.Slovenski Narod" /ilji: f Mobljanl na dom dostavljen: tjfta lato.....v. ... K Ur— •al leta..........12-- istrt leta.......... 0*- ......... v apravnlttvn prejeaian: celo lete ... .«.....K Zt— potleta.......... 11- četrt leta.......... 5*50 na nest e ......... 1-00 Daplti na) te tranJdraJo. Rokopisi te mm vračalo. Vr*4itlStve i Knaflove ulice it S, (I nadstropje lavo), t*4#P»n at. 84. vfe, en triarat aU večkrat po 10 vta. Pr UpemvaJerva naj se ION nedelje In praznike. po 14 vin., za dvakrat Pri večjih insercijah po dogovora. reklamacije, inserati itd. številka vetja 10 vinarjev. Na luealalie naročnine ae ne ozira. tele* en at. m. Bosanski kmet. Leta 1878. je Avstrija dobila od evropskiii velesil mandat, rja okupira Bosno in Hercegovino v namen, da napravi tam red in zagotovi gospo-darsko in kulturno napredovanje prebivalstva. Najvažnejše vprašanje v Bosni in v Hercegovini je agrarno vprašanje. Svet ni last kmetov, nego različnih begov, katerim mora kmet dajati desetino ali tretjino in jim delati tlako. Trideset let je imela Avstrija časa dovolj, (hi bi bila rešila to vprašanj*' in pomagala, da bi bil kmet postal resnični lastnik obdelanega sveta. Toda Avstrija še prsta ni ganila. Genijalni slepar, minister Kallav, ki je opustošil bosanske gozde in potra-til na milijone bosanskega imetja, se namenoma ni lotil agrarnega vprašanja. Xe. da bi bilo težko, ali da bi bile kake posebne ovire; pustil je -tvar nerešeno iz popolnoma narod-nopolitičnih nagibov: vedel je namreč natančno, da bodo bosanski kmetje pri takem stanju razmer počasi izkrvaveli in propadli in to je Kallav hotel doseči, to je bil njegov cilj: pa vperizem, proletariziranje domačega prebivalstva, to naj bi pripravilo Bosno in Hercegovino za madžarsko žrelo. — Gospodarsko utrjen kmetski stan srbske narodnosti — to bi bila pač pretrda kost za madžarski želodec. Ker mu je stvar šla naravnim potom preveč počasno, jo je umetno pospešil. Dokler je bila Bosna pod Turčijo, je kmet dajal desetine itd. od tega k a r je resnično pride - 1 a L Kallav je tp odpravil in predpisal visoke d a v k e v d e n a r j u , ki jih j*' moral kmet plačevati, če je kaj pridelal ali če ni nič pridelal. In ker bosanski kmet svojih pridelkov *'ostiki-al ne more prodati, če ne živi blizu mesta, ter sploh le malo kdaj vidi kaj gotovega denarja, je ta Kal lavova uredba zanj prava poguba. To j e t u d i vse k a r j e A v -stri ja storila za bos a n s k o p r e -1» i v a 1 s t v o. Zdaj, ko je Avstrija okupacijo premenila v aneksijo, je skupni finančni minister Burian vzel to stvar v roke p o s v o j e, na način, ki je političen, financijalen in n a r o d n o g o s j) o d a r s k i p r a -v i e v ropski š k a n da 1. Povsod na svetu se je izvršila zemljiška odveza s pomočjo in posre- LISTEK. Hod sodom smodniku Senzncljonulno razkritje. Dr. Heinzu Friedjungu, državnemu poslancu Maliku in uredništvu »Slovenca« v poljubno porabo. Našim čitateljem je znano, da se trudimo kolikor mogoče, podajati jim izvirnih in zanesljivih vesti. Kaj .' torej naravneje, ko da smo želeli bali o razmerah v naši državi, v kolikor so te razmere bile v zvezi z zadnjimi mednarodnimi zaplctki, dobiti povsem zanesljivosliko. Ker je znano, •I« je dandanes v Avstro - Ogrski le fena osoba, ki zamore tako zanesljivo sliko podati, obrnili smo se zatorej naravnost do nje. Gjorgje Nastić je fes hi! tako ljubeznjiv, da je naši želji ustregel ter nam podal razkritja, "h katerih čitanju SO se nam kot zvenim patri jotom jezili lasje. Toda naj Sl'dijo cenjeni čitatelji sami. Razbitja Nastieeva slovejo v priprosti obliki, kakršne se je le ta diplomat 1'osluževati v stanu, takole: »V svojih razkritjih, ki služijo *a I>odlago znani veleizdajniški pravdi v Zagrebu, namignil sem, da so Pri zaroti proti obstoju avstro-ogr-*ke države udeleženi tudi Slovenci. do van jem države. Tudi v Avstriji se je to zgodilo. A tista Avstrija, ki je že pred 40 leti to zemljiško odvezo sedanjih svojih kmetov izvršila sani a , hoče zdaj to delo prepustiti m a d ž a r s k i m š p e k u 1 a n t o in, ki bodo seveda skrbeli za svoj žep in bosanskega kmeta odrli kar se bo dalo. Političen škandal je to, kajti avstrijski parlament je že pred tedni slovesno protestiral proti temu, da bi se stvar dala v roke madžarski privatni banki in takratni vodja finančnega ministrstva se je temu protestu odločno pridružil. In ministrski predsednik Bienerth je s tem soglašal. Sedaj pa je prišlo na dan, da je vlada ]) r e 1 o m i la takratno svojo obljubo in d o v o 1 i 1 a, da je skupni finančni minister Burian bosanske kmete vrgel madžarskim spekulantom pod nož.Ko so v avstrijskem parlamentu radi tega prijeli ministra Bilinskega, se jim je ta iztrgal iz krempljev ter razkril, da zadene celo ministrstvo krivda, da se je celo ministrstvo izreklo za Burianov načrt. Tisti Bienerth, ki je bil pred nekaj tedni še proti Burianovemu načrtu, je bil zdaj za ta načrt. Financijalen škandal je to, ker mora bosan. dežela jamčiti za even-tuvalne izgube te priviligirane in no-torično oderuške banke, a če bi bosanski deželni dohodki ne zadostovali, bodo morali avstrijski davkoplačevalci seči v žep in plačati madžarskim Zidom njih profit. Bilo bi preobširno, ko bi hoteli potrebno razmotrivati vse grehe te »operacije«. Avstrijska vlada je s svojim privoljenjem v to napravo, kršila postavo, oškodovala interese države in davkoplačevalcev ter prav kar anektirane bosanske kmete prodah« madžarskim oderuhom. Madžari si bodo napolnili žepe in obenem spravili na tisoče bosanskih kmetov na beraško palico. Ti kmetje so Slovani, zato jih je treba uničiti! Ta prodaja bosanskih kmetov je evropski škandal. Kaj takega si je dovolil samo kak Izzid pasa na Turškem in še to le pred lansko revolucijo. A kaj pravi k temu avstrijski parlament. Vloga, ki jo igra večina parlamenta je naravnost sramot na in kaže, kako gnila in korumpirana je ta družba, krščanski socijalci, ki so časih toliko zabavljali na Madžare, vpili o Veliki Avstriji, se prilizo- .Mredna tlek*r*ar" vali Hrvatom in Bošnjakom, ti sučejo in zvijajo vso stvar tako, da bi jo zavlekli, da bi jo odrinili v delegacijo in s tem rešili sedanje ministrstvo. V delegacijah se seveda ne ho nikomur niti las skrivil. Tudi svobodomiselni Nemci niso nič boljši; tudi ti se pravzaprav zavzemajo za vlado, saj jim je le všeč, če morejo ugonobiti kar mogoče mnogo slovan. kmetov. Še naj boj pošteno se drže socijalni deiuokratje in opozicijonalni Slovani, dasi se tudi niso upali storiti tega, kar bi bilo edino umestno: predlagati obtožbo ministrstva. Škandal je nečuven in brezpri-meren. Poznamo ga sedaj v vseh po-samičnostib, samo ena stvar je nejasna : kako se je moglo zgoditi, da je Burian izdal tak privilegij in kdo je provzročil da je Bienerthovo ministrstvo temu pritrdilo, dasi se je še pred nekaj tedni z vso odločnostjo uprlo. Kaki vplivi so bili tu merodajni, kdo je to provzročil, katera moč je bila ta ko velika.da je izposlovala tako pre-niembo in kako, da ga v celem parlamentu ni človeka, ki bi to na glas povedal, kar se šepeta za kulisami? .Slovenski Narod" velja po pošti Avttro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25*— pol leta.........9 13°— četrt leta . . *.......&50 na mesec.........• 2*30 celo leto.........K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede mseratov naj te priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavniatvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Češki klerikalci proti dr. Kramaru. Dunaj, 10. meja- Češki klerikalci so s politiko dr. Kramara silno nezadovoljni, češ, da je ta politika pre radikalna. Dr. Kramar je prisilil dr. Fiedlerja in Praška, da sta mora-f la odložiti ministrske portfelje, ter s tem zakrivil padec celokupnega Be-ckovega kabineta, kar je bilo v veliko škodo za Čehe. Ustanovitev »Slovanske enote« ni tako velikega pomena, ker v to organizacijo niso vstopili Poljaki. Poljaki so trezni politiki, za to se niso hoteli vezati na Čehe, ker so uvideli, da je taktika čeških poslancev malo srečna. Toda s to politiko niso samo nezadovoljni samo Poljaki, nego tudi stranke, ki so v »Slovanski enoti«. Hrvati so se na primer popolnoma ločili od Čehov in so s tem dosegli krasen uspeh — jezikovne naredbe za Dalmacijo. Tudi slovenski klerikalci se ne počutijo dobro v »Slovanski enoti« in je morda samo vprašanje časa, da izstopijo iz nje. To pa bo zakrivil dr. Kramar, ki hoče s svojo radikalno politiko z glavo skozi zid. Sličen napad na dr. Kramara priobčil je tudi oloinuški »Xašinee«, glasilo predsednika češko - klerikalnega kluba dr. Hrubana. Ti napadi kažejo, da bi tako češki, kakor slovenski kle- rikalci raje danes nego jutri vstopili v vladno lopo, kjer jim najbrže ob-ljubujejo zlate gradove, ako razbijejo »Slovansko enoto«, ki s svojo opozicijo dela vladi tako silne preglavice. „Država s slovansko večino . • »" Praga, 10. maja. Bivši minister dr. Pacak je imel v Hrudimu velik političen govor, v katerem je rekel med drugim: Parlament je v zadnjem času sklepal pod pritiskom zunanjega položaja. S tem je prišla vsa notranja politika v docela nemški tir. Pritisk zunanjih dogodkov je bil tako močan, da bi bili brezuspešni vsi koraki proti splošnemu toku in če bi bil kdo mnenja, da bi se lahko baronu Bienerthu izpodkopale pozicije, ako bi Čehi glasovali proti rekrutnemu kontingentu, se zelo moti. Toda tudi ta pritisk mora prenehati, ker država s slovansko večino trajno ne more voditi protislovanske politike. Preobrat na Turškem. Opasanje z Osmanovim mečem. C a r i g r a d , 10. maja. Danes se je izvršila ceremonija slovesnega opasa nja sultana Mohameda z Osmanovim mečem. Vse mesto je bilo v zastavah, pred vojnim ministrstvom in mošejo Hagia Sorta so bili postavljeni slavoloki. Po črticah so lrile zgrajene tribune, na katerih je na tisoče ljudi gledalo slavnostni sultanov sprevod v mošejo Ejuh ob Zlatem rogu, kjer je sultana Mohameda opasal čelebi iz Konije z mečem ustanovitelja turške države Osmana. Pri ceremoniji so bili navzoči vsi zastopniki tujih držav. Slavnost se je završila v najlepšem redu. Sultanov irade. Carigrad, 10. maja. Kakor turški listi poročajo, je sultan Mohamed izdal irade,. da bo vlada plačala vse dolgove civilne liste bankam in denarnim zavodom, kakor tudi plače uradnikom do 26. aprila. Dolgov, ki so bili kontrahirani na civilno listo po tem terminu, vlada ne plača. Ab-dul Hamidovi uslužbenci dobe svoje plače samo do 26*. aprila, kasneje nimajo več pravice zahtevati plač, ker je s tem časom Abdul Hamid že prenehal biti vladar, ker je prelomil prisego in kršil ustavo. Proti Mladoturkom. Carigrad, 10. maja. Položaj v južni Albaniji je silno napet. Albanci niso zadovoljni z mladoturško vlado in so sklenili, da bodo storili vse, da strmoglavijo novi režim. V Valoni so uporniki umorili 2 mlado-turška častnika, druge pa pregnali. Vlada je poslala iz Prevese dve kri-žarki, ki imate na krovu par stnt ni j vojaštva, v smeri proti Valoni. „BeleMojniar proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi so bile zaslišane samo tri priče. Ker j«* vseli prič obtožbe nad 250, izmed katerih je bilo dosedaj zaslišanih jedva nekaj nad 50. bo zaslišanje teh svedo- kov trajalo najmanj še dva meseca. Nato bo treba za.slišati še nad 200 prič, ki jih predlagajo zagovorniki, kar bo tudi trajalo najmanj dva meseca; potemtakem zaslišanje >.\ »'dokov ne bo končano pred 15. septembrom. Iz tega se lahko sklepa, kako dolgo bo trajal ta škandalozni proces, ako se mu ne napravi z merodajne strani predčasen konec, kar bi bilo edino v interesu države. Kot prva priča je bil včeraj zaslišan Josip Šiftar, geometer, bivši nadporočnik. Izpovedal je. da je vladala do 1. 1900. v Glini popolna sloga med Hrvati in Srbi. Razdor med Srbi in Hrvati je nastal, ko se je organizirala srbska samostalna stranka. Cul je, da se je v Glini v nekoliko tisoč izvodih razširjevala slika kralja Petra. Glavni srbski agitator je bil obtoženec Ogrizovič, tajno pa ga je pri tem podpiral župnik Elrcegovac Ca so obtoženci govorili, da je ta zemlja Srbija, tega ne ve. O tajnih sestankih tudi ničesar ne ve. Poslanec Pribiče-vič je rekel na nekem banketu, da je treba najpreje izvojevati ustavne pravice ter nato združiti Bosno z Dalmacijo, kiiko se bo na to imenovala ta drŽava Velika Hrvatska ali Srbija, to je vseeno. P r e d s e d n i k : Ali se vam ni zdelo, da bi on raje imel Veliko Srbijo nego Veliko Hrvatsko' Priča Šiftar: »Seveda Veliko Srbijo«. To sklepam iz njegovega delovanja. Narod se namreč pOVSO-di vzgojuje v tem smislu, da je treba one okraje v Hrvatski, kjer prebivajo pravoslavni, odtrgati od hrvatske kraljevine ter jih priklopiti Srbiji. To potrjuje bosanska vstaja 1. 1875., ki se je je udeležil tudi kralj Peter. Priča je nato naglašal, tla iz svojega opazovanja ni ničesar slišal in ničesar videl, kaj da so obtoženci de- Toda s tem nisem še vsega povedal. Zarota je sicer res na Slovenskem imela najnevarnejši značaj; razprostranjena je bila pa po vsej Avstriji, koder žive Slovani. Celo preko njenih mej je segala. Tu je predvsem ojiozoriti na lansko posvetovanje v Petrogradu. Takrat je stavil ljubljanski župan Hribar, kakor znano, predlog, naj se ustanovi velika slovanska banka. O tem predlogu razpravljalo se je po časnikih kot o čisto nedolžni narodnogospodarski stvari. Pomen mu je pa čisto drug! V slovansko banko se je hotelo namreč napeljati potoke denarja iz čeških, slovenskih, hrvaških in srbskih bank — da celo bogate slovaške banke se je imelo v mislih — ter tako ustvariti velik reser-voar, iz katerega bi bila Srbija zajemala sredstva za vojsko. K ustanovitvi slovanske banke, kakor znano, ni prišlo. Preprečili so to največ nemški vplivi pri ruski diplomaciji. Letemu se je torej zahvaliti v največji meri, da vojska ni nastala, kajti brez slovanske banke ostala bi bila Srbija na suhem. Sicer je res, da je — kakor ste Vi svoječasno že poročali — srbski kraljevič Gjorgje odpeljal iz Ljubljane poln vlak samih jubilejnih zlatov; toda očividno je, da to za vojsko ni zadostovalo, vsled česar je kraljevič — prebrisan kakor je — porabil to svoto za poplačilo svojih privatnih dolgov. Dejstvo pa, da so slovenski denarni zavodi iz Ljubljane kraljeviču Gjorgju dali cel vlak zlata na razpolago, dokazuje, kaka nevarnost bi bila nastala za Evropo, ko bi se bila pravočasno ustanovila slovanska banka. V Petrogradu je župan Hribar stavil tudi predlog, naj bi se ruski kmetje pošiljali v zapadne slovanske dežele, da se priuče racijonalnega obdelovanja zemlje. Kajne, čisto nedolžen predlog f Ako se pa pomisli, kaj v tem predlogu tiči, potem dobiva stvar drugo lice. Društvo »Rus-skoje Zerno«, katero se je po novo-slovanskem posvetovanju v Petrogradu ustanovilo, imelo je namreč v razne kraje Slovenije, potem na Češko in Moravsko, pa tudi na Hrvatsko i>oslati ob zgodnji letošnji pomladi nekaj ruskih kmetov v delo. Ali veste, kaj tiči za tem društvom? Pomisliti le njega naslov! »Russkoje Zerno«! Vi mislite morebiti na žitno zrno. Kaka pomota! Ime izbralo si je po svinčenem zrnu, kakršno se baše v puške. Potemtakem boste pa tudi ume-li, da hi ruski kmetje, katere je društvo imelo poslati v naše kraje, ne bili navadni kmetje, temveč sami preoblečeni ruski generali. Le-ti bi vse potrebno pripravili, da bi se bilo na dani migljaj celo avstrijsko Slovenstvo uprlo ter tako podpiralo ak- cijo Srbije. Ker je pa že iz rusko-ja-)K>nske vojske znana počasnost višjih ruskih krogov — in ti višji krogi vodijo tudi društvo »Russkoje Zerno« — zakasnila se je odpošiljatev generalov. Še celo znanega telovnika za župana Hribarja, ki je bil pri tej akciji odinenjen za generalisima in bi kot takemu po novoslovanski uredbi telovnik služil za distinkeijo, niso priposlali pravočasno iz Petrograda ter ga — kakor mi župan Hribar, s katerim sva v prijateljskem dopisovanju, poroča — doslej še ni prejel. Naravno je, da Srbija ni mogla toliko časa čakati in zato se je vsa ta, na veliko izmišljena akcija klavrno ponesrečila. Društvo »Russkoje Zerno« poslalo je sicer v zadnjem času nekaj svojih generalov, preoblečenih za poljedelske učence, na Slovensko; toda, ker sem jaz pravočasno opozoril na pretečo nevarnost in ker sem Srbijo s svojimi duhovitimi šahov-nimi potezami na politični deski popolnoma spravil v škripce, ostane vsa akcija teh generalov brezuspešna. Sicer pa o blagru Avstro-Ogrske čuva posebno intenzivno tudi gosp. Schwarz, ki sicer ni istoveten z onim Schwarzem, o katerem se prioveduje, da je baje iznašel smodnik, ki pa je sedel na sod z namenom, da nikdo ne pride do smodnika pod njegovim sedlom in tako ne provzroči nesreče. Gjorgje Naatič. Deronlho. Spisal I v o T r o š t. (Dalje.) Došla stal z ženitovanjskega potovanja. Zjutraj je bilo in ne več zgodaj, toda pri štaicijskem načelniku še vse tiho, vse mirno. Odrasli otroci so vstali in odšli na tihem iz bife. Ko so čuli, da se odpirajo duri pri papanu, so se vrnili, zbudili mlajše in najmlajše tovariše ter pozdravili novo mamo vsak po svoje. Milan in Emu sta deklamovala verze, Rudi in Fran* ci sta voščila »dobro jutro« in segla v roko. Slavko in Milka z jokom, Kl-vira in Sigi pa brcaje v zibelkah . . . Vse je poljubila na čelo in si otrla solzo, na tihem se je pa čudila tako mnogoglavi družini. Ponavljala je in ponavljala imena nedoraslih otrok, pa se je ni posrečilo izdelati litanij do konca. Vsem skupaj je obljubila slovesno, da si bo prizadevala biti mati, zakaj vse že objema njena ljubezen. Starejši štirje so odšli molče z lahkim poklonom iz sobe, z mlajšimi pa Vera zares ni vedela, kaj bi počela. Najmlajša dva sta se drla, kakor za stavo. Več nego enkrat je moral Zorko poklicati pestunjo, da ju je prišla umirit. Slavko in Milka sta začasno ustavila solze ter poiskala raje v kuhinjski omari kos kruha, ki jima je bil za jok dobro nadomestilo. lali, vse so mu pripovedovali drugi. Tako so mu drugi pripovedovali, da je župnik KrcegOvac rekel pri pogrebu trgovca Dnvidoviea: Škoda, da je tako mlad umrl, ne da bi videl te zemlje pod svobodno Srbijo. Priča: Slišal sem, da se je tako nekako izrazil. Zagovornik dr. X e m e c : Vi ste rekli, da ste slišali, da je bila v (ilini razširjena slika kralja Petra v tisočih izvodov, aH ste kje videli to sliko? P r i č a : Nikjer. Dr. Nemec : Iz česa sklepate, da je obtoženec »velikosrbski propagator« ? P r i č a : Iz tega, ker je Ogrizo-vič 1. 1906. razobesil srbsko zastavo. Dr. Nemec : Ali vnm je znana svrha bosanske ustaje 1. 1875.! P r i č a : Ne, takrat sem bil še ot?v>k. Dr. Nemec je hotel staviti nn svedoka še več vprašanj glede te ustaje, a um je predsednik odvzel besedo. Takisto je vzel besedo tudi zagovornikoma dr. Spanicu in dr. Budisav-I jeviću. Z ozirom na svedokovo izpoved je konstatiraj obtoženec Krcegovae, da je trgovec Davidovič umrl kot 70-letni starec, torej ni mogel pri njegovem pogrebu govoriti tako. kakor je navedel priča, da je Škoda, ker je Davidovič umrl tako m 1 a d , da ni videl osvobojene svoje domovine. Obtoženec K o u č a r je konstatirah da je bil svedok že opetovano k a z n o v a n . a da je to zamolčal. Nato je hotel reagirati na Sit'tar-jevo izpoved obt. Vilic, kar pa mu je predsednik zabranil. V i 1 i ć : Prijavljam ničnostno pritožbo. Predsednik: To je stvar vaših zagovornikov, oni že pazijo, da se nobena (ničnostna pritožba) ne izgubi. Dr. Budisavijevič: Ta opozoritev ni bila potrebna. Drž. pravdni k: Kaj 1 Kako.' Kadi te opazke bom izposloval sklop sodišča. Po kratkem posvetovanju je predsednik Tarabocchia naznanil sklep, »la se zagovornik dr. Budisav-1 jevič obsoja na 50 K globe. V tem trenotku se je slišal z galerije glas: »Prav je!« Dr. Nemec: Prosim za zadoščenje, z galerije je nekdo zaklicali »Prav je«. Med obtoženci je nastal silen vihar. Skočili so s sedežev ter kazali s prstom na galerijo. kjer je sedela znana zagrizena Frankova prista-šinja ga. Miletić v družbi z neko mlajšo žensko, ki je zaklicala one besede. N;iJ<> S4 je senat umaknil na posvetovanje. Po kratkem posvetovanju je predsednik razglasil sklepe, da se vsi obtoženci odstranijo od obravnave in da smejo v razpravni dvorani ostati samo oni. katerih priče se zaslišujejo. Nadalje je odredil, da se ima izprazniti leva galerija. Miletieka je šla z galerije kli-eoe: »\ hiška banda«, a sodišču se ni y. je bil res že kaznovan, nakar je Šiftar polagoma priznal, da je bil kaznovan že trikrat. Dr. Nemec je predlagal, naj se dotični kazenski akti rekvirira jo iz Gline. Sodišč«« je odbilo ta predlog. Priča Peter P i ž a 1 je izpovedal, da je slišal pripovedovati, da sta obtoženca govorila, da j«- to srbska zem- Zelezniška štacija je stala koncerni večje vasi. kjer cvete trgovina, z lesom. Takoj nad vasjo se namreč širi v daljavo in v hribe bujen smrekov gozd, ki daje obilo lesa za svetovni promet; pa tudi okolica dovaža mnogo tramov za trgovino na železnico. Postaja in železna cesta urinje-ni v sam hrib in več metrov visoka strmina se dviga potniku tukaj nad glavo. Ta prepad brani večernemu solncu na postajo, zato imajo nekaj minut daljšo noč. Gori na vrhu strmine je rob ograjen z lesenim držajem, visok drog z zastavo vabi gledalca, da se potrudi na »belvedere«, odkoder se mu širi krasen razgled po okolici. Lepo se vidi vas in železnico: vse kakor na dlani, majhno i u vendar razločno prava igrača orjaški deklici . . . &e tisto popoldne je peljal Zorko svojo novo gospodinjo po mnogih ovinkih in stezicah na vrh pečine — na bel veder. Za ograjo je nekaj miz in sedežev, kjer se potnik lahko odpočije in poleg tega naužije krasne panorame: toliko sosednjih vasi, hrib-cev z belimi cekvicami, tamle nedaleč na levo Žalostna gora z obširnim bo-žjepotnim svetiščem, obdanim z nizkim zidom, ki so nanj izstavljene kapelice križevega pota — vse to je Zorko že medpotoma razlagal svoji Veri. Ona se je naslanjala na njegovo ramo in poslušala. Vselej, ko se ga je dotaknila, jo je prešlo neko do- lja in da bo nad njo zavladal kralj Peter. Ko je nekoč prišel o Božiču banderij srbskih graničarjev, se je on — priča oblekel v kmetsko obleko in se pomešal med nje. Člani banderi-ja so šli v gostilno obtoženca Končani, kjer sta pri pijači Nikola in Stanko Rebrača po vel iče vala kralja Petra. Zagovornik dr. Nemec: Ali je bil tam res Stanko Rebrača? . Priča: Da! Dr. Nemec: Pazite, vi.izpovedujete pod prisego. Sto prič potrjuje, da Stanko Rebrača takrat ni bil navzoč. Zagovornik d r. S o 1 a r i č: Vi ste tolikokrat videli sliko kralja Petra, povejte mi, kakšen je kralji Priča Bi žal: lina brado. (Gro-hoten smeh. Kralj Peter ima namreč samo Inke, a ni nosil nikoli brade). D r. Sol a r i č: Ali niste bili kasneje, ko je izšla obtožnica, zaslišani radi hudodelstva goljufije, storjene s krivim pričevanjem? Predsednik je zabranil to vprašanje ter odvzel besedo tako dr. Sola-riču, kakor dr. Budisavljeviču. Obtoženci Rebrača, Kančar, Vilic, Gajie in Kistovič so hoteli reagirati na izpovedbe priče Bižal, a predsednik jim je kratkim potom odvzel besedo. Torej se niti obtoženci sami ne smejo več braniti, a njihovim zagovornikom se jemlje besedo, kadarkoli se to zljubi predsedniku ali drž. pravdniku. Nato je bil zaslišan Janko Despot, katolik, pek v Glini. Izpovedal je, da ni nikdar slišal govoriti, da je glinski okraj srbska zemlja in da bo tu zavladal srbski kralj Peter. Razdor med Srbi in Hrvati ni nastal leta 1906., marveč baš nasprotno pred tem letom je vladalo sovraštvo med Srbi in Hrvati, a sedaj je to sovraštvo docela ponehalo. Edini, ki v (ilini sovražijo Srbe, so priče Šiftar, Deto-ni in Bižal, ki so bile prav kar zaslišane. Nato se je prekinla razprava. Dopisi. Iz Kostanjevice. Kostanjeviška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila že ustanovljena pred 18. leti, je prenehala svoje delovanje, ko je tačasni nje predsednik, sedanji blagajnik glavne družbe, rodoljubni g. notar Hudovernik zapustil Kostanjevico in se preselil v Ljubljano. Bodisi, da se ni zadosti skrbelo za potrebni naraščaj, bodisi, da so razne osebnostne ovire otežkočile plemenito narodno delo požr to valnih dam in gospodov, je resnica, da je bila od tega časa kostanjeviška podružnica samo na papirju. Kakor pa se je svoj čas zgodilo, da je znova oživela »Nar. čitalnica«, tako je prišlo tudi letos do ustanovitve nove Ciril-Metodove podružnice za Kostanjevico in okolico, ki šteje že v početku čez 40 članov. Na ustanovnem občnem zboru v soboto S. t. m. zvečer je v imenu pripr. odbora pozdravil g. d r. Ceša rk većino došlih družbenikov in potovalnega učitelja g. A n t e H e g a , kot zastopnika glavne družbe, kateremu j«- podelil besedo. Ko je g. Beg v obširnem in zanimivem govoru razloži] pomen in nalogo tako glavne družbe kakortudi njenih trdnjavic, podružnic po deželi, so bila prečita na pravila in se je nato izvolil sledeči odbor: predsednik dr. Albin Cešark, predsednika namestnik [van M a l -narič, tajnik Dragotin I! o s t o -bar. tajnika namestnica gdč. Sonja Kala n o v a , blagajnica ga. Tilka tlej neznano čustvo, še slajše, kakor one čase, ko sta se prvič skrivaje poljubila pod kostanji na šetališču ter ji je govoril idealist Zorko o svoji in njeni nesreči . . . Vračali so se zopet tisti srečni časi... Ali res vstajajo mrtvi? Zvezda, ki sta jo videla tedaj na vzhodu, je menda samo začasno obledela, da sedaj le zablišči v čim lepšem svitu. Sedla sta na vrhu in Zorko jo je z desnico rahlo objel okolu pasu, da se je Vera lahko naslonila na njegove prsi. Šepetal ji je na rožnato ušesce: »Krasno, kaj, dušica!« »Prekrasno!« je debnila ona, kakor v sanjah; mislila pa je tedaj nekaj dražega, lepšega in rekla čez nekaj časa: »Zorko, lej, mislim, da sem kraljica poleg tebe na tem vzvišenem kraju.« »Nadejam se, da boš kmalu kraljica tudi v moji družini, Verica.« »Zakaj ne? To je moja trdna volja: tvojim otrokom skrbna mati, tebi ljubeča soj)roga--« On jo je stisnil tesneje k sebi in poljubil, potem pa dejal: »Kaj pa če ne bo vse mogoče — prav do pičice?« »Da ne bo vse mogoče, praviš? Čudim se, ako je to poslej moja edina naloga v življenju, se ne bojim, da je ne bi častno izvršila.« »Počasi, moja draga! Povem ti glede samega sebe, da so v zakonu medeni tedni samo v začetku, potem pa —« dr. Češarkova, blagajnice namestnik Ivan Gerlovič, odbor-hornika ga. Emu Toporiševa in Lavoslav Bučar, odh. namestnika Anton P a v č i č in Anton Š t r a v s , pregledovalca računov Franc A d a -m i č in Ivan G o r i j u p, delegatom na glavno skupščino pa La voslav Buča r. Po volitvi odbora je javilo svoj pristop še nekaj novih članov, na kar je predsednik bodreč navzoče k požrtovalnosti in vztrajnosti v narodno obrambnem delovanju zaključil lepo vspelo zborovanje. Da so se tudi pri tej priliki s svojo odsotnostjo odlikovali nekaterniki, ki so s priznanim frazerstvom vzeli vso narodnost v zakup, je sainoohsebi umevno. Saj vedo kaj dobro iz vestni elementi, da je krritikovanje veliko ko-modneje od pozitivnega dela. Iz Idrije. Ker sem bil teden dni odsoten iz Idrije, morem šele danes odgovoriti na »Slovenčevov< idrijsko novico »razžaljen«. Klerikalni pisač pravi, da sem bil radi njegovega napada razžaljen, a meni se zdi, da je bil razžaljen le klerikalni agitator, ki je letal ves usopljen okrog, da bi me dobil radi mojega dopisa v »Slov. Narodu«. Končno me je dobil na <•*•-sti, pa sem ga na kratko odpravil, češ, da že ve, kje je sodišče, saj je imel že dostikrat posel tam, enkrat celo radi tatvine. Dalje pravi klerikalni mazač, da ne želijo siromaku škodovati. Je umevno pri klerikalcih, da napadejo človeka s siromakom, saj so na čelu njihove »ljudske« stranke sami bogataši, grajšča-ki in velekapitalisti, tako tudi v Idriji vlada pri klerikalcih par nadutih mogotcev, katerim so pa prav idrijski siromaki napolnili mošnjičke, da danes v svoji babavosti psujejo druge s siromaki. Klerikalni voditelji so le za svoj žep, vse drugo jim je uboga para. Kaki človekoljubi so klerikalci, pa vem iz lastne skušnje, ko mi je klerikalni gospodar povišal najein-ščino v teku štirih let od 360 K na 600 K in še imajo drznost pisariti, da ne želijo siromaku škode. Da so ic -razširjenju ulice krivi možje, za katere jaz brusim pete (pa smo tudi dosegli lep vspeh, nt1 da bi bilo treba kaki udovi obljubovati, da se bo njenemu sinu dobro godilo v šoli, ako da klerikalcem pooblastilo), je pa grda laž klerikalnega dopisima, ki je že hote najbrže pozabil, da se je na Os\\ aldov rekurz črtalo iz občinskega proračuna znesek za odkup zemljišč. Saj je vendar v Idriji splošno znano, da so klerikalci z Oswal-doni na čelu samo nagajali občinskim možem, kar počenjajo še danes in bodo tudi naprej. Vam še vedno na razpolago! Ivan Lapajne, gostilničar v Idriji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. maja. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek dne 14. maja t. 1. ob 5. tiri po-poludne v dvorani mestnega magistrata javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva, 'k Naznanila tajništva. 4. Izžrebanje novega zborničnega člana namesto umrlega g. A. Ditricha. 5. Volitev za predlaganje enega člana in njegovega namestnika v državni železniški svet. 6. Zbornični račun za leto 1908. 7. Prošnja »Deželne zveze obrtnih zadrug Kranjskih« za podporo. 8. Prošnja za zvišanje podpore obrtnim nadaljevalnim šolani v Ljubljani. 9. Prošnja bolniške blagajne obrtnih »Vem, — začnejo tedni dela, skrbi in truda.« »Res; jaz sem pa — to priznavam naravnost — v mnogih stvareh razvajen, čuden, nereden, netočen, silen . . . Sploh: ne bom ti ugajal vsak dan . . .« »In vendar vsak dan moj Zorko, kaj?«--— Nagnila je glavico nazaj in mu ponudila ustnice . . . Nikjer ni vse gladko: samo to te prosim — veš, da sem bila učiteljica in vem, kako se vzgaja, — to te prosim, Zorko moj zlati, da boš pri otrokih vsaj v njih navzočnosti vedno mojih misli.« »Ne boj se tega. Tudi jaz vem, kaj pomeni avtoriteta, kako se jo pridobi in varuje. Toda pri otrokih boš našla težave, ki jih ne pričakuješ. — Otroci ostanejo otroci. Samo eno mater imajo in te ne more nadomestiti nihče, verjemi.« »Jaz bom skušala, Zorko.« »Dobro, a potem se ne jezi, če se ti ne bo osrečilo, marveč se spomni, kaj sem ti povedal tukajle.« »Velja.« Globoko jK>d njima se je vila lena reka po ravnem, močvirnem polju dalje proti mestu, ob bregovih njive, na njih so pospravljali ljudje zadnje I>olJ8ke pridelke. Po obronkih in tratah se je pasla živina. Vlak za vlakom se je prikazal izza gozdnega roba, prisopel, se ustavil, pa zopet zdr-dral s postaje in izginil v gozdu. Na cesti se je pomikal voz za vozom v za- ]M)možnih delavcev obrtne zadruge na Bledu za podporo. 10. Reforma hišnega davka. 11. Poročilo o vladnem dopisu, zadevajočeni skrbstvo za pridobitno mladino. 12. Tajna seja. — Slavna zmaga Koroščeva se razvidi iz tehle števik. Dobil je v sledečih gornjeradgonskih občinah v Boračevi od 75 volilcev 16, v Ribta-rovicih od 45 volilcev 6, na Kapeli od 72 volilcev 11, v Hrast ji od 62 volilcev 3, v Okoslavcih od 81 volilcev 21, v Šratovcih od 45 volilcev 5, v Radencih od 72 volilcev 11 glasov. Torej na teh voliščih od 452 volilcev 73 glasov in to v rodnem kraju svojem, svojem. Tu se vidi, kako ljubijo in časte tega ljubljenca slovenskega naroda njegovi ožji rojaki Gonjerad-gonski, ki ga prav dobro poznajo. — Imenovanje. Namestniški prov. kancelist A. Svoboda je postal definitiven in je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Sežani. — Premeščena sta avskultant A n ton S ap 1 a od okr. sodišča v Gorici v Pulj, avskultant Mirko K e r š i č pa iz Kanala v Trst. 8 tramvalam se noće]o voziti ljudje, ako vidijo, da je na vozu stavbolomeo aot vosnik ali pa sprevodnik. Polir CzelecboNVdki, ki ga družba Siemens drži samo zato, ker je Nemec, da hodi v „Kasino" in da uslužbence Šikanira, pa te zagrizene stavkokaze Se protežira. Wiederwohl tudi Se ni pameten, Se vedno stresa svojo kočevsko čeljust ter uslužbence bega in dela Škodo javni službi. Ob čina ima po pogodbi nradno teke javnemu obratu na cestni železnici naravnost nevarne elemente odstraniti. Upamo, da se to zgodi. Nekdo iz obČinsiva. Zadruga krofačev itd. naznanja tem potom, da je umrl njeni večletni član g. Ivan Jordan, Turjaški trg 8. Pogreb pokojnega se vrši v sredo ob 4 uri popoldne. Zadruga prosi, da se pogreba gg. tovariši v večjem številu udeleže. Peiizlet na Škofljico katerega je priredilo telovadno društvo Sokol II. v zvezi z bratskim društvom Sokolom I v nedeljo, je uspel nad vse pričakovanje. Bilo je 40 bratov v kroju in obilo dragega občinstva iz Ljubljane, Turjaka in od drugod, kar jasno priča, da uživa Sokolstvo naj • večje simpatije med narodnim občinstvom. V Lavrici je imel Sokol kra tek odmor pri g. Lenčetu. Na Škofljici so se raznovrstno zabavali, nekateri so peli narodne pesmi, drugi so balinali, zopet drugi so plesali. Zabava je bila neprisiljena in je le prekmalo prišel Čas odhoda. Občinstvo se je vrnilo z brati Sokoli v Ljubljano z željo, da zopet kmalo priredijo kak izlet. Telovadno društvo „Sokol11 na Igu. Na ustanovnem občnem zboru izvoljeni odbor se je konsti tuiral tako-le: Starosta Josip Zdravje, podstarosta Alojzij Minatti, načel nik Mirko Minutti, tajnik Fran Škraba, njegov namestnik Martin Zdravje, blagajnik Anton Mežan, njegov namestnik Ivan Gerbeo, gospodar Fran Zdravje, njegov namestnik Anton Virant, zapisnikar Fran Virant, njegov namestnik Josip He tejc, preglednika računov Anton Ur-Sič, Janez Skraba, odposlanci na občni zbor S. S Z. Alojzij Minatti, Anton Mežan, Josip Zdravje, odbornik v odbor S. S. Z Martin Zdravje, njegov namestnik Ivan Gerbec. Odgovor n« notico „Protest veterinarskih slušateljev proti imenovanju dei mlekarskega in ilvtnorelskcga nadiornika g Legvarta" v „Slovencu" a dno 29. logo in iz zaloge lesa. Po cerkvicah je začelo zvoniti delopust . . . Nad njima so si pa šepetale vitke smreke pesem o dolgem zimskem spanju, o po-nočnih duhovih, ki se sprehajajo tu gori v mrzlih zimskih nočeh in o ljubezni daljnih sorodnikov so si šepetale gosposke stanovalke temnega lesu in o ljudeh, ki provzročajo po gozdovih pravo morijo, da potem prodajo les ter z denarjem maše svoje potre be,zadovoljujejo razvade, netijo strasti . . . »Trden je ta rod, neupogljiv in neusmiljen. Od strasti do strasti se pita, sama požcljivost ga je in uživanje, pa vendar ne zamre; čedalje več ga je, kakor žab v blatu. Vsem stvarem hoče zapovedovati in povsod kraljevati, pa je s svojim življenjem slabši od živali. Trden je ta rod, da ne pogine v svoji samogoltnosti.« Tako so repevale smreke za kratek čas. Vera jih ni čula. Dobro se ji je godilo v objemu toliko pogrešanega go-lobčka, dobro, kakor še nikoli. Le pojdite se solit vi solzarji na klancu in pod klancem, s križem na gori in v dolini: življenje je vendar lepo, samo obrniti ga ne znamo, da bi se nam snovala od pravega konca, kaj zvezda, kaj sreča. Življenje uživaj, kadar se ti ponuja, pa ne ho treba žalovati po izgubljeni sreči in pričakovati nove, ki se ne da ujeti . . . (Dalj« prihodnjič.) ■area t. 1 Slovenski veterinarji, zbrani na I občnem zboru po velikonočnih počitnicah dne 6. maja t. 1., se čutijo primorane soglasno odgovoriti na omenjeno notico in poačiti javnoat o obsegu Stadij na živino-zdravniških vis. Šolah in delokrogu dež. živinorejskega nadzornika. Odločno zavračamo sumničenje, da bi bilo druStvo nahnjskano po „nekaterih zagrizenoih", morda oelo strankarskih, ker je cela zadeva strogo strokovna in nas g. Legvarta politično prepričanje prav nič ne briga. Ob tej priliki pa globoko obžalujemo bridko resnico, da se zdaj na Kranjskem pri oddaji različnih mest ne gleda toliko na strokovno izobrazbo in iz nje izvirajoči proovit celokupne dežele, ampak na to, če je dotični dober strankarski organizator. Dopisnik dotične notice, ki je — kakor vse kaže — najbrž Legvart sem, zavija resnico * na iefamno smešen naČm, bodisi iz nevednosti, ali pa zlobo osti; pa naj si bo to ali ono res, zanj m častno ne prvo ne drugo. Pravi, da živinozdravnik ni zmožen zavzemati mesto živinorejskega nadzornika, češ da ni poučen o vsem, kar se tiče živinoreje. To trditev pobija že dejstvo, da so v vseh avstrijskih kronovinah in tudi drugod nastavljeni na teh mestih živinozdravniki in kot taki delujejo z naravnost izbornim uspehom. Obenem pa je s to trditvijo pokazal, kako malo pojma ima o obsegu študija na živinozdravniških visokih šolah. Ta se ne poučuje samo „nekoliko govedo- in konjerejo" — kakor trdi ironično — ampak temeljito živinoreja sploh (reja kenj, govede, prašičev, ovac) in vsakemu bi moralo biti jasno, da mora Živinozdravnik poznati živinorejo natanko v vseh podrobnostih. Poleg tega pa se predava o mlekarstvu, živinskem zadružništvu in zavarovanju, o planinstvu, gnojenju, pridelovanju krme itd , kar dopisnik vse zanika, če dalje trdi, da to mest 3 nima nobenega ttka z živino zdravniško vedo, ima pač čudne pojme o nalogi tega nadzornika in mu sploh ni znan njegov delokrog ter si razlaga besedo „živinozdravnik" samo verbalno; kajti on mora — če hoče biti v vsakem slučaju mož na svojem mestu — poznati v vseh podrobnostih higijeno, diotetiko, simpto« matologijo itd., kar zamore le oni, ki se je s tem temeljito bavil, namreč živinozdravnik. S tem torej ni samu dokazano, da ima živinozdravnik vse znanje, ki ga potrebuje živinorejski nadzornik, ampak tudi, da je edino le on popolnoma zmožen zavzemati tako mesto, kar pripoznavajo povsod drugod s tem, da imenujejo na tako mesto le živino zdravnike. To zmožnost jim odreka samo dopisnik dotične no-tiče. Višek borniranosti pa je dosegel s trditvijo, da je med živinozdravniki in živinorejskimi nadzorniki tak razloček, kot med ii.ozcfi in juristi in narobe. S tako trditvijo more priti na dan edinole človek, ki je dovršil le par razredov ljudske Šole, kakor n. pr. g. Legvart! Sioer odločno vztrajamo pri svoječasni rezoluciji, da namreč Legvart nikakor ni zmožen za živinorejskega nadzornika in da na to mesto spada samo živinozdravnik, vendar pa ne bodemo razlage;; kdaj napoči tisti čas, ko bodo sedeli fiiozi 6 v sodni dvorani, juristi pa na šolskih katedrih. Sicer pa slov. veterinarji niso protestirali — kakor do pisnik zlobao zavija že v naslovu dotične notice — proti imenovanju Legvarta mlekarskim, ampak proti njegovem imenovanju živinorejskim nadzornikom S takim zavijanjem resnice pa se nas bo tiralo tako daleč, da bomo razkrinkali tudi mlekarsko učenost Legvartovo, ki jo predobro poznamo, saj jo sam kaže v tozadevni brošuri. Naj navedemo iz nje samo en kuriosum horribils auditu. Tako prestavi ii nemškega originala besedo „B)utharnu — za kar imamo krasen slovenski izraz krv -mok — v slovenska „krvava soalau (!), kar bi se reklo nemško k večjem „blutige Harnorgane" itd. itd. Nota-bene, to delo je nagradilo ministrstvo z nekaj sto kronicami. Na kakšen način zasluži to delo nagrade, je nam nerazumljivo z ene strani — z druge pa spet umljivo. Koliko visokih aoi je dovršil g. Legvart, javnost dobro ve, saj je pred leti v neki polemiki objavil v časopisih svojo krite v o pot. Ni pa Se znana misterijozna metamorfoza, ki so jo napravila njegova spričevala, predno se je prelevil „>** redni- slušatelj v „rednega". Morda bo gosp. Legvart toliko prijazen, da nam pojasni to zagonetko. G. Legvart ima pokazati tudi uspehe in sadove, pa ne morda v svojem najetem po* sestvu, kjer ima tako „vzornou živinorejo. Glede priznanja od straai vlade prepuščamo sodbo javnosti, prepričani (pa amo, Če bi se njegova dela objektivno presadila in prevedla dobesedno nazaj v nemščino, odkoder itak izvirajo, in se predložila mero* dajnim faktorjem, potem bi pač on* oijalna pohvala in nagrada drugače izgledala. Skrajno ameino pa je, da (Dalje v prilogi). Prilega „Slsvesaktna Martii" it. 106, ise 11 maja 1909 odreka dopisnik živmoadravn'kom pridnost, nadarjenost in amoinost občevati a ljudstvom itd. in misli, da ima te lastnosti m živinorejsko en»-nje v celi tužni Kranjski samo gosp. L*gvart O srečen narod, ki ti sveti vsaj ena nluČ' na polju zanemarjene živinoreje. Zrelostni iipiti na kreolskih sred nit h Šolah. Pismene skušnje so določene,na\vseh kranjskih državnih gimnazijah i a na realki v Idriji na 2 3. 4 in 5 rcžnifca. Ustni izpiti se vrše na I diž gimnaziji v Ljubljani od 5. do 14 julija, na I. drž. gimn. 28. in 30. junija in 1. 2. in 3. julija na drž. gimD. v Kranju od 19 do 22. julija v Njvem mestu od 15 do 17. julija in na realki v Idriji 24 25. in 26 junija. Sklep šolskega leta je določen na I. drž. gimn. v Ljubljani na 3 julija r.a vseh drugih pa na 8. julija. Orožne vaje nadomestnih rezervistov (učiteljev) se vrše v 3 voju na Kranjskem, Primorskem in Koroškem od 21. julija do 14 septembra na Štajerskem pa od 16 julija do 9 septembra. Beseda o cternitu. Iz nov meske okolice se nam piše: Ako je kdo kdaj popolno resnico pisal, pisal jo je gotovo tisti, ki je poročal v 103. številki letošnjega „Slov. Naroda" o s rednosti „eternitau kakor nadomestila strešne opeke. Vse napake, ki jih očita temu nemškemu proizvodu, so istiDite, pridružujejo se jim pa Še druge, katere naj tudi svet iz/e. Pred par leti je gorelo neko gospodarsko, z eternitom krito poslopje deželne kmetijske sole na Grmu. Novomeška požarna bramba je bila hitro na licu niesti?, pa skoro da bi ne bila nič opra i a Eurnitne pl< š5e so pričele tako pokati, kakor da bi se bilo iz možuiirjev stieljalo. Pri tem so pa ve*ji ali marjjši kosi eternitnih ploš5ic takt -ja vse strani po zraku frčali, da se rji skoro nihŽe blizo upal, kajti nihče si ni želel, kos razbeljene eter-nitue ploščica v glavo dobiti. To je gotovo velika napaka kritja streh z et>riiitom in zato bi moralo to poli-eijsk.) biti prepovedano. Daljua napaka kritja poslopij z ef.ernitcm je pa gotovo tudi to, da dokler strešni sto! trušt) pod eternitnimi ploščami popolnoma ne pogori, ni moč v pod-oju proti Bienerthovi vladi. »Slov. enota« je na to soglasno sklenila, da je povsem solidarna z Jugoslovani in da jih bo z vsemi silami podpirala v njih upravičeni borbi. Demonstracije proti dr. Luegcrju v Splitu. Split, 11. maja. Ob prihodu dunajskega občinskega sveta so bile tu velike demonstracije naperjene proti dr. Luegcrju in krščanskim social-eem. Ob pristanišču je bila zbrana ti-sočglava množica, ki je pozdravila Dunajčane z žvižganjem in urnebesnim] »abcug« klici. Redarji, orožniki in finančni stražniki so opetovano naskočili demostrante z golimi sabljami. S težkim trudom se jim je posrečilo razgnati množico. Ranjeni ste bili dve osebi. Policija je aretirala okoli 100 demonstrantov. Avstrijska mornarica spremlja cesarja Viljema. Pulj, 11. maja. Avstro - ogrsko vojno brodovje je dobilo povelje, naj pluje nasproti nemški cesarski jahti, na kateri se vozi nemška cesarska dvojica, ter jo spremi v Pulj. Poslanska zbornica. D u n a j, 11. maja. Današnja seja je tako slabo obiskana, da je jedva sklepčna. Zborn. nadaljuje razpravo o nujnem predlogu poslanca Rvchte-re in tovarišev glede sladkornih komisij. Ohn bo končana ta debata, pride v razpravo dr. Masarvkov predlog. Cesar v Pešti. Budimpešta, 11. maja. Cesar je danes znova sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika dr. Werkerleja. Govori se, da je cesar poveril sestavo novega ministrstva grofu Andrassvju, toda ta vest ni resnična. Cesar Vijem v Konopištu. Praga 11. maja. »Den« javlja, da poseti cesar Viljem prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda na njegovi graščini v Konopištu. Darila. Doneski družbi sv. Cirila in Metoda za mesec april t. i. I. Prispevki iz nabiralnikov: Jos. Konv ljanec, Ptuj, i. s. Fr. Mahorič 8 K 49 v, Jos. Maršič 7 K 64 v, »Nar. čitalnica« 7 K 8 v, Zupančič 2 K 89 v, Havelka 1 K 40 v, skupaj 27 K 50 v; gostilna Berganta, sv. Jakoba trg 10 K; trg. Zor man, Šiška 3 K; J. Ver-bič. Dol. Logatec 18 K; G. Pikel Postojna i. s. gost. A. čeferin 17 K 48 v, gostilna Drašček Matulje 10 K; J. Klinar, Jesenice 10 K; nabir. pri Sv. Primožu 2 K; V. Ber ce, št. Janž i. s. Majcen 4 K 67 v, Prijatelj 5 K 40 v, Repovž 8 K, skupaj 18 K 7 v; V. Dolenec, Vrhnika 5 K 76 v; L, Zablačan. Trata (Koroško) 15 K; polit, društvo za trnovski in krakovski okraj (po g. Trstenjaku) i. s. gost. Steiner 35 K 40 v, gost. Bergant 43 K 52 v, gost. Zupan 48 K 17 v, skupaj 127 K 9 v; Tomaž Miki, Sv. Marjeta 1 K 70 v; A. Dur java, Matenja vas 7 K; družb, pisarna tu 3 K 33 v; Fr. Konšek. Trojane 3 K; š. Hrast, laiik 7 K 85 v; Iv. Koželj. Celovec 25 K; J. Garvas. Hotedr-Sica 9 K: P. Kokošek. Podmelc 1 K 3 v; A. Kovači?. Sv. Vid pri Ptuju i. s. Rižner 1 K 16 v. Pernat 2 K, skupaj 3 K 16 v; .1. Prijatelj, Grahovo i. s. črne 18 K, Picek 4 K. Kline 7 K, Peterlin 5 K, Arko 4 K. Prijatelj HO K, kavarna 2 K, skupaj 100 K; Ig. Bajželj. Kamena gorica 1 K 56 v; m. podružnica Kranj i. s. Mihelič 13 K 18 v, kavarna Jager 8 K 21 v, hotel »Stara pošta« 6 K. Benedikt, Stražišče 5 K 20 v, Benedikt Kranj 2 K 65 v, Pogačnk 2 K 61 v. Jereb 4 K 78 v, M. Mayer 2 K 2 v, kav. Geiger 3 K 31 v, Jezeršek (Knedi) 87 v, Gaštej 1 K 40 v, Jelen 56 v, skupaj 50 K 79 v; dr. Ferdo Lašič, Laški trg 40 K; gost. Maček tu 16 K 50 v: gost. Jeras tu 8 K 40 v; Metka Lampe, črni vrh 3 K 10 v; M. Ko-ivnčan. Vrhnika 3 K 8 v; gost. Slepi Janez«, Zapale pri Ljubljani 7 K; Jos. Mrhar, DoKnjavas o K 63 v; moš. podr. Ajdovščina i. s. Vidrin Jos. 34 K 31 v, Jos. Marc 12 kron 6 v. Ig. Kovač 6 K 65 v, Ivan šaplja 23 K H5 v. društvo »Edinost« 18 K 22 v, Artur Lokar 12 K S4 v. Fr. Repič 5 K 34 v. M. Malik 1 K 50 v. štipko Stekar 7 K 36 v, skupaj 121 K 93 v: Anton štris:l, Franko-lovo, nabir. Klein l K 42 \ : Avg. Bele. Ra kek 12 K; Milan Vesel na Gori i. s. Vesel-l K 7* v. Samsa 1 K 47 v. skupaj 3 K 23 v; gost. pri vitezu, tu 15 K: J. Prekoršek, Celje iz nabiralnika Pri belem volu« 15 K 16 v; gost. pri Kolovratu tu 5 K, gostilna mestna vinska klet tu 2 K 14 v; gostilna crni medved« tu 10 K 7". v: gost. Bevec tu 3 K 20 v. gost. Belič, tu 1 K 40 v; gost. pri FigOVCU« tu 6 K 51 v: podr. Ljutomer i. s. pri Sršenu 5 K 4<> v; trafika M. Na gode, tu 2 K 50 v; gost. Pri Sokolu Tu 1 K 9 v, Budjeviška pivnica tu 7 K 26 v, kavarna Vošpernik tu 6 K: gost. Mlakar, Bučka - K 30 v; gost. pri Mravljaku, Vu-zenica 25 K; A. Sever. Semič i .s. gostilna šepaher 3 K 70 v. Fr. Prešeren 4 K 69 v. skupaj S K 39 v: M. Ličen. Rihenberg 3 K 60 v; A. Rozman, Horjul 1 K 91 v; .Julija Kraje. Grahovo \£r K 69 v: Iv. Pogorele, Sodražica i. s. Fajdiga 32 K. Lavrenčič 2 K 40 v. Miholič 1 K 30 v. Krže 3 K, štrbenk 3 K 80 v, Drobnič 1 K 8 v, čampa 2 K :> v. Lovšin 1 K, Bartel 2 K 00 v. Pakiž 4 K 60 vin., šega 1 K 50 v, Levstik 2 K, skupaj 57 kron 58 v; trg. Bahovec tu 5 K 2 v; Tomo Seljak, Podmelc 2 K; Jos. Komljanec, Ptuj i. s. P. Kurež 3 K 88 v, Senekovič 7 K 28 v. skupaj 11 K 16 v; podruž. Ljutomer i. s. nab. C ver 5 K 50 v: Ciril Gršak. Ormož i. s. gost. Gomzi 5 K. v kleti gost. 16 K. skupaj 21 K: Jos. Stravs. Podbrdo 6 K 50 v: Ivan Komah. Trbovlje 2 K 53 v, dr. E. Dereani, Gorica 10 K: Iv. c inkole, tu 17 K 20 v; A. Kališek, Fužin«1 5 K 10 v; Anton Vilfan, Jezica 12 K; gost. Zelen hrib,, tu 0 K 62 vin ; Pavel Ogorevc, Konjice, i. s. v »Nar. domu« 83 K: M. plr Pilsbach, Vrhnika 9 K; trafika Dolenec, tu 6 K 30 v; L. Roš, Hrastnik 10 K 63 v: Fr. čonžek pod Rožnikom 10 K 10 v; Fr. Oset, Fala i. s. v gostilni Karnic-nik v činžah «3 K; Iva Zupančič. Šmarje i. s. gost. Gradt 23 K 60 v. gost. Habjan 8 K 10 v, skupaj 31 K 70 v. Vaclav Tušar. Cerkno, iz nabir, v nar. čitalnici v Cerknem IG K 44 v; Vižintin, Renče i. s. gost. Hebah 5 K, gost. Stepančič 6 K, skupaj 11 K: L. Cvetnič. Ljubljana 2 K 36 v: moška porlr. Idrija i. s. K. pl. Premerstein 12 K 60 v, Iv. Gruden 8 K, M. Kobal 3 K 80 v, črn orel 2 K 20 v, šmeiler 1 K 60 v, skupaj 28 K 20 v: Fran Prijatelj. Tržišče 8 K 71 v: Fr. Kogovšek, Rovte 4 K: J. Borce, Cepovan, i. s. P. Savli 2 K, A. Kofol 2 kroni, skupaj 4 K; podr. Rocol, i. s. gospodarsko društvo 11 K 63 v; gost. Babšek, Šmarje 2 K 76 v: trnovsko župnisee, Ljubljana 8 K 40 v; moška podr. Trst i. s. livarna Balkan 18 K 60 v, restavrant Balkan 52 v, pri Francu 7 K 35 v. Gorenj'e 1 K 60 vin., kavarna Kom^rcijo 11 K 34 v. pri Bab-niku3 K 51 v, slov. čitalnica 22 v. pri Košiću 5 K 44 v, Furlan 7 K 61 v. skupaj 56 kron 19 v; podr. Vransko i. s. gost. Turn-šek 5 K; Milka Hmelj, Radeče 6 K 80 v: rest. Nar. dom, tu 8 K 87 v: Jos. Klemenčič Sv. Trojica 18 K 30 v; gost. pri Tronteljnu. Celje 19 K; L. Zore, Javornik i. s. iz nabiralnika: Jos. Hkavca 5 K 80 v, žvab 43 v, Rozman. Kor. Bela 1 K 60 v, skupaj 7 K 83 vin.: moška podružnica Maribor i. s. »Narodni dom« 20 K. pri Pošti« 10 K, skupaj 30 K; R. Meže, Trst i. s. del. kons. društvo Sv. Jakob 4S K, obrtno in del. kons. draštvo »Jadran« 23 K 22 v, skupaj 71 K 22 v: po drulnica Lehen pri Ribnici 27 K 52 v; Josi-pina Korenčan, Naklo i. s. iz španovega nabiralnika 4 K 23 v; Florjan čehovin, Braniča 4 K 30 v; A. Ropreh, Bled 5 K 30 v; gost. Tenente, tu 13 K; L. Spilar, št. Peter 16 K 7 v; Simon Mezek, Moste 2 K 46 v; gost. Pavšek, tu 9 K, Fortič dodal 1 K, skupaj 10 K; gost. A. Svetina, Žirovnica 1 K 80 v; Franjo Poljšak, Siverič 14 K 26 v; Spreizer, Črnomelj 10 K; Jos. Tušak, Sv. Anton 2 K 17 v; Marija Pernat, Sv. Lovrenc 10 K; Elza Grizeld, Račje 10 K; M. Lončar, Tržič 64 K 84; trgovina Kham tu 10 K; omizje pri »Belem volku«, Ljubljana 200 K; Iv. Dernovšek, Sevnica 6 K 60 v; L. Sterle, Ribnica 11 K 40 v. II. Prispevki podružnic: Žalec, moška 40 K; štebenj 11 K 45 v; Žalec moška 19 K 8 v: Ljutomer 8 K 30 v; Ljubljana, šentpe-terska žeuska i. s. od veselice na Jurjevem 188 K 93 v, od Račiča 6 K 92 v, skupaj 195 kron 85 v; Vrausko 16 K; Novo mesto ženska 318 K; Trst, ženska 50 K; Maribor, ženska 180 K; Ajdovščina, ženska 24 K. III. Prispevki časopisov: > Slovenski Narod« 446 K 69 v; Slovenec« 11 K; »Mir« 232 K. IV. Razni doneski: Mestna blagajna tu 750 K; Neimenovan, Gradec, nabral 29 K; Robert K. tu 1 K; Vincenc Janez tu 50 v; Ime nečitljivo 1 K;A. Kozlevčar, Rakek, nabral nar. davka 17 K; Fr. Sakser, Nev Jork 100 K; notr. posojilnica v Postojni 50 kron; igra > dva Pavla« 4 krone; Milka Weiksl, Maribor, nabrala na pustni torek 3 K; St. Lipičar, Dol. Avče, od vesele družbe 3 K 36 v; Štefan Vodušek, Maribor 1 K: posojilnica Logatec 50 K; okr. posojilnica Ormož 40 K; odhodnina učitelja L. Potočnika 12 K 19 v; volilo župnika Josip Soviča. Slovenji gradeč 349 K 57 v; G. Nič, tu, star denar 32 v; radovednost v Mostah 2 K 70 v; Ivanka Zakotnikova v Mostah od igre 76 v; učiteljiščniki v spomin tovariša Potrato 5 K; Fr. Schneider, Ljutomer, mesto venca svojemu umrlemu očetu 10 K; potujoči pev-< i, tu 10 K 22 v; Aleksander Jakobi, Dunaj od cigaretnega papirja 53 K 6 v; Gustav Bratko, Maribor, nabral nar. davka 10 K; slov. dijaki 5 K; ples tržaške slov. mladine K 11 v; vesela družba v Železnikih 5 K 2 v: na odhodnici učitelja Fajnika v št. Janž 16 K 2 v; Fr. Majer, Maribor, nabral nar. davka 28 K; županstvo Biljane 20 K, občinski starejšine 8 K, skupaj 28 K;Radko Jelene, Brdo, nabral pri sekanju piruhov 1 K 30 v; dr. T. Horvat, Ptuj neka kazen ska poravnava 10 K: dr. J. Hrašovec, Celje, neko kazensko poravnavo P. P. 100 K; A. Kometar, Vrhnika neko kaz. poravnavo proti J. 10 K; dr. A. Brumen, Ptuj, neko kaz. poravnavo P. G. 20 K; dr. T. Horvat, kaz. poravnava M. P. 10 K; glavna posojilnica v Ljubljani 40 K; polovica skupila od prodaje inventarja bralnega društva v št. Pavlu 10 kron: potujoči pevci na Ljubljanskem gradu 10 K 6 v; G. štekar, Ajdovščina, star de-denar, ki se je razpečal za 14 K 24 v; Jos. lišič, Brežice, od zabavnega večera 10 K SO v dr. J. Hrašovec, Celje, kaz. poravnava 20 K: Marica Kuhar. Kozje, nabrala 3 K 7 vin.- okrajna posojilnica v škofji Loki 10 kron; županstvo Tepanje 20 K: K. Kanale, Prestranek, od veselice 20 K 40 v: gostilna Debevec, tu, na Jurjevanju na ljubljanskem Gradu 10 K: občinski urad Cerknica 50 K; .los. Salar, Dunaj, nabral ob smrti Ludv. Jo-šta 10 K: Tomo Mencinger, Ljubljana, po-proviteljnina 200 K; Al. Hudovernik, Ljubljana, nabral narodnega davka 34 K; Budjeviška akcijska pivovarna 192 K 65 v; dr. J. Mole, tu. nabrala mala Danuška Plahuta v Kanalu 22 K. Svila za bluze od F 5 K naprej za mettr — zadnje novosti! — Franko in zararl-njeno na dom. Bogata izbira vzorcev e prvo poŠto. — Tovarna za m%IIo llrnnrbfrs, Ztirleh. 6 131—2 Umrli so v Ljubljan Dne 6. maja Milan Potokar, poštnega oficijala sin, 91.. leta, Pod tumora 5. Dne 7. maja: Marijana Zaletel, zasebnica, 77 let, Ravnikarjeve ulice 10. — Dragomira Srečnik, predilnega mojstra hči, 2 let, Poljanska cesta 43 Dne 8. maja: Viktor Šumi, revidentov sin, 9 mes., Streliške ulice 15. Dne 10 maja: Uan Jordan, krojač 58 let, Turjaški ttg 8. V deželni bolnici: Dne 5. maja: A polonij a Cernak, dekla, 64 let. — Fran Erjavc, delavčev sin, 2 leti. Dne 6 maja: Julijana Kramar, krojačeva hči, 51 j leta. Dne 8. maja: Josip Caneltič, ribar, 57 1 — Mihael Ma-inšek, dninar, 51 let. — Ivan Orevc, dninar, 42 let — Jernej Lapajne, dninar, J35 let — Ivan Gregorčič, hla ec, 28 let. W Dne 9. maja: Ivan Klemen, dninar, 53 let. Žitne cene v Budimpešti. Dm 11. maja 1909 T0)l*7!£faB ienlca za maj 1909 Plenica za oktober 19o9 il za okt , Koruza za maj 9 Oves za okt. B 5 —tO vin. ceneje. za 50 kg K 13 77 za 60 kg K 1180 za 50 kg K 9*56 za 5C kg K 7 61 za 60 kg K 7 44 •Otl. (UJI načni t Us 7M 0 mm t Cas vacja Stanja •ar#-aatra ▼ mm i? h Vetrovi Nebo ie. 9. av. 734-5 96 brezveir. dež ii.: ■ 7. aj. 2. pop. 73V1 737*4 11-0 si. jjzahod ' oblačno dež i Srednja včerajšnja temperatura 9 7, iorm 13 4*. Padavina v 24 urah 8*3 mm. Načel uištvo bolniške Idagajae samostojnih obrtnikov v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen večletni član, gospod 1871 3van Jordan krojaški mojster včeraj blago v Gospodu preminil Pogreb dragega rajnika bo v sredo, dne 12. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Turjaški trg št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu bodi spomin! Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga Ponndbe j;a upravnistvo nSiov. Naroda* pod ltR D" 1874-1 obstoječe iz dveh sob, opravljeno za ene aH dve esebi, se dđa v Cer-kitah pri Kranju na Gorenjskem pri Otiliji dr Glob a šef kov i id/5 Prodajalko izurjeno v špecerijski ptrrfei, z dobrimi izpričevali sprejme takoj Fr. Kham, trgovina s ipeoerijo, deiika-tessmi in vinarna. 1872—J Proda se baraka stoječa na RlblMl trfiu da se takrj odstrani P. izve se v M Černetovi ma snici na Fraacovem nabrežju 7. 2 hrib pitta m 2 učenca apreime takoj Fr. Belič, kovač v Ljubljani, Triaftka ooata. 1876-i Ifa Josenfcah na Gorenjskem ao takoj proda še skoro popolnoma nova hišo ; v najboljšem stanju s 6 sobami, z vsemi pritiklinami, večjim ali manjšim j vrt m itd. Hiša je pripravna tudi za I ldtovišSe. — Dopisi na upravnistvo Slov. Nsroda" pod šifro „Htša na Jeaenicah1. Iimften kovač 4 izprašan kurjač In strojnik, ieii premeni ti slntbo. Kdo, pove upravniHvo „Sloven-skega Naroda". *754—5 Sparglje la> po 5'40 K < zabojih 5 kg franko po povzetju, kakor tudi razno zelenjavo razpošilja poc ni Franc Orel v Gorici. 1814-3 Inteligentna gospodična ki govori slovenščino in čisto nemščino, tiče primerne službe k otrokom, tudi takim brez matere. Gre v tujino in na deželo. 1770—2 Prijazne ponudbe pod „Ma|nlk 909" na uprav nSlov. Naroda". Trgovsko izobražena gospodična želi premeniti službo kot blagajni-čarka 1769—2 PriJBzoe ponudbe pod ,,Poftte» nost 33341 na uprav. „Slov. Nar.u T š č e se gospodična ipretna računarica z lepo in hitro pisavo. Odp, ki so navajene dela v loteriji, imajo prednest. Vstop s 15 maj* m 1863-2 Pismette ponudbe pod Loterija, na upravcistvo „Slov. Naroda". Vrtnar oženjen, išče službo s 1. junijem, najraje v kaki vili ali graščini. Obenem bi bil lahko tudi za hišnika. Vajen je i seh vrtnarskih del. Ponudbe se prosi pod it 1857 na upravnistvo „Slov Naroda". 1857 -2 Še nekaj ms 4i vinskih PF* sodov z hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150. 600. 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 rjo 5000 odda po pri-- m crni ceni tvrdka —— j 724-5 Rosner in drug veleiganlarna sadja v LJubljani poleg Eoalerjeve pivovarno. Za birmonce primerna darila! črne in modre obleke. bele obleke. Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroju. do najfinejše iavršitva po Jako nizkih cenah 0. B"£atoyiČ, 1793-6 Ljubljana, Moatoi trg 5. 1857, Zarod za pohištvo in dekoracije, Fran Doberiet t Ljubljani, Frančiškanske ulice štev. 10. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejšega do najnmetnejšcga. Slkadišce tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbira pohištvenega blaga it). Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. -TTreca/bst celslb. l^otolo-v" irx IcopsLUžsč. ===== j 493—7 MiiaMfaaska kieittaa banka v Ljaaljaai ~ ~* Podružnica v Trstu. Podružnica v Spljetu. Podružnica v Oelovcu. Hov« 1- e 4-53 H n ii av. r/. n. n L ObiMtu]« vlom* priporofi. po K 6Vi, žrebanje 5. maja, fjaval po K. 4»/„ „ 15. „ P® K 4 „ 10. „ polorio. po K 7, osle po K 18 a 15. w Irajlžlce) lxx nm. t*lco£l račun ajST* 4 Vi '/•• •1 N EY Krasne BLUZE največja Izbera v svili In drugem :-: modnem blagu rudi po meri :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe priporoča po na|nizllh . M. KRISTOFIČ /V por. Bučar A. Luktč Pred škojijo 19 najmodernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke ItaVai dobro ohranjen avtomobil s 4 sedeži. V»5 pove Le vre Stbmrik v lp. Stiki- 1437 27 inženir-hidrotekt I Vodovodi kanalizacije, ftopalRke naprave Beethovnove nlicc itev. 4. Brzojavi: lachnik-rjnbljana. Konrad Sachnik, Ljubljana Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). St. 4S1. 1873 Prodaja lesa. Iz državnih gozdov liovca in BadeČO-Bela peč (Ooronfako) se bo prodalo okoli 6675 m3 mehkega leaa za žaganje in 2975 m3 celuloznega lesa vse že izdelano tam, kjer se je posekalo. Ponudbe je vložiti najpozneje do 27. maja 1909 ob 12. opoldne pri g. kr gozdnem in demonskem oakrbnlfttvu v Radovijlol, kjer so tudi razpoloženi kupni pogoji. L it. gozdno in (temensko oskrbnlitvo v Radovljici dne 9. maja 1909. Št. 14056. Razglasilo. 1877 Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je odobril v svoji javni seji dne 6. maja t. 1. letošnje dopolnilne volitve v občinski svet, ki so se po predpisih občinskega reda in občinskega volilnega reda vršile dne 19., 21. in 23. aprila t. 1. in pri katerih so bili izvoljeni v III. volilnem razredu gg.: Fran Bergant, Ivan Pavšek in Ferdo Primožič, vsi trije na dobo treh let, v II. volilnem razredu gg.: Karel Maver, dr. Fran Novak in dr. Josip Pipenbacher, vsi trije na dobo treh let, v I. volilnem razredu pa gg.: Ivan Knez, Alojzij Lenček, dr. Ivan Oražen in dr. Anton Švigelj, ca dobo treh let, Matija Roethl pa na dobo dveh let. To se daje v smislu § 2S. odstavek 4. občinskega volilnega reda javno na znanje. Jttt strti magistrat ljubljanski, dne 10. maja 1W9. Razpis. Za zgradbo okrajnih cest Vrzdonec-Sv Joftt ln Polhovgradec-Zalog v vrhniškem cestnem okraju na 77.500 K, odnosno 54 300 K pro- računjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne vsote, naj se predlože do 24. majnika t. I. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je poslati zapečatene z nadpisom: „Ponndba za prevzetje gradbe Vrzdenec-Sv. Joftt in Polhov gradeč-Zalog." Ponudbi mora biti d j dan a izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno. Razen tega je dodati kot vadij Še 5°/9 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 7. maja 1909. 1*70-1 Avstrijska družba za izdelovanje orožja Ilustrirani oenik 1909 zastonj in franko. i pridobiva stalno nove prijatelje in pristaše med poznavalci. Vporabni in luksus-stroji za gospođe in dame, kolesa za dirke, službena kolesa 1835 2 za vojaštvo in nrade. Zastopnik: 3van ]ax in sin, tjnbljana, tajska cesta. Sprejme ae izvežban, zanesljiv kurjač in strojnik Nastop L Junija 1.1. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1859-2 H. Volk v Šoštanju, Štajersko 3(emična pralnico urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča za anaienje 1032 vsakovrstnih oblek itd. 10 Sprejemalnioa zn LJubljano pri I. HaSdiču krojaču, Miklošičeva oeata it. 10. Štev. 12881. 1803-3 Razpis službe Podpisani odbor „Narodne Čitalnice" v Rudolfa vem razpisuje službo društvenega sluge s začetno letno plačo K 300 — v slučaju usposobljenosti K 400 — ter še z drugim postranskim zaslužkom, prostim stanovanjem , kurjavo in razsvetljavo. Društveni sluga je obenem tudi šolski slnga z letno plačo K 300*—. S užbo je nastopiti s 1. julijem t. 1. I8i9 2 Prosilci naj vlože prošnje na Odbor ,J(aro5. Čitalnice" v RnOol/ovem najkaeneje do 31. maj sika 1909. Dav. Majcen 1. r. Fran Perdan 1. r. tč. predsednik tč. tajnik. SUKNA In modno 749 37 blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornico za sukno v Humpolcu na Češkem. i V prometa te Izza 1. 1868: Btrgerje isJzafShe26ju!ilaI&OJ ■ MfefI forefke MOETe Chandon ustanov/jene1743 ~v Čpernaipi C in 6r. Svorna in komorna ^oSavifejjct' lira/J. an&t-' Svorna 3b5avife/ja- ^^TZajfiJjejiši Šampanjec- •/ č/rancoški izdefeH Senerafm reprezenfantS COeiSrnan- Dunaj m 498 1 O z k subskripciji delnic V. emisije Ustredni banke českych sporitelen Osrednje banke čeških hranilnic V PRAGI. PODRUŽNICE: Brno, Vel. nam. 28; Lvov, ul. Svkstuska 15; Dunaj, I. VVipplIngeretrasse 22; Trst, Plazza del Ponterosso 3. Od I. julija t. I. nova podružnica v Črnovicah. Nad 5000 spojencev-denarnih uvodov celo države — Vlog nad K 100,000 000. — Menični posel v lota 1908. E 536,000 000 Skupen promet 5 milijard. DIVIDENDA: za 1903. 3%, za 1904. 4%, za 1905. 4 7«%, za I90S. 4V*Ve, za 1907. 4V2%9 za 1908. 5\, Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil dne 25. marca t. 1., se zviša delniška glavnica iS*- od 10,000.000 na 15,000.000 kron z izdanjem 12.500 delnic po 400-— kron nominalne vrednosti. Akcije Osrednje banke čeških hranilnic so edini dividendni papir, ki je pripuŠčen poleg delnic Avstro-Ogrske banke za nalaganje hranilničoih fondov, ker se nanašajo na pupilarno varnost. Vpisovalni rok do 31. maja 1909. 1797—S Vpisovalni pogoji: e) Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu se dobi pozneje nove delnice. f) Delnice morajo biti plačane najdlje do 30. junija t. 1. Pri vpisu mora založiti vsak vpisovatelj — izvzemši denarne zavode — najmanj K 50 na račun za vsako delnico, ker se sicer na priglas ne bo oziralo. g) Po § 51. pravil se glasijo delnice na ime in se izdajajo tako stare kot nove bodisi v posameznih kosih ali skupno v 3, 30 ali 50 in to v svrho udobnosti posestnikov z ozirom na hranitev in varstvo. Dotične želje naj se na vpisovalnih prijavah izrecno označijo. h) Preplačani zneski se obrestujejo do 30. junija po 4 */•> %, ki se prevedejo [z onim dnem na račun vpisanih delnic. i) Kdor ne plača do 30. junija t I. celega vpisanega zneska, zgubi pravico nele do novih delnic ampak i na predplačilo, ki zapade v korist rezervnega fonda banke. Prlglnoe In vplačila sprejema, ter Izdaja proapokte glavni zavod v Pragi, podružnloa v Brnu, Lvovu, na Dunaju In podruinloa v Trotu, Plazza Pontereooo &t. 3, ter poleg tega Iz prljeznoeti voak z Oorednjo banko čeiklh hranllnlo v zvezi etojočl zavod. m ■ i Priporoča se, da se vršijo prijave v kolikor možno z obratno pošto. Prospekt, ki obsega poročilo o poslovanju bank in razvoju banke, dalje zadnje letno poročilo in pravila, ter kakoršnekoli informacije pošilja drage volje a) Dosedanjim delničarjem pritiče na 2 stari delnici po ena nova za ceno K 410. b) Večje število delnic nego jim priteče po odst. a) se prepušča starim delničarjem, dalje hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom sploh, raznim 9» fondom, korporacijam, funkcijonarjem in uradnikom denarnih zavodov za tečaj K 415. c) Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost se bo obračala na bančne spojence kot vlagatelje, posestnike bančnih zadolžnic itd. d) Delnice V. emisije bodo deležne na dobičku od 1. julija 1909, torej za drugo polletje tekočega poslovnega leta. Njih kupon št. 7 se bo izplačal s polovično dividendo, ki bo določena od prihodnjega rednega občnega zbora na podlagi zaključenih računov za ostale akcije, kar bo označeno na dotičnem kuponu. Ustfedni banka českych spoHtelen. v (MsajalalJ la ed*owal nrednlk Laatatna la tlak »Narodna tfckama* 44