r.tTP , ,11 . 1-» « T ' -T* T t T 1.1 J - E J o .» i l\.» Sl Liti 3 L 6.50 T 6ir«ko^ > LJUB1 T .v J A mm (C. C. m poacddjka. NaroUau sa t celo Uto L 75l—, * isti 30 rtot — OgUniaa u t m prostat« t za (rfimkc a obrtu o£laa« L L—, u vabil* L L50, ofUic denarnih uvodov L 0#m> no M L "V I J ■r- t J t. mala 1927. Storilka M eeH Letnik Lil Uredniitvo ia apravniltro: Trst (3), mttca S. PrmnoMco d'Aioi« 20. Ta-Men 11-97. Dopis! naj m poiUUjo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije In denar pa uprarailtvu. . Rokopisi m ne vttlaja Nefrenkirmna pUma se ne »prejemajo. — Last, zaloiba ia tisk Tiskarna «Edinost» Poduredniitvo v Gorici: alaca Giasafc Carducci iL 7, L n. — Telei H. 321 Glavni ki odgovorni urednik: prof. Filip Pode. *• frontna U foflU« Med vsemi dogoditi zadnjih dni v mednarodni politiki je brez dvoma najvidnejši obisk predsednika francoske republike g. Doumergue-a v Londonu. Francoski in angleški tisk sta naravnost tekmovala med seboj, kdo bo dal temu obis*u večji poudarek, ga prikazal v svetlejšem sijaju zadovoljstva in radosti. Predsednika republike je spremljal tudi francoski zunanji minister Briand. Oba sta bila deležna posebnih časti s strani uradnih zasiopmkov Anglije, an^rleiki kralj Jurij V. in ;>rodHodnik francoske republik^ Doumergue sta si izmenjala tople zdravice, londonsko prebivalstvo je prirejalo francoskim gostom navdušene ova-ciie. Ni dvoma, da je bil ta obisk, kot rečeno, pomemben dogodek. To nam postane še tem bolj jasno, če pomislimo na dejstvo, da so se bili odnošaji med tema dvema državama v zadnjih letih precej ohladili. Po vojni so se pojavila navzkrižja v nazlra-iiji.ii, ki so pokazala da, ti dve glavni zaveznici iz zadnje vojne nista i»Uh misli ne glede vprašanja izvajanja mirovnih po-godb ry*f»ram Nemčiji, ne glede vzhodnih nemfckfti mej in tudi ne glede raznih drugih vprašanj ki so nastala kot posledice svetovne vojne. Naj navedemo med drugtm samo še grško-turško vojno, v katero se je mogla spustiti Grška le spričo podpore s strani Anglije. Francija pa se ie postavljala ves čas več ali manj odkrito na strani Turčije. Ta neso*lasja so prihajala do izraza tudi v polemikah med časopisjem obeh narodov. Tu pa tam ho bile skrajno rezke. Sele po ureditvi vprašanja nemške vojne odškodnine z Dawe-sovim natrtom, posebno pa po lok*»r«f*kih pogodbah so postali odnošaji zopet bolj zavezniški. Toda sledil je vstop Nemčije v Družbo nacij in prišli so znani thoiry-ski pogovori med Brian-dom in Stresemannom, dalje industrijski sporazum med francoskimi in nemškimi kapitalisti. Nastopilo je kot posledica znatno zbližan je med Francijo in Nemčijo. Tedaj se je zdelo, da hoče kreniti Francija v svoji med-narodni politiki po neki novi poti, ki naj bi dovedla do ustanovitve nekakega kontinentalnega bloka. Po poti, ki bi Francijo stalno ločila od Anglije. Zato se je znani sestanek med Mussolinijem in Chamberlai-nojii v Livomo označal kot direktna posledica novega fran-cosko-nemškega felahtanja, ki se je začelo v Thoiry-ju. Evropska javnost je imela od tedaj vtis, da se je politični položaj v zapad. Evropi temeljito spremeni]. Trdovratno se je govorilo od tedai o dveh novih blokih, katerih eden bi slonel na sodelovanju med Francijo, Nemčijo, Malim sporazumom in morda tudi Rusijo, drugi pa na tesnem sodelovanju med Italijo in Anglijo- Zadnja francosko - angles-ka manifestacija povodom obiska predsednika Boumergue-a v Londonu je na mah izpodbila podlage vsem tem domnevam. Če naj bi držale, bi morala obstojati med Parizom in Londonom nepremostljiva nasprotja. Toda Chamberlain in Briand eta po dvoume m medsebojnem posvetovanju izdala uradno obvestilo, ki ugotavlja popolno soglasje vidikov obeh vlad glede vseh sodobnih perečih vprašanj mednarodne politike. Znano je, da se taki obiski ne vršijo nekako radi lepega izleta, temveč da jih narekujejo konkretne politične potrebe. V tem oziru naglasa toliko francoski kolikor angleški tisk eno-dušno, da je bila manifestacija volje Anglije in Francije za enotno postopanje z ozirom na krize in nevarne napetosti, ki ogrožajo sedanji mednarodni položaj, neodklonljiva potreba. Le enotno postopanje obeh vlad tta more zajamčiti mirno rešitev irisečih vprašanj. Po nekaterih informacijah sta razpravljala Sir A usten Chamberlain in g. Aristide Briand med drugim tudi o položaju na Kitajskem, o it ali j an.-jugoslo-venskem navzkrižju radi tiranske pogodbe, o porenskih vprašanjih, o odnošaji h s sovjetsko Rusijo in celo tudi o tangerskem vprašanju. To pa eo najkočlji-vejša in naj resnejša, mednarodna vprašanja v sedanjem hipu. Ni dvoma, da bo sporazum dveh tako važnih evropskih velesil vplival s svojo blagodejno težino na razvoj stvari ter doprinesel svoj mogočni delež k mirni razjasnitvi in rešitvi vseh sporov, ki pritiskajo kot neznosna mora na vse mednarodno življenje. Prartiun ministrstva za niridna sospivfirsfti sprejet na viarajšaji seji senata RIM, 21. (Izv.) Na današnji seji je nadaljevala visoka zbornica razpravo o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. Po otvoritvenih formalnostih je povzel besedo poročevalec senator Conti, ki je razpravljal v svojem govoru o raznih aktualnih vprašanjih gospodarskega življenja države, ki so v zvezi z revalutacijo lire. Govoril je o brezposelnosti, o aksportnih težavah industrije ter o nestabilnosti valute. Po njegovem govoru je prešla visoka zbornica k podrobnemu čitanju proračuna, tekom katerega sta prosila senatorja Ga-vazzi in Libertrni ministra za narodno gospodarstvo za nekatera pojasnila. Po kratkih odgovorih on. Belluzza je senat glasoval o proračunu, ki je bil sprejet s 131 glasovi proti 20. Ob 18.40 je bila seja senata zaključena. Prihodnja seja senata, se ho vršila dne 30. maja. Jahta «Savcia» v Acccni ANCONA, 21. (Izv.) Včeraj ob 11. uri zvečer je priplula v tukajšnje pristanišče iz Neaplja kraljeva jahta «Savoia», na kateri odpotuje dne 23. t. m. kralj v Trst. Kralj bo potoval do Trsta ineognito. Kongres proti preklinjanju LIVORNO, 21. (Izv.) Danes ob 11. uri je bil otvorjen drugi državni kongres proti preklinjanju. Tekom popoldanskega zasedanja je podal generalni tajnik Passamonti poročilo o italijanskem gibanju proti preklinjanju. Njegovemu poročilu so sledili poedini sestanki zvezinih inšpektoratov za severno, srednjo in južno Italijo. Poslanske plate ▼ znamenju zboljšanja lire RIM, 21. (Izv.) Predsednik parlamentarne večine on. Turati je pozval poslance, naj se odpovedo povišanju svojih plač, ki je bilo sprejeto pred 2 mese-corna. S prvim junija se odpovedo vsi poslanci povišku v znesku mesečnih 700 lir. li skoro nikako škode. Potniki so nadaljevali vožnjo z naslednjim vlakom. Od osobja ja lahko ranjen samo viakovodja. Poiar v vlaku na progi Siracusa-BrinfHsl RIM, 21. (Izv.) Ko je vonl z veliko brzino danes popoldne brzovlak Sira>cusa>-Rim, ki prihaja v Rim ob 14.30 mimo letar; lišča Ciampino pil Rimu, so o-pazili en letalec in dva miličnika, da nekateri vagoni gorijo. Vlak je bil nemudoma ustavljen in se je ugotovilo, da se je v pr- * vili treh vagonih in sicer v restavracijskem vozu in v dveh spalnih vozovih vnel požar, ki je zavzemal vedno bolj groeeč razmah. Zato so bili goreči vagoni takoj odklopljeni in odpeljani na bližnjo postajo Ciam-pino, potem ko so potniki prestopili v drugre vozove. Ob 16. url se je posrečilo požar pogasiti. Vozovi in prtljaga potnikov so bili skoraj popolnoma u-ničeni. Dragulji kneginje Ruffo, ki je potovala v enem izmed pogorelih vozov, v vrednosti 5,000.000 lir se je posrečilo oteti požaru. Od potnikov ni bH nihče poškodovan. Ker stane vsak voz približno 1,500.000 lir, se ceni samo škoda na Železniškem materijalu na 4 milijone 500.000 lir. Požar je nastal po vsej verjetnosti vsled kratkega stika. _____ Italiji to JisoslauUa V Beogradu upajo, da mm bodo odnošaji med obama državama ibcljšcli Polet Hm m-Mz Povišani ministri RIM, 21. (Izv.) Današnja številka uradnega buletina vojnega ministrstva prinaša seznam raznih ministrov, državnih podtajnik ov in poslancev, ki so bili povišani v svojem činu rezervnih častnikov. Med povišanimi so on. Rocco, on. Federzoni, on. Turati, on. Grandi, on. Suvich in drugi. _ Časopisi po 25 stetink RIM, 21. (Izv.) Fašistovsko državno udruženje izdajateljev listov je na svojem včerajšnjem sestanku v Turinu sklenilo znižati s prvim junija cene časopisov od 30 na 25 stotink. Sedem oderuhov aretiranih GENOVA, 21. Po navodilih tukajšnje kvesture so policijski agenti aretirali sedem znanih oderuhov; zaplenili so jim pobotnice, menice, registre, zastavi jalne liste itd. Policija je ugotovila, da je dična sedmorica izposodila v zadnjem času za 2 milijona lir. Imperij CAGLIARI, 21. Včeraj se je tukaj pričelo zborovanje udruženja prostovoljcev iz svetovne vojne. Predsednik udruženja je imel velik govor, v katerem je rekel med drugim: «Našo zastavo je posvetil vodja na grobu Julija Cezarja, ustanovitelja rimskega imperija, in ta zastava bo klonila šele tedaj, ko bo v imenu vodje in Italije imperij dovršeno dejstvo.* BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes se je mudil v Vmjački banji zunanji minister dr. Voja Marinko-vić, ki se že jutri povrne v Beograd. Kakor izgleda, je bila svrha njegovega potovanja ta, da je obvestil kralja o zunanji situaciji, zlasti o konferenci Male antanite v Jahimovu in o razvoju italijansko-j ugosloven-skega nesporazumi jenja. Z rom na ta italij ansko-jugo spor so danes poučeni krogitr-dili, da se nahaja na potu pravilne rešitve. Upajo, da se bodo v kratkem času zboljšali tudi sicer odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Z ozirom na to je razvoj notranje politične situacije olajšan. Spričo tega smatrajo, da je zunanji minister dr. Ma-rinković podal kralju svoje mišljenje o razvoju bodočih političnih dogodkov. V pondeljek odpotuje v Vrnjačko banjo v avdijenco h kralju ministrski predsednik dr. Velja Vukičević. Po informacijah iz vladnih krogov bo stavil kralju predloge, ki se nanašajo na definitivno razčiščen je notranjepolitičnega položaja. V kakem pravcu se bo izvedlo to razčiščenje, ne more danes še nihče precizno vedeti. Izgleda, da še celo vladi sami ni znano, ali pade odločitev za volitve ali za kako novo kombinar cijo. V vladnih krogih so danes trdili, da bo do prihodnje nedelje situacija povsem razčiščena in da bo vlada do tedaj dobila volilni mandat. Glede na to načunajo, da bi se mogle volitve razpisati za 2S. avgusta. Vprašanje izpopolnitve vlade je še povsem na mrtvi točki. Krožijo verzije, da namerava ministrski predsednik dr. Velja Vukičević ponuditi nekatera ministrska mesta radikalom-centru-mašem, nikakor ne takozvanim pašičevcem. Pričakujejo, da se bo v zadnji majski dekadi definitivno določil bodoči pravec državne politike za daljšo dobo. Neurje v Splitu SPLIT, 21. (Izv.) Danes popoldne se je nad mestom utrgal oblak. Nastalo je silno neurje. Voda je preplavila ulice okrog pristanišča in katedrale. Mnogo prodajaln je bilo pod vodo er so utrpele znatno Škodo. _ letalec Ltadbergh pristal v Beuugetu LONDON, 21. (Izv.) V Valenciji na Irskem so opazili letalo, o katerem domnevajo, da je bil «Špirit of S. Louis». Kajti njegova oblika odgovarja popolnoma Lindberghovemu letalu. Aeroplan je letel zelo visoko in je bil namenjen proti jugovzhodu. Opažen je bil nad Valencijo ob 13.15 popoldne po angleškem času. PARIZ, 21. (Izv.) V Parizu sledijo z največjim zanimanjem aovemu poskusu poleta, katerega je pričel amerikanski letalec Lindbergh. Ako se mu njegov polet posreči, tedaj bo utegnil pristati na letališču Bour-get to noč med prvo in drugo uro. Pariz mu pripravlja veličasten sprejem. Cim prispe letalec v Pariz, ga odpeljajo takoj v hotel «Majest.ic», kjer ga ne bo smel nihče motiti do jutrišnjega dne. Na letališču so bile priprave za sprejem letalca izpopolnjene. Svetilnik na Monte Valerien, svetilniki v Bourgetu, Bauvis-u in Becku bodo svetili vso noč. Okrog letališča so bile podvzete posebne varnostne mere. Amerikanski poslanik v ■Parizu se mudi v Bourgetu, ker hoče prvi častitati drznemu letalcu. Mnogi dvomijo o uspehu poleta, ker se tudi Nungesser-jev polet nd posrečil. PARIZ, 21. (Ikv.-) Danes ob 22.20 je pristal na letališču Bourget smeli ameriški letalec Lindbergh. MILAN, 21. (Izv.) Vest, da je «Špirit c.f S. Louis» ob 22 20 pristal na letališču v Bourgetu, potrjujejo iz Turinu, Genove in celo iz Palerma. Direktni polet London-Kalkuta LONDON, 21. Poročnika Carr in Gillman sta včeraj odletela z letališča Cranywer. Izvršiti hočeta direktni polet do Kara-kija oz« do Kalkute ter prekositi svetovni rekord Francozov. Kitajska mettmski mino Han-Kev v hudih stiskah ŠANGHAJ, 21. (Izv.) Han-Kov se nahaja v nevarnosti, da bo istočasno zaseden od čet bivšega poveljnika južne armade Čang-Kaj-Seka in od čet maršala Cang-Tso-Lina. Proti mestu korakajo trije različni ar-madni zbori, ki ga hočejo obkoliti. Cang-Kaj-Šek vodi svoje čete proti mestu z vzhoda Cang-Tso-Lin prihaja s severa, tretji iH*madni zbor pa z jugovzhoda in vzhoda. Četam, ki so ostale zveste vladi v Han-Kovu, je o-stala prosta pot samo še proti severovzhodu. In zares zapuščajo čete v tej smeri mesto, ker se hočejo izogniti popolnemu porazu. Poročila angleškega ad-miralijata potrjujejo, da so pro-tiboljševiške čete koncentrirane v okolici Han-Kova in da je mesto cgrožemo. Prebivalstvo trumama zapušča mesto. PspHrce i AneriKI Novt nevarnosti v dolini Mlssis-siplja NEW-ORLEANS, 20. (Izv.) Oblasti so odredile 50.000. prebivalcem raznih središč med Cooperjem in Pa risom, da takoj zapustijo svoja stanovanja ter se umaknejo na varno, ker grozi nevarnost, da popusti nasip ob vzhodnem bregu reke At-chafalaye, ki se izliva v Missis-sapi. Pariš je najbolj l>ogato in zeio važno poljedelsko središče ozemlja, znanega pod imenom aSladkomica Mississipija». Bell \ TANGER, 21. Francoske in španske čete se z veliko vnejpo pripravljajo na ofenzivo prott uporniškim plemenom Rifov-cev. V Alhucemasu so se izkrcale številne čete in letala Prevrnjen železniški RIM, 21. (Izv.) Včeraj ob 23.55 je skočil s tira v bližini postaje Genova-Nervi brzovlak Torin-Rim. Voz s prtljago se je prevrnil, ostali vozovi pa niso utrpe- BERLIN, 21. V zunanjem ministrstvu sta dr. Stresemann in italijanski poslanik graf Aldo-vrandi podpisala včeraj itali-jansko-nemško konvencijo gjte-de zračne plovbe. Tedenski pregled Dogodek, ki brez dvoma najbolj zanima v sedanjem trenot-ku javnost, je poostritev spora med Anglijo in Rusijo. Anglija, ki je bila ob začetku svetovne vojne zaveznica Rusije, se je Odločno postavila proti tej državi, ko so boljševiki zrušili ca-ristični režim in napovedovali boj kapitalizmu. Znano je, da je Anglija ob enem s Francijo podpirala Denikina, Wrangela m drugje voditelje Abelih vojaka*, ki so se borile proti «rdeči ann&di». In ni moglo biti drugače. Anglija ni smela pričakoval nič dobrega od ruske socialne revolucije. «Gospodarica sveta* se je dobro zavedala, da bi ji Sifjenje boljševiških idej oma- jalo temelje in to pred vsem v lolonijalv. Zato se je postavila proti sovjetom in od tedaj se >ije med obema državama hud x>j pod vodo; le od časa do časa priplava na površje kak incident, kateri vzbudi pozornost tudi pri takih, ki ne brskajo radi po dnu. In ob sličnih prilikah se nam spet pokaže v svoji pravi luči čudni položai, v katerem se nahajata Rusija in Anglija kar se tiče medsebojnih odnošajev. Anglija je ena izmed onih redkih držav, ki so priznale «de jure» sovjetsko Rusijo, in vendar je njena največja nasprotnica. Ta čudni položaj se je ustvaril tedaj, ko je na Angleškem prišla na vlado delavska stranka. Eno najboli pomembnih del Macdonalda, voditelja laburistov, je, bilo baš priznanje sovjetske vlade. Ko so pa konservativci na Angleškem zopet prišli na krmilo, je stari angleško-ruski spor spet stopil v ospredje. Angleška konservativna vlada je nadaljevala svojo gonjo proti sovjetom, seveda na skrivnem, na drugi strani pa so tudi Rusi skušali oslabiti temelje britanskega gospodstva s svojo propagando v Indiji in na Kitajskem. Pa tudi v notranje zadeve Velike Britanije so posegali, kakor se pritožujejo Angleži, s tem, da so podpihovali in podpirali angleške komuniste; pred vsem za časa zadnje splošne stavke. Ta medsebojni zaikulisni boj je dal že več krat povod za razne proteste v obliki govorov in not na obeh straneh. V zadnjem času pa je postala napetost že tako huda, da hočejo angleški konservativci na vsak način doseči, da se prekinejo odnošaji z Rusijo. Na drugi strani pa se angleški finančni in gospodarski krogi proti-vijo tem zahtevam, ker vedo, da bi z diplomajtičnimi pren hali tudi gospodarski odnošaji z Rusijo in bi radi tega Anglija utrpela veliko gospodarsko zg-u-bo. V londonski vladi sta se tako pojavili dve struji: za in proti prekinitvi odnošajev s sovjeti. Zunanji minister Chamberlain se je dolgo upiral zahtevam konservativcev, končno pa se je le moral, kakor vse kaže, udati. V preteklem tednu je notranji minister Hicks, konservativec, naročil policiji, naj preišče prostore sovjetske trgovinske delegacije («Arcosa») v Londonu. Rečeno, storjeno. 200 policistov je vdrlo v palačo «Arcosa». Zasedli so vse prostore, polovili uradnike in jih natančno preiskali, prebrskali vsak kotiček (preiskava je trajala več dni) in odnesli polne vreče listin. Notranji minister, ki je odredil preiskavo, je dobro vedel, da bo ta njegov korak vzdignil veliko prahu v Rusiji. Nekateri angleški listi namigujejo, da so konservativci hoteli s to preiskavo prisiliti Chamberlaina, da bi se odločil za prelom z Rusijo. Hicks pravi, da je njegov korak popolnoma upravičen in da to jasno dokazujejo uspehi preiskave. Angleška policija je baje v palači «Arcosa» našla več listin, ki kažejo, da so sovjeti podpirali britanske pre-vratneže; poleg tega pa se širijo tudi govorice, cla se je nasla pn ruski trgovinski delegaciji neka važna listina, ki so jo neznanci ukradli vojnemu ministrstvu v Londonu. Rusi so se radi preiskave v Londonu zelo razburili. Listi ostro napadajo Anglijo in ji očitajo, da izziva vojno. V Moskvi in drugod so se vršila zborovanja, na katerih je delavstvo pozivalo vlado, naj odločno nastopi proti angleškim provoKa-cijam. In ruska vlada je te dni poslala Angliji protestno noto, v kateri zahteva zadoščenje in grozi s prekinitvijo trgovinskih stikov. Po zadnjih vesteh iz Londona namerava angleška vlada odpovedati trgovinsko pogodbo iz 1 1921. Taki odpovedi ps. bi sledila neizogibno tudi prekinitev diplomatičnih odnošaiev. Boj med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo bi se v tem slučaju samo poostril. Posledic® pa utegnejo biti zelo resne. — V Rimu se je v pondeljek spet sestal senat, ki razpravlja sedaj o državnem proračunu. Akcija za znižanje cen, plač, najemnin itd., o kateri smo zad-djič obširno pisali, se nadaljuje z vso vnemo. Glasilo strokovnih organizacij, «Lavoix> dTta-lia» je te dni v uvodniku razlagal, da doprinašajo največje Pijte Kakoo de Jonf s SMILAJOD 564 čUtl krt PRSNI SIRUP izborno sreditvo proti kašlja QLYKO L nnjboljSe okrepčevalno sredstvo Lekarni CaMaMvith - Trst, Via fei Giuliani 42 Lastnik s F. BOLAFFIO Slovenske žene! "aT, manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanile) MAR3A ACCERBONI kjer se služijo slovenske odjem.ilke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) po I- 5.50, Brisače, nogavice in druge manu'akturne potrebščine. <565) Govori se slovensko. VABIM svoje cenj. odjemalce na obisk moje prodajalne, kjer bodo našli vse potrebščine za bodočo sezijo po posebno znižanih cenah. ROMEO CIPR1AHI manufakturna trgovina Trst Piazza Goldoni 12 Govori se slove.iski BERLITZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Filxi 23 - ielef. 44-62 Pouk In prevodi v vseli jezikih, eos MKMAUA mm -ViaTorS. PisrolO žrtve za gospodarsko obnovo države boš revnejši s^oji. Zato je pozival trgovce, industrijalce, hišne posestnike in druge, naj store tudi oni svoj-> dolžnost Mnogo pozornosti je vzbudilo v političnem svetu uradno poročilo italijanske vlade, da sta Italija in Albanija sklenili dogovor, po katerem ni mogoča nikaka sprememba tiranske pogodbe brez privoljenja obeh držav. Stvar je v zvezi z albanskim sporom, glede katerega ni sicer nastopil v zadnjem času noben drug dogodek, ki bi Jahko vplival na njega rešitev. — Konferenca Male antante se je zaključila preteklo nedeljo. Kakšđipi' pomena je bila ta konferenca, smo že zadnjič ob: razložili. Senzacionalnega ni prinesla nič. Ministri prizadetih držav so podali izjave, v katerih so naglašali, da stoji Mala antanta na trdnih pod.agah m da bo radi tega dolgo obstojala. — V Beogradu ni bilo v zadnjem tednu nič novegn. Same domneve, ugibanja, konbinaci-je, prorokovanja in računi brez krčmarja. Ministrski predsednik Vukičević sicer izjavlja, da ni nič posebnega in rla se položaj ni nikakor izprome-nil, listi pa hočejo kljub temu vedeti, da bodo in ne bodo volitve, da se bodo in se ne bodo izvršile razne spremembe v vladi in tako dalje. Pozitivnega, gotovega — nič. _ ManlfinsRl ocstnlk a) Nemško šolstvo v Jugosla- vijL Splošni šolski zakon v Jugoslaviji določa, da zadostuje za otvoritev manjšinskfc ljudske šole 30 šoloobvezmn otrok. Na podlagi tega zakona imajo Nemci 236 nemških ljudskih šol in sicer v Vojvodini 193 s 561 oddelki, v katerih se poučuj«* 26.000 otrok. Na Hrvaškem m v Slavoniji, kjer je nemSka manjšina razmeroma zelo majhna, se nahaja 11 nemških ljudskih šol V Sloveniji je 14 ljudskA šol, kjer se poučuje v nemščini ali pa. v nemščini in slovenščini hkrati Nemško prebivalstvo znaša. 3-75 £ celotnega prebivalstva Jugoslavije. Država vzdržuje sama vse te manjšinske šole. Poleg naštetm ljudskih Sol vzdržuje država še b4 otroških vrtcev v Vojvodini; dalje imajo Nemci v Vojvodini 8 ter v Sloveniji 2 meščanski šoli. Od srednjih šol imajo Nemci ra^ne paralel ke v Mariboru, Ljubljani, Novem Vrbasu ini Vršcu. Pod ogrsko vlado ni n. •EDINOST* V Trstu, dne 22. mala 1927. fanela nemška manjšina, niti ene drfcavne ljudske Sole, kaj šele meščanske iole ali pa gimnazije. Nemško Šolstvo se je tore) precej izboljdaio in se de nadalje izboljšuj«. b) Nameravana ustanovitev manjšinskega sveta v Mariboru. Nekateri krogi v Sloveniji so se Eafvzeli sa ustanovitev skupnega manjšinskega sveta v Mariboru, ki naj bi sprejemal pritožbe slovenske manjšine v Avstriji in nemške mangšine v Ju-posteuviji. Namen tega sveta na) bi bil tuđi ta, da se a sporazumno rešitvijo medsebojnega manjšinskega vprašanja doseže ebližanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo. «Nar. " Dnevnik«, ki je najbolje poudarjal potrebo ustanovitve tega sveta, pravi, da nova pota in smernice mednarodne politike, vstajajoče iz povojnega kaosa, silijo Jugoslovene in Nemce k Čim ožjemu prijateljstvu tn zvezi. Ta zveza in pa prijateljstvo bosta pa le takrat prav trdna, ako ne bosta zagrenjeni po medsebojnih neurejenih manj šin-skih vprašanjih. Mariborskemu manjšinskemu svetu naj bi pripadali zastopniki Nemcev, koroškemu pa koroški Slovenci; oba skupaj bi tvorila centralni manjšinski svet. c) Ogrska manjšina v Jugoslaviji. Iz stalne, načelne opozicije je madžarska stranka Jugoslavije prestopila zadnje Čase v zvezo z radikalno stranko. Zahteve Madžarov zadevajo po večini šols-tvo. In res se je zadnje leto odprla kar cela vrsta novih madžarskih ljudskih šol. Glede srednjih šol pa obstoja sledeče stanje: Na gimnazijah v Szabadki, Bečkereku in Som-borju obstojajo madžarske paralel k e, v Zenti je madžarska gimnazija in v Bački-Topoliji madžarska meščanska šola. V Adi deluje madžarska poljedelska šola. Politične beležke Sovjetska opozicija v Ženevi v zrcala moskovskega tiska Moskovski tisk je pričel v zadnjem času izražati svoje mnenje o izjavah sovjetskih delegatov na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi. Sovjetski listi, na čelu jim glavni organ komunistične stranke «Pravda», zavzemajo v tem pogledu jasno in determinirano stališče. Ti nazori so dokaj zanimivi, ker pojasnjujejo v ostalem rezervirane izjave sovjetskih delegatov v Ženevi. Omenjena «Pravda» trdi, da se je pojavilo sovjetsko stališče na gospodarski konferenci kot logična posled'ca in sad principov, ki vodijo sovjetsko mednarodno politiko. «Sovjetsko sodelovanje na mednarodni konferenci«, nadaljuje «Pravda«, «so ^narekovali oziri političnega ^pčaja. Pa tudi spričo tega ne menjamo našega načelnega stališča v « vprašan ju vseh vprašanj«. Naše stališče je predvsem načelno nasprotno kapitalističnemu načinu produciranja.« O pomembnosti ženevske konference pravi «Pravda» odkrito: «Zenevsko konferenco smatramo kot enega onih številnih poskusov svetovne buržoazije, ki teži za tem, da dokaže narodom, da/ je še en izhod iz zagate, ki je vanjo zašla radi svetovne vojne in ,mira'.» In dalje pravi «Pravda»: «0-ropanje premagane Nemčije, razdelitev vojnega plena, spori o mandatih in reparacijah, balkanizacija vse Evrope, zadnja vojna z Rusijo in njeno izoliranje, razraščajoča se gospodarska borba v kapitalističnih državah, mednarodni spori in ovadbe, obkoljevanje 150 milijonskega naroda sovjetske zveze, pripravljanje protisovjetske ekspedicije in končno vcjna proti kitajski revoluciji, to so poteze in gube evropskega lica, ki ga je »umirila« Družba narodov.« «Pravda» povsem ncL-ravno nadaljuje, da bo moral v tej borbi zmagati ali kapitalistični ali komunistični gospodarski sistem. Kljub medsebojni borbi teh dveh diametralno različnih sistemov pa je potrebno tudi medsebojno izmenjavanje nazorov. «Tega nismo uakdar odbijali, pa ga tudi ne nameravamo zavračati. Ostanemo še nadalje verni našim re-volucijonamim idejam, praktično pa se bomo sporazumeli le v gotovih spornih vprašanjih, kot so predvojni dolgovi in krediti* Na ta na£in pojasnjuje «Pravda« in ves sovjetski tisk ffvoj« tn stališče vodilnih sovjetskih krogov a mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi. DNEVNE U sprtim Hl. V. kralja Odbor za sprejemne ilosvesno-eti v čast Nj. V. kralju, ki ob-idče Trst v torek, je odredil razpored za prisoetvovanje raznih društev, šol, zastopstev. Eskar dra pripluje v tržaško pristanišče že danes zjutraj. Danes okoli no*dne pride v Trst tudi veliki admiral Thaon de ReveL Nj. V. kralj prispe na jahti aSavoda« ob 9. zjutraj. Takoj po izkrcanju se poda kralj v cerkev sv. J usta. Od tod se vrne na trg Unit&, kjer bo ogled zbranih čet in milice, ki bo trajal po priliki eno uro, t. j. od 10.30 do 11.30. Po ogledu čet se poda Nj. V. na prefekturo. Medtem izpraznijo čete trg in ljudstvo bo imelo prost dostop nanj. Istotako bo prost dostop na trg popoldne, ko bo kralj sprejemal na prefekturi razna obla-stva iz mesta in z dežele. Popoldne se bo vršil na Lloydo-vom parniku «Helouan» izlet po tržaškem zalivu, katerega se u-deležijo ohlastva in tajniki fa-šistovskih zvez. Po povratku bo sledilo svečano odkritje novega svetilnika. Zažiganju svetilnika bodo prisostvovali poleg kralja samo zastopniki oblaste V. Zvečer se odpelje kralj iz Trsta, pozdravljan po umetnih ognjih, ki se zažgejo na raznih vzvišenih točkah. _, najemninska vmionje Sklepi zastopnikov lastnikov bfi. Državno udruženje lastnikov hifi je sklenilo znižati najemnine v sledeči meri: 1) Za majhna in skromna stanovanja ne premožnih najemnikov, ki ne oddajajo prostorov podnajemnikom: A) znižanje v meri od 10 od sto na najemninah, ki ne »presegajo petkratne predvojne najemnine; B) 11- do 20-odstotno znižanje najemnin, ki so večje od petkratne predvojne najemnine. 2) Za druga stanovanja se najemnina zniža za 10 od sto; kot najnižja mera najemnine se določi štirikratna predvojna najemnina. 3) Za trgovine se najemnino znižajo od 10 do 25 od sto. Najemnine se ne znižajo pri novih zgradbah in takih hišah, ki so se po 1. 1923 znatno popravile. Isto velja za najemnine, ki od 1. 1924 dalje niso bile zvišane. Znižanja bodo stopila v veljavo s 1. junija. _ ZakUučflev srednjih Sil Šolski skrbnik Reina je odredil da preneha pouk v petih razredih tolminske gimnazije 4. junija in da pričnejo izpiti 6. junija. V višjih oddelkih srednjih šol tako na pr. v raznih višjih gimnazijah in pa realkah, dalje na učiteljiščih in podobnih srednjih višjih šolskih zavodih konča pouk 11. junija, izpiti se pričnejo 13. junija. V vseh drugih slučajih preneha pouk 15. junija in pričnejo izpiti 17. junija. Pismeni izpiti bodo pričeli ob 9. uri. Urnik za ustne izpite bo določil predsednik zavoda Kandidati za uspopoljenostae učiteljske izpite, gojenci odpravljenega tolminskega učiteljišča bodo dodeljeni pri pismenih izpitih goriškemu učiteljišču, pri ustnih pa bodo prišli pred videmsko izpraševalno komisijo. _ SMRTNA KOSA. Umrla je v Gorici in bila pokopana v rodni Vrtojbi g. Ana Gor-kič, mati upokojenega didaktičnega ravnatelja z Opčin g. Josipa GorkiČa. Naše sožalje prizadeti družini Gorkič-Kariževi. Na Prošeku so položili preteklo sredo k večnemu počitku g- Kate-rino Martelanc, soprogo tamošnjega upokojenega šolskega voditelja g. Frana Marte lanca. Veliki družini Martelančevi, proseško-barkovljan-ski, naše sožalje. Državno zdravilišče na Golniku (za pljučne bolezni) je dograjeno ter ima lepe, zračne' sobe, lasten vodovod in novo električno razsvetljavo. Milo subalpin-sko podnebje, lepa okolica, obširni smrekovi in jelovi gozdovi, Čist zrak, hrana izvrstna (čez 4000 kalorij), zdravljenje najmodernejše. Sprejemajo se inoški in ženski bolniki z zečetno tuberkulozo. Prospekti se dobivajo pri upravi zdravilišča na Golniku in v Ljubljani, §t. Peterska vojašnica, L nadstropje, soba Št 1. NEDELJA DNE 2». MAJA 1927. V SPORTU. V zadnjem času je zanimanje za nogomet nekoliko padlo. Razni so vzroki, ki so privedli do tega stanja. Eden glavnih pa je gotovo odhod najboljših igralcev v vojaško službovanje, kar je precej škodilo posameznim četam. Potrebno bo novo in vztrajno treniranje mlajših moči, da se zopet dvigne moč čet in njih igre ter s tem tudi zanimanje občinstva. Skoda je tudi, da so morale letos odpasti finalne tekme za prvenstvo v Julijski Krajini, ki •o nudile vedno lep športni užitek. Da pa se zanimanje za nogomet dvigne in da se nadomestilo prven- stvene tekme med prvaki, organizira letos S. U. tekmo med tržaško in goriško reprezentanco. Ta tekma "am bo dokazala, na kako vi-gino se je dvignil naš sport, ker bodo v Četah zastopani pač najboljši igralci izbrani iz posameznih drufitev. Že priobčena imena igralcev, ki bodo zastopali tržaško mesto, nam nudijo že sedaj gotovost, da bodo morali Goričani nastopati z vso vztrajnostjo in borbenostjo, ako bodo hoteli častno iziti iz tekme. Da ne bo Gorica klonila brez boja, pa nam jamčijo igralci, isti, ki so se do sedaj znali uveljavljti tudi med drugorodci. Obeta se nam torej nad vse napeta in živa igra, ki bo tvorila višek v letošnjih tekmovanjih. Umevno je torej zanimanje, ki vlada že sedaj med športnimi krogi za to tekmo, ki bo gotovo privabila množico občinstva na igrišče. Dobro je, da si že sedaj zabeležimo prihodnjo nedeljo. _ Športnik. Iz društva državnih npokojeneev. Predsedništvo sporoča: Vsi upokojenci in vse upokojenke, člani in članice društva, morar jo priti v torek 24. t. m. točno ob 7. uri v ulico Zonta št. 7., kjer se postavijo v vrste, da bodo z novim društvenim prapor jem na, čelu-šli pred Nj. V. kralja. Nihče ne sme manjkati. - L... ŠAHOVSKI TURNIR. ^ ; Urnik. Ker konča turnir v soboto zvečer, je določen sledeči urnik še za zadnje partije. V nedeljo 22. t. m. Kjuder-Vovk Ivan ob 11. zjutraj. V sredo 2S-Pavletič-Kocjančič ob 5. pop. Vouk I.-Pavletič zvečer, Logar-Kranjc zvečer. V četrtek 28. Logar-Sardoč zvečer, Gerbec-Pavletič zvečer., V petek 27. Pavletič-Kranjc, Logar-Gerbec. _ Iz inft POL dr. Eflliort 9 Trrtu Urfta viL Koaittt - Trst: Razprava se je vršila 17. 3. 1927. Sklenjena je bila ponovna preiskava v stvari • Josftpina vtL Poljšak - Dobravi)*!1 Vaša stvar je končno rešena in tudi zakladna delegacija v Trstu je dobila nalog izplačevati nakazila. Anton Beifli - Herpelje: Vaša stvar bo v kratkem rešena. Mazila vcL Kavčič - Trsti Zadeva bo v kratkem rešena. Dne 9. marca t. 1. je bil izdelan pokojninski načrt ter predložen likvidacijskemu odboru v odobritev. Učitelja P. In M. Akti se nahajajo na računskem dvoru radi po-, trebnih registracij za P. pod 5t. 2523/27, za M. pod št. 2524/27. Sriio požurili. A. M. Diinri: Za pokojnico je bila stvar zaključena z odklonilnim odlokom, stvar pa bo prišla še v pretres radi prenosa na siroto glasom kr. odi. št. 928. CESTARJI! Računski dvor je registriral dne 5. t. m. stanovanjsko doklado sledečim cestarjem: Josip Stibil lir 25 mesečno od 1. 6. 1926 dalje; Alojz Rupnik lir 40 mesečno od 1. 6. 1926 dalje; Franc Fabris lir 25 mesečno od 1. 7. 1926 dalje; Miroslav Milkovič lir 40 mesečno od 1. 8. 1926 dalje; Franc Grgič lir 40 mesečno od 1. 8. 1926 dalje; Paskval Frod& lir 40 mesečno od 1. 3. 1927 dalje in Ivan Vovk lir 40 mesečno od 1. 4. 1927 dalje. Izplačevanje oskrbuje tržaška zakladna delegacija. . Karel Kodelja: Uredništvo je predalo Vaše cenjeno pismo nafiemti tajništvu radi njegove kompetence. Ker nimamo .naslova, Vam na tem mestu odgovarjamo. Vaše vprašanje nam je nerazumljivo, ker ni mogoče dotičnemu uradniku nobeno natezanje iz eno-tavnega razloga, da vsak posameznik zna, v kateri razred spada njegov obrat. Stvar je prav jasna in enostavna: na podlagi kartel osebno-dohodninskega davka ugotovite in dokažete vsak čas, kakšno takso ste dolžni plačati. Tozadevna obširna pojasnila so bila objavljena v 33. št. «Edinosti» Že 27. januarja t. L Tajništvo. zdravnik, ki je pa našel nesrečnega operaterja že mrtvega; smrt je morala biti hipna, kajti krogla mu je predrla možgane skoz in skoz. Pozneje je dospela na Uče mesta sodna komisija, ki je ugotovila dejansko stanje, nakar je bilo truplo okoli 18. ure prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. O vzrokih samomora se ne ve nič gotovega, ker Chiuesi ni zapustil nikakega pisanja. Najbrž pa je nesrečnik storil obupni korak radi hude nevrastenije, ki mu je že več let grenila življenje. Avtomobil proti motodkljo. - Huda nezgoda mladega trgovca. Včeraj popoldne se je dogodila v Kopru huda nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledice. O-koli 15. ure je 29-letni trgovec Viktor Minca, lastnik neke trgovine v Kopru, vozil z motornim kolesom od pristanišča proti kraju Belve-dere. Ko je dospel v bližino tamošnje pivovarne Dreher, mu je pridrvel naproti neki osebni avtomobil, ki Je vozil na levi strani ceste, dočim bi bil moral voziti na desni, kakor predpisuje pravilnik za cestni promet. Minca je menil, da se bo avto pravočasno umaknil na pravo stran, zato je vozil dalje. Toda njegovo pričakovanje se ni uresničilo. Avto je trčil ob motocikelj in ga seveda prevrnil. Pri tem je Minca padel tako nesrečno, da je zado-bil številne hude poškodbe na raznih delih telesa; med drugim si je tudi zlomil desno nogo. Siromak je bil prepeljan z nekim drugim avtomobilom v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral kakih 8 tednov. Nogometaši II. čete točno ob 14. uri na igrišču, ker se igra z II. Četo Concordije. — Športni vodja R. D. Rocoi I. — Frosveta L Danes ob 17. uri se srečata omenjeni četi v prijateljski nogometa! tekmi na igrišču «Obzora». Iz tržaškega življenja Samomor nevrastenika Včeraj popoldne se je dogodil v gledališču «Nazionale» žalosten dogodek. Okoli 16. ure, ko se je imela pričeti predstava, je v projekcijski kabini nenadoma zado-nel oster pok. Neki uslužbenec gledališča, ki je čul pok, je vznemirjen prihitel v kabino, da ,bi videl, kaj se je zgodilo. Ko je vstopil v tesni prostor, se mu je razkril žalosten prizor. V sredi kabine je ležal na tleh kinematografski operater, 41-letni Virgilij Chiussi, stanujoč v ulici S. Fran-cesco št. 41; krvavel je iz majhne rane na desnem sencu in ni kazal nikakega znaka življenja; poleg njega je ležal majhen revolver. Uslužbenec je na mah uganit, kaj se je zgodilo; brez pomišljanja je skočil k telefonu ter obvestil o dogodku rešilno postajo. Kmalu potem ie prihitel na lice mesta Vesti z_Goriškega Goriške mestne vesti NEDELJSKE PRIREDITVE. Trgovski dom - Odmor. Idrija. RudnJftko gledišča. Večerna predstava. - »Vrtinec«. Salo pri črničah. Dvorana Malti — Popoldanska predstava. iDrama cTtkotapeo. Odprto lekarne v Gorici. Danes v nedeljo dne 22. maja 1927. bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Alesa-ni, via Carducci št. 12; do ene ure popoldne pa lekarni Giubich, via Rabatta št. 18. in Kurner, Cono Vittorio Bmanuele St. 4. Ne prerezavalto potnik Ustav. Goriška kvestura sporoča, da ne smejo imejitelji potnih listov za, inozemstvo teh prerezati, ampak jih pustiti take kot so, ker prerezani potni listi nimajo veljave. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. (Uradno poročilo - seja 18. maja.) Prizšvli. Priziv M. D. Sfparte se zavrne, ker je glasom uradnega poročila T. V. nogometa v «Edinosti» z dne S. maja bil čas in kraj tekme Sparta-Prosveta pravilno javljen. Prvenstvo tržaškega okrožja: pr oglata se S. D. OBZOR - Trst za prvaka tržaškega okrožja ker zmagovalec v prvenstvenih tekmah nogometa I< divizije za leto 1926/27. Podeljujejo se četi pridobljene srebrne svetinje. Prvenstvene tekme nogometa za prvenstvo Julijska Krajina za leto 1027. odpadejo razmere v Opatiji in Gorici. Vršila pa se bo tekma med tržsfiko in goriško reprezentanco. Demisije: G. Pavlovič podaja demisijo kot komisar hazene in lah-ke-atletike. Imenuje se na njegovo mesto g. Luin. Hazena: Prvenstvene tekme za leto 1927. začnejo nepreklicno v nedeljo dne 29. maja. Pozivajo se vse članice, da takoj prijavijo svoje Čete T. V. H. Pravilnik objavi T. V. H. tekom tedna. Lahka-atleHka: dne 12. Jmnlja se bo vrfiila prva letošnja lahko-atletska prireditev. Priporočamo članicam, da začno takoj s treniranjem. MoUfsne svetinje: Pozivamo Sanice, da dvignejo v sredo __25. maja vse svetinje, pridobljene na raznih športnih prireditvah leta 1929. Uradne ure od 20 do 22 v prostorih S. U. Članica, ki ne more dvigniti svetinj, naj to javi do tega dne društvenemu tajniku (Albert Koraza Via Conunerdale 19). Po tem dne« vu zgubijo članice vsako pravico do svetinj. Odvzete izkaznice: Odteguje se Prosveti, Trst, izkaznica št- 41. Igrišče Adria. Danes 22. t. m. Primerje-Comcordia. Kakor Že javljeno, nastopita danes omenjeni Četi v revarašni nog. tekmi in sicer ob 16.30 točno. Obe četi nastopita s prvodivizijskim moštvom, in bosta nudili športni publiki res lepo tekmo in pri tem bosta napela oba teama vse moči. Obe četi se zavedata, koga imata pred seboj, in odločevala bo pred vsem tehnika. Primorje se je zadnji čas jako izpopolnilo in spada že po svoji veljavi in moči k prvodivizijskim moštvom. Concordija je že znana v svojih črno-belih majicah naši publiki. Zadostuje zabeležiti krasno afirmacijo vrancev proti prvaku Obzoru z rezultatom 2-1. Lepa in kavalirska teama rume-no-rdečih in črno-belih se uvrstita točno ob 16.30, in kdor hoče videti plemenito borbo discipliniranih enot, naj se poda na igrišče Adrije, ne bo mu žal lepe in zabavne urice. * ^ _ M. jake v Nibrantovo palačo. Strokovnjaki so si menda že ogledali stav bo, gospodar je zadovoljen in pogodba brž da tudi že podpisana* Tako se polagoma in počasi po* meščanjujemo, kar se opaža tUdI pri kakemu dekletu, ki mu krajša iflestna kultura krilce in lase. Lenassijevo posestvo, last ubogih sirot, se bo začelo popravljati, da dostojno sprejme svoje nove gospodarje. Staro poslopje bodo napolnjevali veseli otroški smeh in vzkliki. Zadovoljni bodo novi stanovalci, da bodo zapustili zatohle prostore v ulici Rabatti in se preselili na svež solkanski zrak v novo domovje, ki jim ga je bil naklonil pokojni Lenassi. Povprašuje se, kaj bo z Lenassijevim mlinom, ki ga je bilo dobilo mesto tako po ceni. Miril se je za električno centralo in mi bi bili zelo veseli, ako bi se ti načrti tudi udejstvili. Je tu pri nas še druga Lenassi-jeva zapuščina, ki čaka odrešenja, in to je bivša mizarska zadruga, širijo se različne vesti, a za pravo resnico vendar ne ve nobedon. Različni gospodje prihajajo ogledovat prostore, a vse to je zavito v nekam tajinstveno meglo. Solkanski mizarji komaj čakajo rešitve tega vprašanja. Glas gre po Solkanu, da namerava kupiti stavbo družba Cosulich. Koiiko je resnice na te«m, ne ve povedati. Novo pečeni meščan. je Vesti jz Istre OABROVICA V ISTRI. Veselica, ki se je vršila v nedeljo, uspela nad vse sijajno. Hvala vsem društvom kakor: iz Prešnice, Črnega kala, Crnotič in Pev. zboru iz Prebenega. Vsi so izvrstno peli. Pri veselici je svirala vrla godba iz Ospa. Dasi je godba še mlada, žanje vendar lepe uspehe. Deklamacija in šaloigra sta tudi lepo uspeli. Kar je glavno, je vsa stvar šla tudi v najlepšem redu, brez najmanjšega incidenta. Vsem cenjenim obiskovalcem srčna hvala! Reška jjokrajins ILIRSKA BISTRICA- Državna ustanova za zaščito materinstva in dece. Tukajšnji patronat te dobrodelne ustanove, ki je bil kakor je splošno znano, ustanovljen pred kratkim in v katerega odbor so izvoljeni zastopniki vseh slojev in obeh narodnosti, se pridno giblje in udejstvuje, da čim prej lahko zadosti svojemu namenu. V nedeljo dne 22. t. m. bo v popoldanskih urah že odprta ambu-lanca patronata, v kateri bodo vsi potrebni dobili primerno pomoč. Da pa patronat tudi pridobi primernih sredstev, bo priredil istotako v nedeljo dne 20. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v LiČanovi kinematografski dvorani zabaven večer s petjem, instrumentalno godbo in drugim sporedom. Cene za vstopnino so določene na lir ti.-^ prvi prostori, na lir 3.— drugi prostori. Z ozirom na to simpatično inicijativo, ki bo blagodejna za vse prebivalstvo, se odbor patronata, obrača na vse ljudstvo z živo prošnjo, da se prireditve udeleži in da podpira delo te prekoristne ustanove. Znanost ijuimetnost SREČKO KOSOVEL: PESMI «Brez estetiziranja in- brez razlage, le njegovo «lepo, dobro in težko besedo« pošiljamo nepotvor.cno v svet, ki naj jo sprejme prav tako, kakršna je prekipela kelih njegove duše.» To je bilo vodilo Sročkovim prijateljem, ki so po nje-rovi smrti hoteli izdati zbirko njegovih pesmi- Storili so to v globoki zavesti, da prikažejo v kolikor mogoče celotni obliki pravega umetnika. Vse njegove pesmi so globoko občutene in pristne in z umetniku prirojeno silo jim je znal dati pravo, resnično obliko. Narejenega ni v njih nič. Plod so njegovega trpljenja, njegove ljubezni, njegovega hrepenenja, njegove odkritosrčne borbenosti, njogove čustvenosti, čustvene miselnosti, Diod njegove osebnosti, ki je bila raznolika, a ne nasprotujoča si v tej raznolikosti. Vse so posvečene domovini in človečanstvu. Z vso žarkostjo svoje močne ljubezni ljubi on svojo ožjo domovino, svo» Kras. Opeva ga in vidi v njem ntešenje samega sebe. Ves Kras je mehak — kot^da^ is kapele luč in godba plava; trenutek — iu kakor raztrgan {obraz obmolči v mesečini skalna p u-[Sčava. - (Večer pod rdečo sipino). Veren izraz te njegove ljubezni naidemo v pesmi «Vas za bon»: v Trstu, dna 22. maja 1127. «£DDf08f> Za zidom cerkvenim je pokopan nekdo- Na grobu šipekv cvete. Iz bele vasi bele poti, in vse te poti v moje srce. On uzre Kras v svojem trpljenju. V Krasu on trpi. Kras mu je kot nekak simbol njega samega. Kot človek, ki išče utehe v samoti z določenim obiležjem, tako se zateka on h Krasu. Za to svojo domovino najde vedno toplo besedo, a ta domovina se zrcali v njem in on v njej. Ne raduje se nad krajem, kjer je bil rojen z naivnostjo veseleč se njegove lepote stoječ ob strani, ampak on je eno z z rodno grudo in njegova pesem je trpka, kot je trpka njegova bolest. Vse pesmi so veren izraz njega samega. So njegova iskanja. Vidimo celo vaiovenje v njegovi notranjosti, njegovo borbo s samim seboj, njegovo bojevitost pa četudi brez upanja zmage, njegov obup," rahlo nakazano vero v boljšo bodočnost, katere pa on ne bo dosegel, ker se bo preje zrušil. V pesmih opažamo njegovo globoko, subjektivno trpljenje nad tem, ker tudi on bi rad dosegel mir, a boji se, da se to ne uresniči. V svojih idejnomiselnili člankih, kateri so raztreseni po raznih revijah, se pa na to prav nič ne ozira, ampak bodri in poziva k resnemu in stvarnemu delu, Česar se on sam tudi drži. Trpi radi mučnega iskanja človeštva po ideji, miru in osre-~ Ivi: Delo se je pogreznilo v temo. V praznosti divja strašni Nezmisel. Kakor razpaljenih misli razžarja glavo, stiska nam prsi, pada v ternd. Najlepše pesmi in najmočnejše, ki označujejo ta stanja, so: Beli Krist, Sad spoznanja, Krik po samoti, Bog, Romar pod goro, Troti človeku, Ecce bomo, Ekstaza smr ti. Bal se je spoznanja in ko prišlo, mu je bilo težko in «solnca svit je žalostno sijal». Hotel je podreti svoje iluzije: «Ker potem sem vstal, in stopil na pokrajino pre-lestno vseh mladih sanj. In kot junak zavestno podrl sem iluzije prav do tal.» Z uničenjem iluzij, z uničenjem svojega idealnega čustvovanja in mišljenja bi prišla praznota in z njo smrt. «A čudo: vedno večji se odstiral pred mano svet jo, v večnost razprostrt — in v rosni zlati zarji je gorela pokra-.jina iz mladih dni pepela.« Spoznanje mu ne more uničiti njegove idealnosti. Krik po samoti je želja začutiti se eno z vesoljstvom in v tem doživeti božanstvo, a on je v množici, hiti k zmagi in ve, da bo pal, in v zadnjem trenutku bo zaječal za Njim, onim neizrazitim, katorega bi rad doživel. To je njegova borba brez upa zmage Bog mu je nekaj, kar ne ve, kaj je. Bori se, da bi prišel do njega. Sluti ga, a njegova misel ga ne more dojeti, ker njegovo trpljenje je preveliko: «Objemam te, pa le ne vem, če si brezsmerje ali smer, središče vseh strasti ljudem, če njih pogin in moj nemir...» (Bog). Izražena je ta težnja po nekem lastnem svetovnem nazoru, ki išče boga, svojega osebnega boga, iz-virajočega iz njegovega subjektivnega čustvovanja v zvezi s sploš-nočloveškimi mišljenji o bogu, v zvezi z neke vrste panteizmom; on se hoče v boga vživeti in ga čutiti v sebi. Združeno s tem je vse ostalo njegovo osebno trpljenje in pesnik ia n Ha «svpteiši in laž H je prepričan, da «svetejši in lažji bi bil moj križ» če bi božanstvo zaslutil: «Dvigni se duša pobita, steptana, dvigni, zagori, zapoj do Boga, da boš kot harfa prijetno ubrana, kakor večernica sredi neba, da bom zaslutil kraljestva neznana tam preko morij, onkraj sveta!» (Bog). V vseh njegovih pesmih je trpljenje, mnogovrstno, radi samega sebe, radi trpljenja človečanstva. Njegova tenkočutna čustvenost začuti vso svetovno bol svojega naroda in kjer se je celota ne zaveda, tja jo položi on iz svoje osebe. Glavna nota njegove poezije je trpkost in zavest, da on sam tako-rekoč samega sebe v svojem delu ne bo doživel in ne preživel. Ta zavest je pristna in resnična in ta mu navda v zvezi z njegovimi lastnimi osebnimi neprilikami, boji, duševnimi krizami resnično žalost, ki ni izmišljena, ampak pravilno in pristno doživeta. Pogostokrat se oglaša v njegovih pesmih klic po smrti radi izmučenosti, da tu doseže svoj mir, po smrti v boju. Oglaša se težnja po smrti, a misel na svoje neizrabljene sile, ki bodo s tem uničene, mu je težka in rdi se mu, da ne bo mogel spati, kakor da ne bi mogel najti miru niti v grobu: «Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... og-jija prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Ogenj me v prsi bo žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz rad bi spal takrat, in ne bom mogel spati.* Ogenj njegove umetnosti, njegovega dela, njegova ljubezen, vse to ga bo fcgalo in muka bo velika, ker vse to ne bo mogk) na dan. Izpra-šuje se nadalje, ali ni bilo vse laž, ksr ga je vodilo in za kar se je vedno boril. Ali ni mogoče razmetaval svoje sile, «nevedoČ, da cilj ni dosegljiv?« Odgovarja pa sam sebi: «Ali kar svetilo mi na pot je, ljubil sem, in ljubim še sedaj. In Četudi samo za trenotje, in četudi samo za en kraj, kakor zvez-da mi je zagorelo — moji duši s® je zazdelo! (Romar pod goro). Zaveda se pravilnosti svojega iskanja oziT>r4TV»o cr*u>ri, v kateri je iskal izhoda, ▼ kateri mega sebe, da lahko skozi seoe uzre vse ostalo, kar ga jetežilo, in kar bi rad razrešil, da J^J1 smeri zastavi svoje sile. cuu se osamljenega: P0**®**? noči bližja noč, če /omar siim je v sredi svojih sanj? Ce pade -- naj še kliče na pomoč, ko ve, da nihče S nezmeni zanj? Vsak morasam ah sam doseči cilj in pasti če mu nedostaje sil...» (Romar Ppd goro). A tu pa tam sam v sebi dobi tolažilo zvesto spremstvo, v pogledu ua večnost, ki se gotovo izraža v lepoti njegovih misli: «Sobice večnosti vse so odprte, duše naše več niso potrte, zlati odsevi sijejo k nam, čustvo, da nisi več sam! (Sredi noči). Mnogo, mnogo je še v teh pesmih, a tu ne morem vsega izčrpati. Povedal je mnogo, in to kar je povedal, nam daje slutiti-kaj bi bil lahko še povedal. Pri Srečku se opaža vzlic mladim njegovim letom zrelost in težnja po gotovih jasnih oblikah njegovega mišljenja, ki naj bi postalo vodilno za njega in oplodilo kul-turno-idejno celotno ideologijo Človeštva. Pesmi so izraz njegovega subjektivnega čustvovanja in gledanja nase in na okolico. Celo to idejno iskanje in delo v tem smislu je izraženo vidno in z vso silo in borbenostjo v raznih program atičnih člankih. Razne najnovejše pesmi, ki se pa ne nahajajo v tej zbirki, so jasen izraz tega premišljevanja, izraženega v teh člankih. Te pesmi so intuitivno-miselnega razvoja in nekak korak naprej k tej zbirki; ideja je jasnejša in čistejša. Razne pesmi iste vsebine v tej zbirki iazverievajo obupno, pasimiatično, mogoče radi osebnega trpljenja, ki mu je kvarilo ojegov optimizem. Taka je u. pr Ekstaza smrti, ki je v svoji dikciji in žarkosti veličastnega propadanja, naravnost bisar. V tu neobjavljenih pesmih pa najde nekake Človeka in v delu za človeKa irpina in v sočustvovanju z njim vidi on vero v boljše čase. Urednik nam je najbrže hotel dati v sebi zaključeno celoto in pogled na pesnika v njegovem subjektivno doživetem in izraženem trpljenju. H koncu še nekaj o izdaji sami. Urednik je z veščo roko izbral in uredil pesmi i>o njihovi notranji sorodnosti in po njihovi rasti. S fino slutnjo jih je združil v štiri skupine in v epilog brez vsake prl-siljenosti in stroge snovne opredeljenosti. Človek ima tu zavest, da edino-le tako je prav in da bi drugače ne bilo mogoče. Bogate in resnične in pristne so vse pesmi; tudi dobre so vse. A vendar je vedel razvrstiti vse tako, da raste iz lepega v lepše in najlepše, iz močnega v močnejše in najmočnejše. Oprema in oblika zbirke je lična in okusna. Le na nekaj bi hotel tu opozoriti. One pesmi, katere pridejo samo na eno stran, naj bi bile tiskane bolj v sredini strani. __J- H. Sienkiewiez. Potop. Iz poljščine prevedel dr. Rudolf Mole. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga. 13. in 14. snopič. Izšel je nadaljni dvojni snopič velikega Sienkiewiczevega romana Potop, ki ga že drugo leto izdaja Tiskovna zadruga. Dobijo se še vsi dosedanji snopiči in naročniki jih dobijo po znatno znižani ceni. Zato opozarjamo vse ljubitelje lepih knjig na ta zanimivi roman iz poljske preteklosti. Največja »metka. Na razstavi v Londonu je razstavila neka angleška tovarna smotk izredno smotko, doigo nad pol metra in napravljeno iz najboljšega tobaka. Ko se je obhajala zaključitev razstave z banketom, je darovala tovarna smotko navzočemu trgovinskemu ministru lordu Birkenheadu. To je dobro, da se na Angleškem ne menjujejo ministrstva kakor v kaki drugi državi, radi tega je skoraj gotovo, da bo lahko pokadil darovano mu simotko minister Birkenhead sam- V kaki drugi državi bi prav lahko kadila tako simotko dva ministra zaporedoma in še bi ostal čik za njunega naslednika na ministrskem stolcu. slepa kura zrno najde. Pozneje je delila med svoje vernike vstopnice v nebesa. Cena tem vstopnicam je znašala 12 šilingov za reveže in 21 šilingov za bogatine. Leta 1814. je umrla, menda so se ji bili možgani zmehčali. Na smrtni postelji je izročila svojim vernikom z železom okovan, s sedmimi pečati opremljen lesen zaboj z besedami: «Ko bo Anglija v stiskah, odprite zaboj! V njem najdete zdravilo, ki ozdravi našo domovino* Pri odpiranju zaboja mora biti prisotnih sedem škofov !»> Po ten besedah je umrla. Anglija je prišla tedaj že večkrat v stiske, toda do sedaj se zaboj še ni odprl, be-daj pa nameravajo odpreti zanoj in odkriti skrivnost. Prej so zaboj v delavnici državne družbe za teozofična raziskovanja v Londonu preiskali z Roentgenovimi žarki V zaboju se je tako ugotovila ena pištola, nekaj drobiža, par uhanov in neki predmet, o katerem sodijo, da hrani v sebi rokopis. Zaboj se bo odprl v slavnostni seji. Sedem škofov seveda ne bo zraven, ker niso cerkven« oblasti nikdar priznale prorokinje Joarme Southcottove, ki je načelovala eni izmed največjih verskih sekt na Angleškem. O tem čudežnem zaboju pišejo sedaj vsi angleški pa tudi drugi listi. Ce ne bodo dobili v zaboju nobene posebnosti, porečejo skakači, ki kot sekta še nifio izumrli na Angleškem, da se zato ni dobilo ničesar, ker se je odprl zaboj, ne da bi stalo poleg sedem škofov, mogoče se bodo tudi izgovarjali, da se je odprl o nepravem času, saj se Anglija sedaj ne nahaja v stiski. Ves svet je vendar le nekoliko radoveden, kaj neki se mora skrivati v tom zaboju, i«i kako izgleda zdravilo, ki naj ozdravi Anglijo. No, v par ted-dnih dobimo na vsa ta vprašanja točne odgovore, do tedaj pa — potrpljenje. 1 _ Odmevi Umske t Neaplju- Lansko leto se je pri neki slav-nosti vdrl balkon neke hiše, na katerem je tedaj stalo devet oseb. Pri padcu so se vse te osebe ubile: Bile so med njimi znane osebnosti iz neapeljskega fašistovskega sveta. Ta dneve so se morali zagovarjati inženirji Ivan, Josip in Tomaž Gal K, ki so bili zgradili poslopje, čigar balkon je pokopal devet oseb. Obsojeni so bili na pet let ječe in na plačilo 5000 Hr. Skrivnostmi zaboj Ivane Southcott-ove. Leta 1792. je iznenadilo dva' in štirideset letna kravja dekla Joan-na Southcott prebivalce angleške vasice, Gtttisham po imenu, z izjavo, da je ona s solncem oblečena ženska, o kateri govori dvanajsti odstavek Janezovega razodetja. Ker je bila znana kot pobožna in poštena ženska, niso va&čani dvomili o tem in so jo začeli častiti. Ustanovili so po njenih navodilih versko sekto skakačev, kajti «hu-dič je povsod prisoten; da se prežene, treba nanj skočiti, in Čim više se skoči, tem slabše za hudi-Njena slava je prekoračila vaške meje, posebno ko je začela Ivana prorokovati in so se nekatere prorokbe tudi uresničile, kar ni bilo prav nič čudnega, saj tudi predpsslednll lzprebid še ne prav starega upokojenca po airišKl okilici Dela čas. - Brazdimni In brezsli-6 ni streli. - Neprijetni oMskL - Težave književnega delovanja. - »kriti talen«. - Dolgčas «Pri Maksu* Stric Jož'ca - A . G. v Gorici - Od prte pismo* Takisto naj bo povedano in zapisano, da mi je to pohajkovanje začelo presedati: vedno ista vremenska hišica s kazalci revmatiz: mov, oziroma vlage, povsod isti dolgočasni upokojeni in aktivni obrazi; prvi zehajo in dan za dnevom čakajo «prvega« — jaz celo že štiri mesece! — drugi gledajo na uro, da ne bi prišli prezgodaj v urad, ako baš niso — odvetniki, ki ne poznajo ne ure ne dneva/ korist svojih varovancev; — tem nagaja deževno vreme, oni pa se radi skleroze jezijo na južni veter- vsak četrtek prihajajo vedno isti ravnokar obriti rodoljubi z dežele, se smehljajo prijazno, po-prašujejo po junaškem zdravju, po novostih, kam naj sredo na tri-pe in goljaž, in se čudijo, da v Gorici tudi dežuje. Prosim Vas, aLi ni to res dolgočasno? Mene povrh dolgega časa jezi dejstvo, da novi izvozni trg še ni dozidan, ko briske in vipavske črešnje že dozorevajo in zardevajo liki mlade punce na prvem plesu, ko so Šparglji de-belijo ko bogati mesarji in se njun spričo njihovih zunanjih in notranjih vrlin stari trg ne zdi dostojen in sposoben. Vidite, prijatelji, vse to me jezi in dolgočasi, da trpim ko Ludvik XV., ko se je bil naveličal lepe Pompadurke, Riche-lieuja, Kaunitza in drugih prijateljev Na vogalih vidian zaporedoma po štiri dni vedno iste osmrtnice, časopisi brenkajo vedno na isto struno. Žalijo me tudi oni radovedni i>ogledi, v katerih čitaon: «Cemu hodi ta še ne prav fitari dedec vsak božji dan ob istih urah po istih ulicah in drevoredih brez vsakega dela?« v svoji Črni nevoščljivosti mislijo, da hodim tako le za kratek čas, ne pa iz zgoljnega dolgega časa... Odkar naznanja na Gradu topiČ z brez dimnim smodnikom poldne, je odpadla važna točka dnevnega dolgočasnega sporeda: kontroliranje Rissdorjeve, Braunitzerjeve in Su ligo je ve ure, ker po strelu na Gradu veš kdaj Te čaka kosilo ali pa vsaj kosilce. Tam neki dan smo čakali v mestnem vrtu običajnega strela in zijali na žepne ure, pripravljeni, da privijemo ali odvije-mo vijačsk, da ne prehitimo ali ne zamudimo dolgega časa. Strela pa ni bilo slišati kar tri dni zaporedoma. — «Kaj pomeni to, pri njega duši?« se razjezi gospod Benedikt, «ali sem že tako oglušel, da Se topa ne slišim?« Jaz pa njega In druge tovariše potolažim: «Ali niste čitali Damirove «Pasje dlake«? Ne veste li, da se odslej strelja ne le z brezdimnim, temveč tudi z brezslišnim smodnikom?« Pa sem jo moral odkuriti v pospe šenem l&p-ti, Kip-ti. Prijatelji mi svetujejo: «Ako Te tare dolgčas, pa sedi in napiši kaj!» — To je v resnici še nekam pameten nasvet, vendar pisarija ni tako lahka stvar, kot si Vi to predstavljate: imam dobro idejo za Šaljiv podlistek. Svinčnik je oslinjen, razpoloženje izvrstno, vonj cigarete se valovi nad pisalno mizo, pol strani belega papirja je že popisane. Naenkrat se javi nekdo pred vrati in z vljudnim *ennmor» pride neka stretavka z uradnimi spisi radi neplačanih davčnih in registrskih zastankov, pa mi hoče zarubiti — pisalni stroj... Ves prestrašen začnem m^ ledovati, pri čemer mi vrejo besede ko hudournik izpod skale: «Oj, Vi žlahtni gospod, Vi mož postavni, hočem reči: mož postave, pustite mi pisalni stroj pri miru! Zapišite rajSe mojo Žepno uro! Verujte mi, da je točna ko strel na Gradu, njen nikelj je pravo in pristno blago še izpred vojne, boste videli, kaj takega ne dobite niti pri Suligoju za 25 lir!... Oj, gospod, kar to uro vzemite, ker ono zlato s tako verižico vred sem poslal na «Hrib usmiljenja", hočem reči k urarju na Mont, da mi jo popravi, namaže in naravna po strelu. Veste, že pol leta jo ima pobožni urar na Montu v popravilu, pa mi je ne da, dokler ne prinesem 280 lir za «popravilo», in še 12% obresti zahteva ta Mont presneti. Naredite z menoj, kar se Vam zdi, le pisalni stroj mi pustite, ker brez tega orodja sem liki invalid brez proteze, kot avto brez bencina, kot nož brez rezila in ročaja, vrata brez kljuke, kot polenta brez ocvirkov in parmezana, kot moderna gospodična brez kratkega krilca in Še kraj&ih las, brez pisalnega stroja sem kot peti brez medalje in nagobčnika, ko L limonada brez sladkorja in citro-ne, ko tarok brez škiza in pagata, ko cerkovnik brez nabiralnika, ko mfnister brez portfelja, kot najlepša majolika brez vina, kot hlapec, ko... Jernej brez pravice, ko ... ko... ko... Pa saj veste sami,, kako je. Glejte, na tem stroju pišem svoje podlistke, pišem ljubezniva pisma vdovam in sirotam v tolažbo,, še Vam na čast spišem kaj spodobnega. Imejte usmiljenje, Vi mož postavni! Ako baš morate kaj zapihati, zarubite — pri njega duši — moje zbrane rokopise! Glejte, koliko jih je, na kako finem papirju so napisani, vse sem sklepal na tem stroju. Gospod, dajte jih natisniti, v lepi elegantni obliki seve, jaz sam bom pisal duhovite kritike, delal bom kričečo reklamo, boste videli, da se bo stvar obnesla: Vaša ušiva — hočem reči: pravična terjatev bo krita do poslednjega sol da, meni pa od prebitka ostane še toliko, da bom mogel do prihodnjega «prvega» plačevati izgubo pri taroku s predpisanimi kvartinčki vred!» —Mož čedne postave se je dal preprositi, pa je pregledal rokopise in jih z veščo roko tehtal: «Gospod —i—, spričo dobrega papirja in lepe zunanje oblike so Vaši rokopisi med brati in sestrami vredni pet lir, ako bra-njevka ne bo delala sitnosti!« Glejte, ljudje božji, položite svoje roke na srce in povejte mi, kako naj v takem razpoloženju pišem humoreske!? — V pero mi sili kaj drugega, pa se lotim kulturno-poiitičnega predmeta in ga, vsaj po mnenju svojih prijateljev in nasprotnikov, takoj v začetku — polomim. Vrhtega moram črno na belem čitati pa že iake, da mi kar brni po ušesih. Še včeraj — 8- t. m. —• sem čitai v «Edinosti», da sem se neki dai obregnil na naše — učiteljstvo. Prav ste zapisali, gospod France Bevk, da nisem hotel žaliti našega učiteljstva. Pred krivičnimi sodniki pa se bom branil sam in se Vam zahvaljujem za Vašo dobro voljo. Menda je splošno znano, da gojim baš do naših učiteljev - apostolov naše narodne kulture že od nekdaj visoko spoštovanje, pa bi ne bik) prav od nikogar pošteno, da bi tem našim trpinom grenil njihov kruh. Kako bi jaz smel omalovaževati učiteljstvo, ki sem ga toliko let kot ravnatelj vodil in odgajal?! Pri izpitih usposobljenosti sem bil res nekam strog; marsikateri učiteljici in učitelju sem dal po dva-, celo trikrat priliko, da popravijo svoje pomanjkljivo znanje pri zeleni mizi, to pa le iz mojega globokega spoštovanja do učiteljskega stanu, od katerega sem predvsem zahteval metodično izobrazbo in temeljito poznavanje materinščine... Tega mojega spoštovanja ne omaja nihče. In pri tem ostanem in polemičnih člankov ne bom več pisal! Pa še neki drugi razlog me od vrača od pisanja. Oni dan sem kupil deset pol papirja po pet sto-tink. Imam že od nekdaj hvalevredno navado, da kupujem svoje pisarniške in druge potrebščine le _ na debelo. Prijazna gospodična mi zavije blago v kos starega tednika. Ko spravim in uredim doma svojo novo zalogo, pre-čitam še kos onega časopisja, ki ga sicer ne poznam. Tednik je nosil datum kvatemega petka, to je 11. sušca t. 1. — Citam z največjim zanimanjem, kaj čitam? Požiram mastno in drobno tiskane vrstice, ne morem se načuditi globokim mislim, ki se prepletajo po člankih iz vsega sveta liki pestro cvetje na travniku, liki pisane barve na perzijski preprogi. Vrh četrtega stolpca naslovne strani dobim krč v čeljusti in odprtih ust čitam, čitam — čudite se, rodoljubi! — v mojo (ali celo v svojo) čast in slavo verze, prosim Vas, prave doneče verze, kakršnih doslej še ni nihče koval o meni in jih tudi ne bo. Le poslušajte «Oj, zakaj nisem postal Hrvat? Zdaj znal bi hrvaške bukve brat' Tako ssm ostal etarovaški —i—, nad zmoto življenja me srce boli...« [Jejhtata, jeihtata! To blagoglasje, ta jambako-tro-hejsko-daktilski ritem, tudi ana-pesti so vmes (6 zakaj nisem) ta blagoglasna krepka rima, ta duho- vitost pomešana s pesniško svobodo (lat. impertinentia poetica)! Vsebina je naravnost tragična: Tflisioiil življenjski cilji. Kako krasen naslov za moderno kultur-no-politično žaloigro, polno sveto-žalja in i>odobnih občutkov. In tak pesnik se ne podpiše niti z naj-skromnejšim anonimom! Književna zgodovina ne bo poznala njegovega imena, Biografski leksikon ne bo poznal skritih zakladov tega pesnika iz naših krajev! In ta gli-stič osrečuje svoje bravce s tako tečno duševno hrano le po enkrat na teden! Škoda, zares škoda!!! Pri njega duši, s takim pesnikom ne morem tekmovati, ki v štirih borih verzih napiše tragedijo in komedijo obenem; in to je tudi vrlo važen razlog, da zapičim svoje raskavo pero za okajenimi tram čim izčrpam svoj skromni književni program. Tisti dan sem imel vsaj nekoliko zabave. Sicer pa je življenje od prvega do poslednjega dneva v mesecu dolgočasno celo «Pri Maksu!« Naša lepa stara družba se lomi na vseh štirih oglih mize: večno mladi upokojeni ravnatelj A. Končič hodi bogve kod in zavaja ua grešna pota našega najboljšega kibica, naš «propheta in patria« prihaja le redkokdaj', dasi se vsi že iz zgoijne vljudnosti pridušujemo, da verujemo v njegove krive prerokbe, ,Prevzvišeni' od desnega brega Soče zapravlja po svetu denarje in zdravje, Vid SvetiČ hodi pogostoma v Kanal in se vrača siten, ako izgubi pravdo na sodni ji; ako pa jo dobi, prepeva narodne pesmi, zlasti ono: «Na gajnku je stala in bridko jokala«, pa je vsaj o n prepričan o lepoti svojega glasu Ko se naveliča petja, pripoveduje in sanja o Zlatorogu in drugih gamzih, ki jih bomo po tem grešnem življenju pasli na Krnu, Matajurju, Triglavu in drugod. Potem mu Marija prinese njegovo .južino, in ko Vid postrga in po-sreba omako, si zavije iz Vitezove škatlje pol cigarete in pravi, da ga tarok ne zanima več, da mu dopada edinole šah, in zeha ko lev po kosilu. Primož Vitez je sicer še vedno navdušen tarokist, ali zlom-ka, še on prihaja prepozno, ker potrebuje za onih 800 metrov iz pisarne do «Maksa» pet in dvajset minut in hodi počasi, ko da ima na vsaki nogi po sedem kurjih očes. — Prof Cernič toži, da ga zbada v levem nožnem palcu, pa ne more hoditi k našim ,sejam'. Naš specijalist za sklerozo in po dobne bolezni mu brizga v bolni nalec neko zdravilo, ki baje imenitno učinkuje proti podagn; Ako to ne pomore, mu dr. Končič svetuje, naj si da odrezati nozm palec, kot se izdere piškav zob, ki ne boli več, ako ga nosiš v — žepu. Tako bo mogel prof. C. zopet redno zahajati k taroku. — Šišto se istotako odteguje skupnemu delovanju in prihaja šele pozno na iz-pregled. Pravijo, da odmotava neko bilanco, ki da je zvita liki obro-Č&nka, ako poznate ta lepi izraz za polžasto-zavite stopnice. — Na-raščaia pri taroku pa tudi ne vidim, ker novinec se pač ne nauci tako lahko naše «paklologije\ pa izostane že po prvih izgubljenih -le-setih lirah. Naš dobri tihi Pre-inoslav, ki zna in piše toliko lepih stvari, je tudi izostal. Nam vsem je v resnici žal, da ga ni več v našo družbo. Še po zimi sta zaha-iala k nam dva mlada elegantna ravnatelja neke velike banke. Od vetniki v naši družbi so ž njima silno prijazno flirtali: moj Bog, pravne zadeve, ki jih dobivajo od obeh ravnateljev, nesejo, ako odvetnik tudi izgubi pravdo, fudi jaz sem hil vedno prijazen ž njuna. Je pač tako: ako si v dobrih stikih z ravnateljem, laže dosežeš kako posojilce ali pa vsaj podalj: Sanje zapadle menice. V svoji vljudnosti sem šel tako daleč, da sem enemu od njiju večkrat odstopil svoj sedež pri mizi, na katerem imam že toliko let vknjižene servitutne pravice in ki ima to prednost, da človek iz tega mesta kaže komarjem in slavnemu občinstvu svoje gladko lice, plešo pa skriva za steno. In zdaj jih ni več! Bojim se, da sta dobila od višjega upravnega sveta migljaj, naj fe ne spuščata v nevarne špekulacije upravnega sveta migljaj, naj se ne hajajo le redkokdaj. No, one dni, ko je nepretrgoma deževalo, je po dolgem Času prikorakal prijatelj stric Jož'ca, ker mu je celo s tramvajem bilo predaleč do Fona na Solkanski cesti. Tega gosta naši čitatelji še ne poznajo, pa je vredno, da napišem sličico o njem Pravijo mu tudi «grof». Ta ime nitni priimek mu je dala njegova dobra mamica, ko ga je pred toliko leti na binkoštno nedeljo poslala v novi obleki k veliki maši. Vsa ponosna je stala na hišnem pragu in gledala za zalim sinkom; številnim sosedam, ki so istotako pasle radovednost, je d jala: «AV ha vid'te, sosejde, naflTha Jol'co? Lih ku an hrof č je oblejčen! Buh vej, de je rejs!« In od tistega pomembnega dne mu je ostal žlahtni pridevek. Stric Jož'ca je priljubljen v naši deželici malo-dane ko ranjki Franjo Ferfila. Vedno je eleganten: navadno nosi povrfinik in klobuk svetle barve, brez viržinke v ustih pa še spat ne hodi; po ulicah hodi počasi, previdno stoi>a z levo nogo, ki jo stiska preozek čevelj. Pa kaj mara za to, ako ga tiščijo kurja očesa in sitni ozebki, samo da je videti eleganten gospod. Tako dolgih, skrbno negovanih nohtov na obeh mezincih ne nosi nihče v dolini m. šentflorjanski. Kakor je sicer ved-i no dobre volje, je bil oni večer nekam čemern- Zamišljen je sedel pred i>olno merico rebule, mrzlo viržinko je grizel, oči so mu bile solzne, lice bledo, le njegov nos je kazal prejšnje zdrave, vesele barve. — «Kako je, stric Jož'ca?« ga vpraša nekdo. — «Kej čie bit"? Slabu je, bolan s'm: Žie tri dni ne smej'm p't, jejst' pej tild' ne: influenco 'mam, umrou buom...!>> — «Ako imaš influenco, pij črno vino in daj ga malo segreti!« — «Ben, Marija, pr'nes ha, prnes pou litra!« ukaže stric Jož'ca. Črno vino ga je v resnici oživilo, a njegova sentimentalna ginjenost ga še ni minila, pa je žalostno pripovedoval: «Rejs ne vejm, kaj buo s to frda-mansko influenco. Prou bojim sel Naš Janez s Štiirjen je žie šou, zdej je šie Korl l bulan, jes pej tudi! Mej duška, to smo bli trije pr'jatlil Sto petdeset lejt smo ha pili mi tr'je skep, več ku taužent hektu ha je šlu v hnad' božji po naših hrlili. Rejs, malu prieuč ha je blu, pej nej buo v jemien' božjem. Misel na smrt ga je še vedno trla, pa je ves žalosten z jokavim glasom zapel: «Kako bi človek bil vesel, ko b' tebe vince ne imel? In ko p6-me pride smrt, na grob mi vsad'te vinskih trti In ko grozdje dozori, sok mi v grob dol prikipi in v grobu hvalil bom Boga za kapljo vinca sladkega...« «Da, da, taku bi b'luo žie fajn, a rajš' b' ha tle-le pri šiori Tere-sini pri šiori Pep'ci al' pa pri Fo-novih osmuku anu bandimu (trgatev) srednjega kmeta!« — V tolažbo njegovih številnih prijateljev naj bo povedano, da je stric Jož'ca zopet popolnoma zdrav; zelo verjetno je tudi, da se mu izpolni še zadnja njegova želja glede .bandime'. — Po obisku strica Jož'ce je bilo zopet dolgočasno, dokler ni prejšnji teden zlomil naše enolične razpoloženje «Pri Maksu« naš goriški rojak And. Gab., ki je prišel kar z Dunaja. Vedno vesel, živahen, zabaven, poln humorja in do-vtipov, podjeten in delaven je Drej'c kot nekdaj. Prav je tako P Kaj bo zlomka nosil čemerne in kisle obraze po tem božjem svetu, ko ima malodane vojno odškodnino v žepu! Tudi tarokiral je z nami. Koj prvi večer je obral prof. C. in Šišta za tri liro, ker sva Primož Vitez in jaz radi neke seje zamudila igro. A naslednji večer sva midva igrala ž njim in to si Drej'c zapomni do prihodnjih kolin. Mešal je Vid SvetiČ, ki je največji pakljuli od Krmina do Tolmina, kot sem jaz baŠ v istih krajih znan kot najboljši tarokist, kar itak že veste. Ponosen na luno. pagata in dva kralja napove Drej'c kot prvi trojko, pri njega duši. Vitezu poigravajo pristriženi brki, ko zahrbtno našteje deset tarokov. Moja dolžnost ini veleva: kontra igri! To vam je bila strašna polomija: Drej'cu vjamemo najprej nebogljenega pagata, kn|>lu zatem luno, narediva vse kralje in povrhu še — volatU Kdor zna, naj napravi račun, pri čemer naj upošteva dejstvo, da igramo «Pri Maksu« z razliko pointov. Drej'c se je na vse grlo smejal, toda le prisiljeno, mi prav od sr-ra. — «Kaj takega pa se mi ni še pripetilo-« pravi Drej'c, Vid SvetiČ pa: «Tudi cigan je dejal, da se mu kaj takega Še ni pripetilo, ko so ga vlekli na — vislice.« — Poleg te redke igre mi je gospod Drej'c napravil še isti večer drugo veselje, ko je spričo vse naše družbe dejal: «Gospod —i—, moja soproga Vam pošilja svoje pozdrav-čke z željo, da bi bolj pogostoma pošiljali svoje podHstke v «Edi-liost«, ker v vsaki številki išče najprej Vaših «Izprehodov», ki ji tako ugajajo. — (To pohvalo je navil še na višjo struno, pa nočem vsega ponoviti, da ne bi kdo mislil, da se preveč hvalim...) — Same ginje-nosti so me dušile gorke solze, jedva sem izmencal svojo zahvalo in sem že otovrej napravil trdni sklep, da napišem odlični gospe to-le odprto pisemce: «Milostiva gospa, spričo Vaše pohvale in Vaših pozdravov sem takoj naslednji dan napisal v Vašo zabavo ta «lz-prehod«. — Oj, prav dobro se Vas spominjam. Vaš gospod me je bil še pred vojsko pri nekem koncertu tako-le površno predstavil, da sem dobil pravico in dolžnost pozdravljati Vas na ulici, ako sem Vas v uovi bluzi ali pa pod novim klobukom še poznal. Občudoval sem Vas, ker ste bili zelo lepi in elegantni, kakor ste gotovo danes tudi. Govoril pa sem /. Vami le malo besed, ker sem sila boječ in sramežljiv človek, vrhtega sem bil takrat še — oženjen; zato se drznem nasloviti na Vas te moje poklončke vsaj tako — od daleC. Zunanjosti Vaiega soproga pa ne morem in ne smem hvaliti, Ker sem objektiven in odkritosrčen človek. Sicer je Vaš gospod Drej c še vedno Čvrst in postaven dedec, ali prosim Vas, lepa gospa Ivanka, kako morete dovoliti, da nosi tisto dolgo, redko, koclnasto brado, ki ji pravijo na Dunaju «Greissler-bart« in ki je ni niti za najskvoni-nejše kuhinjsko omelce? Na Vašem mestu bi ga poslal k prvemu brivcu Vašega okraja, da mu do kožo ostriže brado s tistimi mišjimi repki vred, ki jih venomer na-teza pod nosom. Sicer blagovolit« ukreniti, kakor se Vam zdi, toda IV. i8PIW08Ti V Trst«, dne 22. maja 1927. takega bi jaz 11© pustil v »vet, zlasti ne z Dunaja, Ki je nekdaj prednjačil v eleganci. Morda pa mu ne dovolite britve in škarij, da pride Vaša lepota še do večje veljave, ko sedita skupaj v kavarni ali v gledališču?? Ako je to pravi vzrok, imate Vi prav, pri njega duši! Pa ne zamerite!« —i—. Gospodarstvo TRŽNI FR26UĐ Na žitnem trgu prevladuje še nadalje močna tendenca, vendar ni bilo velikih sprememb cen v primeri s prejšnjim tednom. Iz amerikanskih produktivnih krajev prihajajo poročila 0 zmanjšanju površine, naseja-ne s spomladanskim žitom, iz evropskih pa se poroča, da je mraz v začetku maja škodoval ne sama sadju, ampak tudi žitu. Statistika o evropskem uvozu žita od lanske letine do kanca aprila tudi izkazuje mnogo povečani uvoz v primeri z istim časom prejšnjega leta, znamenje, da, je bila lanska letina v Evropi slaMa, kot se je domnevalo. V Italiji se je v letošnji kampanji do konca aprila uvozilo 17 milijonov stotov pšenice v primeri s samo 11 milijoni 300.000 stotov v istem času prejšnjega leta. V očigled tem dejstvom zadržuje kapitalno močna in dobro organizirana žitna trgovina Sev. Ameriko robo na trgu in skuša tudi z razšlr-jevanjem različnih poročil napraviti razpoloženje za porast cen. Pri sedanjem tržnem stanju je povsem mogoče, da se ta nakana posreči in da bo morala Evropa do prihodnje nove žetve plačevati visoke cene. — Cene moke se držijo na isti visini, povpraševanje je po boljših znamkah. Koruza in oves sta imela ta teden bolj miren trg (okoli 80 oziroma 100 lir na veliko). Naše gorsko maslo je doživelo ta teden znaten padec cen, za okoli 2 liri pri kg. Kriva je Umu konkurenca fcridentinske-fsa. in lombardskega Ulaga, katero se poivujs na trgu po nižjih cenah. Dr. I. O. POLJEDELSKA KRI35A. Velikanski in nagli razvoj severnoameriškega poljedelstva v prejšnjem stoietju. je oisčutno poslabšal sianje istega v srednji in zapadni Evropi. V prepričanju, da se poljedelstvo kot pridobitna gospo-dars-ka panoga ne more v moder-iteni gospodarstvu kosati z nobeno di ngo so evropske industrijske države žrtvovale poljedelstvo na ko. is t industrije, ki je tudi spričo tc.^a dejstva dosegla nepopisljivo hiter razmah. Amerika je postala g - i .! -bavite! j agrarnih prodz-vodov in sprejemala v zameno industrijske. To je trajalo komaj par desetletij, ka.ui tudi Amerika se je začela polagoma, industrijalizira*:. Izvoz ameriških poljedelskih proizvodov na eni in izvoz evropskih industrijskih v Ameriko na d:- i.:;i strani je postajal koncem pve^njepra in začetkom današnjega tole tja od leta do leta manjši. V' - j Amerike v preskrbljanju ži-tr prr rzole Kanada, Argentini-jr. Avstralija, in Rusija. V razvoju 1 'u.-trije so Zedinjene države na-s'- : adome.-tilo za žito, mast i. t. d. Ei *opa pa ni zamogla tega v p-o-p!r •! u na svoje industrijske izdelke in radi tega je postajalo oddajno tržišče vedno tesnejše. To dej-s vo je več ali manj vzrok svetov-ii vojne, kajti nujna je postala u-gouobitev kakega merodajnejšega konkurenta. Položaj se je takoj po pričetku s- etovne \ojne nam a h izpr^aneni}. Evropa je usmerila svojo industrijo na proizvajanje izdelkov, ki so t hitili izključno v vojne svrhe, po i jedeIstvo je av tomatično prkio-14k> na važnosti, toda primanjkovalo mu je deloviie sile, strojev i. t. d. Uspeh ni zadoščal namenom in željam držav, zapletenih v vojrri metež. Tu se je zopet pojavila na obzorju Amerika, ki je komaj čakala tako ugodne prilike. Z vstopom slednje v vojno na otraoii zaveznikov je postalo namah jasno, da mora Amerika prevzeti preskrbi janje svojih zaveznikov s potrebnimi poljedelskimi proizvodi. To dolžnost je Amerika izpolnila z velikansko samo njej lastno žilavost] o. Obdelala je tako ogromna površine in dvignila svoje produkcijo na tako višino, da je zamogla sama prehraniti skoro ves svet. S tem je napravila tudi sijajno kupčijo, kajti Evropa je izvanredno slano plačala ameriško žito. Nad polovico zlatih zalog je poroma 1 o v Zedinjene države. Ko je vojna prenehala, je bila industrija zapadne Evrope popolnoma izčrpana in Evropa osiromašena. Radi tega je začela Evropa misliti na pov-zdigo svojega poljeoelstva. Amerika je opazila pretečo ji nevarnost in uvidela potrebo kreditiranja svojih poljskih proizvodov. Iztisnila je na ta način zadnji novčič iz Evrope in se potem oddaljila. Poljedelstvo Zedinjenih držav je radi nemogočnosti oddaje svojih proizvodov kot prvo prešlo v krizo. Sledijo mu sorodne panoge vseh drugih poljedelskih držav. To stanje je privedlo sklicatelje mednarodne svetovne konference do prepričanja, da je nujno potrebna rešitev poljedelstva iz tisočletnih kriz. Vprašanje je kakor vsa ostala, o katerih se razpravlja v Ženevi, precej zamotano in spričo tega je njegova rešitev zelo dvomljiva. Ek. Jasasiomsto inrttanira Posl ova nje j ugaslo venskih bančnih zavodov je stalo tudi preteklega leta pod vplivom gospodarske depresije. Banke so trp rde pod bremenom velikih investicij v industrij« ir prejšnjih let, ki prihajajo sedaj do izraza, v težki pasivnosti zelo mnogih industrijskih podjetij. Izmed vseh gospodarskih panog ste najbolj trpeli lesna in mlinska industrija. Bančno poslovanje je zaost a,— jalo za enim iz leta 1925. Zavodi so postali v kreditni politiki mnogo bolj previdni. Zaznamuje se predvsem popolna opustitev dolgoročnih investicij skib kreditov, dejstvo, ki je privedlo bančne zavode do likvidnosti in mobilnosti. Pri dovoljevanju kreditov prednjači jo menice, kupčija, ki je doživela velik razmah na deželi. Višina bančnih obresti se je nekoliko znižala, dosega pa kljub temu še vedno 10—2i%. Slovenija prakticira najnižjo. Zahteva se 1C do 11%. Zavodi so v večini slučajev odklonili stremljenje Narodne banke po znižanju bančnih obresti. Motivirale so ta svoj korak s previsokimi davčnimi bremeni, katerim so slej-koprej podvržene. Na drugi strani se. znižale obrestno mero za vloge, ki se vrti med 4 in 7 %. Vloge stalno rastejo in dosegajo že okroglo 6 milijard dinarjev. J ugoslovenske banke so prejšnjega -leta razpolagale z okroglo 14 milijard dinarjev, ki so jim služili za vzdrževanje njihovega obrata. Izkazani dobički zagrebških velebank so lanskega leta v primeri z 1925. precej nazadovali: Prve hrvatske štedionice od 20.6 na 16.6, Hrvatske eskomp-tne banke od 22.5 na 14.7, Jugoslavenske banke od 14.8 na 11.5, Srbske banke na 9.4, Sveopće hrvatske banke na na 4.5 in Hr-vatsko-slavonske deželne hipo-tekarne banke na 10.6 milijcr*ov dinarjev. Velebanke so raditega znižale primerno tudi svoje dividende in sicer: Prva hrvatska štedionica od 100 na 80 dinar- jev (nominalna vrednost dehoc 560 din.), Hrvatska eskomptna banka od 12 na $ (delnice po 100 din.), Jugoslavenska banka od 14 na 13 (delnice po 75 din.)* Hrvat»ko-slavonska deželna hipotekama banka od 7 na 6.50 (delnice po 50 din.), in Sveopća hrvatska kreditna banka od 14 na 10 dinarjev (delnice po 100 dki.). Sfc» V TRSTU . ima v zalogi: Žveplo ventilirano «Treizza» in «Trezza AIbani» ter žveplo s 3 % modre galice. Modro flnlira nemško in angleško le za prednanočnike, ka^ te rim smo rezervirali predacaa-movano količino. Škropilnice originalne «Ver-morel» in «Votjm>. jfcveplalnike navadne ročne in plošenaie nahrbtne. Zalivalnike plo$čna-te od 8 litrov naprej. Iveplalne trakce na azbestu in navadne. Gumijeve trakce za cepljenje. Posamezne dele za škropilnice «VeTn*orel» in drugih zrtamk. Transportne vrte za mleko od 30 litrov in navadne rečne. Kose Merkur imamo od prve preiljatve le manjše množine za na drobno razprodajo. Te dni pričakujemo novo pošilja te v in sprejemamo večja naročila. Semenska ajda. Od naročene semenske ajde nam ostaja še nekoliko vreč, katero še lahko oddamo tudi naročnikom. Detelja liscema nam je sedaj dospela. Ker je nekoliko poemo, nismo odposlali na pismena, naročila, zato vabimo one, ki Se želijo lucerno, da nam sporočijo ali jim hočemo odposlati. Čebelarske pctrebš&no. Dospelo nam je več manjkujočih potrebščin, ter pričakujemo dohoda še ostalih delov, ki so nam pošli. Balje Imamo v zalogi: Umetna gnojila, mešanico, pripravljeno za razno zelenjad, semena vrtna in poljska, trave, veliko izbero kmet. ročnega orodja, o-rehove tropine, laneno seme, ptičjo krmo, posnemalnike za mleko itd. MODRA GALICA Ker piikajajo de vedno nova san^ila zs, modro galico, ki ima fiGSpdi v Trst 10. junija, nagna« n£aam tem polom, da smo vso cakGpijč^c množine že oddali in ne mcremc &prejeH ved nobenega narcSIa. KMETIJSKA DRUtBA v Trstu, nI. Torrebiaaca 19, tel. _ BORZNA POKOSILA. Trst, 21. maja 1927. Amsterdam 728-738, Belgija 251-25*1, Francija 71.40-71.90, London 88.55-88.85, New Vork 1&20-18.30, Španija 315-3:15. Švica 350-354.50, Atene 23.(15-24.15, Berlin 427.50-437-50, Bukarešt 10.65-11.15, Praga 33.85-34.35, Ogrska 314.50-324.50, Dim a i 252-262, Zagreb 31.90-32.40. Uradna cena zlata (20.5.) L 352.29; vojnood.^kodninske obveznice L 63. Lottfijiltf iluvillig izžrebane dne 21. maja 1927: BARI 72 3 54 88 42 FIRJENZE 88 46 55 52 34 MILANO 40 26 62 20 43 NAPOLI 35 33 9 44 €X PALERMO 82 60 66 36 25 ROMA 59 56 37 81 85 TORINO 53 27 32 56 44 VENEZIA 33 46 12 65 63 DAHOVI G. Verkovec Frančiška je dai-o-vala Dijaški Matici 5 lir. Darovalki lepa kvaJa. Spominjajte se našiii dijakov in darujte Dijaški matici! BraMft »EflrosT SLABO JE DRAGO, ker ni dosti vredno, to je stara resnica! Tako je tudi pri testeninah. Le one so ceno, ki so redil ne kakor PEKATETE. Makaroni, špageti in drugo). Za-neljivo prave v V2 kg originalnih zavojiti. (510) POSLANO*) Izjavljam, da ne pri poznam dolgov, ki jih je ali bi jih napravila moja soproga Marija Frandolič roj. Tuzzi. JOŽEF FRANDOLIČ 651 Roncki, Via Manzoni 350. *) Za Članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. ZAHVALA. Povodom bridke izgube predragega soproga, očeta in brata ANTONA PIRIH posestnika na St. Vilki gori h. St. 118, izrekaio podpisani najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, zastopnikom občine, šole, m «Kmetske-delavske zadruge* na Idriji pri Bači, pre-čaetšti duhovščini, pevskemu zboru za ginljive žalostinke in sploh vsem kateri so spremili nepozabnega pokojnika k večnemu počitku in ki so nam v teh težkih dneh na kakorSenkoli način pomagali. — Posebno pa se zahvalimo č. g. župniku Hlišu, ki je stal pokojniku ob strani v poslednjih dneh, nam vsem pomagal s tolažbo in preskrbel da je bil pogreb manifestacija ljubezni do pokojnika. — Bog povrni vsem. — it. Vilka gora, dne 20. maja 1927. Justina roj. Bičič, Slavko, Vlmdko, Vojko m Dorica, otroci. Peter, brat. ZAHVALA. 059 Užaloščeni vsled prerane smrti našega nadvse ljubljenega Hermana Pertot izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika. NABREŽINA, 21. maja 1927. DRUŽINA PERTOT in ostali sorodniki Sorodnikom, prijateljem in znancem »poročamo žalostno vest, da je naš papa, oziroma sin, bral in 6tric IVAN KRAIGHER prvi ktftjskl str«|Blk dne 11. t. m. v br€*neiwkem prtManiščo smrtno ponesrečil in Ml dne 14. t. m. v Bremen no katolike m pokopališču Walla, pokopan. POSTOJNA, dne 21. maja 1927. Mati Josiptna. Otroci: tttne, Nada, Wi»o. - »r.tj® in mtri. TMaki In nečakinje. Slite Bajvečis zalege ksies: Stacchi - Legnano - VVolsit - Rapid. Ciklo moto rji: Matalda D. K. W. Mafalda Stmdard. Motocikli: B. S. A. MEHANIČNA DELAVNICA 2A 1 SPEEftMLITttJI KOLES ZR ŽENSKE II •TR6KE TVRDKA «37 A LANTSCHNER Trst, Via Borna 28 vogal Via Gupa Telefon 198 (zraven glavne pošte) BERL1TZ-SCH00L v** FUii vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-677 K Alf A A De JonČs zasluži HHiVIIU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 660 DEKLICA, 15—16 letna, tudi sirota, se išče za majhno družino. Via Rossetti 83, vrata 3. 680 HI&A z gostilno, inventarjem, »e proda radi takojšnjega odhoda. Električna razsvetljava. Cena zelo nizka. Sv, Križ, Štolfa. 681 15 LETNA deklica, poštenih starišev išče mosta kot učenka v kaki trgovini z mešanim blagom. Naslov pri tržaškem uprav-mštvu. 682 SIMCICH JOSIP, urar, Sežana 44, izvršuje vsakovrstna popravila ur in zlatani-ne z največjo točnostjo. Specijalist za stolpne ure. 683 KRASNA posestva 20 oralov, 2 in pol orala vinograda, 30 minut od kopališča Rimske Toplice (Štajersko), se pod ceno proda. Pojasnila daje Leopold Pečar, železniški uradnik, Zidanimost, Jugoslavija 684 SLUGA se sprejme pri goriškem denarnem zavodu. Prosto stanovanje in mala plača. Primerno mesto za upokojenca ali male obrtnike. Pismene ponudbe pod • Služba* na goriško upravništvo. 685 KOSILNI STROJ znamke -Beba- (zmaj), le malo rabljen, kakor tudi grablje, proda po ugodni ceni Mihael Malik v Ajdovščini. 686 NA PRODAJ je Batičevo posestvo s hišo vred, na cesti Sv. Križ. Več se izve v trgovini Štekar, Ajdovščina. 687 KRAŠKEGA OVČARJA-PSICO v starosti od 2-5 let, pristne pasme, železnosšve barve, zelo ostro čuvsrjko, na verigi, kn-pim. Anton Kos, Vrhnika 31 pri Ljubija-uL 688 MLADENIČ, 16-18 leten, z nekoliko prakse za trgovino jestvin, se sprejme. Luin, kavarna XXX ottobre, od 11-4 689 KUPIM starejše letnike ^Ljubljanskega zvona*. Ponudbe pod «Zvon» na upravništvo. \ 690 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via della Pieta 12, vrata 6. Govori slovensko._ 691 STANOVANJE se odda. Na željo se proda tudi pohištvo. 4 sobe, sobica in kuhinja. Naslov pri upravništvu. 692 V VOJAŠNICAH Oberdan se prodajo strešniki, opeke i. t. d. Pojasnita daje Semeraro, v vojašnicL_693 SOBA, meblirana, se odda boljšemu go-sDodu. Via Fabio Severo št. 12, vrata 7, F _694 POSTELJA se edda poštenemu delavcu. Via Francesco Rismcndo 121, Petrovič 6% SPREJMEM tri mladeniče na stanovanje. Via delflstria 77. 6*98 STENICE, kuhinjske ščurke uničujemo na stanovanjih z goiovimi sredstvi. Zavod za razkuževanje Rossetti 2. 699 BABICA, izkušena sprejema noseče, Via Clnozza 50. 697 GLYKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Gialiani Št. 42. 633 ANGLEŠKO, poučuje uradnik. Pripravlja za izpite. Gre tudi na dom. Rossini 4, vrata 13.__616 MOTOCTKLISTI! V uovoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. I.azzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobit« vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-le y- Davidson in Harlette (motor Ptich). _543 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afckcijani. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se sama v lekuir« Ca-stellanovich, Trst, Via dei Gialiani 42. 591 PREVODI, trgovski, tehnični, angleški, nemški, francoski, italijanski. Uflicio cor-respondenza. Corso Garibaldi 4. Prepisovanje na stroj. 609 VZORCI, papirnati za ženske in otroška obleke, specijaliteta tailleurs, se izdelujejo. Atelier Chic. Corso Garibaldi 4. Kro-jačaica prvega reda. 609 VIIII f L 5.— Societa Ligure - Lem-IV V H J barda Piazza Scorcola 3, Tt»t. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento. 695 PORTOROSE Hotel - Pension «*Lido». Krasno kopalno obrežj«. Lepe sobe z razgledom na morje. Okrevajočim ^e nudi pesebno skrbstvo. Domača gostitev. Koncerti in pleei. Cene zmerne. 650 SLUŽKINJA za vsa hišna dela na gostilni »e sprejme. Naslov pri tržaškem upravništvu. 679 MIZARSKI pomočnik za samostojna dela se sprejme po dogovoru. Mirko Rupnik, Idrija. 676 ENONADSTROPNA ^ z vrtom, ob glavni cesti v Opatiji, z mesnico in vso opravo, hladilnico, se proda. Pojasnila daje Simon Sack, mesar, Postojna. 675 BABICA, diplomirana sprejema noseče; Bice Hladiš, via Madonnina 10 11. 669 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschit*-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20.64. 567 BABICA avtorizirana sprejema noeeče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 621 Okrajna posojilnica v Idriji registrovena zadruga z neomejeno zaveio vabi na ki se bo vršil v torekj dna 31. ^asaja 1327. ok IS. uri, v 1 a®trusna pttiopju DNEVNI P.ED: 1. čitanje zapisniku zadnjega njega občnega zboru. 2. Poročilo načelništva in tuul-zorništva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. i. Razdelitev čistega dobička za leta 192(>. 5. Volitev načelništva in nad-zornižtva. 0. Slučajnosti. IDRIJA, dne 19. maja 1027. NAČii^NlSTVO. Ako bi ne bilo ob določeni uri zbrano zadostno stavilo zadružnikov, se bo vrSii občni zbor pol ure pozneje, in bo sklepčen ot> vsakem Številu udeležencev. PODLISTEK (116) V. I. KR12ANOVSKA: EMEZA ROMAN «Da, otro4t moj, trerartek tvoje osvobc-ditve Je Wizu- ko se rešiš pozemskih vezi, se zediaaS e menoj, da boš c-kusil mir in pokoj, in tedaj se prepričaš, da ni bila tvoja preizkušnja s&ama*i.» Nekaj trenotkov je mladi m*>ž molčal ter se zatopil v misli; nato se je vnovič sklonil k svinčniku ter rekel pe^iasno: — Hvala ti, draga mati, ea iskreni odgovor; no, ali mi ne bi mo^ia po^asaiti dogodkov mo-je^ra življenja, ki se mi »e adi z^rolj izkušaja, ampak tudi poitora. Po teh ckofrodkih je usoda tako čudno zv«ala roojo in V al eri j ino usodo z u«odo osebe, ki je navidemo tako. različna od ms po pokolenju tn družabnem stališču. Ti berei v mojem srcu, draga mati, in vidiš, da mi tega vprašanja ne narekuje radovednost, ampak želja, da bi po&tal bolj vpogieden in bi bolje razumel Gospodova pota. • Dovoljeno mi |e odgovoriti na tvoje vprašanje, dra^i sin. To, ksr se ti zdi čudno, ni nič drugega kakor pravična posledica dejanj, ki si jih izvršil v teku prejSnjiti tivijenj. V vsakem življenju moramo plačati kakšen star (Mg in ljudje, ki so nam wypmi ali prijetni, nam ne pridejo slučajno na pot življenja, ampak so prija-telii ali neprijatelji, s katerimi nas veže pretek- lost. Samo harmonija, dragi sin, podeljuje mir in srečo; harmonija proizvaja popolnost, ki je poznavanje Bogra. Ko dosežemo to stopnjo, tedaj nam postane vse jasno, vse sile dobrega^ ki so v nas, delujejo neovirano po Stvarnibovem navdihnjen ju. «Ti Rani, Hugo Meier in Valerija ste starodavni znanci. Ti in on sta se silno sovražila in m mnog-o hudega napravila drug drugemu; mnogo zločinov, mnogo krvi so povzročile spone, ki vaju vežejo. Skeraj v vseh teh zločinih je Valerija igrala svojo vlogo. V njej je neodločen, izdajalski duh, nikdar se ni mogla odločiti, katerega Izmed vaju bi si Izbrala; v prejšnjih dobah, predno je priflla do sedanje stopnje poboljšanja* je s svojo slabostjo podžigala vajino sovraštvo, s svojo slabostjo in s svojo zapeljivostjo, ki fe tedaj niso še omejevale fcedneeti in »ravni čut. «Nekaj življenj ste preživeti na tortSČu vajine divje maSCevalaoeti. Eno izmed teh življenj «e preživeli v Rroiu za Časa Dioklecijana tn slraftuo preganjanje kristjanov je dalo Meierju, ki je tal tedaj pretor in nestrpen pogan, priliko uničiti tebe in tvojo ženo, ki ga je aaviyla zaradi tebe in ki jo je ljubil s tisto divjo in uporno strastjo, ki ga še dandanašnji prevladuje. Toda življenje, ki je najbolj vplivalo na sedanje Meierjevo življenje, je ono pred štirimi stoletji v Snahi; bila je to doba, ko je doselio preganjanje Judov svoj višek. Pri tem preganjanja so hali glavni udelez-mki Siegfrted pl. Scharfenstein in ajifsr brat-nmec VaHer. Ti, sinko, si bit Valter-, Meier je hA Sfegfried. ▼ tvojem srcu se je vfastli prebudilo Usmiljenje, toda besnemu Sit^fnetlu je Mlo to Čuvstvo docela neznano: ubiti Izraelca, oskruniti in utopiti Judinjo, zmečkati pod kopiti svojih konj starca ali otroka, iz preziranega plemena — to so bila dela, s katerimi si je oholi in nestrpni plemič najrajši kratil čas. Ko so nekoč napadli in pokončali judovski del mesta, je Siegfried našel tam mlado Judinjo po imenu Judita, katere lepota ga je prevzela. Odvode! jo je s seboj v svoj grad. Hotel jo Je krstiti in Vfceti za ženo. Toda vse njegove namere si ti uničil; ti si zagledal Ju-djbo, ki se je zaljubila v tebe, in jo od vedel. Po dolgi in kruti borbi, v kateri je igral svojo vlogo tudi rep otroka, se je Sie^friedu posrečilo te ubiti- vzel je k sebi J udi to, dasi je bil oženjen, in ko jo je zalotil nekoč v solzah, jo je zabodel z nožem iz Ijubosnmnja, misleč, da joče po tebi. «Zdaj boš razumel, da je vaše sedanje življenje pokora m prrarkuSnja istočasno. Siegfried se fe moral roditi vnovič kot Jod, da sam na sebi preizkusi krivičnost plemenskega preziranja, kri-vičnost slepega sovraštva, pred katerim nimajo osebne čednosti nobenega pomena. «Zopet sta se srečala kot tekmeca; toda, hvala Stvarniku, sta oim. možato prestala preizkušnjo vkljub vajinim zablodam in strastem. Oba sta se častno borila in premagala svoje strasti; ti si načel v sebi moč odpustiti zlo, ki ti ga je napravil Meier; on je hotel žrtvovati svoje življenje, da reši tvojo; odpustil je tudi Ruti; sedaj je ljubeči oče dveh tujih mu otrok, in tako moreta oba stopiti pred sodbo z zavestjo, da sta se izpopolnila in nista zaman živela.« Tc pojašnjenje je napravilo na Raula jgtofeok vtis. "Dolgo 'Je o tem razmišljal in polagoma se mu je duša umirila, ker postalo mu je vse jasno in se je pokorno ud al usodi, istočasno je fik> z njegovo boleznjjo na slabše: začel je zopet pljuvati kri in popadla ga je taka idabo^t, da »e ni mog-el več držati pekoncu. Vsem je postalo jasno, da se bliža usodni konec; samo Valerija ni hotela videti resničnosti in se je uporno držala iskrice upanja, ki ji je še ostala. Ko je mlada žena nekega večera sedela prt bolniku ter si prizadevala raatresti ga z raznimi načrti o bodočnosti, ki jih je zidala na Raulovo okrevanje, jo je Rani poslušal z žalostnim usme-votn, nato jo je povlekel k sebi, jo poljubil na čelo in rekel: — Draga moja, Čemu mi govori S o okrevanju, ko je tvoja bledoba. tn tvoja žalost, ka.tere ne moreš zakrivati, v protislovju s tvojimi besedami? Ali ni bolje, da se kot kristjana in špiritisU pripravljava na ločitev, ki jo oba slutiva? S pridušenim vzklikom se mu je Valerija vrgla okrog vratu. — Raul, ne govori tega; nečem verjeti tega, ti si mlad močan in boš živel. Usoda ne mora biti tako kruta! Kemaj se je vrnila k nam sreča... Solze so ji udušile besedo. — Treba sc je udati božji volji! — je zašepe-tal knez. — Sicer pa, draga Valerija, smrt ni večna ločitev; dobro veš, da nevidnost ni Še od-sotnost. Valerija ni odgovorila; naslonila je glavo na moževe prsi in krčevito jokala. Solze so se za lesketale na dolgih Raulovih vekah, toda premagal je to slabost, se sklonil k Ženi ter jo skušal umiriti in potolažiti. V Trstu, dna 22. maja 1927. Razne zanimivosti trni zeble — lepota Na vseu»l»&u v Columbiji poučuje japonščino in japonsko literaturo odlična japonska profesorica gospa Etsu IngaM Sugimoto. Nedavno je izšla v angleščini njena len ji ga e, da so prvi oevojiteiji Japonske, ki so v začetku prišli brez dvoma z gorkih obrežij srednje Azije, zasadili mnogo bete lovih dreves (vr-pta azijskega grmovia, katerega listje domačini po nekod žvečijo) na toplih otokih Južne Japonske, kjer so se najprej ustanovili. Toda radi i spremembe zemlje in podnebja je bilo skoro nemogoče vzgojiti teh rastlin. Radi tega se le kmalu zgodilo, da so mogli fcvečati betelovo listje samo bogatini in ljudje visokega stanu. Neka stara casai*ka kočija, katero je rabil cesar, ki je vladal pred več nego tisoč leti in je zdaj hranjena v umetniškem muzeju v Tokiju, jo imela streho narejeno le eamih lupin betolovih orehov. «cKo je dospel čas, da so si mogli samo Člani najvišjega razreda barvati zobe z betelovim sokom, so ostali kmalu našli drugih cenejših nadomestil. Dvorjani na cesarskem dvoru so se držali tega običaja vse tje do leta 1868. Ob tem času je celo Medji Termo, ce-ear restavracije, imel počrnjene zobje. Po restavraciji se je to znamenje nečimernosti začelo umikati luči, ki je prihajala iz zapadnega sve, ta, toda ker je bilo tudi znamenje izumetničene lepote in znamenje odličnega stanu, se mu ženske niso hotele tako kmalu odpovedati. Ostalo je še naprej pri omože-nih žensk ali vseh stanov. Od tega ča^a dalje so si namreč Ženske počrnile zobe na dan svoje poroke in jih potem ohranile take do smrti. *In ni grda ta moda. Ce so zobje počrnjeni vsako jutro, so videti kakor izlikana ebenovma in njihov črni lesk za koralnimi ustnicami se izborno prilega čisti olivni barvi obraza. Ta moda je vsekakor začela izumirati. Krčevito se Še drži med ženstvom na deželi, v velikih mestih pa jo še ohranjajo gospe zelo visokih stanov. Na Japonskem so vedno srednji stanovi, ki korakajo na čelu napredka.» F- M. Venci v čast pokojrfai Ze iz davnih časov obstoja navada, da se polagajo mrličem na grob venci. Te običaje ao gojila tudi stari Egipčani, ki so prvi v svetovni »godovini gojili im ljubili cvetlice. Mnogo vencev se je dobilo v izkopanih faraonskih grobnicah. Ko se je L 1881. odkrila grobnica nekega faraona ia dvajsete dinastije, so dobili na mumijah tako dobro ohranjene vence, da je veliki poznavalec sta-roegiptovskega rastlinstva Jurij 6chweinfurth takoj ugotovil cvetlice, iz katerih je bil spleten venec. Nekatere rože so ohranile celo svojo prvotno barvo, in mak v vencu na grobu kraljične Nesi-honsu je bil še popolnoma rdeč. Tudi v grobnici Tutenkamna so bo se dobili venci. Tako je ležal na krsti na krasno izdelani sliki vladarja majhen venec ki ga je bila položila na krsto mlada vdova svojemu možu. Ta venec, »pleten s samimi preprostimi cvetlicami, se je čudno odražaj od svoje okolice, ki se je vsa «v«tikt od zlata in biserov. Največja ljubezen se je Že tedaj izražala z nežnim in ljubkim cvetjem. Po cvetlicah so ugotovili učenjaki, da je umrl faraon Tutankaimen, zadnji vladar osemnajste dinastije, v dobi od srede marca do konca aprila. V vencu so bile namreč take cvetlice, ki cvete jo v prej imenovanem Času. Njegova vdova mu jih je bila položila sveže v grob. Kristo 6. Popov, mani bolgarski učenjak, umrl Dne 6. maja je umrl v Ženevi bolgarski delegat na tamošnji mednarodni gospcK^ai-ski konferenci Kristo G. Popov. Popov je bil ustanovitelj statističnega urada, ki ga je upravljal od leta 1908. S svojimi znanstvenimi spisi in praktičnim delom si je pridobil sloves ne samo v avogi domovini, temveč tudi v inozemstvu; bdi je član bolgarske akademije znanosti, udejstvoval se je v Osrednji Eadruftni baoki v Sofiji, v tamošnjih za/varovalnih družbah, v Zvezi narodnih bank ter v bolgarskem Narod-no-gospodarshem druAtvu. Bil je dolgo vrsto let urednik lista «Spisani je nai bulgarsko ekono-mičeško družeatvo», a sodeloval je tudi pri drugih gospodarskih listih v domovini in v inozemstvu. Njegovo glavno delo je «Bolgarsko gospodarstvo«, ki ga je izdala bolgarska akademija znanosti leta 1912. V tem velikem delu, ki je bilo prevedeno tudi v francoščino, je podal jasno sliko gospodarskega razvoja Bolgarske od osvoboditve leta 1877. vse do balkanskih vojn leta 1912. To delo, ki obsega 800 strani, tvori še dandanes podlav go za vsako resno Studiranje gospodarskih razmer v Bolgarski. Ruski «Hollywood». Radi bujnega razvoja ruske kinematografske industrije je nastala potreba, da se ustanovi v bližini Moskve posebno mesto, ki bo postalo za Rusijo to, kar je za Ameriko Holly\vood. V tem mestu bodo predvsem zgradili tovarno za filme, posebne prostore za eaiimanje filmov, razne delavnice, garažie, stanovanja za kinematografske umetnike i. t. d.; tudi svojo posebno električno centralo bo imelo to mesto, ki bo zgrajeno čisto po amerikanskom vzoru. Moskovska občina je že stavila na razpolago potrebno zemljišče v bližini sela Po-tilihi in razpisan je že tudi natečaj za tozadevna gradbena dela, ki jih bodo vodili najboljši ruski inženirji, stavbeniki in filmski strokovnjaki. Glavna zgradba v novem mestu bo obsegala prostor 4000 kvadratnih metrov; nenavadno obširen bo tudi kinematografski atelje, v katerem bo mogoče snimati okoli 68 fihnov na leto. Mesto bo preskrbljeno z najmodernejšimi tehničnimi napravami. LIRA (Konec, gl- tudi «Ed.» od 19. t. m.) Kot drugi faktor pri porastu lire je imenovati energično de-flacijsko politiko vlade, ki obstoja v postopnem manjšanju obtoka novčanic ter kvalitativnem zboljšanju bančnega kritja. Sledeče številke nudijo dobro sliko o do sedaj izvedeni deflaciji. Obtok lir je bil v milijonih lir: za r. ćruafeL 7.062.4 6.729.4 4.229.4 Lto za račun tis«. 1913 2,283.5 1925 12,287.2 1926 avg. 11,272.1 1926 dec. 14,102.6 1927 apr. Ta obtok je bil krit v zlatu ali ekvivalentnih vrednostih v mi- Leta zlata v Misaiai zL asi. t iiai. srefti 1913 1.375.5 1925 1.133.8 1926 dec. 1.143.7 1927 apr. 1.153 Iz teh Številk je zmanjšanje obtoka, denarja, in sicer od leta 1925 do 1927 za o-koii 2 milijardi; bolj važno pa je kvalitativno zboljšanje tegu obtoka m sicer zmanjšanje svot na račun državne zakladnice fedanega denarja, kar znači z drugo besedo odplačevanje dol-£ra pri emisijski banki. Obtok -■"-»- —T*1 in« to 499.1 2.100 2.075 1.793 1.713 stepaj 2,782.6 21.449.6 20.076.5 20.133.1 19.291 lij onih zlatih lir: 499.1 499.1 499.1 razvidno 115.7 124.6 105.2 100 vahrte 170.1 363.4 810 1.428 sfasjiaj 1.661.3 2.040.8 2.478.5 3.108.1 čnih menicah prvovrstno kritje. V zlatem kritju opazimo vedno višje številke in sicer nc ravno toliko pravega zlata v blagajni kot zaloge inozemskih valut. Zadnji izkaz izkazuje lepo vsoto zlatih lir 1428 milijonov, kar je okoli 5 milijard papirnatih lir, ki bi v slučaju nove ofenzive na liro mogle služiti kot Trmrncna, ki pa imajo glavni na- men oetra£i& špekulacijo proti liri z mano parole: Si vsa pa-eem, pora bellum — če hočed mir, ofroro&uj se! Pri obravnavanju tretje točka pride težko vprašanje mednarodne plačilne bilance italijanskega narodnega gospodarstva v pretres. Kakor znano, je bilanca zunanje trgovine močno pasivna. Lansko leto je Italija za okoli 7 milijard lir blaga kupila od Inozemstva več, kot ga ie ona tja prodala. To je vsekakor vsota, ki mora vzbuditi razmi&ljevanje, tem bolj ker maso uvoza tvorijo najnujnejše potrebščine: žito, sirovine aai industrijo in »lično, predmeti, katerih uvoz se radi njihove ne-obhodnosti ne da v kratkem času bistveno zmanjšati. Plačilna bilanca narodnega« gospodarstva pa razpolaga tudi z aktivnimi postavkami (pošUjaJtve izseljencev, tujski promet, služba trgovinske mornarice itd.), ki so v normalnih, čajsoih v stanu izravnati visoko pasivo zunanje trgovine. Na »plodno se je vzel uvozni prebitek kot edini vzrok za padanje lire in vendar gotovo ni tako. To vidimo dane«, ko je lira v stalni rasti, dasi je bilanca zunanje trgovine Se vedno močno pasivna;, če se >e tudi pacava v prvih štirih mesecih tekočega leta zmanjšala v primeri a pa&ivo istega časa 1 za okoli 20%. so se vendar aktivne proti postavk e zmanjšati radi porasta po&lab&anega gospodarskega! položaja v najmanj isti meri. Tudi je zunanja trgovina pred votfno isto močno pastvo, po bile sicer radi večje denarja nižje, vendar je razmaiSe Wo isto kot zadnja leta po vO^ni. Pa£ pa ima visoka pastam zunanje trgovine to važno značenje, da se le s težavo dostŽB izbalansiran je plačilne bilance in da ne ostane nobenih prebitkov za tvorjenje kapitalov v inozemstvu. Potem ima zunanja trgovina to važno lastnost, da se pasiva večinoma nabere v eni kratki dobi. lata, v spomladnih mesecih do žetve, medtem ko je v drugi polovici leta ta pasiva vedno dosti niija. Radi tega se v tem kratkem času pojavi močno povpraševanje po inozemskih valutah, in če takrat ni nabranih v inozemstvu kapitalov za ugoditev po--večanemu povpraševanju ali če inozemstvo radi različnih Vzrokov ne mara kreditirati za to dobo potrebnih zneskov, se poja, vi jo težave na trgu za liro. Tako smo mo^li opaziti lani v času povečanega uvoza, da se lira ni mogla uspeSno boriti proti povečanemu povpraSeva«-nju od strani trgovskega sveta, med tem ko letos sedanja u-vozna sezona, kot vidimo, niti ne občuti. Iz tega se da sklepati, da je prejšnja 6ibkoet lire bila bolj posledica neurejenih državnih financ in dobila svojo sliko ravno v kritični uvozni sezoni. K temu se je pa sčasoma pridružil nov odločilen faktor: rastoče nezaupanje je dalo porod takozvanomu begu od lire v tuje, od vrednosti lire neodvisne vrednosti. Ta beg od lire je plačilno bilanco Italije, ki je že itak bila na šibkih nogah, poslabšal. Nastala je tako nova miljardnai pasiva, ki ni dobila novih aktivnih protipostavk. In to je bilo odločilno za padec lire. Sčasoma pa se je posrečilo vladni politiki v korist lire priboriti popoln preokret. Sanacija državnih financ je dala liri zopet nje dobro ime nazaj, po-litika visoke obrestne mere je spremenila beg- od lire v liro. In tako ima danes plačilna* bilanca v vračanju prej v inozemstvo pobeglih kapitalov močno oporo. Prejšnje potovanje kapitalov v inozemstvo je bila milj ar d na pasivna postavka, sedanje vračanje teh kapitalov je miljardna aktivna postavka. Sploh se v zgodovini različnih, evropskih valut more konstatirati, da je mednarodno potovanje kapitalov imelo odločilen pomen za njihovo tendenco, ker je imela bistven vpliv na bilanco dotičnih narodov. Močno aktivno postavko v plačilni bilanci tvorijo tudi v zadnjem času v velikem obsegru najeta posojila v inozemstvu. Gre tu za vsoto več milijard lir, ki se morejo polagoma spreminjati na mednarodnih trgib. v liro. Če sem do s?daj skušal razložiti faktorje, ki so povzročili porast lire, naj končno še spregovorim o posledicah, ki morejo nastati iz tega dejstva za narodno gospodarstvo. Ne da se dvomiti, da se nahaja dandanes več ali manj cela Italija radi porasta lire v resni gospodarski krizi. Sedaj je v teku jako radikalna kirurgična operacija na telesu narodne ekonomije in ker je, kot rečeno, jako radikalna, bo treba veliko nege in napora, da telo preveč ne oslabi. Gospodarska kriza je bala povsod in vedno za Časa valutne sanacije pravilo, samo nje potek je bil v različnih slučajih različen. Vzrok zato je iskati v dejstvu, da revalutacija denarja na notranjem trgu. sledi le dosti časa kasneje in jako počasi hitreje izvršeni revaluta-djpi na valutnem trgu. V povojni zgodovini sličnih denarnih Minu i j Imamo primere, ko je bilo treba, leto in tudi leta, predno se je moglo narodno gospodarstvo prilagoditi popolnoma novim razmeram. Dokler se pa to ne zgodi, dokler ni revalutacija tudi v notranjosti popolnoma eskomptirana, mora v gospodarstvu vladati mrtvilo. Je ludi lahko razumljivo. Vzemimo bel primer največjo it ali- jaraszko industrijo, avtomobilno industrijo. Danes je prodaja fa-brilcatov mnogo težja, kot je bila še pred kratkim časom, ko je bil funt de vreden 120 lir. V inozemskem denarju se f\>daj-ne cene ne morejo spremeniti, ker bi drugače ne vzdržale konkurence. Ista cena pa je spremenjena v lire danes za. 30% nižja kot takrat, medtem ko so se proizvodni stroški znižali sa>-mo mogoče za kako malenkost. Proozvodni stroški pa sestojajo Jz različnih postavk, ki tudi neenako hitro reagirajo na nižanje cen inozemskih valut. Potrebne sirovine, nabavljene v inozemstvu, so sicer prve, ki sledjo oscilacijam tujih valut, ali treba je upoštevati, da je proizvodna peri joda v industriji precej doigia in da je bila sirovina1, pogrebna za danes za trg dogotovljeni fabrikat, nabavljena pred meseci po tedaj mnogo višjih, cenah. Druge postavke v kalkulaciji proizvodnih stroškov (delavske plače, javne dajatve, pogonilna moč itd.) pa sledijo jako počasi zunanji re- elii lire in držijo proizvodne stroftke na vtsočini, da je la z Izgubo mogoče ohranjati zunanje trge. Da bo mogoče z uspehom proizvajati, se morajo vse Številne postavke, ki tvorijo proizvajalne stroške, znižati v isti meri, kot so se znižale tuje valute, in torej se mora tudi višino stroškov za preživljanje znižati v isti meri, kajti drugače tudi ne bo mogoče delavskih plač znižati v tako veliki meri. Sploh je v gospodarskem življenju tako usodepolno vezano eno z drugim, da ni mogoče spremeniti cen ali dohodkov na enem polju v veliki meri, ako se ni sprememba izvršila istočasno na celi črti: ravno tako pri jestvinah, kot pri stroških stanovanja, pri javnih dajatvah kot pri prometnih tarifah itd. Ker ta nižanja povzročajo izgube, ker gredo prizadetim močno na živce in se ne izvršujejo povsem neprostovoljnim, ampak radi okoldčin prisiljenim potom, treba aa celi proces dosti časa. /e li radikalna revalutacija lire velike koristi za narodno gospodarstvo? Promatraj oč razloge za in proti, moram priti do sledečih zaključkov: Ravno tako kot dolgotrajno padanje lire povzroča tudi dolgotrajni njen porast motenje normalnega gospodarskega življenja. Tudi državnim financam premočni porast lire ne more biti po-voljen, ker se vrednost notranjega dolga razmeroma dvigne in tvori stalno močan pritisk na produktivne sloje, če se bo moglo druge postavke državnega proračuna znižati, bedo vsote potrebne za obrestovanje dolgov ostale nespremenjene. Za odplačevanje zunanjih dolgov bo sicer potreba manjših vsot v lirah, vendar bo realna vrednost tistih vsot ostala nespremenjena, torej bodo za to potrebne žrtve iste kot prej. Denar je merilo vrednosti kot meter merilo dolžine in izpolnjuje svojo nalogo kot tak najbolje, ako zadobi stabilna vrednost, pri tem je višina vrednosti ene enote postranskega pomena, glavno je, da ta višina vrednosti ostane skozi leta nespremenjena. Revalutacija ima dobro stran, da pospešuje varčenje, je torej povoljna tvorbi novih kapitalov, onemogoči hitre zgolj Spekulativne zaslužke in iz teh izvirajoči luksusni konsum. Revalutacija pa je tudi najuspešnejše orožje vlade pri sanaciji Ure, a to je tudi glavni vzrok, zakaj se ga je do sedaj poslužila v tako radikalni meri. S tem da je nejasno, do kam bo 51a revalutacija, so vzeta tla špekulaciji proti liri, ker je rizika take špekulacije neznano velik. Dr. L O. Odhodi vlakov TRST — TRilč 5.15 (b). 5.50 (o). 630 (b), 6.45 (b), 7.40 (ob), 8JS (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob), 15.05 (b). 15.15 (bi. 15.25 (ob). 17.— (b), 17.15 (b), 18.10 (bj, 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). TRŽIČ — TRST, 4.37 (ob), 633 (o), 8.12 (b). 9.13 (b). 9.25 (b*). 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.06 (ob), 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 (ob), 1653 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob). 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob), 10.50 (b). 15.05 (b), 15.25 (ob), 17,— (b). 18.10 (b), 18.20 (o). 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9.07 (b), 9.20 (ob), 1037 (b), 12.06 (ob), 14.48 (b), 16.42 (b). 18.35 (ob), 2035 (b). TRST — GORICA — VIDEM a) iz Trsta: 5.15 (ob). 5.50 (o), 6.45 (b). 7.40 (ob). 12.30 (ob). 15.15 (b), 17.15 (b). 19.05 (o). b) i a Gorice: 7.16 (ob), 534 (o), 8.10 (b). 934 (ob), 14^5 (ob), 16.43 (b). 1838 (b). 30 59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) i« Vidma: 5.05 (o*. 6.45 (b), 9.20 (ob), 12.15 (b), 1435 (ob), 17.35 (o), 18.15 (b). 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 (ob), 13.09 (b), 1538 (ob),' 19.05 (o), 19.— (b). 21.23 (ob). TRST — GORICA — PODBRĐO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 1130 (ob), 1735 (b), 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b). 8.56 (o), 1339 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRĐO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o), 8.22 (b), 1135 (ob), 1635 (o), 19.27 (b). b) iz Gorice: 5.— (o), 931 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 2132 (b). TRST — POSTOJNA 1— (b). 5.— (o), 730 (b), 9.05 (o), do Nabrežine, od tu zveza do Št. Petra na Krasa in Reke ob 10.08 (b). 12.— (ob), 14.45 (b). 15.50 (ob), 1835 (ob), do St. Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b*), 20.20 (b**), 20.45 (b). *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 •amo za potnike L in II. razreda. ••J Spalni to zovi. POST3JNA — TRST 2 (b), 435 (o), 634 (b**). 7.35 (b), 830 (b), 9.30 (ob), 11.20 (b), 14.20 (b), 16.25 (o), 17.37 (b, samo od St. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (b), 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21,15 (ob), **) Spalni vozovi. REKA — ST. PETER 5.20 (o), 9.30 (b, 1135 (m), 15.30 (b), 19.05 (ob). IT. PETER _ REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o). 11.47 (b*. 16.53 (ob). 21.40 (ob). TRST — BUJE — POREČ 5.— (ob). 9.45 (m), tamo do Buj, 1335 (m), 18.25 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 14.10 (m), 16.25 (m), «amo do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.55 (m), 13.30 (ob), 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (ml, 11.15 (m), 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m), 13.13 (m), 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD 5.50 (m), 11.— (m), 16.45 (m). TRST—HERPELJE—PULA 535 (oj, 8.40 (b*), 12.25 (m. do Her-pelf, tu ob 13.58 zveza z brzo vlakom), 13 (b). 15.40 (b»), 19,15 (ob). PULA — HERPELJE — TRST 4.50 (o), 8 (o, samo do Ceroveij), 9.25 (b*), 11.58 (b), 15.25 (b), 16.14 (o). *) Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra. MODNI SALON Trst • Via mottfllire 15 - Trst Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. eei Specijaliteta zrn otroke. BOTRI pozor 11 Raznovrstna 655 darila za birmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe pri domačinu Albertu Mart-u urarju in zlatarju v Ajdovščini št v. 17 Predita pro3#t« GOLKHKARJE ZLATO In SRiBftO obttčMe ste STcHMI kjar do biro s Im Hatka tO - STU, Vil Maulnl Št. 4« najTtiJe oeae. - Kop« *estnfe 3 - utUvljaliiiM. PARASITI ki okužajo vaše telo z veliko nevarnostjo za vale zdravje (klopi, bolhe, uSi) se morajo takoj odstraniti In radikalno uničiti. Rabite prah STIP In uspeh bo viden. STIP uniči tudi parasite hiše (kuhinjske Ščurke, stenice itd.) Vse lekarne prodajajo STIP. untiiparsslle Dobiva se v lekarni Godina, Trst. „AH* Igea" Via Gin- nastica 4, (ex Via Farneto) „Alla Ma-donna delia salute* (Sv. Jakob". Gla*ni zastopnik za Ita- lijo in ko?onije Adoifo Cecchet TRST Vi« S. Nicol5 11. Oglasi v Edinosti imaio naiboliSi uspeh AvtomoMiska ioio Patent zajamčen Tečaji po edini ceni L 100 Corso Oaribaldi 9, vrata 6. i r&t Zunanji dobijo iahko stanovanje in hrano. (660) G13 Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Koma 31 I. n. - TURIN L A [ Ozdravljenec v Trstu: Bolan sem bil na kili že več let in sem že obupal. Poskusil sem različne pase, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat ZECCHI, ki m je povrnil prejšnje zdravje. Čutim se vsled tega dolžnega, da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. PtAZZA ANTON, Trst, Via Galvani 3. VAŽNO. Vsled mnogih povpraievanj namanjamo, da bo dajel ORTOPEOIX ZECCHI ošabne vsa pojasnila » sledečih stila ia dnevih z TRST, nedeljo 22. in pondeljek 23. Pula, četrtek 26. in petek 27. maja maja v hotelu Monceniaio. hoiel Miramare. PIRAN, 24. maja. hotel .Citta di POSTOJNA, 28. maja, hotel Pa- Trieste" ternos£ REKA, nedelja 29. in pondeljek 30. J* »»ote! Roma. maja hotel Riviera. TRilit torek 31. maja hotel Cervo. NB. Zastopnika ortopedičnega zavoda A. ZECCHI bo asistiral veleuč. Dott. Cav. Uff. Raimondo Cesaro, kirurg in zdravnik, tzmtta Is shranite ta eolas. ker sa se ho vet obJanljaL VL V Trstu« dna 22. maja 1027. □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI & F/OL/O V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Največje jamstvo, poštent cene. Velika izbera ur. zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko.' 547 Pazile na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO V1TT. EM. III N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). □□□□□□□□□□□□□ STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER mirni FianErfc a co. z zalog« in delavnico zrn poprave TrsUia Stas M 9, Tel.13-64 naznanja svojim cenjtnim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1024. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah 5 0 S&HTE BUS9LINI — GSRICA Apnenice v Solkanu. — Uprava v Gorici: Via G. Caprin 5t. 5, tel. it. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševafišča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno ie prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno 2a katerokoli rabo. Pri cenah je 623 konkurenca izključena TRGOVINA 632 S.UIG1 G1EG9RICN Trst — Via SiRnasika 15 JAKOS BEVC urama in zSatsrna Trst, Campo $- ^Slaseffio S Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Kr^ne plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. ^ Klavirji Planini Harmoniji PRODAJA POSODA Pro4*Ja in poskusi brez obveze za nakup kumn In HM m Vi« Valtfirivo št. 24 i D Velika lzbero debile v zlatarni POVH ALBERT L Via Mazzitii !8 — Trst 1 ga _■., 1 VELIKI POPUSTI ŠIVALNI STROJ specijelen na pedal, s predalom in pokrovom L 500 Največje jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. 6*3 Cervellliii Ha G.liratfi t,Tffl pri kino (Excels?or) NA OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (633< Via Ronsa št. 3, tretje nnfisiropje MMmmm++mmam&mmmmmmmm Zotozdnunlškl ombnlctorl] Trst, Via Settefon?anQ 6 od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Deželaki dobijo popust za polne stroške. Ljudske cene. G.2 Ljudske cene. Olajšano plačevanje. Dr. SARDOC D. ordinira v TRSTU MLMMILliaMfcUtaaB m ođ t-12 ia od 3-7 tir i— | 639 ETERNIT u strah« Zaloga - TRST FERRO CHINfl PfGATTi OkrepCevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti * MALOKRVNOSTI, BLEDICI ia za OKLEVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl mm 6 6 TMtTCM OBRTNA ZUHU V TRSTS registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Mileno 20, pritličje (vogal XXX ottofcre) - Tel. 18-04 'UUlfcll Obrestuje hranilne vloge po Vetje vloge« vezane na »dpnuart, po dogovora. Davek na obresti plačuje zavod sam. Izvršuj« nakazila pod usodnim pogoji za Jugoslavijo In ostalo inozemska trge. Trgovcem In obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekočI račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo *in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-121/, dop. in od 27,-4 pop. VELIKA SKLADIŠČA Tvrdke G. PAULATTO & Ci. (prej A. BUTTI) Via Maizlnl 32 Via Danta 10 daje do preklica na vseh potrebšiinah DAJAJTE PREDNOST holandskemu kakao KiEDi -i* /CI o+ E. PECENCO Stroji za Šivanje, vezenje in pletenje, za dom In vsako obrtnijo. Potrebščine TRST, via Huda vecdlla 3 Napeljave z motor, pogo- 577 nom. Popravila. —— srn mafflttratom" ■ Brczplaćen poak ▼ vezenja POPVAGA PREBAVI PAKTEM AlIvKAVI UCAIA ŽEJO JE HKiUMICEH IN AMMATIČENvVOIM IN S0DAVICI m NOPUlOsC viaGorooeo-15 LJUBLJANSKA KREDn ^^^^^■HMDftlfM V TRSTU fiiavuu in rezerve Dinarje! 63,080.500.- Telefon 5—18, 22- 98 CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica Id rezerva Dinarjev 60,000.500.- Telefon 5—18, 22 9S Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%, na tekočih računih po 5%, vezane vloge po degovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. I Podružnice: GORICA, Brežice, Celje. Čer-nomelj, Kranj, Logatec, Novo mesto, Prevalje, Metković ■i; NajprikladnejSa zveza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 9V»-12*/« In od 147*-16 Podružnice: Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split, Rakek, SlovenJI-gradec, Rogaška Slatina. i-š SOC. MAGAZZINI Dl LIOUIDAZIONE TRST = VIA FELICE VENEZIAN 9 = Podružnice Tržič - Panzano, Milje - Koper TRST Od jutri naprej T © Vsi s konsumenti iti preprodajalci bodo našli največjo prikladnost: Platno — Platno Platno Madonna, visoko 80 L 4.—, sedaj......L Madapolan, najfinejši .... v celih pečah....... Blago „pelle uovo44, angleško L 7.50, sedaj....... v celih pečah....... Platno, za družine, debelo, 80 cm. se likvidira po . . Platno za rjuhe, visoko 150 L 7.—, sedaj...... Platno Dowlas, originalno, visoko 160....... v celih pečah...... Platno za rjuhe, laneno, 240cm. Platno „ 270 „ Platno, surovo, visoko 80 a Platno, surovo, debelo, visoko 80 cm......... Platno, surovo, visoko 150 cm Platio, surovo, 150cm., debelo v celih pečah..... Cunje, mešan lan .... v celih pečah..... Blago ia prte, visoko 150 Prti 60 X 60 L 2.50, sedaj Satln, črn ....... Satln črn, najfinejši . • . v celih pečah..... Platno, belo, za jope . . v celih pečah..... 1.95 3.95 3.80 4.90 4.50 2.SO 4.40 7.50 7.— 12.50 13.90 2.60 5. 40 4.50 6.50 6,— 3.50 3.20 5.90 1.50 4.50 9.90 8.90 6.40 4.90 Trliž za žimnice, visok 100 . » 3.90 Trliž . , 120., 4.90 Platno, afrikansko, modro in tem nosivo, za delavske obleke „ 4.90 v celih pečah.......4*50 Blago, tiskano, za predpasnike, visoko 100 L 6.—, sedaj . „ 2.95 Blago, črtano, barvano L 6.50, sedaj..........3.90 Prilika: Zefir in Popelin Zeflr Oxford se likvidira po . L 1,70 Zefir, angleški, za srajce L 8.—, sedaj...........3.80 Popelin, črtan, bel, črn, rumen, L 12.—, sedaj.......6.90 Brisače, crepe, velike 60 X100 L 72.—, sedaj........3.90 Gobasto blago, rožnato in črtano visoko 140 za kopalne plašče L 40.— sedaj L 24—29 Robci - Robci Robci, beli,ajourL1.—, sedaj L —.30 Robci, beli in barvani L 1.50, sedaj........ —»75 Robci veliki, reklam, L 2.50, sedaj........... 1«— Robci, glavni L 2.—, rožnati . . 6.90 Robci, volneni, francoski, za glavo in vrat L 24.—, sedaj . 12.— Tkanine - Tkanine Blago, afrikansko, za delavske obleke.........L 4 90 v pečah ........4.50 Blago za hlače.....L 5.90-8.— Blago fantazija za ženske obleke L 3.90 Mušlin, volnen, originalen francoski L 18—, sedaj . . . 9.90 Crepe marocaine, bombažast, originalen francoski L 12.— sedaj..........m 5.90 Svlleniite — Svllenlne Crepe de Chlne, bel .... L 6.90 Platno, svileno,črtano, za srajce L 16 —, sedaj....... 6-90 Platno, svileno, belo, črno, modro......... Japon, razne barve .... Gobasto blago, svileno, kockano L 24.—, sedaj . . . Platno, svileno, francosko L 24, sedaj.......... Odrezki svilenih pletenin, visokih do 2 m. L 16.—, sedaj . 7.90 Srajce, svilene, L18.—, sedaj » 7—9 (70 kg) Otročke obleke, svilane, L 45, sedaj..........L ^— Odrezki blaga za obleke, vezene svilene pletenine . . , 35.— . 9.90 . 7.90 * 7.90 L 12.— Pogrinjala, svilena, za dve postelji L 150.—, sedaj . . Gilets, svileni....... Nogavice. Neverjetne Nogavice, moške, reklam . . moške, enotne barve v ducatih . ...... Nogavice, moške, tiskane . . v ducatih........ Nogavice, moške, reklam, močne, enotne barve, črtane, kockane L 8.—, sedaj . . v ducatih........ Nogavice, kockane, črtane, najfinejše L 12.—, sedaj . . . Nogavice, moške, črne L 1.40 Nogavice, ženske, reklam „ ženske ..... v ducatih........ Nogavice, ženske, prozorne, s šivom, L 7.—, sedaj . . . v ducatih........ Nogavice, ženske, jako prozorne L 8.—, sedaj . . . Nogavice, ženske, debele . . v ducatih........ Nogavice, ženske z robom L 9.—, sedaj...... Nogavice, ženske, svilene, L 9.80, sedaj...... v ducatih........ 79.— 18.— cene 0.90 1.40 1.30 1.75 1.70 3.60 3.50 4.50 3.60, 4.50, 6.40 . L 1.75 2.50 2.40 3.50 3.30 4.80 4.50 4.— 5.40 4.80 4.70 9.50 6.— 5.50 .250 2.— Negavlce, ženske, šemniške, jako prozorne..... 10S0 svilenih ovra*nsc L 8.—. sedat 3.— Naramnice, svilene, s Kostio L 12.—, sedaj...... v ducatih........ Naramnice, svilene, deške . v ducatih........ IZDELKI Srajce, navadne ... .L 8.— fine, angleški zefir . . . 19.90 fine, črne...... 19.90 Spodnje hlače, bele, zefir . „ 6.90 Hlače, perzijske.......20.— Razno — Razno Dežniki, moški L 20.—, sedaj L 10.— moški, fini ... L 25—27 Dežniki, ženski, najfinejši L 13.90-27 Rjuhe in vezene podvlake, svilene, za eno posteljo L 50.—, sedaj..........L 33.— Šerpe, svilene, ovratne L 12.—. sedaj........... S,—■ Namizni prti 150X150 L 60.-, sedaj ........... 29.—— SVILENI TRAKI za glavo, gumbi Is biserno matic« Itd. Od danes naprej naj nakupi vsakdo v lastnem interesu le v naših skladiščih ►i? 'jMfaCS^nt