PoStnlna plaćana ▼ gotovfnL
Leto LXX.   št. 247
Ljubljana, četrtek tM. oktobra 1937
Cena Ub i.—

lzhaja vsak dan popoldne, tzvzemSi neđelje 1b praznike — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, veCji inserati petit vrsta J}in 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej — >Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—f za inozemstvo Din 25.—. RokopisI se ne vračajo.
M.^_____=___L-       "^J____■■_-!"         ■ ■■                ■—■                         -L-        -     ------------------!-----^J-------—------»^J-—------■---lij---==-..._=_.-----3|----SL—^----.--------          ^"-   "_gj-----^^H^»^^—
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA,   Kmfljeva ulica fttcv. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, LjuMJanAa m^ telefon St. 2« — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št, 190 — JESENICE: Ob koiochrorm 10L
Podtna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Po zavzetju čapeja:                                    -                   f
100,000 mrtvih in ranjenih pred Sanghajem
Najbolj krvava bitka v sedanjem kitajsko-japenskem k#aflilctu — čapej je samo še kup razvalio in morje plamenov — Japonci hočejo zavzeti tuđi Šanghaj in Nanking
London, 28. oktobra /. Potrjujcjo se vesti, da so Japonci il'.»segli pred Šan* ghajem veliko zmago. Po skoraj celo-meseeni ofenzivi — pričela se je 6. oktobra — se jim je veeraj naposled posrećilo predreti kitajsko fronto pri Ča-peju. Japonci so vrgli v boj vse razpo-ložljivc čete. Tristo letal in 500 tank iv je zasulo kitajske r^stojankc z bnn harni, tako tla so jii mnolnoma ra/dc-jali. Strclski jarki ip utrdbe so bile nanolnicnc z mrtvimi in ranjenimi Ki-tajci. Silni tehnični premoći so Kibici naposled podlegli in so se zaćrli umikati. Za seboj so zazidali mine in poznali   v   zrak   vse   mosto-c.   poruš;li
ceste ter zažgali vsa većja in važnejša poslopja. Ćapej je spremenjen v eno samo morje plamenov. Požar, najveeji na Daljnem vzhodu izza katastrofalne-^!a potresa na Japonskem leta 1923, obsega već kvadratnih milj Japonci zaradi tega še nišo mogli prodreti v mesto. in so ga samo obkolili. Prodiranje proti Šanghaju napreduje zelo po-ćasi, ker so KLitajci nastavili ćelo vrsto min !<i so prizadejale Japonccm žc obilo škode. Mnogo tankov. ki so naleteli na mine, je bilo uničenih. Vse h->'•;<*" nkrog čapeja je pokrito s trup-H nud'ih Japonccv in Kitajcev. Računi io.   di   ie   v  zadnjih   dneh   pad!o  na
tem   odseku   okrog   100.000   ljudi.
Japonci nameravajo sedaj najprvo zavzeti Šanghaj. V ta namen so mesto v velikem loku obkolili in tako prese-kali zveze med Sanghajem in Nankin-gom. V japonskem 'glavnem stanu iz-javljajo, da bodo Japonci napadli tuđi Nanking, ako se osrednja kitajska vlada ne bo udala in sklenila mir z Japon-sko.
Dočim smatrajo Japonci zmago pri Čapeju za odloeilno. naglašajo v ki-tajskih krogih, da to ni poseben uspeh. Kitajci so že poprej doloćili glavno obrambno linijo ob zalivu Sučau in si se sedaj umaknili na te utrjene posto-
janke. Umik kitajskih ćet je bil izveden v polnem redu. Po sodbi Kitajcev Šanghaj še dolgo ni pred padcem, ker ga   bodo  branili  z  vso odloenostjo.
Zelo kritićen pa je postal položaj v mednarodni koncesiji. Umikajoče se kitajske čete so skušalc vdreti tuđi v to koncesijo ter so jih morali z oro/-jtm pregnati. Ker obstoja nevarnost. da bodo Japonci skušali bombardirati tuđi mednarodne naselbine, so dobile vse mednarodne Čete nalog, naj strc-1 u:io na vsako letalo. najsi bo japansko ali kitaisko, ki bi nan.uilo med^a-rođno  nasclbino.
Misssslimi V^l^e 2*2 fes?
Vodja fa* istiCi^e 'taljife ne vesrufe v neposredno nev??r*;e:t vojne — Mir je StsUji prcđvsem potre-&£ a
Kim, 28. o'ct b:. Mmistrski pred-e.1.-nik Mussolini je dovevi? đaljši raz^ vor rmiskemu dopisniku agencije »Iir.craa-lional News Serv-ce«. V lazgovo.u je i.redvsem nag a?il, naj objavi, da -e po njegovom g"lobc-kem prcpriča.nju boja-zen pved. neTX)sielno n -vo vojno, ki je razširjena po vsen: svetu, poix>'ncma ne u emeljena. Danes ni d'!"ž:ivnika v Evropi, ki bi že'eli vojno in vsi d^lajo na tom, da so vojna prepreci. Ne verujem *• neposredno vojno nevarnost, je nag"la-sil Mussclini, dasi se sevedn moin^st vojnega konflikta ne da popolnoma iz-ključiti. Nisem solzavi pacifist, marveč realen poli tik in računam z dejanskim položajem. Ka'tc^en je me^inarodni položaj sedaj, smatj-am, da je neposredna vojna ne-vurnost izključena. Povejte vsemu y/etu, da želi ta Italija in Ua-."jaaiski narod mir in samo mr. Pred na mi je še ogromno de!o, za katero pa nam je potrebna brezpog\>jno dolg-a, doba    miru.    Na vprašanje    dopisnika,
kakšnni ćustva „a navdajajo kot voditelja 43 mi'ijonskeg^ naroda,, se je Mussolini nekoliko zamisli!, nato pa od-govoiil: Biti voditelj pomeni biti isto-časno vrhovni pog-lavar in sluga svojega nar: i a. Dopisnik je nato opozoril predsednika italijanske vlade na nedavni č'anek v »Popolo d'Italia«, v kate-rem se prerokuje pofašistenje Evrope in ga vprašal, kako si zamišlja ta proces, ali naj se izvede z notranjo revolu-cdjo v posamezindh dr-žavah ali po pod pritislrcm potrebe splošne barbe proti boljševizmu. Mussoldini je na to vprašanje odgovoril, da ne mare biti nabene-ga dvoma o tem, da fašizem ni nikako izvozno blago. Seveda pa fašistična Italija ne bo nasprctovaila fašističnim stremljenjem v dirugih đržavah in jih bo vedno podpirala. Na vprašanje, kaj mi*?li MussDlini o predlogu nove svetov-ne konference, ki naj bi odpravila teža ve na gospodarskem polju, je krartJco cidgovaril:  Nič!
Urađniška vlada v Belgiji?
Ker se ne morejo sporazumeti glede bodočega predsednika vlade, bo kralj najbrže imenovat uradniško vlado
L.ruselj, 2S. oktobra, tr. Posvetovanje glede režit.-e belgijske vladn«? kriz^ doslej še nišo dovedla do uspeha. Ceiavno so vse stranke izrazile zaup*nico dosedanje-mu ministrskeonu predjsediiiku Van Zee-Iandu, se je ta vondarle odločil, da se za-t';Lsaio popolnorni unial:ne vse ciotlej, do-kler ne bo razčiščna afera Narodne banke, v katero so skušali politični nasprot-niki zapltsti tuđi njega. Van Zeeland je sedaj odložil tuđi poslanski mandat. Bil je izvoljen v Brusi ju. Ta njtrov korak je izvrši v vsej državi veliko obžalo\anj, ker ga v^epovsod cene kot odličnegra in spo-*>baog-a  državnika.
Kaj- se tiče rešitve vladne kzize, izra.-ž^.^ listi upanje, da bo ostal blok nacio-c^I^e unije, ki ga je zasnova! Van Zee-laiii. ohranjen. će pa. ne bo rnogoče se-staviti vlade, ki bi izšla iz vrst tega blo-ka. potem bo kralj najbrže povoril sesta-
vo nove vlade popolnoma nevtralni oseb-nosti. V tem prinieru bo sestavljena urad nLška vlada. Parlfcnentarnim krogom taka rešitev krize sicer ni posebno simpatična, toda pod silo razmer se bodo temu uklonili. Vaakakor pa jim je to ljubše. kakor pa razpust parlamenta in nove  volitve.
Bdino veselje ns<3 odhodorn Van Zeelan-da ima vod ja reksistov Degrelle, ki ga. je Van Zeeland pri zadnjih volitvah v Brue-lju tako strahovito poraziL De^relle upa, da mu bo odliod Van ZeelandLa olajšal nov pokret, ki naj bd spravil njegra. in njegove zaplećnike na oblast. V političnih kro-gih pa mislijo, da se EVegrede tuđi tokrat hudo vaia.
Kriza vlade mora biti vsekakoT reSena, ker bo 3. novembra začela, zasedati kon-feerenca devetih držav, ki so jo morali žara^ vladne krize že enkrat pireložiti-
Pravila kmetiiskih zbornic snreleta
Ljubljana, 28. oktobra Ob 10. uri je začasni prodsednik Kme-tijske zbornice Steblo\Tiik Mariin, ki za-£topa srez Gornji grad, otvoril sejo Kme-tijske zbornice v mestni posvetovalnici na magistratu. Pozđravil je navzoče svetnike, koniisarja banske uprave dr. Dolinarja in poroćevalce. Za zapisnikarja je imenoval mž. Suhadolca, za overovatelja pa svetnika Fianca Gabrovška. ki zastopa v Kmetij-ski zbornici Zadružno zvezo, ter svetnika Antona Keržmanca, ki zastopa ljubljansko okolico.
Ker je manjkal od 31 svetnikov samo 1 svetnik je bila seja sklepćna. Za verifi-kacijski odbor je poročal predsednik Janez žtrcin, zastopnik kamniškega qkraja. Vgo-tovil je, da so bili vsi člani Zbornice pra-vi'no izvoljeni in da so vsi pogoji. ki jih zahteva uredba o kmetijskih zbornicah za vse izpolnjeni. Sledila je razpava o pra-^ilih Kmetijske zbornice. Predsednik Ste-fcloATiik je oćrtal smernice, ki so bile od- ] ločilne za osnutek pravD, v katerih se na- j bajajo le tuđi najvažnejša poglavja iz ured
be o kmetijskih zbornicah. Dr. Lavrič je nato prečital osnutek pravil, ki so biJa so-glasno sprejeta. Obsegajo 38 paragrafov v 4 poglavjih. Osnutek je bil po predlogih nekaterih navzočih svetnikov, v ne katerih poglavjih izpremenjen. Tako je bil spopol-njen paragraf 28, ki določa kvalifikacijo za zbornične uradnike. Pri vseh namestitvah v zborni ćnem uradu imajo prednost sinovi kmetskih staršev, za strokovno pomožno osobje pa se zahteva strokovna srednja ali nižja izobrazba. Organi zbornice so zbor-nični svet, izvrševalni odbor, nadzorstveni odbor, disciplinski odbor, stalni in posebni strokovni odbori, predsedniStvo in zbornič-ni urad. Pravila določajo pravni značaj zbornice, njene naloge, pogoje za članstvo zbornice, pravice in dolznosti članov, do-ločba za dopisujoče in častne člane, pravice in dolznosti zborničnih svetnikov in đoločb o zborničnem gospodarstvu ter o konstituiranju zbornice.
J      Predsednik  Steblovnik je njed  zakljuC-j   kom seje izrazil upanje. da bo ban sdgla-sno   sprejeta   pravila   potrdil,   s   Cimer   bo
Reforma madžarske gornje zbornice
Obnovljena bo nekdanja magnatska zbornica
Budimpešta, 28. oktobra. w. Madžarski parlament «?e ie po štirimaseaiih ix>jitnicah včeraj sestal k otvoritvi jesenskei^a zajedanja. Po preoit&n.iu tozadevnega odloka dr-žavneixa upravnika st-a obe z!>orn:<'i nanovo izvol-ili s\7oje podpred^enlnike. Dočim sta lila v zirornji zbornici r>otr}ena oba do-se<lania pod predsednika, eta bila v poslan-?ki zbornici z veliko vučino izvoljen a oba •po^lanoa vladne stranke, prelat Julij Kor-nifts   in  Jurij  Boborv.
Vlada je po zakon?kem osnutku, ki je bil ob   zaključku      ^poniladanske^a      zaeedanja
parlamenta sprejet lTuhI.' r«'forrn.» ustave in izleie povećanja vla Inih ro-oMa-til Haranv-jeve vlade, predložila tlanes parlamtMilu tud: driiLji zakonski o^nutek ulod? reformo državne ustave in ^icor i*le*.lo reforme Ziior-nje zbornice, po katori bo dobila slično oblast, kakor |o je imela ma-Jiiit-ka z!>ornioi pred vojno na Madžarsk mu. Z<^orn]a zl>or-nica to v l>odove popolnoma enaUoj>raviia s poslansko zt>orni<4o in bo lahko dajala tuđi pobudo za zakonske osnutke, inu'la $i\ ne bo pravice, da bi spreminjala proračun, kakor je bil sprejet v sfodr.;i  zbornici.
Đemarsa Francije v Valeiscir« in Salamsnci zaradi gusarstva
Francija grozi z najostrejšlmi represalijama če se napadi ponove
Pariz. *28. oktobra, z. Kakor se doznava, so francoeki diplomatski zastopniki izvršili danes zaradi ponovnih napadov na franeoske traovske ladje oštro d?maršo v Valenciji in Salamanci. Dosedanja preiskava ni iiKHjia točno ueotoviti, kdo ;e napadalec. V demar-Ži izjavi ;j franeoska vlada, da dela odgovor no za te napade  vlado v Valenciji  in vlado
v Salamanci in grozi z najostrejšinit represali jami, če se ti napadi ponove. V svrho za-ooite svonh rvez » severuo Afriko je fran-«xika vlada izdala colo vrsto ukrepov. Zračni promet med Marseillom in Alžirjem je ziičat>no ustavijen. Ođalej bodo v>e franro-«ske vojne ladje, ki bodo nastoj>ile brezob-zirno   proti   vsakemu   napadalcu.
Pogajanja med Rimom in Londonom
O priliki bruseljske kon£erence se bosta sestala Eden in Ciano, ki bo povabljen tuđi v London
London. 28. oktobra z. Današnji >Daily Ma i U in >Daily Express^ poročata, da se bodo izven okvira bruseljsk? konference začela pokajanja n*ed Italijo in Anglijo v svrho ur^-ditve v^eli opornih vprašanj, zla<sti pa fflede ureditve odnoSajev na Sredozem-skein morju. Tam se bosta nestala Eden ini Ciano, ni pa izključeno, da l>Obta k pokajanjem priteijnjena tuđi Deibos in Neurath, cč  to slednji  prišel  v  Bru^elj.   Ako se   l>o
pokazalo, da bi \ očajanja rodila zaželjein uspeh, bo Eden povabil Ciana v London, kjer se lx>»lo nato pokajanja nadaljevala in zaključila. V londonkih krogih so zelo optimistični. Dejstvo, da je Italija v london-skem odboru znatno popustila in oniojjočila sporazum, daje ancjleškim kromom nado, da l>o rnotioče urediti v^a vprašanja. ki motijo dobre   odnosa je   m^d   Rinu»m   in   Londonom.
General Neđić v Ankari
•
Ankara, 28. oktoi'ra. AA. šef 3u?os!oven-&ke^a creneralnejra štaTia annadni general Ncdi^ in šef gTškeca peneralnejra štaba jrc-neral Papagos sta snoči 6 svojim eprgnistvom olpotovala iz Carigrada v Anka.ro. Pri od-hodu eo jhna izkazali vojaške ea&ti. Dane« se pripelj^ta v Ankaro. kjer jima taki^to pripravljajo voja^ki eprejem. l>opoldne «■"* je na poti v Anka-ro. prtpel-jal v Cariprarl tuđi načelnik rumui*ke^a. «renernlne?a >t:i-l>a general Siticiti, Se^tanek nače'ni'kov generalnih štabov držav Balkanske 7v-?o ,*o za^ne  v  Ankari :?$.  t.  m.
Wilson |e bil
zastntpljen ?
Rim, 28. okt. A A »Baader Nachrichte-n« poroča, da je bil \Vilson zastrupljen. Med nekim banketom z agenti velesile, ki je hotela odstraniti njegov vpliv na versajsko konferenco. so vsipali v njegovo hrano strup. Ameri?iko poslaništvo je zbralo po-I datke o tej zadevi in eden izmed sodelav-cev pri zastrupljenju je bil neki inženir kemije  iz  Ziiricha.
sele omogoieno konjatituiranje Kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani. Sklical je za jutri ob 10. uri drugo sejo, na kateri bo glavna točka đnevnega reda konstituiranje zbornice. Na dnevni red bo pa morđa prišle  tuđi sprejetje proračuna.
Balfetsrjev gozd gori
Jeruzalem, 28. okt. AA. V jelkovem go-zdu, ki nosi Balfourjevo ime, je i/bruhnil velikanski požar. Ker pika moćan veter, se požar hitro širi. V tem guzdu so Zidje n-sadili  300.00U jelk.
Poostritev položaja v Palestini
Jeruzalem, 38. oktobra. w. Jjadnje dnl je znova oživela arabaka teroristična akcija. Na vseh koncih in krajih so biii zo-I>et izvršeni atentati na železnice. telefon in razne javne ustanove, prav tako pa je zopet prišlo do ćele vrste spopadov med angleškim vojaStvom in arabskinni nacionalisti. Opaža se. da je zopet na delu neka tajna organizacija, ki vodi vso akcijo. Angleške oblasti so izvršile zopet ćelo vrsto zelo strogih ukrepov. V Jeruzalemu je bil aretiran tuđi nećak pobeglega muftija, v vseh drugih mestih in večjih nasel-binah pa so bili aretirani kadiji, ker sumi jo oblasti, da so glavni organizatorji nemirov. 24 židovskih emigrantov, ki so brez dovoljenja prišli v Palestino, je bilo delno obsojenih na zaporno kazen, delno pa takoj izgnanih. Po većini so iz južne Rusije.
Edini arabski časopis, ki izhaja v an-gleScini »Palestina and Trans Jordan«, je bil prepovedan za tri mesece.
Uvedba 40 ttraega dela na teden v ItaUji
Rim, 27. okt. AA. Uradni lit»t je oKjavil uredbo 7. 7akon*ko močjo o uvedbi 40 ur-nega dela na tedeo.
poCittcni  oG$etnj1k
Nemški list o tahozvanem sporazumu
Kaknr čitamo v »Obzoru*, je berlinski list »Borsen-Zeitung« objmnl o sporazumu med dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo iz Beograda dopis, v kuterem iž-vaja med drugim: »Ono, kar zahtevata beo-grajska združena opozicija in dr. Maček, pomeni preureditev držin'e po federativnih načetih. Toda ta blok, ki je imel oslabiti v/aJo dr. Stoiadinovića, je sumo ojačil njen položaj. Združena opozicija je napravila veliko napako, ker je s\*t>j mtčrt objavila pnr\' na dan smrti kialja Aleksandra. Da je ona obju\-ila sporazum baš na dan njegove smrti, se smatra kot provokacija ne sumo v Beogradu, nego tuđi v Ljubljani in v Sarajevu, češ da se hoće porušiti ono, kar je on zgradil, Beograd je miilje-n 'u. da je dejunsko pripnjx'ljanjc opozicij-ske£u programa isto. kakor pri pritvljanje puča. Današnje numestnistvo ne more ni-kdrr dovoliti, da bi se pred kraljevo pol-noletnostjo rešil nacrt opozicije in dr. Mačka. Ta program je bil sumo znak za alarm vsem jugoslavenskim nacionalnim in srb-skim slojem Srbska združena opozicija je kapitulirala pred dr. Mačkom. Dr. Stojadi-no:-ic, ki so mu do sedaj očitali slabost ritdi njego\-e popustljivosti napram Hr\*a-tom, je seduj ptKftul jamstvo mirnegu in nicionnlnegu razvoja države Postopanjc beograjske združene opozicije lahko dovede do skorajšnjega pomirjenja hrvatske opozicije in dr. Stojudinovića.« — Tako zaključuje nemško polstužbeno glasilo s\*o-ja izvajunja. \T koliko so njegove napove-di točne, da se pripravlja sporazum med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičem, bo pokazala   bodcx:nost.
Ni idejne razlike?
Bivši ban dr. Dinko l*uc piše z ozirom na politiko slovenskega dela JRZ: Bivša Slovenska ljudsku stranka je, kakor znano, sprejela 1. januarja 1933. tako zvano slovensko deklaracijo, ki je zithtevala federativno preureditev države. Takrat so pred-stuvniki JSS% ki so bili na vladi, napadli vodje bivše slovenske ljudske stranke oči-tajoč jim, da so s to deklaracijo zagrešili \yleizdnjo. No, sedaj so se prvtrki bivie SLS definitivno odpovedali s\*ojemu fede-ralističnemu programu in se postavili na stališče državnegu in n+irodnega edinstva, ki ga zastopa tuđi Jugoslovenska nacionalna stranka. Potemtukem ni več m>bene idejne razlike med tema dvema, nekdaj tako sovružnimu političnima skupinama. — .Vo, stvar je puč nekoliko drugačna. kakor jo slika  s post ovan i  gospod  doktor/
Zanimivo ljudsko glasovanje
V Podkarpatski Rusiji, ki pripada, kakor je zmtno, češkoslo\aški republiki, se do-igrarijo veletimimivi dogodki V Šolah v tej pokrajini je bil do sedaj učni jezik z malimi izjemami ukrajiničina, dasi je ljudstvo že onetovano izrazilo željo, da bi se všoliih poučevalv v vtlikoruskem jeziku. I krajinci so imeli večjo zaslombo na me-rodajnih mestih, zato je ostala ukrajinkči-na vse do sedaj gospodujoč jezik tuđi v so.ah v Podkarpatski Rusiji, kakor je bila i i' uradih Ker pa so se vedno glasneje pojm-ljitle zahte\x\ naj se ruskemu jeziku prizna ravnopravnost z ukrajinskim vsaj V ^ li, je češkoslcn-aški minister pros\*ete dr. Iranke odredil v Podkarpatski Rusiji plebiscit uli ljudsko glasovanje o vprašanju, ali se naj v ondotnih ljudskih šoloh robijo pn pouku ukrajinske ali ruske učne knjige. \a to vprašunje so morali odgovoriti roditelji, kt imajo svojo deco v šolah. ljudsko glasovanje ni bilo po godu rkra-jinčem, ki so predpreteklo nedefjo organizirali proti že odrejenemu plebiscitu protestni shod, na katerega so pozvali vse ob-čine v pokrajini. O tem protestnem shodu smo že poročaii l'deležilo se ga je izmed 510 občin samo 192. Ze iz tega dejstva se je dalo sklepati, da I krajinci ni majo za sabo većine naroda. Da je bila ta domne-va točna, dokazuje izid Hudskegu glasovanja, ki se je pru\' te dni končalo. Kakor poročajo češki /isti, je glasovalo za uvedbo ruskih učbenik<j*s in s tem za uvedbo ruske-%a jezika všole v Podkarpatski Rusiji \-eč kakor dve tretjini roditeljev v 510 občinah. Izmed 12 šolskih infpektorato\* se fih jt 10 izreklo za ruski jezik. Za ruski jezik so glasovati roditelji ćelo na zavod ih, kjer je šolski nadzornik in većina učiteljev ukrajinske ga mišljenja. Izid glaso\>anja je živo presenetil \-so češkoslovasko ja\*nf*st. ki je do danes živela pod ukrajinsko sugestijo, da *o široke ljudske plast, v Podkarpatski ftufiiji odločno ukrajinskega mišljenja in da nočejo nič stišati o moskalskem, to je ruskem jeziku. Plebiscit fe sedaj pokišzal, da je bil dosedanji sistem v Podkarpatski Rusiji, ki je pod pir al samo ukrajinske struje, pogrešen in da hoće podkarpatsko ljudstvo ostati v občestvu veHkega ruskega naroda.
Sorzna poročsfa.
Carth, 26. oktobra. Beograd K>. __ Pariz 14.5, London 21.48, New Torte 4S3.62&, , Bruserj 73*18, Milan 22.83, AnMtanfecn 239.70, BarUn 174.275, Dunaj 80)0 do 81.76, Praga 15J9, Vmtmm *» m_ Brin-rečta 3.K.                                  ^^
Sfran ?
»SLOVENSKI    HAROlk.   flrtrtgit, ». olctabra 1937.
_' Sfer. 2<7
Ljudje na zatožni klopi
Spe«laliat sa pMMMiani« Uttla — UMflae pMlcdlM
»ofoega latUtarta — Umaku je*a •fctoii*
Ljubljana, 28.  oktobru.
Japlja Franra rt Iffa je malj senat obso-dil v odeOtnoAlK 7«trvan so ga vabili trikrftl na   glavno falpravo.   Jape-lj  je   ved?l.  da   l.o
obsojen, ker je njegov ka«en«ki liet žo ze-lo obremenjaii, pa ni pri^el. Orožniki «a i>o-do morali potekali Ln £a vklenjeti?fca pri-peljati v ttpore. Japeli je ff|M»cialif»l zn l»-nanejanje liitin. Zaradi takih deliktov ie Ivil ol*H>jen že tfikrat na kazen robijf*. /aduja kaxen i? bila lf*me«*ečna robija. To pot *h> mu prteodiH 8 nw*seve«v strotjeua naporu, ker e ponaredil tphtniČni listek. Trgovi*n Ur-bamti je pripHisl toi *ena in ie * prena--r^dbo atevilfc«- Ivitep^aroov, profitira! •-><*>■ ks   sena   ali   v   denarju    157   din.   Trgovci-   je
slpparik) takoj odkril jn  siftp»rwi   ovadi].  -
ZA  ZAVKžKNO  ŽKLKZO G 3IKSKCEV ^        ZAPORA
Delavec Franc HakSe ie bil v stiski. Brez patila ie že doliro, vrhu U*ua se i' *o oženil in šeiia mu je rodila otroUa. Zaijovarjal se ie. da je odne«vl v tovarni *Saturnuj*: kos liteiia žele/a, ki Jr» bi! po r\\ »iiovem mnfMini vrecTen TlčJcaj kovačev in i> Tni*fil. rta so <ra zavreli, ter da za lastnika ni ma nikakšne vTPdnosti. I'JO kir* težak -kos^ei-iza ie proda I »>r«4ciif>T-ev4il«u » *UiFJm %t>lezoiri. Med publiko fe "stalaMmfi njegova žena z otro-koin v nanvjn, Rrvna in rn^vipana žena ter š« Imii rvven otrok v nj^nem nn-rocju stii mnlilft-«yro7oti»o ^tliko bede :-iu. potnjinikaivia Obložene u ©mo verjplfc da je kradel v veli-ki-sttski. kar <*o unošterali tuđi -sodniki iu ma pritoci i li samo (i m«w^v strop^sza za-■pora iiT ir*f*it>o la^tnib pravit* za 3 l?ta. Za,-**etmft> l«i>tn*m» N1 a 7;»kotio:o tk> skraiuosti zasčUena kh-nailiujse kužni ^i«o- zagrobne baš tatovoni  ii* vknmktMii.
-w         TRESUJO NA ^DVl^P
Po policijski uri ^9 Ijwd9tii hibko primeri-k> incidenti, ki imajo lahko usodiie potile-diop^ E^prav ni  potrebno. <la ?^o imeli zle na-  j
mehe- Ifsliižheneu B. Lud viku se je na  pri- ; mer   pri morilo,   da   ie   >interveniral-%   ko  je I
stfaftoik :niel (Opravka z nekim Ludoviko-vim prajat ?1 jem. Oba eta na sahtevo tfiraž-mka tapustila nekt vinotoe, na Ceeti v bli-£ini viboto^a pa «1a se ^tralnlk in Lttdovlk ^ioprijela. Ohn »ta«? v hipu snaila natleh,
toda stražnik je v rovanju otrrtadal obio-ženca- Po stoji dolinom ti je ittraintk pri-iavil itioideut. Ludovik ie pa pofavAal ško-i!o.  ker  je  med  mvanj?ni  ra^tnral gtražni-
kov plašr. Ne bi bilo hudih paMe-dic, ako n« bi delodaialec ovadil Luciovik« driuiv-lHMiiu l(wil^lvu. Ludovik je oviral iiriavnetia orsana in ie erdo r njim ravnal. kar je po 7«konn zločin zop^T državno <^a^t. <->t>U>-žkrjaeev Uratiiil^c dr^^laček 4^ pWdiral za milo oUšodtK> Ver stražnik sam kat priča ni i&s\\ ohremuiUhc.Ea oljtoenca in tuđi po-lii'ija in z^ihievalu hfzensko presjanjanje. L oW9**1l**v y*\ Wl ^trtožetier tuđi odpu*c?n iz ■^iužJ^^ .a Ai^t^r bj bii_ik>n»ala juiiiej^ >ai *e r.aravnost pre^i na oriliko za <xlpu>t . .. 01>-sodba se \v ulasila 2 meseca za pora posojno ra 3 leta. katere Ludovik ni ^prei?l. ker se ćuti   nedol/.nesa.
N'EDOL^M    NA   ZATOŽNI   KLOPI
Služkinia Ana iz Kamnika ie sedela * švo- ! jim bivšim fantom FrarH^toni na Eatojni klopi zaradi pre^topka zoper življenje in te-lo. Z njima pa ie bil obtoftMi ludi nekf dbfi«. nik iz Ljubljane, haterenui je obtožnka očitala, da je ii»ral vloeo zdmvnika. ^hižkinja ie trdila. da ji je France dal denar ea od-pravo plodu in da jo ie jK>>!al v Liubljano k nekemu szdravnikur. ki je izvr»il ope- | racijo. Ni j>a ved^la, kdo je bil ta zdravnik. Pac pa je izjavila, da soobtoženi obrtnik ?e malo ni poMoben rloveku. ki ji je-odpravil plod Obrtnik je sedel tore] po Bedo4žnem na zatožni klopi in državni toŽUec ie umak-nil ohtožnico proti njemu. Krance fi priimal, daje slii/kiiiii tlal 350 din. ker iiur je zaiero-zila, da bo v^e povedala njegovi materi. Shižkinja je bila obsojena na* mes^1 dnl za- ' pora iKJtioino za 3 leta. France pa na mesec dui za pora n^poirojno. Oba eta kaien «pre-jela.
Vprizoritev ljudske burke »Vozel«
Za eoletnico popularnega hrvatskega dramatika
Petrovića
Ljultijana. "28- oktobra.
PeJar Pctrović < Peci ja) je menda najbolj plodovit hrvački ^OfJobni dratnatik. Ker je nprizorijo tuđi na^e gledalisce že'nekaj n>e->iovih drain i*n veselih iijer. se ya J3 spom-nilo za jubilej njejrove eiesldesetletnioe z novo vp'rTzorifvjjo VVozla^, vaske ^ale v treh dejnRjirr.             -.-.•■
Hojeft v"-"Lilii *.in po ^Okncu suniar. j^ bil v švoiij'. novelhh "\v. "6<li\skih delih s počet ka pee=Tilk'-rojst!ie«a kraja, ^ozdneua in kmfti-^keea žifljpnja. lirik, ki je pod a jal preil-vsem slike težkili duševnih loleeti iu tskri-tib  žaloiirer svojib  seljakov.
"V kafiitfpih Pivareii — pi^- A. Barac o nje.m v Slanojevi<Vvi >'Em-iklop«Miijis — je Petrovi«* aoto%*o Urez izgine kouiediojjrat. ki prinaša na oder debelo kinetičko ^alo. najveokrat 3?. navlas3nim ?eksualniin 1110-Tirentoin, z imioeriini zapletijaji in uledali-^kimi fTekti, j#\o &o te stvari (Pljueek, Vozel) popularne pri piibliki. Tucli kritika jih sprejema z manj eno«luč*no hvalo neLio njegove preiinj3 stvari, v katerih je bil bo!j l>esuik .. .<
>Vo*eU je tipičen vrorei* 'Petrovireve kmef^ke burke z obilico zunanjih efektov, a bre^ vevje itmetniske pretenzije, z mno-pinii zaplptljaji in zavozljaji. a brez zado-\Toljiv*' .^irše in tri obi jo vsebiiif. To je bur-ka. ki prinasa dosti «?ituač"ne" komi"ke, po smehij hreprn_e?'i publiki, ki ne zaht^va ver-jotnosti  temveč  1-e  zabavnotAi-
Režiser M. ^krbinšek je upal, da nmn Petrovičevo šalo z lokaliziranjem približa, s prenosom z iiških tal na slovenska tla napravi Ivolj ilomačo. Imel pa sem vtisk. da je vse to vztrajanje tuđi z lit^kega vidika bolj koiitstruirano in z^oij teatralno kakor realistično možno in verjetno, v lokalizirani slovenski obliki pa či^to brez podlage. Vrli u tejra većina naših isjralcev n? inore nstvar-jati liškecja kiuetiškega življenja, sjovorje-nja in kretanja vzlie vsej svoji odrski rutini.
Prav dobra kinetička očiinea *>ta postavila P. Juvanova in L. Potokar s ta^čo ki tastom; 7 dokajšnjim iu»pehom Je ustvarjal Tv. .lernian štefana. V^i ostali 30 srtorili pac <?vojo dolžnost z vnemo za vlosre. ki so jim zunanje  tuje  in  notranje   t>razne.
^ala pa je pri naši humorja in komike željni publiki dosegla uspeh in je bilo po vseh dejanjih mnogo ploskanja in med de-ianji ?*?sto dosti ?arlovoljnejja smeha in hi-h i tanja. Teoter mora prinaSati pač za spr?-ineinl>o tiuli najlažjeea razvedrila in utre^i raznim okusom- Jubilej priznanega in po-pularnetr*r hrvatskeija kometi i oprala, igra-ne<;a tuđi na Ce^koslovaškem in prav posebno priljublJ3nejLja po ljudskih jugoslovanskih (Kirih bi. nam moral prinesti kaksno Petrovi eevo novo, neznano dek> naitiesto ponovit vp Vozi a*, ki ni najlioljsii kme<ti^ka burka.                                                   Fr.   G.
i
Resnici na ljubo
*iro>upljo,   28-   oktobra.
V >L>omoljut u; od 13. t, m. «e je oirlnsil neki dopi«»nik proti nameravauemu naku-pu motorne briziialne po tukajšnji ^asil^ki če|i. Ce že kdo boe > o delovanjii kakova društva porovali v čai>opise, na i se ve<aj jm> prej Tnhlo ihf<5rn)ifa, da ne Ih) pi^aril neum-ncr<ti  in fteresnie.
Hruc?tvo ' b* t iiakupom ni fesa r' ne izszu-bilo. ker bt motorko plaialo v gotovini, a no'5? knjižico. Tildi ni re^, da bi «** druMvo morhlo zadolžrtu keT \? zadosti denarju. ]*rpdpok»pnetra prigovora, da je društvo lahko i>edai živelo bre-z motork^ in da lahko tore} Sivi š^ imprej — monda ne !h> trH»a se-0e#^be> pobijati. -—Mi iia^ilci Rino ^2 ž.e dolna IeU borili m nabrali donar za motorko. a ne za povečavo ^a^ilskega doma. — Kar se \*\ tiče vnašanja več luči v to vpra-Janje, bi opo«orili dopisnika, da podobna namlcavatiia menda ne &vadajo med naj-lepse knftčnnsk » če<lno*ti, (u»t*ilri se l*>rimo za doi-robit društva in ne rabimo takeija namna portnanja, kakor ija je zatire*iil dopisnik Domoljuba*- Toliko v pomiTjenJe >ra?Jburjtjnih duhovt, ki jih je videl do^-nik.                                                      Gasilec
Dijaška proslava 28. oktobra
LjuHlittTia.  28. uiuobra.
Irrcdno'lep obisk in pris-tno navdu>enjc iasc mladine, ki je včeraj popoldnc proslavila v*Fraiiei5kans(ki dvorani narodni pra-rnik Cehoslovakov. je najbr>lj z-govoren do-ka7t da naše prijateljstvo in /avez-ništvo s Cenošlovuki :ii samo v besedah in konven-cionalnostt. Mladma >e nositeljica najbolj pristnih čuvstev. mladina je jarrstvo «a bo-dočnost. Včerajšnja manifestacija naše mladine je poka/aki. da je kulturno sodeknr«-nje med na mi in Cehoslovaki, ki se je začelo rc davna pred osvobojenjem naf^ega in čc3koslova5ke^A naroda, pK» vojni ofcro-dilo že lepe sadove in da je zajamčeno če-dafie globile in oteežnejše sodelovanje med obtma mmdoma tuđi v bodočnosti.
Okfojj '1000 «»re<lTije*o!cev fcn afcadenirkov se je udfHe?r}o proslav« s ^teviVrtimi pro^e-sorji naših srcdnjnh sol. Svečanosti se je udeležil tuđi českoslot*5k*i kon«ul rnž. Mi-novskv s tajnikom Marttn«koTn. Ban« je zastopal prosvetni načelnSc dr. Sušnik. Proslavo *]e or^ani'/ifala JC liga. katere vodstvo je bilo v pokiem številu aavzoče s predvodnikom dT. ELgonom Staretora. O zgo-dovirisk^'m pQcnegou-28. ottobra >e govorit tajnfJiJC Jtge prof. Oven, odvetntt: dr Ra-žeo^ )ć t»4 govoftil 0 borhah č^bo>loval:ov za kgev&odHey  ter. Q}ib utvkUoj^ vre^tno
ustvarjan^e v samostojni državi po vojni. Opo-zoril je na vrednost z-nanja češko^o-vdskega jezika, s katerim je mogpč Tnladirni dostop do velikih kulturnih /akladov cc-škoslovaškega jiaroda, ki ima že veliko kulturno tradicijo in plodno u«»tvar>a na vseh področjih dragocene kulturne dobr\r>e. ' tako da si je v kulturnom svetu priboril v r^/meroma kratki dobi po vojni injled m častno  mesto.
Koncertni dcl proslave se je pričei s Pre-lovčevimi narodnim! pesmi-mi. katere je pel kon/ervatorist Toi>e Orel s prikupnim, že ^lo kultiviranim glasom, Dvofakove »Ciganske melodije« je /-apela konservatorist-k;4 Milica Polajaarjeva, ki inna krasen glasovni nxaterial, ki je psrišel pose%mo do ve-liave v sledeči ariji vi »Prodane neveste«. Priznana pianistka ga. Marta O&terc-Valja-lovfl je /.aključila akadesmi)o *• Novakovim Vala-^im plesom. Mladvrka j« v^c nagradila s  prfsrčnim odobravanjem.
Proslavo je zaključilo odUćno predavanje ini. Stanka Murka o Je-potah ha /namenito-stih Ceškoslovaiike, katere je predavatelj pokazal   z   lepimi  skio<ptičsiimi   slikami.
Ferdo Tomazin na zadnji poti
Lit4ja.  36. ofctobr*
Ob najiepšem solnčnem vremenu g« voe-raj oi> 15.30 prepeljali wn*»ke oetanke p. Ff-rda Toma 7. i na k večnemu ipočinkti na I>okopali^re v šnaartoo: Po<rrei) ie potastal, kako ie vae f>r€5*>ivaJ«tvo cenilo in »poštovalo te-ra iuo4a poHten>*ka. e«j so pribiteli Ijudje od blizu ki daleč> da ee poslove od n}e?a. Pr^d hiao žalosti t*o pevci iz šmart-rui. Li ti je in Lju}»ljase po i vodstvom nad-ii^tH^lja Mak«»a Kovačiča iz^peli »Ck>vck, friej«. nato >e pa krenil eprevod v eerkev, kjer je <iuhovećina opravila zalne oi>rede. I* o-erkve }e krenil veJičat^en žakii tprevotl na pokapališ^če. Na oelu je korakal ga^ilec s sveuljko in iKMsilec križa, na to $0 »t opali sokolski prapor^oaki in ta njim sokolska deputacija e kra*»nim vencem — xa<hiji pozdrav uBtanbviteiju io ^tarovti. Sledili 90 Sokoli iz tiniartna, LHije in drngaii krajev Začavja. nsuo gasili z dveoia praporotna, a ta pjim pevei. Domaće društvo »Zvon« in litijska Li]*w £U spremili nokojnika 6 pTa'porom na njegovi zadn>i poti ia prav tak« tuđi Društvo kmečkih fantovin dekVei. Med pevci £t& korakala kot Ea^topnika Qu> 'bodove župe tuđi sklaktelja Zorko Pr^o-vec in Mirko Premelč. Ob vsej poti bo po-rele elektrane hriL «*Trte v žalno. Na zadnji poti so spremili pokojnika tuđi sreeki pcttaačelnik jr. Dev. ^npan domaje ln dni-eriii občin. nar noelanec USas Mravlje, notar (k. Mrevlje iz itOftft^a. ratnudelj Sm-  .
de   te Lj^Mjtni,  prof.  Lov*c   brr^i   Irtijski   I gla,var Podboj m drugi. Za^kr^o^ so ttuj»aie uEaTloScen«   eeetre* m   3ru^   eorođniki.
Pri ofl5nwT jrrdbu iO t**? zapali »W aied«. imto m ee |e Od pokojnika v »acmi sokoterva pomlovil aimroeta Vidio, v imenu SPD pa BMHfctrtjec in akademski *likar fr. Bkola. ZiAtotmiki SPD «o na kneto n,»tresli pnsti t 8v. gore, h C#m*«i^ke tanine, Sv. Plani!« in Kuma. V feeliu o^rednjepa o^Kvra SPD h. Ljubljaft« ••* j« poslovil od pokojnika  HOt^r dr.  JaKtf*  Krevl.   skl;ula*e^j
Zorko Prelove« pa v Wnemi Huhfulove Supe JPS. V »lovo je ie »prejrovorii *nan«ki rojak  z-  Sreftko   R«.
Da se ae pozafel
Ltublian«. 28. oitobra. »Domoljub«,   pdde#e14ko   glasilo   JRZ   tn
bile>no   števiBco,   ki   j^_ /^Jiimiva   po   ^voji
kroniJti ođ \iA^n6vifve do diTiA3njfh dni. Da ft ft>-^U*|O od nckdaj so\-ftižno *okir\-ski orgasiubciji, je jznano, /~ato ie tuđi v tei sVoji »jufciJejniif 'steviTkl napisalo v svoji VrnoŽfi njftcdnjj <jvg rnacoiru- reininrsccn-ci o sokolstvu: »Leto 1920: Od 3.500 Sokolov obeh spolov na sokolskom Aletu v Mariboru, jih je bilo samo 15 pri nedeljski službi božji.« — Najbolj zanimiva pa ie tale vest: »Leto 192^: 11. decembra so razglasili nesrečni zakon o ustanovi tv i Sokola j kraljevine Jugoslavije.« — Tako »D*)molju-bov« kronist. Vprašali bi rndi gospoda kro-nistar naj nam bolj jasno nove, y~akaj je j ta nesrečni zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije tako ne»reč«n. Naj kronwt pogleda zakon in podpjse, pa bo lahko videl, da so podpisani p<xl zakonom gospodje, ki so d-anes na oblasti tako v Beogradu, kakor tuđi v Ljubljani. Zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije more smatrati nesreč-nim »amo »Domoljubov« kronist Vn njegova druž^ba. ker je splošno znano, da se je Sokol kraljevine Jugoslavije ustanovil na i'/-recno zeljo bla^opo^ojnega \rite.ške«a kralja Alek&an-dra I. Zedifiitelja, ki je postavi! svojega prvorojeirca ta4crative<ja presto- j lonaslednika   Petra  za staro^to SK.J.
Naj nam g. kronist tuđi bolj jasno pove, kakšno nesrećo je prinescl za državo zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, kateresa član je tuđi sam ministrski pred«ednik br. dr. Milan Stojadmović. ki je že opetovano poka&al naklonjenost SokoKi s poklonit vi jo sokolsikih praporov m podpor 7-a. sokolske domove. Kako važno vlogo pa iijra Sokol kraljevvne Jugoslavije pri v/<»oji mladine, ki jo vzgaja v narodnem in jugoslovenskem duhu. o tem pa je g. kronist gotovo sam dobro informiran. Si cer pa ne vemo, /akaj se »Domoljub« tako /a^iMijfl v državno ustanovo SKJ — saj ima sedaj svoje slovenske fan+e od fare ▼ novih »popolnoma slovenskih  kroj ih«.
SOKOL          j
Članstvu in naraščaju IfuMjanske sokolske župe
VSEM,   KI   HOCEJO   NA   VSESOKOLSRI
ZCET  V  PRAGO!
Ker se bfiža X. vseaokolskd ziet v Pra-gi. !ki bo julija 193S. ai katei>e^ra vlada v sokolski in nesokolsfci javnosti veltfco za-ntenaaijie. smatraarbo za potrebno jarvno objaviti sklape Saveza SKJ in ljubljanske sokolske župo. tičoće se ntieležbe na zle-tu v FTagi:
1.  v sokolski odpranri se bo zleta udele-žilo samo članstvo m aarašč^rj,   ki je  cian sokoieke   orr^rantaacije   vaaj   od   1.   novembra. 19S7 dalje.
2.   vaak    udetežesioc    zieta    mora   imeti 3te.vtKXStiii   kxt>jt    te'lovaicici    razesi   teg'a   še telovBicžni      kroj.     Za   članice  je  do&edanji slavnostni kroj deloma spremanjen,  za mo ški in žemdki naraScaj pa je bil s 1. av^u-stom  1937  \rpeljen nov ađavnoetni in  telo-•vjadni     kroj,   kat^rega     mon-ajo   im«sti  vsi i»de*eženci že za Pragx>,
3.   č&ata&tvo,   ki   je  že   izpolnJIo   26.   sta-roetso  teto   in  izpolncfir|e  pokoje  pod   točko 1. in 2., mora v svrtio prtučenja reciov-ruli  vag   posezati  posebne  ure  za   redovne wje   v   svojem   doruštvti.   Od   najmlajšega članova   in   narasćaja   bodo   amei   v   Pra-go aaflno tišti,  ki boclo —  i^olnjujoč po-goje pod  1 in  2  — vsatj od  1.  novembra 1937   dalje   redni   tek>vadci,   ki   bodo   brez-hjbno obvladati   za  Prag-o   določene proste vaje   in  z  njimi   nastoprili   že   na   župnem zietu   jimija   1938   v   Ljubljani,
4.   poimonske   prijave   za   vse   udeiežen-ce   praškega    zleta    bodo   društva  poslala župi že do 1. jauuarja 1938. Te prijave se kasneje   ne   bodo   iapopolnjevale.   Za   točno izvršite? teh skl€f>ov so odgovorna dru stvena   in   četna   načelnaštva,   nadzor   nad njimi  vma župno  naćelništvo.
- Opozaxjamo člasnstvo in na.refcća.j do-M-stev sokolske žu^>e Ljubljana in vso jav-nernt na te sklepe v avrho ravnan ja.
Obenem o^oosarjamo Clane aokolađcui društev, ki mislijo vstoptti v novo ustanovljeni župni Jesđni ođ3*e*t, a -**e &e mso prijavfldL, da apfejema župa- te prijave samo Se do 31. ođrtotorai 1937. — Zdravo! Sokolska župe Ljubljana
Sokolsko gledalište ▼ Trbovl jah
Trbovlje, 26.  oktobra.
V soboto in nedeJjo je naš sokolski oder otvoril novo sezijo z ljudsko igro »Vesela božje pot<c v Hamikovi priredbi po Roseg-gerjevi noveli »Dcklc na nebe^ct icsrvi«. Uprizoritev i^re je uspela, na ćeli crti, ven-dar se rwm Hamikova predelava za oder ne zdi najbolj posrečena, to pač radi mnogih menjajočih se slik tn Številn3i pav/, pod katerimi trpi kontinuitet* dejanja. V tej priredbi bi prišla igra do polne velja-▼e Ie v onih gled«lkščih. ki razpolagajo t vrtilnim odrom, tefe p& podežclsata gledali-šča. nitnajo. Ako nas je igra vseeno ogrc-la. je pripisovTrti" to prisrčni enostavnosti m iskrrnosti, skitera zaa Rosegger pri-povedovati Ijdbezem&ie tgodbe na vaai. Med igro »no budili proje mladosdne spo-mtne, lepfe, nepozabne. Saj smo slične lju-bezenske idflf, kakor nam je prikazana v tej teri, doživeH skoraj vsi. Vsak po y\oje.
Režija igre ni bila laJ&a. Vodil jo je z vsp Ijiibernijo in veseljem g. Plavšak ml. hnel je med drugim nekaj prav dobrih do-mMlekov. ki jih je spretno vpletel v igro m so vzbujali veselost. Da omefiim samo proda jalca sfaščic v prizoru pred c crkvi-jo. Kuknkiacijsko točko je dosegla igra v •liki na gosHlniškeni vrtu. Prijerno je bilo nadalje poilušati uhrano pet je romarjev in romaric med procesijo.
Seeoerij* m dekomerje M> bile nos reče-ne, poBdboo jpoJBttvko tzdeHm viiod v cer-
| ker. Ddo aNuH-ja g.  CerMka.  R«w^L,^
va odra ie na sglošno ustre^ala, k* prizor v župnikovi soti je bA preslabo osvetljen. Tuđi prfeor na hlevu bi se lahko n$il pri boljci iuCi. Neravno se vrši dejanje ponoći. Slemensiiega župnika je gluani! režiser ilire g. Plair»«k ml. Podal n«m sja je z v^o verjernostjo. Segavega in dobroduAnega. strogega in resnega. Življenje vaškega žup nika, ki živi % svoji mi l>udmi, po/.na \-»e njihove Vrline in slabiti, se / njimi i»-duje in jexi. Posebno dobrr je bil g. Pta»-šak v maski. Župnik ovo gospodin jo nam je pokala   gdC.   Ramo^evfl.   Vsa   rc^olutna
rn stroga kot zahtevil to njen važen poklič. I opajala n«m je v»e«kozi, posebno pa njen« dobra tugovo-fjava. \Tloga Mari^ke. uboge, a vendar v \-»ej revšCini tako sreč-ne pkinš^ricc je bila v rokah naše ^nanke gdč. Sikovkove. Bili smo / njo zadovoljni tuđi v tei igri. Posebno drjtže&trni ■ ia mi-kavna   je  bi!a   v  pri/oru   na  planini,  ko  pri-
poveduje svojemu cospodarju. kđo vse ]o ima rad. MariCkin^ga fanta je igral g. Ku/-ntk ml. V*eč nam je hil- Z*l. postave n fant. Oc se bo odra aklenil / lji»be/-nijo. bo nckx>c 4\ekj»» .i/ .nie^a.- iiud»i bo mladen-kam vse dekliške sanje. Fantovo mater grumarico nam je poda'a gdč. Jagodičeva. Vedno v/orna, marljiv-a in resrua. Zgled dru-cim igralcem. Starino je glumil g. Mil-ko Rak. Bi! je odličen in postavil na oder iidjboljšo figuro v ćeli igri. Costitamo p<»-sebej. Ostaic manjše vlogc »o bile v dobrih rokah da omenim g Patcrnost«. kot fvrtinarja io g. Levco st. kot Ambroza. Splošno veselost je v/budil g. Letnilc ml. kot cest«r. Tiidi g. Levec ml. kot lovec je ugaial. enako g. >ramelj kot drvar. Med statisti smo opa/ili nekaj novifc obrazov, uporabnih bre/ dv.mia tuđi /a veojc vlo-ge.  n.  pr.   c*dC.  Himnikovo  in   Poklskovo.
Igra je bila oba Večera dobro obilna in publika ni >tedila igralcem z aplav/om. Vsi smo bili zadovoljni. Oe^trtamo re/i-serju g. PLaviaku in vsom scnlelujtvini k uspehu. Priporočali bi. da se rudi ta igra ponovi ^c enkrat v ljudski predstavi, da jo vidijo tx»di cwii, ki radi poseoajo igre, a moraju pod prilikiimi ra/mer žal gledati na vsak dinar.                                                —i.
•
—   Proslava   če<k<»-|ovask<*£a   praznika   pri SokoKkemu   ilru>tvu   IJuhljana-siška.   VaUi-rno rlanstvo in prijatelje feSkoslovaSkega na rOi\i\   na   proslavo   reskoslovaSkega   narorine-ira  in  državneira  praznika, ki  N> jutri  v  \*e-t 'k  oh  20.  v  Sokolskom  domu-   Na  sporrdu i^   <!ržavna   himna,   iiovor  1 r.   Alhiiui   I^a.iov-ca.  predavanje  br.   ing. .losipa   Rusii  o t»4mi
■Zlata Praza — nlovanska Sleka^: z i*sto<'a^ nini predva.janjeni diapozitivov ter če^ko-slovaška   hiii»i)a.   N'^top   prov-t.
—    S*>kol-ko    društvo    Ljuhljana-Vif    vabi svoje   cio no.   ki   i majo   veselje   do   pet ja,   da .-e  prijavi_j<>  v  druStv^ni   pevski   zbor,  ki   1h> nanovo   reorganiziran   poti   novim   i>evovod-}O,  ki   je   prevzel   vodstvo   pf»vskeca   o<l^»'ka. V   pevski    zlx>r   tie   sprejtvniajo   ^aimt    »lani društva   In  članstvo   V.ratskih  sokolskih   ilru-čste-v. Kdor hoće sodelovali  v pivskom 7.l>oni naj «;e prijavi  v  pi^arni   med  uradnimi  nra-mi od  19. d«n!je pri tajniku  PO br.   Horvatu. Ker   ho odsek   nastopil   pri   proslavi   1-   decembra vabimo članstvo,  da  se  pevslcih   vai, ki  IhkIo  pravoča^no objavljene  redno udel?-hi\e.   Uprava.
Promet za Vse svete
Ljubljana,   28.   oktobra
Uprava   policije   odreja   sporazumno   z
mestnim  poglavarstvom glede prometa  ob
priiiki   praznika   Vseh   svetnikov   sledeče:
1)   Dne  30.   10., «31.  10.,  1.  11.  in  2.   11. 1937 je dovoljen na pokopališće k Sv. Križu za vsa vozila  brez izjeme vkljućno tuđi kolesarje   satno   enosmerni   vozni   promet.
Dovoz: je dovoljen po Tvrševi, Linhar-tovi in   Savski cesti,
odvoz iz pokopališća pa samo po Smar-ttnski  cesti.
2)  Ker bo te dni obratovalo na tej piogi vecje   število   avtobusov,   se  iz  pi-ometno-varnostnih ozirov odrejajo za avtobuse Me-deća   posta ja lišća:
I.   Stajališče   (v   obratu   3   vozila):   Tav-carjeva   ul.   desna   stran,   smer  proti  Tjrr-ševi   cesti.
Dovoz do pokopaliSča: Tavčarjeva ul., Tyrševa c, Ujihartova, Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, Smartinska, Je-glićeva, Vrhovčeva. Vidovdanska, Komen-skega.  Kolodvorska. Tavčarjeva ul.;
II.  Stajališče  (v obratu 3 vozila): Miklo-šičeva   cesta,    nasproti   hotela   Union   pri Zadružni   Gospodarski   banki.
Dovoz do pokopališća: Miklošičeva, Ma-sarykova, Tyrš»eva. Linhartova, Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, smartinska, Je-glićeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komen-skeg-a. Resljeva, Sv. Petra cesta, Marijin trg,   Miklošičeva   cesta.
Avtotakai in izvošćki ostanejo na svojem prostoru,   toda   za   avtobusi.
III.  Stajališee (v obratu 4 vozila): Kre-kov trg.
Dovoz do pokopališća: Krekov trg^. Pred škofijo, Stritarjeva ul., Marijin trg-, Pre-šernova ul., Tvrševa, Lanhartova, Savska cestar
1 odvoz: Med Hmeljniki, smartinska, Je-gliceva. Vrhovćeva, Vidovdanska, Komen-skega, Re?ljeva, Zmajski most. Kopitar-jeva  ul.,  Krekov  trg.
IV.   Stajališće  (v obratu 4 vozila): Kongresni trg pri novi vremenski hišici.
Dovoz do pokopaliSJća: Selenburgova ul., Tvrševa. Linhartova, Savska cesta.
odvoz: Med Hmeljniki, smartinska. Jc-gliceva, Vrhovfieva, Vidovdanska. Komen-skega. Resljeva, Krekov trg, Pre<l skofijo, Stritarjev*a ul., Marijin trg, VVolfova ul., Kongresni trg.
V.  Stajališće (v obratu 1 vozilo): MeMtni trg pred Magistratom.
Dovoz do pokopališča: Stritarjeva ul., Marijin trg, Prešernova ul., Tyr5eva c, Linhartova ul., Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, smartinska. Je-gličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska. Komen-skega. Resljeva. Krekov trg. Pred škofljo. Magistrat.
3)   Vsako prenatrpan je vozil je v smislu obstojećih predpisov strogo zabranjeno in imajo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti Ie  ono  število potnikov,  kolikor je  komi-sijelno đovoljenih mest (sedežev in stojidć). Varnostni  organi imajo  nalog,  da  vozila, ki bi 'bila prenatrpana izločajo iz prometa
mm-   >na    mn' -----j      i.^cte*)iv|»   ol>r«.lo* u.n|ft.
Vfiled tega se jAidi obcui^tvo opoaarja, n«j ne aifci v vooove. ki ao Ae x najviše cfcofMSt-nim  itevikan  potnikov  ZBaedenl.
4\ Obrtimtvo se <)po7Jarja iia je najvišje dopimtna cena 2.50 din, «a enosmerno vo*-njo do pokopallšca <xino«»o oti pokopaii4£& ria.zaj   v   mesto.
5)  Obcinstvo.  posebno »tar^e z oOocl ae upozArja.   naj   se   tam.   kjer   ni   hodnikov, strogo dr*e detme struni ceste, da M 8 t^m izofrnejo nezgoda m in da ne ovirajo po m1-potrvbnejn promet«.
6)   Gleile parkiranja pred pokopan^em, kakor   tuđi   glede   vožnje   sam«   se   morijo vsd   votači   brez   iajepie   strofo   ravnati   po navodilih   službujocih   varnostnlh   orgaiiov.
7)   Kole«arji se opoearjajo.  da }e doMop na_j?okopaliSce s koleai zabranjen...
8> K«- se vsako leto dogajt. rta ob pri-liki sponiinskih svečanosti, Ki 9e vrfle na praznik Vseh svetnikov na pokopauseu. otoCinstvo »topa na grol^o^1*, potcbno pa na vojaške grobove t*»r jih po^kodujo, s« opozarja. da dobijo varnostrii organi nfllop, naj take osebo legitimirajo in prijavijo, keT se bo proti njim postupalo ter bodo morali poravnati povzroceno Ako^lo.
9) ObcMnstvo se opozarja, da je v»to^» na pokopa!iScc viovoljen izključno pri vra-tih na desni strani cerkve (ki so nriva»ino zaprta). i/hod pa je izkljućno skozi leva \-rata (to je med cerkvijo in upravnim po-slopjem  pokopaliSca ).
KOLEDAR
l»ant»»: f>trte>k. 28. oktobra, katoiič«ni: Sinion  in  -luda.
DANAŠNJE   PKIKKDITVK
KINO MATICA:  Tar»»n   zm^oval«-KINO   11>KA1-:    Kreut/.i»rj«'va   >oiiala KINO SLO«;A:   l^cvrd   Sel^on KINO UNION:   San   Krancisco SkavNka   rair^tava   na   vHe*«*|niu.
D E ž r R N E   I. K K A R N E
Danf<i: \lr. Hakarčie, Sv. Jakoba trc '.». Ran tor, Miklošit'^va i<^ta *J0. iiarttt&. Moste —  Zakiška cesta.
3»»€>J #tta
Izmučeni po nabintnju &ob čitkajo £(>bar-}i vvčerneijti \>luka. Ju jih popeljc n<t nji-/jovv Jomo\*e r metto. De/eli je trebu pa-kiizati, Jtj obrliidumo drugi je/ik, mtjsi pokriva naše  brihtne g/ove rutu uli kUfbuček.
\t pogoi'ora, ki bi bil umesten \- \'snkeni najetegantneisem lokalu, posnemum: Kns Gar, freilen! () fruu bum Schwumert kinu ben? S'icht b^r. bos bird mein Sohn ,«»-i*en. uch, er mecht sich schammen!? — Kdn, in kuj je njen sin. nisem moget nrvedetit Ie drugo jutro se ni isto gospo \'idet nu stoj-nici, kako je proda jal u »svumerle«. Xaj-brž se je dobru mamicu nuluguht nudvhud-nemu sinu, du gre dopoldun  r kuvnrno!?
Pogovor se je tiusukal drugam, začvle sf> se različne bolezni. kuferi je b<ifjšit kjv ce-nejši zdnn-nik? Neki gw<pt>d dela čudeže; * godilo se je. pripoveduje star penrijun'nt. si hot kobt tutelkrunkheit. Inteligentnetšu se zdrzne in popravi: Iirit<tkmnkheit. Schreklich. und sic ist ksunt borden. Pamet ne jšo pogruntu železničurka z ruio% ozdravelu ,e bolnicu, ki je imelu \ieren im tilut. In pttkazala je z ruko m: mnipanc. X nj brz njenu duhm-itost ni zmtlu ruzloče-vćtti, bos ist A'iern, uli b<*s ist Hiern. Xn-puko popravi mlajsu gospodičnu, man sogt Hiern,  Xiern   xind  in  liuuch
Ali ne bi tu gospodu ostalu ruje pri svo~ ji slovenščini, ki jim gre gittovo bolj / jezika, kakor pa spukedrani Kucheldcittsch, Ta stara gardu še zmeruj irvi v domišljiji, da je Teič nobel.
Swto\*al bi ji: nnbirajtv uiitne gobice, ki jih je nu S7oven.vA.em mnogi*, ne p*i norih gob.  pa  bo  za   vse   prav.                        Bos.
Naše *?leđališče
DRAMA
Cetrtek   28.  oktobra:   Vinićarji.  Red   Cetr-
tek. Petek, 29. oktobra: Ob 15. uri: Julij Cezar.
Dijaška   predstava.      Oloboko   znižane
cene   od   2—14   Din.
Sol>ota, v*0. oktobra: Tarelkina sin rt. Ked  B.
NV<l3lja, 31. oktobra: ob 13. uri Matura. liven. liloJjoko znižane ceno o<l -O din navzdol. ot» '20. uri: Boravka1 opera, liven.  Znižaji«^  eeue od '21  'iin  navz«lol-
Preinieru   H'.'inarjeve   komedijr    >Firmac
bt» priliodiiji UMlfn. Avtor jo ori^ai s iiniiil hurfnorjirn srečanje dveh ljudi: rajeva jrno, rtlavlione umetnire, i^ralk* (Hot'.ke, Ui jo bo kreirala iin Mira Oaniiova, iji nio<leriu*niu žFvljoniu in uživanju njegovih lepot in*koliko odtiijen^^a trgovca Hrandta. Oba nađ-vse simpatično označena iloveka pridobila z ntfds3l:ojnim t-retaniPin vpogled v njinia <io-nle\ malo znan swet, ter ^e hočeta viiveti vanj. Toda kljub dohri volji ni prave#a nio-štu iz tako razlirnih Hružaluiih krouov v zaželjeno okolje, in njiho.e |K>ti *io '/opet ločijo. Branfita Ik> ijzral %. Kralj. Važno vlo-£o uanieroh^rko Mart* in kn\i«;ovo<lje Ohy--iic7eka i^rata sa- Nablorka in iz. l>H»**v*v. Kezija   j»'  rel>ovčeva.
OI'KKA
četrtek   28.  oktobra:     Prodana     ne vesta. Proslava    češkoslovaškoga    državnoga praznika. Rezer\-irana predstava, vstop nict* **e  na  prodaiajo Petek,  29.  oktobra:   zaprto. S<>lK>ta. '30. oktobra:  Ero z onegu  sveta,   Ie-ven.   Oofttovanje   ff.   Milt»ra«la   Jovanovi-ca basista boocraj^ke op*re. Cene od 30 din  navzdol.
N-nJHja, 31. oktobra: ob !,">. uri: Pod to ^o-ro zeleno. Opereta. (Iločko zni/an«« cene od 24 din navzdol; ob 130. uri: I'ro-dana iH've*ta. Izvivi. <iostovanj<' a- «Io-sifxi   Križaja.  Cene od 30 din navz<k>l.
Gostovanje od)ifn<ff.i flana beocraj-k* operp ^. Milorada .lovanoiifa. VT solK>to se I>oie kot predstava i zvon al>onniana tlotov-t-eva opera -Ero z ono^a svtMa . O; era je l:ila i rva ja na c^amo enkrat v l?to?nji pred->e7oni in je dosegla j*trv kakor lani doma in na gostovanju v Tn&tu in Koki nonava-i\vn uniPtniški uspeh. CH^in^tvo lx> toroj l>rez dvoma dobrodošla ta predstava, ki ^e bo izvajaLa po dalpem prenioru. |>ol *tf te-ira pa bo po-ebno zanimiva ker bo |>td partijo Marka prvak beosrajske opere c .lovano-vi<*. ki ne uživa samo v »aSj ^rfavi tem vec i   tuđi  v  inovemstvu  slove« odlićnega   pevra.
Sfev. 247
»8LOVSN8KI  JTASOBc «ttr*fc, m. iMutn/HT

DNEVNE VESTI
—  »Jadranski dan«, dan steve naSe vojne mornarice m praznik Jadranske strate bo po vsej državi svečano proslavljen. Mi-nistrstvo  vojake  in   mornarice   je  odredilo, da tuđi letos  na dan 31. oktobra zasnenja dvartio stražo kraljeve g&rđe naža mornarica.  Vojt'Jkom  bo  prečitano  posebno predavanje tega <*ne. F"o veeti Solah v državi bo   mladina    proerlavljala    praznik   nadega morja.   Izdane  bo   ie   odredbe   rninlst-rstev prosvete,  trgovine  in industrije,  kakor en-di kr.  banske uprave v  Ljubljani. Obtast-ni odbor JS v Ljubljani in sekcija PJS £& dravsko   banovino   sta   razpoolala   na   vse svoje edinice  posebno predavanje Za ome-njeno   proslavo.   V   šolskem   radiu   bo   od-daja  29.   t   -na.  posvećena  prazniku   morja. Petje,  deklamacija in  govor.   Vodi   gl.  tajnik   PJS   g.   Viktor  Pirnat.   V   nedeljo   31. t.   m.   ob   9.15   dopokkne   bo   prenasal   naš radio predavanje    Praznik našega morja*.
—   Dom   Jadranske   ntruže   na   Su»aKu. Na    -'jadranski    dan«    31.    oktobra   ob   11-gmi bo ban sa-vdke banovine g. dr. Viktor Ružič V Istai'ski ulici tta Sušaku svečano vzidal  temeljni   kamen   za,   dom   JS,   ki   bo že   piiiiodTijc   poletje   služi I   na£im   mladin-skim izletnikom na Jadran.
—  Jutri prfdejo v promet postile znamke balkanskima   sporazuma,   po   /namk;i!i   Male antant-e   je   pripravilo   pastrvo  minit-trstvo   fee posebne  znamke halk.innke«ia sporazuma, ki pridejo   jutji   v   promet.   Znamke   eo modre harve po 4 din in zelene po •*» din. ^a wror-njem robu imajo napit* Juiroplavija. na ppod-njem   pa  v  franeošoini   lOnfente   balkanioue. Znamka -/.a 3 din  predstavlja takpo za običajno   pismo   ?a države   hnlkanskejra   sporazuma,  znamka  xa   4   -lin   pa   bo   za  p:#?empki promet   z   dmjrimi   državami.     Tp  znamke oKtnnpjo v prometu f» mww*v. Po 30. aprilu    1f>38.   hoVV)   vzeto   i-/.   proro*>ta,   1.   juli ja. 11>.*1S   pa   iz2"uv>e   veljavo.
Premiera voličastnega eg-odovinskega velefilma
LORD    NELSON
Nenvški dialop:!     Rezervirajte si vstopnice!
Radi velike dolžir.e filma predstave ob
delavnikih ob 16., 19. in 21.15 uri.
Premiera!
Tarzan,  živali   in plemena v  pustolovskem vele filmu
TARZAN ZMAGOVALEC
Jonny Weissmuller
Veličasten pevski film
SAN    FRANCISCO
Jeanette Mac Donald — Clark Gable
Grandiozno  filmsko delo z najlepšimi pev-
skimi   parlijami   iz  Travlate  in   Fausta,   kl
obouem prikazuje  potresno   katastrofo San
Prancisca v letu 1906. Film v nemškem jeziku.
Predstave v Matici in Unionu ob 16, 19.15 in 21.15 uri.
—   Stanje naših kliringov z inozemstvom. Po  podat-kih   Narodne  banke  od  15.  do 22. f.   ni. «*o ee  znižale  iia-še   terjafve  v  starem klirm.ru   napra-m   Italiji   xa   0.34   na   40.23 inilijonov  !ir,   po .noveni  klirin^m  so \ya  narasle za 3r2$ na 32.78 milijonov  lir. Aktivni saldo v kliriniru  / Neincijo  se Je  ?nižal 7a 2.11   na   15.49  milijonov  nem^kih  inaik,  tio-čim  i>e   Te   ^»ovečal   v  kJirhiini  s   Poljsko  7a (\:.V> n»   15.02   milijonov.  8  Ttircijo   7-a   0.22 na   S.2«»  milijouov   in  s  ^panijo   n\   0.:^0  na 2.?.*»  »niiijonov   pezet.   Naši   dolirovi   v   kli-rinu'H *o se zuUali  /, Bel^ijo «ii 0.2 na 4.03 nnlijoite   ^clsrov.   ter   povećali   v   klirintju   z Tlol^arijo 7a  2-t  na M  tit^oč  «lin. v.  Mail-žar-Kko za 2.23 na S.4 niilijone din. 7 Uumunijo /a   i.tM   11a   27.08  uiilijonov. 5  Fmmijo  0.33 na 6.1)"»  milijonov  frankov.  s Češkoslov-aško 7a  3.00 \k\ 131.52 milijonov  Kč in  .*>viro 7.a 0.54   na   1.P1   milijonov   švu-a.-skili   fr;uikov.
—   Zasebni   namešcenri  zahtevajo  8 -urno del«. V Zaprebn >e bi!o v tnrok  /.verer zborova nje   zasebnih   namešT-encev,   ki   zahfova-jo    v    n'-soluciji    razšir.ienje    nokojniniike^-a zavarovanja   na  vso ilržavo. 8 urno tlelo in ?vo4M>«lnc   volitvp  v l>e'a\Tgkp  7iH>rni( :.  D^-loviii   č.is    aaj   bi   se   fkrajsal    v   trtrovinah na  8  ur  «ln«»vn<».   v <b*n:irnih   7^ivim1j|i   na   6 ur.   v   imhiritri3Bk'1i  podjetjih   na  m   40  tir teder^ko.   Ka/cn   teiia  naj  h|  pp  s  po^es^nn naredbu   zuirotovile   7.a?«bnim   nanie^r-onccni minimalno   plaff. ki   h;   zado«rtovale   ve^ij   7^1 skromno   pro/ivljnnjp.
—   \z   zveze   šoFerjev   dravske  banovine. Poz<lra\ijnnio   korak   oblasti  irl^de   olre<l*»e. ♦la je  vendar že  enkrat   jiočela delo vati motorizirana   cefcHm   kontrola,   ker   imamo   na ta   način   npanje.   <la   se   xe   vend.-u   enkrat up^lje rcl na naših čest ah in to 7„i vsako-car.   ki   uporablja   javne   ceste.   Smo  dale? od   reira.  da  bi   se   7.   novo   odredbo  mo-joee pojavi!«   prestrosre   kazni,   pao   i\n   prosimo moraiajne   oblasti,   da   opozoii   javnost   na loločbc ccfiriiopolicijskefra  reda  0 prometu, krr   emo   nm-enja.   .1«   je   ve^irm   ti^tih.   ki uporabljtijo   javne   eeete   izvremt»i   motoriste in    avtontolMiLstc    pinjiolnorna    nepou<?t*na    v dolixi»ah reslnopolicijskega rcMla 0 prometu. <"le<Ie   na  letake,   razštrjene    po    Ljaibljani ]>od    naslovom    >.*>ofen«ka    veselica«    j«vlj;i-nio.      (la   Zveza   Soferjov   dravske   banovine nima  5  prireditvijo  to  vet^lirc  n:( ^kupne-?a.  V  pomeriju  mestne  obxin€  ljubljanske n»  ct^ri   I^-LjuMjana  na   odjeku   most   čez Išco-k>Ia   Barje   vozijo   vozniki,   ki   pribajaja z  Ifira  y^nap,tčni  strani  tako. da je nastal cn nam tir za c/k» Mineri vožnja in »;e i* tem fvrn«'jo debelo naeuti cesti.  Ker se domaja, da vozniki gploh nišo pri svoji ^>regi. tem-več Pe  raje  zadaj   pommkujejo  o  poiniže-nju   drv   in   dru^ri   kupciji   in   ne   pazijo   na promet   oziroma  se   spioh   notVjo   na  d«»no umak nit i, piotimo mero^ajno obla^r. da no-čkrbi  na tej cesti za red  v  pronietu  ter s tem   prepreč;   automobilsko   ne7arHie.   Z5PK.
—   Ameri*kf    legionarji   v   Dnbro\-niku. V. torek   je  prispel   v  dubrovniško  prista-niSče paraik Satumia na povratku v Ame-riko. Na njem je iz med 277 potnikov ve-čina  ameriških  legionarjev,  ki so  §e ude-ležili   v   Evropi   svetovne   vojne.   Mnogi   so prišli   v   Evropo   v   imiformah _iz   z   vsemi odlikovanji. V Dubrovniku 30 se izkrcali in si ogledali moalo.
—  Vretuft. Vrmt&AskA ftapoved pravi, đ& bo đpremenl^vo oblasno, ju±no vreme. Vć*-raj  je  drtevalo samo na Rabu.  Najviftja temperatura Je znaSala v Beogradu 25, v Sarajevu 24, v Skoplju in Splitu 23, v Zagrebu 21, v Ljubljani 19.1, v Mariboru 13. E>avi  je  kazal   barometer v  Ljubljani   764, temperatura  je   maiala.  12.8.
—   AvtomDbil tretfi| t ko»ja in ▼««. Vče-raj okroc 17. se je včeraj v Šaiarju paljsd s konjem  in vozom  proti  postaji   mesar  Ivan Zaveršek.   Nasproti    mu   je   pripeljal   aeki avtomobilist  iz  Hrvatske.   Ker  je  voxU  pre-<*j hitro, in je motor povzročal prečoj hru-pa. se je  zacel konj platiti. Naniesto, da bi avtomobilist   voz   ustavi 1,   je   peljal   naprej. Konj  je  nenadno  skočil   pred  avtomobil.  ki je  treščil  vanj  in   v  voz   Pri  karambolu  je bil  konj  tako po^kodovan.  da so na  morali ubiti,  a   tuđi   avtomobil   je   bil  epradaj   ras razbit.    Kdo    ie    kriv   nesreće,   bo   dognala preiskava.
I          Jutri In v soboto ob 30. uri          I
I Patila Wessely - ^etev44 I
I   in »Straža na meji« George O'Brien |
—   Gonilne  jermeoe  kradejo.  S   parne  ža-ee >Jujjolesr v Črnomlju so bili te dni ukradeni   tri je   gonilni   jenrnni,   vredni   okrog 30(X) din.  Orožniki so eriega izmed  tatov že prijeli,   vendar   ta   noče   izdati   tovarišev,   ki so   iermena  najbri  kje  prodali.  Gortilni  jer-meni   sa   bili   tuđi   ukradeni   na   op^karoi Ivana   Svetca   v  Ljubecni.   Ukradenih   je  bilo    veo   cronilnib       iermenov,       vredjiih   nad lioOO   din,
—    Tatvina   terkvenih   predmetov   zgodo-vinske   vrodnosti.      Ministnstvo   za   notranj? zadeve je  brrojavno  *poroeik> ljub^jtui&ki policijski  upravi o drznem vlorau v  malo cer-kvii*o £«1 mosta na Sv. Save pri Herceiznovem, kjjer   60   tatovi   odne^li   mnojjo   lerkvenih predmatov  velike  vred.nosti.  Ukradene  predmete   eenijo   n^    en   milijon   dinarjev-   Pre-iskava  je  pokazala,  da   je   vloma   osumljen neki  Milan  Sarić,   rojea   19-11   v  Grmljanu, srez  Ljubinjt\  za  kalerei^a  »a   domneva,   da je pobetinil  v Slovenijo. Njegov osebni opis: 179 cm  visok,  jx> vsem obrazu   ima   mozolj-oke.  La^e  ima   tomnorjave,  je  podoltrovate-sa 8uh3ga  obraza,  rjavih  o^i, ueta  ima  velika,   top  nos   in   nosi   temno obleko  ter «e-pico.   Sarić  je   bil   že   1.   1931   obeojen   pred okrožnim  >odi6Cem v  Dubrovniku na ^3) let robije,   l'red  nakupom   starinskih   z^odovin-skih   cerkvenih   predmetov  svarimo   vs^.   ki ^e  ukvarjajo  z  zbiranjem   in   prodajo  starih umetnin.   Nadalje  ee   naproša.jo  vse   oblasti,, posebno obmeine   rarinske  oblasti,  da   naj-t^trožje pazijo, da se starinski rerkveni predmeti  ne  iztihotapijo v  inozemstvo.
—   V   Uoriee  (Trgt>   *  artom   po   Vipavski dolini, k  aakliučnim  romamkim !?v^anostiiu na Sveti gori. od 6. do 9. in od 13. do 15. nove-mbra   za   135   din.   Prijave   in   navodila do   2.   ozir.   9.   novembra   sprejema    >Druži-svet«.   Ljubljana    ^v    Petra   nasip  17.
—   Vlom  v   Buču  t  Tuhinjski  dolini.  V ponedeljek  in fcicer okroc: ti. zjutra) x bilo vlomljeno  v hišo posesrnice Iv««i>e Modrija-nove  v Buču  pri šmartnem v Tuhinju. Vio-milci so  v stanovanju izt^knili pol poptoljo zaboj, v katerem so našli  15OJ din  v ban-kovcih   ne<kaj   kovanep:a   denarjti    ter   piaro pi^tolo,   ki so  jo  tuđi  vzeii  e  bd>oj.  Kakor je do.irnala prei^kava, ki  so jo uve^lli orožniki   na   podlajri   prijave   os^CKlovanke.   pri-hajata   v  po^tev  kot   vlomilca dva neznana mlad-enič-a,   ki  eta   se   pripeljnla   v   ftmartno z   avtobusom   in  oprezala   po bližnjih   va^-ch. (\xi eta se  v ponedeljek vrnila  na za i  proti Ljubljani.   Na  dvorišeu   Moilrijanove  hi^-eso na^li  orožniki odti^o  cra!o>.  ka-kršne era   nosila  o\>3.   nev.nanca.
—   Elektromotor   so   ukradli.   V   noči   na sredo je  bil  ukraden   ir,   skednja  poset^tnika Franceta   Peternela   v  Sp.  Zadobrovi   pri  D. M.   v   IVljtu   komple^n  elektromotor  7A\   po-;on   inlarilnire.  znamke  ^Henrinan^.  vrcd^n -1700  din.   Elektromotor  j^  crno  pleekan  in je   težak  okro<r   100   k«.   Orov.niki   iz   Vevc >o Uirotovili, da pri^ta v postev kot katova »Iva   ueznanc^i,   ki   sta   bila   ponovi   vhiena na v;vei  v Sp. Zadol>rovi, vethlar je zaenkrat ^e   vprašanje.   katu eta  se   tatova  obmiLa   6 težkim   plenotn.
—  Brat u»trelll brata. V vaai Zasadbreg blizu Čakovca se je odigrala v torek težka rodbinska   tragedija.   Stjepan   Martiuš   je uatrelil  s samokresom  svojega brata Franjo.   Brata   sta   se   prepirala,   ker   Stjepan nima   otroka,   Franjo   jih   je   pa   imel   pet. Prepirala  sta se  zaradi  ocetove  zapuščine.
—  Smrtna nesreća v spliti^ld ladjedelnici. V torek popoldne se je prijjetila v splitski ladjedelnici   težka   nesreća.   Zidarski   po-moCnik Srećko Jataša je popravljaj streho delavnice,   pa   je   pocila   pod   njim   ploeča. eternita,   da  je   padel   7  m  grloboko.  Počila mu je lobanja in kmalu po prevo«u v bolnico   je   izdihnil.
—  Obravnava  proti  Milanu  Radosavlje-vieu se nadaljujr. Včeraj se je nadaljevala obravnava proti Milanu Radosavljeviću In tovariSem  v  2&adevi poneverb v Udruženju rezervnih   oficirjev.   Tuđi   vceraj   ao   zasli-ševali   priče,    ki   izpovedujejo   obremenilno za obtožence. Ves čas je sede! v prvi klopi bivši  komisar Udruženja  Joksim  Gajić.  ki z  velikim  zanimanjem  sledi razpravi.   Ob-ravnava se danes nadaljuje, in ni šc aiano kdaj bo zaključena.
Sz Uubljane
—Ij Sverano^ti n* vo|aškili ^robo^ih • Vsch svetih. Kakor vsako loto, prirede tuđi letos Zveza dobiovoljcev, Združen je vojnih invalidov. Združen je rezer^.nih oficirjev. Legija kozoških borcev in Zveza bojevnikov na. Vaeii svetih dan popoldne na voja&kih grrobovih na pokoipališftu pri S\-. Križu v spomin patltim in umrlim bo-jevnikom »vetovne vojne apomineko svečanost. Z^četek bo tankoj po opravLjenih moljtvah na pokopali^tu pri Sr. Krttu, to je nekako ob pol štirih popohine. Spo-red- 1. Vojažka godba otvori svećanoat z rel^ioznim koralom. 2. Združeni peveki zbori zapojo žalostinko. 3. Govor bivšega vojnega loirata traovskega župnika Jauka Cegnarja 4. Bivši vojni kurati odtno-lijo cerkvene molitve. 5. (častila salva vo-jažke *«te 6. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko. 7. VojaSka gTKfca zakl^j-čl inrečaooet. Zaotopniici vojađkih in civilnih oblasti. Sol, da^jdtev, pevci in godba se zbero okrog apam&nk& judenlKW9kih žHmt, ostalo ab&nrtftD okoH grotw. Po- ,
stavljeni ba*k> tuđi jdu^mIO. V tocafc. <*•• 2. nov«r*f» t-L bo T fnnćijfcapeki oetfcvi od bbmt UDjDah kur&tov oetebftaoa ob 9. žaina mala za va^ pacUe mx umrle bo-Javnike. Z*«topcuki vaJMkib in ckninMi oblasti, dol, druitev, kakor tuđL we ob-ćspsi!vo se  vabi,   da  prtooafvuć«   tej  talni
—4j Pro«l»¥a IlIrMHiieia dne. OMin-stvo pono\*no opozarjamo na prorta^o Ja-dranske^a dne, ki jo priredi ta krajevna, odbora Ljubljana in Ljabljana-Železnica r soboto ob 20. v dvorani Sloge, v poslopjn direkcije državnih želesoic. Vstopnin« w ne bo pobirala, čeprav ao pripravili prire-ditelji za proslavo Jadranskega dne sani-miv in prijeten druzabni večer. V mvezi ■ proslavo Jadranskega dne opoearjamo tuđi na na£ elanek na 4. strani.
—-Ij Na pokopali^« k $V. Knin Vozi av-tobus od 20. oktobra do 5. novembra vsak dan od 8- ure zjutrai do ,1^. zvefer. Odbod vsake  ooi  ure 6  Krekove^a   trga.
—lj Zanimivosti P;iriia je naslov 5, le-tošnjemu predavanju esperantskega kluba. Predaval bo g. E)ezlderij Mizerit, svoja izvajanja pa pK>nazoril 2 lepimi skioptiČ-nimi slikami. Prevdavanje bo danes, v fte-trtek, ob 20. v prostorih Kluba esperan-tistov, Cankarjevo nabrežje 7. Vabljenl vsi esperantisti  in po njih  vpeljani  gostje.
—lj Moderne pletenine, Karnl*-nlk,   Nebotičnfk.
—lj Koncert Mozartovepa godalncjfa kvarteta iz Salzburga v Ljubljani Kakor ie javljeno, bo koncertira] jutri v petek db L*0.uri v mali Filharmonični dvorani Mosar-tov iro:alni kvartet, ki jra tvori jo 4 mladi, i-zredno aa*larjoni £ila?l>^niki in nicer Tfof-mann (I. violina\ Š'vhr<>knnadel (TI. violina\ Stumvoll (viola) \u Grun»kv ('Se^Ol V?i 4 >o izšli rr. ?a]-/rMirške šol-e ter sedai ie 7. leto koncerti rajo po srednji Evropi. Povodom evojeffa koncerta ©o dor»ili, n. pr. n*. Punaju nit^IeMnjo orono. iz k.Tterg [>oenp-•namo naMe<inje etavke: t Izreci no poprečan komorni večer, izvnsten Sal^burski kvartet, skupna icrra. I>lajro7.vočnost in topla ob?uto-nost. v-se to >e z:\piififilo izredni vti*. V tom kvartetu je >e vr!;ka l>o<ločnot>r na?e reproduktivne ^rlar^e.« T>;ilje pravi: ^i7.ra-žita kultura »srre. na^olj izotop« topel ton in njcjrova oistota ter re^nlcn.^ virtuoTJva tehnika*. T^vajali hođo Mozartov T>ov:*ki kvartet, TVethovnov e-rnol kvartet in po-Kie«lnji S«*h-ubertov kvartet v tl-molu. Preil-pra'aja vstor^iic v knjijrarai Gl^^hene Matice.
u—- Večerni trgovskf te^aj. Sprejme se Se neka i .hi^atoljev Chri^tofon' u^ni zavod, Ljubljajia.  I>omobranska 15.
—lj Slavni čeHst Enrico Matnardf, ki kon-eenira v T^ju-hljani dne 3. novembra, to je v sredo po pra7>ni4vin v veliki Filnarmo-nR-rii dvorani b.vaja na^lednje točke: V) Havdn: Sonata v c-duru za čelo in klavir. '2) B.it-b; Suita v d-molu za čel-o in klavir. Po odnif»ru -^ s>p+ive skladatelja Bizz^tti^a in krajne skladbe: Rahmaninov Preludij v p-dnru, Pebus«*y: Arieta. Alr>eniz: Mali fiue-na in Sarasat^: Zap<vtoa-do. vr^ za oeJo in klavir. AlaJnardi ima ^ij.ijnp oo^ne. živi pa-mo s koncerti in prepotnje vsako leto velike d-ele pveta. lopovarjamo na njegov edini kotvoert v Ljuhljnm. Prptlpro^inja v^toipnk1   v   knjisjarni   n^a^i^ne   Matu-e.
— Ij Mrakova himnična drama »Lincoln«, ki   je   bila   pri   preiiii-eri   sf>rejeta   /.   veličini
navdušenjem ee i>onovi v žeptjakojlisketn ^rledališCu v bot'oto, 30. t. m. in v nedeJjo •51. t. m. ob ^0.15. uri. Ker .Je P<> vs^splošni sodbi to delo in n,}cira izvedba izreden knj-tumo gledališki dojrodek. ^i <ra bo o*rleđala gotovo  vsa   k<iilturna  Ljubljana.
—lj Leo Benič izročen 5<idi^ća. Kakor umo ž.e i>orocAli. je policija prijeJa nevarnecra tatu kolekov. :XVletne£ra biv^e^ra tJprovskc-ua fx>tnika Lea lienića \? okolice Crikve«i-ce. Benič je sprva. rajil tat vine koJekov, a se je moral udati, kajti pri njem 80 našli 05 kolekov v vrednosti nad 2O00 din. Me^i zaslišan^em je prizna 1. da je ukradel kole-k« v štirih traf>k:ih, v eni tudj za 140 din ~ošrnih zjiamk. Benie je imel pri «ebi tu^" nekaj eez TjOo »iin v gotovini, znak. da je nekaj ukradenih kolekov že prfK^l- Pove-dal je. da je prala jal ukradene koleke dal-matim>ki<m krošnjarj^n. ^eveda veliko pod \ rednocstjo. ti H5 jih pa spet razpečavali naprej. Ukradene koleke je Benic, v kolikor jih ni mo^el vnovCiti pri krošnjarjih. poši-Ijaf tu ili v Zagreb. Ne va me ga mkidesra pre->nika  je policija  vceraj  izročila eodišeu.
—lj Tatovi na delu. Iz ^entjakobske knjižnice na Kon^rreFnein trjru je nekdo odnesel vse doc<lej izišle zvezke »Slovenske^a bio-Jirafekesra leksikona , vredne 700 din. — Iz PoljSakovp ijostilne na &mariinski i*e«ti ie nekdo   ukradel   Rudolfu   Lebnu   svetlozelen
jesenski plale. vred«n 700 din. — V stanovanje dr RaUela Justina na Frankopanski peeii 18, *e je splazil najbri kak brezpotiet-neš in mu odnesel 600 din vreden ettknjič in telovnik. — V docj na torek ja bilo ukradeno hlapcu Dominiku Mih<>li£u i* stanovanja na Cesti v Meetni knr 53 več perila ter nekaj obleke v vrednosti 300 din. — Dalje je n^kdo odpeljai Josipu Jelenu 500 din vreden vosiček in sicer z Vodnikovet»a tr-jja. Ročni vozidek, vr©den ofcrop 000 din je bil vč^raj ukraden tuđi po^etstniku Josipa Ceraolju iz Dravelj, sta\+»niku Rob rtu .Smielovskemu na Opekarski cesti pa je ne-kri brezposelni delavec ukradel kar dv** rizi t^r n3kaj žele-zia. ki so ^a pozneje izeledili pri nekem  trgovcu  z ieleznino.
■~~\j Mariborske Wd£rerjeve hrenovka dnevno ^veie dobite v de^ikatoei Jan^ židovska.
—lj Planinei-*mu£ar#: Drevi ob 1930 bo sanuSka. telovađba v telo\-adnici II. <** realne gimnajaje na Poljanaki cesti (v*iod iz Ciril-Metodove »lioe>.  Prijale *e  spee-
)Bma pdaftrna SF*O. AMmuuJmm OB"*J! 4/1. tečajnica pa se moreno pc0HPib ladL drre^tn^ v tt4ovacta*ca Vank n«g pi<uui» » seboj telovadoe 6«w*Je.
—lj Dva po^kodovaaca. Davi at )* pripc rila na Kaljevi c«vti. tik zmajske^a moiit« bucia n ^reta. Elektromonter Kk«tiu* «k*-trarut* Vinko Skok, ;*4atiujof v Prektiuifaki »liri 1, se je peljst! okro<; 6 * koimooi po opravkih Ko je privorjl na H«*ljevo r«»ta, se je hotel umankiii voni. na^okrat pm mm je na mokrim tlaku »^HKlrsiiiio pr^dn^ W-lo. da je izu:ubi! ravno*tv.j«- in tr^Aetl na tla. Zkmitl i>i je levo nov'o. I.iitdje no o aesr^ či takoj obvestili r<**kvnlno p»«taK> »n «0 Skoka z rewilnim avtomobilom p^<*ij>uljari ▼ holnifo. Snoci pu Mi i»ripeljali rw kirurški odilolek >Heklart*keva pi>n>orn!ka Stanka Uo-?<*viirti, usluihonev* P*"i Kolliiuino\"i tvud-ki na M«vtnt»m trj^i. Hor^var j»» sveraj V Ilrovatovi tovaru i v Mo^tah v»ta>ljal KteWa v okna druiieiza nadi*tri>f>ja. M h\ dek>n» p* ie nena<k>ma mnahnil in pad^l. NfsnvnPŽ |« dobil   hude   poikocibe.
I   ■■*^^HHHptfioaUoR>do«lii«i%rti%Nll
I    zobfe izale^B v Mini dnek tUitrti  ta^ botšB mm*L
I    da tft dtdfli BMkmu natvcfm.  K** vHW a^M apfi
I    CMotoOoal ne MCmla dragoctae tatom* mm*mi—.]mt*
I   CMBmo fedro Ie sobne paste ■dđnfS* Hot iAh tfMtat
Chlorodont
Same laži in klevete
Kako zavija „Slovenec44 resnico in obrekuje tište, ki
nocejo trobiti v njegov rog
Ljufcljana, 28. oktobra.
Laži manj vajenemu listu bi >c ne posrećilo nanizati v Lako kratki beležki tako velikega kupa laži, kakor jih je dan-ašmji »Slovence« v- »vojem član-čiCnj pod rtaslo-vom »Okrog kraljevoga spomenika«. Prva gorostasna lai je, da *Slovenec« ni za nese 1 v delo za p<wtavitev apomenika bl-d^opo-ko>neimu kralju mučeniku politike. V dokaz te laži omenjamo samo oianek, ki s»a je priobćil »Slovence« po predzadnji seji širšega odbora /* postavitev spomenika <lne 2. oktobra pod naslovom »Liberalci se boje za vrt svoje Kazine«. To je bila prva delitev v dvE tabora ristih, ki «o se lotili tega plemenftega dela. N'aša javnost je predobro poučena o z^devi k&ztnakega vrta fn ve» da je Društvo Kazma takoj in rade volje odstopilo t» prostor brez.plačno odboru za postavitev spomenika. To so morali odkrito priznati in izreci tuđi svoje priz-nanjc baš tišti tjospodje, ki bi radi zdaj doka/ali, da se s*iOe \"prašanje kraljeve^a spomenika okrog La&tništva kazinakega vrta, ne pa oferog rtačelnega vpra-šanja, nam-ree spomenika aame^ja v zvezi s Plećniko-vimi propileiami. Vse kaže, da bo treba rmstopiti sodno rx>t, da b<xk) pri^adeti do-Lagali klevetnikoen, da so na^topili proti nedostojnemu in neprimernemii prostoru za kraljev spoment-k in proti nemogoči zdru-žitvi kraljevoga Hka s Pleonikovimi propi-lejami iz čistih, poštenih in plemenitih na-gibov. V naših zaetrupijanih političnih ra/-merah res ni mogoee dn>gače pt*f»topati, če si hoče ćlovek priboriti pravieo do po~ štenega knerra. Nibče se ni nrkoli dotaknil Plečnikovih propilej kot takrh m nihče ni rrdil, da bi Ljubljaoa ne po»taU x njimi in /-aradi njih svetovria xnamentto»t, pač je pa nasrtal razumljiv in utemeljen odpor proti temu, da bi bri Kk na<šei^a velikege kralja v te4i propilejah potisnjen tako dd-lee v ozadj«. da bi spioh ne priha>al do veljave.
Kar se tiče bodočega Ju2ne-2a tng«. ki bo tako imno/anten, je gospod senator Hrihar sam prvoino priz.na 1, <ia bi ga dobila Ljubljajia v najiboljšem primeru čez deset let. Izjavti je opetovano, da bo zavaroval-nica »Croatia« takoj začela kidati ob bo-doeem trgu vdiko palačo. Čim bo Pleoni-kov nacrt sprejet. Zadfijvč siroo pa ališali na seji širšega odibo-ra i« po\-sem verodo-stojmih ust. da Croatia sploh ne misli na zidavo palače. To je torej druga gorostasna »Slovenčeva« laž. Na nečuveno i-zziva-nje gospodov okrog »Slovenca«, ki pravijo, da so JNSarji zanesli ov,kosKNnoat in ome-jeno »trankarsftvo, ke-r so znatni, da se ne ustrašijo s svojim posrtopanjetn osramotiti niti najlepših in najssvetejsih narodnih svetmj,  samo  če   to  kaže   njihovi   politifci.
na to nesr;iniiu»<«t brc/ primere bo treb« odg(»voriti tako. kakor se spodobi /« take Aaplotnike in brevveMru: klevetnik«, ki n»e-čejo blato nji vsakei;a. k.dor s»i tipa mtstftti dnigače, kakor inis4ijo oni. O jjieKnji^ ae-natttrja Hriharja in drugih »u$<le<lnii otisK-nosti«, p« zaeniLrat ne bo«u» govorni, keff še vexlrw> ne verjameino da bo ^Jla s*i»t*rx>-da \v. Kop-itarjeve utrče tako dn4cč r #vt>|i politični Aagriyer»o»»ti, da bo prevrela odjjo-vorno«t za javno sramoto, ki se |e jela na/-vij-ati in se utepiK' ra/vrti iy tf, po«tcnegsi čk>vc<ka ivedostojne ^o-njc proti tietim fju dem, katerim gre sajno /a ro. da dobi I-f«^' !jana rej* dostojen spomc-nfk kr^in* nnioe-aiku.
»Slovefiec« »i dr/*u<: očitati na«n Lt/, ko smo včeraj ugotovUi, da >e jftfl»ov«l inž. Bcvc na /a-diiji se>i %in*et»a ocfcbora proti temu, da bi bil kraljev spomenik v l*leoni-kovih propUejah. ker je $jUtw>v,nl tuđi 11« seji ožjoga odboru proti. Ini Hevc ni ni-koli poročal v prsloij Pločnik ovim pnrpiie-iam, kar bo lahko !*um na pristojnem w»o-stu dokjfcial. *S4ov^Tiec« jr v svoji pr©r»-kušeni pra^«i z«vijaiiia nala^č Atvil rmto vćeraBnjo ugotovitev. da je o«ta! i«i/. Bevc dusleden hi /načaH^n4 Lo je f|l«iowd aa »c-ji širšega odbora ta.k<» kakor je glju«rwi»l na. seji ožjega odbona. »Si»>vci>ec« na i k*r pogleda v zapisnik, pa «** bo prer*rk**i. k-do se ju debelo zla^l Na »Sloveničrvrv. wu*ć-no cloktrično obločnico iim pt» mb* ntKio-ve<lni in komaj čakjMTK), kdiij bo /jtir-iirv^a. na njogovem refcn»coljui>ncm nebu fer posvetila v obraze »/Tiačajmim* moieti, /£m*-nim   v   njegove«!  taboru.
Petek,   J9.   «ku>»>ra
11: Aolsku ura: Saši prt'dniki v i*orin aa Jadran (jz. Viktor Pirna*). — 12: ^k>vo:i»ka i;lai»ba   (pložče).   —   1-45:   Vrenie.   p*>rf¥JiJa.
—   13: ^as. Kpored, obve»*tila.  —  13.15:  Vur-tiike  orjrle   ({>\cš*e).   —   -14:   Vn*rrv\   (K»r^a,
—  18: Žeutvka ura:  Kako •*> iia^i d^ij«*  pojmova! i  obrc^stvo  s  svetniki   (tra   ivanka   Ve-Hkonja).   —   1H.20:   (il*«l>eii^   -l>k^   (plortfe).
—   1M.40: Franoo^eiJia  (£. <lr. Stanko l^beo).
—   1D:   Cas,  Treme,   |»or<*rila,   spor«i,  ot,*»e-r*tila.  —  19.30:   Nar.  ura:   KjM-ijanerjeva   vojna  _ ob priliki  4001etni<e   (*it.   F^ivk> Aiiit-, prof.)  Zj;b.  — 10">O-  _>9. oktoU^r  tms  (pre-<lav;i  sj.   prof.  Silvo  Kranjce).  —  *20:   Rf»7>*r-virano za preno«. — 21.15:  Koneet-t (irvKke-iia   zbora   >Cankar^.   —   22-   C^as,  \Te111e,   no-ročila.   *ipored.    —   22.30:    An<ji<*k*»   r»lo^6e.
—   Kone<% ob 23. uri.
Postani in ostani Član Vodnikove  đrnibet
MALI  OGLASI
tteseđa 5O par, dave* poaett«j. Praftllci, iz)ave oeseda Otn 1—»
davek poagbgj
Za  plamene odgovore glede maMB ogl&sov je tretoa prllo±itj znamko.   —   Popustov  za  maie  oglase  ne  priznamo.
8e*ed» 50 par. davek  poaetoej. NajmanjSi znesek 8 Din
Prilika
utrodnega   nakupa       treaffcot**, (mbertnsov.  ohleke.   peri U  itd
»»RKSKEK Sv.   Petra  ce*f   14.
KLI SEJE
JUGOGiAUKA
50   PAK   K9TLANJB
u/uri rani«, vezenje zave«, parila, mODOgramoT, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din, sJuliianac. GosposTetska cesta 11
NAJrWMJS*A   KAMCK'BNA POLENOVKA
pri  I. Btuzolini,  Lingarjeva  uL za   Skofijo.                            2490
Beseđa 50 par, đavek  poeebej. .    Najraanj&i znesek 8 Din
ZASTOPNIKE
samoprođajalc^ za vse večje industrijske kraje, za mali donošen in lahko prodajni predmet, sprejn>e Zadruga > Progresa v Beogradu, Sindjeličeva 3. Za sklađišče potreb«o 500 do 4000 din, po velikoBti kraja.        2449
Be*eda 50 par. darek posebe). Na}manjU alevek 8 DfD
BUKOVE ODPADKE 500 kg za 100 din  prodaja tvrd-ka   >KURIVO:,    ! Viceva    c-^sta
St 31. Oelejte si ih.         3M
CIMEAH
Za one gospode, ki se brijejo Taak +—k I>riporočamo CIMEAN biivako kMML Rezilo bo ^ladko teklo im homm. hm adb
Stran '*.
»SLOVENSKI   ITiCRODc   Cetrtek. M. oktobra !•«►.
Mtv. ?47
Domovi Jadranske straže
ob Jadranu
Osem domov JS je že zgrajenih, pet te pa zgraieoih
v bližnji bodočtiorti
Ljubljana,  'JS. oktobra.
i'oleg idejne nacionalne vz<»oje in preori-«ntacijj miselnosti v pt>inoit>kein »mislu po-riveča JS predvsem svoji mladini, podmlad-ku Jadranske straže. i>ozornost tuđi v «so-cialneni in zdravstvenem o-ziru. Skrb or<ra-" nizanje temelji na tenu da hi mladina, ki toliko ruje in iit:i o iugosloven^ke-m mor-iu iu v č«;iki oKuduie I^pote našega Jadrana, v ospbntMti stjku z njim prav spoznala njegove kra-ote in vrednote; da bi se ob krajieni ali •lal^iu bivanju tam doli razvedrila in navdašihi. da bi s^ na duhu in teletu ukrepila- Duševno močna in telesno jaka bi dora^cajova mladina bila najboljše jamstvo, da ho nastopajoci rod primorsko Juiioslavijo   preobrazi   v   romorsko.
Zato so v teku let zrasli ob našem Jadranu novi niejniki, svetilniki naše lepše iKfckH-nesti,   domovi   Jadranska  straže.
Organizacijsko je razdeljena JS na 19 oblastnih odlx>rov. Slovenija ima dva obla-stna odbora: Ljubijano in Maribor. In većina teh odborov je skrbno zbirala sredstva, da si čimprej zaradi lastno streho ob mor-jn. Xi pa svoje mladine v tem času zane-marjala, Pobijala jo je vneto na nek?.j-dn?vne izlete tja doli in v obmorsKa nila-
dineika letovi^ča raznih dru5tev na letova-nje. Iz na^ih kraiev romaio leto za letom tisoei  naše   mladine   na  Jadran.
Priložena skica kaže položaj domov JS ©b na^em morju. V oklepaju je naveden obi.
Otlbor J5, lastnik doma. Osem domov že stoji, nekateri obratuiejo že vee let- \ za-lediu je  došle i  le  v  Zagrebu  pivnočišoe  JS.
V nacrtu so £e prepotrebna tranzitna pr?no-
ČiŠČa V Beogradu, Sarajevu, Šibeniku, Dubrovniku in Kotoru. V obstoječih domovih JS je v letu 19:Ui letovalo 6^50 članov in elanu- IMS. ki t>o prebili ob Jadranu skupno 50.798 dni. Za leta? podalki še nišo zbra-ni. bodo pa lanske siotovo 5e preselili, č*^ pa upostevamo dejstvo, da *o v pomanjkanju lastnih domov mnojii odbori posiliali svojo mladino ludi v clru«ie domove ob morju. lahko trdinio, da ie samo icUiioče^a članstva F.TS bilo zadnje leto na Jadranu okoli 1O.000.  £e   mno'jro  visio   stevilko   pa   bi   izk.'i-
zala statistika mladine, ki vsako leto hiti na Jadran le v nekajdnevnih izlstih. Ulav-ni <iel izdatkov za letovanje in izlete <ire iz   **redsj*^v   Jadranske  straže.
Osem domov torej že stoji, pet se jih bo dvisrnilo v bližnji  lodorno^ti.
Xa ^jadranski dan* 31 oktobra bo ban savske banovine tf. dr. Viktor Ružio" ejove»-no vzidal temeljni kamen za dom JS na Su-šaku. Dela so prieela že v letošnjem polet-iu. Naslednje leto pa bo dom že služil svojemu naiinenn. Bo pred vsem tranzitno preno M?re za mladinske izletnike iz zaledja. Stavbi^re   ie   podarila   sušnika   občina.
V slikovitom bakarskem zalivu stoji ?.u-naj me>ta ponosni dom inarihor-kejja obi. o I bora JS- Slovenski podmladkarji :*•? v ni?m vesele svojih pooitnie. Cez leto je dom internat za gojence tamošnje pomorske akademije. Onetran Kraljevice m?d makijo in borovcv si ie karlovški obi- odhor JS leto-s kuj»il ssvet in bo epomladi pričel izraditi svoi  dom.
Osijek ima zbrana sredstva, le kraja Se ni izbral, kamor tx) potavil svoj dom. Prihod-nie  leto  bo odlocilno.
V blizini Spli U. v divnih Kastelih, ki i majo Še veliko bodočnost, je ljubljanski oblasni odbor JS kupil nad 7000 kvdr. ni sveta tik ob morju. Zgradil bo tam velik, iiioderen in vsem ^o-Jobnim zahtevam odgo-varjajoč dom. Doslej je po&iljal svojo mladino po  raznih   domovih  v  Gornjem Jadranu.
Split, src? našega Primorja in eedež Jadranske straže, se postavi z mogoenim modernim domom, tranzitnim prenoćištem. V njem fe tuđi naš edini pomorski muzej. Se-daj dom zopet dozidavajo. Na tisoče mladine   pr?nofuje  vsako  leto  v njem.
Bogato mesto Petrov sirad, prej Veliki Bečkerek, si je pred štirimi leti zgradil po-vsem nov krasen dom zunaj romantičnega Omiša-
Na otoku Hvaru v prijetnem zalivu me-st^ca Jelse ima zagrehški obi. odbor JS evoj prostrani in udahni dom. Za 2.V) o>eb ima prostora. Za mladino in za odraslo članstvo JS. V Zasjrebu sa meni v tranzitnem preno-čisču   ie 71  postelj.
Najbolj bogata im domovih JS je divna Boka Kotorska- Tivat, sredi&e naSe vojne mornarice, poseduje tuđi najstarejSi, kulturni dom JS.
Onstran blizu oiine >v*riget v Bijeli 9O se utrnezdili beograjski jadranski stražarji. Njihova poseat je velikaneka: 47.000 kvadratnih me t rov. Akademska sekcija beo-grajeke JS ima le posebej vsako leto leto-viSče v Supetru na otoku Braču.
Nedaleč od Kotora v staro&lavnem kape-tan«kem mestecu Dobroti se na ozkein rti-cu razeleduje po zalivu in obrobljajočih ga planinskih  vrho\ih dom  novosadske JS.
Na bivši crnogorski obali so se v čarobni Budvi naselili jadranski e-tražarji iz Sarajeva, v bližnjih Becićih pa ei bodo Cetinj-čani postavili evoj jadranski dom,
Z napori in žrtvami vs?ga članstva rasto ti domovi, te duhovne trdnjave ob našem morju. Centrala JS v Splitu, izvršni odbor, je svoje oblastne odbore bogato podpiral in jim on»ogočal dovršitev plemenitih načrtov. Doslej je v ta namen izdal okoli dva in pol milijona dinarjev. Ko pa bo vse zgrajano, kar je eedaj v toku in za kar eo sredstva že zagotovliena, bodo znašale ceiokupne investicije za zgraditev domov in tranzitnih prenočišč  okoli  8.500.000 din.
Ta impozantna vsota je najzgovornejši dokaz, koliko Jadranska straža doprina^a za svojo organizirano mladino, za svoj podmla-dek.
Kdo bi etal  tu ob etrani?!
V. P.
Skavtska razstava
na velesejmu
Kaj vse je razstavil Zciafev steg na velcsefina v proslavo
svoje 15 letnicc
Ljubljiina,  28.   oktobra.
V   nedeljo so  na  našem  velesejmu  spet 7-aplapolale trobojke. Zmajcv steg, ena prvih   in   tuđi   tehnično   najboljših   sfcavtskih edinic pri nas,  proslavlja  namreč   15-letnico svojega   obstoj-a   in   v   zvezi   s   tem   je   steg priredil   na   velesejmu   jubileJTio   razstavo, ki  nam  nudi  zanimiv  pogled  v ustroj   in
delo  organizacije, v življenje v stegu in na taboru   ter   sploh   v   vse   žitje   in   bitje   naših
sknvtov,  a   pokaže   nam   tu<li   nazorno   pot,
ki jo mora napraviti član, da se iz volčiča razvije v zrelega rovera.
Razstava je razdeljena v paviljona M in N sredi velesejma. Res potrudili so se naši slcavti. saj nam pokažejo v pestri razpo-rcjenosti toliko zanimivega in prcgledncga, da se mora vsakdo, pa tuđi oni, ki je doslej stal ob strani in je nekalto s skepso motril razvoj s-kavtizma pri nas. navdušiti z-a ta pokret, ki ima ve-dno vee prijateljev in članstva, kar je tuđi razumljivo, saj je njih geslo: »Skavtizem kliče in druži mladino   vsega   sveta!«
V  paviljonu   M   vidimo   na.iprej   razstavo voleičev   od  7.  do   11    leta.   Razstava  nam pokaie. k-aj vse  mora deveti in  znati vol-čič, predno se razvije do  izvidnika. Njegovo   geslo   je:   »\"oljič   je   vdan   staremu   volku.« Volčiči  imajo za  vzor znamenito  Kip-lingovo  delo  »Mavgli«.  življenje  dečka,  ki se  je preživljal  v džungli  in  se  v vseh  ne-varnostih   junaško   prebijal   »kozi   življenje. Preidemo  na  razstavo izvidnikov od   11. do 18.  leta.  Mićna slika  Nj. Vel. kralja  Petra 11.  v  skavtskem dresu, delo  Mit je  Svigl;a, ikrasi   njih   oddelek,   ki   je   poleg   zbranega drugega gradiva opremljen tuđi  /  10 skavt-skimi   zakoni,   od   katenh   je   eden   glavnih in vel ja za slehernega skavta: »Bodi priprav Ijen!«
Zanimiv je tuđi pregled, kako se je iz posameznih edinic razvijala vsa organizacija do stega, župe in saveza. Zmajev steg je x^d razohesil tuđi svoj trobojni prapor: sv. Jurija na be'cu, ko je premagal zmaja. Ra /-& ta vi ena je vsa oprema, ki jo potrebu-je skavt ad pet do temena. Tuđi taborski I  kotel  ne  manjka, a  številne slike nam ka-
žejo pogiea v /goaoviiiu ni ^ivijdije nuših skflvtov. Majhna lekama priča, da mora skavt vedno paziti tuđi na svoje a^dravjc in da mora imeti prve pripomočke za pri-mer poškodbe ali bolesni pri sebi. Nazorno je razkaz-ano vse pioniretvo mladesa skavta. uporaba sfkavtskega orodia. vrvi itd. Ali  veste,  da  obstoji  šest  vrst  voziov,  ki
jih mora poznati in obvladati vsak skavt? Poseben    velik   prostor,   ob<laJi    z    vrvjo,   je
določen za vso opremo, ki jo potrebuje skavt ma izletih, pri tabarenj-u itd. Prav no-
bena stvar ne manjka: ne ščetka za zobe, niti ona za čevl c, a tuđi ne skodelicu za menažo. V sredi paviliona je z debelimi črkami naslikano geslo »Skavtize-m kliče in druži  mladino  vsega  sveta«
Majhen tabor v gozdu nam pokaže, kako skavt razpostavi šotore glede na lego gozda in vode. Računati mora pri tem z vetrom. solncem in senco in postaviti šotor tako, da je po potrebi izpostavljcn solnčnim žarkom ali d-a je v hladni senci. Sredi dvorane stoji mogočen šotor z ležišči, vse urejeno tako. kakor na taboru. Zares« mora biti divno v prirodi bivakirati dva tn mesece pod takim šotorom. ki \"zdrž: tuđi hudc na!ive. Skavtski tabor se ve<ino nahaja o-b potoku, ki si ga skavt tu<ii umno razdeli. To nam nazorno pokaže «4ika poleg §otora. \' gornjem delu potoka črpajo skavta vocTo /a pitje in kuho, v srednjem delu se umivajo in kopajo, a v spodnjem delu umivajo po-sodo in perejo ]>erilo. Vse smotrno in hi-gienično.
In strmeli boste, ko pogledate zbirko orod;a, ki ga potreboije skavt pri taborenju. Male sekirice in lopate, tolkaei in bati, pa še ćela vrsta dmgega orodja. Tabor ima tuđi skupno veliko lekarno. Vidimo tuđi, kako se zakuri taborni ogenj. kako je treba pripraviti drva, če so mokra, a tuđi kuhati se mora učiti mladi skavt, skratka. na-vaditi se mora že v mrladosti na samostoj-no življenje in to je koristna ter temeljita podlaga   za   njegovo  bodoenost.
Na drugi strani paviljona nam pokažejo skavti uporabo palic in vrvi v praktičnem življenju. Iz palic in vrvi grade zasilne mo-   I
stove in brvi, palice jim aluzijo tuđi v pri-meru nesreč za napravo nosilnice. §e ćela vrsta zanimivih »tvari je: topografija, orien-tacija po solneu tn po zvezdah, s pomočjo ure in kompasa, spoznavanje prirode, dre-vja, rastlin in živali ter divjaiine — vse mora poznati mladi skavt. Uči se Mors*je-vih signalov, signaliziranje z rogom in semaforom. Zares, pn akavtih se n-auči mnogo praktičnega za življenje. Pa tuđi za duhovno izobrazbo skrbe skavti, saj imajo svoj Lastno knjižnico z bogato literaturo, izdajajo tuđi svoje g!asi4o in -dobivajo zanj
v zaraeno ti*di \"*c svctovme skavtske revije in liste.
V   drugem   paviljonu   je   društvena   soba
iz skavtsktMja doma. odkoder so preacsU vso opravo na razstavo. Kazatavljena so tum tuđi dela naših fantov, doma /-grajeni kajaki in čolni, <ionrui napravljeni klobuk i. irhovke, pU^či m drugo. V paviljonu vidimo šc slike s svetovnih jamboreejev in udc-leibo naših skavtov na njih. Obcscn je tam tuđi kraseii a»vilen prapor, ki »o ga kitaj-ski skavti larri na jamborecju na Ho4and-skem  poklonili   našim   skavtom.
Kitajski Lenin
proti Japoncem
General Mao Tse-tnag, nekoć na}hu]ši čangkajškov $ov raiatik, se bori zdaj na njegovi strani
>Tajnđ pocoloa Moekva-Nankin* Tajna postoclba Moekva-Nankin«! Tako ^o v janu-ar}u 1986 kričali razna šal ci po?ehne ht-laje »Mandchuriain Dailv News«. L^t je ta#krat trdil. da je bila po^odha mel Husijn in Kita jeko penipisana že v stptenu' ru 1TVV> in da je ohse^rahi nas.le<ln)e tajne dolo*M*e: Moe.kva ustavi \-*^> sovjetsko proi>a^an» o, Nankin pa pristane zato na pro-liranje ki-tajiskih komunistov v sevenM? kitajske pokrajine. Ko i7,bruhne vojna nieđ Kit-Tj&ko in Japonsko. navale kitajski ko^nuni^ti na Mand-žurijo. Toda 5ele nf>l:\vno j«^ hi^a skle-nifev pocrolihe me-l Mo^kvo in NanKinom objavljena tuđi ura Ino. rvoHnost rdeveca pT^nerala Mao-Teetiniira )e bila kriva, da se je ta stvar tako doliro zavlekla. Maršal Ca>nkaj5ck je namreč zahteval o^lstninitev tega fretfierala iz kitajske polit'ke, Moskva £a  pa ni hotela  žrtvovati.
Nagrada za generalovo glavo
Pod .pritifskom prodirnjoeih Japonc-ev ne je kita jeka v!a*la 8!e1njii; udala. Tanka jšek je dolocil kot nasrra-lo za crlavo >rdoro-Ta< generala 250OfM) srebrnih dolarjpv. š»^* let ©o nopku^ale vlalne e-ete uj»eti »kita.Wkera Lenina«. 7-1 aj se na bore ti na8protn:ki ra-mo ob rnmi proti Japo-no^m. To je eden n:\y-važnejših usT^iehov pocro^l^ med Mos-kvo :u Nan-kinom. Mao-Trietiinir je 8tjr zdaj 4:* let. Njejrov oče je Ml kmet. Sm j^ št-udiral na umiverzi v Pekinpru in rorcK"!! ^^ je & hče-ko Sivoje^ra profesor>i. Mnosji njegovi m^ki tovnriši eo pc- odlooili za državno p'užbo, Mao-Tsetun^ <^ j? fka vrnil v svojo d ino-vino $en»ti v nedko nnuelj^no TK>krajino. če«to pri 7 ade to no lakoti in popi a v ah. rla bi  deVvval   tam  kof   ref«>rmntt>r.
Upor Mokostnjakovu
Mladi Student z revolm1 ijonarnimi ido:iU je postal kniiaJu nasprotnik konnmriranih provincijalnih urndw. ki so bili pripravili uboce kfliete z o-leruškimi lavki d> zadnje ostanke zemlje. Tako i*1 prišlo slcdnjir- tlo upora do kosti se«*trnd:wiih kmetov, ki &n navalili na paJa&o v Venanfu in procri.*t*ili pvojesia vo*l]o Mao-Tsf»tunira zi cuvrnierja. Ktlen prvih ukrepov teM revolucijonarvv je ?»ila razdeUtev veler^o-'^st-ev in i>osku«=. <Ia >i: e kret'iti omo^rn^ili sirornnSrni-in kmef. Tn
vsa j skromno preživiianjp Xovi <_ruvp.rnor ye  hil   vzor Pkromn^^ti.  Sam  je  obd^aval
^vojo 7emTio. rw>la^i! **e j^ k;ikt>'- <1pucr1 kme*i° -n hranil e=e je vernonn s kruhom 'n  pa|>riko. kar je na  Kitajskem crla\nna  je<4
Sovjetski sli
NekoC so prišli v Sensi cxlposlanci sovjetske Rusije. Novemu gnvernerju so de-jali: Ti si komunist. Mao-Tsetung se pa. ni mnogo zmenil za to. ixxi kakšno firmo nastopa njegova vlada. Mož skoraj ni imel pojma o marksistićnih in Leninovih teori-jah. Ker so mu pa tujci obljubili pomoć in podparo, ni ugovarjal in tako so mu prine-sli slike svojih prvakov ter stisnili v roke rdeći prapor. Potem so pa proglasili, da je nastala v šensi sovjetska republika. V res-nici je pa Mao obnovil samo staj-i gospodarski red oćetov s tem, da je svojim ro- ] jakom razdelil veleposestva. Zato so gfa po vsem svetu prog-lasili za kitajskega Lenina.
Ko je Čangkajsek leta 1927 prekinil sti-ke s Kremljem in začel s\Tojo protikomu-nistično kampanjo, je moral Mao-Tsetung1 trpeti zaradi naukov, ki jih sploh ni ozna-njal, niti priznaval. Nankinške čete so po-skusile obkoliti Sensi in res se je železni obroč vedno bolj krčil okrog »rtJečega ozemlja^r toda Mao-Tsetung^ovi vojski se je vendar posrećilo uiti. Kmet je so zapustili svojo zemljo in postali so vojaki, ki so štiri leta ropali po širni kitajski zemlji.
Potnirjenje s Cangkajškom
Zgodovina vojake bivšega studenta Mao-I   Tsetunga  zasluži, da jo prinierjamo s kla-
sičnim, opisom pohoda Grko\' skozi Malo Azijo. Trije g-lavni deli armade, lojeni drug-od drugeg^a, ki so se pa mogli pozneje spo-razumeti s pomoćjo radijskih postaj, pri-peljanih iz Sovjetske Rusije, so hodili peđ iz pokrajine v pokrajino In prehodili veft tisoć kilometrov. Udri i so v Kansu, bili •pogrnani v Sećuan »e odlomili ns. Jantse za nesrečno bitko bili razkropljeni na \*se strani in se zopet ztiruiili po manjSih sku-pinah. V poho*.lu skozi se^uanska mo^virja. je izjrubil Mao-Tsetungr polovico svojih ljudi. Zopet je kreni! v Senai, toda tam so bili že drugi naseljenci. Vnele so se nove bitke, dokler nLso posf^rli vmes Japonci in napravili re^la tako, kakor znajo oni Po j)oti. dolgi. kakor pot o<1 Pariza do Urala, se je Mao-Tsetiuigr vrnil zopet tja, kamor je bil krenil na s\*oj boini pohod. Kmet je vse Kitaiske so se gn l>ali in gra obenem častili. Zdaj bo pa ob sirani svojepra sta-reg:a so\Tažnika generala Yen Si zopet pro dira! proti Japoncem. Njegovo pomirjmje z Nankinom privede v tabor centralne vlade već milijonov Kitajcev, Vi so videli doslej v ćang-kajšku svojega najhujsoga »o-vražnika.
Frcinika«fe leclenc gore
Ledena C^a. v\ k:it^ri so ac utaborili štiric rviški polarnu ra/iskovalci. «c pretnika po krožni poti rxkro£ severne^a tečaja. LeJ sam se pomika nroti HiUii doka i hitro, vc-ter 2a ru 7:iTvi^a r>r<iti v/Tnulu j»li /anadn. Odkar je na l^deni fori *>* inica Scverni tečaj, se premikn«* le-<^ rovnfi'no /a TR km v enem dnevu. (*"im Soli sv bli/a ledena t!o-rn iu/nim širinam tem hitre'c se premrk.1. T iko se je rtremak'i'la v prvem mesecu 7i\ 135 km. v drut?cm ■»■■■ 76, v tretjem /:i 107, v   "etrtem   na   ra   152.
P:i tndi !e»d oVrofi <evf«c*i *rt*xai:i ni tak. V-iVrr *in polarni rv'i^'ivik1' ^rv^tno mislili, Mis'iit so r«?»TT»r»»o Hi Je tako hrn-j>av in rA^TK>V-• •», ■*'-« *>» «e 1»*fal'i ♦"»•* moglo «ii»^titi rani Ko i'* P«>-ir\' «,t%of>i^^ ri-i le cfrvcfvtfi   ^pvprni    t**•*•! «    '"    H',i    jc   f%w'»*«O'^il    V
/adniih n^t'h Ma^ih 255 V*m <"• ^"^ali nr-kateri dr»ka/iti. d^ ni in'>«i»i c1o«-*»*i t*»ča|« v tako kr-^tkern •" »«ti. k-ii*i rw-» di/dovno lir^navem  in   r^*T^>l*-»n*»m  le^n  Hi  no  motfei
tiVn h'frn *">'liti. 7fl**^rnp?i <n celo i/ra-'"nnali,   da   Pr^v   ni   d^ertcl   tf^;    trmvc^
<\-\ ie ostfil I^SO k-rn <\<{ nioc'a 7. ' •• ;. ko so Crt *!T>t»«*i';i lot^'-» Vfv'opjannva. M'>!<>-knva. Alekseieva in Miruruka v neno^rcHni hli-žlni «ever"c<?^ te'ai-i na ledeno iviro, *e \e rta izka/'1" dn ;° '4cro«* spvcrncjja tečaja m^'O^o   <*la«'Veija   lrdu.
V.clikf tc/ave rn^v/roč* Paniinmovi *.kn-ninj voda na lede"« fori To j^ v «rkti^n«h kraiih mo.'no ra/š-iricn no:nv. Xa velikih, /c'n ^"arih 1^den:h ponh se n-abira voda v colih jezercih «j1«>b'*-ki1i *?o 1 m. Tako se l:iHko    zn-in<tver>e    ck^n^diciie     nre*i.VrKc     <
pirno vr>Ho. Voda na ledenih gnrah ie nam-reč slddka. ker se med zmr/nvanjem sol 7 mra/om odstrani in led nostanc sladek. Zanimivi ie w>d-i nekaterih mlak na te-denih coraH. Vodi iz Tijih pronica t?e*tr» 1 sko'i razpnkc v ledu nod ledeno c^rn, kjcr r>ridrt v st;k z mor^An vodo, ki je njena tnnlofa pod ničlo fmor«ka vodi '/mrzujc pri 2° p>*"»d r>i'"loV tvim /nmr/ne in t-.iko nastane pod  ledeno rjoro  p!a«t  mlađega  ledn.
V PLAMNSKKM  HOTE1J* —  25C0 m  visako  T>ravir>.  da   te   zrak   J*» relkei^i.   K*H   V»i   ve'el.   vo   imajo   tu   t.udi i-ivo  redkej^p.
V KESTAVItAOIJl
Xata4var t>taremu raztrefreneniu j*roft*or-ju: Salate vain ne U>m nuunal. {TotijKhi profetsor. ker ure nam poje.lli ■/ m'zo vse lui^relćk*1.
PRI   VOJAK IH
Kopitari: Zakaj je važno, da vojak med napadom  ne  iz^rulti  plave?
Rekrut: Ker bi j oJ<.m na inicl kam aa-takniti   č^la4le.
Anctne AmuLodjrt            *                                      126
Princesa Symianoua
Tište noči so divjale v ^^rlavnem stanu« orgije, ki jih ni mogočje opisati. BourjaS je dobil minog0 daril, večincena seveda krivega izvora. Ali je treba to priznao? . . . Mar mu nišo baš ta darila napravila največjega veselja? Toda ta čas, ko je ju-naško praznil vrče kitajskih opojnih pijaS, se je jela oglašati v njegovih razvnetih možganih časti-hlepnc&t.
— Končno, za&aj pa ne? — je pomis'il — Visoki gospodje se nocejo vmešavati v to kašo in v tem je baš izvor vssga zla. Jaz, ki ne pomenhn nič, pa tuđi ne nalagam nikomur nobeme obveznosti.
IiV Bourjai se je že videl v duhu, kako gB je usada sama doloŽla, da napravi red v tej splosni zinedi. Bourjal je orctdje Previdnosti, BourjaJ iz rue de Panoyaux na čelu dva tisoč mož brojece roparske tolpe, pobijajoče dru^e kitajske tolpe, dopolnjujoče svoje vrste z begunci in premagan-ci namenjenimi proti severu. Bourjal je v duhu že videl,   kako  naskakuje   Pefc»D|g,   kako d^ctitra    po
zmagi mir, potem ko je pregnal Sovjet« in kako ga sprejema. v Blizejski palači prvi dostojanstvenik franeoske republike.
—  Gospod prezidant, po!rianjam va.m v dar Kita jsko!
In kot dobro vz5"ojem mož bo moral prezident odgovoriti:
—  Hvala ti, diragi BourjaJ, zdaj viđam, da si res fant od fare.
To3a v zameg;1enih Bourjailovih možganih se je veoiđaaile og'Iasil oi^ovor:
—Gr unska strela,  kaj pa moj midip^ročnik ?
To^ Bourjai se je tolažii1.. da Stali ne preti no-bena nevamost. Njegova nalo»a je bila paioeHati jo nazaj potem, ko bi jo bil obvestil o nepričako-vani sreči, ki ie bila zadela grofa. Siceir pa dTŽi rx>velje samo, dofcler ga m"ire č^ovek irpo^niti. In mar ni Bourja!  ujetnik  svoje armi<ie?
Skratka, ker ni šio druga če, je ostal Bourjal mei kita^akimi vojaki. Njegova prva skrb je b£a organizirati si glavni štab in v duhu je hlagoslav-Ijal de'o misijonarjev, da so mu preskrbedi dva tol-maca. Ta dva sta postala njegeva potoočnflea. Potem se je pa lotil naloge vcepiti svoji vojski disciplino, hrez katere ni dobre vojake.
Delil je po potrebi na noge svojih vojaikov bo-disi zapjenjene čevl je ali pa udarce z bambusovo palico. Obenem se je pa takoj lotil druge naloge: naučiti vojake, kako se ravna s puško m Injone-tom. Pri njegovi metodi je Sto to zeio hitro.
In da bi izpopotail svojo teorijo s prakso, cbe-
nem pa ohraail zaupaaije kitajskih vojakov, je sklenil Boui'jal iavojevati z  njimi  no\-e zmage.
Toda za bitko sta potrebna vsaj dva, z!asti pa nasproftno mmenje, a Feng-Hu-Slang- ve čete po b:'!dki izskušnji nišo kazale nobenega veselja, dsa bi hV.e se enkrat tepane. Videč, da je nastal okrog ^nj&gove armadei praaen krog in da to brezdelje demoralizira njegovo vojsko, je prišel Bcmrja! v za<fcego. in sam ni vedel, koiko hd si poma^ad.
In ta.1«^ je napočil <?an, ko je Booirjal sposnal, <ia se mora vodr;a sam često dati voditi svojemu ljudstvu in ko priđe na križpotje, se mu lahko pripeti, da obirži ljudstvo n<a svoji strani ali pa ca se mu upre. Tedaj se mora od!o5iti za izhod, ki ga zadovolji, toda proti kateremu &2 upira njegova moralka.
>MaT^ai<^ Bourjal, kakor se je skromno nazval, je postavii svoj g-lavni stan v Tong-Pkig-Fu, sredi poti med Ve-ikSm cesarskiin prekopani in železni-&ko progo Tien-Tsdfn-Pukeoi. Ta o^oči'ev je bi-a paametna. kajti tako je imel pod sve jim nadzor-stvom đve prometni žili med sevemo in srednjo Kstajsko.
Da bi vzbudi! v svojih vt>jakih <lc=lžno spoštova-«tje. si je omislil »ma«.š3tU uniformo, po!mo zlatlh našivcv in odlikovani. Našel jo je bil v prtliagi, ko so oplenili kolodvor v Tai-Nan-Fu. Tod<a uniforma je brda zek> topla in Boujral se je v nji kar potS.
Ta napaka v obleki bi mornia zadostovala za pojasnilo njegove razdražensti tistega jutra, ko ni
mogel n>jti v  raportu svojesra  štaba  tolažbe  avo-jim aki'bem.  Sicer pa presodimo:
Da bi d'vignil moralo svoje rdece vojske, se je odločil vrhovni poveljnik za junaški čin: da.1 je izplačati vsakemu vojaku nokaj na račun dedžne me2xie.
Kdor pozna kitajske razmere, bo tuđi vedel, *ia pomeni to nekaj izrednega. čeprav je pogum edi-no, kair se od Kitajca ne da kupiti z demarjem, je vcnceiir to napovedovalo veliko ofenzivo. Jasno je bilo, d«a namerava vrhovni poveljnik poslati na \-x>j-ni pohod »Icaizensico četo«, ki je že samo njeno ime vzbujaii© grozo.
Da bo nesreća še večja, je prišla vest o teh pre-sonetljivih uikrepih v Bourjalov glavni stan zaradi s^ibe poročevB'ske s.užbe prečej pozno.
Bourjal je tako poklical na <d^ovor poročeval-ski oddelek. V tej dežeTi b-ez vs^h prometaiih sredstev se zajiašajo banditski generali pri soiova-nju svojih strategičnih nacrtov samo na novinarske informacije. V vojski >marša)!a< Bourjala se je omojevala poročevateka služba na enega saine-ga agenta, dopisnika v Peldnsru izhajajočega za-kotnega lista »Cun.g-Mei«. Aprent se je pojiavil pred  vrlKvn'jm  povelm'iko«m  bolj   mr'ev,   nego  živ.
— Zakaj sem zvedel to sele čez teden dni iz sta-rega »Journala de Peikin«, v katerem so bile »avi-te ribe —  je rohnel * maršale
Tolmač je povedal vpražanje pr&v tako kakor odgovor.
Orejoje Jootp ZopsaCIft — Zm »Narodno ttakarno« F*r*n Jcnm — Za upaavo to toaeratni del Usta Oton Christof — Val v Ljubljani