QLiMUkp SLOVENSKE NARQ^PNE PODPORNE JEDNOTE STE V.—NUMBER 89 m., četrtek, 16. februar)« (Feb. 16), 1928, Laatnlk Montrealake bank« le e* den največjih bogatašev v Me-hlkft aapleten. Vlada sapleni Dvajset dolarjev denarne globe sa podjetnike je toliko kot nič. Senatni odsek odkril nadaijnik milijon dolarjev Is podkupnin-ekega fonda. All je šlo 66000 aa CooUdga Is Ufa fonda? W mnenja je podpredaednik rudarske organlsacije. — Odborniki'rudarske organizacije pred senatnim odsekom. Tako je lajefll predsednik Ame-ritke delsveke federacije. — Citiral Je aodnijoke prepovedi s prenogovega polja. Breapoaebii delavci proaijo darove na ulicah. —» Velike ekupi-ne etojo pred georedovalnlca-ml sa delo. f , Zakullanike vodi zakladnlškl tajnik ob čaau Rooseveltovega režima. — Zakulianlftko peticijo je podpisalo že 274 odvetnikov. Washington, D. C. — Philip furray, podpredsednik rudar-ke organizacije United Mine Workers,- je mnenja, da je za edanji ix>ložaj na premogovem olju odgovorna zarota Železnikih družb, ki je bila Izvržena z amenom, da se znižajo cene za remog. Senatni odsek je pri-el z zaslišanjem o Johnaonovi enoluciji. Pred odsekom je reel: Kmalu po sprejemu jack-onvillske mezdne pogodbe so elezniške družbe pričele s kam-anjo za znižanje mezde z boj-utiranjem premoga iz unij-kih premogovnikov. "Uspeh njih kampanje je se-aj očividen. Premogovniški odjetniki so bili priailjeni iz-remeniti mezdno pogodbo z ru-arsko organizacijo. Mnogi pod-etniki so pristali, da bi se lahko bdržala jackonvillska pogodba, ko bi ji bile železniške družbe aklonjene." Murray je izjavil, da je bila ittsburgh Coal kompanija, ka-ero kontrolirajo Mellonovi ln-eresi, prva, ki je prelomila po-odbo z rudarsko organlsacijo !ta 1925. Drugi podjetniki so oanemali zgled Pittaburgh Coal ompanije. Pennsylvanska že-¡zniška družba, katero kontro-rajo tudi Mellonovi Interesi je eloma soodgovorna za prelom og(xibe. Premogovniške družbe ao na j nanovačilo Jetfi ^pobojnikov ) jih razdelile v Pennsylvania 0 premogovnem polju. Zdaj 1 teh pobojnikov okoli «tiri ti->e, ki so vsi zapriseženi kot iz-edni_ policaji. Ti popotniki so grdo ravna-z rudarji in jih družinami. Ustrahovali so po cele občine in sadili sistem Ipijonaže med tavkokazi. Zamorcev je naj-ki opravljajo stavkokaško elo. Ti zamorci so importirani Ju if a. Senator Johnaon je podal ratko izjavo. < Rekel je, da je rejel na stotine pisem, v kate-h mu dopisovalci priporočajo, a se uvede senatna preiskava. ov°ril je odseku, da naj zavr-* vse amendmente, ki jih je riporočil senator Reed, republic iz Pennayivanije. Pri-orf^al je, da se natančno pre-Ke tudi vosnina za transportu premoga po železnicah. VtHka pro6p#riteta! KKAR8KA ZADRUGA SE IZPLAČA. ! New York.—Poročilo iz bančnih krogov v New Yorku se glasi, da je število milijonarjev v Združenih držav poraatlo na 400 odstotkov od leta 1928. Fanta utonila, ko sta akušala - rešiti tovarlia. Sand Point. Idaho. — George Kjelen in Wilmer Altman. dijaka na tukajšnji arednji šoli. sta v torek utonila, ko ata ho-tele rešiti svojegs tovariša Gradbyja. ki je padel v vodo. ko ae je prevrnil čoln, v katerem ao se vozili. Credbyja ao potegnili iz vode ljudje, ki ao videli nesrečo in ao prihiteli na pomoč. UMI žeae la moškega, kl je bil pri a je j. Waiiame. W. Va~ U. febr. — Robert Lawrence je včeraj ubil svojo ženo Daisy in Emory Yaurborja. ki ga je našel v svo-jem stanovanju, ko je prišel Oo-mov. Umora je izvršil vsled ljubosumnosti. ' ¡plačala je farmarjem več ko •'t* nto tisoč dolarjev za produkte. a ostal je fte dobiček. Ila Id H in. Ia. — Skromna ao »la sredstva, ko so farmarji v 'kajšnjem okolišu uatanovili lekarsko zadrugo. Zdaj je prečenje — poslopja, stroji, av-itd. — vredno 660.660. V letu 927 je zadruga Izplačala far-iHfiem za smetano 6246.000. a Je imela šeet tleoč dolarjev "bi( ka. *>m Nemcev pride v Chlcago. < Hicairo. — Erneat Koethe. 1 it tukaj na obieku in čigar Je /nano Is avetovne vojne > rekel v torek, da pride 16.000 "'fesijoiislcev #tn buataeesma-ov l* Nemčije v Chlcago v pri-,M|njjh osmih mesecih. Kothe ». da se Nemci zelo zanima-* «a Ameriko. Hres dela — v smrt. _ I hicago. — Albert Straehler, »r 23 let. je bil'že več meae-* '»rez dela, čeprav je hodil »fc len po mestu, ds ga najde, "bupu je v pondeljek izpil ate-r,"eo «trupa in par ur pozneje mr\ v okraja! bolnici. Providern. It L. 16. feb. — Nethen Brown, črnec, je v nedeljo ustrelil dva policaja, ki sU vstopila v njegovo etanovs-if* |n skušsls zapleniti več ga- Chicago. — Neki neznan molki je v pondeljek skočil < A-dama mosta v reko. »trsta ne mostu mu je vrgla rešilni pas. toda moški ae al f menil zanj ia je rajši utoail. * jpTjj PKOSVEfX OSVETA G L AHILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE IBDNOTR Om nt—» po «lototwm. . Naro^nli»; Zedinjene driave (uva* Chka*a) 1*00 aa leto, $940 SS pol Ista; Chicago la Cierro |7A0 aa leto, R TI aa pol lata. ia ■ it«» fiJOO. _ ,. _• * Naelov sa Ti». Sar laus a "PE08VRTA" 2SS7-S* So. U raiali A "THE ENLIGHTENMENT Organ et tbe Blavaas Nitlsasl —— 0*m4 by tbe Advertising rate« on Subfíriptíon: U altad States (««apt year; Chicago $7.60, and foreign ■ MEMBER OP THE FEDERATED PRESS MM 138 Datait v oklepaju a. pr. (Jsa. Il-lf») da mai J« a teai daevoai potekla «a at reai aa «atari If*. TEŽAK JE BOJ ZA ZAftClTO DELAVCEV. Delavske strokovne organizacije se ne bojujejo le za povišanje mezde, skrajftani delavnik in izboljšanje delavnih razmer v podjetju, ampak vodijo tudi odloftn boj za zaščito delavskega zdravja. Pri produkciji blaga se razvijejo razni strupeni in zdravju škodljivi strupi, ki sčasoma uničijo človeški organizem, ako je izpostavljen tem strupom. Barve na jpr. so zelo strupene, ako je njim primešan svinec, benzol, lesni alkohol in metanonol. T strupljenje s svincem, ako je človek trajno izpostavljen njegovim hlapom. Iz tega je razvidno, ako je barva označena, da je manj kot dva odstotka svinca v nji, da delavec še vedno ni na jasnem glede zastrupljanja. Sedemnajst držav ima zakon, ki določa, da mora Mil na barvah pritisfcjena znamka, ki pove, koltko je ene tU druge tvarine v barvi. Tovarnarji v državi New Jerseyju, v kateri se izdela precej barve, pa ne marajo, da bi bilo na poeodt označeno, koliko je barvi primešane nafte, gaso-lina in drugih petrolejskih produktov, ki izhlapevajo. Lesni alkohol je tudi hud strup. Veliko delavcev je že izgubilo vid, ako so bili izpostavljeni dalj čaaa hlapom lesnega alkohola. ^ Pleskarji v New Jerseyju se letos zopet potrudijo, da izvedejo pritisk na državno legialaturo, da sprejme postave za zaščito njih zdravja. To so storili tudi lani, a uspeha ni bilo. To pokazuje, kako težak je boj delavstva za varstvo delavskega zdravja. Zakaj? V Združenih državah je trideset milijonov delivcev, strokovno organiziranih je pa okoli štiri milijona, ako se štejejo vsi člani, ki so zunaj Ameriške delavake fade* racije. Politično organiziranih je pa še veliko manj, lahko se reče samo en drobec od onih, ki so strokovno organizirani. jj Največ sta temu krivi bresbrižnoet in jtavadnoat ined delavci. Težko je brezbrižnemu in nevednemu delavcu dopovedati, da se mora organitlrati strokovno in politično, ako želi Izboljšati svoje življenake razmere hi ščititi svoje zdrevje pred poklicnimi boleshiml. Brezbrižen ali neveden delavec ima za vse denar, le sa avojo strokovno in politično organizacijo ga nima. On ima celo denar, da se preddelavcu, delovodju aH auparinten dentu kupi lep dar, kadar je njegov rojatn! dan ill praznuje kakšno drugo slavno*t v svoji družini kot na pr. poroko, srebrno poroko alt kaj podobnega, nima ga pa, da bi vzdrževal svoje organizacije in svoje Časopisje. Ta resnica pa pove zavednemu delavstvu, da bo moralo pre-orati še veliko Jedine, da jih bo široka ljudskrmasa za-] )o padla in razumela. __ roMftfaajfc, PA.—Slov. pev. In izob. dr. "Bled" je sadnjf mesec razposlalo svoje Člane pybirat prostovoljne prispevke v pomoč s ta v kar jem. Nabrali smo lepo avoto $26940. ksr je zelo lepo za naselbino kot je Johnstown. V imenu stavkarjev najlepša hvali! VeeeHes, ki jo je naše društvo priredilo v pomoč atavkarjem, je na ftaloet zelo slabo izpadla. Nekaj ae seveda krive alsbe razmere, nekaj pa je tudi pripomoglo dr. "Naša sloga." katerim se na tem meetu najlepše zahvalimo. Najlepša hvala dr. "Sv. Alojzija," ki je prepustilo dvorano aa to veselico brezplačno. Hvala tudi "Glas Narodu," ki je priobčil oglas brezplačno. Cisti dobiček na veselici je bil $20.2*. Prostovoljnih prispevkov in na veselici skupno $289.36. Na Uoydeli, Pa., smo poslali $120 in na South Ferk $30. Vsem s pripombo, naj rszdele med najpotrebnejše Slovence. Priloženo vam pošiljsm ček zs $70, katere vkJjučKe v fond stavkarjev za SNpJ. Na JSKJ smo poslali $09.86. Rojakom v Johnstown u naznanjamo, da se je tukaj organiziral odbor, Id bo pobiral zs stavlcarje. Pobirali bodo vse, obleko, živila in sploh vse. Lokalni gospodarji teatrov so obljubili, da bodo. priredili pdlnoč-no predstavo, v pomoč etavkar-jem. Komur je mogoče, naj pazi na to in se udeleži. Obenem naznanjamo, ds bo naše društvo priredilo dne 18. feb. "Leap Year" In maškarad-no veselico. Deklets, pridite, Imele boste enkrst priliko, da boste se vprsievale za ples. Maske dobe nagrade, zato pričakujemo veliko udeležbo. ■Ce ni kaklnega imena priob-čenega, naj se zglasi pri tajniku "Bleda." Za Slov. pev. In hob. dr. "Bled," John Jančar, tajnik. Slov. pav. in isob. druitvo "Bled" je darovalo $16. Bledeti so darovali: Po $6: John Pajk, Anton Gabranja, Viktor Naviniok, Frank Nograiek in Frank Jančar. Po $8: John VW, John Kukovic, Joaaph Zupančič, Pater Vindll ln John Potokar. Po $1.00: Ana Travnik. Po $1: Joaaph Turk, Anton Rovanlek st, John Cajglar, Loja Startna«, mm. Johana 8tarmac, Joaaph Ule, Frank 8vata, Loj» Boiič, Martin Birk, Anton Birk, Blal Bre-sovtak, Matija Krahal, Andrej Ur-baa, Matija Sergaffj «Joseph Brotovaa, Mary Culkar, Joseph 3tarmac, John Jančar, Albina Mrak, Štefan krak, Wllam Travnik, Frank Pulnlk, Anton GoatinftU; Karol Princ In Mary Fine Po 76c: Dremal Frank. Po BOe: Mary Svoboda, Mary škufca, Frank Zaje ln Anton dpendal. Skupaj sa Conemaugh $79.15. Nabiralca v Conemaughu: mra. Ana Potokar ln Jaha Jančar. V Franklinu so darovali po $1: k Bevc In Anton Stritaf. Po $8: tlja Carnetl*. Po $S: Anton Ur Joe Oklčki in Lojs Cvelbar. Po .60: Loja Cajglar in Andrej Ivan lPo.fl: Rudolph Olaban, Mihael Mllkovi«, Jakob Govekar, Frank Mar ■Loja Benčlna, Frank Cepuder, Andrej Homlaaklj, Andrej Uga, Joa Hudokl, Joa Cončan, Anton Zore in Štefan Zabric. Po 80c: mra. John ltapler, mra. Dobave, Ana Govekar, Mihael Oftaben, Frank Drobni«, Ml haal Rok, Jany Kon«aa, Andrej Drob-nič, Jakob S m rado in Frank Kraje. V Bon Airu so darovali po $1.60 Frank Pristave. Po $1: John Svate Anton Turi». John Jakoba, John Mi-lav«, Joe Bra gar, Mar Rakovae, Malavi Htralltar, Mihael Kroflaa, mra. G rosni k. John Bi »Jak. Antoa Turllč John Deftelan, John Medla, Matij» Pristave, Aaton Perila, Frank Priatave la Jo* Medla. Po $Si Joa Lu-aar, John Tomae In Fraak TuriM. Po SOe: Vincent Konehan. Po S0e:1 ton Gartaek. Po I6c: Jani Skerber Antaaija Katar In Joa Petrov««. Skupaj 9SS.0S. Za Franklin la Bfa Ahr ata nabl rala mra. AlMaa Mrak in Fraak Jaa- V Park Riti« In Wood val Retghta« aa Sam vali eleM po SB: Frank Pad hal, Jakah Gabroaja. Mary Miha*I R^a'Sîik. * Po Frank Kaa in Jakah Smrekar Po $1 John Jernejčlč. Joaaph Medle, Oiaeor Ô»-kada Matija TurOČ, J orni Lovka, Aa- Mrle, Ggâp#f Pftrtiv Urbae. Joaaph Volk. Fraak Katar John Zupančič. Aaton Semič, Jakob Gehren ja Jr. Jak oh Kaa, Fraak ta-MarW. John Taratf. Martin VW Rovaatah, štafaalja John JaaaAič. Fraak Kobal. John Rre-Astea Rovaatak Jr, Vid Ro- vaniA Jr. ia Joe Rovaatak. Pu 80c. Anton Cuk. Pa SO«: Mihael VaJgnar. Adatf Kraána, Ujs Martinčič, Frank Petri*, Jennie Kua. Ignac Ôpcndal, Krancea Zupančič in John Kolar. Skupaj $44.80. Nabiralca v fark Hilly la Woo aa masni sobratja omenjenega drultva darovali v ta nam«a,.in alear: Tom Patak $1, Joa Vidmar SI. Lovrenc Me-eeriek |lMi, Fr. Suahnik 9125 in Fr. Kump $1.00. Kar j« bilo na aeji sklonjeno, da — omenjeno darilo polije direktno v Pa . aa je veoto Itt.tS poetalo na ra-jaka Joe Bisjaka, predaednlka ftt. 269 SNPJ v Meadow landau, Pa — tae Vldaaar. predaadalk H. 7 JPZ Sloga. Rae« Worceeter. M. T. - Društvo "Sloven»ki farmar" ftt. SM SNPJ je na eeJI nabralo rtavfcarje* v^amoč IIS. Poaameanlkl «o darovali po SI kot aiedl: Fraak Keren. John Golja ia Jaa. Kaaig: po $1: Aaton Grgič, Antea Taaae, Ignac Mllavee, Jaha iWvta. Martin PavSČ, Anton NaMne. Matt. Koal«. Joha Bedaalč ia John Mihaljevič. HkupaJ 916. Pacdrav vaamt-J«tai Bataalč. tajnik. f CHr, Pa. - Nekateri tdkajftnji rovi obratujejo od S do 4 dni v tednu. Toda kam naj gre od tu delavec? Nikamor, ker je povsod mizerno v ttem Času. Pod hrast le nc mprej.fc*1, p» ¿as za to, v senene kopice tudi ne, ker so jih krave uničile. Ker flUamo večkrat neprostovoljne počitnice, smo v naselbino Euzerne, Pa., pobirat darove za nale premogarske stav-karje, ki so ¿e enajsti mesec na stavki. Se sedaj se ne va, kdaj jim bo zasijalo lepše solhce in kdaj bo zanje beli dan. V Luzer-nu so nam lil rojaki na roke in so darovali v denarju ali obleki, kakor je pač kdo mogel. Darovali so po $8: Angola Ofca&. Mihael Poklukar, Tony Brie, Jacob Balah, Martin Zaje, Fraak Juvan in Simon Matjan. Po $8: Frank Kodra in Joe Slapar. Louis Zakrajtak $6. Po fl i Frank BallaCh, Louis Lipov-ftek, Frances Zupančič, John Strem-fel, Jo« Kuiant, Jo« Bonslosk, Andi Pekovsek, John Balah, John Brie, Charlie Starmole, John Kranial, John Zalar, Nick Frankovfch, Jurij Brine, Anton Oaolatk, Jo« Mribar, John Sla-par, Mihael Bisjak, Martin Pavlič, Frank Polanšek in John Eržen. Joe Grosel $1.60; John Wotal 76c. Po 50 eenfov: John Lo#tas, Joe Osolnik, Fran Polaintak, Mat. Osolnik, Sto-jan ZinveviČ, John Zore in Charlie Starmol«. Po 6c: Jack Basnik in Mike Janovič. Is Dicksona, Pa., sta darovala: mrs. A. J. Fahne $2 in Wattar Klus 60«. Vsem darovalcem lepa hvala! Poslali smo $25 in nekaj obleke Avello, Pa., ter nelptj obleke in vsoto $18 v BeAdling, Pa. Prejtnji prejeipki in pošiljatve so bile že priobčena v Prosveti. Nabiralci: John Flis, John Felz in John Skok. . Iskren pozdrav! — Martin Kaaln, član It. 427 SNPJ. See nor, Pa. — Poftiljam v pomoč atavkarjero vsoto, kataro sva nabirhla Fr«d Intihar in podpisani v naaelbi nah Mapi« Ridge in Jasaahill. Darovali ao sledeči: Joaaph Zupan $2{ Jakob Grly $1.60; Fraak Jarshin $1.86. Po $1: Anton Vao $it kar sneta skapaj $86. At. I. nabiralec Detroit M Mu—V pomoč atavkarjem v d rta vi Fa.: Mihael Cvetaa $4; Aaton Seaiee $8; po $1; Feter Rosaus, Tom Prelovtak ta Trna Stags Fred Zehel $1.80; po 60«: Frank Sa-pančlč ia Don Loco; po 88«: Loa* Krale la Joha Zeioaak.—8kupaJ Sil Ce a- Willard. Wta—Darovi sa J«: Hago Quast $g; po $1: U nlk mL, Joe. Utaefc*. Jaefc _ Fraak Leaar 76«; pa 60ci Jack Doch-man. John Au man. Blas Coehara, Kva Zallar 2»e. — MIhe Krale, nabiralec irf Pa. Pričakoval da se bo oglasila kakšna bolj merodajna Q»eba kot kritik o zadnji preoatavi, ki jo je priredil dramski kjub "Trtglav." Vprizorjeni sta namreč bili dve igri. Prva je bila na program o ■B^Mv» njihov, kampanje končajo z rezultatom, .da poženejo ljudi èe bolj iri,^ ko v «reh. Psihologično dej^ es," drugk pa v sloven- ku, "Vedež." vedneža za* zagrinjalo. Cenjeni Cenjedi Čitatelji, naj vam samo to povem, da bi gotovo bili veseli naših igralcev, diletantov, ko so vprizoriH igro "Parlor Matches." Vzelo bi preveč časa in prostora, da bi vsakega posebej omenjel in opisal. Lahko pa rečem, da sd izvrstno naredili, kar se narediti da v danih razmerah, ker nata dvorana ni prvovrstna niti ni oder bogve kako dober*. Glavne vloge so bile le posebno v dobrih rokah; igrane so bile tako, da bi jih le celo pri vas v Chicagu hvalili. Upam, da jih le enkrat ali večkrat vidimo. i Igra "Vedež" je kratek igro- 16. FEBRUAHJA 1 oMzovarja BMdirina. Vsako večje ameriško me8t,' je osrečeno z reformatorji puri. lanskega kova, ki čuvajo |Judj pred grehom. Navadno ne ojj vajo nikovar in «Mrai je, Čim bolj od^anjsi ljudi od greha, tam bolj siliJ01 vsemi štirimi vanj. Zato je re-formator puritanec že od m«, sachutskih časov najbolj osovražena žival v naših mestih, Z največjim veseljem Ka im* jo vsi na piki, in priznati mo. ram, da ga tudi jaz črtim z naj. večjim navdušenjem. Nekaterim ljudem je mendi prirojeno, da se spotikajo nad vsem, kar počnejo drugi ljudje. Po svoji naturi so sitni in čmeN ni kot čikalko vreme, in ker se oni drže kislo, mislijofc da mo-ra ves svet piti jesih. Včasih se pa kdo loti tega po-sla, daai mu niti malo ne pri-stoja. Zgreli svojo misijo. Sem spadajo razni humanitarci, pacifisti! liberalci te ali one vrste kaz starega slovenskega prazno- in celo radikalci. Ne mislijo sla- verja. Tudi te igre vloge so bile dobro izvedene.- Občinstvo je i-melo obilo smeha. Igralci so bili na mestu. Opozarjam člane dramskega kluba in novi odbor, da bi le večkrat kaj sličnega vprizorilL—Udeležba ni bila posebno obila, a se mora pri tem vzeti v poltev razmere. Vsa čast rojakom iz CsnonsWga, ki so se v tako velikem Itevilu udeležili. Posebno dobro je bil zastopan nežni spol. Upam, da vam ob priliki vrnemo. Stavka premogarjev je občutno zadela vso naselbino Meadow Lands. Malo kdo je tako srečen, da dela. V, letnem času se je tu pa tam dobilo kaklno delo, sedaj pa vse počiva. Ne počivajo pa zgage. Nekdaj složna naselbina je danes kakor v vojnem stanju. Nekaterim je za vse mar, samo za resnico in' pravico net Nekdo je prinesel iz debate bbtolčeno glavo domov. Kaj ni to'žalostno, da je toliko krika in vika radi oslove sence? Lepo vas prosim, kam mislite da boste prilli s takim delovanjem!? Ali ne vidite, da rav no sedaj, ko je kapitalizem. na-pregel vse svoje sile," da uniči naio organizacijo, bi morali biti veliko bolj složni kot kdaj prej. Ni drugega, kakor kričanje in nezaupanje v tistega, ki zagovarja resnico. Prepir je radi delitve podpore stavkarjem. Meni ni osebno znano, koliko in v kaklni obliki je kdo prejel. Vem pa to, da blizu mene živi družina 8 članov, katerfe vsi so člani SNPJ in sva le dva člana istega drultya in UMW. Po mojem mnenju je družina 8, katere oče ne dela že 10 mesecev, tudi upravičena do nekaklnih drob-tin. Izvolimo odbor devetih, kateri bo imel nalogo obvestiti nas, kdaj In kje se bo delilo. O-pozarjam pa vas, da se opusti vse izredne seje radi malenkosti. Drugače bo tudi mene prenehala potrpežljivost in smeh. £se bodo videle slike taklne, krlne so na solncu, ne pa vedno v senci. Naj za danea končam in osla jam vedno sa složno delo. Pri- iravljen sem pomagati pri vaa-em delu brez oaebnosti. Nikogar nimam namen razžaliti s tem dopisom, pa tudi nobenega ne hvaliti in ne častiti več kot zaaluži. Malo več razaodnosti in sporazuma, manj oeebnoeti, pa bomo lahko ostali vedno prijatelji v vseh ozlrih in kljub ala-im časom bomo napredovali, aj pripomnim le to, da zelo po-krelam agilnega borca sa dobrobit posameznega in cele naaelbi ne, brata fr. Peternela, ki ga Sedaj drži kruta bolezen že več kot leto dni proč od fronte. Kot dober družineki oče, ja bil veslaj prvi tudi kadar ja Ho ztf na-predek naselbine. £elhn mu skorajlnjega okrevanja in dobrega zdravja 1 Z upaajem na rudarsko zmago iskreno poadravljam eestre In brate j adnata t — Jaha Paternal, sačaani predeednlk It. 269 8NPJ. 3 NAkOCrra 81 KNJIGO "AMRUBKI 8LOVRNCI." bo, pač pa dobro, ampak njihova napaka je, da ne vedo, na katerem koncu bi začeli. Socialistična uprava v Read-ingu, Pa., je naznanila, da njeno prvo delo bo, da zapre bor-dele. V prvem hipu se to dobro slili. Bordeli so socialna rak-ra-na in žarilče spolnih bolezni Vprašanje pa je, ali zatvoritev bordelov odpravi prostitucijo ii spolne bolezni? Zapreti bordele ni težko. In za to delo ni treba socialistov. V Chicagu le nismo imeli socialistične uprave, pa so bile javne hiše odpravljene že pred petnajstimi leti. Ali je bila s tem odpravljena prostitucija? Niti najmanj — bila ie povečana. Prostitutke so bile 'razpršene po vsem mest|i in danes operirajo v hišah, ki imajo zunaj rešpek-ten napis '^Icecream parlor" ali kar je že. Prej je vsakdo vedel za ulice, kjer so bordeli, danes je lahko tajni bordel pri tvojem sosedu, pa ne veš tega. To je rezultat. Vzroki komercialne prostitucije niso sataio v profitih lastnika bordeJa. Prostitucija še ne obstoji iz prostitutk in lastnikor dotičnih hii. Dokler so "kust^ mar ji" mladi in stari, ki obiskji jejo hiše in druge luknje, v terih se skrivajo vlačuge, ki prodajajo za/denar, toliko bodo zaman Odpravljali prostitucijo, pa naj ttod^socialiiti zavladajo po vsej Aitum Prostitucija je velik"socislni problem, ki ne bo rešen, dokler ekaistirajo danalnje ekonom-ske razmere, predvsem pa današnje družinske in seksualne razmere. Začasna rešitev bi bili — a le ni gotovo, če bi bila u* pešna — ako ameriške države legalizirajo porodno kontrolo ia dovolijo razporoko na vzajemno željo prizadetih zakoncev, ki nimajo otrok. To bi bil nadrt Lindseyjevega "tovariškega z* kona." Na ta način bi mladi ljudje dobili priliko za ženitev biti večjih odgovornosti in bordeli bi izgubili veliko odjemalcev. Socialisti v Readings in koli so izvoljeni v upravo med» imajo dovolj drugega, važneji* ga dela kakor pa preganjati prostitutke — predno odpravijo razmere, ki vstvarjajo prosta cijo. Socialisti so najmanj poklicani, da bi igrali vlog» » kih reformatorskih hinsvcef. Naloga socialistov je, or.drsvin telo, ne pa ščipanje umazani koži bolnika Pu^1» prilče licemercem. Pepravek. V dopisu Iz Meado*>Hn'£ Pa., ki ga je poslsl brst J*" Petemel ffilti je bil priob*"* febr., se je urinils pomots vedena bi morala biti tamkajšnjega drultva številka 25* PJ in ne It. 253 8NPJ. *** druitvo ae nahaja v Ihtmo*-villu, Wyo. t adra la se ebd. — Cornelia I r** star 40 ftt, ae je v torek M*¡ je padel z odra pri r ^ ^ kaga poslopja na Clark Vesti iz Jugoslavije ki krikauzem na slo-venskem. (Izvirno.) I Ni je večje nesreče za slovensko delovno ljudstvo v Jugoslaviji, kakor je po vsem Slovenskem razpasenl pogubni vpliv [lerikalizma. Ta vpliv se vidi prav pri vseh slojih, pa to bodisi pri kmetu, ki je za take fantazije, ki jih propagira kle-rikalizem prav posebno dovzeten, ali pa pri delavcu in uradniku. Ceio občinstvo, ki po navadi ni kdovekakb konservativno, — vsaj v gospodarskem ali političnem oziru je nagnjeno h kleriksilzmu in danes so razmere v Sloveniji že tako žalostne v tem oziru, da je meščanatvo v Sloveniji izrazito klerikalno in da je klerikalizem v Sloveniji o-ni element, ki vceplja v Slovence duh hlapčevstva in suženjstva do srbskega meščanstva in do Beograda. Zgodovina klerikalizma na Slovenskem je jako pestra. Vedno so se dobili novi boji, vedno druge formule, toda še nikdar ni biia anti klerikalna fronta tako močna, da bi nad-vladala — slovensko ljudsko stranko, ki je nositeljica vsega klerikalizma na Slovenskem. — Naprednost, ki se je tolikokrat povdarjala, ki je tudi našla to-iikokmt dobre prilike, da se vcepi v delovno ljudštvo, je ponavadi vedno propadla^ In zgodilo »e je, da je duhovščina vedno zmagala. . . Klerikalizem pa se je tujdi znal uspešno ukoreniniti; Nikdo b\ ne mogel pričakovati, da bo dosegel toliko uapehov, kakor jih je do sedaj, pziroma vsakdo zadnjega časa. Na kmetih si je znal ne samo versko, temveč tudi gospodarsko zasužnjiti našega kmeta. Delal je to na rafini-ran način, in kmet, ki ni mogel obdelati in kultivirati vsa avo-ja zemljišča, je jemal hipotekama posojila od ,klerikalnih katoliških poaojilnic. Vse gospodarstvo se je jia ta način osredotočilo v klerikalnih rokah in o vsem narodnem gospodarstvu na Slovenskem so največ odločevali klerilkaldi. Posojali so denar na visoke obresti, in kmet ho&š, nočeš, je moral iskati pomoči pri njih. V nasprotnem slučaju pa bi prišel na boben, kamor bi ga pognal brezvestni Apekulant, ki je ponavadi bil še celo tujec. Seveda je bil kmet "zadovoljen" z manjšim zlom, kajti v njem je živela skrita in odkrita misel, da se bo rešil svojih hipotekarnih dolgov in uredil svoje gospodarstvo, da bo bolje procvitalo. Toda je tudi mentaliteta na-Hra kmeta v komercielnem in gospodarskem oziru na zelo nizki stopnji. Kmet je ponavadi podlegel, ker je podleči \moral. K tem je poetal gospodarsko odvisen od — klerikalcev. Na drugi strani pa nahajamo tudi dejstvo, ki ga je slovenski klerikalizem znal kolosalno izrabiti, numreč to, da je naše ljudstvo jako verno. Veruje v boga in vse hudiče, kakor malokdo na svetu. Ima tudi toliko duhovščin* da bi te čete zado: stovale za jako močno, — številno namreč — narodno ob-ranilio. Ali baš radi tega dejstva j»' bila na tej strani lahka pot klerikalcem, kot političnemu gi-tanju in politični stranki. Dobro izrabljen gospodarski mo-toent se je pridružil še verskemu in slovenska dežela je mo-rhla pasti pod poguben vpliv "^rikalizma. Ta razvojni procee se je od-irral enkrat te pred desetletji. Klerikalisem je poetal že pred dvajsetimi leti tako močan, da j* nanj lahko računal vaak kon-fUtiven element. Ko je "zmagala" klerikalna ideologija med Slovenci, se je klerikalizem ta-H Izstavil na stran vladajo-"*ga razreda, na atran velenem-I>a je imel še večjo moč. je w"!»fl v tabor, ki je pomenjal *>' '»« nem je večal politično k . rikallzma. To vse smo prav \.likokrat videli v bivši *1 "tri ji. In danee? — Gremo pač po Utl I*JtL Klerikalizem, ki je za- pet sko Mu do dal znamoval v prevratni dobi leta 1918., znatens padec, si je zo-opomogel. Zbral je sloven-ljudstvo zopet okoli sebe. vcepil mržnjo do Srbov in Beograda, istočasno pa proza drobtinice slovensko ljudstvo beograjskim izkoriščevalcem. Slovenska ljudska stranka kot zastopnica tega boja je na najrafiniranejši način izrabila ugodni moment, se postavila na svojem "awtondmnem" programu na čelo borbe slovenskega, naroda za avtonomijo Slovenije in zbrala okoli sebe meščanski, delavski in kmetski razred. — Vsled politične nezrelosti so ljudje verjeli v odkritosrčnost tega boja in razočaranje, ki je moralo slediti, je postalo zanj tem pogubnejše. Klerikalizem je bil na višku svoje moči. Tako močan ni bil še nikoli in tudi ne bo nikoli več. Danes je doigral svojo vlogo. Pokazal se je prav takega kakor v bivši Avstro - Ogrski. Zato se mu majejo tla in kmalu bo prišel tisti čas, ko mu bo v slovenski javnosti povsem odklen-kalo. Napredne sile so namreč že na pohodu. — S. Protestno zborovanje železničarjev. Maribor, 19. januarja. iDanes se je vršilo v Mariboru veliko protestno zborovanje železničarjev. Zborovanje so sklicale marsikstične železničarske organizacije in nanj pozvale vse železničarje brez razlike politične pripadnosti. — Maribor je danes mesto, kjer se jako lepo razvije zavednost med delovnim ljudstvom in kjer močno napreduje socijalistično gibanje. Zato je bilo takoj jasno, da bo zborovanje železničarjev v Mariboru impozantno in da se bo takoj pokazala velika borbenost naših železničarjev, proti katerim je v zadnjem času naperila vlada v Beogradu po zaslugi klerikalcev, vsakovrstne socijalne dobrote, kakor redukcijo plač, redukcijo osobja in brezposelnost. . Veliko dvorano Uniona so napolnili železničarji tudi zato, da so nastopili proti likvidaciji živilskega skladišča in pa% proti pravilniku, ki jemlje železn. uslužbencem do malega vse njihove pravice. Zborovalcev je bilo veliko nad dva tisoč, kar je samo dokazalo, da je enoten izraz volje železničarjev že tako velik in tako spontano solidaren, da bi morali merodajni faktorji uvideti, da ne bo šlo kar tako lahko preko zahtev Železničarjev, ki so v prav vseh ozirih povsem upravičene. ^ Za predsednika zborovanja je bil izvoljen s. Krajnlk, za zapisnikarja pa s. Bahun. Glavno poročilo pa je imel tajnik strokovnih železničarsklh organizacij s. Stanko. — Zivllako ekladl-šče se zapre 31. marca tega leta. Izdajanje živil na kredite pa se ustavi nastavljenem le 20. januarja, a ostalim delavcem 16. februarja. Premoženje, ki je laat konzumentov, torej delavcev In železničarjev, pa se Ima izročiti sodišču. — Vsled te nenadne likvidacije so prizadeti najbolj železničarji. Nov pravilnik za železniške uslužbence pa je tak, da železničarji v Sr bij l na podlagi tega novega pravilnika nekaj pridobe, ali seveda na račun hrvatskih in sloven skih železničarjev. Obenem pa ao v njem tudi poetavke, ki kažejo, da se bodo zaslužki za več odstotkov znižali. Proti temu postopanju vlade so sedaj nastopili vsi železničarji. Oni vidijo pred seboj najtežjo bodočnost. Zato so s. Stanko in še vsi ostali govorniki pozvali železničarje k Aolldemo-sti v obrambi tlvljenskih pravic. Takega protestnega zborovanja, kakor Je bil U v Mariboru pa Ae dolgo nI bilo. Pač jasen znak. da se delavstvo prebuja in da k vendar le enkrat prišlo nato, da je treba s solidarnim nastopom Izbojevati boj z Beogradom in z burtoesijo. Za Maribor je za-U, to zborovanje velik in lep na- Oton Zupančič! Dne 23. januarja 1928 je poteklo 50 let, kar se je na Vinici v Črnomaljskem srezu ljubljanske oblasti rodil Oton Zupančič, sedanji daleč preko meja širše naše domovine sloveči pesnik in književnik. Oton Zupančič je doslej v knjigi izdal osem zbornikov svojih poezij (Caaa opojnosti, Pisanice, Čez plan, Samo-govori, Sto ugank, Ciciban, Mlada pota, V zarje Vidove), deveti zbornik njegovih poezij pa izda Društvo slovenskih književnikov v proslavo petdesetletnice njegovega rojstva. Zupančičeve poezije prištevajo domaČi kakor tujinski kritiki med bisere slovenske poezije, ki je pred že 80 leti kulturni evet nase opozorila z mojstrovinami svojega doktorja Franceta Prešerna. Otona Zupančiča časti kot dozorelega umetnika s širokim u-metniškim obzorjem in zrelo močjo slovenski, hrvataki, srb-ski, bolgarski, slovanski, lužij-ski, poljski ruski literarni svet prav tako, kakor angleški, francoski, italijanski, nemški in španski. Prvovrstne umetnine so Zupsnčičevi prevodi svetovno znsnih del angleške (Cheater-ton, Dickens, Galsworthy, O'Neill, Shakespeare, Shaw, Wilde); francoske K Daudet, Anatole France, Flaubert, Maupassant, Merimee, Mollere, Rostand, Voltaire); italijanske (Dante trije ape vi Divine Com-medije)^; nemško (Mozartovi o-I>eri Iuan in Fortunio, Schiller), in španske (Calderon) književnosti, zlastj sloviti so njegovi prevodi Shakespeare je vih dram-ki jih je kongenijalno doslej poslovenil že deset (!): Macbeth, Othello, Mnogo hrupa za nič, Julij Gezar, Sen krasne noči, Zimska pravljica, Kar hočete, Beneški trgovec, Komedija zmešnjav, Ukročena trmoglavka. S temi svojimi mojstrskimi prepesnitvsmir je Oton Zui»n-čič slovenskemu gledališču omogočil, da goji klasiško dramo v vse večji meri, nego jo morejo drugi odri, in da je svoj umetnostni nivo povzdignil na res u-gledno višino. Razen svojih poezij je Oton Zupančič v knjigi izdal izvirno zgodovinsko trage dijo "Veronika Deseniška*', ki je na repertoarju vseh večjih naših gledališč in jo uprizorijo tudi v Pragi. Vrhu vsega je Oton Zupančič urejal literarni reviji "Slovan" in "Ljubljanski zvon", je literarni in kritični sotrudnik raznih slovenskih, srbskih in hrvatakih revij in dnevnikov ter izdaja ljubljanaki Gledališki list. dtlrl smrtne obsodbe v Ne gotinu. Dne 24. jsn. so se morili zagovarjati pred neg<$ln-aklm sodiščem Pavle Stankovlč, Flora Badževič, Glca Lončare-vič In Prva Kalanovičeva, vai Iz Velikega Jasenovca. Obtoženi so bili, da ao v noči od 21. na 22. aeptembrk lanskega leta na razbojniški in zverski način napadli moža Prve Kalanovičeve Pjrvulo Kalanovtča in ga na kraju, ki se imenuje "Koat-Fered-ži" »usmrtili. Umor so izvršili vsled tega, da bi se mogla njegova žena Prva poročiti z Oioo Lončarevičem. Smrt starke v potoku. — Dne 20. ______i r rosiofi^F mjm ■InasesMh J...H___ iivvvRiiiii ornsiev — (Isvirno.) Trat, 5. jaa.—Zadnjemu po-1 ročilu o razpustu slovenskih društev v sežanskem okraju posvečamo našo posornost, in to pred vsrtn rsdi tegs, kerJe fašiatov-ski faktotum za sežanski okraj objavil v "Popolu di Trieste" in v "Piccolu" poročilo o "prosto-j voljnem" razpustu teh naših društev. Članek nosi naslov "Fa-šistovska penctracija v drugo-rodno ozemlje. Prostovoljni razpust slovenskih društev" in začenja takole: "Kakšna važna naloga politične propagande je bila poverjena slovanskim društvom v drugo-rodne mozemlju, Uhaja najbolj jasno it skrbi, s katero so bila ta društva ustanovljena In moralno In materijalno podpirana od slovanskih strank tu in pn-stran meje. (Piaec tu očitno laže, kajti ta društva so delovala Že več desetletij, nekatera celo po več nego 40 let In nobeno društvo ni prejemalo podpore od nobene strani.) Raztresena povsod po obseftnem ozemlju, od mesta navzdol do najmanjše va-ai in sela, so stala gospodarsko v splošnem zelo dobro radi podpore, ki ao jim jo dajali slovenski eksponent je v kraju samem in pokrajinake organizacije, (ako je bilo temu tako, potem se zrcali v vsem pač le pra va volja In pravo mišljenje, če Žrtvuje za svoje prosvetna društva toliko denarja In truda), so bila ta društva resnično ogrodje za vso slovansko propagando v mejah države In ao skušala uvrstiti vse prebivalstvo sploh, posebno pa mladino s tem. da so stvorila agijŽcijska ognjišča na našo škodo in so skušala držati tisti lažl4nedentisem, ki je moral radi svoje napačne podlage propasti in ki nf mogel dobiti pristašev drugod kskor ssmo med pičld četo ' intelektualnih špekulant**." Nato razpravljS članek o tem, da so ta društva skrivala svoj edini cilj pod krinko glasbe, dramatike, čitalnice, godbe in celo ognjegaacev. Seveda je bila ranjka Avstrija aokriva, da so ta društva naatala In enako tudi vse italijanske vlade, ki so bile pred fa šizmom . . , • Nato poroča dočela napačno o razkolu v slovanskih vrstah v Julijski krajin!, in ae loti naravnost očitanja, da ao bila vsa ta društva v zvezi z nacionall stičnimi društvi v Ljubljani In v drugih važnejših aredlščlh Jugoslaviji. Za te svoje lažl,'ae-veda po Italijanski ne navaja nobenega dokaza. Laž je bila Izrečena in prihodnjič bo služIla drugemu za dokaze enakih trdl| tev. Tako je zgrajena sploh vsa zgodovina italljanake politike. Nato pa nadaljuje: Slovenakim društvom sploh Je bila v zadnjem času poverjena posebna naloga, da neutrallzlra-jo namreč vae velikansko delo, ki ga je zanesla fašlatovska vlada v šolski organizem v drugo rodni ooni, s tem, da ao skušala držati živ pouk slovanskega Je- ________zika med mladino potom tajnih jan.~se je vračala Iz naše šol (značilno je, da ne more pl- Nsto poroča isti list t neverjetno nesramnoatjo, da ao se ta društva sedaj na Krasu prostovoljno razšla, da so vložila prošnje za razid na pristojno oblast, češ, da niso društva več v eo-glasju z m išl jen jem prebivalstva in s direktivami fašiatov-ske stranke. Na tak način se uničuje danes pod fašistovskim režimom slovenski tivelj na Primorskem. Članek končuje a besedami: "Sežana, smehljajoči trg. ki je bila zibeljka in moralno are-dišče alovanstva, je pridobila drugo zaslugo, tako, da se lahko smatra za predstralo fašizma ob vratih domovine. Prostovoljen raspust vseh slovanskih društev tega ozemlja je pač resnično odgovor na vse one laži. ki jih objavljajo jugoslo-vanakl listi glede zatiranja dru-gorodnega prebivalstva, ki je bilo priključeno JtaMjl..." . Tako ln enako se postopa pri nas od strani italijanskega fašizma. —c. d.— Hlovanaklh šol v Italiji nI več. To priznajo aedaj jasno tudi Italijani sami. Tako je "Informa* tore della Stampa" poročal, da so s tem šolskim letom prenehale vae še ostale alovanske šole ,kl ao Še obstojale na Kraau in v Istri. Poročilo še pravi, da poaluje-jo sedaj Izključno italljanake šole, katere imajo sadovoljiv u speh . . . Morda ravno radi tega zadovoljivega uspeha, o katerem pa je seveda silno dvomiti in sicer upravičeno, je vlada sklenila, da bo tem učiteljem, ki vršijo v obmejnem ozemlju tako teško službo, dala posebno doklado v plačilo za njihove Žrtve in i m (/zatajevanje, s katerim vršijo svojo misijo kljub vsem mate-rijalnim in moralnim težkočam." de vedno preiskave. Ne preteče dan, da ne bi bilo večje število preiskav v Trstu, Gorici, Puli, ali na deželi. Pred par dnevi je bila pretakava na stanova nju tajnika Zadružne zveze > Trstu Dr. Alojzija Povhs. Te dni so zopet v zgodnjih u rsh izvršili prelsksvo ns stanovanju uradnika istega zavoda Bradamantiju, zaplenili so mo neko sliko SoKotov ln sliko kralja Aleksandra. Pripomni mo, da Je preteklo koma/ ted«n dni, ko so temu gospodu prlre-d lil preiskave na njegovem sta novanju v Stlnjanu pri Puli. vasi proti domu posest ni ca flpl-čarka Iz Stanetinskega vrha. Na ozki brvi Ji je spodrsnilo in se je zgrudila v vodo. Potok je tu sicer zelo plitek,.toda nesrečno starko je bržčas prijel krč in se je v vodi utopila. Našli so jo otroci, ki so ae vračali Iz Šole, In poklicali ljudi na pomoč. Kmšlu ao prispeli na lice mesta tudi zdravnik in orožniki. Zdravnik je okušal obuditi ponesrečenko z umetnim dihanjem, a vea trud je bil brezuspešen. Starka je letala v vodi gotovo že pol ure. V l jubljeni so železničarji,, u-stenovili svojo zadrugo pod Imenom "Goepodarsks poslovalnica oeobja direkcije državnih železnic v Ljubljani." Nadajo se. da bod<> še tekom januarja imeli okoli 7000 članov in da se bo de-to dosedanje poslovalnice kljubu intrigam nadaljevalo. Nova zadruga Je članke Zveze gospo-daraklh zadrug v Ljubljani. Smrtne kes». V Kamniku je umrl v visoki starosti g4 let po-sestnik ia vrvarski mojster Jože sec navesti enega konkretnega aluČaja, sicer bi pa tega na dol-go in široko opisal) in z razširjenjem "duševnega Imetja matere domovine" potom raznih publikacij, knjig med odraslimi. .Nato pravi, da se je poizkus tržaške "Edinosti", da bi razši rila brezplačno med ljudstvo za čet niče popolnoma ponesrečila. (Te knjige se niso razpečevale brezplačno, temvšč kot priloga knjig Goriške Matice, In da ae fte radi tegs poiskus ni mogel ponesrečiti, pač ps so hoteli preprečiti neksteri fsftfsti, zlasti ns Goriškem, ki so si prisvsjsli pravico, ns lastno pest zs plen Jat I te knjige in jih celo odvzeti otrokom Iz rok In družinam iz zaprtih omar.) Predobro/Jih je tedaj Imenovala Goriška Straža našemljene prefekte. Knako vlogo Igra sedaj Grasstoli na Se-ženskem In tržaški preMrt si da to dopseti, odnoeno el mora dati dopeeti. ker teli to teko fa-tietovski tajnik v Trstu. Pri tem veljs prefekt po MuseoUnijevih navodilih ta prvo oeeta v pokrajini . . ZA KRATEK ČAS fmmmrnmmmm Stara devica. Gospod pozvoni pri stari devici ln pravi — Oproatlte, gospodična, ste vt tista dama, ki je poalala v novine oglas, da išče mola, ki bi prinesel malo luči v vaše mračno življenje. Stara devica vsa srečna: — Da, da, da! Gospod: — Dobro, torej je vse v redu. PoŠljajo me It elektrarne. da vam napeljem v stanovanje elektriko. s Priprosta hrana. Zaljubljeno dekle: — Včeraj ml je Tone rekel, da sem tako lepa, da bi me kar snedel. Prijateljica: — Da, o Tonetu je mano, da ima rad pri prosto hrano, ♦ j Definicija zakona. Zakon je civilna ali cerkvena sveta dveh ljudi, ki sicer šivlta •kupsj, kt ps redko skupaj spe-dsts. Berač. "Kajrrtets spet tu I gaj sem vam bsš včeraj dala cadb mošta!" "Prišel sem Vss vprašat, ČS bi ml ga lahko prodali eno stSkle- nlcot" "Obtoženec, sli ste fte bili kdsj kaznovani?" "Pr*d desetimi leti, ker sem se kopal na prepovedanem kraju." "In potem ?" "Se nisem nič več kopsl." • "Ali je vsš pokojni soprog dolgo trpel T" "2e od tistega dne, ko svs ss seznanila." ■^■MAMl Ind. ftagtl F.mmons, klanovskl poglavar Ni važna priča pred Reedovo preiskavo o volilni korupciji v Ohl-cagu, Je bil v torek aretiran ns obtožbo, ds je poneveril vsoto «1.818 Is sklsds kanadske Ma-novake organizacije. Aaqnlth, btv*l premljer, umrl London, 15. febr. — Herbert Hi Asqulth, bivši mlnlstrsk predsednik Anglije in vodjs kon servstivnlh liberslcev, Je vče rsj umrl v starosti 75 let. On je vodM Anglijo prve dve leti sve tovne vojne. Bil Je nasprotnik vsskegs prsvegs napredka In krčevito je pobijal ženako volilno pravico. mmmmm^mmmamrnm Florida auha? Hahaha! VVashington, D. C. — Demokratski kongresnlk Green it Floride Je 14. t. m. rekel v zbornici, da je Florida idejalna suhaška država in trdnjava prohiblclje. Na te beeede Je velik del zbornice prasnil v gromov It smeh in z galerije Je odmeval bi^čečl "ha-h«ha." AgMraJto za "taw*"! PLINOVA HEATROLA (Peč ta gretje.) .V u lS t, '¡k 13 Idealna peč is gretje malih dot|ov, stanovsnj, trgovin ln ursdov, ki nsdomestl stsrovrstns psšl ns nwpog. T6 js vrst« peč za ftfetje Hestrols, kurjena t plinom! RstŠIrJa veliko mnošlno tdrsvs toplote. Kqrl se s plinom ... nI dsls, in ne nesnsgs* Ob-drli vsšo hišo v prijetni toploti, ksr ss vMk čas lahko ursvns po potrebi. Je v lepem ksbim krasno izdelsns in Je okrss vaak I hiši. tnstu, fM h« ♦10' K V AM DO VOLI ts vsšo staro peč. (t (Samo se prebivala« Chtsavs, bi rablje pila.) «1.00 »redplsčtls—ostslo eno lete a plačati. eiNš iii.iik Hitmo tekom nitwm fi^bruiirju, DsfSavlJeno in postavljeno v dom) IŠ Isvljsv plinov« ctvi, sko ji» potrebujete in drugo vse prosto, Tke Peoples On Light & CokeOo. MUblfse Are. Ia Adssis Si« «er I! preis|sta r ses CHICAGO, ILL. Ts psi llotriol* j« ns roj« u s pri BSTATR STOVg CO., HAMILTON, OHIO. NRW V ORK A r JUGOSLAVIJO POD OSRUNIM VODSTVOM VELIKONOČNI KLET NA PA S WIK t J AQUITANIA OtfpHiJt Ig Nt* York« ? Chtrbeerg v SREDO, DNE 21. MARCA Praznujte Vellkonoč pri sterišlh Ia serednlklh, ki vas teško pričakujejo. Potujte pod Isvstbs-nlm vodstvom Nr. A. Msrfcas-a, člana a§w-yorftkegg urada Cunard Line, ki bo skrbel ta vas In ts vašo prtljago. Potujte udufcnu. Prostori na MA*aMaaljr se veliki Ia udobni. Domača hrsns. '¿a Jamči te si Ia sedaj povrstno vožnjo In prlštedlte . ..ism* ■■ &JSM FEBRUARJA. Vladimir Ste: ZIBEJKOVA 8LAVA Zibejk Mah mu je bil mlad in| zaljubljen v Agepijo. hčerko ar-mcnakege kupca. Kupec, ki »o mu Zibejki umorili roditelje ln brata ter ugrabili leno in sestro, jih je črtil in zepirel je »voj dom pred Mehmom. To je trajalo ie dolgo in Agapija je zaman prosila očeta, nej «e usmili. _ Mehmu ni tak — je zatrje-vela.—Mahmu bi »»e dal celo kratiti, on ne mori in ne preganje Armencev. Tode očete ni mogle pregovoriti in Mehmu je odhejal vaek den otožnfejli. Zemen je razmil-Ijel. kako bi al pridobil naklonjenost kupce Agoriena. Tova-rlii v taboriti u ao ae mu posmehoval! in le j k Ibrahim ga je nepreateno dretil: . — Ne kej pe čakal, Aakelov sin? Da ti jo odvede kak krščanski pes izpred nose? Strahoten ai kot zajec. Ugrabi dekleta, ne brigej se za to, da stanuje v mestu. Ugrabi jo in tvoja bo. Sem ti priredim tenitovanj-ako gostijo in nevesta dobi lz mojih rok darila. Nič ae ti n* bo zgodilo. In mutesarlf prldetM evatbo. Ce je pa ne ugrabil, obfcj gatlm s prekraano Armenlaj^ svoj harem. Saj me poznal! / Mahmu je vedel, de ge Agapija ljubi. Zato je bil otožen In Telefon C a d i 1 I e c W37 Tel. na dom Glendale »700 IVAN A. MAROHNIC Attorney at Lav (ODVETNIK) Govori slovensko 1129-1131 First Nst'1 Bank BMg. Woodward Avenus and Cadillac Square, / DETROIT, MICH. Znamenje (Jan. 31-28) |)(( meni, da vam je naročnina m. tekla. ta dan. Ponovile j, ravečesno, da vam list« * ustavimo. Ako lista ne prej*«, e, je mogoče vstavljen, ker H plačan. Ako je vaš list Pu an in ga ne prejmete, j« mo. goče vstavljen vsled napačne« aelove, pilite nem dopisnico U avedite atarl In novi naslov. Neši zastopniki so vai dr», tveni tajniki In drugi zastopaj ki, pri katerih lehko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $6 00 in ze pel lete pe $3.00. CUal S. N. P. J. doplačajo $4.80 u eto, sa pol leta $2.40. Za m celo Chlcego in Cicero a leto $7.50, pol leta $3.75, za člane $6.39. Za Evropo stane za pol |eu $4.80, za vae leto pe $9.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. /lani doplačajo samo 50c u mštnlno. Mladinski List stane za cel« eto $1.20. Naročnico lahko tudi sani pošljete na naslov: UPBAVNIŠTVO u PROSVETA" 2657 S. Lanrndalc Ave. CHtCAGO. ILL. Za oslabljene in isčrpane može in žene V«i kot M Ut Ja N ur«-Ton F udinkufito pomiil boUhnlm in n» «dnivju istrpanim motmm Hi irafun Ur Jim vmll mo* I« krepost. Ono napravi moino bo»« to kri. o Jate Skmo^po por Snovni uporabi. T® po v«l«d taca k«r J« Nuco-Tone ¿udo-vH graditelj nov« noti u ljudi, ki trp« vtlod iiffiiW tate. «Jote p raba v«; nemiru«*« «panja. telodénib, lodiviénih in «Mburtiih vnetij; glavobola, omotice in «aakih bolečih, ki i«vi-rajo ia apiola« oalabekMti. Poskusita gotovo N uga-Tem«. Prodaja so pod Jansstvota v •Mh lekarnah. / (Adv.) Ta no« boleha aa prahlajMju. Vsilita vate prahlajenJ« ter s Um praprotita ia» flusaao in pljuteieo. Buigarski selUtni (krvni) tej Jo sname-sito dnftiaoko sdvaviio. Vsemita ca vrste-ga, ho erasta k i>olltkii sa očsravo prehlada. Prodaja ss v lekarnah ali poAUo po polti 76c in «1J». Naslovita H. H. Von Schllek. 100 Marvoi Bidg.. Pittaburch. Pa. Člani in članice S. N. P. J. t : Sedej lahko dobite \ list Proeveta vsak dan za eno leto in knjigo % AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00-«ko A nam pošljete brez odbitka svoto $8.00. ^fl Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA M SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE- I NEZIJE. vredna $1.50, in PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj 1 vrednost $5.00 In dnevnik Proeveta za eno leto za evoto $8.00. 'fr^f^^M To velja sa člane S. N. P. J. sa vse stere in nove naročnike. Ne člani pila- ffSfJSJm čajo $9.20. __ Lahko dobite pol lete dnevnik Proeveta in skupne vrednoeti ze $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-KON BJOGENEZUE, eil ps ZAJEDALCE In HRB-TENICd in INFORMATOR ako nam pošljete svoto $4.00. Ne členi pošljejo $4.60. Alt pa sa $3.00 polleta list Proeveta ln knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.60. J* . ^ To vse velja za stare in nove naročnike. Vsek mora poeletl celo evoto brez odbitka. Denar in naročila pošljite na upravnütvo na naslov: prosveta, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Ime .........................................,............................................ Naslov .................................. .................••••••••••••••••••••••••••*..•• Država.......................................... Cl. druitva.................... (Dalje.) Po trgu je raale treve. Dve kozi sta se mirno pasli v kotu. Zraven komendskega vrta, na zapiulni atrSni trga je sUla ceserske orož-nice, polne orotjs ln streliva. Ob zidu sta slonele dve velike metalna stroja za tetko kamenje. V senci je sedelo nekaj vojslklh hlapcev; nekateri ao igrali karte, drugI so dremali. Ozldje Novega trga je štelo lele lestinpetdeset let. Popravljati so ga morali vsi, melčani ln nemelčeni; tode neketeri plemenita*! ae nlao člato nič brigali sa Uke odredbe. "Melčeni ae bolje prlpravljejo zoper Turke nego ml," je rekel mledl baron Gradnlkar. "Mestni svet Je skllcel velik ogled ze danes popoldne ob petih zunaj pred ienklevlko cer- PRILIKA ZA SLOVENCA Z DRUŽINO. Darinka Topotyvec: Kako aa v planinah VIWwVWW "To al moram pa ogledati." "Zvečer bodo po cerkvah blagoslovili orotje in ščite." "Kako je vroče!" je vzdihnll vitez Ahac in ai pahljal z beretom. "Vel kaj. Otoker, pojdi t mano domov, da ae melo ohledlve In se le kaj pomeniva. Blegajeva hile Ime kaj debele zidove, hladne sobe ln hladno vino. 8premi me, da ne bom koeil sem." "Obedoveli boste lele tdej?" "Eh, zmerom zamudim. In zmerom godrnja kuharice Barbsre. No, da ostane le vino sveSe. Pojdlva!" 1 .• ......** Obrnile Sta se in stopile v hilo ne zepednl strani Gospoekc ulice. Nad vrati je bil vziden kamenlt grb grofov Blagajev z medvedom ln levom. Zamolklo ao odmevali koraki v obokani prazni veli. Po leaenlh stopnicah Sta prille v prvo nadstropje ne dolg hodnik s kamenitimi stebri. Vitez Ahec je odprl druge vreta in zakllcal prijazno: "Berbica, aem le .tukaj." Barbice. hilnlca ln kuharica, ni bila ne lepa. ne mlade, ne prljezne. Čemerno Je tdela na klopi ln predla. Ko Je zagledala viteza Ahe-ce. je le bolj nekremiile Uroki obraz. Hotela je spustiti ploho svoje zgovornosti in okereti viteze, de je priiel zopet prepozno obedovet. Ko Je pe videle, da ni sem. Je le očitejoče vzdih-nile, odlotlla preslico in vreteno, se priklonila in odlle. "Berbfce bi me rede o||ela. |>a se ne upa pričo tebe." ae je muzel vitez Ahac. "Danes ne bo nobenih lltenlj. Opravila bo bolj na kretko. bol videl." (Kivedet ga je v precej veliko, malone prazno aobo ns koncu hodniks. Skozi pisa it» steklo ozkih gotskih oken Je allkelo popoldan je solnce pisane kroge po tleh. "Tukej v idil razvaline utare Emone," je dejeJ vitez Ahec In odpri okno. "Red gledam te neme priče davnih časov. zlanti ob luninem avltu. Tu apodaj Je zepedno mestno ocidje. Ze Rimljanov Je stal tukej Izhodni zid nesrečne Emone. To ozidje je bilo zgrajeno iz dveh zidov; praznino med njima so Kimljani zamellli s sirovo obdelanim kamen jrm. Oba zida so posneje porabili Ljubljančani zs »tavbe; ostalo je le mašilo, ki ga vidll tukaj in na Mirju. Na poluporulene rimljenskr zidine so izstavili nale ozidje; tudi neti atolpi stoje na temelju eterih emonsklh stolpov. Blaga jeva hila' ln njene sosede stoje na kraju, kjer je bil izhodni mostni jarek rimljenske Krnom-." "Tudi mene jeko senlmajo taki častitljivi ostanki iz minulih etoletij.* je dejel mledl ba ron In senjevo motril tiho totn» krajino. Med porušenimi zidovi, med aivlmi »ipnam ln opa-ljenlmi pod rt in am i so real i Jagn^dl, hrestje ln gakri. Is zelenega grmovja «o bete!! dolgi li- OGLAS. Radi odhoda v Florido se prode roominghouae, 50 sob, v sredini mesta, zmeraj poln; najem $212 mes.; leas; cena $2000,-samo gotovo. J. P., 20 N. Ann St., Chieago, 111.—-(Adv.) Pošiljam $ SPREJEMA VSA V , TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA * * ** . - " 1 a »,- Tiska vabila za veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem; nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TVO S.N.P.J., DA TISKOVINE ' NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, linijsko delo prve vrste. Vss pojasnil* dsje vodstvo tiskarni SeN.P.J. PRINTERY 2657-69 So. Lawwftale Areni» 9CMCAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ¿EI^O TUDI VSA USTMENA POJASNILA