Učna pot po Grmadi (za spoznavanje na­
rave), ta je opisana še v posebni knjižici 
»Smarnogorska Grmada«. 
Planinsko drutvo šmarna gora (s sedežem 
v Vikrčah 30) so ustanovili predvsem 
mlajši planinci - in ta vodniška knjižica 
kaže, da znajo poiskati koristne stike z 
vsemi prijatelji narave. C. Jeglič 
NASE JAME, 16, 1-136. Izdaja Jamarska 
zveza Slovenije. Ljubljana 1974. 
Naše jame so danes edina redno izha­ jajoča speleološka revija v Jugoslaviji. S 
šestnajstim letnikom, ki je izšel konec pre­
teklega leta, je revija postala »ažurna«. 
Pričujoči letnik prinaša prispevke, ki so 
bili podani ,na Jugoslovanskem simpoziju 
o turističnih jamah in predavanja s 
7. zbora slovenskih jamarjev. Obe pri­
reditvi sta bili leta 1973, prva v Domžalah, 
druga v Idriji. 
Iz prikazov posameznih prireditev vidi­
mo, da nekateri referenti svojega referata 
niso publicirali, vendar revija zaradi tega 
ni izgubila na svoji vrednosti. 
Slišali smo referat F. Habeta o turističnih 
jamah v Jugoslaviji in o njihovi zaščiti. 
Dopolnili so ga J. Sajevic, ki je pripove­
doval o zaščitnih merah pri turističnem 
urejanju Postojnske jameh V. Božič, ki je 
poročal o ure1enih Iamo na Hrvaškem, 
ter V. Ržehak, ki je govoril o jamah ter 
njihovem pomenu v smislu zaščite okolja. 
Kot posebno zanimivost je omeniti poro­
čilo o prizadevanjih za varstvo narave na 
slovenskem krasu S. Peterlina ter T. Pla­
nine prikaz, koko preprečevati rast vege­
tacije ob lučih v turističnih jamah, ki 
ponekod že bistveno spreminja podobo 
V
jom R e. h k • 'k I d' • d • 
. ze a Ie pri aza tu I pnza evonI0 
zo zaščito reke Tore, ki je ogrožena z 
odplakami rudnika Brskovo. 
Med sklepi, ki jih je prinesel simpozi'b ~ 
turističnih jamah v Domžalah, je pose eI 
opozoriti no naslednjo: - speleološkim 
in strokovnim orgonizocijom je pripor?­
čeno, do izdelajo speleološki kataster in 
valorizacijo kraških objektov, do bi tako 
ugotovili jame, ki so primerne zo turizem; 
predlagati je treba konkretne objekte za 
zaščito; - preprečiti je treba nekontro­
lirano odmetavanje odpadkov v jame in 
odvajanje odplak v podzemlje, kakor tudi 
uničevanje kapniškega bogastva in pod­
zemeljske favne, po tudi vse posege, ki 
bi posredno ali neposredno vplivali na 
no rovno stanje podzemeljskega okolja; 
- simpozij je tudi zahteval, do se reši 
vprašanje popolne sanacije Notranjske 
Reke itd. 
V drugem delu revije beremo J. čara pri­ spevek o zakritem krosu v okolici Idrije, 
P. Mabičo analizo speleoloških značil­
nosti Trnovskega gozda ter prikaz fizi-
kalno-kemičnih znači lnosti podrotejskih iz­
virov D. Novaka. J. Bole po poroča o 
malokoloških razmerah v podzemlju no 
Idrijskem, F. Habe o turističnem razvoju 
Postojnske jame. 
No kroju je prikaz podpisanega o gor­
skem mleku, ki je bilo pred leti odkrito 
v delu mežiškega rudišča. 
Slede poročila o 6. mednarodnem spe­
leološkem kongresu v čSSR in drugih 
mednarodnih prireditvah ter o najglobljih 
breznih v Sloveniji. 
Sledi še bogat prikaz jamarske književ­
, nosti, seznam revij, ki jih Naše jame 
dobivajo v zameno ter nekrolog zo F. Za­
fredom, vodnikom po škocjanskih jamah. 
Izdajo lepo opremljene revije je podprla 
Raziskovalno skupnost Slovenije. 
Glavnemu uredniku in izdajatelju želimo, 
do bi tudi v sedaj nekoliko manj ugodnih 
razmerah uspela z rednim izdajanjem re­
vije, ki noj bi ostala no isti ravni. Naše 
jame se lahko poslovijo ob bok marsi­
kateri tuji reviji, večino pa prekašajo. 
D. Novak 
STO NAJLEPSIH TUR V MT. BLANCU 
Tok naslov je dal svoji knjigi Gaslon 
Rebuffot. Izdal jo je l. 1973 pri Denoelu 
v Parizu. Obsega 240 strani v formatu 
23 X 27 cm. Ocenjevalci po Evropi pra­
vijo, da knjige slavnega francoskega vod­
nika ni mogoče oceniti z ene same strani, 
soj je istočasno bleščeč album, slavospev 
Mt. Bloncu, edinstveni gori no svetu, na­
tančen vodič, strokovno delo profesio­
nalca, ki- vabi plezalce, naj »odkrivajo 
nove klasične smeri«, pri čemer misli no 
serijo prelepih tur, ki so nastale v Mt. 
Blancu v zadnjih dvajsetih letih. Rebuffat 
opozarja tudi na ture, ki so jih ponav­
ljalci po krivici pozabili. Skratka, knjiga, 
ki je vredna dosedanjega alpinističnega 
dela, ki go je opravil južnjak, primorec 
Goston R ebuffot. 
T. O. 
IVAN GAMS, KRAS. Slovensko matica, 
1974; 359 strani, 188 fotografij, 88 skic; 
Ljubljano. 
No noše knjižne police je končno prišlo 
dobra knjigo o krosu, povzetek vsega 
današnjega poznavanja krasa in kroških 
pokrajin doma in rpo svetu. Knjiga za hte­
va podrobnejši popis, vendar noj opo­
zorimo le no to, da bo dobrodošel pri­
ročnik vsakomur, ki hodi po Sloveniji in 
po Jugoslaviji ter srečuje no svojih poteh 
kras, ki se odraža v pokrajinski sliki in 
v človeku, ki v taki pokrajini živi. 
Knjigo ima 7 poglavij: Koko je pokrajin­
sko ime Kros postalo mednarodni stro­
kovni termin; Kras je delo vode; Jame, v 
katerih so nekdaj iskali vhod v podzem­
lje, danes po razvedrilo, zdravje in novo 
162