NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stomejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 26 - LHO 52 - CEUE, 3.7.1997 - CENA 280 SIT Gostilna Pri Micici se podira Gostilničarka Marija Čater se noče izseliti iz poslovnih prostorov, ki so bili že leta 1995 vrnjeni nekdanjim lastnikom. Vroča tema na strani 23. Mesar brez dopusta Reportaža o zasebniku Štefanu Strašku iz Slovenskih Konjic. Stran 10. Čigav bo dolg? Komisija iz Laškega bo pregledala račune v Rimskih Toplicah. Stran 3. I Bodo Zlatarno rešili Nemci? Odločitev bo morda zanana že te dni. Stran 6. Predsednik prižgal svečo Publikum je zmagal v Izraelu. Stran 16. Plastika ni sneg Primož Peterka dvakratni zmagovalec velenjske poletne revije skokov. Stran 15. Gornji Grad je živel z lovci, turizmom in kulturo. Strani 9 in 19. Pretrgana pot Kriminalisti UKS UNZ Celje prijeli in ovadili trgovca, ki sta tihotapila orožje. Stran 32. Kaj je dekle prineslo k hiši] V reportaži predstavljamo razstavo o bali, ki so jo pripravili člani TD Rečica ob Savinji. Stran 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. Bo Savinjska dolina čez nekaj let izgubila svoj sloves doline zelenega zlata, namesto hmelja pa bodo kmetovalci pridelovali sladkorno peso? Razmere v savinjskem zasebnem kmetijstvu so katastrofalne, sladkorna pesa pa je v tem trenutku edini kmetijski pridelek, ki gaje na tržišču mogoče prodati, pravi eden prvih pridelovalcev te industrijske rastline Dani Žagar iz Dobriše vasi. Stran 7. 2 DOGODKI Razsipnost na pohodu Celjski svetniki so sprejeli odlok o proračunu Mestne občine Celje. Ta znaša tri mi- lijarde 776 milijonov tolarjev. Pri sprejemanju proračuna pa ni šlo brez zapletov, saj so svetniki negodovali zaradi le- tošnje izgube, ki znaša že 357 milijonov tolarjev. Celotne obveznosti občine pa več kot dve milijardi tolarjev. Z izgubo se Mestna občina Celje srečuje že nekaj let, zato so bili svetniki enotni, da jo je treba ustaviti. Pri takšnem fi- nančnem stanju, kakršnega iz- kazuje Mestna občina Celje, bi, če bi šlo za podjetje, gotovo predlagali že prisilno poravna- vo, če že ne stečaja, je rekel svetnik Bernard Krivec, ki je hkrati predsednik občinskega odbora za finance in premo- ženjska vprašanja. Svetniki so soglašali, da naj se proračunska poraba omeji na 95 odstotkov vse dotlej, dokler ne bo jasno, kako bo z dodatnimi republiš- kimi sredstvi, ki bi lahko bistve- no znižala proračunsko izgu- bo. Strokovnim službam so na- ložili, naj do naslednje seje, ki bo konec julija, izdelajo priori- tete, občina in njeno vodstvo pa mora v prihodnje krepko pre- misliti, kaj se bo obvezalo fi- nancirati. Preden se za kaj še obveže, mora jasno določiti vi- re financiranja, so bili enotni svetniki. Stanovanj sklad so za- dolžili, da naredi seznam po- slovnih objektov, ki bi jih bilo mogoče prodati in za katere so znani potencialni kupci. Kar nekaj razprave pa so v okviru sprejemanja proračuna namenili problemom v zvezi z izgradnjo Osnovne šole Ljubeč- na. Tam se namreč zapleta, za- to je vprašljivo celo, ali naj se gradnja nadaljuje, saj ni po- vsem jasno, kako bo s financi- ranjem. Svetniki se strinjajo, da bi bilo nesmiselno gradnjo us- taviti, vendar pa je treba določi- ti vire in dinamiko financiranja. NATAŠA GERKEŠ Prvi orgeisiii center v Sloveniji v velenjski glasbeni šoli bodo danes odprli prizidek s koncertno orgelsko dvorano v Glasbeni šoli Frana Koru- na Koželjskega bodo danes, 3. julija, slovesno odprli prizi- dek, v katerem je 24 novih glasbenih učilnic in koncert- na orgelska dvorana. Ob tej priložnosti bodo profesorji in najboljši dijaki glasbene šole izvedli v orgelski dvorani svoj prvi koncert. Do septembra letos naj bi bito v prizidku in dvorani vse nared za pričetek nemotenega dela. S prizidkom so pridobili približno 3500 kvadratnih metrov dodat- nih površin, skoraj toliko, koli- kor meri stari del šole. S 24 novimi učilnicami, med njimi sta dve namenjeni skupinske- mu delu, ostale pa individualne mu pouku, bodo razrešili pro- storsko stisko pri izobraževanju mladih glasbenikov na srednji stopnji. Orgelska dvorana bo na- menjena predvsem poučevanju orgel na srednji stopnji in tudi najrazličnejšim koncertom. V novem prizidku bodo tudi tol- kalni studio, tri učilnice za pouk harfe in velika učilnica za solo petje. »Vse to bo omogočilo štu- dij glasbe v dobrih pogojih, hkrati pa predstavljata prizidek z vsemi učilnicami in orgelski center dobro osnovo za pričetek izvajanja visokošolskega študija pod okriljem mariborske uni- verze. Računamo, da bi že v šolskem letu 1988/89 pričeli z izvajanjem študija na visoki stopnji, z boljšimi pogoji dela pa so dani tudi pogoji za glasbeno gimnazijo,« je dejal ravnatelj Ivan Marin in dodal, da bo v šoli po novem možno pripraviti tudi študij instrumentalne pedagogi- ke in na ta način vzgajati res dobre učitelje. Celotna naložba, ki še ni v celoti zaključena, saj morajo prostore še do konca opremiti s pohištvom in instrumenti, bo veljala približno 600 milijonov tolarjev. Mestna občina Velenje je h gradnji svoj delež že pris- pevala, medtem ko obljubljene- ga denarja z ministrstva za šolstvo še niso prejeli. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, v kateri poučuje glasbo 82 učiteljev, postaja eno pomembnejših središč glasbenega izobraževanja v Sloveniji. V zaključenem šol- skem letu se je v njej na os- novni in srednji glasbeni stop- nji izobraževalo skoraj 1000 otrok iz 48 občin iz vse drža- ve. V tej šoli pravzaprav ni inštrumenta, ki ga ne bi pou- čevali. Edini v Sloveniji pou- čujejo harfo in orgle na sred- nji stopnji. KL, Foto: L. OJSTERŠEK Orgelska dvorana v velenjski glasbeni šoli bo namenjena koncertom in poučevanju orgel na srednji stopnji. Minister Marinceicv Celju Pretekli teden je Mest- no občino Celje obiskal minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Ma- rinček. Na sprejemu pri županu Jožetu Zimšku mu je Astrid Pešec podrobneje predsta- vila raziskovalni program Mladi za Celje, nato pa je obiskal še Emo Orodja in naprave ter uveljavljenega inovatorja in podjetnika Vi- lija Poznika. Minister Ma- rinček je povedal, da bodo jeseni ustanovih poseben državni sekretariat za teh- nologijo in agencijo za ino- vacije, saj želijo ohraniti ra- ziskovalno mrežo v Slove- niji, hkrati pa pospešiti pre- nos znanja v vse sfere slo- venske družbe. UM Tod se sliši tišina Na prazničen dan slavnostni zaključek konjiškega tedna pri Zički kartuziji v ponedeljek, 30. junija se je zaključil konjiški teden. V tem tednu so v občini Sloven- ske Konjice odprli nov obrat Cometa v Ločah, pripravili razstavo turističnega druš- tva, začeli z loškimi priredi- tvami ter priredili tekmova- nja v ribolovu na ribniku Jer- nejček in mednarodno tek- movanje motokrosistov Al- pe-Adria. Zaključna priredi- tev je bila pri Žički kartuziji. V ponedeljek, na dan občin- skega praznika in zadnji dan konjiškega tedna, so podeUli priznanja za raziskovalne na- loge nato pa še na Goliču od- prli novo proizvodnjo prede- lovalnih prostorov Klavnice Strašek. Kasneje popoldne je bila še slavnostna seja občin- skega sveta, na kateri so pode- lili najvišja priznanja v občini - zlate grbe. Prejeli so jih an- sambel Štajerskih 7, podjet- nik Štefan Strašek in Javni zavod Lambrechtov dom. Gostilna Gastuž je bila zgrajena v začetku 15. stolet- ja in sicer po tem, ko so opu- stili spodnji samostan v Špi- taliču. Gastuž je bil nato nad- grajen v 17. stoletju, ves čas obstoja pa je bil namenjen gostinski dejavnosti. V naj- starejši evropski gostilni že nekaj časa potekajo obnovi- tvena dela (vodi jih Zavod za naravno in kulturno dedišči- no Celje), ki pa naj bi bila v celoti zaključena do jeseni. Zvečer pa se je pred gostil- no Gastuž ter pred Žičko kar- tuzijo začela osrednja občin- ska prireditev. Na prireditev je bil povab- ljen tudi minister na kulturo Jožef Školjč. Na prireditvi je najprej spregovoril župan ob- čine Slovenske Konjice, Janez Jazbec, ki je govoril o pomem- bnosti obnove Žičke kartuzije in gostilne Gastuž, nato pa je goste pozdravil še minister, ki je vsem zaželel trdne volje in moči pri obnavljanju kartuzi- je in gostilne. Program pa so popestrili še z nekaj pesmimi, ki jih je zapel vokalni kvintet Štajerskih 7. Nato je sledil og- led notranjosti gostilne, kul- turni program pa se je nada- ljeval še v notranjosti kartuzi- je, kjer so predstavili življenje v kartuziji, vsi prisotni pa so si tudi ogledal potek obnovi- tvenih del na tem kulturnem spomeniku. ■■■■■■i PRIMOŽ POKLIC PO DRŽAVI Slovenija na letalonosilki KOPER, 25. junija (Dnevnik) - Ameriška leta- lonosilka Kennedy je v dveh dneh privabila na obalo množico ljudi, ki so prišU iz vse Slovenije in tudi tujine. Ladjo si je v dveh dneh uspelo ogledati okrog 11 tisoč ljudi, od ka- terih so mnogi čakali v vrsti tudi več ur ali celo cel dan. Minimalne plače UUBUANA, 26. junija (Delo) - Poslanci državne- ga zbora so po hitrem po- stopku sprejeli zakon, po katerem bo minimalna pla^ ča znašala 59.150 tolarje« prva uskladitev plač z rastW jo življenjskih stroškov pa bo možna januarja 1998. Delodajalec, ki bo kršil ta zakon, bo kaznovan s 100 tisoč tolarji kazni. Hitreje od izhodiščnih se ne bodo smele večati tudi direktor- ske, poslanske, ministrske in sodniške plače ter vse tiste, ki so vezane nanje. Zakon bo pričel veljati 4. julija. Začasno financiranje UUBUANA, 26. junija (Delo) - Ker državni prora- čun za leti 1997 in 1998 še ni sprejet, je vlada podalj- šala začasno financiranje še za tri mesece. Vlada pri- čakuje za 26,7 milijarde to- larjev primanjkljaja, med predvidenimi proračunski- mi prilivi pa je tudi poveča- nje prometnega davka za naftne derivate. To pome- ni, da lahko kmalu pričaku- jemo povečanje cen benci- na za približno sedem od- stotkov. Neslaven rekord UUBUANA, 27. junija (Delo) - Gospodarska ko- misija Združenih narodov za Evropo je slovenske ce- ste razglasila za najbolj ne- varne v vsej Evropi, saj umre pri nas v prometnih nesrečah 25 na 100.000 prebivalcev. Letos je na slovenskih cestah umrlo že več kot 140 ljudi, med naj- pogostejšimi vzroki nesreč pa so prehitra vožnja, ne- pravilno prehitevanje in vožnja pod vplivom alko- hola. Spet Peterle NOVO MESTO, 29. juni- ja (Nedelo) - Krščanski de- mokrati so na petem izred- nem kongresu za predsed- nika stranke ponovno izvo- li Lojzeta Peterleta., Za podpredsednika stranke sta bila izvoljena Milena Mak in Alojz Zupančič, tretjega podpredsednika pa bodo čez pol leta volili Slo- venci po svetu. Peterle je v nagovoru delegatom kon- gresa kritiziral Drnovškovo vodenje'vlade in poudaril, da morajo krščanski demo- krati skupaj z drugimi opo- zicijskimi strankami pris- pevati k čim hitrejši zame- njavi neučinkovite vlade. 1. SNOPIČ DOGODKI 3 Dokumenti pri funkcionarjiii Obema Laško se m podpisala pogodbe o prevzemu dolga krajevne skupnosti Rimske Toplice - Posebna komisija pričenja s pregledovanjem finančne dokumentacije Svetniki občine Laško so v ponedeljek zopet govorili o denarju, ki ga krajevna skupnost Rimske Toplice dolguje Telekomu. Glede na sklepe, ki so jih sprejeli pred enim mesecem, je bilo pričakovati, da bo svet le potrdil pogodbo, s katero bi dolgove prevzela občina, vendar so zaradi pomisle- kov mnogih svetnikov zade- vo preložili še za en mesec. Poročali smo že, da je Tele- kom oziroma takratno PTT podjetje Celje marca leta 1993 tožil krajevno skupnost Rim- ske Toplice, ker ni poravnala vseh računov za izgradnjo te- lefonskega omrežja v letu 1990. Dolg je znašal 74.063 nemških mark v tolarski pro- tivrednosti, do danes pa je vsota zaradi obresti narasla na nekaj več kot 19,3 milijona tolarjev. Novo krajevno vods- tvo o dolgu ni nič vedelo, ker pa mora stare račune porav- nati čim prej, je za pomoč prosilo občinsko vodstvo. Le- to je v dogovoru s Telekomom pripravilo pogodbo, s katero bi dolg prevzela občina, Tele- .kom pa bi v primeru, da bi denar dobil do konca letošnje- ga avgusta, odpisal vse obre- sti. Takšen način reševanja zadeve je pred enim mesecem podprl tudi občinski svet, vendar je zahteval, da krajev- na skupnost v naslednjih letih dobi iz proračuna za toliko manj denarja kot znaša dolg, da je treba natančno pregleda- ti poslovanje krajevne skup- nosti vse od leta 1990 dalje ter da je treba ugotoviti odgovor- nost bivših krajevnih funkcio- narjev in v primeru ugotovlje- nih nepravilnosti vložiti tudi kazenske ovadbe. Občinske strokovne službe so v preteklih dneh že obi- skale sedež krajevne skupno- sti Rimske Toplice in ugoto- vile, da je vsa dokumentacija popolnoma neurejena. »Vsi računi in druga dokumenta- cija od leta 1991 do vključno 1994 so pomešani, splohr ni nobenih finančnih kartic, manjka pa tudi nekaj raču- nov za leto 1990,« je poveda- la vodja finančnega oddelka Bojana Kustura. »Ugotovili smo, da imajo del dokumen- tacije bivši krajevni predsed- niki kar pri sebi doma, zato bo potrebna temeljita revizi- ja, ki pa pred septembrom zagotovo še ne bo končana.« Bojana Kustura zato meni, da bi bilo dobro, da občina čim- prej podpiše pogodbo in pla- ča dolg, morebitne nepravil- nosti pa razčisti potem, ko bo končan pregled poslovanja bivšega krajevnega vodstva. S takšnim potekom reševanja zadeve sedanji predsednik krajevne skupnosti Drago Zupan ni preveč zadovoljen, saj želi, da bi pregled finanč- nega poslovanja opravila pooblaščena uradna institu- cija, šele nato bi podpisaH pogodbo o vračanju dolga. »Ne upam povedati kraja- nom, da bomo v naslednjih letih imeli manj denarja, ker je 74 tisoč mark izginilo nez- nano kam,« pravi Zupan. »Je- zo bi bilo veliko lažje prene- sti, če bi vedeli, da je bil denar porabljen za katero od cest.« Ker je večina svetnikov me- nila, da bi bila uradna finačna institucija predraga, pa tudi kakšnih posebnih rezultatov si od nje ne obetajo, bo doku- mentacijo krajevne skupnosti Rimske Toplice v prihodnjih dneh pričela pregledovati po- sebna tričlanska komisija, ki jo je imenoval občinski svet. Z delom bo morala pohiteti, še zlasti, če bodo ugotovljene nepravilnosti in bi občina pro- ti kršiteljem vložila kazenske ovadbe. Primer bo namreč v skladu z določili kazenskega zakonika zastaral marca pri- hodnje leto, rorej pet let po tistem, ko je Telekom vložil tožbo. Občinski svet bo o pogodbi o prevzemu dolga ponovno razpravljal prihodnji mesec, do takrat pa bo delegacija ob- čine Laško pri ministrstvu za promet in zveze poskušala dolg do Telekoma še nekoli- ko zmanjšati. Vse bi bilo veli- ko bolj preprosto, je menil eden od svetnikov, če bi bili bivši krajevni funkcionarji pošteni in odkriti in bi sami povedali, v katere namene je bilo porabljenih 74 tisoč mark, ■■■■i JANJA INTIHAR Fran jo Velikanje v.d. direktorja žalski svetniki na svoji zadnji seji niso dali soglasja k imenovanju mag. sc. Franja Velikanje dr. med. za direk- torja žalskega zdravstvenega doma. Po seji občinskega sveta se je v zdravstvenem domu sestal svet zavoda, ki je Velikanjo že prej predlagal za direktorja v novem mandatnem obdobju. Člani sveta zavoda so zdaj sklenili, da bo Franjo Velikanje leto dni opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja, čez leto dni pa bodo razpis ponovili. IJB Osnovnošolci, poliitife Za vse tiste razočarane os- novnošolce, ki se jim ni us- pelo vpisati na želeno sred- njo šolo, je ministrstvo za šolstvo pripravilo seznam ti- stih šol, na katerih še imajo nekaj prostora za bodoče di- jake. Vpisovanje učencev bo potekalo do zasedbe mest, vendar najkasneje do 20. ju- lija oziroma 31. avgusta. Na območju celjske regije imajo prosta mesta še na sed- mih srednjih šolah. V Kovi- narski šoli Zreče imajo 28 prostih mest za program strojništvo in tri mesta za pro- gram gospodinja oskrbnica, v Steklarski šoli Rogaška Slati- na je za program steklarski tehnik prostih še 29.mest, za program pomožni steklar jih je prostih še 11, za program steklar pa 35. V Srednji stroj- ni šoli Štore imajo prostih 52 mest, v Šolskem centru Vele- nje pa je izbira naslednja: v Poklicno in tehniško elektro in računalniško šolo se lahko vpiše še 47 učencev, v poklic- ni in tehniški strojni šoli ima- jo prostih še 112 mest, v po- klicni in tehniški rudarski in šoli za storitvene dejavnosti pa je prostih mest še 55 oziro- ma 14. V Šolskem centru Celje so prosta še 104 mesta, in sicer na gradbeni šoli 35, na elektro in kemijski šoli 5, na strojni šoli pa 64. V Srednji vrtnar- ski, kmetijski in gospodinj- ski šoli Celje je prostih še 152, vpisati pa se je mogoče v programe kmetijski tehnik, vrtnar, kmetovalka-gospodi- nja, poljedelec-živinorejec, kmečka gospodinja in kmetij- ski delavcev. Petintrideset prostih mest imajo tudi v Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli Ce- lje. Vpisati se je mogoče v tri šiviljske programe in v pro- gram konfekcijski tehnik, ob objavi ministrstva za šolstvo pa so imeli eno prosto mesto še za program frizer. JI Poletno vroče Vroče teme slatinskih občinskih svetnikov Svetniki v Rogaški Slatini prejšnji teden niso bili po- vsem zadovoljni s poročilom o lanskih naložbah domače komunale v magistralni vo- dovod. V javnem podjetju morajo pripraviti še podrob- nejše poročilo o finančnih virih ter načinu odplačila. O tem naj bi znova razprav- ljali na septembrski seji, ko bo govor tudi o možnostih delo- vanja slatin ske zdravstvene postaje kot samostojnega jav- nega zavoda (zdaj je vključe- na v zavod s sedežem v Šmar- ju). Na zadnji seji občinskega sveta pa so se svetniki sezna- nili s pisno finančno oceno šmarskega vodstva, kar bodo posredovali pristojnim občin- skim odborom in komisijam. Med vročimi temami občin- skega sveta je tudi izguba v slatinski II. osnovni šoli. Svet- niki so že na predzadnji seji od ravnateljice Karle Škrinja- rič med drugim zahtevali, da pripravi program njene sana- cije. Ravnateljica jih je obve- stila, da načrtuje vsebinsko revizijo poslovanja ter nato predlog sanacije izgube, vse pa bo pripravljeno še septem- bra. Občinski svet je tokrat spre- jel poročilo o lanskem poslo- vanju ter letošnjem programu medobčinskega stanovanjske- ga sklada. Tako namenjajo v slatinski občini lanska ter le- tošnja sredstva za prenovo Bjelovarslcega doma, kjer ure- jajo socialna stanovanja. Na seji pa so tudi sprejeli odlok o javni pokopališki službi (z možnostjo koncesije), pri če- mer bo pokopališče v Kostriv- nici še naprej upravljala KS. Po odločitvi slatinskih svetnikov bodo letošnja ob- činska priznanja podelili mag. Mitji Cimperšku iz Ro- gaške Slatine, Francu in Fa- niki Erjavec iz Brezja pri Podplatu, Ivanu Tramšku iz Sv. Florjana, Jožetu Strniši iz Drevenika ter Marti Pelko iz Šmarja. Občinski svet se je odločil tudi za ustanovitev Lokalnega podjetniškega centra. Center so nameravali ustanoviti za potrebe petih novih občin, ker pa se tam zanj niso odločili, bo 90 odstotkov sredstev pris- pevala slatinska občina, preo- stanek pa medobčinska Obrt- na zbornica. V podaljšani prvi obravnavi so se med drugim odločili tudi za odlok o usta- novitvi javnega zavoda Glas- bena šola Rogaška Slatina, ki ga ustanavljajo le štiri občine (brez Kozjega). BRANE JERANKO Nova sekretarka sveta Na seji velenjskega mestnega sveta, ki je bila prejšnji torek, so svetniki sprejeli sklep o razrešitvi dosedanjega sekretarja sveta Franca Ojsterška, ki je svoje delo zelo dobro opravljal, vendar se je te dni upokojil. Nova sekretar- ka mestnega sveta je odslej Judita Stropnik Mravljak. Med drugim so sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi stano- vanjskega sklada mestne občine, čeprav so imeli o njem naspro- tujoča stališča. Odločili so, naj predlog tega odloka pripravi svetnik Franc Sever, ki se je skupaj z nekaterimi svetniki iz opozicijskih strank zavzel, da bi imel mestni svet pri delu stanovanjskega sklada več besede kot doslej, obenem pa naj bi se županove pristojnosti zmanjšale. Sprejeli so še predlog sporazu- ma o dokončni razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja vseh treh šaleških občin. KL PO SVETU širitev EU še nejasna v Amsterdamu je bil sesta- nek predsedstva Evropske unije in Evropske komisije s predsedniki držav ali vlad in zunanjimi ministri 12 držav, ki so zaprosile za članstvo v EU. Slovenijo sta zastopala premier Drnovšek in mini- ster Thaler. Na sestanku je bilo seveda največ govora o širitvi unije, katere potek pa še ni povsem znan. Predsedujoči EU je kan- didatkam sicer zagotovil, da pri širitvi ne bo zamud. Po bese- dah predsednika Evropske ko- misije Santerja bo komisija 16. julija v Strasbourgu predstavila svoja mnenja o kandidatkah za članstvo in t. i. Agendo 2000, študijo o posledicah širitve. Po- gajanja z državami kandidatka- mi naj bi se potem začela v začetku leta 1998. Ni še znano, ali se bodo ta začela z vsemi kandidatkami hkrati (za kar se zavzema večina pridruženih članic) in bo tako do selekcije prišlo že v samem pogajalskem procesu. Še vedno tudi ostaja odprto vprašanje števila novih članic. Na sestanku so pred- stavniki EU poudarili, da izrec- nega sklepa o številu novih čla- nic ni, čeprav so v javnost pri- curljale informacije, da naj bi v prvem krogu unija med svoje članice sprejela pet držav, po- tem pa nekaj let naj ne bi bilo širitve. Kot trdijo predstavniki EU še ni jasno, če bo širitev potekala v več krogih. O vsem tem naj bi politično odločitev sprejeU na vrhu petnajsterice decembra v Luksemburgu. Volitve v deželi orlov v Albaniji so bile predča- sne parlamentarne volitve, s katerimi naj bi se končala kriza v državi. Pred meseci je namreč velike nemire pov- zročil propad piramidnih fi- nančnih družb, ki jim je veči- na državljanov, v želji za ve- likim zaslužkom, zaupala vse svoje premoženje. Ljudje so za takrat nastale razmere krivili predvsem obla- sti, ki so dovolile obstoj takih družb. Albancem je zavrelo, ko so izvedeli, da so te iste družbe celo financirale kampanjo predsednika Berishe in njegove Demokratske stranke. Največji tekmici na tokratnih nedeljskih volitvah sta bili že omenjena Demokratska stranka in Socia- listična stranka. Demokrati so na oblasti že od leta 1992, z absolutno večino v zadnjem pariamentu. Stranka je nastala kot opozicijsko gibanje, v njej pa so se združili kritiki komu- nističnega režima in zagovor- niki reform. Demokrate bolj podpirajo na severu države ter v mestih osrednje države. So- cialiste vodi Fatos Nano, do marčevskih nemirov zaprt za- radi domnevnega podkupova- nja in obsojen na zelo spornem procesu. Socialistično stranko bolj podpira nemirni jug drža- ve, kjer je marca izbruhnil upor, pristašev pa jim ne manj- ka tudi med kmečkim prebi- valstvom. Kako bo volilni izid vplival na prihodnost države - po še neuradnih izidih so socia- listi premočno porazili demo- krate, bo vidno že v nekaj me- secih. Kitajska prevzela Hongkong v noči s 30. junija na 1. julij se je zgodil zunanjepolitični dogodek leta, za nekatere predvsem prebivalce Hong- konga in Kitajske - pa kar stoletja. Ljudska republika Kitajska je namreč po 156 letih britanske vladavine spet prevzela nadzor nad Hong- kongom. Če pregledamo kratko zgo- dovino Dišečega pristanišča (kot Hongkongu pravijo Kitaj- ci): leta 1841 angleška mornari- ca zavzame pristanišče, njen kapitan pa se okliče za prvega guvernerja. Leto kasneje, leta 1842, Anglija v vojni porazi Kitajsko in ta ji z meddržavno pogodbo odstopi otok Hong- kong. Po porazu v že drugi opijski vojni (s prodajo opija Angleži mastno služijo, vendar kitajski cesar prodajo prepove) Angleži dobijo še polotok Kow- loon. Leta 1898 pa Kitajska An- gležem za 99 let odstopi Nove teritorije. Med 2. svetovno voj- no Hongkong zasedejo Japon- ci, vendar ga britanske oboro- žene sile osvobodijo in nad oto- kom ponovno uvedejo kolo- nialno upravo. Po Mao Zedon- govi razglasitvi LR Kitajske leta 1949 precej Kitajcev, predvsem premožnih, zbeži v Hongkong in začno tam na veliko poslova- ti. Leta 1982 britanska premier- ka Thatcherjeva v Pekingu z Deng Xiaopingom začne urad- ne pogovore o predaji Hong- konga. Prihodnost Hongkonga Leta 1984 Deng Xiaoping in Thatcherjeva podpišeta kitaj- sko-britansko deklaracijo. Z njo se obvežeta, da bo po 1. juliju Hongkong ponovno po- stal sestavni del Kitajske. Vendar pa naj bi imel ločeno, avtonomno upravo še nasled- njih 50 let, ali povedano dru- gače, toliko let bo na otoku še lahko cvetel kapitalizem. Hongkong je danes osma največja trgovinska velesila in ima eno najbolj zasedenih pri- stanišč na svetu. Vprašanje .je, kako bo ta branik kapitalizma shajal z največjo komunistično državo na svetu. Deng je ob podpisu deklaracije sicer izjavil »ena država, dva sistema«. Skupna deklaracija iz leta 84 Hongkongu daje vse pravice kot jih je imel pod britansko upravo, vprašanje pa je, kako bodo le-te izvajali kitajski ob- lastniki. Svoboda poslovanja naj bi postala enaka. Ravno tako svoboda govora, tiska, ve- roizpovedi. Sindikati in stavke naj bi bile še naprej dovoljene. Vprašanje je, kako bo s smrtno kaznijo, ki jo Kitajci še vedno izvajajo. Uradni jezik bosta ta- ko kitajščina kot tudi anglešči- na. Za red v mestu bo skrbela policija, dodatno pa bo nameš- čenih šest tisoč kitajskih voja- kov, ki naj ne bi izvajali policij- skih dolžnosti. Kitajska je ob podpisu deklaracije pred 13 leti precej obljubljala. Od takrat se je precej spremenilo, pa tudi Denga ni več. Da se bo Hong- kong po predaji spremenil, je gotovo. Kar ni^jasfeo je, koliko ga bo spremenila. Kitajska in koliko se bo pS; predaji spreme- nila sama Kitajska. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI SIcalski otroci v mestno šolo V Velenju so določili nove šolske okoliše - Ena osnovna šola bo kmalu odveč v mestni občini Velenje se že dalj časa srečujejo s prob- lematiko določanja šolskih okolišev, ki so jih v preteklo- sti morali že večkrat spremi- njati. Na zadnji seji mestnega sveta so sprejeli tudi predlog o novih šolskih okoliših, s katerim so šolarje iz podruž- ničnih šol Skale in Cirkovce preusmerili na Osnovno šolo Livada. Doslej so se škalski otroci po končanem četrtpm razredu šo- lali v Osnovni šoli Mihe Pintar- ja Toleda. Zdaj so jih zaradi vedno večje prostorske stiske, ki bi neizogibno vodila v dvoiz- menski pouk, preusmerili na drugo šolo, kjer je bilo učencev premalo. Ta odločitev je med Škalčani povzročila precej hu- de krvi, strokovnjaki za šolstvo pa poudarjajo, da so upoštevali predvsem načelo o gospodarje- nju s šolskim prostorom. Na eni strani imajo šole, ki so pre- polne in morajo zato v njih izvajati dvoizmenski pouk, na drugi pa tiste, ki ostajajo napol prazne. »Prizadevamo si, da bi na vseh velenjskih osnovnih šolah ustvarili približno enake pogoje za šolanje, še zlasti pa želimo na vseh šolah najprej odpraviti dvoizmenski pouk,« pravi Dušan Dolinar, svetova- lec za šolstvo pri uradu za ne- gospodarske dejavnosti velenj- ske občine. »V šestih osnovnih šolah, kolikor jih imamo v Vele- nju, smo imeli letos 158 oddel- kov, kar v 26 oddelkih pa je potekal pouk v dveh izmenah. Približno 700 otrok na 3 šolah se torej zaradi prostorske stiske šola v težjih pogojih, medtem ko je na nekaterih šolah še precej prostih mest. Naša nalo- ga je bila, da preusmerimo otroke na tiste šole, na katerih ni prostorske stiske.« V Velenju bodo v bližnji pri- hodnosti morali razrešiti še en problem. Število rojstev namreč močno upada in po izračunih naj bi zato imeli čez sedem let za približno 30 odstotkov manj osnovnošolskih oddelkov. To hkrati pomeni, da bo treba vrata ene od osnovnih šol enostavno zapreti. V času intenzivnega razvoja so v Velenju zgradili vsaka štiri leta novo šolo, danes pa bi potrebovali veliko število priseljencev, če bi hoteli negati- ven trend zapolnjevanja osnov- nih šol spreobrniti. Vpis v os- novne šole je že močno upadel in ta trend se bo zaradi zmanjše- vanja števila rojstev še nadalje- val. Lani se je v Velenju rodilo 227 otrok, leta 1989 pa so zabe- ležili 324 rojstev. V sedmih letih se je potemtakem število rojstev zmanjšalo za približno 30 od- stotkov. ■■■■■■■nBHHHBH KL Med dosežki in težavami Osrednja slovesnost praznika šmarske občine Po februarski odločitvi ob- činskega sveta so v Šmarju pri Jelšah v soboto prvič sla- vili praznik mlade občine. Slavijo ga zadnjo junijsko soboto, v spomin na leto 1875, ko je kraj dobil trške pravice ter postal pomem- bno lokalno upravno središ- če. Na sobotnem slavju, ki se je začelo s slavnostno sejo ob- činskega sveta v Domu kultu- re, je njegov predsednik, Stanko Javornik, spomnil tu- di na to odločitev občinskega sveta. Praznovanje so nadalje- vali na trgu pred domom, kjer je govornik, župan Jože Čakš, govoril o dosežkih in težavah nove šmarske občine. Tako so v zadnjih dneh slove- sno predali namenu novo fi- zioterapijo ter nove telefon- ske zmogljivosti, v Domu kul- ture so uredili ozvočenje, v gasilskem domu Zibika so po- magali pri urejanju centralne kurjave, asfaltirajo nove ceste ter urejajo vodovode, v Šmar- ju pa so uredili 65 novih par- kirnih mest ter nadaljujejo z ulično razsvetljavo. Med naj- večjimi naložbami je obnova ter širitev šmarske šolske telo- vadnice, ki bo večnamenska, v prihodnjih dneh bodo začeli obnavljati lekarno, v kratkem bo obnovljena šmarska šolska kuhinja, med sobotnim praz- novanjem pa so tudi krstili novo, najsodobnejšo gasilsko cisterno. Sicer pa je šmarsko gospodarstvo letos prizadel stečaj Konfekcije Šmarje, veli- ko socialnih težav ter brezpo- selnosti pa beležijo predvsem zaradi propadanja delovnih mest v bližnjih občinah, je dejal. Župan je tudi podelil letošnja občinska priznanja. Med najslovesnejšimi tre- nutki letošnje osrednje pro- slave občinskega praznika je bil krst nove gasilske cister- ne za potrebe šmarskega ga- silskega društva (na posne- tku). Predsednica društva Silva Vrčkovnik, je pouda- rila, da bo ta dan zapisan v gasilski kroniki. Nato so ključe težko pričakovane ci- sterne simbolično predali vozniku Francu Dečmanu ter opravili blagoslov, bo- trom pa so podelili številna zahvalna priznanja. V občini Šmarje pri Jelšah so letošnjo plaketo občine podelili ravnatelju Stanku Šketu (zaradi zavidljive rav- ni šole ter dobrega gospo- darjenja), priznanja občine pa Tonetu Gaberšku (za de- lo v kulturi), Juriju Žerdo- nerju (za delo v Rdečem kri- žu ter za 105-kratno darova- nje krvi) in Društvu kmetic Ajda. Letošnje denarne na- grade so prejeli gasilsko društvo Šentvid, šmarski Nogometni klub in Kulturno društvo Zibika. Na koncu uradnega dela je prizorišče preletelo letalo Zlin, s pilotcrra Tomažem Pliberškom in Radom Pet- kom. ■■■■■■ BRANE JERANKO Zgornja Savinjska d.o.o. Podpis ustanovne pogodbe podjetja za razvoj turizma v Gornjem Gradu so petek posvetili turizmu, v tem ok- viru pa so v gostišču Trobej podpisali ustanovno pogod- bo podjetja za trženje, pro- mocijo in razvoj turizma, Zgornja Savinjska d.o.o. Naloga podjetja je povezo- vanje in enotno trženje turi- stičnih zmogljivosti v vseh pe- tih občinah v dolini. Svoje de- lo naj bi koordiniralo tako z državnimi organi kot s pred- stavniki v posameznih obči- nah, zadolženimi za turizem, in posameznimi info centri, ki že nastajajo v občinah. Poleg tega naj bi organizirali cen- tralni informacijski sistem, ki bo povezan z drugimi centri; glavna in osrednja naloga podjetja pa je seveda privab- ljanje čimvečjega števila go- stov v Zgornjo Savinjsko doli- no. »V prihodnje pričakujemo, da bo prišlo do večjega turi- stičnega vpliva, da turizem ne bo le beseda, temveč bo po- stal vir dohodkov,« je nakazal usmeritev podjetja gornje- grajski župan Toni Rifelj ter hkrati povedal, da povsem konkretne rezultate delovanja novoustanovljenega podjetja pričakujejo v prihodnjih letih. Za začetek je podjetje pričelo delovati z vložki ustanovite- ljev, podrobneje pa je odnos med ustanovitelji predstavil Marko Lenarčič. Med podpi- som ustanovne pogodbe je bi- lo med drugim še slišati, da Zgornja Savinjska dolina med prvimi v Sloveniji ustanavlja tako podjetje za turizem kot lokalni podjetniški center, s katerim bo bodoče podjetje delalo z roko v roki. Sicer so se v podjetju, ki trenutno združuje več kot 30 turističnih subjektov in ima sedež v Lučah, že lotili po- vsem konkretnega dela. Pri- pravili so stalni program aktiv- nosti za letošnje leto. Ta pro- gram ob ponedeljkih predvide- va izlet po Logarski in polet s tandem padalom, ob torkih ogled katedrale v Gornjem Gradu, masnih plaščev v Rad- mirju. Savinjskega gaja v Mo- zirju ter grajsko večerjo v Gra- du Vrbovec. Ob sredah bodo izleti v Potočko zijalko, četrtek je namenjen ogledu Snežne ja- me na Raduhi in predstavitvi Solčavskega, ob petkih bodo v Penzionu Raduha pripravljali večerjo po starem, sobota je dan za kajake, olcarsko po- poldne ali plesni večer v Ple- sniku, ob nedeljah pa naj bi se gostje odpravili na kolesarski izlet po pobočjih Golt ali se pomerili v streljanju z instik- tivnim lokom. mammmm urška selišnik Velenjski nagrajenci Velenjski svetniki so sprejeli sklep o podelitvi občin- skih priznanj za leto 1997. Častni občan mestne občine Velenje bo postal dr. Matjaž Kmecl, ki vseskozi podpira in zagovarja velenjska prizadevanja v slovenski kulturi in politiki. Grb mestne občine bosta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Velenje ob stoletnici delovanja in Miha Valenci, ki je vsestransko deloval na področju gasilstva, sodeloval pri pripravi karnevalov in ustanovil celo svoj gasilski muzej v Velenju. S plaketo mestne občine pa bodo nagradili Vero Zupančič za dolgoletno organizacijsko in vzgojno delovanje na področju atletike in Ludvika Glavnika za zborovsko vodenje in uspehe na področju zborovskega petja. KL Kdaj skozi podvoz? V mestu Šentjur so končali s I. fazo gradnje težko priča- kovanega železniškega pod- voza v Hruševec, zdaj pa se pripravljajo na nadaljeva- nje. V županovem uradu pravijo, da bodo v prihod- njih tednih objavili razpis za II. fazo gradnje omenje- nega podvoza. Doslej so zgradili predor pod progo, kar so združiU z istočasno prenovo proge, si- cer bi bila gradnja bistveno dražja. Okvirna cena gradbe- nega dela končane I. faze pod- voza je 86 milijonov tolarjev. Zdaj želijo z deli nadaljevati, saj v Hruševcu težko čakajo. Najprej morajo pridobiti po- trebno dokumentacijo, pred- vsem gradbeno dovoljenje in soglasja. Po gradbeni plati je na vrsti nadaljevanje gradnje predora v podaljšku, pod magistralno cesto med Celjem in Šmar- jem, pa ureditev vhoda ter izhoda iz podvoza, nato pa še črpalke, razsvetljave in drugo. Na občini pravijo, da si želijo dokončati podvoz v prihod- njem letu, zato so pred tedni začeli tudi z iskanjem potreb- nih sredstev. Tako so z domačimi obrtni- ki in podjetniki podpisali pi- sma o nameri za sofinancira- nje v vrednosti 280 tisoč mark, KS Center je obljubila 130 tisoč mark, KS Okolica so predlagali prispevek v znesku 100 tisoč mark. Skladu stavb- nih zemljišč pa 900 tisoč mark kredita, skupaj z njego- vo garancijo. Te sklepe so po- trdili na junijski seji Gradbe- nega odbora za izgradnjo podvoza, potrdili pa so jih tu- di na zadnji seji občinskega sveta (pri tem je bilo proti ali vzdržanih nekaj svetnikov iz južnega dela občine ter s Po- nikve). Po projektantskem predra- čunu naj bi stala II. faza grad- nje podvoza 87 milijonov to- larjev. BRANE JERANKO PO DRŽAVI SLS grozi UUBUANA, 30. junija (Večer) - Vodstvo in ministri Slovenske ljudske stranke so predstavili svoje poglede na prvih sto dni delovanja vlade in poudarili, da v primeru, če ne bo podpisan dodatek h koalicijski pogodbi z LDS, stranka verjetno ne bo več sodelovala v vladi. V aneksu, ki naj bi bil podpisan do spre- memb ustave, morajo biti do- ločene postavke, kako naj Slovenija postane demokra- tična in pravna država. Po mnenju SLS bo vladna koali- cija na preizkušnji predvsem na treh področjih: mednarod- ni usmeritvi s spremembo ustave, sprejemu proračuna in ustanovitvi občin. Certifikati UUBUANA, 30. junija (Delo) - Iztekel se je nekaj- krat podaljšan uradni rok za vložitev lastninskih certifika- tov. Odslej jih bodo pri notra- njem odkupu in interni raz- delitvi lahko uporabili le se- danji in bivši zaposleni v ti- stih podjetjih, ki so sredi pri- vatizacije ali jo bodo začeli v prihodnjih tednih, in dediči certifikatov, če zapuščinska razprava še ni končana. Leta 1993 je bilo izdanih za okoli 567 milijarde tolarjev certifi- katov, sredi junija pa jih je bilo neuporabljenih še za okoli 67 milijard. Glede na to, da je veliko ljudi z unovčeva- njem certifikatov čakalo do zadnjega dne, bo dokončna številka neuporabljenih zna- na čez mesec dni. Za velike družine LJUBUANA, 30. junija (Delo) - Stanovanjski sklad RS je pripravil nov razpis ugodnih stanovanjskih poso- jil v višini ene milijarde tolar- jev. Namenjena bodo druži- nam z najmanj tremi otroki, ki prvič rešujejo stanovanj- sko vprašanje ali želijo preu- rediti ali zamenjati staro sta- novanje. Razpis ima nekaj pomembnih novosti: znižana je obrestna mera, ni omejitev glede starosti družinskih čla- nov, za posojilo pa lahko izje- moma prosijo tudi tisti, ki so že kupili stanovanja po dolo- čilih stanovanjskega zakona. Zavrnili davek na nove avtomobile UUBUANA, 1. julija (STA) - Državni zbor je v nadaljevanju rednega zase- danja s 26 glasovi »za« in 40 »proti« ob ponovnem glaso- vanju zavrnil zakon o poseb- nem davku od cestnih motor- nih vozil, na katerega je dr- žavni svet izglasoval odložil- ni veto. Manj pšenice MURSKA SOBOTA, 27 ju- nija (Delo) - Kmetijski stro- kovnjaki ugotavljajo, da bo letošnji pridelek pšenice za tretjino manjši od dolgoletne- ga povprečja. Samo v Prek- murju bo nad 20.000 ton iz- pada pridelka, poglavitni kri- vec za slabo letino pa so neu- godne vremenske razmere, zaradi katerih so se pojavile tudi glivične bolezni žit. 1. SNOPIČ DOGODKI 5 Skrito ozadje zapiranja Jekla? v zvezi z načrtovanim zapi- ranjem štorskega Jekla je ob- činski svet Štore pooblastil svo- jega župana in poslanca Franca Jazbeca za vse potrebne ukre- pe. To so storili na ponedeljkovi seji, ko jih je Jazbec seznanil s svojimi podatki o ozadju uki- njanja proizvodnje v Štorah. Za razpravo o Jeklu so se odločili tudi zaradi pisne pobu- de sindikata, pri čemer so opo- zorili na dejstvo, da je vsak četrti zaposleni iz štorske obči- ne. Pri tem je Franc Jazbec opozoril, da je podjetje iz Štor dežurni krivec prav vseh težav, v času javne razprave o žele- zarstvu v parlamentu, pred ne- kaj tedni, pa so z Raven vodil- nim iz Štor celo prepovedali udeležbo. Z Raven, od koder so prišli številni udeleženci, so nato med razpravo »zlivali gnojnico po Štorah«. Po Jazbe- čevih podatkih je v ozadju ob- ljuba vladne koalicijske stran- ke SLS o reševanju ravenskega železarstva, kar pomeni ukini- tev proizvodnje v Štorah. Svetniki so sprejeli tudi po- memben odlok o zazidalnem načrtu Štore I, ki predvideva na 18 hektarjih območja nek- danje železarne različno po- slovno dejavnost v obstoječih ali nadomestnih objektih. Na železniški postaji je predvi- den podhod za potnike ter nadhod na Lipo, namesto obojnih zapornic pa so pred- videli en sam nadvoz. Minuli petek se je Jazbec udeležil celjskega sestanka z ' ministroma za delo, družino in socialne zadeve ter za gospo- darske dejavnosti, s Tonetom Ropom in Metodom Drago- njo, pri čemer je dejal, da ima zagotovila, da proizvodnje v Štorah ne bodo ukinili. Sicer pa se bo, kot je napovedal, danes sestal z ministrom Dragonjo. Razplet bo znan v najkrajšem Času, je še rekel Jazbec, svetni- ki pa so prav tako opozarjali na morebitno socialno bombo v štorski ter sosednjih občinah. V ponedeljek so veliko pozor- nosti namenili tudi znani vlogi krajana Svetine Antona Romi- ha, ki se je v Ljubljani junija pozanimal za odgovor na petici- jo iz leta. 1995, ko so zbrali približno dvesto podpisov za vključitev v celjsko (in ne štor- sko) občino. Kot so zagotovili na ponedeljkovi seji, se je raz- položenje Svetinčanov bistveno spremenilo ter so v veliki večini naklonjeni štorski občini. To je potrdil tudi svetnik ter predsed- nik KS Svetina dr. Jakob Koren, saj opaža, da je občina Štore v tem času na Svetini pospešeno investirala. Župan je povedal, da ga je zato dejanje Romihovih somišljenikov, vključno z upo- rabo bivšega žiga KS, s podpisi 21. pokojnikov ter brez datuma, tako ogorčilo, da je začasno us- tavil občinske naložbe na Sveti- ni. Sicer so izrazili nestrinjanje z Romihom tudi v novem kra- jevnem vodstvu, župan pa si je, ko je spoznal dejansko voljo ljudi, premislil ter bodo že v prihodnjih dneh s cestno nalož- bo nadaljevali, na vrsti pa je tudi šola. Korenine vsega pa naj bi bile v Kanjucah, kjer so na- meravali letos asfaltirati cesto, pri tem pa tam niso hoteli pris- pevati kot je v navadi. Po ponedeljkovem dopol- danskem načelnem sporazu- mu treh županov o delitveni bilanci bivše celjske občine so se štorski svetniki že zve- čer seznanili s pisnim osnut- kom obširnega sporazuma. Celje naj bi dobilo 83 odstot- kov skupnega premoženja v vrednosti 27 milijard tolarjev (po vrednosti na 31.12.1994), Vojnik 12 ter Štore 4 odstotke. Kljub vsemu so se v Štorah za vsak primer odločili, da bo- do še letos razpisali poizvedo- valni referendum o tem, ali so na Svetini za vključitev v obči- no Štore oziroma za kakšno drugo občino. Zaradi varčeva- nja se bodo najbrž izrekali hkrati z jesenskimi volitvami. mmmmm brane jeranko Bila SO revna in bogata leta Podjetje za urejanje voda^elje, ki velja ta čas za največje vodnogospodarsko podjetje v Sloveniji, praznuje letos 40-letnico Pred štirimi desetletji je bilo v Celju ustanovljeno podjetje, ki naj bi v začetku skrbelo predvsem za vode in vodne sisteme. Podjetje, ki se je takrat imenovalo Vodna skupnost porečja Savinje, je v prvih letih predvsem usmerjalo in nadziralo gradnjo celjskega vodnega vozlišča. Danes ima Podjetje za urejanje voda pomembno vlogo pri urejanju celotnega slovenskega prostora, zaradi tradicije, znanja in izkušenj ter vse večje ekološke usmerjenosti naše države pa se mu uspešen razvoj obeta tudi v prihodnjih letih. »Leta so bila bogata in rev- na, odvisna pač od tega, koli- ko je bilo v državi pripravlje- nosti in denarja za nove nalož- be,« je štiri desetletja delova- nja podjetja na ponedeljkovi tiskovni konferenci na kratko ocenil direktor Rado Planteu. Spreminjala so se imena in oblika organiziranosti, podjet- je pa se je od začetnega varo- vanja voda vse bolj usmerjalo k novim dejavnostim. Te so bile sprva bolj povezane z vo- dami, na primer melioracije in namakalni sistemi v kmetijs- tvu, različne čistilne naprave, zadrževalniki voda in proble- mi s tehnološko vodo v indu- striji, s stopnjevanjem ekološ- ke osveščenosti pa so v podjet- ju uspešno določili svojo vlo- go tudi v vsestranski skrbi za okolje. Pričeli so sodelovati pri gradnji cest in mostov, gradili so komunalne deponije, sani- rajo plazove, opravljajo različ- ne zunanje ureditve, gradijo industrijske vodovode, kanali- zacijske sisteme, plinska omrežja in še bi lahko našte- vali. Ob vodah se je tako pod- jetje strokovno usposobilo za različne ekološke projekte, razvilo je specializirane inže- nirske in projektantske skupi- ne ter tisti del proizvodnje ko- vinskih izdelkov in gradbene- ga materiala, ki ga za svojo dejavnost najbolj potrebuje. V osemdesetih letih je tako nastal obrat Proizvodnja in montaža kovinskih izdelkov, ki je na območju bivše Jugoslavije vgrajeval hidromehansko opre- mo v čistilne naprave ter vodo- vodne in namakalne sisteme, zgradili pa so tudi obrat za proi- zvodnjo gradbenega materiala, ki je na svojem področju zelo inovativen. Zlasti v zadnjih letih je podjetje pridobilo precejšnji ugled na strokovnem področju, za kar gre velik del zaslug sku- pini mladih inženirjev, ki jih vse bolj pogosto vabijo tudi v tuji- no. V Projektivi naredijo na leto preko sedemdeset projektov. Leta 1992 se je takratno pod- jetje PUV Nivo zaradi lastnin- skih zahtevkov razdelilo na dve podjetji - na Nivo, ki je v stoodstotni lasti države in dela izključno za potrebe ministrs- tva za okolje in prostor, ter na Podjetje za urejanje voda, ki je od februarja 1994 registrirano kot delniška družba. Največji delež ima 370 malih delničar- jev, ki 80 postali lastniki pod- jetja z interno razdelitvijo in notranjim odkupom, med zu- nanjimi lastniki pa je največji delničar Nova LB Maksima z 19 odstotki kapitala. Poleg re- publiških skladov ima last- ninfeki delež, ki znaša nekaj več kot 5 odstotkov, tudi mini- strstvo za okolje in prostor. Podjetje za urejanje voda ve- lja ta čas za največje vodnogos- podarsko podjetje v Sloveniji, tako po številu zaposlenih kot po letnem dohodku in po širitvi dejavnosti. Od gradnje pregra- de Loče ter odvodnega kanala hidroelektrarne Srednja Drava, ki sta v sedemdesetih letih ve- ljala za največja hidrotehnična objekta, do danes, je podjetje opravilo toliko del, da je nemo- goče našteti prav vsa. Med po- membnejša pa gotovo sodijo iz- gradnja zemeljskih pregrad Travnik, Vogršček in Klivnik, velikih kanalizacijskih kolektor- jev v Celju, Velenju in Laškem ter slovenskega primarnega plinskega omrežja, ki ga v dolži- ni 700 kilometrov tudi vzdržu- jejo. Njihov največji letošnji projekt pa je priprava platojev pred predori na avtocesti med Vranskim in Blagovico. JANJA INTIHAR O izobraževanju odraslih Mariborska Univerza ter njena kranjska Fakulteta za organizacijske vede sta pri- pravili v Rogaški Slatini mednarodni simpozij o zgo- dovini izobraževanja odra- slih v času med svetovnim vojnama. Obravnavajo raz- mere v srednjeevropskih dr- žavah. Začetek simpozija, z ugled nimi udeleženci iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške in Slovenije, so napovedali za včeraj zvečer, zaključili pa bo- do v soboto opoldan. Gre za 34 domačih in tujih strokov- njakov, ki dobro poznajo raz- mere medvojnega časa ter predstavljajo ugledne znans- tvene in druge ustanove. Med domačimi bodo danes, v četrtek, 3. julija, predavali o takratnih razmerah v Sloveniji dr. Jurij Jug, doc. dr. Jana Bezenšek in doc. dr. Vida Mohorčič-Špolar (ki bo pred- stavila zelo dejavno maribor- sko ljudsko visoko šolo). Jutri, v petek, 4. julija, so na vrsti referati mag. Aleksandre Ser- še (o rokodelskem izobraže- vanju), izr. prof. dr. Jožeta Lipnika (o Kosovelovem nači- nu izobraževanja delavstva), doc. prof. Majde Pšunder (o evropskih vplivih na izobraže- vanje odraslih v Ljubljani), Marijane Kolenko (o položa- ju ženske v izobraževalnem procesu) ter mag. Metoda Černetiča in prof. dr. Janeza Jereba (o izobraževanju zapo- slenih na Gorenjskem). V so- boto, 5. julija, bodo zaključili s predavanji as. mag. Monike Govekar (o posebnih razme- rah na Primorskem) ter prof. dr. Ane Krajnc (o vplivu poli- tičnih sprememb). Prvi simpozij o tej temi so pripravili predlani na Brdu pri Kranju, lani v Avstriji, letos pa je v Rogaški Slatini. Pokrovite- lji letošnjega so Univerza v Mariboru ter kranjska Fakulte- ta za organizacijske vede ter občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah. BRANE JERANKO V SPOMIN Boris Rosina Huda, neozdravljiva bole- zen nam je v ponedeljek vzela zvestega in prizadevnega so- delavca, tovariša in prijatelja, materi zadnjega sina, družini pa skrbnega moža in očeta, Borisa Rosino. Kot dvaindvajsetletnik je bil med tistimi, ki so v Makarski ■ orali ledino takratne Počitniš- ke zveze mladih. Leta 1965 je za dobrih pet let prevzel nalo- ge v celjski Službi družbenega knjigovodstva, leto 1971 pa je pričel v novi službi, na takrat- ni skupščini občine Celje, kjer je opravljal pomembna dela sekretarja skupščine. Na ob- činski konferenci ZKS v Celju seje kot izvirni sekretar zapo- slil za dobro leto dni in pol, potem pa je še slabi dve leti služboval v celjskem Razvoj- nem centru. Ta leta dela so zaznamovale številne politič- ne, dobrodelne in druge akcije za Celje, ki ga je imel tako zelo rad. Že prej, in vmes. seje inten- zivno ukvarjal s športom. Na smučarskih poljanah je dolga leta tudi tekmoval, čeprav mu je za najvišje dosežke morda zmanjkalo prav tekmovalno- sti, kije ni imel toliko kot brat Marjan. Po koncu tekmovalne kariere je prizadevno deloval tudi v Zvezi vaditeljev učiteljev in trenerjev smučanja. Pred- vsem z mladimi se je rad uk- varjal, jih učil prvih zavojev. Mnogo jih je naredil z vrtčev- skimi malčki in šolarji na Gla- žuti. ko ni bil le učitelj smuča- nja ampak tudi »rezervni oč- ka«, tisti prijazni stric, ki je znal preobuti in preobleči pre- močene malčke, z njimi pose- deti ob palačinkah in jim po- vedati kakšno zgodbo. 1. junija 1979 so se združile njegova in pot kolektiva Nove- ga tednika in Radia Celje. Bo- ris je bil imenovan za direktor- ja in glavnega urednika osred- nje medijske hiše na celjskem območju prav v času, ko je bilo za časopise in radijske postaje najbolj težko. Vseh tedanjih osem občin celjskega območja si je močno prizadevalo za vpliv na oba medija, mošnje pa so imeli čvrsto zavezane. Hišnega težavnega finančne- ga položaja ni niti približno omililo dejstvo, da je bil, pod Borisovim uredništvom. Novi tednik ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Poma- galo ni niti dejstvo, da je v času njegovega urednikovanja v hišo prišla vrsta takrat mla- dih, svežih in novih kadrov, daje izredno narasel čas odda- janja radia in da sta se močno povečala tako obseg kot nakla- da Novega tednika. Kaj dosti niso zalegli niti številni pogo- vori in dogovori na takratnih svetih za informiranje, ki so jih oblikovali pri občinskih in medobčinski konferenci SZDL kot ustanoviteljih obeh medi- jev. Vse bolj je postajalo jasno, da se lahko časopis in radio razvijata le kot samostojna gospodarska subjekta na trž- nih osnovah. Prav pri uveljav- ljanju te miselnosti je Boris več kot le odigral svojo vlogo. Leta njegovega urednikova- nja so bila tudi najuspešnejša leta Tedna domačega filma, v katerega je kot predsednik or- ganizacijskega odbora, in ka- sneje kot podpredsednik, vtkal nešteto dobrih zamisli, organi- zacijskih prijemov in ur, ki jih nikoli nismo poplačali. Prav neizmeren entuziazem in vera v poslanstvo obeh medijev sta bili njegovo in naše vodilo. Leta 1989 je, potem ko je uredniško in kasneje direktor- sko krmilo prevzel Jože Cerov- šek, Boris postal poslovni se- kretar hiše NT&RC, kar nekaj let pa je bil tudi pomočnik direktorja. V ta čas sodijo vča- sih že kar fanatična prizade- vanja za obnovo hiše, ki jo je uničil podtaknjeni požar, pa neizmerna pomoč obema uredništvoma v času najtežjih preizkušenj, ob poplavi leta 1990 in v vojni za Slovenijo. Brez pravega oddiha se je nato lotil procesa lastninjenja hiše in nemalo zaslug, da sta bila Radio Celje in Novi tednik pr- va olastninjena medijska hiša v Sloveniji v večinski lasti za- poslenih, ima prav Boris. Kot ima velike zasluge za krepitev položaja Novega tednika, za njegov prehod na barvni tisk in podobo, kakršno ima da- nes. V svojih srcih bodo še mnogo let nosile spomin nanj tudi kmečke ženske, ki jih je kot vodja izletov 100 kmečkih žensk na morje tolikokrat spremljal v Rovinj, Piran in Portorož. Prav v odnosu do najbolj preprostih ljudi je bil Boris ne- kaj posebnega. Kot da bi se šele v stiku z njimi docela spro- stil, začutil, da je izpolnil del svojega poslanstva in eno svo- jih življenjskih vodil - prinaša- ti ljudem radost in dobroto. Ostalo nam bo mnogo skupnih, lepih in manj lepih spominov. Skupno nam bo os- talo tudi Borisovo čvrsto pre- pričanje v prihodnji, lepši in pravičnejši svet. Močno, sko- raj tako zelo kot njegova mati, pa žena Rosvita, sin Igor in hči Tina, bomo pogrešali nje- gov hudomušni pogled in smeh, njegovo čvrsto prepriča- nje in modro misel, njegovo znanje in izkušnje, njegovo besedo, s katero je znal poi- skati pravo pot. Umrl narh je Boris. Sočus- tvujte z nami in njegovo druži- no vsaj ta trenutek. Izguba je preveč huda in preveč boleča, da bi jo doumeli že danes. Pravo izgubo, praznino in bo- lečino bomo začutili šele tedaj, ko bomo spoznali, da v hiši ni več človeka, ki smo mu lahko verjeli, mu zaupali tudi naj- težje naloge in najbolj osebne stiske. In ki je znal najti reši- tve. Znal ponuditi pomoč. Znal biti tovariš, prijatelj, so- delavec, sin, soprog in oče. Umrl nam je Boris. BRANKO STAMEJČIČ I GOSPODARSTVO Bodo Zlatarno rešili Nemci? Nadzorni svet celjske Zlatarne v razširjeni sestavi je 23. junija sicer menil, da imajo v tem celjskem podjetju vse pogoje za uvedbo stečajnega postopka, kljub temu so imeli v Zlatarni možnost, da se pogovorijo z nemškim partnerjem, ki je zainteresiran za dokapitalizacijo. Po besedah predsednika stavkovnega odbora Zlatarne Friderika Kralja so bili pogovori z nemškim partnerjem vsaj za delavce zelo uspešni. Katero in kakšno podjetje se konkretno skriva za formulacijo »nemški partner«, v Zlatar- ni nočejo povedati. Šlo pa naj bi za podjetje, ki ga Zlatarna zelo zanima, njihovi predstavniki pa ne razumejo tega, da je država preprosto dvignila roke od njegovega reševanja. Po Kraljevih informacijah je nemški partner pripravljen izpol- niti stavkovne zahteve delavcev. To pomeni izplačilo plače za februar in marec ter zagotovitev materiala za nadaljeva- nje proizvodnje. Za april in maj naj bi delavcem poravnaU prispevke za zdravstveno in socialno zavarovanje, prav tako naj bi jim julija izplačah plače za mesec junij. V Zlatarni naj bi ohranili 180 delovnih mest, do konca leta pa naj bi delavci dobili še regres ter neto plače za april in maj. Nemci nadalje obljubljajo spoštovanje kolektivne pogodbe, s' tem da bi delavci za junij, julij, avgust in september dobivali nekoliko znižane plače. Ponudbo, ki je kar preveč lepa, da bi bila lahko resnična ali pa bo Zlatarna zanjo plačala zelo visoko ceno, bodo do konca tega tedna pretehtali še soinvestitorji nemškega part- nerja. IJB NOVO NA BORZI Pozitiven trend v petek, 27. junija se je začel pozitiven trend na Ljubljanski borzi. Prometa. je bilo za dobrih 500 milijo- nov tolarjev. SBI je porasel za 2 odstotka. V ponedeljek je bilo prometa za 212 mili- jonov tolarjev ob nespreme- njenem borznem indeksu, v torek pa je bilo prometa za 433 milijonov tolarjev. SBI (slovenski borzni indeks) je porasel za 6,2 odstotka. Če se bo takšen trend nadalje- val, bodo investitorji po dol- gem obdobju dočakali tečaje delnic, ki bodo pokrili ne- realizirane izgube. Vsem ti- stim pa, ki so kupovali delni- ce pri najnižjih tečajih, bi zaprtje pozicij prineslo že le- pe dobičke. Vse je odvisno od tega, če se bo takšen trend rasti tečajev delnic na- daljeval. Veliko je na trenut- no stanje na borzi gotovo vplivalo dopolnilo navodila o načinu plačilnega prometa s tujino (Banka Slovenije), ki govori, da lahko tuji investi- torji v izjemnem primeru kupujejo vrednostne papirje tudi mimo skrbniških raču- nov. Pomemben podatek je tudi ta, da je trenutno na trgu dovolj kapitala, ker so zapadli kuponi pri določenih obveznicah. Vsekakor bo v naslednjih dneh po daljšem času na borzi zelo vroče. Tako kot v preteklih letih, je tudi v letu 1996 delniška družba LEK iz Ljubljane po- slovala zelo dobro in ustvari- la 2,9 milijarde tolarjev do- bička. Na skupščini delničar- jev so se odločili, da bodo 1,8 milijarde tolarjev razdelili za dividende. Dividende bodo začeli izplačevati po 14 juli- ju. Novost pri izplačilu divi- dende je letos ta, da bodo morali upravičenci do divi- dende sporočiti družbi LEK svojo davčno številko. Lastni- ki delnic razreda A in C bodo dobili 900 tolarjev, lastniki delnic razreda B pa 1080 to- larjev bruto dividende. Skupščine delniških družb so pomembne tako za delni- čarje kot za družbo samo. Na skupščinah družb se namreč odloča o najpomembnejših zadevah družbe. Zato se je skupščin pametno udeleže- vati in seveda po svojih mo- čeh in vplivu (odstotek del- nic, ki imajo glasovalno pra- vico) sooblikovati družbo. Na skupščino družbe se je potrebno pravilno prijaviti. V primeru skupščine družbe KOVINOTEHNA, ki bo 15. ju- lija, se je potrebno pisno pri- javiti najmanj tri dni pred zasedanjem skupščine. Kovi- notehna je v letu 1996 ustva- rila dobiček v višini 249 mili- jonov tolarjev, revaloriziran nerazporejen dobiček iz prejšnjih let pa znaša 46 mili- jonov tolarjev. Skupno je ta- ko dobička za 295 milijonov tolarjev. Na sedežu družbe CBH d.o.o., Celje lahko prodate večino delnic, ki ste jih prido- bili z vpisom certifikata v podjetja, ki so se lastninila s pomočjo javne prodaje. To so predvsem delnice serije G. Naj navedemo le nekaj tak- šnih družb: Alpos Šentjur, Cinkarna Celje, Gorenje Ve- lenje. Kot novost smo uvedli odkup delnic serij B in D za tistih družb, ki so svoje delni- ce vpisale v centralni register KDD. Seveda še vedno odkupuje- mo amortizacijske načrte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telekom Slovenije. Piše: BOJAN GRADIŠNIK Lepši jutri za Alpos Skupščina delničarjev prižgala zeleno luč za dokapitalizacijo šentjurski Alpos je od prejšnjega torka finančno stabilnejši kot pred letom dni. Zeleno luč za dokapitalizaci- jo so delničarji Alposa spreje- li na torkovi skupščini delni- čarjev, kjer so se soglasno odpovedali predkupni pravi- ci pri emisiji dodatnih delnic in sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala. Največja češka železarna No- va Hut iz Ostrave si je s kapital- skim vložkom 15 milijonov mark zagotovila 38-odstotni lastniški delež in s tem postala največji delničar šentjurske družbe Alpos. Gre za eno naj- večjih naložb tujega partnerja v slovensko podjetje v zadnjih letih, hkrati pa tudi za prvo večjo naložbo češke železarne v tujini. Poslovno sodelovanje obeh partnerjev traja že več kot dvajset let, saj je češka železar- na Alposov glavni dobavitelj je- klenih trakov. Po besedah člana uprave češke družbe Vilama Leracha, ki je od prejšnjega torka tudi namestnik predsed- nika nadzornega sveta družbe Alpos Franca Bana, njihov na- men ni prevzem podjetja, tem- več zagotovitev stalnega tržišča in dolgoročno poslovno sodelo- vanje. Lerach je še poudaril, da je največja češka železarna, ki letno proizvede tri milijone ton jekla in ustvari za 1,4 milijarde mark prometa ter ima 890 mili- jonov mark kapitala, pred po- membno posodobitvijo. Tre- nutno zaključujejo eno največ- jih naložb v valjarno za plošča- te proizvode, ki jih bo veljala 350 milijonov ameriških dolar- jev. Od kapitalskega sodelova- nja pa češki partner, kot je bilo slišati na novinarski konferen- ci, pričakuje predvsem pomučkal<,« reče Lojz in se hitro spusti po drevesu in jo ucvre, kolikor so ga nesle noge. »Baraba, kam bežiš? Saj sem vedela, da kdor krade, tudi laže.« Stanovanje Ferdo je prišel v Celje, da si poišče stanovanje in delo. Najprej si je hotel priskrbeti streho nad glavo, zato je hitro potrkal na prvem »kandela- bru«, kjer je bila obešena tabla z napisom: »Oddam sobo«. Trka in trka, dokler ga ne opazi policaj. »Kajpa vi...?« »Tu piše, da se oddaja soba in trkam, pa se nihče ne oglasi« Policaj pogleda po stebru v luč in reče: »Še malce potrkajte, zgleda, da so doma, saj luč gori« Šolska L Razred se na koncu šolskega leta fotografira s svojim učiteljem in učitelj pravi »Kako lepo bo. ko boste po tridesetih letih vzeli to sliko v roke in ugotavljali >Toleje Uroš, kije sedaj učitelj, to je Primož, kije postal pek, zadaj je Blaž, ki je odšel v Ameriko...<.« Iz zadnje klopi pa se oglasi Janezek: »To pa je naš učitelj, ki je že zdavnaj umrl!« šolska II. Butalski učitelj se je s četrtim razredom odpravil na izlet. Prišli so do postaje in čakali Mimo so vozili vlaki in ustavljali, pa nobeden ni bil pravi. Po treh urah čakanja pa se oglasi učitelj: »Na naslednjega stopimo, pa čeprav bo tudi ta samo za prvi in drugi razred.« ŠALA TEDNA Pogovor v resno debato sta se spustila tudi Fran- ček in Ivan. »Franček, a veš, da bi svojo najraje kar pod vlak porinil...« »Pod vlak? Zakaj pa ravno tja?« »Zakaj, obljubil sem ji, da jo bom končno spravil na pravo pol..« 36 GLASBA še vedno iščejo ime Ansambel Petra Šmida (s harmoniko spredaj levo) iz Celja še vedno išče ustrezno ime. Prvič se je ansambel pojavil na srečanju na Celjski koči, drugič na izbirnem tekmovanju v Staršah za nastop na Ptujskem festivalu. Tretji nastop bo na 200. Vrtiljaku polk in valčkov v ponedeljek, 21. julija v gostišču Kocman v Šentrupertu nad Laškim. Tam bi ansambel rad dobil svoje pravo, učinkovito ime. Nekaj poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika se je že odzvalo in poslalo svoje predloge, kako naj bi se ansambel, ki ga uspešno vodi Tone Videč, imenoval. Pričakujemo še nove predloge, tik pred jubilejem pa bomo opravili izbor imena ter izžrebali tistega, ki bo svetoval pravo ime. Izžrebanca bomo povabili v Šentrupert, kjer bo dobil nagrado in bo soboter novoimenovani glasbeni skupini. Še imate čas, da svoj predlog napišete na dopisnico in jo pošljete na naslov Za Vrtiljak polk in valčkov. Radio Celje, Prešernova 19, Celje. TV Odmevi Podlesnikovih harmonik Med starimi znanci zlate harmonike na Ljubečni sta Bernarda in Tomaž Podle- snik. Še posebej zgovorna Bernarda, ki je med harmo- nikaricami orala ledino, saj je pred dvemi leti na Ljubeč- ni osvojila nagrado občins- tva in zlato plaketo, lani pa zlato plaketo. Podlesnikova sta doma s Te- ra, izjemno lepega kraja v bli- žini Ljubnega. Doma imajo manjšo kmetijo, vendarle pa so skoraj vsi v družini zapisa- ni glasbi. »Bratranci vsi igrajo harmoniko, harmonikar je tu- di oče, mama pa prepeva v zboru,« je povedala Bernarda, dijakinja 2. letnika srednje šo- le v Velenju. Tomaž je še osnovnošolec, obiskuje 8. razred osnovne šole na Ljubnem, sicer pa so, poleg harmonike seveda, nje- gova strast še motorji in raz- na popravila. Oba Podlesni- kova otroka sedaj v veščinah harmonike poučuje Robi Zu- pan, prej pa sta igrala pod vodstvom Tineta Lesjaka. To- maž obiskuje tudi glasbeno šolo, kjer se uči igranja na barhon. Sicer kar pogosto tekmujeta, Bernarda se je uvrstila v letošnje polfinale izbora za Zlato harmoniko 97, večkrat pa zaigrata tudi na porokah ali ob podobnih priložnostih. »Velikokrat se zgodi, da domači sedemo skupaj in zaigramo, da kar odmeva naokrog,« je mimo- grede pripomnila Bernarda in omenila še, da najraje »prei- gravata« Miheličeve, Avseni- kove in Slakove pesmi. Sicer se pri Podlesnikovih sliši tudi drugačna glasba, saj Bernar- da rada posluša Nirvano, To- maž pa pravi, da so mu pri srcu vse glasbene zvrsti. Bernarda nastopa v gorenj- ski narodni noši, ki jo je, kot rada poudari, sešila njena ma- ma. Sicer sta Podlesnikova, kljub ali predvsem zaradi har- monike, ljubitelja vsega lepe- ga, kar ju obdaja. TT«; Vctr,- rwu <;fv4 Bernarda in Tomaž Podlesnik v elementu. Deževni f iestivai Prejšnji torek se je z nasto- pom skupine Brizani pro- ject&Latino Messangers v nabito polnem Pop teatru končal tretji ulični jazz festi- val. Tako kot pretekla dva, je organizatorjem - Pop teatru - letos spet nagajalo vreme, zato so izpeljali le dve tretji- ni predvidenega programa. Fiestival je, v nedeljo, 22. junija, v precej sumljivih vre- menskih okoliščinah, na vrtu gostilne Ojstrica otvorila med- narodna desetčlanska zased- ba Ocho Rios. Vroči ritmi z lahkotnim jazzom obarvane salse in sambe, ki jih je iz svojih instrumentov izvablja- la nadvse uigrana deseterica, so navdušiU večino tam pri- sotnih. Drugi dan festivala bi moral s priredbami jazz stan- dardov zapolniti big band Ža- be z gostjo Alenko Godec, za- radi številnih popoldanskih ploh pa so se prireditelji odlo- čili, da nastop priljubljenih Celjanov odpovejo. Tudi v to- rek jo je Popteatrovcem za- godlo aprilsko vreme. Na »sre- čo« sta brata Brizani v Celje pripeljala le mini big band, tako da se je lahko jazz z ulice preselil v klubske prostore Pop teatra. Zanimiv in uda- ren, a na trenutke nedodelan nastop zasedbe Latino Mes- sangers, je z neposrednim prenosom obeležila tudi eki- pa Radia Celje. STANE ŠPEGEL Foto: TUŽl Traja Brizani, idejni vodja in basist skupine Latino Messan- gers, v vročem Pop teatru. Del številne mednarodne latino jazz zasedbe Ocho Rios v akciji na vrtu gostilne Ojstrica. Mladeniči iz sredine ničesar Hanson - nova najstniška pop-rock atrakcija Glasbene založbe so v drugi polovici šestdestih, ko se je diskografski trg že skoraj zasičil s post-hipijevsko rockov- sko glasbeno produkcijo in popevkarskim popom (Tom Jones, Engelbert Humperdinck, Elvis Presely...), mrzlično začeli iskati tržno nišo. Do takrat so rockovske plošče kupovali le starejši najstniki, študentje in delavci v zgod- njih dvajsetih, tisti v »najboljših« letih pa so na veliko posegali po ploščah prej omenjenih »možatih« popevkarjev. Edini, ki so ostali praznih rok in ušes, so bili mlajši najstniki, ki so nestrpno pričakovali idole iz svojih vrst. Diskografski velikani so po opravljenih tržnih analizah ugotovili, da gre za izjemno obetaven trg, zato so kmalu lansirali na glasbeno sceno cel kup najstniških zasedb, med katerimi sta največ uspeha poželi družinski pevsko ple- sni skupini Osmonds in Jack- son Five, ki sta še danes proto- tip večine tovrstih pop pro- duktov. Starostna meja teen pop idolov se je do današnjih dni, ko je najstniški pop na vrhuncu, vseskozi nižala, zadnji primer te trditve pa je zagotovo trio Hanson, ki je s pesmico »Mmmbop« trenut- no na vrhu glasbenih lestvic v večini evropskih držav, v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Trio Hanson (11-letni Zac- hary, 13-letni Tylor in 16-letni Isaac) prihaja iz glasbeno po- vsem odročne Tulse v zvezni državi Oklahoma. V začetku devetdesetih so trije rosno mladi fantiči odkrili in se takoj navdušili nad glasbo iz očeto- ve zbirke kompilacijskih plošč, ki je zajemala rock&roU ter soul klasike, posnete med leti 1957 in 1969. Issak, Zachary in Tylor so se odločili, da bodo. ko bodo veliki, profesionalni glasbeniki. Resno so začeU z delom, napisali več kot sto lastnih skladbic, redno nasto- pali v okoliških klubih in os- novnošolskih plesih ter v sa- mozaložbi objavili celo dve plošči. Eno izmed njih so sliša- li tudi menagerji založbe Mer- cury, ki so fantom takoj ponu- dili odlične pogoje za snema- nje njihovega pravega CD. Album »Middle Of Nowhe- re« je nastajal pod taktirko znamenite producentske dvo- jice The Dust Brothers, prina- ša pa dvanajst precej posreče- nih zvarkov zgodnjega popa, modernega melodičnega roč- ka in soula. Pod večino skladb so se podpisali Hanson kar sami, med njimi je seveda tu- di že omenjena uspešnica »Mmmbop«, ki jo bo na vrhu lestvic že konec prihodnjega meseca zagotovo nasledila skladbica »Who's Making Lo- ve«, za katero so Hanson v Londonu že posneli videos- pot, ki ga je režirala Tamara Daviš, žena Mikea D, člaii^ razvpitih raperskih razgraja- čev Beastie Boys. Šf.2«.-3.iuiii 1997 PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Rosno mlada in glasovno precej obdarjena aljaška folk pevki JEWEL (na sliki) je samo v ZDA prodala več kot tri milijone kopij svojega debi- tantskega albuma »Pieces Of you«. Z njega prihaja seveda tudi uspešnica »You Were Meant For Me«, ki se je te dni z vrha ameriških lestvic, kamor že hiti njen novi hit »Who Will Save Your Soul«, preselila tudi na evropske lestvice. Za name- ček so na soundtrack film »Bat- man And Robin« uvrstili še njeno skladbo »Foolish Ga- mes«, ki bo avgusta izšla tudi na single formatu. Film »Bat- man And Robin« bo v Sloveniji premierno prikazan 7. avgusta, album s filmsko glasbo pa je že na policah naših trgovin, na njem pa je poleg uspešnic »The End Is The Begining Is The End« skupine SMASHING PUMPKINS in »Look Into My Eyes« raperske združbe BONE THIGS-N-HARMONV še cel kup potencialnih uspešnic. Konec prejšnjega meseca je končno le izšel dolgo pričako- vani album soul div EN VOGUE. Gre seveda za LP »EV 3«, ki bo, kot kaže, z lahkoto dosegel izredne prodajne re- zultate njihovega leta 1992 po- snetega albuma »Funky Divas«. Založba Warner Bros. je na že omenjen album poleg uspešnic »Don't Let Go« in »Whatever«, uvrstila še enajst skladb, ki so jih En Vogue posnele pod pro- ducentsko taktirko Babyfacea. Taista založba je pred nedav- nim na trg lansirala tudi nov album pevke K.D. LANG, ki se je pri nas spomnimo predvsem po uspešnici »Constant Cra- ving« iz leta 1993. Langova je tokrat posnela »konceptualni« album »Drag«, ki je v celoti zapolnjen s priredbami bolj ali manj znanih skladb, ki govorijo o cigaretah in kajenju. Prvi sin- gle s tega LP je njena predelava velike uspešnice »The Joker«, ki jo je v originalni verziji leta 1973 posnel Steve Miller Band. Jutri, v petek, 4. julija, bo v Cankarjevemu domu že raz- prodani operni gala koncert svetovno znanega tenorista LUCIANA PAVAROTTIJA (na sliki) in sopranistke No- rine Radovan. Oba mojstra bosta prepevala ob spremljavi Slovenske filharmonije, kate- ri bo dirigiral nič manj slavni Leone. Več kot tri leta po planetarni uspešnici »Creep«, ki so jo novo rockerji RADIOHEAD sneli z albuma »Pablo Honey«, se je pred nedavnim tik pod vrh britanskih lestvic zavihte- la nova kreacija te britanske peterice. Gre za več kot šest minut dolg glasbeni umotvor »Paranoid Android«, ki priha- ja s kompleksnega in zateže- nega, a presenetljivo dobro prodajanega albuma »OK Computer«. Prvič v svoji skoraj tri deset- letja dolgi glasbeni karieri je moral IGGY POP predčasno prekiniti koncert. Iggy je na nastopu v Columbusu (Ohio) že po drugi skladbi skočil med publiko, vendar pa ga nihče izmed prisotnih ni ujel, zato je divji in poskočni Abraha- movec obležal v lastni krvi. Neuničljivi Iggy Pop je z zlomljeno ključnico in šesti- mi šivi na glavi naslednji dan že nastopil v Deer Creeku v Indianapolisu. Prvaki angleškega artistič- nega trancea JUNO REAC- TOR so po dveh referenčnih albumih »Transmission« (1993) in »Beyond The Infini- tive« (1995) pred dnevi spet presenetili z odličnim albu- mom »Bibble Of Dreams«. V okviru 45. mednarodnega poletnega festivala bo v sobo- to, 7. julija, ob 21. uri v ljub- ljanskih Križankah nastopil GILBERTO GIL s skupino. Skladatelj, kitarist in pevec Gilberto je eden izmed najpo- membnejših ustvarjalcev so- dobne brazilske glasbe, na glasbeni sceni pa je prisoten že več kot trideset let. Gospod Gil bo v Ljubljani poleg svojih starejših uspešnic predstavil tudi svoj najnovejši glasbeni izdelek »Quanto«. Na taistem prizorišču bo dva dni kasneje, 9. julija, s svojimi spremljevalci rogovi- lil legendarni funky-jazzer MACEO PARKER, saksofo- nist, ki je s svojo godbo zazna- moval kar dve generaciji glas- benikov funka, R&B, rapa in hip-hopa. STANE ŠPEGEL V Jesolu pri Benetkah se bo med 10. in 12. julijem že tretjič zapored zgodil velik ročk festivd BEACH BUM '97. Med nastopajočimi velja omeniti tri zvezdniške zasedbe: Skunk Anansie (na sliki) - četrtek Faith No More - petek in Ozric Tentacles - sobota. Na festivalu bosta letos v spremljevalnem programu na malem odru nastopili tudi dve slovenski ročk zasedbi - PsychoPath in Revolver. Trije pevski in drugačni korenjaki Posnetek je nastal ob 30-letnici Alpskega kvinteta v Gorjah na Gorenjskem, kjer so se srečali trije izmed štirih pevcev, ki so prepevali s to skupino. Vsi so še danes aktivni, vendar vsak na svojem področju. Levo je Edvin Fliser, ki veliko komponira in skrbi za mlade pevce, v zadnjem času pa uspešno sodeluje z enim naših najboljših ansamblov, Ekartom s Prepolja. Braco Koren poje s Kraškim kvintetom, vrnil se je k zabavni glasbi in izdal nov projekt, vodi pa tudi radijsko oddajo, ki je povezana z glasbo. Janko Ropret bolj malo poje, občasno lahko slišimo njegove stare uspešnice, sicer pa na veliko kramlja na prvem in drugem programu Radia Slovenija in vodi različne prireditve. Fantje so kljub letom še vedno v formi, odlični pevci, zabavnjaki in tudi šarmerji! TV 20 VROČIH RG VRTILJAK POLK IN VALČKOV ČASOVNI STROJ 38 IZ OTROŠKEGA SVETA NOVI TEDNIK Podajmo roko sočloveku Vsako leto učenci in učitelji naše šole sodelu- jemo v humanitarni akciji. Letošnje šolsko leto smo se prijavili na razpis v reviji Otrok in družina: Postati boter otrok v mladinskem domu Malči Beličeve. Kaj to pomeni? Z vključitvijo v to akcijo se šola obveže, da bo eno leto prispevala mesečno po 5.000 tolarjev za enega od otrok v tem domu. Ravnateljica je podpisala pogodbo in postali smo botri osemletni Špeli Noč. Vsak mesec je v humanitarni sklad prispeval en razred. Seveda so jo hkrati razveseliU tudi z risbicami, s pismi, spominsko knjižico, skratka tako, kot so čutili in se domislili sami. Obiskala nas je delegacija sedmih gojencev, njihovih vzgojiteljev in ravnatelja. Špela, krh- ka in nežna deklica, je bila najmlajša med njimi. Ogledali so si nekatere znamenitosti naše- ga kraja, sodelovali v likovnih delavnicah, med otroki pa so se spletle nežne niti prija- teljstva. Skupaj smo preživeli lep dan, razšli pa smo se v želji, da sodelujemo tudi v novem-šolskem letu, saj tudi majhne pozornosti pomenijo veliko prijateljstvo. OLGA HOČEVAR pomočnica ravnateljice OŠ Polzela Špela Noč (ob učiteljici) se je izkazala kot dobra slikarka. Kamnoseštvo v Logu v Logu pri Rogatcu se je že pred približno 140 leti razvilo kamnoseštvo. Največji kamno- seški podjetnik je bil Jurij Plav- čak, kasneje pa Emanuel Bau- man, ki je zaposloval preko sto kamnosekov. Še danes so v Lo- gu ohranjeni številni kamnolo- mi, čeprav so delo v njih zaradi silikoze, za katero so obolevali kamnoseki, že leta 1959 opu- stili. Pri Kambrusu sta bila za- poslena tudi Jože Artič in Mar- jan Antolinc. Obiskali smo ju in izvedeli mnogo zanimivih stvari, povezanih z izdelova- njem brusnih kamnov. Potreben je plavi, sivozeleni ali rumeni kremenčev pešče- njak. Najprej je potrebno od skale odstraniti kamen, velikost je odvisna od želenega brusa, nato se ta kamen okleše in izob- likuje v krog, ki smo ga prej zarisali. Nato ga poravnamo, na fino obdelamo in naredimo vanj štirioglato luknjo - 2,5 x 2,5 cm. Pogladimo jo z modelom. ki je enake dimenzije. Brus po- tem damo na ročno stružnico in ga gladko obdelamo. Iz ložanskega kamna se da izdelati okrogle brusne karane za brušenje nožev, sekir in raz- nega gospodinjskega orodja. Ti kamni so različnih velikosti: od 10 do 50 cm. Marjan AntoHnc izdeluje tudi gladilnike (ručer- je) za brušenje dlet, kosnjake za brušenje kos, kosilce za bru- šenje kosilniških kos ter steklo- bruse za brušenje stekla. Vča- sih so izdelovali še presne kamne, presne klopi, nagrob- ne spomenike, podboje za veli- ke stavbe, šole, cerkve, grado- ve, stopnice, plošče za pločni- ke, škarpe, kapele. Kapele še danes stojijo. Ena je pri Šipcu, izdelana je bila leta 1893, dru- ga pa je iz leta 1903 in stoji na Stari ledini. Največji brusni kamni so imeU premer tudi do 2,5 m in so tehtali 4 tone. Vozili so jih z volovskimi vpregami do želez- nice, nato pa z vlaki. Te bruse so kupovale tovarna v Zrečah, Steklarna Rogaška Slatina, pa tudi v tujino so jih izvažaU. Delo kamnoseka je bilo fi- zično naporno in zdravju ško- dljivo. Zaradi prahu so kam- noseki obolevali za silikozo in umirali že pri štiridesetih ali petdesetih letih. Izvedeli smo tudi, da so se pri Kambrusu zaposlovaU že pri šestnajstih letih in da je bil to poleg gozdarstva tod edini možni vir zaposlitve. Ljudje so se kar pošteno jezili na oblast, ki jim je 29. septembra 1959 kamnolome zaprla. TANJA ARLIČ, STANKA KUBALE, 7.b SANJA GREGORČIČ, IGOR VREČ, 7.a OŠ Rogatec Doživel sem Na konca potke krenem na dobro zaznamovano, žal razbito stezo vzdolž jezerskega brega. Pridem do skale. Vrh nje je ponovno draga gredina, tako se pač nadaljnje pot do konca. Vendar me v trenutku pograbi moč pogleda na celotne skalnate zgradbe in ne razbitine. Hvaldbogu, da nisem v nobeni navezi, plezam sam, prepro- sto. Vrv sicer potrebujem. Tukaj me ne zanimajo vozli in vrvi. Varoval sem se sam, sproti. Smer sem kar imenoval Hotenje. Spremljal sem vsak svoj gib. Pogled je bil tak, da sem težko verjel resničnosti. Ves čas sem plezal obrnjen k steni. Samo s konicami čevljev sem stopal po oporah, valil nanje vso težo. Vzdigoval sem se pa le. Zdelo se mi je, da roke in lakti nič kaj ne pomagajo, kakor da se iztegnejo le zato, da se laJiko zravnam in lovim ravnovesje. Pridem tudi do raztežaja, ki mi je bil v posebno veselje. Opore so postale nenadoma boljše in hitreje sem lahko plezal. Zašel sem v lažji svet široke gredine, kjer sem se psihično in fizično kar sesul. Hitro sem si opomogel in malical. V sebi sem doživljal nekatere trenutka preplezane smeri. S smehljajem sem »vide- val« pot. Na vrsti je strma pečina in čisto dovolj je bilo, da sem se nekoliko obotavljal. Zame je bila precej zahtevna, bolj kot spodnji raztežaji. Ko sem plezal, sem vrv kljub vsemu napel do konca. Rahlo sem zdrsnil. Razmeroma tanka vrv se je razpolo- vila, komaj sem dihal. Zgrabil sem se za štrlečo skalo. Po boju s sabo in skalo sem s preostankom vrvi rešil morebitni končni zdrs. Primerni plezalniki ali samo ta vrv, se mi je motalo po glavi? Če ne drugo, poučen dan. Zabeležil sem to plezanje, doživetje. Zavedal sem se, kaj pomeni zanihati v steni, viseti v njej, določene smeri se lotiti, končno pa rešiti se! SLAVKO OZVATIČ Ljub in Upa proti ljubosumnosti Na novega leta dan 3013 sta Ljub in Upa praznovala 13. rojstni dan. Za darilo sta dobi- la nov računalnik. Zvečer, ko sta se odpravljala spat, sta slišala, kako se oče in mama pogovarjata. Prisluhni- la sta. Mama je rekla: »Kdaj bova Upi in Ljubu povedala za skrivnost? Midva sva že utru- jena, veUko ljudi še čaka, da jim pomagava. Potrebovala bova pomoč. Ne želim, da na Zegilji in desetih planetih trpi toUko ljudi.« Oče pa ji je odgovoril: »Se- veda mi je hudo zaradi njiho- vega trpljenja, a mislim, da najina otroka še nista priprav- ljena na tako veliko skriv- nost.« Ljub in Upa sta se vese- lo spogledala. Mama in oče nista vedela, da sta skrivnost že sama odkrila. Skrivnost, da imata čudežno moč, s ka- tero lahko pomagata nesreč- nim ljudem. Drugo jutro je Upa slišala, da nekdo joče. Zbudila je Lju- ba in skupaj sta se odpravila pogledat, kdo joče. Na njiho- vem vrtu je stal deček. Dvojč- ka sta ga vprašala, kdo je in zakaj joče. Deček je odgovoril: »Ime mi je Peter. Jočem zato, ker mi moj dopisovalec Andrej s pla- neta Ogenj miru noče več od- pisati.« Upa in Ljub sta se spogleda- la in se odločila, da gresta pogledat, kaj se dogaja. Šla sta s Petrom na njegov dom. Živel je nedaleč od njiju. Ugotovila sta, da je družina premožna, saj sta videla malo galerijo slik in dragocenih lončenih pred- metov. Ljub in Upa sta odšla v Petrovo sobo. Ljub je sedel za računalnik. Bil je pravi raču- nalniški genij. In res. Nič se ni pokazalo na zaslonu. Komur koli sta pisala, nihče s planeta Ogenj miru jima ni odpisal. Ljub in Upa sta odšla domov, da bi vse še enkrat dobro pre- misUla. Zvečer, ko sta ravno sedela pri računalniku, se je Upa spomnila, kaj sta včeraj zvečer slišala. Naredila sta načrt. Drugo jutro, ko sta se mama in oče odpravila v službo, sta vdrla v njun program v nju- nem računalniku. Ljub je pri- tisnil tipko Enter in prikazala se je šifra. Na zaslonu je pisalo: »Če hočeš oditi na kak drug pla- net, napiši na zaslonu Ljube- zen in upanje in ime planeta, na katerega hočeš potovati.« In res. Na zaslon sta napisala Ljubezen in upanje - Ogenj miru. Z medsvetovnim poto- valnikom sta se v trenutku znašla na želenem planetu. Hodila sta po ulici in se spre- hajala mimo dreves, ki so ime- la obliko srca. Nikjer pa nista našla ljudi. Mislila sta, da sta prišla na napačen planet. Ta- krat pa sta zaslišala vik in krik. Hitro sta odšla pogledat, kaj se dogaja. V veliki stavbi, seveda v obliki srčka, 'Sta za- gledala zmedo in ugotovila, da je v njej terorist. S pištolo je grozil ubogim prebivalcem planeta Ogenj miru, da jih bo ubil, če ne prinesejo vsega zla. ta, ki ga imajo. Prestrašeni ljudje so prinesli vse, kar so imeli, a terorist še vedno ni bil zadovoljen. Zahteval je vef Prijel je prvega, ki je bil v bližini in rekel drugim, da bo tega dečka ubil, če ne prinese- jo še več zlata. Medtem sta se Ljub in Upa odpravila na podstrešje te veli- ke stavbe. Takrat pa se je Lju- bu vdrl pod in padel je narav- nost na terorista. Obvladal ga je s pomočjo svoje ljubezni in mu zvezal roke in noge. Ljub in Upa sta preseneče- na ugotovila, da je napadalec Petrov oče. Pod njunim vpli- vom se je zavedel svojega gr- dega ravnanja in jim je priz- nal, da je bil ljubosumen na Petra, ker si je dopisoval z Andrejem s planeta Ogenj mi- ru. Ni mogel prenesti, da je sin imel prijatelja. Dvojčka sta poklicala Andreja in Pe- trov oče je ugotovil, da je prijeten fant. Rokovala sta se, Ob vrnitvi na Zemljo sta se Peter in oče objela. Nesrečna dogodivščina na planetu Ogenj miru je bila pozabljena in Peter in njegov oče sta si dopisovala z Andrejem s pla- neta Ogenj miru. LEONIDA MEHLE, 7 c, OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice PETICA FEUTON - ZA MOTOCIKLISTE 39 POTOVANJE V TIBET (4) Biser tibetanske arhitekture Na obisku pri Uršuli Rechenbach v Lhasi Nastanili smo se v hotelu Banasho. Sobe so bile skromne, pred nekaj minu- tami so v njih še popravljali električno napeljavo. O kak- šni topli vodi ni bilo govora. V recepciji so me potolažili, da bo topla voda zvečer ali pa naslednje jutro, če bo Bu- da tako hotel. Dokaj resen spor je nastal tudi z vodni- kom, ki je želel napitnino za potrditev letalske karte za Kathmandu. Za to uslugo je hotel imeti 50 juanov, na- slednji dan pa smo plačali v hotelu Tibet zanjo samo 20 juanov. Zaradi neznanja je- zika si lahko lahek plen oderuhov, ki jih ni malo. še zadnje sončne žarke sem izkoristil za fotografiranje Po- tale, družbo mi je delal Toshi- ma. Ko se je pričelo temniti in ko so trgovci z novci pospravi- li svojo kramo, sva se odpravi- la v restavracijo, kjer priprav- ljajo izvrstne momote. Med obedom sva se pogovarjala o uai rrii je, da končuje študij kiparstva, občasno pa dela v manjši tovarni, kajti starši ni- so premožni in ga denarno ne morejo podpirati. V hotelu sva najprej pogle- dala, kako je s toplo vodo. Vode je bilo samo za vzorec in še to hladne, da sem si lahko poplaknil trepalnice, nato pa legel k zasluženemu počitku. Naslednji dan sva z Japon- cem zopet prespala zajtrk, kar me je spravilo v slabo voljo, ta se me je potem držala ves dan. Ta dan smo imeli namen obiskati Potalo, v večernih urah pa bi si ogledali večerno molitev v svetišču Jokhang. Z avtobusom smo se odpe- ljali na Rdeči hrib do vhoda v palačo. Naša skupina je dobila angleško govorečega vodiča, ki nam je povedal kar nekaj zanimivosti. Stavba je bila ne- koč zimska rezidenca Dalaj Lame, ki je sedaj v izgnanstvu v Indiji. Zgrajena je bila v sedmem stoletju. Zaradi voj- ne je bila delno porušena in zopet dozidana. Takšna, kot jo vidimo danes, stoji že 300 let. Deli se na Rdečo in Belo palačo ter mavzolej. Visoka je 130 metrov, ima 13 nadstropij ter šteje preko 1000 sob. V najbogatejša, je visoka 14,9 m, obložena s 110.000 zlatimi ploščicami, vanje so vdelani dragi in poldragi kamni. Želo bogata je tudi knjižnica, v ka- teri so shranjene tibetanske pismenke. Ko sem se sprehajal po teh temačnih labirintskih hodni- kih, molilnicah in sobah, v ka- terih prebivajo menihi, me je spremljal vonj po zažganem Jakovem maslu. Vse je bilo ta- ko mirno in spokojno, kot da se je čas ustavil, toda izredno mistično. Občutek sem imel, da mi hočejo zidovi spregovo- riti. Če bi dešifriral njihovo govorico, bi bil bogatejši v zna- nju budizma ali lamaizma (kot ga nekateri imenujejo) in o znanju tibetanske zgodovine. Za Potalinimi zidovi se^e odlo- čalo o mnogih ključnih vpraša- njih. Moje premišljevanje je zmotil menih, kot da bi razu- mel mojo radovednost. Iz nje- govih oči sem razbral strah in željo: Tibet Tibetancem in ko- nec kitajske represije. Ne da bi spregovorila, mu pomežiknem ter grem naprej. Ko sem želel napraviti kak- šen posnetek, se je iz teme prikazal menih in me opozoril, da je prepovedano fotografira- nje, U2,iiOiiia uuvuijciit/ piUU plačilu 200 juanov Za 10 jua- nov pa lahko fotografiraš le na strehi. Po treh urah ogledov sem ta biser, ki temni, zapuš- čal razdvojen in žalosten. Če se bo represija še stopnjevala, ne bo dolgo, ko bodo v Tibetu samo enojezični napisi, ki pa ne bodo tibetanski. Po kosilu sem odšel do tibe- tanske univerze, kjer prebiva naša rojakinja Uršula Rechen- bach, nekoč Celjanka, sedaj Mozirjanka. V Lhasi študira ti- betanščino in obenem poučuje angleščino. Ko sem stal pred njenimi vrati, sem ugotovil, da so ta trikrat zaklenjena. Pošta iz Slovenije, ki je bila zataknjena za vrati, mi je dala vedeti, da je verjetno kam odpotovala. Mal- ce potrt sem se spuščal po stop- nicah, ko mi je nasproti prišla ženska. Povprašal sem jo po Uršuli. Nasmehnila se mi je, ko pa sva ugotovila, da sva oba rojena Celjana, je pogovor ste- kel veliko lažje. Toliko stvari bi jo rad vprašal in ona mene. Povedala mi je, da so bili poleti v Tibetu (Lhasi) nemi- ri, turistov ni bilo, hoteli pa so bili prazni. Represija je bila strašna. Dogajalo se je, da so iz samostana pričeli množično odpuščati menihe z izgovorom, da imajo bolne starše. Polno je ovaduhov in verskih prevzgojiteljev. Ža- lostno je, da to počno doma- čini. Zaupala mi, da je sicer življenje težko, kakor tudi študij, dežela pa čudovita. Higienske razmere so slabe, kajti topla voda je samo v hotelih, a še ta občasno. Ko sem jo zapuščal, sva se dogo- vorila, da se vidiva zvečer v hotelu, kar se kasneje na ža- lost ni uresničilo. FRANCI HORVAT (se nadaljuje) Potala - biser tibetanske arhitekture. Postanite vidni! Pri poslušanju radia me je oblila kurja polt. Motorist je zaradi neprilagojene hitro- sti trčil v vozilo, prihajajoče iz stranske ceste... Klasika. Tragična. In ponavljajoča. Prvo pravilo varne vožnje z motociklom je primerna zaš- čitna oprema, najbolje kričeče obarvana in prižgane luči. Biti viden v prometu je šele prvi korak k varni vožnji. Zaradi zime se iz avtomobilistove podzavesti počasi izbriše mo- torist kot eden izmed udele- žencev v prometu. Posledica tega je prej opisan primer ne- sreče. Glavni vzroki take ne- sreče so motocikel brez priž- ganih luči, neprilagojena hi- trost, motoristova slaba kon- centracija in temu primerno slabša sposobnost predvide- vanja reakcij ostalih udele- žencev v prometu. K temu pristavimo še avtomobilistov bežni pogled na prednostno cesto in mrtvi kot vidnega po- lja, ki ga povzročajo strešni nosilci, okvirji vrat ali široki pasovi pločevine okoli zadnje- ga stekla. Že iztegnjen palec ali svinčnik v roki popolnoma zakrijeta petdeset metrov od- daljen nasproti vozeč motoci- kel. Z motoristovim podrob- nim opazovanjem dogajanja j na in ob cestišču in s sprot- nim predvidevanjem more- bitnega spreminjanja smeri ali ritma vožnje ostalih ude- ležencev pred ali za njim se rizičnost vožnje močno zmanjša. Predpogoj za vsa- kršno vožnjo, počasno aH hi- tro, je popolna neoporečnost vseh komponent motocikla. Pnevmatike, zavore, svetlob- na oprema, sklopi vzmetenja in nenazadnje telesna kondi- cija motorista. Upravljanje motocikla zahteva visoko koncentracijo ves čas vož- nje. Pred vožnjo in med njo pa nikar ne segajte po alko- holu, niti do zakonsko dovo- ljene količine! Pijan motorist na motociklu se lahko naslo- ni samo na asfalt. Pred vožnjo preverite: - delajo luči, smerniki, hu- pa? - močno stisnimo ročico za- vore. Ali je mehka? - je kaj mokrega na zavor- nih ceveh? - teden dni stare mušice na žaromet ne sodijo - tudi na vizir čelade ne. Ali je spraskan? - bodimo trezni vsaj dan poprej Med vožnjo: - opazujete prelepo okolico. Zmanjšajte hitrost! - drvite. Dobro. Glejte daleč predse, ne po merilnikih. - podeželske ceste so lepe. In s traktorji za ovinkom. - avtocesta in 240 na števcu. Le kdo vas vidi v ogledalu? - prihaja avto s stranske ce- ste. Vas je avtomobilist opa- zil? - avto pred vami nekam čudno sili v levo. Mogoče bo zavil brez predhodnega vklo- pa smernikov. Ali avtomobi- list obrača glavo proti vzvrat- nemu ogledalu? - prehitevate celo kolono. Avtomobilist, ki ga boste vsak čas dohiteli, je nervozen, hoče naprej. Vas je opazil? j - mesto, prerivate se med 1 čakajočimi avtomobili v kolo- ni. Sopotniku v avtu pred va- mi je vroče in bo malce odprl vrata. Ali vas je videl? TEODOR JESIH Foto: MATEJ NAREKS V iztegnjeni roki držeč predmet premera vsega en centimeter delno zakrije proti vam vozeč motocikel. Nolan N 40 Odprta Jet čelada s školjko iz polikar- bonata, namenjena skuteristom in cho- peristom, je letos na voljo v 33 barv- nih in grafičnih različicah. Enostaven sistem pripenjanja vizirja nošenja: brez dvosto- penjsko nastavljive- _ ga vizirja in brez senčnika, s samo enim ali drugim ter z obema. Čelada ustreza novemu normativu ECE 22.04. Dražje različice imajo mehko notranjo oblogo Top Confort s protibakterijskim nanosom in enostaven sistem zapenjanja podbradnega traku Microlock Pro s spenjalnim sistemom na levi strani školjke, ki omogoča hkratno zapenja- nje in samodejno zategovanje pasu. Peugeot in skuterji Peugeot izdeluje avtomobile, kolesa in skuterje. Zadnji dve prevozni sredstvi sta bili do sedaj odmaknjeni v kot. Vsaj na našem trgu. Ljubljanski Claas se je odločil temu narediti konec. Z vzpostavitvijo vzporedne prodajne mreže, ki bi skrbela samo za dvokolesnike, hočejo postaviti te izdelke v bok z drugimi. Pri tem jim je v pomoč trenutna ponudba, ki obsega dovolj novincev. Skuterja Squab in Speedfight (na sliki) sta že taka. Slednji je šport skuter druge generacije, odlično vzmeten (spredaj vzdolžna enoročna nihajka) s peugeotovskim pred- njim delom in kar je najpomembnejše, z evropskim poreklom. 40 ZAAVTOMOBILISTE Mercedesov razred A, smarlterM razred Nemški Mercedes Benz je svoje novo vozilo A razreda začel predstavljati še veliko prej, preden se je sploh rodi- lo. Sedaj se ve, da bo uradno na ogled čez dober mesec, njegova prodaja pa naj bi stekla še pred koncem urad- nega oziroma koledarskega poletja. Glede na to, da se je Merce- des Benz s tem lotil povsem novega razreda, kajti A je av- tomobil, ki je krajši kot ford ka ali renault twingo, ponujal pa naj bi notranjo prostornost vozil srednjega razreda, je vprašanje, kako bo trg sprejel najmanjšega mercedesa. Po trditvah Mercedes Benza bi sedaj vsak dan lahko sprejeli kar po 500 naročil, pa čeprav avto še ni bil uradno predstav- ljen in ga je bilo mogoče videti le na nekaterih velikih avto- mobilskih salonih. Ob tem so nekateri mnenja, da se je Mer- cedes Benz tega projekta lotil nekoliko preveč ambiciozno oziroma tvegano, saj je bil vse doslej znan predvsem kot iz- delovalec večjih ali velikih ter relativno dragih avtomobilov. Sicer pa je znano, da ima Mercedes Benz v ognju še nekaj novosti oziroma avto- mobilskih želez. Tako naj bi kmalu začeli prodajati smart, majhno vozilo, ki ga bodo izdelovali skupaj z urarskim koncernom Hayek (Svvatch). Tik pred rojstvom pa je mer- cedes M razreda, vozilo, ki ga uvrščajo med tako imenova- ne fun avtomobile. M razred bo nastajal v ameriški zvezni državi Tuscaloosa. Z vsemi temi novimi avtomobili naj bi Mercedes Benz bistveno po- večal obseg izdelave, kajti če je lani naredil 650 tisoč vozil, naj bi jih ob koncu tisočletja kar 1,2 milijona. Seat cordoba vario španska avtomobilska to- varna Seat se s kakšno izjem- no tržno uspešnostjo sicer ne more pohvaliti, vendar pa je res, da ji gre v zadnjih letih precej bolje kot prej. To seve- da predvsem po zaslugi ma- tičnega Volkswagna, ki je po- polni lastnik španske tovar- ne. Ta pa sedaj predstavlja cordobo vario, karavansko iz- vedenko sicer tudi pri nas dobro znane cordobe. To je 414 centimetrov dol- go vozilo, kar pomeni, da je avtomobil dolg toliko kot cor- doba s štirimi vrati. Toda bis- tvo je v razpoložljivem prt- ljažnem prostoru, kjer je v najboljšem primeru 1250 li- trov prostornine, poleg tega pa široka zadnja vrata omogo- čajo lahko nalaganje. Cordoba vario se bo na trgu, predvido- ma naj bi se to zgodilo konec jeseni ali pred zimo, pojavila s petimi različnimi motorji, ki jih znotraj koncema VW že dobro poznajo. Osnovni bo 1,4-litrski agregat z močjo 60 KM, naslednji 1,6-litrski mo- tor, ki bo ponujal 75 KM, sle- dil pa bo še en 1,6-litrski mo- tor, ki pa bo ponujal 100 KM. Znana sta tudi oba dizelska agregata. Prvi je znani SDI z gibno prostornino 1,9-litra in močjo 64 KM, drugi pa turbo- dizel z neposrednim vbrizga- vanjem goriva in z 90 KM. Kolikšne naj bi bile cene cor- dobe vario, pa za sedaj še ni znano. Na sliki: seat cordoba va- rio. Audiji na pregled Po nemških podatkih so imele od leta 1995 nemške in druge avtomobilske hiše veliko težav s tako imenova- nimi izrednimi pregledi že izdelanih in tudi prodanih avtomobilov. Tako se je to Volksvvagnu zgodilo dva- najstkrat, Oplu devetkrat, po štirikrat Renaultu in Mercedes Benzu, po trikrat pa Fiatu, Roverju in Saabu. Sedaj pa vse kaže, da sezono odpira Audi in morda tudi Opel. Prvi je že pozval kakšnih 15 tisoč lastnikov audijev A3, A4 in A6 naj pripeljejo svoje avto- mobile na izredni tehnični pregled zaradi morebitnih te- žav pri delovanju prednjih varnostnih pasov. Pri Oplu pa so v zadregi zaradi nesreče, ki se je zgodila konec marca in v kateri je umrla mlada voznica. Ta se je s corso zaletela v nasproti vozeče vozilo in umrla tudi zaradi tega, ker se zračna varnostna blazina ni odprla. Med kasnejšo preiska- vo so ugotovili, da je prišlo do napake na sprožilnem meha- nizmu oziroma stikalu. Na sliki: audi A4 Konec za alfa romeo 164 Pisali smo že o novi alfi romeo 156, avtomobilu, s katerim bodo pri Alfa Romeo zamenjali sedanjo alfo 155. To pomeni, da se vozilo poslavlja. Hkrati pa imajo v tovarni še eno slovo: 27 junija bodo ustavili tekoče trakove, na katerih so doslej izdelovali alfo 164, največji avtomobil te italijanske avtomobilske hiše. Alfo 164 so začeli izdelovati leta 1987 in doslej so v Areseju naredili 265 tisoč teh limuzin. Toda v zadnjih letih je bilo zanimanja za to vozilo vse manj, kar potrjuje tudi podatek, da so lani prodali vsega 6000 alf 164. Novo alfo 166 naj bi začeli izdelovati konec letošnje jeseni, in sicer v tovarni v Rivalti, kjer sedaj sestavljajo alfi GTV in spider ter nekatere motorje. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj n avtomobilov. Prodanih je bilo lOvozil. Organizatorji so izdali 45 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1800 obiskovalcev Pri dizlih VW pred PSA Delež avtomobilov z dizelskim motorjem je v posamez- nih evropskih državah različen, odvisen pač od cene dizel- skega goriva. Seveda je zaradi tega zelo različna tudi izdelava teh avtomobilov pri posameznih avtomobilskih hišah. Toda lani se je prvič zgodilo, da je nemški koncem Volksvvagen izdelal več avtomobilov z dizelskim motorjem kot francoski koncern PSA (Peugeot in Citroen). Nemci so tako naredili 712 tisoč avtomobilov s temi motorji oziroma za 36 odstotkov več, kot leto prej. Pri PSA so s tekočih trakov poslali 671 tisoč avtomobilov, kar je bilo za 2,9 odstotka manj kot predlani in prav to je odločilo v prid VW. Med pomembne izdelovalce avtomobilov z dizelskim motorjem štejejo še Ford s skupno izdelavo 332 tisoč tovrstnih vozil (ali za 6,4 odstotka več), pa Opel (273 tisoč vozil ali za 5,4 odstotka več), skupina BMW-Rover (186 tisoč ah za 3,5 odstotka manj), skoraj 184 tisoč avtomobilov z dizelskim motorjem pa so naredili tudi pri Fiatu (plus 15,2 odstotka). Saab in njegov 9-5 o švedskem Saabu v zad- njih letih ni mogoče zapisati kaj izjemno novega razen to, da mu ne gre zelo dobro. l?o^.svoje^ r^?jlii5iJiiX0^ ali 120 tisoč avtomobilov je daleč od tistega, kar naj bi predstavljalo dobro osnovo za solidno preživetje. Prav zaradi tega tovarna ve- liko pozornost namenja nove- mu saabu z oznako 9-5, ki naj bi ga po sedanjih napovedih predstavili letos jeseni, čeprav so sprva to nameravali storiti v spomladanski Ženevi. Pri Saabu računajo, da se jim bo že letos posrečilo prodati kak- šnih deset tisoč 9-5, letos pa skupaj 100 tisoč saabov. Na- črt je relativno ambiciozen in bo po svoje k njegovi uresniči- tvi pomagal tudi ameriški Ge- lastnik švedske avtomobilske hiše. Sicer pa je imel Saab lani 1,24 milijarde švedskih kron izgube, pri čemer je zanimi- vo, da je bilo polovico pri- manjkljaja prav zaradi marke- tinških dejavnosti, povezanih s promocijo novega 9-5. Po sedanjih napovedih naj bi se Saab že letos poslovil od sla- bih poslovnih rezultatov, do- biček pa naj bi ustvaril v prvih letih prihodnjega tisočletja. PETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 TEST Loscenie imiciza Škoda octavia - veliko opreme in ugodno cenovno razmerje Kakšen je imidž, kot temu pač pravimo, čeških škod pri nas? V zadnjih letih se bistve- no in opazno izboljšuje. Ra- 'zuniljivo, kajti Škoda je že nekaj let sestavni del nemške avtomobilske korporacije Volkswagen. In to se pozna. Škoda octavia, povsem novi avtomobil te tovarne v sred- njem razredu, je eden naj- boljših dokazov. Octavia je avto, ki dokazuje notranje sodelovanje med Škodo in drugimi tovarnami konzorcija Volksvvagen. Nare- jena je na osnovi audija A3 oziroma golfa IV, ki se bo na trgu pojavil čez dobre tri me- sece. Motor in drugi pogonski sklopi prihajajo iz VW in očit- no je, da si samo pri španskem Seatu, ki je prav tako sestavni del VW, niso nič sposodih. Ampak to sodelovanje octavii ni nič škodilo. Nasprotno, zdi se, da je češki avtomobil s tem samo pridobil. Zunanja podo- ba octavie kot petvratne kom- bilimuzine v marsičem spomi- nja na VW passat. Oblika je dovolj sodobna, vendar nič re- volucionarna. Ugoden ali zelo ugoden je količnik zračnega uptji-d (0,311 in mordaA