia V plolčicah sa 12 tU 1 gold. 50 kr., 24 tau 2 gold 60 kr., 48 tas i gold. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gold., za 288 tas SK> gold., — za 576 tas •',■> gold
— Prodaje: BarryduBurry & Gora p. na On.
— tjl, Wal!flu«hKa»Ne »t. 3, v ILjnbljnnl Ed na ar, v kradel bratje Oberanzmeyr, v Ana tr.ruKtu Oiechtl & Fran*, v Caluvei P. Birn-b.^ohor, v Juonei Lud vic; Mililer, vHiurlbeni M. Mone, v aiersuu J. B. rjtockhau* ju, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uovleab pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Uraden pri bratih Oberranz-meyr, v Temeni um pri Jos. v. P»pu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnorju, lekarju, v Varal-»linu pri lekarju dr. A. Ualter ju, Kakor v vseh mestih pri dobrih lefcarjU) in ap» .senjskih trgovcu:. tudi razpošilja dunaj.ka bila na sae kraju poštnih nakaznicah  uj noVMtfUt
^auajH^u uorSM 2 junija. (Izvirno toiegrafično poročilo.; Enotni drž. dolg v bankovcih ,   70   kL 15 Enotni drž. dolg v erebru    .   .   74   „ 50
1860 drž. posojilo.....112   „ —
Akcije narodne banke . . 960 „ — Kreditne akcije   ....     232   „ —
London........111 »45
Napol..........8    n 89
C. k. cekini.......5   „ 86*/«
Srebro.........102 .10
Ia
Uradno utiziitaiiilo.
3. junija 1875. Javne dražbe i J. Zadnekovo iz tvij, 1700 gld., 5.junija (I. Črnomelj). — M. Storkovo iz Predgrađa, 8. junija (L Črnoiucij). — Ane Kobetove iz Sadudja, 1001 gld. 6. jttuija (I. Črnomelj). — Šiinen Puratovo iz Št. Vida, 10. junija (I. Zatičtna).
1. j u n ij a:
Kvropa: Endtsman iz Dunaja. —Proinhitlter iz Prago.
Pri Mlouu: Ilasenberger iz Linca. — Novak iz Maribora. — Marčič iz Reke. — Germ iz Novega mesta. — Urbančič z Bleda. — Schaller iz Dunaja. — Fabri8 iz Trsta. — dr. Razpet iz Postojne. — Venuti iz Gorice.
Pri malici: Sontag iz Dunaja. — Ilofic iz Liborce. — Spira iz Dunaja. — Wiodor\vohl iz Trsta. Zips iz Dunaja.
ccite
v Ljubljani 2. junija t. 1. Pšenica 4 gid. 70 kr.; — rež 3 gld. 40 kr.;
— ječmen 2 gld. 80 kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda iS gld. 70 kr.; — proso 2 gld. 7 o kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 1 gld. 70 kr.; — fižol 5 gld. 30 kr.; masla funt — gld. 56 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — speli irisen — gld. 40 kr.; — spoli povojen
— gld. 42 kr.; jajca po la/3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — telotnino funt 24 kr.; svinjsko meso, tunt 28 kr. — sena cent 1 gld. 50 kr.; — slamo cent 1 gld. 05 kr.; — drva trda 6 gold. 40 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
JJLoterlJiie srećke.
V Gradcu 29. maja: 38. 35. G6. 45. 41. Na D u naj i 21). maja: 78. 75. 55. 30. 4,
Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
<„ttl»i iel I»i4< olij»*.
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
|inis«-k. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in maj nujo zob, zoper ililleiitis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, iu je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal nin bode gotovo prednost, vzlie vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., i škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz meata Bergen na Norveškem, brezkusnu in no slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvurin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat SkateO 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehneiuu človeštvu, pri vsib notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boluzuij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in probavljenje, ter različne organe in udu z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
GUvcerin-Creme, jo posebno izbomo sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 liacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se obrani koža krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi umivaliiinii vodami, leputičjem. iu lepotičniiu sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi pulver.   izključijo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brlikost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina iu vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sobi, se bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajoeoj se pošto proti poMiH n iu |m»w«i ju. —26)
Iadajatelj in urednik Josip Jnrčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".