(3 s'mobil iko Qz~x\/£±\ n^lzoi Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 19.30 ure, Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040 410743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC iščemo kuharja ali kuharico za daljše obdobje (nedelje in prazniki prosto) Tel: 031/697-551 MANDRAČ NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 (Mef) Danes je, seveda, še največjemu laiku jasno, da so vse to navadne floskule, ki z realnostjo nimajo nobene zveze. Težko bi rekli, da je v nekdanji državi in nekdanjem sistemu ljudstvo zares vladalo. Ve se, kdo je vladal, res pa je, da je tisti sistem, sam sebi, postavil toliko varovalk, da je postal že skoraj neoperativen. V poskusih prepričevanja ljudskih množic je takrat propadel marsikateri projekt, ki ni bil dovolj populističen ali koristen okolju že na prvi pogled. Delavski sveti so bili trd preizkusni kamen za vodilne v tovarnah, zbori krajevnih skupnosti, občin in republik, zbori združenega dela in družbeno politični zbori pa velikokrat nočna mora predsednikov izvršnih svetov občin, republike in celo države. Naj na primeru pojasnim, za tiste mlajše, ki nič od doslej zapisanega niso razumeli. Avtor tega zapisa je bil pred več kot četrt stoletja direktor edinega primorskega dnevnika, ki takrat to sicer še ni bil. V obdobju tehnološke revolucije na področju tiska je predlagal prehod iz klasičnega fotografskega postopka na nov, digitalni prelom časopisa, kar je pomenilo nakup ustrezne računalniške opreme. Ko je tako pripravljen predlog prišel na odločanje na sejo delavskega sveta, so proti predlogu glasovali vsi predstavniki novinarjev in skupnih služb. Končalo se je z odstopom direktorja takrat regionalnega trikrat tednika in rojstvom lokalnega Mandrača. Lahko bi rekli, da je odločalo ljudstvo, saj so bili zaposleni tudi lastniki, vsaj deklarativno. Dobro leto dni kasneje je podjetje že imelo lastnike, ljudje smo takrat dobili več demokracije pa v enaki meri izgubili pravico do odločanja. V novi državi je nekaj te moči ljudstva še ostalo, dokler je bila udeležba na volitvah vsaj 70 odstotna. To je razmerje, ko izvoljeni zastopniki ljudstva še upoštevajo, kaj si o njihovem delu in odločanju mislijo tisti, ki so jih izvolili. Ko pa ta odstotek pade pod 50 odstotkov ali še niže kot velja tudi za Izolo, potem je te “odgovornosti do ljudstva” komaj še kaj. Izvoljeni se tako tudi počutijo in odločajo v imenu vseh. Puščica, ki prikazuje smer vplivanja in odločanja, ki naj bi vodila od ljudi k oblasti, se je obrnila za 180 stopinj in zdaj vse vizije, strategije, načrti, predlogi, zakonske rešitve in ostalo, kar predstavlja oblast, nastaja v oblastnih dvoranah, kjer tudi padajo odločitve o teh predlogih. Vpliv ljudi je skrčen na medijske pritiske, pa še teh, z lastninjenjem medijev, skoraj ni več. Volitve so postale cirkus, parlamenti so se spremenili v tržnice, kjer se kupujejo glasovi in tudi pri nas je za vsako odločitev dovolj prepričati večino tistih, ki sedijo v državnem zboru ali občinskih svetih, pa je demokraciji zadovoljeno. Sedanjim oblastnikom razlagati, da bi lahko bilo tudi drugače je Sizifovo delo, tistega, ki bi to trdil pa bi označili za naivneža in anarhista. Saj, “kam pa bi prišli, če bi ljudje odločali o vsem”. V tej luči je treba razumeti petkovo, za javnost zaprto sejo izolskega občinskega sveta, kjer bo potencialni investitor skušal prepričati občinske svetnike, da je njegova zamisel o gradnji objektov medicinskega turizma v trikotniku pred Hotelom Delfin primerna za Izolo. Šlo naj bi, kot so zapisali, za “iskren dialog med potencialnim investitorjem in odločevalci.” Kdo že odloča? OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA ________tel. 040 600-700 ) @ BANKA KOPER Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. SOVRAŠTVO JE UUBEZEN Da bi premagali begunce, to so tisti ljudje, ki bežijo od in pred vojno, tisti z Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jim na glave noč in dan padajo bombe, ki jim tako »osvobodtelji«, kakor »okupatorji« uničujejo naselja, šole, bolnice... To so tisti, ki bežijo, da si rešijo golo življenje. Da bi jih premagali so dovoljena vsa sredstva, s katerim razpolaga svobodni svet, kakor se imenuje svet v katerem živimo. Cilj pa je zastrahovan človek. Človek, ki sovraži in se boji sočloveka v nesreči. Edino, česar politiki, ki so država (državljani so samo nujno zlo), ne omenjajo, so človečnost, prijaznost, pomoč nemočnim, solidarnost z nemočnim, ljubezen. Vse te besede so zamenjane z besedo, ki je močnejša od besede svoboda. Varnost. Varnost je pomembna in zaradi varnosti se avtoceste (samo če je treba, sploh ni nujno, moramo pa biti pripravljeni), pregrajujejo, državo ograjujejo s panelnimi in bodečimi, ter podobnimi ograjami. Ker zaprt državljan je varen in država je zavarovana pred državljani, vsi skupaj pa smo varni pred sovražnikom, ki prihaja. Kako lepo je to prikazano v časopisu vvSieci (vMreži), poljske vladajoče stranke Prawo i Sprawiedliwošč. Foografija prikazuje mlado, lepo, našminkano, manikirano lepotico, ovito v zastavo EU. Njo in zastavo v katero je »oblečena« vleče, trga, puli, šest tamnopoltih rok, vse z rolexi in zlatimi, ne verižicami, ampak verigami. Naslovljena je - Islamsko posiljevanje Evrope. Tako, bratje Poljaki, to rabimo. Da nas ozavestite, kaj nas čaka. A zgodovina pravi, da je Evropa tudi begunka, čeprav je bila kraljeva hčerka posiljena od - vrhovnega boga Zevsa. Ki ni bil muslimanski, Evropa pa je. In tako skozi zgodovino so vojne proizvajale begunce, a nobene ograje, bodeče ali panelne, niti begunski centri ali koncentracijska taborišča niso ustavili nesrečnikov, ki so reševali lastna življenja. Nobena nasilna rešitev, pa niti nacistična »končna« ki, po vsem sodeč nikoli ni končana, ni ustavila preseljevanja ljudstev - ki so bežala od vojsk in od vojn, od revščine, bede, epidemij bolezni, suše, lakote in propada. Take države in taki režimi so propadli. Ker je država uporabljala terror, kakor so stari Latini imenovali take države. In zato potrebujejo sovražnika, pa čeprav lažnega. V naslednjem citatu, pogovoru ruskega in francoskega vohuna izpred dobrih 100 let, zamenjajte besedo Jud z besedo migranti, ki jo tako rad uporablja naš predsednik vlade in vse bo jasno. - Jaz Judov nočem uničiti, drznil bi si reči, da so moji najboljši zavezniki. Mene zanima moralna drža našega ljudstva in ne želim si (ali pa si tega ne želijo osebe, katerim bi rad ustregel), da bi to ljudstvo svoje nezadovoljstvo usmerilo proti carju. Torej potrebuje sovražnika. Tega je zaman iskati med, kaj vem, Mongoli ali Tatari, kakor so počeli nekdanji despoti. Da je prepoznaven in vzbuja strah, mora biti v domači hiši ali na njenem pragu. To je razlog, zakaj prav Judje. Božja previdnost nam jih je dala. Uporabimo jih, zaboga, in molimo, da bo vedno kje kak Jud, ki se ga bo treba bati in ga sovražiti. Sovražnika potrebuješ, da daš ljudstvu upanje. Nekdo je rekel, da je patriotizem zadnje pribežališče drhali - kdor nima moralnih načel, se po navadi zavije v kakšno zastavo in izrodki se vedno sklicujejo na čistost svoje rase. Narodna identiteta je zadnje sredstvo brezpravnih in razdedinjenih. Občutek identitete pa zdaj temelji na sovraštvu, na sovraštvu do tistega, ki ni enak. Sovraštvo je treba negovati kot družbeno čustvo. Sovražnik je prijatelj narodov. Vedno je potreben nekdo, ki ga sovražiš, da bi se počutil pravičenega v svoji lastni bedi. Sovraštvo je resnično prvobitno čustvo. Ljubezen je tista, ki je nenaravna. Zato je bil Kristus ubit - govoril je proti naravi. Nikogar ne moreš imeti rad vse življenje - to nemogoče upanje je vir prešuštništva, umorov mater, izdaj prijateljev... Lahko pa koga vse življenje sovražiš. Da je le vedno tam in v tem podžiga tvoje sovraštvo. Sovraštvo ogreje srce.« (Umberto Eco, Praško pokopališče, Mladinska knjiga 2012, str. 436). Komemoracije ob spominu na padle borce Izvršni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Izola vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracij ob spominu na padle borce NOB in žrtve fašističnega nasilja, ki bodo: • v Kortah (pri spomeniku)v četrtek, dne 27.10.2016 ob lO.uri • v Izoli, na Trgu padlih (pri spomeniku) v petek, dne 28.10.2016 ob 16. uri. Rekordno število nevarnih odpadkov Komunala Izola obvešča, da je jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov zaključena. Na varno je bilo shranjenih 1.952 kilogramov nevarnih odpadkov. V času trajanja akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico,ki je potekala med 19. in 22. oktobrom 2016, smo zbrali kar 1.952 kilogramov nevarnih odpadkov. Akcija je letos potekala že drugič. Skupaj z majsko akcijo so vestni uporabniki dostavili 3.922 kilogramov nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Največji odziv smo zabeležili na lokaciji ulice Drevored 1. maja (pri kava baru Oljka), Ulici Proletarskih brigad in na Velikem trgu, najskromnejši odziv pa na Maliji pri nogometnem igrišču, v Cetorah in na Baredih. Letošnjo akcijo ocenjujemo kot zelo uspešno, saj smo zbrali za skoraj 787 kilogramov več nevarnih odpadkov kot lani. Tudi v letošnjem letu je bilo oddane največ manjše odpadne električne in elektronske opreme, katere teža je znašala 310 kg, sledila so odpadna jedilna olja (270 kg), neuporabna zdravila (111 kg) ter odpadne barve (200 kg). Zahvaljujemo se vsem, ki so se akcije udeležili in na ta način pripomogli, da življenjskega prostora ne obremenjujemo po nepotrebnem. To dokazuje, da so uporabniki vse bolj ozaveščeni in se zavedajo pomena ločenega zbiranja odpadkov. Nepravilno ravnanje z njimi namreč ogroža zdravje ljudi, živali in rastlin. Verjamemo, da je v slogi moč in prav ločevanje odpadkov vsakega posameznika pripomore h kakovostnejšemu življenju, ki je mogoče le v zdravem in čistem okolju. Zato ločujmo odpadke in ohranimo našo občino čisto danes za boljši jutri. Komunala Izola, d.o.o. Martinovanje v Hrastovljah Člane in podporne člane društva invalidov občine Izola obveščamo, da 11. novembra organiziramo Martinovanje v Hrastovljah. Prijave sprejemamo v pisarni. Vabljeni. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svetg Bomo dobili 50 novih kmetij? Današnja seja izolskega občinskega sveta ne prinaša strateških odločitev za razvoj občine, razen če se bo pokazalo, da spet postajamo tudi kmetijska občina, saj so pripravljale! občinskega prostorskega načrta prejeli blizu 100 pobud za umestitev novih kmetij. Občinski prostorski dokument (OPN) je še vedno v fazi dopolnjevanja osnutka, letos je bila izdelana prometna študija za vzhodno območje Izole in konceptualni del urbanističnih načrtov za naselji Malija in Korte. Sicer pa so aktivnosti razdeljene v dve fazi. Prva zajema širitve stavbnih zemljišč (območje Jagodja, industrijska cona, naselji Malija in Korte, območje vodne infrastrukture, lokacija novega pokopališča (v manjši velikosti), površine odlagališča odpadkov,..), in obravnav razvojnih pobud. Druga faza, ki sicer poteka vzporedno, pa obravnava širitve stavbnih zemljišč naselja Cetore, Medoši, Draga; zaokrožitev obstoječe razpršene gradnje v naselje (Dobrava), problematiko razpršenih gradenj in pobude za gradnjo kmetij. 90 pobud za gradnjo kmetij V dosedanjih postopkih priprave po-storskega načrta so na občini prejeli okrog 90 pobud za gradnjo kmetij oziroma stanovanj z gospodarskimi poslopji. Pobude so bile v večini nepopolne, slabo argumentirane, iz nekaterih ni bil razviden jasen namen želene spremembe namenske rabe zemljišča, zaradi česar pobud ni bilo možno obravnavati. Da bi ugotovili, koga dejansko zanima gradnjo kmetije, so leta 2014 pobudnike pozvali k dopolnitvi pobud v katerih so, poleg podatkov o lastništvu in velikosti območja, kjer predlagajo spremembo namenske rabe, zahtevali tudi predložitev idejnih zasnov načrtovanih prostorskih ureditev, podatke o sedežu dejavnosti ter kratek opis načrtovane dejavnosti. Skoraj polovica pobudnikov je svoje pobude dopolnila. Po prejetju teh dopolnil je bilo treba pripraviti kriterije - merila, s katerimi se bo ugotavljalo, katere pobude bodo obravnavane v nadaljnjem postopku izdelave OPN. Za tiste pobude, ki bodo ustrezale navedenim merilom, bo izdelana strokovna podlaga, kot osnova za umestitev površin potrebnih za gradnjo objektov kmetije v OPN. Seveda to še ne pomeni, da bodo tam lahko kar gradili, ampak se bodo te umestitve, s strani nosilcev urejanja prostora .presojale v nadaljnjem postopku izdelave OPN, ob predložitvi ustreznih strokovnih podlag. Predlagatelji umeščanja kmetij morajo izpolnjevati 3 merila. 1. merilo: Pobudnik mora imeti v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha primerljive kmetijske površine. Pobudnik mora biti lastnik zemljišča, na katerega se umeščajo objekti kmetije. Pobudnik, ki ni lastnik zemljišč, na katerih namerava graditi kmetijo, mora dokazovati pravico graditi ali zakup zemljišč za obdobje najmanj 10 let in soglasje lastnika zemljišč za vložitev pobude. 2. merilo: V kolikor se obdelovalne površine pobudnika nahajajo na več različnih območjih občine, se gradnja kmetije predvidi na največjem zaokroženem območju obdelovalnih površin 3. merilo: Pobudnik za umestitev kmetije mora izpolnjevati pogoje za nosilca kmetije po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in Zakonu o kmetijstvu. Skratka, mora biti kmet. Zagotovo bo umestitev novih kmetij rešila marsikatero zagato, saj imamo dandanes v naši občini dokaj velike kmetije, ki imajo sedež celo v stanovanjskih blokih. Nedvomno so bile med pobudami tudi takšne, ki so dale slutiti da bi kdo rad gradil kmetijo v obliki vikenda, zagotovo pa bo kdo skušal tudi po tej poti rešiti zagato v kateri se je znašel ob nadzoru pomožnih kmetijskih objektov v izolski občini. u. Vsak pač ni kmet Občinski Urad za urejanje prostora je s pomočjo izdelovalca OPN (Lo-cus d.o.o.) na osnovi določil iz Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o kmetijstvu, pripravil merila za obravnavo pobud, ki se nanašajo na umestitev kmetij v nadaljnji postopek sprejemanja izolskega OPN. Lokalna skupnost z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), lahko na kmetijskih zemljiščih, brez spremembe namenske rabe, poleg gradnje določenih kmetijskih objektov namenjenih kmetijski dejavnosti, tudi omogoči preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti. Ker ocenjujejo, da so med pobudniki vsaj trije, ki bi morda izpolnjevali pogoje podane z navedenim zakonom, jih bodo o možnosti izdelave takega OPPN-ja tudi obvestili. Merila smo že objavili v prejšnji številki Mandrača, vendar jih, zaradi nepričakovano velikega interesa bralcev, objavljamo še enkrat. Urbana oprema bi rada bila mestna znamenitost Tako gre soditi, glede na dejstvo, da se betonske klopi in cvetličnjaki zdaj selijo po celem mestu in zasedajo vse lokacije, kjer je še kaj prostora zanje. Čeprav nikjer ni bilo sprejeto, da bo ta oblika ulične opreme prevladovala v mestu (komisija, ki jo je imenoval župan je enostavno prenehala z delom) se ne povsem neergonomske, nepraktične in nefunkcionalne klopi pojavljajo na različnih koncih. Po zbetonira-nem parkcu oziroma gozdičku pri čistilni napravi, smo klopi zdaj odkrili tudi pri parku 80-tih dreves ob izolskem pokopališču. Tistim, ki ne verjamejo našim opozorilom, da v cvetličnih loncih pod iglavci v parkcu ne bo nič uspevalo pa podarjamo fotografijo, ki to jasno dokazuje. Občinski svet Po rekah, jezerih in morju še pitno vodo Naša država rada podržavlja to deželo, saj ve, da ima vsaka stvar svojo vrednost. Tudi tržno. Pobuda za vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo, do katere je prišlo zaradi bojazni, da bodo naše vodne vire pokupile velike korporacije, se je skozi postopke dobro sfižila, na koncu pa bi vodne vire in vodovodne sisteme država kar podržavila. Državni zbor je namreč na julijski seji, na predlog vlade in s podoporo koalicije, s sprejetimi amandmaji, bistveno spremenil vsebino tega vpisa in zdaj, namesto, da bi ščitil le vodne vire in pravico do pitne vode, posega tudi v pravico občin na področju zagotavljanja oskrbe prebivalcev s pitno vodo. V prvotnem predlogu je skupina poslancev predlagala, da se na ustavni ravni pitna voda in dostop do pitne vode določi kot splošna in temeljna ustavna pravica, da se prepreči, da bi se vodni viri privatizirali, da se prepreči, da bi vodo obravnavali kot vsako drugo blago. Oskrba z vodo bi se morala izvajati v obliki neprofitne javne službe. Poslanci pa drugače Poslanci državnega zbora pa so izglasovali drugačno vsebino, ki sicer pravi, da ima vsakdo pravico do varne pitne vode, vendar pa dodaja, da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države, da naravni vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago, ter, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim. Do amandmajev iz 21. Seje Državnega zbora se občine niso imele možnosti opredeliti, ker niso bile vabljene na sejo Državnega zbora niti na sejo Ustavne komisije Državnega zbora. Predlagano dikcijo se razume kot prenos sedanje izvirne pristojnosti za urejanje javne službe oskrbe s pitno vodo iz občin na državo, kar posledično lahko pomeni tudi prenos lastništva javnih vodovodov. Prav glede tega občine vztrajajo da bi moralo zagotavljanje izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ostati v izvirni pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, kar je ustrezna in v evropskem prostoru običajna in razširjena ureditev. Zato v slovenskih občinah spremenjeno dikcijo predloga, razumejo kot poseg v izvirne pristojnosti občin, in predlog odločno zavrača, hkrati pa poslanke in poslance ter Ustavno komisijo Državnega zbora pozivajo, naj z dikcijo jasno ločijo prepoved sklepanja koncesijskih pogodb z zasebnimi podjetji od koncesij javnim podjetjem, katerim se naj dopusti izvajanje te gospodarske javne službe še naprej. Ceneje do malih zemljišč Občina Izola veliko trguje z nepremičninami, vendar ima od tega bolj malo iztržka, saj se veliko zainteresiranih kupcev premisli, ko dobijo izračun cene zemljišča, kar pomeni, da ima občina od vsega le stroške s cenitvijo vrednosti zemljišč. To je še posebej problematično takrat, ko gre za majhne parcele ali dele parcel, katerih vrednost je lahko celo nižja od stroškov cenitve. Zato so v Občini Izola pripravili nekakšno okvirno vrednotenje zemljišč v izolski občini, ki jo bodo lahko uporabili v primerih, ko gre za zemljišče, katerega tako izračunana vrednost ne presega 10.000 Eur. Glede na to, da so zemljišča okvirno ocenjena na 120 - 200 Eur na m2 to pomeni, da bi na ta način, recimo v Polju, lahko prodali parcelo veliko največ 50 m2, v mestnem jedru pa največ 83 m2. Strošek posamezne cenitve se danes giblje med 250 in 400 EUR, letno je strošek iz tega naslova tudi do 20.000 EUR. Ocenjujejo, da bi okrog 50% stroškov cenitev lahko prihranili s sprejemom predlaganega sklepa, ki bi določal »izkustvene vrednosti« za pravne posle pod zakonsko določenimi vrednostmi. Cenejši psi na tržnici Občinski svet je marca meseca obravnaval in sprejel predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o tržnem redu v prvi obravnavi. V času do drugega branja je JP Komunala Izola podala predlog za popravek urnika s tem, da se podaljša čas za odvoz blaga in za pospravljanje prodajnega mesta, stojnice ter površine okoli stojnice, na 14.00 uro, saj kmetje prodajajo svoje pridelke do 13. ure. Občinski inšpektorat in redarstvo Občine Izola pa sta opozorila, da predpisana globa za vodenje psov in drugih domačih živali na tržnico trenutno znaša 400 Eur. Odlok o nadzoru in obvezno-J s ti skrbnikov živali pri vzdrževa-I nju čistoče javnih površin v občini 1 Izola pa pravi, da je prepovedano voditi pse in ostale živali na vse javne površine, ki so označene z ustreznimi oznakami. Globa po tem odloku je 100 Eur za fizično osebo 200 Eur za pravno osebo, samostojnega podjetnika in 150 Eur za odgovorno osebo pravne osebe. Predlagajo, da se na tržnici postavi ustrezna oznaka, ki prepoveduje vodenje psov in da se v Odloku o tržnem redu odstrani globa za ta prekršek oz. se globa poenoti z Odlokom o nadzoru in obveznosti skrbnikov živali pri vzdrževanju čistoče javnih površin v občini Izola. ur Najlepši odkrit vrt v Izoli Medtem ko so v Kopru pripravili zanimivo prireditev na kateri so ocenjevali skrite vrtove, ki jih v starem mestu res ne manjka, bi v Izoli lahko pripravili izbor za najbolj zapuščen odkrit vrt v mestu. Med kandidati za nagrado bi bil gotovo tudi objekt nekdanje Stavbenikove menze v kateri so kasneje delovali še Eurest in Slorest, trenutni lastnik stavbe pa je, vsaj po podatkih s spleta sodeč, Sava i.p. investicijsko podjetje, ki je tukaj načrtovalo gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Tega zaenkrat še ni, zato pa si zaslužijo čestitke za pragozd, ki jim raste za hišo (fotografija na naslovnici), čestitke pa gredo tudi na pol Izolanu Jadranu Čaliji za njegov nagrajen vrt v Kopru. Opremljanje Izole Brez dialoga ne bo načrta Občinske službe so se pred časom lotile spremembe prostorskega načrta Oprema. Nekateri svetniki so že dlje časa opozarjali, da se z nekaterimi rešitvami lastniki obstoječih zemljišč ne strinjajo. Ob javni razgrnitvi je to postalo dejstvo. Občinski svet je konec junija, na 13. seji občinskega sveta sprejel predlog dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje »Oprema«, preprosto imenovan PUP Oprema. Takrat je nekaj svetnikov očitalo županu Igorju Kolencu, da pri pripravi novega prostorskega načrta za območje Opreme občinske službe ne sodelujejo z lastniki objektov, kar pa je župan odločno zanikal. Občinske službe so nadaljevale s postopki priprave načrta in pred dvema tednoma je prišlo do javne razgrnitve osnutka za PUP Oprema. Da občinska uprava vendarle ni prav veliko sodelovala z lastniki zemljišč je postalo jasno na torkovi javni obravnavi, ko so lastniki predstavnikom Občine med drugim očitali, da so PUP Oprema pripravili brez njihovega sodelovanja in mimo njihovih želja. Za Opremo že imamo prostorski načrt Obstoječi prostorski načrt za območje Oprema je izolska Občina namreč sprejela leta 2005. Pri pripravi tega načrta so lastniki zemljišč ne samo sodelovali, temveč so ga tudi sofinancirali, kar ni ravno v navadi, a so se za to odločili zato, da pospešijo razvoj celotnega območja. Načrt iz leta 2005 predvideva, med drugim, tudi ureditev parkirnih prostorov na zahodni strani območja, ki so nujno potrebna za načrtovane širitve dejavnosti, ter povezovalno cesto. A na Občini so očitno drugačnega mnenja in so na območju, kjer je že enajst let predvidena ureditev parkirišča, po novem PUP-u pred- videli postavitev dveh objektov, v katere se že dlje časa govori, da bi se preselila plinarna. Ombočje na južni strani, nad nasipom, pa je po novem predvideno za postavitev treh velikih objektov, ki prav tako niso bili predvideni v originalnem prostorskem načrtu, oziroma ne v tako velikem obsegu. Lastniki zemljišč zato Občini očitajo, da bi jim z odvzemom parkirnih kapacitet in ukinitvijo napajalne ceste onemogočila nadaljni razvoj območja, postavitev plinarne v tako strnjenem naselju pa, pravijo, zakon celo prepoveduje, ne glede na to, da območje ni stanovanjsko. Lastniki zemljišč načrtovalcu očitajo tudi nerazumljivo nižanje gabaritov za obstoječe objekte, za kar pa se je izkazalo, da naj bi šlo za napako. Za koga sprejemamo prostorski načrt? Zaradi vsega tega lastniki zemljišč nasprotujejo vsaki spremembi že obstoječega prostorskega načrta iz leta 2005, vsekakor pa, pravijo, brez uskladitve novega PUP-a ne bodo sprejeli. Na vprašanje, kakšno je stališče Občine Izola na pripombe lastnikov, so nam odgovorili, da bodo »pristojne službe predloge in pripombe lastnikov zemljišč strokovno obdelale in jih posredovale v presojo Odboru za okolje in prostor. Stališča do vseh pripomb bodo pripravljena tudi v sodelovanju z njihovimi predlagatelji in na koncu javno objavljena.« Jasno je, da brez dialoga s tistimi, ki to območje uporabljajo in so tudi njegovi lastniki ne bomo prišli daleč. Zakaj je na občinski časovnici dialog postavljen ob koncu načrtovanja, ko so smernice že vrisane, pa je drugo vprašanje. am MEDICINSKI CENTER PORTOROŽ MEDICAL CENTRE PORTOROŽ / CENTRO MEDICO PORTOROSE OKULISTIKA/ OČESNA KIRURGIJA OPHTHALMOLOGV/ EVE SURGERV CENTRO OCULISTICO CHIRURGICO P ESTETSKA MEDICINA AESTHETIC MEDICINE MEDICINA ESTETICA S ^ ^ ' DERMATOLOGIJA DERMATOLOGV DERMATOLOGI A +386 (0)31 394 224 / www.mc-portoroz.eu HOTEL METROPOL (ATRIJ / ATRIUM / ATRIO) MAMllIR/M: 6 . Četrtek, 27.oktober2016, št. 1175 ______________________________________________________________________ IZOLADE ________________________________________________________________ Parencana, projekt nesrečnega imena Društvo Histrion, ki zadnja tri leta upravlja edini izolski muzej Parencana, je pred dnevi prejelo dopis o izpraznitvi občinskega poslovnega prostora, to je muzeja, ki naj ga vrne občini v prvotnem stanju.. V Mandraču smo že na dolgo in široko pisali o zapletih pri delovanju edinega izolskega muzeja Parencana, ki ga s posebno pogodbo, zdaj že tretje leto upravlja društvo Histrion, ki ga vodi neutrudni zbiratelj različnih zgodovinskih artefaktov, Srečko Gombač. Nesporazumi glede financiranja so privedli do točke, ko je grozilo, da bo sredi sezone zaprli vrata in potem so se podpisniki le dogovorili, da reševanje prenesejo na jesen, vendar takšnega načina reševanja v društvu prav gotovo niso pričakovali. Srečka Gombača smo povprašali, kako so reagirali, ko so prejeli dopis o izpraznitvi muzeja. - Odpovedi pogodbe za prostore v katerih deluje muzej Parenzana ne moremo imenovati rešitev težav, kvečjemu gre za stopnjevanje teh. Težave pri sodelovanju z občino kot lastnico prostorov se vrstijo že pol leta. V tem času je bilo že več poskusov, da bi nas “vrgli ven” tako, da nas odpoved pogodbe ni ravno presenetila. Gre za običajno splošno odpoved najema občinskih prostorov, ki nas v prvi petini teksta obvešča o odpovedi in nalaga izpraznitev prostorov, v ostalem tekstu pa grozi. Gre za preslikavo neprimernega poslovnega vedenja, ki ga poznamo že iz pogodbe o najemu. - Kaj pomeni ta odločba. Da je dogovarjanj o nadaljnjem delovanju konec in da enostavno iz muzeja odnesete vse, kar je vaša last? - Vsebine pogodbenega odnosa, to je muzejske dejavnosti, dokument sploh ne omenja. Dokument tudi ne navaja razlogov za odpoved najema. Očitno je to za občino nepomembna dejavnost. V skladu s tem ni nikjer v dokumentu izražen kakršen koli občinski interes za obstoječe zbirke, čeprav so za kraj še kako pomembni in je bilo vanje vloženega ogromno truda in sredstev. Te zbirke so tako po mnenju stroke kot obiskovalcev tudi dokaj kakovostne in zanimive ter dobro predstavljajo zgodovino Izole in bližnje okolice. Še posebej velja to za zbirko o ribištvu in konzervni industriji, ki jo je Izola po dolgih desetletjih končno dobila. - Kaj to pomeni za muzej. Ali je bil narejen sploh popis, kaj je v vaši lasti in kaj v lasti Občine? - Z lastništvom eksponatov ni posebnih težav, saj imamo kot upravljavec muzeja natančen pregled nad tem čigavo je kaj, pa tudi občina je popis svoje lastnine izvedla pred nekaj dnevi, tudi z našo pomočjo (ko še nismo vedeli za odpoved). - Izpraznitev muzeja pomeni, da nekaj časa tam ne bo nič ali ima morda Občina že dogovorjeno ponovno urejanje muzeja z drugim upravlja kem? - O tem kaj Občina Izola namerava s to dejavnostjo nismo bili obveščeni, pa tudi nihče od občinskih uslužbencev nas v zvezi s tem ni znal napotiti na jasno definirano občinsko politiko ali sprejeto odločitev Tudi v muzejskih strokovnih krogih na obali, razen za par načelnih pogovorov, ne vedo nič konkretnega. D.M. BLACK MAGIC MENU BLOODV MARY COCKTAIL vodka, paradižnikov sok, limona, tabasco, začimbe ČRNA SIPINA RIŽOTA BLACK & RED Črni rezanci z bolonjsko omako 8.00 EUR 7.00 EUR BLACK &WHITE Črni njoki z omako štirih sirov MAGIČNA PANNA COTTA s črnim ribezom ČRNA PIZZA Izberite katerokoli našo pizzo na črnem testu Vabljeni v Pizzeria Vila Raineri na najbolj čarovniške dneve v letu. 7.50 EUR 2.50 EUR Želimo poslovati 12 mesecev v letu Na Belvederju so se lotili večjih gradbenih del, saj načrtujejo, da bodo spomladi že odprli nov štiri-zvezdični hotel s pogledom na Tržaški zaliv, kot ga premore samo Belvedere in z zasteklenim hodnikom med hotelom in restavracijo, ki bo Mihevčevi arhitekturi dodal nekaj sodobnosti. Hotelsko podjetje Belvedere je eden od nosilcev turizma v izolski občini. S hotelom Marina in hotelskim kompleksom na Belvederju, že vrsto let prinašata v Izolo zelo različne goste. Mestni hotel z izvrstno restavracijo je postal priljubljena destinacija poslovnih ljudi, kompleks na hribu pa je bil, bolj ali manj, obsojen na sezonske goste. Zdaj bi to radi spremenili, oziroma, kot pravi dolgoletni direktor, Branko Seljak, ki je v podjetju prehodil celo pot, od natakarja do direktorja, želijo delati vseh 12 mesecev v letu. - To je po dolgem času ena večjih investicij pri vas na Belvederju. - To je že tretji poskus in upam, da bo ta uspešnejši od prejšnjih dveh. Mi smo že pred lastniško preobrazbo imeli en projekt, ki ni zaživel, leta 2008 smo imeli drugega, ki je bil še večji, a zaradi krize in spremenjenih okoliščin ni bil realiziran, zdaj pa smo malo zmanjšali ambicije in računamo, da bomo s tem projektom dosegli približno takšne cilje, kot smo jih imeli ves čas. Želimo namreč posodobiti obstoječi pavilijonski kompleks, zgraditi povezovalni objekt in urediti nekaj sob, ki bodo, skupaj z restavracijo, tvorile centralno jedro turističnega kompleksa Belvedere. - Ali je denar zagotovil lastnik družbe, Nikolay Ulyanov? - Lastnik je že zagotovil investicijo v prvo fazo adaptacije hotela Marina in bil je tudi pri poskusih investicije na Belvederju, vendar smo obakrat naleteli, ali na težave s komunalnimi taksami in drugimi pogoji, ki niso bili sorazmerni z donosom in zato se je odločil, da ne bo več investiral v Slovenijo. Zato nam je tokrat dal proste roke, s tem, da podpira naše aktivnosti in tako bomo z lastnimi sredstvi in s pomočjo bank pokrili celo investicijo. - Gre za najbolj izpostavljen del turističnega kompleksa. - Seveda. Gre za objekte, ki so na centralnem območju Belvederja, kjer se obiskovalcu odpre eden najlepših pogledov na Izolo in cel tržaški zaliv. Gre za zelo občutljivo območje in upam, da smo ga načrtovali tako, da ne bo nasilen do okolja, hkrati pa bo ohranjal vsa tista doživetja, ki jih ta lokacija omogoča. - Belvedere je bil, v primerjavi s hotelom Marina, vedno bolj v povprečju, zdaj boste pridobili na kvaliteti? - Turizem ni romantična panoga. To je industrija gostoljubja, je nekoč dejal kolega Silič. Zato skrbno planiramo in načrtujemo ker vemo, da je treba nenehno iskati pravo ravnovesje med kvaliteto, ceno in količino tega kar nudimo, da je za našega klienta ugodno, saj smo na prostem trgu. Upam, da bomo s to novo ponudbo privabili na to našo destinacijo več ljudi. Trendi v turizmu se sicer nenehno spreminjajo. Letošnji hit so bila stara mestna jedra, vendar to ne pomeni, da se ne izplača investirati v objekte izven naselja. Zame je Belvedere, vse od leta 1969, ko sem prišel sem, edinstvena, fantastična lokacija. Je dominantna in zelo občutljiva. To moramo tako lepo zapakirati, da lahko “prodamo” in iztržimo za to tudi višjo ceno. - Oddaljenost od mesta zagotovo ni prednost. Ali je bil turistični vlakec letos kaj v pomoč? - Vse kar ne škoduje pomaga. Turistični vlakec so zelo uprabljali naši gosti pa tudi drugi. Imamo tudi organiziran prevoz do plaže, ki bi ga radi še dopolnili in tudi prireditve v Izoli so zagotovo pomembne tudi za nas in naše goste. Radi bi oblikovali program celoletnega turizma, tako kot to počnemo s hotelom Marina in z restavracijo na katero smo res ponosni. To je najboljši program za kraj, za turistična podjetja, za gostince, skratka za vse. Delati 12 mesecev na leto je naš cilj. - Na hotelski kompleks Belvedere je bilo velikokrat vezanih nekaj atraktivnih projektov, kot je bila, naprimer, sedežnica do morja. - Res je. Bila je cela vrsta atraktivnih projektov in večine ne bi niti našteval. Naj samo spomnim, da je bil na Belvederju prvi nočni klub na slovenski obali, ki nam je takrat pomagal preživeti krizo. Podobno je bilo s Casinojem, ki pa žal ni bil časovno dobro tempiran. Zdaj ponovno poskušamo z velikim podjetjem s tega področja, da morda oživimo igralnico z živimi igrami, ne z avtomati. Od stečajnega upravitelja smo odkupili investicijo, ki jo je v prostor nekdanjega The Club-a vložil prejšnji najemnik in zdaj iščemo novega partnerja, saj gre za res atraktivno lokacijo tudi za takšno dejavnost. - Kje boste z investicijo največ pridobili - Ne gre le za višji razred sob in podobno, ampak za to, da bo gost lahko iz spalnice šel na zajtrk, v restavracijo, v vvellnes ali na teraso in vse to skozi osrednji prostor. Seveda pa prenova pomeni tudi prenovo programov, ponudbe in zato bodo ti programi bolj atraktivni kot doslej, saj bodo načrtovani za celo leto. - Koliko zaposlenih imate v podjetju? - Številka varira. Letos se je spet nekoliko dvignila, tako da imamo od 70 do 100 zaposlenih, pač glede na obdobje. V glavni sezoni nas mora biti več kot pozimi. - Ste tudi vi imeli zaposlene tujce, ki so delali za 1 Euro na uro? - Ni zadovoljnega gosta brez zadovoljnega zaposlenega. Seveda je tudi v turistični špici nekaj pomožnega osebja prišlo s čistilnega servisa oziroma v kuhinjo. Sicer pa nismo imeli nobene pogodbe s posredniki, ki bi na ta način izkoriščali ljudi od drugod. Imam dovolj kilometrine v tem poslu, da vem, kako pomemben je za gosta zadovoljen delavec. Naš cilj je celoletno poslovanje in stalen kader. - V Hotelu Marina vam to uspeva. - Ne vem kaj je k temu pripomoglo, ali kriza ali splošni razvoj turizma. Ampak, mi imamo trenutno v recepciji zaposlenega profesorja filozofije, v strežbi imamo dva diplomanta, skratka imamo kader, ki razume, vidi, obvlada prostor, ljudi in sistem. Po mojem so sicer še vedno premalo nagrajeni, vendar so razmere v Sloveniji takšne, da cene ne dopuščajo višjih stroškov dela. Trenutno smo cenovno konkurenčni z visoko kvaliteto, dejstvo pa je, da goste v Sloveniji cenovno precej razvajamo. Vajeni smo za nizko ceno dobiti visoko kvaliteto. Bil sem pri sinu, ki dela v Detroitu in sem za kozarec vina plačal 8 Eur plus obvezno napitnino. Zato tam zaposlene spoštuješ, ker dosti plačaš, pri nas pa v kvalitetni restavraciji plačaš kozarec dobrega vina 1 euro. Temu primeren je tudi odnos do lokalov ali osebja. - Kakšen je odnos z mestom? - Vedeti moramo, da živimo v raju. Izola je fantastična in vse moramo narediti, da je ne pokvarimo. Zato smo bili tudi pri načrtovanju tega posega v prostor zelo previdni, od izbire materialov do 3D izrisov, ohranili smo tudi stare kandelabre in upam, da bodo gostje in Izolani zadovoljni z nami. d.m. Matija Novel pripravil veliko presenečenje 3. SNL-zahod Rezultati 10. kroga Adria : Elta Izola 3 : 2 (2 : 0) TKK Tolmin: NK Postojna 9:0 (5:0) Farna Vipava: ND Bilje 3 :1 (3 : 0) Tabor: Jadran Dekani 1 : 2 (0 : 1) II. Bistrica : Škou Ajd. 1 : 1 (1 : 1) Adria : Elta Izola 3 : 2 (2 : 0) Miren, 22.10.2016 ob 15.00, gledalcev 100 Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Topič Marko, Kljajič Almin (79’ Mijailovič Božidar), Požrl Jurij, Vidakovič Dražen, Vidakovič David, Ečimovič Nikola (46’ Furlan Andraž), Čauševič Aron, Marc Gregor (79’ Donev Hristjan), Pletikos Chris, Nikolič Žan Strelci: 1:0- Lazar Kris (29’), 2:0- Keranovič Alen (43’), 3 : 0 - Gulič Mark (51’), 3 : 1 - Nikolič Žan (60’), 3:2- Nikolič Žan (69’) Borba za obstnekv 2.SML/SKL Kadeti in mladinci so odigrali vse tekme prvega dela in krenili v drugi krog tekmovanja. Po slabšem začetku so tako kadeti kot mladinci uspeli strniti vrste in prikazali nekaj boljših predstav na zadnjih nekaj tekmah. Igralci so gotovo potrebovali nekaj časa, da se uigrajo, poleg tega pa se njihova forma stopnjuje in po ocenah trenerjev ima ekipa sposobnosti, da se v nadaljevanju brez težav ohrani v 2.SML/SKL in ob nekaj zaporednih dobrih predstavah zleze tudi do sredine skupne lestvice. Toda trdo delo bodo fantje morali potrditi še na igrišču. Trenuten pogled na skupno lestvico ni navdušujoč, a verjamemo, da fantje še niso rekli zadnje besede in boljši rezultati prihajajo. Po nizu tekem v gosteh se bodo mladinci in kadeti naslednji vikend pomerili doma proti Biljam. Vabljeni na ogled tekme v podporo fantom na domačih tekmah. E tOKOMET Poraz v Mariboru Maribor Branik - IP Izola 39:17 (19:9) RD Istrabenz plini Izola: Jurič, Stopar 2, Božič 3, Beganovič 2, Zorič-Stepančič, Čolič 1, Kecman 2, Vukovič 5, Radojevič 1, Konig 1, Madžarevič 1. Sedemmetrovke: 4/4 RK Maribor Branik, v katerem igra donedavni član Izole Andraž Velkavrh, je upravičil vlogo favorita. Naši fantje so sicer nastopili oslabljeni, a to ne zmanjša dejstva, da so Štajerci trenutno precej bolj kakovostna ekipa. Izolani so na tekmi povedli z golom Petra Božiča, a se je tehtnica kmalu obrnila na stran domačih. Z nizom štirih zaporednih golov so do osme minute izid zasukali na 4:1. Sledila je kratkotrajna vrnitev na zgolj en gol razlike, vendar Maribor ni popuščal in njegov pritisk je bil premočan za Izolane. Tako so Štajerci z novim nizom povedli na pet golov prednosti. Do 20. minute prvega polčasa so gosti uspešno držali razliko štirih golov, a se je ob novi seriji zadetkov domačih ta povečala na deset golov, kar je že nakazalo, da bosta točki najverjetneje ostali doma. Drugi polčas ni prinesel večjih sprememb. Domačini so še vedno pritiskali, Izolani pa so poskušali ohraniti igro iz prvih petnajstih minut prvega polčasa, a žal neuspešno. Mariborčani so pobegnili na petnajst golov razlike, ki pa je bilo za naše neulovljiva prednost. Drugi polčas je bil nezanimiv in brez večjih presenečenj, Mariborčani so zadržali prednost in jo do zadnjega sodniškega piska še povišali. Izolani ostajajo na zadnjem mestu. Naslednja tekma plavo belih bo doma, 28.10.2016, ob 19.00 proti Slovenj Gradcu, ki je kot Izola še brez zmage. To bo za naše fante vsekakor dobra priložnost, da pridejo do točk in verjamemo, da jim bo s pomočjo navijačev tokrat tudi uspelo. Po dopadljivi igri nova zmaga mladincev Mladinci so v nedeljo, 23.10.2016 gostili ekipo Šmartnega pri Litiji. Z ekipo Šmartnega smo se nazadnje srečali pred dvema sezonama, ko smo doma izgubili 14:39. Fantje so verjeli, da se tak scenarij ne more ponoviti. Gostje so prvi povedli z 1:0. Na koncu tekme se je izkazalo, da je bilo to njihovo edino vodstvo. Rezultatsko ravnotežje so držali do 10. minute, ko je semafor kazal rezultat 6:6. Naši fantje so nato pritisnili na plin in polčas končali s petimi zadetki prednosti (17:12). Drugi polčas so Izolani začeli tako kot so končali prvega - odločno. Razlika je v nekaj minutah narasla na 7 golov. Do konca tekme so tekmece držali na varni razdalji. Priložnost so tako dobili tudi mlajši igralci. Med njimi je Miklavec prvič okusil igranje v mladinski ligi. Tekma se je končala z rezultatom 28:22. Mladinci bodo naslednjo tekmo odigrali v gosteh na Gorenjskem pri ekipi Duplje-Radovljica. Za RD Istrabenz Plini si igrali: Mičovič, Krmac-Finžgar, Stopar 3, Smej 5, Blažič, Čolič 5, Korošec 5, Logar, Poberaj 7, Miklavec, Peharc, Madžarevič 3, Orbanič Kadeti gostili RD Mitol Sežana Izolski kadeti so upravičili vlogo favorita. Kljub odsotnosti Poberaja in Čehovina so zmagali z veliko razliko. Ponovno so na pomoč so priskočili nekateri starejši dečki, ki tako pridno nabirajo izkušnje za čas, ko bodo prevzeli kadetsko štafeto. Od samega začetka tekme so naši pokazali, da tokrat ne bo popuščanja. Že v 6. minuti so vodili z 4:2. Nato so svoj tempo še stopnjevali in v 15. minuti vodili že z 10:4. Polčas se je zaključil z rezultatom 19:9. Nadaljevanje je potekalo enako silovito, saj so v 33. minuti dosegli rezultat 24:9. Kljub temu, da je trener Mičovič dal priliko mlajšim igralcem, je Izola igrala z nespremenjenim ritmom in tekmo zaključila z rezultatom 40:17. Kar trije igralci 1. 2002 so se vpisali med strelce. Najboljši med njimi je bil Miklavec, ki je bil z 10 goli tudi prvi strelec v izolski ekipi. Od igralcev 1. 2000 gre izpostaviti igralca Stoparja in Mičoviča ter vratarja Logarja. Za Izolo so igrali: Stopar 7, Mičovič 6, Smej 4, Sichich 3, Krmac--Finžgar 2, Korošec 1, Blažič 1, Peharc, Miklavec 10, Orbanič 3, Delatovič 3, Logar, Alessio, Mi-kac. Odbojkarice iz Kamnika praznih rok Ekipa Calcit Volleyball II je bila na domačem terenu v Kamniku s 3:0 boljša od primorskih tekmic. Čeprav bi sodili, da so gladko prišle do zmage, pa posamezni nizi pričajo, da so se igralke Galeb grup Robotine sprva dobro upirale. Posamezni nizi so se končali 25:20, 25:19 in 25:12. Tudi v prihodnjem krogu čaka Izolo dokaj težek nasprotnik in sicer ŽOK Šentvid Žlindra, s katerim se bodo Izolanke pomerile v soboto ob 18.00 v Livadah. Sp#* Martinov tek in pohod CORSA E MARC LA Dl SaN MaRTINO _--- — JzoU/* /Solov OBVESTILO O PREMIČNIH POPOLNIH ZAPOPRAH ZARADI PRIREDITVE 36. MARTINOV TEK IN POHOD 2016 V IZOLI Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe tradicionalne javne prireditve “36. MARTINOV TEK IN POHOD” v Izoli dne 06.11.2016, organizatorja CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA in ŠPORTNA ZVEZA IZOLA, skladno z dovoljenjem; Urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj Občine Izola; za zaporo občinskih cest, izvedel v času od od 11:00 ure do 13:00 ure, premično popolno zaporo sledečih prometnih površin: odsek Belveder-plaža Belveder, odsek Belveder-rt Ronek-Strunjan, križišče Belveder-strunjan, navezava na Parenzano, stara železniška proga, Južna cesta, odcep Baredi-Kajuhova ul.Jndustrijska cesta, Cankarjev drev.-križišče trg Republike, vzhodna vpadnica. Ul. Ob starem zidov-ju-Žustovičeva ul.-Tovarniška ul, Kosovelova ul.-ul. Ob pečini-ul. Sv. Petra- Kosovelova, ul.Ob pečini-severno nabrežje, sprehajališče ob obali-kopališče svetilnik, Sončno nabrežje-Veliki trg, peš pot-Tržnica Lonka-ob obali-Simonov zaliv. Večji del teka se bo odvijal po pločnikih oz. ob njih površinah namenjenih pešcem, prečkanja bodo po prehodih za pešce in po pešpoti “ Parenzana”. Na vseh pomembnih točkah ob trasi bo postavljena rediteljska služba organizatorja in pooblaščeno osebje za urejanje prometa. Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa. Vse prizadete prosimo za razumevanje. Hkrati pa vas vabimo, da se nam pridružite na enem naj starejših tekov v Sloveniji, saj so pred oriiave odprte do dne 02.11.2016 . Podrobnejši program prireditve s povezavo na traso teka ter pred prijave so dostopne na spletni strani www.center-izola.si 1. SNTL-članice Ptuj: Arrigoni 1:5 V soboto so članice igrale tekmo tretjega kroga na Ptuju. Naše igralke so takoj v prvem krogu povedle s 3:0. Domačinke so nato eno tekmo zmagale, a to je bilo tudi vse, kar je Ptujčankam uspelo iztržiti proti razpoloženi ekipi Arrigonija. Po dve tekmi sta zmagali Urška Čokelj in Lea Paulin, eno zmago pa je prispevala Katrina Sterchi. 1. SNTL-člani Interdiskont: Arrigoni 5:1 Člani so tekmo tretjega kroga igrali na Ravnah na Koroškem. Domačini, okreplejni v letošni sezoni s Sobočanom Mitjo Hrvatom, so bili nedvomno favorit in so v dvoboju to tudi potrdili. Edino točko za našo ekipo je dosegel Erik Paulin, ki je tudi tokrat odigral celoten dvoboj zelo dobro. V ekipi sta igrala še Gregor Vukovič in Simon Frank. Dve medalji Arrigonija V nedeljo je v telovadnici OŠ Livade potekal 2. odprti turnir RZ za mladince in mladinke. Tako kot na prvem odprtem turnirju so nas naši mladi tekmovalci in tekmovalke ugodno presenetili tudi v domači dvorani. Kar je uspelo Lei Paulin na prejšnjem turnirju je zdaj uspelo Matiji Novelu. Matije je namreč pripravil prvovrstno presenečenje, ko je v polfinalu s 3:0 premagal Tilna Cvetka iz novomeške Krke, sicer prvega nosilca turnirja in trenutno najboljšega mladinca v Sloveniji. Nato je v finalu v povsem enakovredni tekmi izgubil s 3:1 proti Petru Hribarju, prav tako iz novomeške Krke. S tem izjemnim rezultatom je na jakostni lestvici skočil iz devetega na sedmo mesto in bo na naslednjem TOP turnirju igral med najboljšimi osmimi mladinci. Na glavni turnir, in sicer med najboljših 32, se je uvrstil še Martin Kocjančič. Za med 16 je s 3:1 izgubil proti Ptujčanu Marselu Šeguli. Pri dekletih smo dosegli kar štiri uvrstitve med najboljših šestnajst. Najbolje se je odrezala Katrina Sterchi, ki je izgubila šele v polfinalu. Tam jo je premagala kasnejša zmagovalka turnirja Aleksandra Vovk iz Mojstrane z rezultatom 3:1. V četrtfinalu je tokrat izpadla Lea Paulin. Za med štiri jo je s 3:0 premagala Katarina Stražar iz Mengša. Med šestnajst sta se uvrstili še Kirn Fink, ki je za napredovanje s 3:0 izgubila proti Ani To-fant iz Mengša, ter Manca Paljk, ki se je tudi prvič nasploh uvrstila na glavni turnir kategorije mladink. Najprej je zmagala v izredno težki predtekmovalni skupini, nato pa nepričakovano gladko s 3:0 izgubila proti Tari Kobetič iz Mengša. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bil turnir odlično izpeljan. fenmi Cante zmagovalec Hallovveen regate V Portorožu se je danes zaključila Hallovveen regata, ki poteka že peto leto zapored v organizaciji Jadralni klub Pirat Portorož. Mlade jadralke in jadralci so v dveh dneh odjadrali štiri plove. V konkurenci 172 jadralcev iz osmih držav je bil z zmagami v vseh štirih plovih najbolj prepričljiv Daniel Cante (JK Izola), ki se je na koncu ponovno veselil zmage. Drugo mesto je osvojil Madžar Nagy Bendegasz (BYC), na tretjem mestu pa je končal Italijan Alessio Castellan (CDVM). Med jadralkami je slavila Hrvatica Lucija Škopac (CSC), druga mesto je osvojila Italijanka Gaia Fabris (CDVM), tretje pa Špela Hajdinjak (JK Burja Izola). Naslov najboljšega kadeta je osvojil Hrvat Tim Fike (CSC), na drugem mestu je končal Italijan Luca Cen-tazzo (TPK Sirena), tretji med kadeti pa je končal Luka Zabukovec (JK Jadro). Med kadetinjami sta prvo in drugo mesto osvojili že prej omenjeni Lucija Škopac in Gaia Fabris, tretje mesto pa si je prijadrala Alja Petrič (JK Jadro Koper). ‘ukm V ponedeljek 24.10. je bilo v hotelu Delfin odigrano predzadnje oktobrsko kolo v taroku za posameznike. Tokrat je bila najuspešnejša Veronika Jakopič , ki je osvojila 5 točk in razliko +450. Drugo mesto je zasedel Lojze Hočevar, ki iz kola v kolo dosega odlične rezultate. Zbral je 4,5 točke in razliko +19. S 4 točkami in razliko +690 je prišel Marjan Šink na tretje mesto, Ivica Grdič je osvojil 4 mesto s 3,75 točkami in razliko +413. Peto mesto je pripadlo Zvonku Glušiču s 3,5 točkami in razliko -95. Naslednje kolo bo odigrano na prazničen dan 31.10. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. Po turnirju bo objavljena tudi razvrstitev po 10 mesecih igranja oz. 36 letošnjih turnirjih. dt> SdB® Na tekmovanju za Pokal Une v Bi-haču so naši tekmovalci dosegli: Ml. kadeti: Mark Rožac 3 mesto St. dečki: Sergej marčeta 2. mesto St. deklice: Ana Marčeta 2. mesto Ml., dečki: Blaž Vadnjal Stojanovič 3. mesto Srčna stran Mačak ima vsaj sedem življenj Izolan Dušan Mačak je pred poletjem uspešno prestal eno najbolj delikatnih operacijskih procedur, presaditev srca. Danes uspešno okreva in glede na vse težave, ki jih je imel, se rad pošali, da je pač maček. Dušan Mačak je Izolan s srcem. Srcem, ki pa ni njegovo, oziroma se s tem srcem ni rodil. Pred nekaj meseci so mu ga namreč presadili, a to je le zaključek dolge zgodbe, ki je zahtevala veliko potrpljenja, tudi svojcev. Danes Dušan Mačak okreva po zahtevni operaciji, a ga že lahko srečamo na sprehodu, največkrat s hčerko Ines. Z njima je pogovor potekal o presaditvi srca, a tudi o hudih bitkah, ki jih je preživel, da je sploh prišel do tja. - Kakšne težave ste imeli s srcem? - (Dušan) Srčno aritmijo sem podedoval, tako da jo imam od vedno. Prvič je začela nagajati, ko sem imel kakšnih trideset let. Stanje se je z leti slabšalo in nikakor niso uspeli srca pognati v ritem. Ko sem imel kakšnih 45 ali 50 let sem vedno težje hodil oziroma sem se hitro utrudil. Moji kardiologi so mi takrat predlagali namestitev umetne srčne zaklopke, kar sem leta 2007 tudi naredil, v Medicorju. Na žalost pa je imela ta zaklopka tovarniško napako in se je počasi začela mašiti, kar je pripeljalo do tega, da je bila srčna mišica vedno bolj utrujena in je slabše delovala. V tistem času se nisem niti pretirano pazil, kar seveda ni pomagalo. Leta 2012 sem se ponovno odpravil v Medicor na operacijo, da rešijo to zaklopko, a so mi presadili premajhno in mišica je vedno bolj trpela. Na koncu je bila na vsega 16% moči. - Takrat ste se odločili, da nadaljujete zdravljenje v ljubljanskem kliničnem centru? - (Dušan) Tako je. Poklical sem doktorja Tomislava Klokočovnika, s katerim se dobro poznava še iz otroških let in on je tisti, ki mi je povedal, da je moje srce zelo šibko, zaradi česar so mi vanj vbrizgali razstopino matičnih celic, kar pa je kratkotrajna rešitev za ojačitev srčne mišice. Pa niti to ni več kot toliko pomagalo, zato so mi ukazali, da moram ostati v Ljubljani in čakati na presaditev srca. Druge ni, so rekli. - Kdaj je to bilo? - (Dušan) To je bilo konec leta 2015. Za praznike sem nato odšel domov, saj sem bil, razen srca, v odlični formi. Pri presaditvi srca mora namreč biti organizem povsem zdrav. Načeloma na srce lahko čakaš tudi po eno leto, a meni se je zdravstveno stanje hudo poslabšalo zelo na hitro. Letošnjega januarja nisem več uspel niti vstati iz postelje. Takrat so me hospitalizirali v Ljubljani, kjer sem čakal na srce, a po enem mesecu se je moje zdravstveno stanje izjemno poslabšalo in sem dobil pljučnico, zaradi katere sem padel v komo. Kaj se je kasneje dogajalo pa se zelo slabo spominjam. - (Ines) V resnici je šlo za infarkt. Bila sem doma in sem mislila, da se mi ne javi na telefon, ker je jezen name, saj sva se pred tem skregala. Vseeno pa je bilo nenavadno, zato sem šla v Ljubljano, kjer pa so se medicinske sestre čudno obnašale. Niso mi hotele povedati za kaj gre, dokler mi ni zdravnica povedala, da je stanje zelo kritično in verjetno ne bo preživel. Takrat sem ga tudi videla, ko je bil priključen na zunanje srce in sem padla skupaj, tako da je potem vse osebje skakalo okoli mene. In kljub temu, da se ni zavedal ničesar, je poskušal vstati iz postelje, ko je zagledal najstarejšo vnukinjo. Cela situacija je bila grozljiva. Takrat so nam povedali, da se že zelo mudi za presaditev srca in so predlagali namestitev umetnega srca, ki pa je zelo drago, govorimo o kakšnih 270.000 evrih. Na srečo pa to v Sloveniji krije zdravstveno zavarovanje, za kar smo eni redkih na svetu. - To umetno srce je stalna ali začasna rešitev? - (Ines) V Sloveniji smo imeli do sedaj menda le dva primera umetnega srca. Eden že eno leto živi z njim, drugi pa je imel izjemno hude težave, da se nanj privadi. Težava je v tem, da je umetno srce resda vgrajeno v telesu, a stalno ga poganja zunanji motor, ki je izjemno hrupen in ta hrup se ti hitro zasadi v možgane. Poleg tega gre za plastiko in organizem to nerad sprejme. - Kako je vaš organizem sprejel umetno srce? - (Dušan) Zelo slabo. V roku enega meseca so mi odpovedale ledvice in jetra in moje stanje se je izjemno poslabšalo. V tistem času je tudi prišlo do nezgode, ko se mi je v dvigalu bolnice odklopilo srce in sem bi nekaj minut brez »pumpe«. Možgani nekaj časa niso dobili kisika in zdravniki so povedali, da je vprašanje, če bom sploh še kdaj takšen, kot sem bil. Kakšnih dvajset dni sem samo ležal in gledal v zid nad sabo. Ničesar se ne spomnim, le to, da sem imel vizije in da sem v eni od njih bogu obljubil, da bom nehal piti in kaditi (smeh). Počasi sem prihajal k sebi, a sem hudo oslabel. Prišel sem tudi na urgentno listo za presaditev srca a je bilo moje stanje tako slabo, da si niso upali operirati. - (Ines) Povedali so nam, da je preslab, da bi preživel operacijo presaditve. Takorekoč so nam povedali, da bo umrl in smo se na to že pripravljali. Sploh ni bilo več upanja. Ko sem prišla v petek, 24. aprila v Ljubljano, da očetu uredim frizuro, me je zdravnica poklicala na stran in prepričana sem bila, da mi bo povedala, da ni preživel noči. A povedala mi je, da so se vendarle odločili za presaditev srca in je že v operacijski sobi! - (Dušan) Prepričan sem, da so to naredili zato, ker so videli, kaj bi to pomenilo za družino. Vsak dan so bili pri meni, vsi, z vnukinjama vred in tudi meni so dali moč, da sem se boril naprej. Lažje bi bilo reči, pa naj bo, kar bo. A nisem se dal! - Po operaciji ste hitro okrevali? - (Dušan) Ja, hitro okrevam, čeprav sem imel še nekaj časa težave z neko bakterijo... - (Ines) Da ne bi bilo težav z notranjimi krvavitvami, so ga pustili nekaj časa odprtega. Takrat pa je dobil to bakterijo, ki je izjemno nevarna, sploh za nekoga, ki ni v najboljšem zdravju. Naslednja dva meseca je dobival nek izjemno močen antibiotik, zaradi katerega je imel halucinacije. Stalno se mu je nekaj dogajalo, izmišljeval si je zgodbe, v katere je sam verjel, da so se zgodile, imel je halucinacije... - (Dušan) Tako daleč je šlo, da sem med obiski družine gledal film, čeprav tam ni bilo nobene televizije. Jaz sem gledal film in menda sem tudi užival v tem... - (Ines) Jaz pa ob njem jokala... Je pa bil ta antibiotik edina rešitev, sicer bi ga izgubili. - Šli ste skozi vse. - (Dušan) Res je. Zdravniki so mi rekli, da sem maček in kot takšen imam sedem življenj (smeh). Menda sem šele drugi v Sloveniji, ki je preživel takšno kalvarijo. - Kako čutite novo srce? Se čuti razliko? - (Dušan) Sploh ne, vse je normalno. Tudi ledvice so ponovno začele normalno delovati, po dveh mesecih dialize. Rehabilitacija poteka odlično in trenutno imam edino težave z nogami, ki jih skoraj ne čutim. Res sem zadovoljen, kako se je zgodba zaključila in moram pohvaliti osebje kliničnega centra, saj je z mano delalo zelo lepo, kljub temu, da sme bil velikokrat nemogoč. Zdaj jemljem dnevno po 14 tablet, računamo pa, da bom to znižal na štiri tablete, ki pa jih bom moral jemati do konca življenja. . Eden od zdravnikov mi je na koncu povedal, da jih slučajno ne bi pozabil jemati, ker to ne bi bilo korektno do njih! Če ne zase in za družino, pa to dolgujem vsaj njim (smeh). - Pravijo, da ko smo na meji med življenjem in smrtjo vidimo tunel. Ste ga morda opazil? - (Dušan) Sem in to dvakrat. Oba- krat sem samo upal, da grem v raj in ne v pekel. Ko sem prišel do konca in je tam bila luč, sem si oddahnil, da sem prišel v raj. A veste kaj? Ta luč je bila pravzaprav življenje. AM Izolsko leffiiA ie komi kdo onazil Z V nedeljo je Izola praznovala svoj najstarejši praznik, Izolsko legendo (nekdanji Izolski čudež). Praznik, ki so ga Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, a ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu. Praznik je vsako leto potekal v središču Izole, letos pa se je organizator odločil za novo lokacijo na plaži hotela Delfin, ki je morda primernejša zaradi bližine veslaškega kluba, v času praznika namreč poteka tradicionalna veslaška regata z »Coastal rovving« čolni, a je praznik z umikom iz mesta nedvomno tudi nekaj izgubil. Kljub temu je bilo opaziti sprehajalce, ki so se mudili ob domačih dobrotah na stojnicah. In teh, dobrot, namreč, nikakor ni manjkalo. Kot je bilo slišati na uredništvu, pa je odločitev organizatorja, da praznik premesti iz samega središča mesta na njeno obrobje tudi finančne narave, saj naj bi bili napovedani stroški organizacije, ki jih zaračuna Komunala na stari lokaciji, enostavno previsoki. Znamki za vse priložnosti Člani Filatelističnega kluba Koper so pripravili dve priložnostni znamki za dva povsem ločena dogodka. Ob prazniku Izolske legende so izdelali znamko, na kateri je podoba bele golobice, kot jo lahko vidimo v cerkvi Sv. Mavra. Ob 25. obletnici umika zadnjega vojaka JLA pa priložnostno znamko, na kateri je upodobljena bela bitva suverenosti. Znamki sta izšli v zelo omejenem številu in sta zaradi tega še toliko bolj zanimivi za zbiratelje. Prejšnji četrtek je Wine bar Manzioli gostil jubilejni 80. pogovor z Zanimivimi Izolani. Gostja je bila direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Izola Zvonka Radojevič. Pogovor z Zvonko se je sukal predvsem okoli kulture, s katero sobiva od osnovnošolskih časov. Povedala je, da iz tistega obdobja pogreša predvsem zagnanost in energijo, a tudi te imamo danes še vedno vendarle dovolj. Klepet ni mogel mimo gledališke skupine Steps, ki jo vodi več kot trideset let in predstavlja odskočno desko za slehernega gledališkega performerja iz našega mesta. Večer je sklenil kulturni program, v katerem je nastopil njen »Hišni bend«, v katerem igrajo mož Gorast, sin Gaber, snaha Lea Sirk in njen oče Matjaž Sirk. Vaja evakuacije na Občini V okviru meseca požarne varnosti je Občina Izola v objektu občinske uprave na Postojnski ulici 3 danes izvedla vajo evakuacije. Cilj vaje je bil preveriti morebitne ovire, ki bi v primeru dejanske evakuacije otežile reševanje. Evakuacija iz objekta je potrebna v primeru pojava nevarnih situacij kot so: požar, potres, eksplozija, teroristični napad in druge nesreče, ki lahko vplivajo na varnost zaposlenih, strank in ostalih, ki se nahajajo v objektu. Skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Izola in zunanjim pooblaščencem za področje varnosti pri delu in požarne varnosti je bila tokrat izvedena vaja evakuacije v primeru požara. Nekateri mimoidoči na Postojnski ulici so kljub intervenciji gasilcev in zaprti ulici, nemoteno hodih po območju, kjer je evakuacija potekala. Zaradi cevi, vozil in drugih pripomočkov gasilcev, navedeno lahko predstavlja nevarnost. Vse občane zato pozivamo, da v primeru intervencij ob nevarnih situacijah izberejo drugo, varnejšo pot. Sicer je vaja potekala hitro in brez večjih težav. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti pa se bodo pripravili ukrepi za izboljšanje varnosti. SZJ 27.10. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola Srečanje bralnega kluba vviestavv MyšiiwskiTRAKTAT O LUŠČENJU FIŽOLA Če to jesen slučajno še niste luščili fižola, je knjiga Traktat o luščenju fižola poljskega pisatelja VViesfavva Myšliwskega več kot primeren nadomestek. Kajti kdor je kdaj družno luščil fižol (ali pa počel kakšno podobno družabno kmečko opravilo), prav dobro ve, da se fižol ne lušči le zaradi kruljenja v želodcu, temveč utegnejo zgodbe, ki se napletejo med zbranimi, potešiti tudi njihovo duhovno lakoto. Eden ključnih sodobnih poljskih pisateljev VViesfavva Myšliwski (1932) je v knjigi tokrat naluščil za debelo pest drobnih zgodb, usod, življenj. Naroda, ki pisatelja, kot zapisuje v spremni besedi prevajalka dela Staša Pavlovič, obožuje in bere. Zakaj ga ne bi tudi mi? 21.30 Hangar MOS GENERATOR + BLACK BONE (heavy stoner, USA + NL) 28.10. petek 18.00 Galerija Insula otvoritev razstave hrvaške umetnice MAJAŠ. FRANKOVIČ umetniške knjige in čevlji iz papirja 19.30 Galerija Salsaverde otvoritev razstave del francoskega umetnika Soy Panday Conscious Subconscious 19.00 Manziolijeva palača Predstavitev knjige Glorie Nemec Dopo venuti a Trieste - Storie di esuli attraverso un manicomio di confine 1945-1970 20.00 Moby Dick LAHNO CUBANIGHT 29.10. sobota 11.00 Galerija Plač Ljubljanska 32 otvoritev razstave depresivnih slik domačina, Braneta GrgUTOViČa 18.00 Kulturni dom Izola FOLK&NOS 16. edicija folklornega večera. Nastopajo: pevski zbor Antonio lllesberg iz Trsta, gledališka skupina Sl Dante Alighieri in Folklorna skupina Sl Šišan. 20.00 Moby Dick Live Jazz Saturdays - koncert LUKA ZAVIŠIČ TRIO 30.10 nedelja 18.00 cerkev Sv. Marije Alietske - Manziolijev trg Pesmi britanskih otokov Irske in škotske pesmi Ann-Sofia Oman, sopran / Primož Fleischman, saksofon / Blaž Šef, tenor / Jana Vitrih, harfa 31.10. ponedeljek 21.30 Hangar HANGAR HALLOVVEEN: MUŠKAT HAMBURG + BUTU (punk rock, Maribor in Ljubljana) 3.11. četrtek 19.00 Galerija Alga, Izola otvoritev razstave Andragoško društvo Morje: Raznolikost Razstavljajo: Maja Alessio, Majda Krevs, Sonja Ravbar, Danica Vodovnik, Zlata Rajh, Dorica Benčič, Silva Trampuž Mentorica: Ksenija Pfeifer 20.00 Art kino Odeon Izola Kino v živo!: Mama Projekciji filma bo sledil pogovor z ustvarjalci. Režija: Vlado Škafar Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Vida Rudi, Gabriella Ferrari, Pierluigi Di Piazza. Mati odpelje hčer v tujo deželo in jo zapre v hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj čarobna duhovna pustolovščina, na kateri mati znova prebudi življenje v sebi. 5.11. sobota 21.30 Hangar bar ČAMPO KRIZI koncert Galerija Insula V petek, 28. oktobra ob 18. uri vas vabimo na otvoritev razstave MAJAŠ. FRANKOVIČ umetniške knjige in čevlji iz papirja Razstava bo na ogled do 10. novembra 2016. Galerija Salsaverde V petek, 28. oktobra 2016, ob 19:30 vas vabimo vas na odprtje razstave del francoskega umetnika Soy Panday Conscious Subconscious m. Galerija Plač Ljubljanska32 vsoboto 29.oktobra ob 11.00 vas vabimo na otvoritev razstave depresivnih slik domačina, Braneta Grgureviča Galerija Alga razstava DRUŠTVO LIKOVNIH PEDAGOGOV PRIMORJA: UTRINKI PREBUJANJA Razstavljajo: Vlasta Markočič, Tanja Samec, Vasja Nanut, Vesna Marion, Mojca Lenardič, Aleš Borovničar, Ksenija Pfeifer, Ervin Pregelj, Ingrid Knez. Manziolijeva palača razstava fotografij in dokumentov Zgodbe žensk v prvi svetovni vojni Kava bar TISA razstava fotografij Mirko Stancar MACCHINE Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, iport in prireditve http://www.odeon.si Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola “ 13 Ta teden v Izoli ne spreglejte... Martinov trk in pohod CORSA E MARCIA DI S AN MARTINO sl - JzoLft-/SoCcv | Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek, torek in petek: 9.00-13.00, sreda in četrtek: 16.00-19.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred predstavo. Umetniške knjige in čevlji iz papirja v Galeriji Insuli... »Quidquid dicere conabar, versus erat. Karkoli sem poskušal povedati, sem se izražal v verzih,« pravi o sebi Ovidij in skoraj dve tisočletji kasneje, Tzara pravi: »Pišem, ker je naravno tako kot scati, tako kot zboleti«. Potreba - na nek način naravna - po izražanju ustvarjalnosti z najbolj primernimi orodji, je v bistvu nenadomestljivo izhodišče vsakega umetnika. V primeru Maje S. Frankovič je najbolj neposredno prepričanje, da je risba njeno pravo komunikacijsko orodje, temelj njenega izraza. In »risba« zagotovo velja za vsa področja, ki jih omogoča to orodje, vendar precej intimno je »risba za grafiko« temelj vsega, slikarstva kot gvaša, kolaža kot knjige umetnika. Njen celotni opus se neposredno nanaša na vizijo končnega izdelka kot objekt, v katerem prevladujejo najbolj uporabni predmeti, ki bodo preneseni v grafično delo. Skoraj paradoksalno, na koncu nimajo velikega pomena izbrane teme, ki lahko izhajajo iz vsakdanje resničnosti (fotelj ali škarje, na primer) ali iz svobodnejše domišljije podob vodnih pastirjev ali letečih zmajev, ki živijo v prostoru dokler ne postanejo abstraktne oblike. Čeprav nimamo konkretnih dokazov, ni težko razbrati, da so tarok karte ali znaki zodiaka, ilustrirane pesmi ali improvizacije na temo, vse, kar lahko spodbudi ustvarjalnost, izgovor za grafično delo (ki ni nujno, da bo realizirano, je pa vedno tam, pripravljeno za nastanek). Opus Maje S. Frankovič zaznamuje eleganca, ki je plod dolgoletnih izkušenj in poglobljene meditacije o načelih starodavne likovne umetnosti. Ne manjkajo (in prav gotovo ne bi mogli zmanjkati) prizvoki za širšo in bolj visoko kulturo, ki se dotika načel gibanja Arte povera in geometrijske abstrakcije na splošno; in ni možno izbrisati ali skriti sklicevanja na predhodna kulturna spoznanja, ki jih potovanja in kulturne zadolžitve vseskozi bogatijo. Vse to sodi v grafično intencijo, ki je osebna in nezamenljiva oznaka umetnika. Tudi svet kreativnega dizajna, zlasti grafičnega, je neizogibni del procesa »čistega« raziskovanja umetniških tem. Nato vse »zdrsne« v čisto in naivno kreativnost, ki vedno prikliče »dečka«, kot ga je opisal Giovanni Pascoli, ki kriči znotraj vsakega od nas in samo v umetniku (in, seveda, pri otrocih in morda norcih) najde način, da se izrazi, da sporoča ter em-patično vključuje občinstvo. Nato vse - tudi najbolj težavna in trnova vprašanja sodobnega sveta - najde svoj glas in srečuje občinstvo, ki sliši v sebi odmev »dečka« zaprtega v vsakdanjih socialnih obveznostih in pripravljenega, da se zbudi pred tem, kar mu »pripada« in kliče po definiciji »lepote«. Enzo di Grazia Otvoritev razstave bo v petek, 28. oktobra ob 18. uri v Galeriji Insula. ...in Soy Panday v Galeriji Salsaverde Conscious Subconscious Soy Paday se je 15. februarja 1977 v Orleansu, v Franciji. Njegove prve sanje so bile, da bi postal karikaturist, vendar ga je njegova naraščajoča strast do rolkanja postopoma odpeljala proč od grafične umetnosti. Šele leta 2007, pri starosti 30 let, se Soy ponovno sooči s svinčnikom in papirjem. V času študija ekonomije na ”La Sorbonne University” v Parizu, Soy skoraj v celoti opusti prakso risanja, in se namesto tega v celoti posveti karieri poklicnega rolkarja... ki ga bo odpeljala na potovanje po več kot 30 državah, ga spoprijateljila z različnimi ljudmi po vsem svetu, ter ga popeljala do mednarodnega priznanja. V letu 2010, Soy končno združi svoji dve strasti, ter z dvema najboljšima prijateljema ustanovi Magenta Ska-teboards. ...za kar bo ustvaril vse grafike in designe. Magenta kmalu postane vplivna sila svetu skateboardinga. Otvoritev bo v petek, 28. oktobra 2016, ob 19:30 FOTOGRAFSKI EXTEMPORE 2016 Ponovno je leto naokrog in Univerza za tretje življenjsko obdobje je v Tednu starejših občanov Izola sodelovala tako, da je organizirala že šesti fotografski in slikarski ex tempore z naslovom: PRIŠLA JE JESEN Na ex temporu so sodelovali: - člani naše univerze , fotografska in slikarska skupina - člani likovnega društva LIK - učenci višjih razredov osnovnih šol: V. Šmuc, Livade in Dante A. Na zaključni prireditvi Tedna starejših občanov v petek, 21.10.2016 je bila po pozdravnem govoru predstavnice pokrovitelja, članice DU Jagodje Dobrava in predstavnice Univerze za 3. življenjsko obdobje, v Klubski sobi kulturnega doma otvoritev razstave PRIŠLA JE JESEN. Na prireditvi smo podelili simbolične nagrade za izbrana fotografska in slikarska dela, posebej za mlajše in posebej za starejše udeležence ex tempora. Poleg udeležencev ex tempora so na prireditvi sodelovali še člani Društva invalidov Izola z razstavo ročnih del. Na ogled smo postavili tudi dela z likovne ustvarjalne delavnice v Domu upokojencev, ki so jo organizirale članice slikarske skupine naše univerze. Za prijetno vzdušje je poskrbel moški pevski zbor Delfin DU Jagodje Dobrava. Z željo, da bomo naslednje leto še bolj ustvarjalni smo zaključili prireditev. Zahvaljujem se vsem, ki so to prireditev omogočili, sodelujočim in vsem obiskovalcem. Mestna knjižnica Izola TORKOVA PRAVLJIČNA URA - Vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola K pravljični uri so vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstopnine ni. Vabljeni vsak torek ob 17. uri v Pravljično sobo Mestne knjižnice Izola. IGRAJ SE Z MANO Razstava risb in slik otrok iz različnih slovenskih vrtcev in šol. Projekt IGRAJ SE Z MANO je del dejavnosti, namenjenih kulturi inkluzije, ki jih izvaja Center Janeza Levca v Ljubljani. Mandrač Mladi imajo ideje Na Startup vikendu podjetništva, ki ga je minuli konec tedna organiziralo Središče Rotunda, je bila za zmagovalno idejo nagrajena skupina Kompostek, ki bo sedanjim in bodočim vrtičkarjem ponudila kompostnik. Nagrada za zmagovalno idejo je brezplačna enoletna vključitev v Covvorking prostor Središča Rotunda in Li-nee directe, kjer bo mogoče poslovno idejo s pomočjo izkušenih mentorjev in podjetnikov nadalje razviti. »Za svoje otroke sem si želel, da bi jedli zdravo zelenjavo z domačega vrta. Tako smo začeli z vrtičkarstvom in posledično s kompostiranjem. Prebral sem precej literature in v praksi preizkusil različne postopke kompostiranja. Moje zanimanje je najbolj pritegnilo kompostiranje v bobnu in odločil sem se, da ga bom nabavil. Ugotovil sem, da je v Sloveniji izbira tovrstnih kompostnikov slaba in cene previsoke. Tako se je začel razvoj KOMPOSTKA, tehnično dovršenega in cenovno dostopnega kompostnika.« Tako je predstavitev svoje poslovne ideje na Start-up vikendu podjetništva, ki se je odvijal minuli konec tedna v Centru mladih Koper, začel Simon Grižonič, predstavnik zmagovalne skupine Kompostek, sicer univerzitetni diplomirani inženir strojništva in zaposlen na Srednji tehniški šoli Koper. Za nagrado bo lahko eno leto sodeloval v Inkubatorju socialnega podjetništva, in še naprej razvijal svojo idejo. V ekipi sodelujeta tudi študentka psihologije Sara Kozlovič in Alison Ribarič, ki v svet podjetništva vpeljuje otroke iz OŠ Lucija. Šepet slike in tekstila Mestna knjižnica Izola vabi na Otvoritev razstave Šepet slike in tekstila in pogovor z avtoricama Meti Gosar in Lijano Perko, ki ju je povezala ustvarjalnost. Obe sta malo romantični, obe imata otroško dušo, radi imata pravljice in lepe in nežne stvari. Združili sta ljubezen do ustvarjanja, znanje slikanja in kreativnega šivanja in ustvarili prečudovite izdelke, kjer se prepletajo slike in tekstil. Na violončelo bo zaigral Igor Švare, profesor na Glasbeni šoli Koper. Vabljeni v sredo, 2 novembra 2016 ob 18. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola. ZAHVALA Ob smrti ljube mame, sestre, tete in svakinje MILENE ZAJC (1926-2016) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Hvala za sočutne besede, prijazne misli in lepe spomine, ki ste jih delili z nami, za številna sožalna pisma in telegrame. Posebna hvala Maji Cilenšek in njenim dekletom iz mladinskega zbora Glasbene šole Koper in trobilnemu kvintetu. Veri Jakopič za poslovilne besede v imenu ZZB in Ireni Urbič za prijazno pomoč ob slovesu. Od srca hvala prijateljem, kolegom in sosedom za neskončne izraze topline. Hvala vam tudi, da ste se prišli poslovit od nje, darovali cvetje in sveče, še posebej hvala za denarni prispevek, namenjen pomoči potrebnim učencem. V imenu vseh žalujočih Neva in Vanda Izola, oktober 2016 PREDAVANJE DR. GASPARINIJA Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bo v torek 22.11.2016 ob 16.00. uri v telovadnici društva invalidov predaval dr. Mladen Gasparini na temo bolezni srca in ožilja. Člane obveščamo, da se čimprej prijavijo, ker je število sedežev omejeno. V slovo Nepričakovano, veliko prezgodaj nas je zapustila prijateljica, soseda, sodelavka Hanifa Sandalič (23. 7. 1961 - 7. 10. 2016) iz Koprske ulice V njenem rojstnem Sanskem mostu smo se poslovili od dolgoletne delavke Delamarisa in Delmarja, ter vestne krvodajalke, ki je kar 60-krat darovala kri za izolski Rdeči križ. Pogrešali jo bomo njeni sodelavci, sodelavke, prijatelji in znanci V SLOVO Z globoko žalostjo sporočamo, da sta nas za vedno zapustila draga starša Julijan in Ivanka Rožac (1932 - julij 2016) (1938 - oktober 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste ju pospremili na zadnji poti. Žalujoči otroci Julijana, Suzana in Aleš z družinami ter ostalo sorodstvo Izola, 24.10.2016 Predzadnja----------------- v El piše: Barbara Motoh Bračanov Ker kljub dovolilnici na našem enem in edinem avtu v gospodinjstvu parkiramo pri Ladjedelnici, ker drugje pač ne najdemo prostora (oziroma ga najdemo zelo zelo redko), imam neverjetno čast opazovati novi izolski park, natančneje, opazovala sem ga tudi prej, ko se mu še ni reklo park, ampak je bil preprosto zaplata trave s čudovitimi drevesi, ki so te poleti kar vabila v senco, še posebej ker se je pod njimi nahajal še eden od zadnjih travnikov v Izoli, na katerem so otroci lahko dejan-sko igrali ščinke; celo čikliste smo igrali tam. Sedaj je tudi to postal Park. S tremi zabetoniranimi potkami na majhni zaplati zemlje, in nekimi betonskimi čudesi, za katere niti ne vem kakšno ime bi jim namenila. To vse skupaj (z zgroženimi drevesi) sedaj tvori novo urejeno območje. Hura. Od kod nam ta potreba, da mora biti vse urejeno? Naravne poti morajo postati betonske, saj drugače bog ne daj bomo taknili blato, klop ne more več enostavno biti klop, ampak nek ponesrečen ustvarjalni izbruh arhitekta, ki ga mimogrede nikoli v življenju ne bi najela, da mi nariše hišo, saj bi najverjetneje v imenu sodobne urejenosti in modernega izgleda dimnik vtaknil nekam pet metrov pod zemljo. Ni več mesta za ščinke, ker otroci, ki se igrajo na travi, že dolga leta niso več v modi. V modi so zamrežena igrišča ter urejeni parki, ki jih lahko občudujejo turisti na njihovi zelo mimobežni poti skozi naše mesto. Še najboljše mi je svoje mnenje o tem povedala (z nemalo jeze v glasu) ena od starejših gospa, ki je v tem bivšem neurejenem parku redno počivala na poti na pokopališče: »Ma kej ne bi blo boljše da bi posadili vsaj pomidore?« Nekako me to urejanje mesta pri njegovem trenutnem ekonomskem stanju spominja na lišpanje mrliča pred pokopom. Magari je v krsti, ampak zgleda pa še vedno lep... Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. Čelada ni kar tako Obravnavali smo prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen starejši kolesar. Zapeljal je preblizu robniku in trčil vanj. Zaradi tega je padel in se poškodoval. Uporabljal je kolesarsko čelado, ki je preprečila težje poškodbe. Družinski prepir Obveščeni smo bili o kršitvi javnega reda in miru v družini oz. v stanovanju. Ugotovljeno je bilo, da je javni red kršil mladoletni sin. Odpeljan je bil na zdravljenje. Zalotil ju je Občan je naznanil, da sta dva neznanca poskusila vlomiti v stanovanjsko hišo. Slišal je pokanje lesa in je šel pogledati kaj se dogaja. Zalotil je dva moška, ki sta pobegnila. Polomil ga je, ni pa vlomil Občan je sporočil, da je pri garažah opazil sumljivega moškega. Zdelo se mu je, da hoče vlomiti. Ugotovljeno je, da se je na kraju nahajal domačin, ki je bil močno pod vplivom alkohola in je počival. Pohlepno do koles Nekdo je vlomil v kletne prostore in ukradel dve moški treking kolesi. Trčili sta Voznica Zip25 je zapeljala preblizu k robniku in trčila vanj. S sopotnico sta padli na pločnik, kjer sta trčili v starejšo peško in jo podrli na pločnik. Utrpela je lahke poškodbe. Sta še kaj pozabili? Varnostnik je v trgovini zalotil dve ženski, ki sta ukradli dve krtači za lase, WC desko, džezvo, mehčalec za perilo, krtačo za lase, kodralnik, ravnalnik in 2 x 7 delni komplet posode. Sledi kazenska ovadba. 19 pločevink za 38 kril Mladoletnik je v trgovini ukradel 4 pakete po 4 pločevinke RED BULL ter še 3 pločevinke energijskega napitka. Pri tem je odrinil trgovko, ki ga je pozvala, da mora plačati artikle. Policisti zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Izsilila mu je prednost Voznik Zip-a je pravilno vozil po cesti v naselju, ko mu je prednost odvzela voznica z osebnega avtomobila. Trčil je v sprednji del vozila in padel. Utrpel je lahke telesne poškodbe. Lepo po vrsti Mladoletnik je naznanil, da mu je znanec (mladoletnik) ukradel šolsko torbo in z njo odšel v Koper, kjer je na tehničnem oddelku trgovine kradel igrice in ga je zalotil varnostnik. Ta mu je odvzel torbo in ukradene igrice. Kdo bo koga? Dva občana sta eden zoper drugega podala kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Izsiljevanja. Nista se strinjala Policisti so pri Izoli, ob izvozu za Korte, ustavili voznico osebnega avtomobila, kateri so odredili preizkus alkoholiziranosti. Pokazal je rezultat 0,62 mg/l. Njen sopotnik, ki je bil prav tako pod vplivom alkohola, je med postopkom z voznico izstopil iz vozila, hodil po cestišču in se vmešaval v postopek, pri tem pa kričal in žalil policista. Ker se kljub zakonitim ukazom ni umiril in ni prenehal s kršitvami, mu je bilo odrejeno pridržanje. Pridržanje so odredili tudi voznici, sledi ji obdolžilni predlog. ODDAMO - Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666 - Za daljše obdobje oddamo dvosobno opremljeno stanovanje (57 m2) v bližini izolskega stadiona. Tel. 031/640-756 ali 040/170-161 - Oddam enosobno stnovanje v Strunjanu do 15. junija. Možnost za bivanje treh oseb. Tel.:041/359-088 Oddam garsonjero v Izoli. Tel.:041/670-085 - V centru Izole oddam veliko 3-sobno stanovanje. Tel.: 041/665-591 - Za veliko trisobno stanovanje iščem sostanovalko. Tel.: 041/665-591 - Oddamo enosobno opremljeno stanovanje s posebnim vhodom in parkiriščem v centru Izole. Cena 400 - KUPIMO - Nujno kupim cca 60 m2 veliko stanovanje v pritličju ali visokem pritličju v Izoli, Kopru ali okolici, po možnosti ne v bloku, ni pa pogoj.Ponudbe na tel. 041/906-464. - Kupim dvosobno stanovanje, cca 50m2. Stanovanje naj bo staro do 30 let, po možnosti v pritličju ali prvem nadstropju. V kopalnici naj bo vgrajena kopalna kad.Tel: 031/622-125 NAJAMEMO - Urejen moški išče manjše stanovanje ali garsonjero po ugodni ceni. Tel: 051 372 364 - Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476 PRODAMO - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Ok-tavio KčMO® - Glasbena skupina išče prostor za vaje zaradi zaprtja trenutnega. Imamo svojo opremo in izolacijo. Smo resni. Tel.: 068/153-959 - Prodam dobro vzdrževana ma-hagonij lesena termopan okna (3 kom) dimenzije 100 x 180 cm. Cena skupaj 130 Eur . Tel. 040/333-954 - Za 100 Eur ali manj prodam povsem nov, nikoli nošen okvir za ženska očala. Cena okvirja je bila 160Eur, Svvarovski s kristalčki, kupljen septembra 2016. Tel: 041.936.005, Izola. - Prodam večnamenski plinski kotel “kebrček” za kuhanje enolončnic ali žganja.Prostornina 35 litrov. Brezhiben, kot nov. Cena 300 evrov. Tel.:031/597-222 popoldan. Kaj kopljejo na Lonki? Na Lonki že nekaj tednov stroji vneto kopljejo. Sklepamo, da se nadaljujejo dela na kanalizacijskem omrežju +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Prireditev Izolski čudež je dobila novo ime in novo lokacijo pa tudi novo podobo. Z odmikom od mesta je izgubila nekaj turističnega naboja, je pa postala bolj športna prireditev, ki so jo dobro izkoristili izolski veslači. Vseeno pa je ponudila tudi nekaj kulinaričnih specialitet in obisk Tartinijeve družine v kateri je zadnje čase vedno več Izolanov. Shoto klub se je dokončno poslovil. Velika napisna tabla bo odslej krasila prostore Inde-ja. Lokacija bo druga, vsebina podobna. TISKAMO NA: ŠALICE MAJICE DEŽNIKE MAGNETKE VZGLAVNIKE KRPICE ZA OČALA PODLOGE ZA MIŠKO STISKARNA MANDRAČ