Leto LXVm*, St. 183 Ljubljana, sreda 14. avgusta 1935 Cena Din 1. •maja vsak dan popoldne, J—iMfcl nedelje In vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Dm 2JO0, od 100 dO 800 rrsta Din 4.-. ftpt po dogovoru, velja mesečno t Jogoetavtji Dfai 12.-, do 80 * Dto fc-, već JI maerau petlt 3NMTVO 0f Podružnice^ MARIBOR Stroasmaverjeva 3t>. — NOVO MESTO, Ljobljanska c, St- 3S. — CELJE: oellolco uredništvo: Sfcroesmaverjeva ulica 1. telefon S t t.;. Kocenova tfttea 2. telefon 8t_ 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 psi D08to— čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Mrzlične priprave Italije v Afriki Kljub pogajanjem v Pariza Italija s vso naglico i ljuje z vojaškimi pripravami proti Abesiniji T^nirn 1.1 armicio m T> rwo 1 c*A ni j Ati\ dftln Vi vlavlo 17 ITiM-Trl 11 liri l4 Kairo. 14. avgusta, r. Poslednje dni so se povečali italijanski transporti ekozi Sueški prekop. Sedaj prevažajo v Eretrijo zlasti vojake-domačine iz Libijo. Na grških parnikih prevažajo v Eritrijo mezge, Fordove avtomobile »n vlačilce. Večina transportov ee vr-ponooi. Ladje so vsidrane daleč prod mestom, zlasti tiste, ki prevažajo nazaj v Italijo obolele vojake. Okoli pet tisoč mož je že obolelo za malarijo, da-vico in lesarjem. Sueški prekop je pasiralo tudi več tovornih ladij, ki prevažajo mehanike in municijo. — Rim, 14. avgusta. AA. L»i«ti priobčil jejo nove podrobnosti o mrzličnem delu, ki vlada v Eritriji in italijanski Somaliji. Pristaniške naprave v Mas-sami so znatno razširili in izpopolnili, tako da se je znatno povečala kapaciteta dnevnega iztovarjanja. Zgradili so radi nov vodovod. Prebivalstvo Asma-re, ki ga v normalnih razmerah ni bilo več kakor 4.500, je silno naraslo in doseže večkrat celo do 50.000 duš. — Pariz, 14. avgusta. AA. Havas poroča iz Napolija- Danes je odplul v vzhodno Afriko parnik >Merano< s 420 vojaki in velikim tovorom vojnega materijala. Jutri odpluje parnik >Gange< z 58 častniki in 448 vojaki. Tajna pogodba med Italijo in Anglijo ? Anglija je pred desetimi leti priznala Italiji pravico do ekspanzije v Abesni ji Pariz, 14. avgusta. A A. Havas poroča: Neki tuji list navaja danes, da obstoja med Veliko Britanijo in Italijo tajen sporazum c Abesiniji rz leta 1925. Po poročilu mer.-daJTiih krogov obstoja o tem vprašanju enostavna izmen iava pisem v mesecu decembru 1925 med vladala Velike Britanije in Italije. V teh pismih zahteva Italija, naj ji priznajo v Ao^mijji področje gospodarskega vpliva, ki naj bo širše od področja, ki ga ji dodeluje pogodba iz leta 1906. Velika Britanija pa je dobila jamstva glede ujemh interesov v okolici jezera Tsane in gornjega toka Modrega Nila, ki napaja egiptski Sudan. Tedaj je francoska vlada zahtevala v Londonu in Rimu pojasnil. Po prejemu odgovorov, ki omejujejo daleko-sešnost tega sporazuma, je francoska vlada izjavila, da je z njimi zadovoljna, Abesinska vlada je tedaj protestirala in predložila svoj protest tudi v Ženevi. Kasneje pa ga je sama umaknila. Italija zahteva novo pogodbo Pariz, 14. avgurta. AA. Neka ugledna in vplivna italijanska osebnost je dala dopisniku »Joura« izjavo o stališču italijanske vlade do italijansko-abesinskega spora. Pogodba iz leta 1906, je izjavila ta osebnost, ne ustreza več, zato Italija opozarja ostale podpisnice pogodbe, da je izprememba te pogodbe nujno potrebna. Na dopisnikovo vprašanje, ali se da preprečiti vojna, je italijanski politik odgovoril: Seveda! Sicer se pa da beseda vojna uporabiti samo za evropske razmere. Če pridemo po dveh ali treh sestankih v septembru v Ženevo z nove pogodbo, bo to za svet DN in za vse druge velik uspeh. Nato bi prišla v pošte v samo kolonijska operacija ali pa policijski ukrepi, to je tisto, za kar si je pridržala pravico Velika Brilajr:;a, ko je pristala na Kelloggov pakt Za Abesinijo bi sicer takšni ukrepi imeli vojaški značaj. V zvezi z italijanskimi letalskimi *n pomorskimi vajami piše Lavoro Fa-scista« med drugim, da svakovs^na diplomatska prizadevanja ne morejo prikriti prave volje Italije. Proti raznim izgovorom in pogajanjem je vojska najzanesljivejši argument. Vojska bo popeljala Italijo tja, odkoder je nihče ne more odvrniti. Zato je n jen najodločnejši in glavni argument. Prepovedan protest Bern. 14. avgusta. w p. Švicars'ci zvezna svet je prepovedal kongres proti italijansko Eritrejo, ker se je med njimi ral vršiti od 15. do 17. t. m. v Bazlu in sicer zaradi suma, da se za prireditev Skrivajo komunisti. Beduini se izogibajo italijanskih kolonij Berlin, 14. avgusta. AA. DNB poroča tz KaJra: Obmejni karavanski promet med Egiptom in sosednjo italijansko kolona jo Libijo je popolnoma prmohal. Pra. vjo, da se obmejni beduini boje p-ehoda v italijansko Briktejo, ker se je nr.'d njimi raznesel glas, da italijanske vojaške oblasti v Libiji rekrutirajo za delavske bataljone vse telesno dobro razvite oeduine, ne glede na to, ali so po rodu s teritorija njihove kolonije ali ne. Poli tis gre v razsodišče Pariz, 14. avgusta. AA. Definitivno se potrjuje, da bo Georgios Politis imenovan za petega razsodnika v odboru za razpravljanje o italijansko-abesrinsKem sporu. Hodoš glavno italijansko oporišče Atene, 14. av^-'.ctfcc. A\. Grški Usti poročajo, da so c„.*. rUvkas preurodiii t ogromno sanitetno bazo italijanske vojake. Na ta orčk pošiljalo italijansite vojake, obolele ztt tropskimi boleznimi v vaodni Afriki. Italijanske oblasti so zgradbe vojaške bolnišnice v mnogo večjem obsegu, kakor so prvotno mislile. Nova razdelitev kolonij Pariš. 12. avgusta w. Napetost, s katero so pričakovali v Parizu prihod angleškega ministra Edena, se je v zadnjem hipu še povečala, ker je baje po vesteh londonskih listov prinesel s seboj nove in zelo važne predloge za ureditev italijansko-abesinskeira spora. Govore cek>,da bo angleški minister baje predlagal ponovno proučitev razdelitve kolonij, ee bo Italija dala zagotovilo« da ne bo začela vojne z Abesinijo. Eden bo ta načrt predložil francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu v razgovorih v teku današnjega dne. Kako si je Eden zamislil ponovno proučitev razdelitve kolonij, iz londonskih vesti ni mogoče posneti. >Intransigeant< zatrjuje v zvezi s temi vestmi, da bo morala Anglija poravnati račun za ta predlog ter odstopiti del svoje Somalije Abesiniji. pri tem pa poudarja* da ima načrt predvsem gospodarsko podlago in nikjer ne računa z razširjenjem italijanskega vpliva v Abesiniji. V ostalem, pristavlja list. bi se dala nova razdelitev kolonialnih posestev izvesti samo s pristankom Društva narodov. >Paris Soir« svari pred tem, da bi se tem ker je mak> verjetno* da bi mogS btti še fcrši, kakor jih je is s*oječasno Eden brez uspeha predložil t Rimo, flk> bo staj ko prej za to, da dobi ItaMja znatne gospodarske koncesije v Abesiniji. g katerimi pa m ne bo zadovoljila, dokler ji ne bo priznana pravica, da bo smela izvajati politično in gospodarsko kontrolo v Abesiniji. Konferenca treh velesil bo imela torej nalogo, določiti to kontrolo tako. da zaradi nje ne bo trpela nedotakljivost Abesinije, ki je članica Društva narodov. Japonska oborožuje Abesinijo Rim, 14. avgusta. AA. Italijanski listi &e izražajo nad vestjo, da je bil v Kobeju na Japonskem ustanovljen abesinski konzulat. To je dokaz, pravijo listi, da namerava Abe-sinija posredno #li neposredno kupovati vojni materijal na Japonskem. Listi pišejo o tem vprašanju v zvezi z dobavami orožja Abesiniji. »Giornale d' Italia< napada neke angleške liste, ki zagovarjajo prost izvoz orožja v Abesinijo. Za vlado močne roke na Japonskem Tokio, 13. avgusta, d. Brigadnega generala Naga to, načelnika splošnega oddelka vojnega ministrstva, je te dni napadel v njegovi pisarni podpolkovnik None ter mu povzročil s sabljo tako hude poškodbe, da jim je podlegel. Vzrok napada so bila baje poslednja imenovanja v japonski vojski, ki so izzvala zlasti v manjših oficirskih krogih precejšnje razburjenje. Umor generala Nagate je povzocil v vsej javnosti silno vznemirjenje. Komentirajo ga na najraznovrstnejše načine. Nekateri trdijo, da se položaj razvija k sestavi vlade močne roke, do katere, mora po njihovem mnenju prej ali slej priti. Ta vlada naj bi deloma ali popolnoma izključila parlament in se takoj iotila gospodarskih in socialnih reform. Predvsem bo skušala podržaviti neke skupine veleindu-strije. Prav tako govore, da bo morala japonska politika na severnem Kitajskem popustiti in omejiti svoje dosedanje prodiranje, ker je finančni položaj Japonske slab. Glavno pa je, da bo morala nova vlada vzpostavita v vojski disciplino in red odstraniti vse politične vplive in preprečiti nadaljnje samolastne politične podvige višjih, oficirjev. Tokio, 14. avgusta, r. Uradno de* mantirajo vest,, da bi v primeru ostavke vojnega ministra generala Havašh* ja demisionirala celokupna vlada. Tu* di vojni minister sam zaradi umota generala Nagate ne namerava podati ostavke. Veliki vojaški manevri v Angliji London, 14. avgusta. w. V ponedeljek so se začeli veliki vojaški manevri, kakršnih v Angliji ni bilo že več let. Vojaških vaj se udeležuje 50.000 mož, več konjeniških polkov, nad 200 tankov in močni oddelki oklopnih avtomobilov. Kongres Hitlerjeve Berlin, 14. avgusta, r. Letošnji kongres narodno socialistične stranice v Niirnbergu se bo vrail v znamenju ponovne uvedbe obče vojaike dolžnosti. Zato se bo tudi imenvval >kongres svobode«. Lanski kongres se je vršil pod I geslom »trriimf volje:. Ob priliki kon-' gresa bodo v Niirnbergu velike vojaške I parade. Viljem in Hitler Zanimive informacije francoskega lista o stališču bivšega nemškega cesarja do narodnega socializma Pariz, 14. avgusta. AA. P>ročevalec »Excelsiorja« George Martin je imel razgovor z neko visoko osebnostjo iz okolice bivšega nemškega cesarje Viljema. Ta osebnost mu je dala nekatere zanimive podatke o življenju bivšega cesar j a. P red vsem je informator poudaril, Jh bivšega cesarja neprestano nadzirajo agenti berlinske »Gestapo« m da ce-ai to prav dobro ve. Sicer ga pa to s ta m d nadzorstvo sploh ne moti iosti. Viljem misli namreč, da je hi^lerjevstvo samo nekak poskus. ki ga spieniija z zanimanjem. Njegovo stališče do hitlerpv-stva ni prav nič sovražno. To se vidi že iz tega, ker so njegovi sinovi st^pi-i v nacionalno socalistično stranko, ^eg* pa nikoli ne bi bili mogli brez njegovega pristanka. Sicer oivši nemški cesar misli, da je šel hitlerizem predaleč. Posebno se je pri bivšem cesarju utrdilo mnenje, da se > nacional na revolu- cija« mora po prirodnein poteku dogodkov končati z otonovo monarhije, ki bo edina mogla Nemčiji vrniti notranji mir. Viljem misli, da je najboljša nadstrankarska monarhija, tako da je monarh vrhovni arbiter v strankarskih sporih. Ko je poročevalec :>Exce!siorja« v zvezi s tem vprašal svojsga sobesed-nika, ali nemara zaradi :ega prihaja toliko zidov v Doom, je ta visoka osebnost odvrnila, da gre pri teh obiskih samo za finančne zadeve. Nekaj časa hitlerjevci sploh niso hoteli r>ošiljaii bivšemu cesarju dohodkov od njegovih velikih posestev, raztresenih po vsej j Nemčiji. Takrat se je cesar razsrdil in zagrozil: Če mi ne bodo dali denarja, poj dem in se predam prvemu obmejnemu stražniku v Nemčiji in bom zahteval podporo za nezaposlene. Ta grožnja je zalegla In bivši cesar dobiva od takrat v redu svoje dohodke. Ne tirajte našega rudarja v obnp! Iz referata tajnika Delavske na včerajšnji anketi v Filipa Urotnika iTOI Ljubljana, 14. avgusn. Na vera jen ji anketi v Zbornici T01 je govoril tudi tajnik Deiavs\e /banice g. Filip Ura-uik. Iz njegovega zanimivega referata posnemamo: Ni malenkost, ako se napoveduje v večjih rudnikih delavcem, ki delijo t«, poletje le po dva ali tri dni na teden, v bodoče še hujše praznovanje. Gotovo ni malenkost, ako vse kaže, da bo izgubilo v rudniku Ko3e/je kj^r \e delalo še pred dobrimi L0 leti n?id 1400 delavcev, vsled najnovejšega znižanja naročil zadnjih 100 družinskih očetov dosedanjih par dni mesečne zaposlitve in ako velja skoraj isto tudi za celo vrsto manjših rudnikov. Toda boli kakor vse to vznemirja naše delavstva dejstvo, da je vse to le del sistematične akcije, ki se izvaja proti rajnikom in rudarjem naše banovin? z železno doslednostjo, brez ozira na 00, ako bi se nalagala bremena krize na vse pokraii-ne sorazmerno, ne pa pretežno na na so banovino. Ponovno se je opozarjalo, do kako težkih socialnih posledic je vodilo v naših rudnikih tako umetno spreminjanje gospodarsko strukture ki se je vršilo brez vsakih ro = nih pripiav sredi najtežje spUvne kHz* Iznos rulvskih nezd je padel v naši banovini od letnih lf>8 milijonov Din v letu 1929 na f>S milijonov Din v letu 1934, pa še ni videti konca temu padanju. Na teh mezdah pa ne sloni le eksistenca zaposlenih rudarjev, kateiih število je padlo v šestih le^b od 8977 na 1636, temveč tudi polovica eksistence njihovih onerao^'ih in brezpos« Inih tovarišev, ki moralo računati le na rn-darsko industrij) kot gcspcdarsfci vir za svojo eksist^fn. Od njega je odvisna tudi eks:->il3i"5a t?gO*jnv in obrtnikov v rudar ti revirjih Naši rodni ki leže v nerod)vitjih krajih kjer toži vsa gospodarska eksistenca celin okolišev na rudnik:'i. Tako rudarske prebivalstvo, kak.or ob "ine, radi pomanjan-ja kapitalnih rez^tv rudi bratovske skladniee, morajo pokrivati svoje izdatke izključno iz tekočih dohodkov rudarske produkcije in več kakor do polovice neposredno iz nizkih rudarskih mezd. Izrecno se fe poudarjalo, da stojimo vsaj v pogledu nadaljnjega nižanja naročil in mepd pred alternativo: ali bo plačevala država v naših revirjih delo, aH pa bo dajala v te kraje podpore v višini na novo odtegnjenih zaslužkov — ker tu ni več zaslužkov, ki bi se še daliinanjŠati. Bedo so skušali panalizirati edinoJe z morda dobro mišljenimi, a zato premalo premišljenimi ijavami, i a je mogoče zaposliti rudarje iz nase pokrajine itak v rudnikih. Na žalost v tej krizi takih rudinikov ni. So bu samo rudniki, ki se drže skoro na visini prosperitetne dobe 10 ki svoje stare delavce polno zaposlujejo, pri tem pa tudi ti rudniki novih delavcev ne potrebnije jo. Nafvajajo se rasni vzroki za nižanje naročil v naših rudmikih. Ugotovijeoo >e že, da eo moki, ki ee v opcaaiffito teh naročil navajajo po večini le profcrapt za stremi jen je, ki se more razložiti na dva načina: ali žele očuvati tivti, ki v pAta* prihaj^joceim resoru od-loCvjo |*»krajine, ki f*"> jim bližje por*lei plačevali take načrte le neiptirtr^tni Ln*e»re-senti. četudi bi momili pri tean izikrvaveti. Zainteresiranim delavskim organizacijam je bik> vedno resnično zal, da «e vtem j«rin>^ ru r tako trdovratnostjo pri $josr»M«raki politiki, katere zsihoioški učinek mora o biti le č&rajno destnikrivni. Iz teh utae-tiik govor o mfijffiatreflri zamanjd po2*tttri. N~.a.r]asil je, da Je ena n^>vašn€^Hdih asnev madžarske zuraasnje pofevtJSke riantakn pakt, ki ni vek&ega pomena samo m italrjtui-siko-madžarske odnoćaje, nego tudi ureditev j. - • v-nLh in goBpojdansfcfii oxtou£aoev z Avstrijo. Napram Nemčiji bo Mojd&ar-ska še nartaJje vonrlla prijeiteđjsko po**tiiko. V ostalem ao emernace matr]iz«rH(ke zunanje opT&tUke realne Ma ositanejo tiwti v bodoče nerapremnjene. Sovjetska delegacija na čeških manevrih Praga, 13. avgusta. A-A.. Semkaj je prispela sovjetska vojađka delegacija, ki jo vodi poveljnik -vojaške šole SaJohniko. Delegacija ae bo udeležita, vaj čedkostova&ke vojake. Sovjetske oficirje je na postaji pozdravil načelmk glavne ga generalnega štaba KrejCd z visokimi vojaškimi doato-janatveniki. Te dni prispela tudi jugoslovanska in romunska vojaška delegacija. Lep državni tožilec Dva meščana vl Španske Saragose, ki sta nastopala kot prici in oropanca v procesu zavoljo nekega razbojniškega napada, sta se zelo začudila, ko sta zagledala državnega tožilca. Spoznala sta v njem namreč enega izmed razboinikov, ki so ju napadM in ki jih potem ni uspelo prijeti. Seveda sta svoje odkritje sporočila takoj sodnikom. Preiskovalna oblast ni bila nič manj presenečena, ko je ugotovila, da se je državni tožilec v »stranskem poklicu« res bavil z roparskimi posli. Seveda so ga postavili pred njegove kolege sodnike. Curiti, 14. avgusta. Beograd 7. —Pariz 30-3576, London 15.806, New York 305.50 Bruselj 51.636, M*tem 36.126, MadrH 4A.976, Amsteroaffn 2O6.90, Berlin 123.30. Dunaj ML-.. Proga 12.70, Varšava 57-S75 Stran 2 Sreda, 14 .avgusta 1935 *»v 183 Damski plavalni match Italija: Jugoslavija In Jotrl ob 20.30 na kopališču Ilirt}e — Vn stopijo WUfan1 Senjanović, Fux in ScheU Ljubljana, 14. avgusta Pod pokroviteljstvom ministra za te* lesno vzgojo g. Komnenoviča ki časi« nega odbora, v katerem so mod drug v mi italijanski poslanik na našem dvoru conte De Vioia, italijanski generalni konzul v Zagrebu, itaMjauaid konzul v Ljubljani, ban dr. Dmko Puc, župan dr. Ravnihar itd. se bo danes in jutri vr* sil prvi damski plavalni dvoboj med Italijo m Jugoslavijo. Italijanska reprezentanca, hroječa 14 tekmovalk. Je že včeraj pridela z velikim avtobusom »Lancia« iz Trsta. Italijanski gosti so vzbudili vejfiko zanrnanje, ko so se vče=» raj nekaj po 17. pojavili v kopališču Ilirije, v modrih trening dresih, preko prsi pa verfk bel napis Italia- Takoj so Italijanke pričele s treningom in so se posebno pridno udejstvovale skakalke Po trenngu sodeč, so v izvrstni form? m stoji naša reprezentanca pred težko nalogo, posebno, ker ne more nastopiti v najmočnejši postavi. TEKMOVALNI SPORED JE NA* SLEDNJI: Danes ob 20.30: 50 m prosto: Italija: Rirzzier Gra* »a. Lokar Bianca, Jugoslavija: Siska Ljuba, Dragic Mara. 100 m prsno: Italija: Struk d Sil* via, Prekop Hiida, Jugoslavija: s 1 a v i a : Wimmer Zlata, Brer Greta. 50 m prosto poizkus rušenja rekorda W41fan (Ilirija), Sen j ano vic (Jadran), 200 m prsno: Hribar (Ilirija), Cer ar (Kamnik), Rostohar (Maribor), water= pok>. 700 m hrbtno: Italija: Ruzzier Grazia, Skeii Gkrvarma, J u g o s 1 a> v i j a : Wimn>er ZJata, Bradač Zorka. 100 m prsno d&me izbirna za naše tedemovafke, 100 m hrbtno za rušenje rekorda Wi!fan ScheU (oba Ilirija). 4x50 m prosto: Italija: Toso Oarmela, Lokar Bianca, Prekop Hilda, Ruzzier Grazia, Jugoslavija: Ko« šh* Ata, Šiška Ljuba, Grosche! Nana, Dragic Mara. Jutri ob 20.30 : 100 m prosto: Italija: Ruzzier Grazia, Lokar Bianca. Jugoslavija G rose h el Nana, Dragic Mara. Predvajanje metuljčkovega sloga na 100 m prsno. 400 m prosto: Italija: Toscari Narcisa, Toso Carmela, J u g o s 1 a v i* j a : Bradač Zorka, Košir Ata, Zvočni kino Ideal Ono še danes ob 4., 7. in 9% uri GEORG ALEKSANDER ELSE ELSTER v komediji NIČ BREZ LJUBEZNI Vstopoma 4.50, 6.50 in 10 Din Poizkus rušenja rekorda na lflO m prosto: Wilian (Hirija), Senjanović (Ja* dran), na 400 m prosto: Fuxt Schell (oba Ilirija). 3x100 m mešano: Italija: Struk el Sil vi a, Škerl Gdovaana, Ruzzier Grazia Jugoslavia: Bier Greta, Whnmer Zlata, Groschel Nana. Skoki s 3 m: Italija: GiuHna Anita, Ginevra Paoli, Jugoslavi« j a : Paumgarten Ada, Pretnar Vera. Skoki s stolpa: nastopita samo Ita* lijanki Giurini Anita m Pertot Tati* ana. Vstopnice se dobe v predprodaji csl danes v trgovini Goreč na Tvrsevi cesti, za jutri v trgovini Sport Kmet na Aleksandrovi cesti. Cena vstopnicam je za sedeže 20 in 15, za stojišča 10 Din. Razširjenje škofjeloškega vodovoda Škofja Loka, 12. avgusta Škofjeloški vodovod, ki preskrbuje s pitno vodo že nad 30 let bodo zopet razširili. Skoraj vsako leto čutimo v poletnem času pomanjkanje vode. Ob suši je prepovedana poraba vode za pranje, skopljenje itd. Doslej je imel naš vodovod tri izvirke, ta mesec pa dobi še dva, oba iz grape pod Sv. Lov* rencem. Studenca sta že odkupljena. Eden je bil last škofjeloškega mesarja Matevža Hafnerja, ki ga je odstopil brezplačno, drti£i pa posestnika Jako* ba Klobovsa iz Breznice* Nova studenca bosta daiaia do 60 m* vode dnevno. Tako se bo sedanjim 300.000 L vode, pridružilo še 60.000 1 dnevno, da bo škofja Loka z vodo zaenkrat zadostno preskrbljena, razen ob najbujši suša. Vodovod že razširjajo, napeljati bo treba okrog 500 m novih cevi Prebival* stvo je Vodovodnemu društvu hvalež* no, da se je lotilo tega dela. saj vsi vemo, kako hudo je, če začne prhnanj* kovati vode. Praznik ptujskih gasilcev Ptuj, 12. avgusta. Ptujska gasilska četa hiti z zadnjimi pripravami za veMk praznik, ki ga proslavi 14. in lo. t. m. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel podban g. dr. Pirkmajer, ki se bo proslave osebno udeležil. Dosedaj je prijavljenih že nad 2.000 gostov iz raznih krajev nase banovine .Tudi ptujski gasilci se prav pridno pripravljajo, da dostojno proslave ta praznik. V gasilskem domu je že ves teden zelo živahno. Naši požrtvovalni gasilci se vsak dan vadUo v prostih vajah s sekiricami pod vodstvom t-otnika Močnika Štefana. Neverjetno je, koliko žrtvujejo naši kmečki fantje prostega časa za gasilski praznik, ako pomislimo, da gara naš kmet na polju že od ranega jutra in ima kljub temu še voljo in veselje« da pobiti zvečer k skupnim vajam. Dokler imamo Še tako požrtvovalne roofe na deželi. J« prebivalstvo lahko brss skrbi m lahko ponoči mirno spi v tvojih domovih, saj gasil« budno pazijo imetje bližnjega. Na predvaoar bo po ptujskih mestnih ulicah bakljada gasilcev, naslednjega dne sprejemanje gostov na kolodvoru, ob 8.15 url pa povorka skosi mesto, v kateri bo korakalo razen godba >Drava< is Maribora, It več drugih godb gasilskih Set Ob 10. uri bo na Florjanskem trgu pontifikalna masa s blagoslovitvijo orodja; službo božjo in blagoslovitev bo opravil proit g. Grajf. Ob 14. uri bo nastop vojske in gasilcev na Tvrievsm trgu, nato pa velika gasilski vaja na Mino-ritskem trgu. Naši gasilski osti iskrene čestitke ob njenem častitljivem jubilfeju. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ČldKI TELEFON 33-87 SUSANNE MARVILLE v pretresi j i ven filmu SESTRA ANGEUKA V dopolnilo Foxov ivoenl tednik! Predstave; v sredo ob l;,9 uri v četrtek ob 5, 7 In 9 uri Pride! ZBOGOM LEPI DNEVL ŠAH Odhod nalili šahist ▼ Varšavo Ljubljana, 11. avgusta. DaiiLv* c^u odjx>tovala oba naša Šahovska valemojstra dr. Milan Vidmar in Vaeja Pire na šahovsko olimpijado v Varšavo. Spotoma se ustavita na Dunaju, kjer se jima pridružijo še ostali trije clami naše šahovske repreesen/tance in sicer Kostič, Ko-nig itn <±r. Trifunovič. Šahovska ohnvpijada v Varšavi 35a Ha-milfton- - Ruesellov pokal, ki se ga > že dvakrat priboriJa Amerijka, se prične v petek. Dopoldne je oficijelni poazdrav g^ostov, ob 13. žrebanje, a ob 18. se prične ž-* prvo kok>. Po številu uxleležiwh držav bo ta največja šahovska olimpijada sveta, saj je po-alaio avojo reprezentanco v VarSa-v« 22 držav. Ajnerpcami so bili tudi letos favorit, kakor pa porooajo praški Ijsti, so v zadnjem hipu spremenili svojo postavo. Oba najmočnejša zastopnika Amerike Kashdair. Ln Reahewidky sta namreč estatea doma in s tem so izgledi Američanov, da bi si v tretjič ter v trajno posest priborili pokal, moCTjo omagani. Na miSamtadorjem želimo, da bi na6 kar najRx>lj uspešno zastopali na olimpijadi v Varšavi! Naci jonalni turnir V nadaljevanju prekinjenih partij Vili. kola je Milan Vidmar premagal B. Savica zaradi kontumaca, Carev rsiko-lića* Longer Berića, šorli pa je podlegel R. Saviću. Ostale partije so bile prekinjene. Inž. Prek ima nasproti Pre-infalkii kmeta manj, nejasno je stanje v partijah Grenčarski — Jonke, Matvejev — C. Vidmar, Licu! — batm. Partija Hran — Gfcbroviek je bila preložena na četrtek popoldne, Danec ae Je pričelo IX. kolo. B. s*-vić je igral nasproti in*. P raku zelo slabo igro s damaldni kmetom in se je udal. Sikoaek In Matvejev eta se Še po 15 potezah aporazumela ca remam. V ortatokoam damskam gambitu je Pre-infalk ▼ aredišču jadml ▼ zmagovito končnico. Ostale partije so bile prekinjene. SavK R. stoji pred zmago proti Ucuki, ki je irtvovml figuro, nejaaoo je stanja v ostalih partijah. Partija Nfcko-lić — Hren je bila preloaeae na zveear. Jonke in Herbatin sta bila prosta. Stanje po DC. kohi: A aknpma: 1L Vidmar 6 in po* (1). Preinlalk 5 (1), Soška, inž. Prek 4 in pol (1), Gabrov-šeli 3 ta pol (2), Carev, NikoHć 3 (1), Hren 2 (2), Jonke 2 (1), B. Savie % Grenčarski 1 (3), B. skupina: Slkceek 6, Matvejev 5 (1), R. Savic 4 m pol (2) HeiMn 4 (1). Sorli 3 in , Longer, C. Vidmar 3 (2), Berić 3 (1), Marek, Subarić 2 (2), Licul l (2). Iz Maribora — Odličen go&t v Mariboru. Vearaj je prvih popoldanskih urah dospela z italijanskim avtomobilom v Maribor črnogorska kneginja Kon*tantimović. Dopotovala je s svojim spremstvom v strogem ineognitu. Ustavila se je pri hotelu »Orel«, kjer je zavzela s svojim spremstvom sobane. Ko se je kneginja od potovanja odpočila, je odšla v mariborski park. Kneginja je prišla z Bohinja in bo nadaljevala vožnjo v Gradec. Crnogorska kneginja, ki se je mudila danes v Mariboru, je sestra pokojnega kralja Petra in je v sorodu tudi z itatejanskim kraljevskim domom. — Tatvine koles s© vedno bolj množe. Ni skoraj dneva, da bi policijska kronika ne zabeležila več tatvin koles. Tako je tudi včeraj nekdo ukradel kolo mizarskemu pomočniku Antonu Sajkn izpred neke gostilne v Frankopanovi uilici. Ukradeno kolo je znamke >Pueh« in ima tovarniško Številko 394.636. Prav tako je bilo ukradeno kok> tudi sodavičarju Henrik Senekoviču. Tat je vdrl na zaklenjeno dvorišče in odpeljal kolo znamke >Waffenrad«, ki je ta2k> registrirano s številko 10.720. Kje vse kradejo. Necnani GtoasiR&c je vćeraa neopažeino ukra^IeJ te javnoga, stranišča na Vodniikovean trgu k nemaj' 15 Dtn vredno žarnico. Pretep v gostilni. Vcoraj zvečer Srj fantje popivali v neki gostilni pri Sv. Pe»U rti Mksu Mai"i(bora. Med pJrvci jo bil t«idd 21 letni delavec Ivam Neuivirt, ki je pričeti nesramno izzivati, pa jo jo zatx> prav pošteno ickupiJ. Fantje so fczzFvalca pretpfl in mu prisza/leli ma glavi zeva^k>6o rano. Poškodovanca so prepeljaild v —ek—afco bodjii^nico. ELITNI KINO MATICA ___________ le 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4., 7*4. in 9% uri SVETISLAV PETROVIČ v Lehajrjevi opereti PAGANINI Nov Paramoimtov žurnad Globoko znižane cene. fielestttcci Koledar Danes: Sreda. 14. avgusta katoličani: Kv-zebi)» LH>brina. Jutri: Četrtek, 15. »Ygu>ta katoličani: Vnebovzetje M.D. Daualnje prireditve. Kise Matic t P a g a n i n i Kino >deal: Nič brez ljubezni Kiao Dvor; T a t a r ■ k a kri Kino >4ika: g a menja u a n r v e 11 a Italija : Jugoslavija plavalne tekme datn-skeaga dvoboja ob -jo.30 v kopaMScu Uirij, Prireditve ia pr&snik Kino Matica. Paganin i Kino ideal: A mor na povodcu Kino IVror ; Klub 5 e s t o r i ce kino di^ka • Z a menjan a nevesta Italija : Jugoslavija plavalno tekni.> dam-»koga dvoboja ob 20.30 v ko])ali*du Ilirije. Dežurne lekarne Danes ; l>r. Kmetf Tvrftevn cesta 41. Tni-koczy ded. MeatuJ trs 4 Uetar. ftelembnrcova nlira 7. Jutri ; atr« BakarfiK, sv. Jakoba trg 9. ★ — li banovinske sluibe. Imeneraaa ati n banovin^ke^a sadjarja uradniški pripravnik pri banovinski kmetijski šoli v št. .hirju oh J- z. Valentin Hrumen in za banovinekega uradniškega pripravnika pri Breekein eeet-nem odboru v Radovljici Vladimir Desiear; v vi^jo skupino je ptNnakHJee henoriaeJrl ekonom pri javni bolnici v Ptuju Milan Flor-jan^ič. Z Jesenic Srebrna poroka. G. Ivan Pt>trato, oKMnjski delovodja na JeaeiilcaJl praznuje jutri na praznik 25 letnioo, odkar je svojo soprogo go Francko poĐelJaJ pred oltar. Zaslužnemu finlrnlajriiiiai igralcu in praporščaku, ki je ponosno noeil sokolski prapor po vsoh velikih vBeeokolekih in pokrajinskih zhnili, žeH-mo ob erebrnoin j^ihileju, da bi oh strani ljubljene soproge in hoerk d\\ in adrav praznovn?! še zlato in domantno poroko. — TK Skala podružnica Jesenice priredi v nedeljo 18 t.m. na ifriiem >Rrat-stva* velik sejem s plesom in velikim kongresom plandarjov, plaai^arir. planincev in divjih !r>vv, ki prid«>io i« rasnih krajev bfvnovine. Kongres bo pod pokroviteljstvom boire Lane). — ^tvalten Selejni^ki promet. Tujsko prornetrm sezona je tudi na Gorenj-skme v polnem nvzma.hu. kar se po hotelih. Iz Litije — Sokolsko keglanje. Nase Bakolekc društvo bo imelo v soboto popoldne ln v nedeljo ves dan nagradno keglanje pri Modieu na Glavnem trgu Prireditev aranžira poseben sokolski odbor. Za RiiKvgo?nU.*e so določeni iopi dobitKi. Vsaik racaj e*ta.ne 1 L»in. v predpro pojn)! d»e bo rta Modioevem vrtu školska m-bava. PeicM bodo prašička, zvt^čer pa bo raaglasitev zmago vokcev tn raadvlttov daril. MALI OGLASI Za plamene odgovore glede malib oglasov Je treba priložiti znamko. — popustov za male oglase ne priznamo. PREMOG drva — karboparfeetl SLOVSA Koiezijska allca 19 totefoil 67fL, TvrUlcB A. & E. SKABEKNE I4a bi Jana — Javlja de jemlje do preklica v račun zopet HRANILNI} &NJ12MJE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne branilnice. Ljudske posojilnice itd. ENTEL — AŽU R — PLI8E izvrši ekspres MATEK & MlKEs, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) Krčma AJetosamdrova cesta. DočOa nova vima, oefll ocvrti pđ&ftanci rfei 18, pečetai pra-aifiki na ra&nju, čev«pfeičj, ra-njBči, tarrštoa in erbeOc«. kav«. Oki 1j60 pcetoneste, ae priporoča krčmar. POSEST LEPO POSESTVO prodam, okoli 9 johov, obstoji is sladkih travnikov, njiv in hoste, vse v dobrem stanju. Hiša zidana ob zidani cesti, 25 minut od farne cerkve, 35 minut od železniške postaje. Natančnejše informacije daje Bergles Franc, Lemberg, p. Podplat pri Poljča-nah. 2456 Prodam gozd bfizn Ffcurjsfce gore. Me6ain 18.— za 100 kg, ali kubm Dtn 85.— postavljena na dom. Jegiičeva ulica 10. 2454 KUPIM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din RABLJENA KOLESA ~~ damska in moška, kupite poceni pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. 3435 Mayer-jev leksikon najnoved-še iov. XLle vse kmetijalke orcra/niaaci jtvo je odobrilo udeležencem kon-grooa 7")n o popust za vožnjo po železnici. _ Starešina Gasilske iveie odstopil. Starana Gasilske zveze kraljevine Jugoslavi-j" Vladimir Andraševič j° odstopil in mini-eter za te-les-no vzgojo je vzel njego*- odstop na znanje. Obenem je odložil iid: vee dru-g.' funkcije v gesilskili orgamizac;lah. — Meščanska šola v Trbovljah. Popravni izpiti se prično 30. t. m. ob 8. uri po razpore Hu, ki je objaivljen v šoli. Dne 2f>. gvgu&Ul e-e bo vršila, ob 9. uri eeja u6i-telj&kega zbora. Vpisovanje v vse raz-reie bo 2. in S. septembra, od 8. do 12. 11 re. Sprejemiall se bodo le tisti, ki bodo Imeli vse potrebne listine v red« in plačali oi.Tnorjo.nc i^-lnino, kakor jo določa objava na šolskih vratih. Pri Čet ek šolske ga leta bo objavljen na dan vpisovanja. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Snoci in ponoči je deževalo v Ljubljani in širno imeli do zjutraj 20A mm padavin. Najvišja temperatura je onaseda včeraj v Beogradu 34. v Zagrebu in Skoplju 33, v Sarajevu 32, v Splitu 80. v Ljubijani 29.2, v Mariboru 28. Davi je k;izal barometer v Ljubljani 751.8, tem;>eratura je znašala 18.6. — Mip.ija samomorov v okolici Bjelovara. VK&peli pri Bjelovaru se je ustrelil včeraj s | iiško p(>sestnik Martin Lampi ng. Pred samomorom se je napil. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. To je zadnje Čase ae p Ni samomor v okolici Bjelovara. — Zaradi otrok kr*av spopad med očeti. Luka Marenič iz Ljubljanice pri JSpar-tan« in novi mali športni pritlikavec g. Rada Hribarja, ki smo o njem poročali včeraj. G. Rado Hribar je namreč hotel preiskusiti brzino -svojega malega avijona in je okrog 18. krenil na Bloke, nato je pa odletel naproti potniškemu letalu* ki običajno prihaja okrog 18.30 v Ljubljano. Od Krima pa do areo-droma sta letali pribrenčali z vso hitrostjo in zanimivo je bilo videti prit lika včka, kako je vzdržal v ostri konkurenci, saj je zaostal samo za malenkost. Pozneje so ugotovili, da je -Spar-tan« letel s hitrostjo 230 km Hribarjev avijon pa z 220 km na ura. —lj Polovičarstvo. Pozimi so rar-Širili del Večne poti pod strelišč ?m Cestišče so pa samo nasuli z grobim gramozom, ne da bi gramoz utrli ter utrdili cestišče. Pri nas ni nikdar dovolj kredita, da bi lahko katerokoli delo končali kakor bi bilo treba. Ljubljanske glavne c^sste, .-d drže na deželo, so najslabše m zaradi njih so posebne komplikacije, ko bi jih bilo treba pošteno preurediti. ka.kor je n. pr. zdaj nastalo tako resno vprasanje zaradi rekonstrukcije ceste Ljubljana-št. Vid zaradi tramvaja. Tudi Večno pot moramo prištevati med glavne ceste, ki držo :z mesta. V načrtu je gradnja široke krožne oeste, ki bi jo tvorila v glavnem Večna pot. E>o uresničenja načrtov je pa seveda še zelo daleč. Zdaj bi bili zadovoljni, da bi bilo cestišče vsaj nekoliko bolj gladko ter da bi ne bijo podoono hudourniku. Zdi se nam pa tudi, da r.a Večni poti precej eksperimentirajo. Pozimi so n. pr. znižali klanec na križišču Ceste V. zdaj so se pa nenadno spomniti, da bi bilo zopet treba dvigniti cestišče ter so začeli navažati nasip. Hišni posestniki so seveda vražje veseli, ker jim bo \'Oda drla k .nišam in na vrtove z visoke ceste, pa tudi vozniki se ne morejo načuditi tej modrosti. —lj »Prijateljska sreča« prepovedana. Nedavno so se v mestu pojavile tiskane pole z naslovom ^Prijateljska sreča:, ki so bile mamilo za lahkoverne ljudi, naj poskusijo svojo srečo na ta način, da plačajo 10 Din. in skušajo pridobiti se pet znancev in prijateljev, ki jim plačajo po 10 Din. Is vsebine je bilo tudi razbrati, da lahko potegne oni, ki mu je sreča mila. po irebu do 10.240 Din. Strast za to vrsto verižne igra je sajela široke množice v mestu in okolici, naposled so pa postale pozorne tudi oblasti. Ker je pa verjetnost dobitka rek> majhna ln ker igra tudi ni bila prijavljena nobeni oblasti-je policija včeraj >prijatelJsko srečo* na odredbo banske uprave prepovedala. —lj Nesrečen udarec po steklenici. Poslovodja Albin SiSkovic, rojen 18G8. In stanujoč Pred škofijo, je danes ponoči po nesreči tako močno udaril s desnico po t enici. da se je razbila in si pri tem prereza! lito odvodnico. Ker je nevarno krvavel, so poklicali reševalce, ki so ga ta silo obvezali, nato pa naglo prepeljali v bolnišnico. —lj Prva potovalna raastava o angor-skih kuncih in angoraki votfni. Dru&tvo rejcev an«ors>k>iih kuncev kraljevine Juao-si&vije priredi 18. L m. v prostoren Ksne-tijbke družbe v Ljubljani prvo potovatoo razstavo o augursluh k« ne. idi in amgonafci volni. RsMBatava bo o*±prt* od 8. do 17- —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajca, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! —lj Nevihta z nalivom. Včeraj proti večeru se je polagoma pooblačilo in ponoči smo imeli precej hud naliv, tako da je zemlja zdaj že pošteno nam)"'ena Zaradi naliva so davi preaej narasle vode v rekah in potokih. Napovedujejo pa že zboljšanje vremena. —lj Christofov zavod znani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska ceste 15, vpisuje dnevno vas avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte brezplačni prospekt. Toplo priporočamo. Iz Kamnika — Poroka. V nedeljo sta se v Mariboru poročila g. Opeka Anton « Huj pri Kranju profesor v Kočevju in Marija Vrhovec bivša uradnica O'JZD v Kranju doma iz Stra-žisca. Bilo srecnu _ Nasilen n*f*# Petek je v Kranju dan beračev. Ta dan imajo dovoljenje prosjačiti f-o mestu. 21 i petek pi\>li večeru te je prilepel v Rantovo trgovino neki že vinjen berač, ki je še zahteval pijače. Ker je ni doliL je pričel razgrajati. Službujoči stražnik Kette ga je hotel odvesti na stražnico, berač pa se je vlekel na tla. in se ni nikamor premaknil. Drugega izhoda ni bilo, kot da so berača naložili na voziček ter ^a odpeljali na stražnico. Radi nasilnega vedenja je dobil tri drv! zapora. — Pretepaški naborniki in njih pomacači. DoČim so se ves Čas nabora fantje lepo vedli- so pa ves dober vtis {>okvarili neki pretepači v soboto popoldne. Ob 17 uri so prea mesarijo .lamnik na Savskem bregu 3 bratje Raje. 2 brata Fister, vsi iz Cegelnico pri Naklu ter Lahovec iz Strahinja brez povoda napatili iz tovarne »Jugobrune« vrača-iočega se zidarja Naglica Antona, doma z Gorenje Save. Nekateri izmed fantov so bili tisti dan na naboru, ostali so jim pa prišli v Kranj pomagat razgrajat. Naglica so jKKlrli na tla, skakali po njem. ga brcali in suvali na vse načine. Jamnikovi so poklicali policijo, ki je nekaj fantov aretirala, drugi so pa pobegnili. Naglica je preiskal zdravnik g. dr. Fajdga, ki je ugotovil težke notranje i*>škodbe. — Predaška občina bo gradila šole. Občina, ki je Kranjski najbližja in s svojimi mejami močno posega v telo kranjske občine, je predaška. z novim sedežem na Primsko-veni. Dosedanji šoli v Predosljih in na Prim-skovem sta postali premajhni za velik jjo-vojni prirastek prebivalstva. Z gradnjo novih, oziroma povečavo starih šol računa občina že par let. Kot kažejo vsa znamenja, bodo načrtom sedaj sledila dejanja. Te dni so si zastopniki občine ogledali za nakup primerno zemljišče poleg stare šole na P rimsko vem. Z gradnjo nove moderne šole nameravajo pričeti že letos. Staro šolsko poslopje bo služilo za stanovanje učiteljstva ter za občinsko pisarno. SPORT Desetletnica »Save«. V nededjo ou 15 proslavi kolesarsko in motociklistično društvo »S&va«. citrar ustanovitelj Je znani industrijalec F. BatjeJ, 10 letnico Obstoja. Ob tej priliki bodo na Hermesoveon dirka. 1 iišcu moiLkluUvke kolesarske dirke, kd se jih urieleče po svojih najboljših dirkačih vsi olovenski «portni klubi, pa tudi Zagrebčani. Lene nagrade ao razstavljene ie več dni v izložbi trrdke »Tribuna«. Živilski trg pred prazaiiki Letos nekatera Živila zaradi suše niso tako poceni kakor lani MARU SKALAN ROMAN Sida Sitaneva »Ervin Rogan?« »Bil je ves spremenjen. Pogumen in odločen. Zdelo se mi je, ko da sploh ni več on.« » Čudež.« »Da, čudež.« »Si se vprašala, ako je res, kakšen je izvor tega čudeža?« »Ne. Ali — pa...« »Njegova ljubezen do tebe.« »Morda, a storil bi to tudi iz same plemenitosti.« »In ti bi poplačala to plemeaiitost s tem, da bi se poročila z drugim!« »Papa...« »To ne bi bilo plemenito. Bilo bi celo pod!o. Se tega zavedaš?« »Morda...« »Propadli smo. Pred nama je samo še zasnežena cesta, pot v pomanjkanje, sramoto, trpljenje in morda najstrašnejši konec. Tu pa prihaja nekdo, ki ti na stežaj odpira vrata in te vabi, ne, prosi, da se vrneš v svoj izsrubljeni dom, da v njem spet zagospodariš in obvaruješ sebe in svojega starega očeta smrti v obcestnem jarku. In ti še oklevaš? Sida, govori, povej...« »To "ie strašno.« Zakrila si je obraz z rokama in obupno zaihtela. »Zakaj strašno?« »Ker ljubom Frangeža ki Brviaa ni- koli ne bi mogla...« je izjecljala med jokom. »Koliko se jih je poročilo z možmi, ki jih niso ljubile, pa so vendarle bile srečne. Taki zakoni so celo trdnejši kakor tisti, ki so zgrajeni le na minljivi ljubezni.« »Ti hočeš torej, naj se meni ponovi tragedija moje uboge matere?« »Tragedija tvoje matere? Kje si našla to »tragedijo*?« »Izpovedala mi jo je sama ob url smrti.....« »In ti nisi podvomila v možnost enostranskega pojmovanja stvari ?« »Ne.« »Ne vem, kaj ti je govorila, vem pa to, da sem jo, ko sva se poročila, ljubil bolj kakor bi jo mogel kdonkoli drugi . •.« »Tudi ona je ljubila tebe, dasi morda šele kasneje.« »Toda z ljubeznijo, ki mi ni dala ničesar. Morda je bila v njej res ljubezen, a realizirati se ni dala. Bila ni ženska, kakor so druge. In mimo tega me je mučila s svojo do smrti obupno črno-glednostjo. ženska brez ženskosti, a tudi brez življenske energije, ki more edina ustvariti zakonsko harmonijo. Koliko sem se trudil, da bi jo spremenil ! Obljubila mi je stokrat, morda tudi po-Hkji&LlA, a česar v njej ni bilo, tega tudi njene obljube niso mogle ustvariti. Potem sem otopel m iskal izven doma tistega, česar doma nisem našel. Bil sem še mlad, poln življenja. Kdo more pobrati kamen in ga zalučati vame ? ti ?« »Ne.« »Vidiš. Vsaka usoda tam najmanj dve strani. Pogledati jo moraš s obeh, ako jo hočeš razumeti m oceniti Dolgo sem se bal, da boš tudi ti podedovala njene lastnosti Pozneje sem ugotovil, da si bolj moja. Zmagal je aktivnejši del. Ne vem, če se do dna potna*? Morda si še premlada. Zato te fj \mhi\ ne afi tja, kamor ne spadaš. NM rojena za siromaštvo. Zunanji blesk ti je potreben prav tako kakor je meni. Brez njega bi poginila ob vsej ljubezni, kakor riba, ki jo vržeš na suho. S Sfiano-vino si zrasčena in se od nje ne daš ločiti brez nevarnosti. Ljubezen bi skop* nela. Kaj bi ostalo potem ? In sploh: ves, da te Fraugež zares tako atino ljubi, da bi se poročil a teboj tudi sedaj, ko si beračica ? Si še govorila z njim? Si mu povedala ?« »Še ne; čakala sem, da se vrneš is Mariborajcer sem še vedno upala, da najdeš neki izhod. Sedaj je izgubljeno. ..« »Vidiš, tudi ti si se bala te možnosti« »Nikoli.« »Ne taji ! Tvoje Čakanje na mojo vrnitev mi to več ko dokazuje.« »Morda sem res za hip podvomila, a ta dvom je bil brez podlage. Sedaj ne dvornim več: Danilo me ljubi, priprav- Ljubljana, H. avgiasta Gospodinje ao zdaj lahko zadovolj« n« z živilskim trgom, čeprav na njem ni še ničesar zastonj in tudi ne tako poceni, kakor bi st želele najbolj varč* ne. Zdaj je višek sezone ter je vsega na izbiro. Vendar letos nekatere vrste živil niso tako poceni kakor lani, pred« vse mzaradi suše, Id so nad njo nekaj časa hudo tožili tudi naši zeknjadarji, zlasti Trnovčanke. Sadni trg je letos kljub slabi tetini precej dobro založen. Tržno nadzor* stvo si prizadeva, da bi biie cene sa* dja zmerne in nekoliko se mu jc tudi posrečilo znižati najbolj pretirane ce* ne. Zdaj je dovoz dober, kar vpliva vsekakor na cene. Posebno dobro je sadni trg založen z grozdjem, ki se je letos zgodaj pocenilo. Zdaj ga jc že dovolj najlepšega, ki rodi ni več poseb no kislo, po 8 Din kg. Prodajajo pa tu* di precej lepega po 7 Din. Jabolk nf mnogo, vendar niso posebno draga. Najcenejša so po 3 Din, toda izpod 4 Din kg ne dobiš baš epih. Češpje so najlepše po 6 Din kg in jih je tudi izredno mnogo. Marelice so pa vedno enako drage, po 12 do 14 Din kg. V splošne m smo zadovoljni s sadnim trgom, čeprav ni tako dobro založen kakor lani. Hruške so letos poceni, pre cej lepe dobiš ob tržnih dneh. ko je trg posebno dobro založen, po 4 Din kg. Na zelenjadnem trgu jc vse poceni, če hočemo biti objektivni in se zame* riti gospodinjam, le salata je bila do= slej nenavadno draga za ta čas. Izpod dinarja glava je že niso mogel dobiti. Prodajali so je celo po 1.50 Din Zato so mnoge gospodinje letr>s morale var» čevati celo pri salati. Lahko si mislite, kako je hudo, če si meščan nc more privoščiti v pasjih dneh niti poštene porcije salate. Tudi kumare so bile ne kaj časa zelo drage zaradi suše. no, zdaj se na nc Ko mogel več nihče iz* govarjati na sušo. razen gospodinj, ki Iz Celja —c Nekoj o nogometu. V nedeljo s c je zopet dogodilo, da sta bili v Celju dve nogometni tekmi ki sploh nista bili objavljeni. Posledica je bila, da sta bili obe tekmi slabo obiskani. Ne vemo, komu to koristi. Sploh pa bi se* daj v poletju priporočali, da bi športni klubi za nokaj tednov opustili tekme, sedaj ob lepem poletnem vremenu za* radi slabega obiska deficitne. —c Planinska maša pod Ojstrico in na Okrešlju. V petek 16. t. m. ob iO uri bo v kapelici Svetega Cirila in Metoda pod Ojstrico planinska maša, v nedeljo 18. t. m. ob 10.30 pa pri Frischaufovem domu na Okrešlju. —c Umrl je v soboto v celjski bol* niči v starosti 43 let odvetniški kandi* dat g. dr. Viktor Zangger is Radgone, brat odvetnika g. dr. Friderika Zang* gerja in velctrgovca g. Dušana Zang* gerja v Celju. Pokojnik je živel v zad= njem času v Celju. —c Obrtno razstavo v Celju je ob* iskalo od 4. t. m. do snoči že okrog 17.000 oseb. Obisk razstave je že sedaj rekorden. —c Nogomet. V nedeljo popoldne je mladina SK Celja na Glaziji prema* gaia kombinirano moštvo Atetikov v razmerju 6:0, na igrišču SK. Jugosla* vije pri Spod. Lanovžu pa jc moštvo SK Jugoslavije premagalo SK Laško v razmerju 5:4 (4:0). —c Vpisivanje v strokovno nadaljevalno šolo v Celju (obrtno nadaljeval* no šok>) bo od 21. do 31. t. m. vsak dan od 18.30 do 20 v upraviteljevi pisarni v I. nadstropju mestne narodne šole. Službodajalec mora svojega učenca aH učenko sam privesti v šok>, izpolniti prijavni list za vpis ter predtožiti krst* rjen je poročiti se z menoj takoj, tudi če nimam drugega kakor to, kar mi pokriva teto. »To je samo iz ljubezenske želje porojena vera. Resnica je drugačna Gospod dr. Danilo Fran$*ež se ni zaljubili vate, agaptaV v dedinjo Silanovine. Če hI mu bflo do čiste ljubezni, bi bil ostal Kasjakovi, kateri je dvoril, doni zavohal tebe.« »9o ni res. Jasna ga nikoli ni marala. Zaljubljena je v Soršaika.« »Ker je grozdje postalo prekislo... Nasprotje med zdravnikom ki sodnikovimi izvira šele od tistega časa, ko se je razblinilo upanje na možitev.« »Tega nisem nikoli slišal a. c »Pa čfcvkajo ceJo vrabci na hruaniš-kjh strehah. Vprašaj gospo WeUakovo! človek ve vse bolje kakor tisto, pri čemer je sam prizadet. Tudi jaz sem moral šele v Maribor, da sem izvedel za tvojo ljubezen. Prej niti slutil nisem, da so med vama neke tesnejše vezi, dasi sem še damo opažal, da se smoka okoli tebe.« »Neki znaki bi mi to skoraj potrje-vsh...« »Vidiš. Preštudiraj jau dobro, pa ti bo vse razumljrvo.« »A vendar ne verujem da bi me Danilo ljubil le zaradi premoženja.« »Le zaradi premoženja nisem trdil. Morda te ljubi tudi zato, ker si lepa, postavna, prikupna m inteligentno dekle, a pravo ozadje te ljubezni je vendar samo Salaoorina.« so kak vajene permanentne suše, Kumare so se že pocenile tako, da si jih lahko privošči vsak. Prodajajo jih celo po 50 par komad, največje komade. Dovažajo jih oeio velike vozove, zta* s ti fzpod Šmarne gore, kjer so se spe* oijalizirali na nje. UpAmo, da se bo zdaj pocenila tudi salata, sicer bomo morah' prositi vremenske preporoke za poplave in za vesoljni potop. 1\kI stročji fižol, ki ga je sicer na vagone na rrgu.se ni tako poceni, kakor si že* le gospodinje. Vendar tudi ni tako drag, da bi smeri upravičeno tožiti nad draginjo. Že zelo lepega prodajajo po 3 Din kg. Danes jc bil celo po 2.50 Din kg. V splošnem rri dražje kakor je bil lani. Lahko se celo pričakujemo, da se bo pocenil na 2 Dtn kg. Lani o ga ne kaj časa prodajali celo po 1.50 Din kg. SuSa jc tudi vplivala na cene krom pirja, ki je bil lani ob tem času precej cenejSri. Sicer na tud zdaj ni wč po* sebno drag. Najlepšega prodajajo na drobno po 2 Din kg., sicer pa gfl je dovolj po 1.50 Din. Tu in tam so ga tudi že prodajaH po 1.25 Din. SočfrjC se v splošnem ne bo več mnogo pocc rrHo. Zdaj jc višek sezone ter se bovlo cene s časom utalilc, nakar bodo zaCe* c zopet počasi ezri navzgor. Malo je se zelja, Ici Ho najbrž jeseni tudi draž* j« kakor je bilo lanL Na perutninskem trgu se zdaj go* spoddnje ne mude posebno dolgo, ker ni sezona za piščance. TiicH jajca as zopet dražja, ker baje kokoSi straflca* jo v poletni vročini. Danes so fm pro* dajali celo po 75 par komad. Nekatere so pa zahtevale za 15 komadov 10 Din Pri mesarjih ni bistvenih sprememb, nakar morajo biti gospodinje vedno prpravljene ter se ne morejo znašati, da se bo kaj počenrto. Sicer se pa mo* rajo s tem sprijaznrri zda i povsod, k a i* ti cene ne bodo več padale, zlasti 7 »Ne. Potem me pa^emak> poznaš. Se vedno sem troja hči, še vedno Sida Si-lanova, četudi brez Silanovine. c »Mi to oUjubs! U >Brez pomialcka,« »In se poročiš z Ervkiom Roganom?« »Na to vprašanje ti se ne morem odgovoriti. Za adaj je dovetj, preveč... Ne ranči me dolje ! To je strašno, strašno. ..« Njene moči so upadle. Duševni boji drveh dni so jo zlomili, da se je skoraj nezavestna zrušila na divan. Silan se je dvignil in odšel tabo iz sobe. »Položaj je ugodnejši, kakor sem pričakoval«, si je dejal. »Nič še ni po-krarjeno; vse poti so Se odprte. Bojuje se že sama. Ako se mi posreči še ta pot v Hrusnico, potem je zmaga zagotovljena. Treba je pritisniti še na drugi strani. •. « Poklical je hlapca Andsreja ki mu velel osedlati konja. Ko se je vranec spočito prestopal po mehkem snegu, si je SHan skoraj zadovoljno mel roke. »Gotovo je«, je dejal hlapec Andrej. Silan ae je vzbudil iz svojih premišljevanj, stopil h konju in mu skočil v sedlo a skoraj mladaniako čiloatjo. Ko je vranec začutil na hrbtu svojega gospodarja, je zarergetal in zmrjal pj za- rjooti trgn, Stran 4 Sreda, 14 .avgusta 1935 Stav. 183 Naskok na Polževo V meglenem jutru za motivi na Dolenjsko — Na Polže* vem solnce, v Ljubljani Se megla Ljubljana, 14. avgusta Ril je naskok v pravem pomenu besede. Pa na Polževo? Da, prav na Polževo, mnogo opevano, opisano in že slavno. Tako z Leico, na motorju, s par metri Perpanti-ca, s svinčnikom in papirjem. Dejali so, da je lov za motivi na Polževem težak posel. Samo zgodaj zjutraj, ko vzhaja solnce in zalije s prvimi žarki Polževo, se baje da... Dobro, pa zjutraj. In z Lojzetom z Aleksandrove ceste sva jo ubrala danes teden na vse zgodaj zjutraj iz Ljubljane. Malo je bilo spanja, ob dveh smo Se čepeli vrh nebotičnika in kramljali. Hitro domov, v usnje pa na motor in vozi, vozi proti Polževemu. Po dežju je bflo, megla gosta, da bi jo lahko rezal, ko sva zavila okrog gradu k dolenjskemu mostu, kjer sva v 10 cm vteo- dne. Balansirala sva imenitno, zadnji klanec sva hotela premagati kar naravnost, tako je naju navdušil Sv. Duh. Pa ni šlo, treba je bilo skleniti kompromis, motor v štalco in brž peš naprej. Naenkrat čudovit prizor, na levi rdeče sobice, pred nama pa Polževo v jutranji roai in prvih solnčnih žarkih. Pred domom sva iskala vhoda. Vse je bilo zaprto, ne vse, eno okno so bili že odprli in v kuhinji je Albina že pristavljala mleko. Okrepčala sva se s slivovko, naročila zajtrk in ugotovila, da je Polž >fotogemičen<. Predno se je pa to zgodilo, je bila Leica že opremljena z vsem potrebnim. Pod slovito sliko, ki predstavlja start s polžem, je hoda na aalal naenkrat ceta trgovina objektivov. Ko sva zabičala Albini, naj pazi na vse, sva jo mahnila vsak na Leica. kem blatnem pršiču zarezala prvo »kristi-janijo^. Jutranjo toaleto je nama opravila meglica. Bas četrta ura je bika, ko sva ugotovila, da se vrneva, če bi bilo preveč 3*kristijanr]>. Najin konjič je ropotal, da je bilo joj, meglica je blagodejno vplivala tudi nanj. Najini upi, da bo cesta prazna in da bova lahko dobro pognala, so se razblinili ob dolgih karavanah z drvmi naloženih voz, ki .so vsi vozili v lepem neredu, ta po sredi, drugi po levi, ali pa kar dva vštric, da sta se lahko voznika dogovorila glede cen klafter. Bilo je tako blizu petdeset voz. večina voznikov je spala spanje pravičnih. Kljiurcta so sama po svoji uvidevnosti zavijala : simo i tamo«. Izza ovinka sva pristala /skoraj pod konjem; morda je tudi on .spal, ker je odskoiil, kakor nagajivo žrebe. Nekaj sva zamrmrala v Jugoslovan še i ni, si cćkk'hnlla in pognala naprej. Mudilo se je nama zaradi solne a, čeprav sva reza.la meglo. Pa me je malo zaskrbelo, ko sva. se bližala Višnji gori, čc pozna Lojze pot Zatrobil sem mu v ušesa; prikimal je in že sva adrsela po klancu navzdol. Višnja gora je Se spala, prižgano luči po edini ulici so še spominja!1? na ncr. Klanec k cerkvi sva >vzela^ s polnim zaletom, na vrhu so pa zaškripale vse zavore tako. da je bilo joj. Malo Je manjkalo, da n'sva odnesla del vogala. Preveč vleče, je zagodrnjal Lcjze, pa sva jo ž? rezala po klancu navzdol, Pclžu naproti. Dva pekovska vajenca :• . r.\ - rucami v koših sva prehitela, pa še dimnikarja Prinaša hama srečo, sem pomislil m se prijel po vrsti za vse gumbe. Lojze pa tuli. Ker sva le predlogo vozila v dolinice dolenjske, me je zopet za-rkrbclo in tudi Lojze je nekje iskaJ Polža ter se oziral na vse strani. Prvega možaka, ki sva ga slučajno srečala, sva vprašala po Polževem. In že je bila nesreča tu. — Gspuda. zašla sta.".. — In pokazal je nama čez travnike nasprotni hrib. kjer s*.cV. ponosni Polžev dom. Pomislila sva nekaj v cirilici, obrn-la jadrno m švignila nazaj v Višnjo goro, potem pa v hrib do cicepa poti z glavne ceste. Pognala sva, kar se je lalo, da bi naju ne prehitelo solnce. ki je že objemalo vrhove. Pogled razaj jc bi Čaroben, griči so zvedavo pogledovali iz meglenega morja Prizor je bil nepopisen, rad bi ga bil zadržal z Leico, pa se ie nama mudilo. Skozi vas sva na moč poskakovala, prekrasna pa je bila vožnja skozi goz-dičke. po katerih so bili že razliti žarki jutranjega solnca. Ponekod črna Kemija, komaj dograjena cesta, drugod še razrvano, prekinjeno delo včerajšnjega *oto R. Kos svojo stran. Od vseh strani sva lovila motive, od spodaj, od Sv. Duha, pa še na smreko sva hotela, toda to ni Slo. Ce'o uro sva fotografirala in ko sva se vrnila, je bilo Polževo že oživelo. Okna so se od-i pirala, dva letoviščarja sta odhajala na prvi vlak. Zunaj je samozavestno hodil polir z metrom v roki; že so prihajali delavci in kmalu je zapela žaga, vmes pa oblic in grablje. Na Polževem so gradili krasen prostor za balincanje. novo privlačnost tega 'diličnega letoviška Snežno-bel pesek so posipali in valjali. Hitro je šlo delo od rok. Na hitro roko sva si ogledala Polževo, samo spodnje prostore. Sijajno! Vse solidno, praktično in moderno. Potem sva se pa morala napotiti nazaj. Po vaseh je bilo že davno vse na nogah, v gozdiču so delavci že delali na novi cesti. Piteli so z delom, menda se tudi sami zavedajo, da se mudi menda ž? tudi oni sami komaj Ca-kajo, kdaj bodo lahko avtomibili po cesti vozili prav do doma na Polževem. Čez dobrih 10 dni pridita. so klicali za nama. pa bo vse gotovo Prideva, sva odgovorila in oddirjala nazaj v meglo, ki je je bilo še vedno precej, posebno tja proti Ljubljani. Tam na Polževem je pa sijalo zlato solnce; komaj dobro uro od meglene Ljubljane je ta kotiček sredi čudovitih naravnih krasot naše lepe Dolenjske. K. Kes §pG?tne prireditve v Trbovljah Trbovlje, dne 12. avgrusta Tukajšnji športni klub Trbovlje priredi v soboto in nedeljo velike športne tekme z pestrim sporedom, kakršnih so Trbovlje le malo videle. V soboto, 17. t. m. ob 17. uri bodo lalikoatletske tekme in sicer skoki v f]alja.vo in viši-no trosfcofe metanV? krogle, riieka in kopja tek na 1O0 m, 1500 m ter balkanska štafeta na S€OX200 Xl00 m Prijave siprejetnia g. Berger ml. do sobote opoldne proti prijavnini za vsakega atleta Din 2.—, za štafet no moštvo pa Din 10.— Prijave se sprejemajo tudi V»ure pred pričetkom tekmovanja vendar pa proti dvojni prijavnmi. Tekmovalo se bo po pravilih J.L.A.S. Eventuelne reklamacije in pritožbe se morajo javiti takoj po startu vrhovnenra sodniku, sicer ee ne bodo uvaževale. V nedeljo 18. t m. od 9. ure naprej pa bodo v občinskem kopališču velike ko* tafema, z asanofrtm aporevkan: 1.) mcslki 50 m prosto, 2.) moški 100 m pro-s*cc 3.) maski 300 m prosto, 4.) moški 100 m prano. 5.) 50 m prano« 6.) moška štafeta 3X&0 ™. prosto in 3x50 mešana, 7.) žemske 25 treba sramovati, da imamo menda najslabše ceste v Evropi. Že vprašanje narodnega ponosa bi nam bilo moralo potisniti v roke lopate, da o velikih gospodarskih koristih, ki jih prinašajo moderne ceste, niti ne govorimo. Toda vse to smo srečno prespali in prav ima hu-domušnež, ki je dejal, da se nam nobenih sovražnikov ni treba bati, saj se bo vsak nadah cest in bo ostal raje onstran meja. Mnogo je ie zamujenega* toda vse se ne. Me smemo svoje domovine omalovaževati ali celo zaničevati zato, ker še ni in najbrž se dolgo ne bo urejena tako* kakor ao druge države. Nasprotno, tem bolj jo moramo ljubiti, tem tesneje se je moramo okleniti in tem glasneje moramo poklicati na dan vse poštene, sposobne in na žrtve pripravljene njene sinove, da popravimo zamujeno, kolikor se sploh Še da popraviti. Velikih javnih del, gradnje novih železniških prog in modernih avtomobilskih cest. ne smemo več odlašati, tu se ne sme več ponavljati stara pesem, da preko komisij in dnevnic sploh ne pridemo. Za delo je treba prijeti, na delo je treba poklicati vse, ki žele naši lepi po naravi bogati skupni domovini dobro. A teh je mnogo in vsi komaj čakajo kdaj pride ta klic. J. X- Marija Jeritza znova otnoždta Dunajcane je te dni presenetila vest iz HoUywooda. da. ae je znana operna pervka Marija Jeritaa poročila s vvoeprezi-dentom in generalnim ranm&teljem Fonove filmske družbe Winfleddom Sheehanom. Poročna sta se v Santa Barbari.. Takoj po poroki sta se vkrcala na francoski pamik >Narmandie< in odpotovalo v Evropo, kjer preživita medene tedne. Ta veat je tembolj presenetljiva«, ker je prvi mož Mane Jerttze baron Popp«r-Pogradi Ae nedavno ovrgel trditev, da se hode ločiti od svoje žene. Marija Jeritza je bila rojena v Brna m svojo gteđalafkD karijero je začela pri dunajski JvmiU operi. Po vojm je bala. an^pažrrarjB. v Metrryo 12 legionarjev. Potnfkom v avtobneu se ni zgodilo nio hudega. Šoferja so takoj aretirali, ker bo najbrž velik del krivde na njem. Tudi dama je skušala dati svojemu velikemu dobrodušnemu obrazu strog in zanicljiv izraz. Svetnik Etterlin iz Ra-vensburga, je dejal s sladkim, kokajo-čim smehom Izak Landauer, ki je poznal vsakega, Ravensburžani nimajo radi Židov. Od kar so imeli pravdo z morilci otrok, odkar so mučili, požigaH. in plenili svoje Žide, nas mrzi jo bolj kakor vsi drugi Švabi. Tega je že tristo let. Zdaj kradejo Židom denar že na lepši' način. Če pa zakrivimo nad kom tako brezpravje, se samo po sebi razume, da ga sovražimo dalje tudi čez tristo let. No, to bomo morda vzdržali. Tisti hip je Stiss tega starca mrzil. Sovražil je njegove umazane paese in masten kaftan, njegov kokajoči smeh. Kompromitral je človeka s svojim bedastim, starokopitnim, židovskim nastopom. On Suss, ga zares nd razumel, niti njegovih starokopitnih muh. Denarja je imel kakor pecka, neomejen kredit ,stike z vsemi dvori, zaupanje vseh knezov, on Siiss je bil kraj njega kakor kuščar kraj krokodila — in tak mož je hodil v umazanem kaftanu, vzbujal je posmehovanje in zaničevanje, zadovoljeval se je s tem, da je kupičil denar, ki je ostajal v njegovih blagajnah mrtev, same številke. Čemu naj bo denar, če se ne izpremeni v ugled. razkošje, palače, konje, krasne obleke, ženske? Mar ni čutil ta starec naslade, če je lahko pljuval na druge, kakor so pljuvali drugi nanj, če je mogel vračati brce, ki jih je dobrval? Čemu'bi imel človek moč, če je pa ne uporablja? Ra-vensburški proces z morilci otrok! To mu je tičalo v glavi. Ta zaprašena, pre-perela, že davno pokopana zadeva. Zdaj so hvalabogu že boljae moramejše, civilizirane jse razmere. Zdaj lahko sedi žiri z visokimi gospodi za isto mizo, če je dovolj prebrisan. Mar se ni mogel njegov stric, dunajski Oppenheimer, poba-hati pred rimskim cesarjem? Če je zdaj cesarsko orožje odneslo zmago nad Turki, gre velik del zasluge tudi njemu. Židu Oppenheimerju. In cesarska vojna pisarna ter feldmarSal princ Evgen sta mu to potrdila v najlepši obliki s pečatom in zahvalo. Bogme, ni treba ticati v bedastih vrtoglavostih in hoditi v kaftanu in paesi. Če hi tega ne bilo, bi niti svetnik Etterlin ne okflevai s spoštljivim poklonom. Izak Landauer je še vedno sedel ▼ isti neudobni, dražeče neelegantni pozi. Gotovo je či/tal Sussu njegove misli a čela; toda molčal je, arepe oči je imel napol zaprte m mrmral je nekaj sam pri sebi. »Tan Jezersefc. - Za opravo u> inseratm dei uxta Oton ChimeL — VM t LjnngMlL