ftev. 43.
V Ljubljani, g sredo, dnž ZZ. februvorlla 1905.
Leto mm.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema naroinino, inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
KSIECl«' - ' —
Dogodki na Balkanu.
Plevi je (Stara Srbija), 12. febr.
Gotovo ne pričakujete iz tega kraja veselih poročil, niti se jaz morem udati veselju in radosti. Kdo bi mogel misliti, da so moje črne misli in usoda tega kraja v tesni zvezi z dogodki na Daljnem Iztoku? In vendar so! Ko je Rusija minolo leto napovedala vojsko Japoncem, takoj se ie raz-nesel glas med narodom, da Avstro Ogrska išče pot v no>o pazarski sandžak. Ko pa so se pokazale ovire, je agitacija ponehala Sedaj pa, ko prihajajo z bojišča za Ruse neugodna poročila, pričeli so zopet agenti svoje delo. Širijo se govorice o revoluciji v Rus ji, da je poražena, Rusija onemogla itd. Vsi ti glasovi vznemirjajo narod, ki se pripravlja za vse slučsje.
Srbi na Kosovem polju so doživeli hud udarec, ko jim je umrl metropolit Sebssti-jan. Včeraj so ga pokopali. Rojen je bil 1. 1868. na zgodovinskem Kosovem, kjer so Srbi 1. 1389. bili poraženi od Turkov in izgubili svoje carstvo. Dovršil je bogoslovsko šolo v Prizrenu in bil učitelj v rojstnem kraju, v Lipljanu na Kosovem. Ko mu je umrla žena, je stopil v bogoslovsko akademijo na otoku Halci pri Carigradu. Bil je srbski duhovnik v Carigradu in po smrti metropolita Firmilijana je bil lani izvoljen za njegovega naslednika. Toda turška vlada ga ni potrdila, in šele mrtvega so prepeljali v Skoplje.
Sedaj se zopet prične boj za naslednika. Ker Srbi nimajo primernega kandidata, že Grki vsiljujejo aihimandrita Apostola, rektorja grške bogoslovnice v Skoplju. Ta si-«er govori srbski, toda Srbi ga ne marajo.
Povodom uboja srbskega prote Taška v Kumanovu, so Turki vjeli 20 Bolgarov; 13 jih je izpuščenih, a 7 so jih pridržali, ker je dokazana njih krivda. Bolgari so se zato maščevali nad Srbi. Balgarska četa je ujela dva Srba iz Stanče in Zulinca, zvezala ju, vrgla na kup slame in jo zažgala. Tako sta oba revno umrla. Cel6 Turki bi kaj ta- | cega ne storili.
Poročal sem vam že, da se Turki pri- ; pravljajo za vojsko. A tudi Bolgari so na ! delu. Nedavno so čez mejo v kratovsko j okolico vtihotapili 80 tovorov orožja in ! municije. A uspeha tu Bolgari ne bodo do- ! segli, ker je prebivalstvo po večini srbsko. !
Vendar pa se Turki bojč pomladi, ko se utegnejo pojaviti večji nemiri. Dobro čutijo, da jim alah ni odločil še mnogo vekov. T B i t o 1 j prihaja vsak dan mnogo orožja,
ki ga Turki razdeljujejo vsem, ' ki morajo nositi puško. Pripravljeni hočejo biti za trenutek, ko sultan razvije prorokovo zastavo proti djavrom za islam. Pokazati hočejo Bolgarom in Srbom, da je Turčija še močna. Obenem pa se množe tudi--V6taške čete v i bitoljskem okraju. Da bi jih uničili, so Turki ; osnovali leteče vojaške oddelke, ki imajo dolžnost, da zatrti vstaško gibi nje. Po teh krajih pa se krečejo tudi grške čete, ki se ! bijejo z Bolgari. Sploh so Giki v prepiru j s Srbi. Bolgari in Cincari.
. i
Naj pri tej priliki še omenim,.da se je i minolo leto-iz Hercegovine, iz nevesinjske 1 okolice, več družin izselilo v Srbijo v nadi da tam dobe pomoči. Srbija jim je pač dala nekaj denarja, toda ukazala, da se povrnejo nazaj v Hercegovino. In zakaj ? V naših krajih smo doznali, da bosanska uprava v Hercegovino vabi Žide, Nemce in Mažare. Ako imajo tujci prostora in kruha v Hercegovini, zakaj bi ga ne dobili domačini ! ? Srbska vlada ie torej storila le svojo dolžnost, ko je nazaj poslala Nevesinjce. Ti so pod ceno prodali svoja domovja, katera so morali po povratku preplačat. Sploh je narod v Hercegovini jako reven in trpi lakoto. Poleg tega pa je letos huda zima, da narod kar obupava v žalostnih razmerah.
Središče revolucionarnega gibanja je v bitoljskem vilajetu, odkoder se širi v solunski in jedrenski. V skopljanski vilajet to gibanje ni prodrlo, ker tukaj bolgarski komi-teti nimajo dosti pristašev. — V prvih treh okrajih pa je ni vasi, kjer bi ne bilo vsta-šev. Ti imajo tu tudi svoja skladišča orožja in municije. Turki pa iščejo vstaše po mirnem skopljanskem vilajetu, kjer pa je le nekaj srbskih čet, ki branijo narod pred razbojniki. Tako so Turki 1. t. m. poslali v Stojovce 100 vojakov in 4 častnike, da preiščejo vse hiše Ti vojaki hodijo po vasi ka-ker begi ter jemljo ubogim ljudem vse, kar dobe.
Četudi niso dobili orožja, vendar se ne ganejo iz vasi. Dne 7. t. m. je prišel v Stojovce preševski kajmakam ter izpraševal po hišah, ali in kje se skrivajo srbski vstaši. Vojaški poveljnik Asav beg je nato pritiral v Stojovce kmete iz ckolice in zahteval, naj priznajo, da imajo skrito orožje in vstaše. Naravno, da kmetje niso izpovedali. Kajmakam se je razsrdil in ukazal pretepsti starešino in še nekaj kmetov, da vsi leže. To je začetek novih grozovitostij. Zato je že več kmetov pobegnilo čez bližnjo mejo v Srbijo, da rešijo vsaj življenje.
i Državni! zbor.
t| 8 Dunaj, 21. febr. Predsedniška kriza.
Grof Dzieduszycki je kot starosta klubovih načelnikov sklical konferenco, da se posvetuje o predsedniški krizi. Danes pred sejo so se sešli malone vsi načelniki klubov. Velika večina je sicer mnenja, da je grof Vetter prevoljan in premehek predsednik, kar je dokazal osobito nasproti vsenemškim in soc. demokraškim poslancem v minolih štirih letih. Toda zbornica je še vedno podobna zvezanemu loncu, ki sicer drži vodo, a se more zrušiti v čre-pinje, ako ga dobi v roke predsednik z „železno roko". In dalje ! V kateri stranki bi bil primeren kandidat? Večina nemške levice bi gotovo vsiljevala Pradeja, ki na desnici ne dobi glasu. Poljaki kot največja stranka sploh nočejo prevzeti nobene odgovornosti samo za mesto predsednika iz svoje srede. Grof Vetter pa je član najmanjše stranke v zbornici, ki šteje le tri člane. Po rodu je sicer Nemec, a po političnem prepričanju simpatizuje s Cehi in govori pravilno češki. Tudi v ostalem je grof Vetter vsem simpatičen mož, ergo — on naj ostane predsednik, dokler parlamentarni bolnik popolnoma ne okreva in se zaveda svoje moči. Res je sicer, da se je za grofa Vettra udomačila marsikatera razvada, zapisniki so polni ^parlamentarnih" psovk in -^nemškega" slovstva, toda to so večinoma splavi večletne obstrukcije in parlamentarne anarhije.
Pernerstorfer je v imenu soc. demokratov izjavil, da ne odobruje žaljenja verskih čustev. On zahteva tudi za Žide enakega varstva. Dobro, i mi mu pritrjujemo, j A doslej je veljala dvojna mera. V govorih, interpelacijah in nujnih predlogih so posamezni poslanci blatili in sramotili vse, kar je katoliku svetega in sploh resnemu človeku nedotakljivega. Glede Židov si je k večjemu posl. Schneider dovolil nekaj citatov, ki pa se niso tikali židovskega vero-izpovedanja, marveč židovske morale običajev itd.
Kakor kaže, bodo skoraj vse stranke jutri glasovale za grofa Vettra; le kršč so-cialci bodo oddali prazne glasovnice, ker je grof Vetter prerahlo zavračal napade na kršč. socialce.
Brambeni odsek.
V zadnji seji brambenega odseka je načelnik L u p u 1 odložil nadelstvo. V odseku je bila že več časa nevolja, ker Lupul po svoji glavi tolmači in uporablja poslovnik. Danes je brambeni odsek volil novega na-
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 15"— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec ;; » 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— za en mesec „ ,, 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
_ dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
LISTEK.
Kalksburg.
Kalksburg, 15. febr.
Pripravljavni odbor za pedagogiški ka-tehetski shod je res poskrbel za raznovrstnost. Še so v nas odmevali spomini na hre penenje starega poganskega sveta po odre-šeniku, kakor je nam je stavil pred oči benediktinec dr. Kickh, čegar govor bo izšel natisnjen, ko smo zopet gledali nekaj novega v krasnih slikah, ki so kazale, kako se je razvijala krščanska umetnost prvih tisoč let po Kristusu. Rekli bi skoraj, da se prenaglo menjujejo vtisi. Kar preobložen je človek in težko zbira in razbira razne misli.
Oddahnili smo se, ko smo v sredo popoldne zasedli električne vozove, da se popeljemo na oddih v znani jezuitski konvikt Kalksburg. Med potjo smo se presedli še v parni vlak, da ' speljal v Rodan. Od tu pa smo napravili približno četrt ure ali j malo čez dolgo pot do zavoda peš. Šli smo
po dva in dva, ker nas gaz v snegu ni pripuščala po več, a bila je zato tem mogočnejša vrsta. Menda ta kraj že dolgo ni videl toliko svetne duhovščine skupaj, a duhovnikov istega poklica, pa toliko narodnosti avstrijskih gotovo še nikdar ne Bilo nas je gotovo do 150.
Kalksburg pa tudi zasluži, da smo si ga ogledali. Saj je odgojil že mnogo mož vseh narodnosti, ki so bili, oziroma so sedaj ali pa pridejo še na najodličnejša mesta v državi. Lepo je v Kalksburgu, srečna mladina, ki jo tu vzgojujejo! Preskrbljeno je za vse. Gojenci imajo dobro vzgojo, vživajo temeljit pouk, a tudi za primer.io zabavo je obilno preskrbljeno. Zdelo se nam je, ko smo opazovali življenje v zavodu, da smo posetili kak tak ustav, katere nam cerkvena in svetna zgodovina tolikrat hvalno omenja v preteklih stoletjih.
V kapeli, kjer imajo svoja zborovanja Marijine kongregacije v zavodu, so napisana imena vseh onih, ki so se posvetili i Mariji, da jih vsakdo vidi. Tu čitaš stara | znana družinska imena plemiška. Da bi se
pač prav tako ne ustrašili, sedaj še mladi, Khevenhullerji in Auerspergi, Belcredi, in kar jih je še napisanih, kazati svojo ljubezen do nebeške Matere tudi takrat, ko stopijo v življenje-
Nekaj znamenitega je res ta kapelica. Podobe v glavnem oltarju, v oknih in ob stranskih stonah — vse nam predstavljajo Marijo. In srebrna srca na stenah! Sti pil sem bliže, da si jih ogledam. Darovi so to mladeničev iz najvišjih stanov. Cital in či-tal sem imena, začrtana v srebrna srca, prav mnogo znanih imen.
Vrhu te kongregacijske kapele je v zavodu še mala kapela, ki ima v glavnem oltarju prekrasno sliko sv. Družine; zlasti Je-zušček je nebeško lep.
K očitni službi božji pa se shajajo mladeniči v veliki kapeli. To je pa treba videti! Nič preobloženega, a vendar vse izpolnjeno, umetniško izdelano. Srce najde pot k Bogu po očesu. Take bi morale biti cerkve. Seveda se moramo mi zadovoljiti z manjšim; a državi bi bilo svetovati, da
čelnika, Lupul je dobil 9, Ludwirgs torff 6, G n i e w o s z 2 glasova, dve glasovnici sta bili prazni, torej nobeden ni dobil absolutne večine.
Ker je Ludwigstorff odklonil mogočo izvolitev, je pri drugi volitvi dobil Lupul 11, Gniewosz 8 glasov. — Ker se pa Lupul baje brani z ozirom na neznatno večino glasov, utegne biti prihodnjič izvoljen G n i e-w o s z
Brambeni zakon.
Danes se je pričelo drugo branje brambenega zakona glede vojaških novincev za 1. 1905. Oglašenih je 27 govornikov proti in 20 za zakou. Vsi itak ne pridejo na vrsto in mnogi, ki so oglašeni med proti govorniki, bodo glasovali za novince Danes so govorili Fresl, Marchet, P e -spišil, Tschan, Reichstiidter in Glockner. Vsi so ponavljali že znane želje in pritožbe glede razmer v armadi. Zanimanja ni nobenega, ker je itak znano, kaj more in hoče v tem oziru storiti vojna uprava
Fressl je povdarjal, da bodo češke vojake njegovi tovariši hujskali, da naj se v odločilnem trenutku upro, če ne dobe Čehi pravic v armadi.
Jutri zbornica voli predsednika ter nadaljuje razpravo o brambenem zakonu.
Rusko-japonska vojska.
Na fronti.
London. 21. fobruirja. „Morning-post" poroča iz Šmgaja: Skupna moč Rusov in Japoncev ob Šahu se ceni na 700 000 mož. Močno utrjeno levo krilo K u -ropatkinovo, ki sestoji iz 6 divizij, se je raztegnilo do neke točke 5 milj zahodno od Kvaja, kjer stoji močan oddelek.
General Kuropatkin je sedaj v Fušunu. Rusi se živahno gibljejo na desnem japonskem krilu. Najemajo Kitajce, naj poizkušajo zažgati japonska skladišča. Stdem Kitajcev, ki so jih ujeli v Tajrenu, je izjavilo, da je vsak od njih dobil 600 taelov z obljubo, da dobi še 20000 taelov, ako se mu posreči zažgati eno skladišča. Obsojeni bodo najbrže na smrt.
Tokio, 21. februarja. Maršal Ojama poroča: Včeraj se je izvršil na Fanšan nepomemben pehotni napad. Rusi so v noči na ponedeljek obstreljavali s težkimi topovi Papataj.
Japonska ofenziva.
Peterburg, 21. februarja. Kuropatkin poroča cariu 20. t. m: Japonska ofenziva pri Cinhenšinu se nadaljuje. Naš oddelek je odbil sovražnika ter zasedel 19. t. m. Dopindušan. Dne 18. t. m. je ptišla
pošlje v Kalksburg kakega veščaka, kadar namerava napravljati kapele za srednješolce.
A v Kalksburgu se ne moli samo, ampak tudi zabava. Za samostanom je griček. Da bi videli, kakšno življenje se razvije ob 4. popoldne sedaj po zimi na tem hribčku! Vsak gojenec ima svoje sanjke, zaznamovane s številko, majhni in veliki dijaki se mučijo ter prenašajo sanjke ali jih s trudom vlačijo za seboj, da se potem z vrha spuščajo v dolino. Kdor hoče pokazati p»gum, nič ne zavira z nogami, in drvi ti naglo, kakor bi jezdil. Tam zopet dva ali trije zvežejo skupaj svoje sanjke, potem sede vsakdo na svoje, — pa imaš tandem. Spuste se v dolino ter dirjajo kot blisk. Ako se zgodi nesreča, da se prevrnejo, jim nič ne dene. Vsakdo parkrat dihne v prste, ki jih je ravnokar zakopal v mrzli sneg, oprta na novo svoje sanjke na hrbet, kakor bi nosil krošnjo, vtakne zmrzli roki v žep pa prične na novo svoje delo, kakor bi hotel posnemati klasičnega Sizifa, seveda narobe. Po leti, ko ni snega ter ne morejo jahati sanjke, vadi se jih mnogo v jezdar-

patrulja ped stotnikom Exejem v bližino sela Lišapu 10 vrst severno od Šanguina. Exe je zažgal med Lišapn in Šapuge ležeče skladišče živil ter zaplenil en transport z živili. Ko je sovražnik od treh strani obkolil patruljo, je zažgala transport, ter se preko gora umaknila k našim četam.
Grippenberg. Ig Peterburg, 20. febr. Grippenberg je v razgovoru z urednikom BRusi" izjavil, da bi doposlana mu pomoč povzročila popolno rusko zmago. Dolži Kuropatkina, da je mesto pomeči poslal povelje za umikanje
Nadalje je dejal Grippenberg sotrud-niku „Rusi", da je bil napad na Japonce mogoč le na zahodni fronti. Centrum je premočno utrjen. Ko se je Grippenberg vrnil z bojišča je dobil sledečo brzojavko ®d Kuropatkina : „Pomagajte pojasniti, kje je glavna sovražna sila". — Poprej so bile * razmere med Kuropatkinom in Grippen-bergom najboljše.
Japonci se boje napada na Njučvan.
London, 20 febr. „Morningpost" poroča iz Sangaja, da Japonci v N j u č -vanu pričakujejo ruskega napada ter se vsled tega naglo utrjujejo.
Vladivostok.
Tokio, 21. febr. Rusi pričakujejo napada na Vladivostok ter se utrjujejo na mandžurskem bregu reke Tjumen.
Vladivostok, 19. febr. Križarki „Rossijau in .Gromoboj", potem torpedovke, ki jih je tu še 20, se pripravljajo za boj, kajti splošno se čuje, da je admiral Kamimura zapustil Japonsko 23 jan ter odplul proti severu. Stanje posadke je — vkljub mrazu — izborno. Vojaštvo je gorko oblečeno in obuto. Slučajev, da bi bil kdo zmrznil, sploh še ni bilo; število bolnikov doslej ni znašalo nikdar nad 2'6%. V Kor-zakovsku, na otoku Sahalinu, so zgradili močan fort ter ga močno oborožili s topovi potopljenega „Novika". V severni Koreji varujejo manjši ruski oddelki s topovi do-važanje živil in potrebščin v Vladivostok. Rusko-kitajski konflikt.
„Novoje Vremja-* poroča iz Mukdena o resnem boju, ki se je vršil jugo zahodno od Sinmintina med rusko četo in kitajskim prebivalstvom ; tega boja so se pozneje udeležile tudi regularne kitajske čete. Ruski trenski oddelek, ki je s pomočjo kitajskega tolmača zahteval od vaškega glavarja določeno množino krme, je bil pregnan ; tolmača pa so kmetje napadli in ujeli. Ko so pozneje došli močnejši ruski oddelki, so jih Kitajci sprejeli s streljanjem. V vasi je prišlo do boja mož proti možu, ki se ga je udeleževal tudi v vasi skrit oddelek kitajskih rednih čet. Ko so bili Kitajci izgnani, so Rusi vas zažgali.
Tretje brodovje.
Frederikshaven, 2 1. febr. Tretje rusko brodovje se je ob dveh ponoči usidralo v zalivu Skagen, da se preskrbi s premogom. Brodovje obstoji iz petih oklop-nic, ene pomožne križarke, treh prevoznih parnikov ter entga vlečnega parnika. Danske sprevodne ladje so danes zjutraj došle sem.
Skagen, 21. febr. Tretje rusko brodovje ostane v zalivu Skagen do jutri večer. Danski pilotje so se danes opoldne tu izkrcali
T a n g e r, 20. febr. V tukajšnjem pristanišču so se usidrale tri premogovne ladje pod nizozemsko, nemško in dansko zastavo. Tu pričakujejo ruske eskadre, da jo založe s premogom.
jenju, za kar je odločen poseben ograjen prostor pred zavodom.
A potekel je čas zabave. Nadelo tedaj! Sanjke romajo v shrambo, vsakdo nese svoje, zlasti se podvizajo dijaki V. razreda gimnazije, ker so izbrani, da bodo služili za kunce, na katerih se poizkusi, kako se s prakso ujema teorija gledč katehetične metode, ki nam jo je malo preje izborno razvil jezuit P. Ludewig, profesor veronauka
v Kalksburgu. Mi smo že sedeli 150 kate-hetov — hospitantov, ni majhna reč, — ko prikorakajo mladi junaki v svoji uniformi, vsak obložen z Wapplerjem in sv. pismom. Celo uro smo poslušali izpraševanje in razlaganje z največjim zanimanjem. Ko pa je bil konec, mislil si je pač vsakdo, dasi tega ni na glas povedal: Zavodi so velika dobrota za mladi svet!
Ogledali smo si razne kabinete. Tu so dragocenosti! Ni čuda, da zavod tako lepo uspeva. Vedno je dovolj gojencev. Letos prenaša sanjke okoli 230 mladih mož, ki so srečni tudi sami, ker jim ne manjka ničesar, po čemer hrepeni mlado srce.
— a —
General Steselj.
Carigrad, 21. febr. Potrjuje se, da se je Steselj branil ustreči vabilu sultanovemu, naj ga obišče.
Teodozija, 21. febr. General Steselj je danes dopoldne dospel sem.
Korejski cesar obišče Japonsko.
London, 21. febr. Korejski cesar bo najbrže obiskal Japonsko.
O miru.
London, 21. febr. „Daily Tele-graph" poroča iz Tokia: Japonsko časopisje izjavlja soglasno glede vesti o miru, da so prezgodnje
Generalu Nliščenku
se, kakor poroča brzojavka iz Harbina, zdravje z vsakim dnem boljša.
Sklepi posvetovanja zastopnikov avstrijskih deželnih odborov.
Posvetovanje zastopnikov avstrijskih deželnih odborov je bilo zaključeno preteklo soboto. Sklenili so sledeče resolucije: Temeljito se morajo izpremeniti finančne zadeve avtonomnih zastopov. Država naj sama pokrije stroške za nastanjenje orož-ništva in vojaštva ali naj pa v ta namen izdatno prispeva deželam. Po dogovorjenem ključu naj prispeva država deželam iz dohodkov direktnih in indirektnih davkov. Vlada se pozivlje, naj podpira prizadevanja dežel, ki merijo na to, da se jim odpro novi viri dohodkov. Nadalje naj skrbi vlada, da se v kratkem ustanovi v finančnem ministrstvu poseben oddelek, ki se naj bavi z ureditvijo financ avtonomnih zastopov. Za izvršitev teh načrtov naj se izvoli komisija 17 članov, in sicer 16 zastopnikov dežel in en zastopnik Dunaja, ki bodo na drugem zborovanju deželnih odborov predložili tozadevne predloge.
Položaj na Ogrskem
V	ogrskem državnem zboru so stranke porazdeljene takole : Neodvisna stranka ima 168, ljudska 23, nova stranka 13, disidenti 27 ; skupaj torej 231 opozicionalnih poslancev. Liberalnih poslancev je 159, divjakov 12, Hrvatov 40, narodnjakov 9 in 2 socialna demokrata.
V	včera šnji seji ogrske zbornice je zahteval poslanec Ratkay, naj se v zapisniku zadnje seje črta v vladarjevem reskriptu pri naslovu „cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo" beseda »cesarsko". Poslanca Ugron in Poionyi se temu upirata, ker je vladarjev naslov zakonito določen. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 407 glasovnic. Kandidat neodvisne stranke, Justh, je dobil 230 glasov, liberalni kandidat pl. Talyan 168 in 9 glasov je bilo razcepljenih. Za podpredsednika sta bila izvoljena disi-dent Franč šek Bolgar (232 glasov) in poslanec katoliške ljudske stranke Štefan p 1. Rakovsky(229 glasov). Starostni predsednik je izjavil, da je izvršil svojo dolžnost. Novoizvoljeni zbornični predsednik Justh, oblečen v. ogrsko narodno obleko, je zasedel predsedniško mesto. V svojem govoru je naglašal, da hoče biti kot predsednik neodvisen od vlade in od strank. VodiP bo seje nepristransko in pravično. „Dasi ostanem zvest svojim načelom", je rekel, „ne bom kot predsednik zasledoval koristi svoje stranke". Končno poživlja poslance, naj delujejo složno za blagor domovine, upoštevajo naj tudi politično prepričanje nasprotnika in spoštujejo govorniško svobodo. Novi predsednik ogrske zbornice je poslanec že 22 let in se hvali, da ves ta čas ni rabil niti enega neparlamentarnega izraza.
Vprašanje o novem ministrstvu še ni rešeno. Velike stranke niso nič kaj zadovoljne, da bi se sestavilo prehodno ministrstvo. Neodvisna stranka je izjavila, da bo pod gotovimi pogoji podpirala prehodno ministrstvo. Cesar želi, da bi bila ogrska kriza prej ko mogoče končana. Ce ni mogoče stalno ministrstvo, naj se sestavi prehodno. Ako ne bo mogel Daranyi sestaviti prehodnega ministrstva, se bo sestava poverila Langu ali kakemu drugemu bivšemu ministru. Radikalno časopisje neodvisne stranke se odločno protivi, da bi se sestavilo prehodno ministrstvo, ki bi le zavleklo zaže-ljeno ureditev položaja.
Dogodki na Ruskem.
B a k u , 20. febr. Zaradi umora obtoženi jetnik Ballali je poizkušal uiti med potjo v ječo. A straža ga je smrtno nevarno ranila. Govorice so nastale, da je bil Ballali namenoma umorjen in so vsled tega nastali veliki izgredi. Mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih.
Moskva, 21 febr. Navidezno je tu mirno, a pod pepelom tli žrjavica. Oblasti so popolnoma izgubile glavo. V tovarnah je sedaj mirno, ker delavci upajo na izboljša nje vsled zaukazane volitve delavskih zaupnikov. Za moskovskega generalnega guvernerja bo imenovan general S a r a t o v.
London, 21. febr. „CentraI Neirs" poročajo iz Peterburga, da so oblasti pri hišnih preiskavah zaplenile mnogo bomb, katere so nihilisti nameravali vtihotapiti v razna mesta
Kijev, 20. febr. Uradniki „Južne-za-hodne železnice" So imeli shod, na katerem so sklenili stavkati, če se jim ne bodo izboljšali dohodki.
B a k u , 21 febr. Oboroženi mohame danci od nedelje dalje napadajo Armence. Govori se, da so ubili mnoge Armencev. — Prebivalstvo je prestrašeno. Banke so za-tvorjene in vse delo je ustavljeno.
Pariz, 21. febr. Sotrudnik nekega pariškega lista je izjavil, da je videl in govoril z Gaponom, ki je došel popolnoma iz-premenjen in preoblečen v Pariz. Gapon je že odpotoval iz Pariza.
Peterburg, 21. febr. Veliki knez Pavel je došel v Carsko selo. Potoval je sam, ker njegova soproga ni dobila dovoljenja prestopiti rusko mejo.
Berolin, 21. febr. .Tageblatt" poroča iz Vratislave: General Trepov je vložil prošnjo za odstop kot peterburški generalni guverner in je že zapustil zimsko palačo ter odposlal svojo družino v Moskvo.
Harkov, 21. febr. Delavci v državnih prodajalnicah žganja in tiskarniški uslužbenci so pričeli stavkati.
Jekaterinoslav, 21. februarja. Trgovinski uslužbenci stavkajo. Zahtevajo dvanajsturni delavnik, nedeljski počitek, določila o odpovedi službe in starostno zavarovanje.
L o d z , 21. februarja. Tu stavka o k o 1 u 50 000 delavcev.
Umor v Moskvi.
Veliki knezi v Peterburgu so še vedno vsled Sergijevega umora jako prestrašeni. Skriti in zastraženi so v svojih palačah. Tajna policija je 20. t. m. zaplenila 4 bombe, ki so bile brezdvojbeno narejene v inozemstvu. Zadnji čas so dobili veliki knezi mnogo grozilnih pisem. Razširjene so govorice, da so nihilisti več članov carjeve rodbine obsodili na smrt. Sergijev morilec, ki še ni povedal svojega imena, je prosil, da se naj ž njim ravna človeško. Ugovarjal je, da bi mu vzeli volneno perilo, ker se boji prehlajenja.
Ko so po atentatu aretirali morivca, je krvavel na licu, kamor ga je zadel kos bombe.
Senzacijonelna vest.
Bivši tajnik srbskega kralja, Balugdžic je obdolžil srbsko vlado, da je Srbijo prodala Bolgarski. Pred sodiščem je izjavil, da obstoji med Srbijo in Bolgarijo za slučaj vojske tajna pogodba, sklenjena pri sestanku kralja Petra in kneza Ferdinanda v Nišu in da bo svojo obdolžitev opravičeval s posameznimi točkami te pogodbe. Po tej izjavi je bila obravnava — preložena na nedoločen čas. Cuje se, da je v tej tajni zvezi tudi Črna gora.
Rudarska stavka v Belgiji.
Bruselj, 21. febr. V rudarskem okrožju Cdarleroi Lalonviere stavka 70.000 rudarjev. Premog je vže pošel; dovažajo ga iz Nemčije in s Francoskega.
M o n s , 21. febr. Večina delavcev v borniaškib rudnikih je pričela delati. Upajo, da bodo prenehali stavkati tudi delavci v Charleroiu.
Nemški državni zbor
je včeraj s 151 proti 113 glasovom odstopil posebni komisiji v posvetovanje tolerančni predlog katoliškega centra. Sledilo je prvo branje Auerjevega predloga o ustanovitvi drž. delavskega urada, delavskih uradov, zbornic in razsodišč.
Skrivnostna brzojavka.
Ob otvoritvi italijanske gospodarske razstave v Rimu so italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu čestitali razni vladarji, med njimi francoski predsednik Loubet, angleški kralj, ruski car in tudi naš vladar. Italijansko časopisje je priobčilo vse če stitke in tudi odgovore kralja Viktorja Ema-nuela. Samo brzojavke nemškega cesarja Viljema niso objavili. Z začudenjem se vprašujejo v Rimu, kaj li je brzojavil nemški cesar, da italijanska vlada ne objavi vsebine te brzojavke.
Ljubljanski občinski svet.
Včeraj je imel občinski svet ljubljanski izredno sejo. Zupan naznani, da sta zakonita dediča gosp. dr. Schsfferja podarila za mestne uboge 600 K, kar vzame obč. svet z zahvalo na znanje.
Inženir g Prelovšek predlaga, da naj obč. svet dovoli 350 kron za popravo oziroma napravo pečij v šolskih poslopjih. Obvel |a.
Za zaupnike komisije o odmeri pridob-ninske dohodarine se izvolijo gg.: Tenente Rudolf, gostilničar; Šareč Lovrenc, gostilničar; Lonček Alojzij, klepar; Pogačnik Aloj-
zij, gostilničar in Burger Leopold, trgovec. Neki obiskovalec na galeriji kliče živio! G. župan Hribar graja galerijo in grezi, da jo bo dal izprazniti.
Cesar Franc Jožefova ustanova za re-alce, v letnem znesku 100 K, se podeli dijaku V. razreda tukajšnje realke Frančiška Ahčin, dve ustanovi za invalide po 63 t na leto se podelita invalidoma Antonu Pa-celjnu in Jožefu Bajcu. Oba invalida sta se udeležila vojsk 1. 1859 in 1. 1866.
Izprememba opravilnega reda mestnega magistrata.
Obč. svetnik g. S v e t e k poroča 3 županovem dopisu, ki meri na to, da se iz-premenita §§ 33 in 35 opravilnika za mestni magistrat v tem smislu, da se ves denarni promet na mestnem magistratu osredotoči v mestni blagajnici in da bodo morali posamezni magistratni referenti, uradniki in uslužbenci troške, ki se plačajo po bolniških blagajnah za oskrbo v bolnišnicah, globe namenjene ubožnemu zakladu, ženitne takse, J pristojbine za licence itd. takoj vplačati v j mestni blagajnici. Predlog obvelja.
Poraba dotacije c. kr. višje realke. — Poročila šolskega odseka.
Poročevalec g. ravnatelj Š u b i c. Računski zaključek o porabi dotacij c kr. višje | realke v letu 1903/04 izkazuje 3166 K do-| hodkov, 3728 17 K stroškov, torej primanj-; klaj 562 17 K. Se odobri.
Preosnova štatuta »Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole-.
Poročevalec g. ravnatelj Šubic naglaša, da bo treba misliti na to, da se ta zavod, j ki ima sedaj samo tri razrede, izpopolni v i ženski licej s štirimi razredi. Za to izpopol J nitev je pričakovati tudi uspešne pomoči od i naucne uprave. Šoli se morajo preskrbeti j drugi prostori. Treba je, da se za to šolo ; preskrbč novi prostori in potem bo mogoče : misliti na ženski licej. Imamo že izkupila j za svet, ki ga je v ta namen mestni občini | podaril g. Gorup. kjer je stala stara bol-' nišnica. Magistrat je nasvetoval šolskemu i odseku, da izposluje pri občinskem svetu : sklep, da se načeloma odobri zgradba no-| vega poslopja za ta zavod. Poslopje bi stale \ severno od Benediktove vile ob Bleivreisovi j cesti, Šubičevih in Levstikovih ulic. Stav-I bišče je pripravno tudi za internat, ker bo j ostal prostor tudi za vrt. G. arhitekt Fa-. biani na Dunaju že izdeluje načrt za poslopje, ki bo stalo 80 do 100 tisoč kron. Magistrat predlaga, da občina podari zavodu za zgradbo šolskega poslopja navedeno iz štirih parcel obstoječe poslopje, na ka erem naj se zida šolsko poslopje iz izkupila za prodani svet, kjer je stala stara bolnišnica in iz posojila 100.000 kron. Zavod naj se po preselitvi razširi v šestletni ženski licej; štatut naj se izpremeni in vlada ter deželni zbor naj se naprosita za deželni prispevek. Poročevalec zlasti naglaša potrebo internata, ker vsakdo vč, kako težko je dobiti v mestu za deklice primernih stanovanj. Poročevalec ne priporoča, da naj občinski svet takoj sklene zgradbo novega poslopja. To se naj stori, ko bodo izdelani načrti in se bo vedelo, kaki bodo stroški za poslopje. V ostalem se pa strinja z nasveti mestnega magistrata. V podrobni razpravi o izpremembi štatuta se sklenejo sledeče bistvene izpremembe: Zavod se bo imenoval „Cesarja Franc Jožefa I. mestni licej". Učni jezik je slovenski. O predmetih, ki naj bi se poučevali v nemščini, bo ukrepal na predlog ravnateljstva kuratorij.
V zavod bodo lahko vstopile deklice po dovršenem IV. razredu ljudske šole, ki bodo stare vsaj deset let in bodo naredile vsprejemni izpit, sličen onemu, ki je predpisan za dijake srednjih šol. Občinski svet bo imel pravico nastavljati začasno in stalno učiteljsko osobje in ravnatelja. Kuratorij se pomnoži za 2 dami. Člane kuratorija izvoli občinski svet. Kuratorji imajo pravico biti navzoči pri pouku, a nimajo pravice dajati pedagoških navodil. Poročevalec g. ravnatelj Subic predlaga, naj bi imel kuratorij tudi pravico, da njegov poročevalec o zadevah zavoda neposredno poroča obč. svetu, \ in ne potom mestnega šolskega sveta. G j župan se protivi temu predlogu, ker je v na-| sprotju z določili občinskega reda, na kar • g. ravnatelj Šubic izjavi, da ne vzdržuje i predloga šolskega odseka. Dr. Požar se I čudi, da ne bi smel kuratorij neposredno občevati z občinskim svetom, saj je delal tako 9 let. Zupan graja dr. Požarja, ker je rabil v svojem govoru v primeri kuratorija z mestnim šolskim svetom, za slednjega izraz »manjvreden". Končno se sklene, da | se mestnemu magistratu naroči izposlovati i najvišje dovoljenje za izpremenjeni naslov j zavoda in dovoljenje šolskih oblasti za iz-; premenjen štatut. Zahvala občinskega sveta g.
Leutgebu.
„Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani" je prosilo, da bi občinski svet izrekel zahvalo in priznanje g. Antonu Leutgebu, ki že 25 let deluje pri ljubljanskem gasilstvu. Občinski svet vzame
dopis navedenega društva na znanje in zahvali g Leutgeba za njegove zasluge.
Dopolnilni volitvi.
Namesto umrlega dež. blagajnika g. Frančiška Trtnika izvoli obč. svet v odsek za gospodarsko nadzorstvo o meščanski imovini g. Avguština. Repiča in v upravni odbor „Mestne hranilnice" g. E d -munda Kavčiča.
Kanalska pristojbina. Poročevalec občinski svetnik gosp. dr. Stare predlaga v imenu finančnega odseka, naj občinski svet uvede kanalsko pristojbino, ki bi pridobila mestni občini okroglo vsoto 40000 K, katero bi vsako leto mogla porabljati za napravo novih cest in kanalov ter za vzdržavanje stare kanalizacije.
Ta pristojbina iznaša 6 stotink kronske veljave od vsacega štirijaškega metra zazidane površine, stanovališč, delavnic, pralnic, kuhinj in hlevov Zazidana površina se izračuni tako, da se pemnoži nje obseg tolikokrat, kolikor ima dotičao poslopje stropnih oddelkov (pritličij in nadstropij). Ako imajo glavno poslopje, postransko poslopje, ali deli istih različno število stropnih oddelkov, preračunijo se ploskve posameznih delov posebej in se vsaka posamezna ploskev pomnoži le s številom stropnih oddelkov, ki so na njej Kleti in ispe (podstrešja) se ne smatrajo za stropne oddelke, od katerih bi se imela plačevati kanalska pristojbina, razen če se porabljajo ali so v porabo namenjene za bivališča, delavnice, pralnice, kuhinje ali hleve. Kanalsko pristojbino je obvezan plačati vsak posestnik ob takem javnem svetu ležečega poslopja, po katerem teče občinski kanal, brez obzira na to, če zveže svoje poslopje s tem kanalom ali ne.
G. župan otvori splošno razpravo
Občinski svetnik g. L e n č e naglaša, da ni še tega dober mesec, ko smo povišali doklade In zopet je prišel magistrat z novim davkom. Ta pristojbina ima nekaj za-se, a ne vem, zakaj smo občinske doklade zvišali. Morebiti bomo še morali plačevati davek za trotoar, po katerem hodimo, če bo šlo še tako naprej. Mislim, da smo mi za olepšavo mesta že dosti storili. Naj tudi naši pot6mci kaj store. Če se vpelje davek samo na hišnega posestnika, naj se pa še stranke zraven pritegnejo.
Obč. svetnik P 1 a n t a n se pridružuje g. Lenčetu. Proračun mestne občine je že tako ugoden, da sedaj, ko smo zvišali občinske doklade, pač ni potrebno, da iščemo novih dohodkov Velik del kanalov je že zgrajen — Kanalske pristojbine bi znašale 40.000 kron, to je pač majhna vsota, ki pri takem proračunu, kakor je ljubljanski ne pride v poštev To predlogo smatra začasno za nepotrebno Nekaj naj tudi naši potomci žrtvujejo. Danes ni potreben ta davek in zato predlaga, naj se odstavi z dnevnega reda. Občinski svetnik g. T u r k naglaša, da se njemu zdi ta davek opravičen. Ako plača hišni posestnik, ki nima zveze s kanalom, za izpraznjene greznice, je opravičeno da plača tudi oni, ki odstranjuje fekalije po kanalih. G. d r. T r i 11 e r govori o stališču hišnih neposestnikov. Mestni proračun ni tako sijajen, kakor ga je slikal g. Plantan, ampak pasiven za 7000 kron in prav je, da skrbi g. župan za ravnotežje. Načeloma je kanalska pristojbina upravičena. Pravično je, da se zjednači razmerje med lastniki kanalov in greznic. V praksi pa novi davek ne bo pravičen, ker ga bodo hišni posestniki prevalili na stranke. Statistika dokazuje, da si pri vsakem zvišanju davka na račun strank zvišajo hišni posestniki svoje rente. Govornik apeluje na hišne posestnike, da naj nekaj davka plačujejo tudi sami.
Gosp. dr. Kušar pritrjuje Lenčetu in Plantanu, ker se mu zdi predlog nepolitičen. Naj gre dr. Triller gledat v zemljišno knjigo, pa bo videl, da je 95% hišnih posestnikov tako zadolženih, da s« le upravitelji svojih upnikov. G. Predovič pravi, da to nt nič čudntga, ako prevali hišni posestnik davek na stranko. Kje bo pa dobil denar za davek, če ne pri stranki?
Plantan odločne protestira, da bi hišni posestniki delali dobičke na rovaš strank, če se zvišajo doklade (dr. Triller: Gola resnica!) Posledice kanalske predloge pridejo v korist mestne občine.
Na predlog g obč. svetnika Kozaka se sklene konec debate. .,Novi župan". — Župan Hribar opravičuje predlogo.
Župan pozove občinskega svetnika gospoda K e n d o , da naj kot najstarejši občinski svetnik prevzame v predsedništvu njegovo mesto, ker ni navzoč gospod podžupan in ker se i on hoče udeležiti razprave. Predvsem se zahvaljuje gg. Turku in dr. Trillerju, ki sta se zavzela za pred logo. Po izvajanjih gg. Plantana, Lenčeta in Predoviča bi si človek moral predstavljati hišne posestnike kakor kake prosjake Taka misel bi pa bila za večino hišnih posestnikov žaljiva. Občinska doklada zadene vsakega, a kanalska pristojbina meri na to, da
se pritegnejo krogi, ki ne plačujejo nobenega davka: poslopja države, dežele, cerkve in javnih fondov. Eno tretjino bodo prinašali taki faktorji, ki drugače po občinskih davkih niso prizadeti. Po dosedanjih izkušnjah bodo hišni posestniki stranke pritisnili. (Dr. Triller: Čujte, čujte!) Upajmo, da bo deželni zbor začel delati. Stvar se nekoliko preobrača in na Dunaju sem do bil vtis, da bo deželni zbor začel delati. Tovariš Lenče je rekel, da bomo morali še plačevati za porabo trotoarja. Ta davek že imamo, namreč tlakarino, od katere so oproščeni deželni predsednik, škof in pa jaz kot ljubljanski župan. Kar se pa tiče občinske doklade, če bomo živeli pet do šest let, je mogoče, da se zepet zniža. Mi moramo skrbeti za kanale po zakonu. In letni dohodek 40.000 kron za občino ni tako neznatna vsota, kakor misli gospod državni poslanec Plantan. Ta vsota pomenja letno rento od kapitala 940 000 kron. Vse te govori za opravičenost predloge.
Poročevalec gospod dr. Stare priporoča končno v daljšem govoru predlogo v odobritev.
Predsednik občinski svetnik g. K e n d a da na glasovanje predlog gospoda notarja Plantana in proglasi, da je propadel.
Občinski svetnik gospod Plantan razburjen kliče, da je imel njegov predlog večino, češ, da je devet glasov bilo zanj, a je le 17 občinskih svetnikov navzočih.
Gospod dr. Triller kliče, da gospod Plantan ni prav štel; g. dr. Kušar kliče: „Predlagam glasovanje po imenih.'' Navzočih je bile 20 občinskih svetnikov. Gospodje občinski svetniki se prepirajo med seboj. Gospod župan pa nenadoma zaključi javno sejo, kateri sledi tajna seja.
Nerešene točke se bodo obravnavale v četrtek, dne 23. t. mes., ob 5. uri popoldne.
novi, celemu slovenskemu narodu. Doka- j
Dnevne novice.
Izvil bi se rad dr. Tavčar iz zadrege, v katero ga je spravila naša po nudba, naj obe slovenski stranki skupne naskočita veleposestvo in si priborita dva mandata. V »Narodu" pravi, da ne more na to nič odgovoriti, ker ni vodstvu na-rodne-napredne stranke došla formelna ponudba od vodstva katoliško-narodne stranke. Torej vedno mora katoliško - narodna stranka stopati naprej in siliti liberalce, da kaj store za narodnost. To priznanje dr. Tavčarjevo, da je liberalna stranka v narodnih zadevah le pa sivna, in da ima vso politično iniciativo na Kranjskem v rokah ka to 1 iško-narodna stranka, je vredno, da se zabeleži. Tudi v tej stvari je »Slovenec" kot političen neodvisen list, ki se niko gar ne boji, takoj signaliziral, da je prišel zdaj trenutek, da Slovenci vzemd Nemcem dva mandata. In „Narod" pravi, da mora katoliško - narodna šele zbuditi iz spanca liberalce, jih s silo iztrgati iz Šve-gljevega naročja, in tedaj bo šele »Slov. Narod" mogel o tej stvari kaj pisati! Bolj nerednega odgovora nismo mogli pričakovati od Tavčarjevega lista. Vendar pa bi nam lahko dr. Tavčar takoj odgovoril, saj je on alfa in ornega liberalne stranke. Saj »Narod" terorizira vso liberalno stranko tako, da se nobeden niti kihniti ne upa v politiki, če prej ne presi dovoljenja pri dr. Tavčarju, ta pa pri sveglju. Vodstvo narodno napredne stranke in šefredakter »Narodov" sta vendar samo ena in sicer ista oseba. Stavimo torej zopet svoje vprašanje : Ali ni nujno potrebno in za ves slovenski narod največjega pomena, da se združita obe slovenski stranki vsaj pri teh volitvah v veleposestvu ? Mi smo vprašanje stavili in pot ogladili. Zahtevamo točnega odgovora!
Shod na Jamniku. Iz Selške doline se nam poroča : Dne 14. t. m. je bil shod na Jamniku Udeležilo se ga je okrog 60 gospodarjev iz Podblice in Jamnika. Shodu je predsedoval občinski svetovalec Andrej B e š t e r. Naš poslanec Demšar nam je v svojem govoru pojasnjeval sedanje razmere v deželnem zboru, z ezirom na kmečki stan. Kazal je katoliško-narodno stranko kot res kmečko stranko, ki zastopa koristi kmečkega stanu. Zatrjeval je, da kot poslanec kmečke stranke ni odgovoren samo svojim volivcem, ampak vsled sklepov I. in II katoliškega shoda, na katerem so bili zastopani vsi slovenski sta-
zoval je, da kdor ljubi narod slovenski, ga mora organizirati po društvih, zlasti takih, ki pospešujejo kmečko gospodarstvo. Druge dežele podpirajo zadružništvo, pri nas se pa zatira to, kar si kmetje s ami ustanovijo. Liberalizem hoče napraviti iz Slovencev berače, saj liberalci vedno vpijejo : Ne dobite pedpor, obstrukcija žre ! Ne zanašajmo se na podpore, iščimo si pomoči sami! V Podblici se je ustanovila mlekarska zadruga. Za povzdigo živinoreje je s tem storjen prvi korak. Treba bi bilo pa še kaj storiti za lesorejo. Jamniška okolica ima pripraven les za sodarijo. Petreba je, da se napravi sodarska zadruga ali da posestniki pristopijo k sodarski zadrugi na Češnjici. Z ozirom nato je priporočal ureditev potov v doline in zanimanje za železnico Skofja-leka-Podbrdo. Z zanimanjem so možje poslušali nad eno uro trajajoči govor ter pritrjevali pojasnilom svojega poslanca. — Nato je prevzel besedo gosp. kaplan L. B a j e c. Podal je možem nekaj podatkov glede so-darije o vrednosti sodov pred ustanovitvijo sodarske zadruge na Češnjici in sedaj. Po shodu so zborovalci izvolili nekaj mož, ki bodo skrbeli zato, da se razvije domača obrt sodarija.
Vlada in Slovenci. Na Kranjskem je 95 % Slovencev in približno 5 od stotkov Nemcev. Kako vlada razume pri tem »enakopravnost* se vidi iz tega, da je n. pr. v slovenski Ljubljani pri deželni vladi sedem nemških svetnikov in eden slovenski (poročevalec v zdravstvenih (!) zadevah g. Zupane) predstojnik predsedstvene pisarne je Nemec, vladni koncipisti so vsi Nemci, tajniki dež. vlade so štirje Nemci in eden Slovenec. Drugod ni nič boljše. Ali ni potem upravičen naš klic, da hočemo pravice v svoji deželi in kruha svojim ljudem ?
Podržavljenje policije v Pu lju. Vlada namerava podržaviti po licijo v Pulju. V trdnjavi je potrebna policija, ki bo v tesni zvezi z vojaškimi oblastmi. Preosnovi policije bo moral pritrditi istrski deželni zbor, ki bo to najbrže tudi storil, ker je -puljska mestna občina v slabem denarnem stanju. Vlada se že pogaja z občino in z dež. odborom o podr-žavljenju puljske policije
Vojaške izpremembe v III. armadnem zboru. Po letošnjih jesenskih velikih orožnih vajah bodo v III. armadnem zboru premestili čete. Pešpolk št. 7. bo premeščen iz Gradca v Celovec, pešpolk št. 17. iz Celovca v L j u -b 1 j a n o in 27. pešpolk iz Ljubljane v Gradec. Izprememba se bo izvršila zato, da bodo polki ob južni in južno zahodni meji lahko preje izpolnjeni, v slučaju potrebe. Tudi v Trstu bo nameščen še en pehotni polk takoj, ko preskrbe stanovanje zanj.
—	Šolske vesti. Gdč. M i n k a O d 1 a s e k , provizorična učiteljica v St. Jakobu ob Savi, je imenovana za definitivno učiteljico istotam.
—	Hrvaške novice. Dalmacijo obišče o Binkoštih več avstrijskih ministrov. Snega imajo letos v Dalmaciji toliko, da tolikega snega najstarejši ljudje ne pomnijo. — Za spojenje Dalmacije s Hrvaško prinaša „Obzor" članek iz peresa dr. Mazzure, ki trdi, da čim bolj se približuje čas ločitve Ogrske od Avstrije, tembolj se bliža spojenje Dalmacije s Hrvaško.
—	Glasbeno društvo nameravajo ustanoviti v Metliki.
—	Na cesti obležal je v pijano sti 64 let stari Janez Kozamernik z Brezovice in zmrznil.
—	Medved hodi na pohode po gozdovih pri Podčetrtku.
—	,,Savica". „Zora" piše: Ustano vilo se je pod tem imenom novo akad. borilno in telovadno društvo „Savica". Kakor kaže že ime, je to mal izbirek „Save" — Take, zdaj imamo dve „Savi" pa eno »Savico". To bo vode, posebno če bo „Savica tako delavna, ko sta obe »Savi".
—	Ogenj v Litiji. Danes ponoči ob 1. uri je v Litiji pogorel del prodajalnice tvrdke Lebinger &Bergmann. — Škode je približno 30.000 K Da niso ljudje ognja pravočasno opazili, zgodila bi se bila velika nesreča, ker je dim prodiral v spalnice. Lastnika sta zavarovana.
—	Krvavi čin. V soboto pila sta v Borštu, v občini Dolenje, Hermenegild Kocijančič in Jesip Blažič, oba doma iz Ne-blega. V isti krčmi nahajal se je tudi njiju sovaščan Anten Peršolja. Med temi nastal je prepir. Peršolja je namreč pričal zoper Bla-žiča in Kocijančiča zaradi lovskega tihotapstva. To je dalo povod prepiru in Blažič je zasolil eno krepko Peršolji že v krčmi A na petu in sicer na eni samotni stezi prišlo je do hujšega. Omenjena dva pretepla sta namreč Peršoljo tako hudo, da je kemaj prilezel domov in je nato tudi po kratkem času umrl. Napadalca so zaprli
—	Radi smrti žene zblaznel. Zblaznel je 58letni France Volk iz sveto-križke občine pri Ajdovščini. Vzrok je baje smrt njegove žene.
—	Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki vabi na veselico, združeno s petjem enodejansko burko „Pu-tifarka", plešem in prosto zabavo, ki se vrši v n e d e 1 j o , 26. febr. 1905 v pro-
storih „Vrhniške čitalnice."
— Dr. Lueger pride za več tednov v Opatijo. Bil je dalje časa belan na in-fiuenci.
Izpremembo uradniškega pokojninskega zakona pripravljajo v ministrstvu. Konceptno uradništvo in uradništvo z akademičnimi študijami bo dobilo polno pokojnino s 35. službenim letom.
Zoper pljuvanje na železnicah. Zadnje izdanje naredbenega lista avstr. železniškega ministrstva prinaša odlok zoper pljuvanje na železnicah, ladjah, vseh javnih lokalih itd., glasom katerega je strogo prepovedane pljuvati osobito v železniških vozovih, v čakalnicah, v restavracijah, skladiščih i. t. d. Ta prepoved je naperjena proti razširjanju tuberkuloze. Po vseh omenjenih krajih bodo odslej nabiti svarilni napisi, in oni, ki bi se (pregrešil proti tem predpisom in bi bil zasačen, kaznovan bo z zaporom od 6 do 14 dni ali pa z globo od 2-200 kron. Radovedni smo, ako bode železniška uprava dala nabiti ta odlok po naših krajih tudi v slovenskem jeziku in ne le v nemškem, v italijanskem in v madjarskem jeziku, kar je do sedaj pr\, železniški upravi navada.
- Žaga je pogorela posestniku Janezu Dolinarju v Selu, občina Črni vrh. Škode je 2000 K.
Štajerske noulce.
š Maksimiljanovo pokopališče v Celju. Pod tem naslovom smo prinesli vest, da se v Celju gevori, da je pokopališče Nemcem prodano. Ko se nam je pa naznanilo, da prodaja še ni gotova, smo tudi to z zadoščenjem priobčili. Postopali smo torej časnikarsko čisto lojalno. Prinesli smo vest, da se o tej stvari govori, ker nam je bilo za jasnost. To smo prvič tudi izrecno povdarjali. Nam ni bilo namen koga napadati, nego le izvedeti čisto resnico. Čudom se torej čudimo, kako pride celjska „Domovina" do trditve, da hočemo koga politično obglaviti. Prišli smo do prepričanja, da »Domovini" ni za stvar, nego da išče z nami prepira, vemo pa tudi, da to, kar „Domovina" piše ni izraz štajerskih in celjskih Slovencev nego v zadevi dr. Dečko razžaljenega šef-redak-terja „Domovine". Sicer pa vztrajamo pri trditvi, da se po Celju res govori, kar smo mi pisali o Maksimiljanovem pokopališču. Za to svojo trditvo imamo tudi dokazov. Prav je torej, da se je stvar pojasnila, da se ne bo zahrbtno obrekovalo in s kakimi zahrbtnostmi hotelo reševati klike, ki se je umazala pri celjski slov. gimnaziji. „D«movini", s kojo se sicer ne bomo spuščali v neplodno polemiko, pa svetujemo, naj naših dopisov in vesti, ki jih v obče rada ponatiskuje,ne preobrača namenoma in ne sumniči, ker pridemo sicer z odgovorom: Kakršen je kalin sam, t»ko sodi o drugih.
š Žalec. Prostovoljna požarna bramba v z-alcu priredi v soboto, dne 25. t. m. v gostilniških prostorih „pri kroni" veliki ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu svira godba c. kr. pešpolka »Belgijcev" iz Ljub Ijane. Vabila se razpošljeio te dni.
š Luče pri Ljubnem. Obč. odbor velike lučke občine je v seji dne 9. febr. t. 1. na predlog g. župana soglasno odvzel častno občanstvo nadučitelju v Gornjem gradu, ki je lani kot načelnik savinske podružnice „SI. pl. dr." nasprotoval postavitvi Marijinega kipa nad „Presihajočem studen cem" v Lučah. Katoliška misel stopa na dan; mi vstajamo in liberalcev je strah.
š Poizkušeni umor. Pred celj skimi porotniki sta bila včeraj obsojena po dvadnevni razpravi na sedem let težke ječe posestnikov sin Urban Mohorko iz Ločič in njegova mati Jera Mohorko, prvi zaradi poizkuše-nega uaiora na svojem očimu Francetu Mohorku, slednja radi nagovarjanja k umoru. Jera Mohorka se je
po moževi smrti omožila z bratom svojega moža. Sinovi so jo pa toliko časa prigovarjali, da se je dala ločiti od njega. l'o-zneje je ona pregovorila sina Urbana, naj umori očima, kar se mu pa ni posrečilo.
š Pri dopolnilnih občinskih j volitvah v Gradcu so v prvem razredu zmagali kandidati združenih »svobodo miselnih" strank.
š Zlato poroko je obhajal na Frankolovem v nedeljo dne 19. t. m. 871etm starček kmet Jožef F 1 i s, p. d. Svorc, < s svojo 761etno ženo A p o 1 o n i j o v či em j zdravju. Znamenita je bila ta slovesnost, ker j jima je propovedoval in nad njima izvršil cerkveni obred njiju sin o. Gregor, misijonar ! lazarist iz Ljubljane, ki je po dolgi dobi 15 let o tej priliki obiskal svoje rojake.
Ljubljanske novice.
lj Izkopan in sežgan. Te dni izkopljejo na tukajšnjem protestantskem pokopališču v Ljubljani umrlega zasebnika D o r o t k a , katerega prepelje tukajšnji prvi kranjski pogrebni zavod g. Fr. Dober-leta v C u r i h , kjer bodo zemski ostanki g. Dorotka v ondotnem krematoriju sežgani, kaker se je glasila pokojnikova oporoka.
lj Umrl je železniški uradnik g. Maks S e r t i č. — V Trstu je umrl trgovec g. Ignacij Gauser pl Gauenfels.
lj Gledališke vesti. Gospa Avgusta Danilova, najstarejša domača igralka v Ljubljani, gostuje prihodnji mesec dvakrat v tržaškem „Narodnem ao-mu" in sicer v veliki igralski in pevski vlogi kot »Šivilja" in kot Berenica v opremni drami „V znamenju križa". — Gospa Marija Skalova, odlična primadona slovenske opere, bo imela spočetkom meseca marca svoj zasluženi častni večer v operi „B o h č m e". Slovensko opero ljubeče občinstvo opozarjamo že danes na ta častni večer. Gospa Skalova je bila vedno marljiva in vseskoz zanesljiva naša primadona, ki uživa opravičeno vsestranske simpatije.
lj Dr. Kušar se preseli v Kranj. Tako naznanja kranjska odvetniška zbor niča.
lj Resolucija glede prahu in odvažanja smeti. »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih" sklenila je v zadnji svoji seji na predlog gospoda Otomar B a m -berga enoglasno naslednjo resolucijo: »Z ozirom na to, da igrajo prah in smeti pri prenašanju mnogoterih bolezni, osobito pa jetike, zelo važno vlogo, in da so se drugod ustanovila že posebna društva, ki se pečajo z odvračanjem tozadevnih neprilik, usoja se kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljnčih prositi mestni magistrat ljubljanski, da neprestano obrača svojo pozornost na snaženje cest in na odvažanje smeti, osobito pa da pazi na naslednje okoliščine: 1. Pozimi, ko se pri snaženju cest ne more tako izdatno škropiti, kakor bi bilo želeti, vrši naj se snaženje če mogoče ponoči ali vsaj ob takih urah, ob katerih je cestni promet najmanjši. Posebno naj se pazi nato, da se pometanje cest ne vrši ob času, ko je šolska mladina na cesti. 2. Dosedanji način odva žanja smeti, ki ni za prebivalce in pasante le mučen, temveč naravnost škodljiv nji- i hovemu zdravju, naj se po higijeniških na- i čelih temeljito preuredi. Mestni magistrat blagovoli naj mo?da stopiti v dogovor z mestno občiuo dunajsko, ki se ravno sedaj bavi s tozadevnimi poizkusi. 3. Dokler se za smeti ne najde druge uporabe, naj se jih ne odklada v bližini hiš in javnih šetališč."
lj Podčastnikov tukajšnjega 7. topniškega polka plesni »en-ček je včeraj sijajno dokazal, kake sim- j patije uživa med civilnim prebivalstvom ime ■ j novani polk. V polni veliki dvorani »Na- ! rodnega doma" se je kar trlo posetnikov. j Zastopani so bili, lahko rečemo, vsi sloji, i od najvišjih vojaških in civilnih dostojan- j stvenikov, do trgovskih, obrtniških in dru- ! gih meščanskih krogov, tako da je v obširni dvorani bila cel večer prava gnječa. Posebno mnogobrojno je bilo zastopano žen- ; stvo v lepih, deloma elegantnih toaletah; mnogo smo opazili med damami čast. so- j prog gospodov častnikov. Naravnost diven ! je bil pogled z galerije. Ta pestra slika damskih toalet in uniform vsega ljubljanskega vojaštva je bila res vredna pogleda No, čudno to ni! Ce sinovi Martovi odlože meč in bojno kopje in se posvetijo boginji Terpsihori, mora biti uspeh popoln, posebno če se v taki meri, kot podčastniki topniškega polka v Ljubljani, ne strašijo ne truda ne gmotnih žrtev. Največjo zahvalo zasluži aranžma ob vsprejemu gostov. Od vhoda počenši po celih stopnjicah do vrat v dvorano so stali v špalirju vojaki topničarji — en parade. Lep pogled! Izmed raznih odlič-njakov, ki so posetili plee, navajamo med drugimi: ekscelenca podmaršal pl C h a -vanne, divizijski po%eljnik generalmajor Wachsmann, brigadni poveljnik vsi štabni častniki in večina drugih častnikov in podčastnikov tukajšnje posadke. Izmed
civilnih: dvorni svetnik pri deželni vladi pl R ii 11 i n g . predsednik deželn. sodišča L e v i č n i k. Uspeh je bil v vsakem oziru j povoljen in je podčastniškemu zboru top- ; ničarskega zbora le čestitati
lj Dva stroja sta skupaj trčila včeraj zvečer na južnem kolodvoru v j Trstu. Pri tem sta bila strojevodja Andrej ; Fine in kurjač Anton Rozman—-oba ' iz Ljubljane — znatno poškodovana j na nogah. Pripeljali so jih danes zjutraj z ) vlakom v Ljubljano in potem z rešilnim vo- i zom v bolnišnico.
lj „Zvesta" žena. Ta teden je j prišel nekega dne neki posestnik v Sp. Šiški domov ob nenavadnem času. Našel je v gostih mladega vojaka. Mož je »gosta« prijel in ga hotel vreči po stopnjicah. Nastalo je ruvanje. Med tem se je pa žena pripravljala za beg. Ko je mož treščil vojaka po stopnjicah, je skočila žena skozi okno na tla in se precej poškodovala. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico.
lj Pod vozom. Na tla je podrl včeraj popoldne hlapec Ivan Dolinar v Flo-rijanskih ulicah neko vdovo iz Spod. Šiške. Hlapec je pripeljal po ulici tako naglo, da se mu vdova ni mogla več umakniti in so jo konji podrli na tla in je prišla pod voz Poškodovana je na nogah.
lj Zabavni večer ,,Katoli-škega društva rokedelskih pomočnikov" se je v nedeljo, 19. t. m, prav dobro obnesel. Na sporedu je bila že v drugič igra „Nikolaj Zrinski". Uprizoritev je bila v vsakem oziru še bolj dovršena kot prvič. Vsi igralci so izvršili prav častno svojo nalogo. Z velikim zanimanjem je sledilo občinstvo igri in z glasnim odobravanjem kazalo svojo zadovolj-nost koncem vsake slike. Po igri nas je g. J. L o ž a r razveselil z nekaterimi izbor-nimi kupleti, vrli pevski zbor je pa pod spretnim vodstvom g. P. G o r j u p a zapel več krasnih zborov. »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v letošnjem dolgem predpustu dobro skrbi za razvedrilo in zabavo.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 250 Kranjcev, 60 Hrvatov, 60 Makedoncev in 40 Črnogorcev. 40 Slovencev je šlo v Slavonijo v šume. S Hrušice je prišlo 26 Ogrov.
lj Dolg plačan. Včeraj popoldne je prišel neki tukajšnji hotelirski kuhar v Za-lokarjeve ulice tirjat pekovskega pomočnika Ivana Kranjca za neki dolg. Kranjca je pa to tako razkačilo, da je vrgel kuharja na cesto, dolg mu je pa poplačal s klofutami.
lj Enketa v svrho ustanovitve oskrbovalnice za jetič-nike. »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih" nam naznanja, da bode k enketi radovoljno povabila delegate delavskih društev in da je hvaležna za vsak tak nasvet, ker ji je posebno ležeče na tem, da se enkete udeleže poznavalci delavskih razmer.
lj Našel je učenec Bogomir Planičar usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja. — G. F. Kordin je pa našla srebrno zapestnico, vredno 3 K.
Koroške novice.
k Predpustno veselico s pet
jem in igro priredijo velikovški rodoljubi dne 1 marca t. 1. v »Narodnem domu" (pri Aufmutu). Ker se bo čisti dobiček obrnil za našo narodno šolo v Št. Rupertu, zato vabimo rodoljubne Slovence in Slovenke od blizu in daleč, da se te narodne veselice udeleže v obikiem številu. Vstopnina 60 v. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
k Novi celovški podžupan. Včeraj je celovški občinski svet izvolil za podžupana bankirja Ivana S u p p a n a, ker je odstopil prejšnji podžupan vitez pl. M e t n i t z.
Razne stvari.
Najnovejše.
Arsov ubit. Potrjuje se vest, da je gla-soviti bolgarski vstaški vodja Arsov bil v Potoviču pri Krčevu ubit. Od jeseni so makedonski vstaši izgubili štiri vodje. — Vol je nabodel v Biali bogatega trgovca z živino Jožefa Krala, ki je bil takoj mrtev. — O novih grozovitostih uradnikov Kongo kompanije Toqueja, Pro-cheja in Ganda poročajo iz Pariza. Štiri zamorce je Toque postavil v vrsto ter jih prestrelil skozi prsa Mnogim zamorcem je odsekal glavo. Gaud je kuhal kosti zamor cev ter tako juho dal jesti zamorcem. 58 žensk je vrgel v ječe, kjer so lakote umrle. — Mascagnije uglas.opero Gismondi'. — Grofica Montignozo ohrani pri sebi svojo hčerko Moniko, če ne bo drugače odločilo laško sodišče, do katerega se je sedaj obrnil saški dvor. — Velika nesreča. V Virginija rovih v Birming-hamu je bila eksplozija, pri kateri se je ponesrečilo s t o i n s e. d e m rudarjev. — Na smrt obsojena sta bila v Banja-luki Tomo Kovačevič in Stanojka Gjerman Stanojka je nagovorila Kovačeviča, očeta
štirih otrok, kateri je imel z njo ljubavno razmerje, da je umoril njenega moža. — Vztrajen delavec. V Odesi živi 107 let stari Aleksander Ivanevič Ivanov, ki kljub sveji visoki starosti še vedno dela.
Tesar — dramatik. Pred kratkim so igrali v pariškem »Antoine* gledišču enodejanko »Les Experto", ki je dosegla velik uspeh. Spisal jo je neki B e -n i e r e s , ki je bil poprej dolgo vrsto let tesar, sedaj pa bogat podjetnik.
Telefonska In brzojavna poročila.
Pogajanja o miru na bojišču.
London, 22. febr. (K ur.) Reuterjev urad poroča: Kljub nekaterim uradnim de-mentijem se vzdržuje vest, da se je glede miru na bojišču doseglo spora z u m 1 j e n j e že v naslednjih točkah: Port Artur in Liaotun dobi Japonska, Vladivostok bo nevtralna luka, Mandžurijo do Harbina dobi Kitajska nazaj, vzhodno-kitajsko banko bo upravljal nevtralni, mednarodni odbor. Koreja bo pod japonsko suvereniteto. Težava je le še glede vojne odškodnine, katero Japonska na vsak način zahteva.
Vojska na Balkanu?
Skoplje, 22. febr Turška se pripravlja z mrzlično naglico, da je ne dohitijo usodni dogodki, ki so neizbežni, nepripravljeno. Vojska se oborožuje z najmodernejšimi puškami, katere se — kakor tudi mu-nicija — neprenehoma in v veliki količini pošiljajo iz Carigrada v Staro Srbijo in no-vipazarski sandžak, ker opasnost preti od Avstrije, katere oficirji, ki so dodeljeni makedonskemu orožništvu, že odkrito govorijo, da vpade Avstrija z vojsko v evropsko Turško. Turška zbira že vojaške novince, pošilja hrano, popisuje se kapital, katerega imajo poljedelski denarni zavodi v blagajnah, da se postavi v slučaju vojne državi na razpolago, a ravnotako se popisuje živina za hrano vojski in vozovi za trda. Iste priprave, kakor so se delale pred turško grško vojno. Kako se položaj smatra resnim, razvidno je tudi iz dejstva, da je sultan poslal posebnega svojega zaupnika v Skoplje, da nadzoruje priprave in da mu referira o njih.
Sofija, 22. februarja. V makedonskih organizacijah vlada popolna nesloga, ker hočejo vplivnejši člani vsak na svojo roko delati in se borijo medsebojno za vodstvo v organizacijah. Vršil se je kongres. Bolgarska vlada podpira skrivaj vse organizacije in jim pomaga v medsebojni borbi ena proti drugi, ker misli, da bo imela na ta način vse v svojih rokah.
Dunaj, 22. februarja. (Kor. urad.) Državna zbornica je danes volila v poimenskem glasovanju predsednika. Oddanih je bilo 269 glasov, 45 glasov praznih. Grof Vetter je dobil 216 glasov, 2 Schone-rer, 2 glasova Sternberg. Vettra, ki se je zahvalil za zaupanje ter izjavil, da volitev sprejme, so poslanci živahno akla-mirali.
Dunaj, 22. febr. Vetter je izjavil, da ne bo dolgo predsednik, zbornica naj si skoro poišče sposobnega moža.
Dunaj, 22. februarja. Schonerer je ; stavil v državnem zboru predlog za perso-i nalno unijo med Avstrijo in Ogrsko, naj se • Dalmacija združi s Hrvaško, Bosna in Her-\ cegovina pa izroči mažarski upravi. (1) Po-i slanec P a c h e r je vložil nujni predlog na ' korist pomožnih poštnih uradnikov. Neka-i teri poslanci so dobili brzojavne prošnje, ! naj zanj glasujejo.
Dunaj, 22 februarja. Jutri ima pro-' računski odsek sejo. Poslanec R o b i č bo | poročal o točki 16 »tobak", V u k o v i č o vladni predlogi za razširjenje luke v ; Trstu. Tudi drugi odseki imajo jutri seje.
Trst, 22. febr. „Lloyd", ki ima že za-; četnega kapitala 40 milijonov kron in je j neprenehoma zahteval državnih podpor in tudi dobival ogromne vsote, je zahteval zopet stalne letne podpore pet milijonov kron Ker nA Dunaju ne ! zaupajo da bi se ta denar pravilno uporab ljal, hočejo direkcijo prenesti na Dunaj.
Budimpešta. Daranyi in Lang sta izjavila, da jima ni mogoče sestaviti ministrstva vsled pretiranih zahtev opozicije.
Vrše se nova pogajanja. Največ težav je radi volivne reforme.
Praga, 22. febr Namestništvo je dobilo nalog, naj kupi stavbinski prostor za zgradbo poslopij obeh vseučilišč.
Turin, 22. febr. Pravda Muri se je včeraj zopet začela. Pričela se je s pritožbo, da časopisje protipostavno vpliva na porotnike.
Belgrad, 22. febr. Vse javno mnenje je ogorčeno na avstro-ogrskega poslanika v Belgradu dr. Dumbo. Razkrilo se je njegovo intimno razmerje z ženo njegovega prijatelja drugega tajnika ruskega poslaništva S a b 1 i n a. Dr. Dumba je s Sablinovo ženo se odpeljal na Dunaj ter se več ne vrne sem. Sablin se bo ločil od žene in pojde v Tanger.
Varšava, 22. febr. Stavka se širi na progah Vladikavkaz in Moskva-Kijev-Voro-než. Na železniških postajah je že zmanjkalo petroleja.
Peterburg, 22. februarja. (K. ur.) VBaku nemiri trajajo dalje, nasilstva naraščajo do skrajnosti. Ljudje se bore drug proti drugemu na cestah ter se napadajo. Več oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. Nekatere hiše g o r č. Položaj je za one prebivalce, ki žele mir, strašen. V Baku ni dovelj vojakov, da bi zadušili nemire. V Balkansku so se pričeli nemiri.
Peterburg, 22. februarja. Iz Muk-dena poročajo, da se vedno bolj množe vznemirljive vesti od mongolske meje sem. Proti Hundžulinu se pomika baje močan oddelek Hunhuzov, Mongolov in Japoncev. Rusi so jim poslali nasproti poizvedovalne čete.
Pariz, 22. febr. Ruski revolucionarji so v mandžursko armado kolportirali mnogo spisov, v katerih vojake hujskajo k uporu.
London, 22. februarja. (K. u.) „Daiiy Telegraph" poroča iz Tokia: Brodovje Ka-mimure je v bližini Indijskega oceana, zato tu sodijo, da se kmalu razvije velika pomorska bitka.
Dunajska borza
dne 21. svečana.
Skupna 4% konv. renta, maj-nov. . .	100 25
Skupna 4% konv. renta, jan.-julij . .	100 20
Skupna 4-2°/0 pap. renta, feb—avg. . .	100-85
Skupna 4-2°/o sreb. renta, april - okt, . .	100-85
Avstrijska zlata renta . ......120- -
Avstrijska kronska renta 4% ....	100 20
Avstrijska invest. renta 3lli°J0 ....	91-90
Ogrska zlata renta 4%........118 95
Ogrska kronska renta 4%.....98 20
Ogrska invest. renta 3'/,%, . . , . .	89-40
Delnice avstro-ogrske banke ....	1640
Kreditne delnice..................678 75
London vista......... .	240 15
Nemški drž, bankovci za 100 mark . .	117-20
20 mark............23-48
20 frankov...........19'08
Italijanski bankovci........95-45
Cekini.............1132
flleteorologlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
e a a	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	jf s > * a c8 . "o ► oŠ on P*
20	9. zveč.	737-6	—0-2	sl. svzh.	obl	62
21	7. zjutr.	737-7	—02	sl. jjvzh.	sneg.	
	2. pop.	737-3	+1-4	sl. svzh.	»	
Srednja včerajšnja temp. — 0'9°, norm. 0 4°.
Liiskinasto-oklopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trp6 vsled vremena, n. pr. mostovi, telezne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEKL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12—10
jTntolišKn Butan"
v Ljubljani.
Književna poročila.
Novosti s
Ude, Doctrina Capreoli de influxu Dei in aetus voluntatis humanae secundum principia Tho-mismi et Molinismi collata K 10.—, — Bautz, Die Holle im Anschluss an die Scholastik dar-gestellt.K3.84,— Kardinal Iflanning-Schmitz, Das ewige Priestertum. III. natis K 2.40, — Grunewald, Manuale cantionum clerica-lium K 3.-, — Baumgartner, S. J., Ge-schichte der Weltliteratur. IV. Band, Die lateinisehe und griechische Literatur der christlichen VOlker. III. in IV. natis K 13.68, vezano K 17.28, — Koller's ExempelbUcher XXIX: 225 ttei-spiele zum dritten Gebote Gottes K 3.—, „Glau-be und Wissen" Heft 1: Kirsch, Die Beichte ihr Recht und ihre Geschicte. K —.36, Heft 2:
Hoffmann, die heilige Kommunion im Glauben und Leben der christlichen Vergangenheit K —.36, Heft 3: Selzle, Kanti ein denkender Mensch noch an die Gottheit Christi glauben? K —.36, — Gruppf Kulturgeschichte der rfimischeM Kaiserzeit. I. HanJ: Untergang .ier heidnischen Kultur, 11. Band: Anfiinge der christlichen Kultur. Oba zvezka vezana K 26 40. — Richard von Kralik, Jesu Leben und Werk. Vezano K 7.20 — Mayrhofer S. J., Der Mutter VermSchtnis. Eine Novelle. Vezano K 3.30, — Perthes, Atlas antiquus. Taschen-Atlas der alten Welt von Dr. van Kampen. 24 Karten in Kupferstich mit Namenverze;chnis und einem Ab-risse der alten Geschichte VII. natis Vezano K3.12, — Perthes', Geschichts-Atlas. Taschen-Atlas der mittleren und neueren Geschichte von Dr Schulz. 24 Karten im Kupferstich mit einem Abrisse derdeutschen Geschichte und der Geschichte der wichtigsten anderen Staaten bis auf die neu-«ste Zeit. II. natis vezano K 2.88. —
Raznoterosti s
Mcško, ob tihih večerih. K 3 50 — Be-denek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2. , — Sienkiewicz-Podravski, Rodbina Polaneških. Roman 3 zvezki K 10. , — Sienkiewicz-Podravski, Mali Vitez Pan Vol«dijevski. Zgodovinski roman 3 zvezki K 7.—, - Jorgcnscn, das Reise-buch. Licht und Dunkel in N-itur und Geist. Vezano K 4.56, — Jorgensen, das heilige Feuer. Eine Legende aus dem alten Siena. Vezano K 3 60, — Jorgensen, Der jUngste Tag. Vezano K 3.60, — Perthes', See-Atlas. Eine Ergiinzung zu Justus Perthes' Taschen-Atlas, ent-worfen und beatbeitet von Hermanu Habenicht. 24 kolorierte Karten im Kupferstich mit 127 Ilafen-pliinen Mit nautischen Notizen und Tabellen von Srvvin Knipping. 6. Auflage. Vezano K 2.88. —
V cerkvenem glasbeniku posebno priporočena glasbena dela.
Partiture naznanjenih glasb bodo v prihodnje vedno v zal-gi in se na naročilo takoj dopošljejo, glasove pa bomo točno oskrbeli. Oni p. n. pevo-vodje, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo doposlati denar z naročilom vred po nakaznici in pridejati nekaj za poštnino (ta se ravna po teži naročenih tiskovin in znaša od 15 do 90 vinarjev).
Goller, Op. 5, 12 Pange lingua (Tan-tum ergo} za mešan zbor daloma z orglami, partitura K 2.04, štirje glasovi po 5*4 > inarjev. — Mitterer, op. 80, Laudes Ss. Sacramenti, ali 12 Tantum ergo za mešani zbor in orgle (tudi orkester), partitura K 1.80, glasovi K H.60.
„Ki!M!išHq BuRutHM" u Ljubljani. Mednarodna panorama.
Ljublj'ana, Pogačarjev trg.
Ta teden
332
Zlcžni cbi5l^ uclczonimiuc
Svetovne razstave c Parizu 1900.
Urarskega pomočnika in učenca ■ ■ ■» ■
takoj sprejme Fr. P. Zajec,
urar v Ljubljani.
331 i
i ^Učenec
00 ^^^
M
se t aRo j sprejme v spe~ cerijsRo trgovino.
tastov pove upravništvo.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in del vrta je na Dunajski cesti št. 60 z maj - terminom m- {a oddati.
319 4-5
Mizar išče c
—- izurjenega -
struparja
v vvf
pod ugodnimi pogoji. Delo trajno.
Naslov pove upravništvo ,,Slovenca".
305 Sprejmem dobro izurjenega 6—4
krojaškega pomočnika
Služba stalna. A. Tavčar, Škofja Loka.
Vabilo
na
retfniobčni zbor
»Hranilnice in posojilnice u Zgornjem Tuhinju"
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo, 12. marca 1905 ob 3. uri pop. v uradnih prostorih.
Spored:
1	Č tanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka leto 1904.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.	330
6.	Prememba pravil.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Načelstvo.
za
i i
Katoliška bukvama v Ljubljani.
kot „Duhovni pastir" po znižani ceni! "sa
Ker so mnogi v dušnem pastirstvu delujoči duhovniki izrazili zeljo nabaviti si stare letnike „Duhovnega pastirja", če bi jih dobili po znižam ceni, izjavljamo, da smo se vsled pomankania prostora odločili oddajati letnike: VII. 1890, VIII. 1891, IX. 1892, X. 1893, XI. 1894, XIII 1896, XVI. 1999, XVII. 1900 in XVIII. 1901 za polovično ceno po 4 krone (vezani letniki veljajo po K 120 več.)
Pripomnimo pa, da velja ta cena samo za naročila, katera nam dojdejo do vključljivo 4. marcija; po 4. marciju prodajal se bo »Duhovni pastir" zopet in edino le po prvotni ceni K 8 — za letnik.
Kdor naroči pet letnikov dobi tudi priloge »Duhovnega pastirja" za polovično ceno in sicer:
Zbirka lepih izgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli zbral Anton Kržič, oziroma Alojzij Stroj, I. zvezek: 5 sešitkov a 60 vin.
K 3-—, vezano K 4 20, — 11. zvezek dosedaj 4 sešitki a 60 vin.
Obrambni govori. Slovencem v premislek in prid sestavil dr. Franc Lampe K —"40.
Kosec, Katoliško zakonsko pravo 7 ozirom na državne avstrijske pravice K P—, vezano K 2.20.
Dvojno kazalo prvih deset letnikov »Duhovnega pastirja" 1884—1893. Sestavil Ludovik Škufca, župnik, K P—, vezan K P80.
Pridržimo si pa pravico, razveljaviti današnje naznanilo o potrebi še pred 5. marcijem deloma ali tudi v celoti.
Katoliška bukvama v Ljubljani.

T
Ki
T
0>
Razpis stavbe.
s
Mestna občina Skofja Loka razpisuje
natečaj za zgradbo nove mestne klavnice,
ki se ima postaviti na mastni parceli št. 618 do konca oktobra t. L
Vsa stavbinska dela, za katera je proračunjenih 50.796 K 14 v, se le skupno oddajo. Pismene, kolekovane ponudbe z varščino 2500 K v gotovem denarji, hranilničnih knjižicah ali državnih obligacijah po kurzni vrednosti, vložiti so zapečatene
do 15. marca t. I.
pri podpisanem županstvu, kjer so načrti, pogoji in proračun na ogled med uradnim' urami.
Mestno županstvo v Škofji Loki,
dne 17. februarja 1905
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerlkanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26 — 26
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
'resenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
*
P m
S
■J
Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
I. Keber Lj ubij ana, Stari trg 9
1883 52-13
»Pri dobrem pastirju«
vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje.
Pri odkupu čez ID kron dovolim še 5% (procent) popusta ali skonte.
Založnik ©. kp.
drž. uradnikov.
M
4i
a
o
»
S
*

Št. I.
152/5
OKLIC
Javne prostovoljne dražbe zemljišča vlož. štev. 47 katastr. občine Petersko predmestje H. del.
V soboto dnž 25. februarja 1905 zjutraj ob 11. uri vršila se bo javna dražba
gospoda
Josipa Petriča, posestnika v Ljubljani
Martinova cesta hiš. štev. 20 lastnega hišnega posestva vlož. štev. 47 katastr. obč. Petersko predmestje II. del v pisarni sodnega komisarja.
Hiša je novo zgrajena, leži na jako ugodnem prostoru, ima celo yrsto sob, dvoran, skladišč in kleti in je uporabna tako za raznovrstna podjetja kakor tudi za stanovanje.
To hišno posestvo je sodno cenjeno na 55.763 K in znaša tudi vsklicna cena 55.763 K.
Na hiši je vknjiženega posojila 45000, kateri znesek zamore ostati tudi še po prodaji na hiši vknjižen. Sploh ostanejo vknjiženim upnikom njih pravice nedotaknjene.
Ostali dražbeni pogoji so vsakemu na vpogled v pisarni dr. Josip Furlana odvetnika v Ljubljani in v podpisanem uradu med uradnimi urami.
Prodajalec g. Josip Petrič pridrži si pravico, da v teku 3 dnij po storjeni dražbi enega od obeh najvišjih ponudnikov ali pa nikogar ne sprejme.
V Ljubljani, 15. februarja 1905.
291 3-3	Avgust Drukar,
substitut c kr. notarja Ivana Plantana, kot sodnega komisarja.
Stanje vlog 30. no?. 1904: cez 10 milijonov kron.
• IIIIMIIIIIIIIMMIMIIIIIIII
"I Preje: Gradišče št. 1, ='""'...........................................
! sedaj: Kongresni trg I f^"1 f0?,01 .f"0*" ! št. 2, I. nadstr. I 1-1804: čez 42 mikron.
■■••(••••••(••iiiiii
Najboljša in najsigufnejša pfilika za štedenjel
p JlLjcid^ci posojilnica

brez kakega odbitka, tako, da
41L OL sprejme vložnik od vsacih vloženih
I" I" mn v x:„<:u A ir ein u
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	A	100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. novem. 1904: K i0,586.128'71. Denarni promet do 30. nov. 1901: 12,500.883-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne t. januvarja 1904.
Dr. Ivan SusterSI£,	Josip Slika, knezoSkolljskl kancelar, j—U
predsednik.	podpredsednik.
2047 23	O d b o p n i k i i
Josip Jarc,	Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
veleposestnik v Medvodah
Dr. Andrej Karlln,
stolni kanonik v Ljubljani.
FrančISek Leskovlc
zasebnik In blag. Lj. pos.
Karol Knuscliegp!,
veleposestnik v Ljubljani.
Karol Pollak,
tovarn in pos. v Ljubljani.
Matija Kolar,
Iupnik pri t) M. v Folju.
Greg. Slibar,
iupnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani.
Dr. AleS Ušenlčnlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.
Nakup ln prodaja M vsakovrstnih državnih papirjev, »ročk, denarjev itd. zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promoso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„ i?t E II C U II"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo	18 150—21
Kot. Murna v Ljubljani

želi kupiti:
Marn, Jezičnih.
Odlikovan
z zlato medaljo
na raastavi v Parizu 1 1904
Dragotinpuc
fapefnlk In preprogar Dunajska oesta št. 18,
ivrSu e vsa tapetniška ln dekoraoljska del« er ima v zalogi vse v to stroko spadajoč« predmete lastnega Izdelka. 884 41
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarski zadruge v St. Vidu nad Ljubljano.
* m- Pijte -mm I
f Klauerjev i
1 »Triglav"1
najzdravejši Yseh likerjev.
6441 50-146
Odlikovan
Z Zlato kolajno In častno diplomo
v Parizu.
479 99
Zahtevajte
brozplaftno In franko
moj iluBtrovani cenik z rei ko <500 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna i& are In lnotna trgorlnt Most It. 955, Coiko
PraT* »i. utk. remoatolr-ari < nldro, . , ■'»t m »OKtnpf patent t trpefnpm futraln ftlfl 0'TA l> J»le»ortg» osnja i »leg. rerilleo li nlk- b	J '
!■ priveskom, komad ———— ______
► I
| „Kot. bukunrna" v Ljubljani i
n

Anton Preskee
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. It
se priporoča preč. duhovSJis v izdelovanje vsakovrstnr
duhownHKo oblthi
Iz trpežaega la Mlldnega fcl»} p« alzkih cenah.
Opozarja na veliko svoji zalogo
= Izgotovljene obisk
posebno na havelake v on; večji Izberi po najnižjih cen*:
(Ufltelj Dulform mtrljtkigt društ« ielasnlgcib nr&dnlk
ii82 inn 68
m^^m mm m^^tm |P ^^ ^^


priporoča
Schlčr -Katschner, Fastenpredigten. Erster Zyklus: Die Pa-rabel vom verlorenen Sohn. — Zweiter Zyklus: die Schule des Kreuzes. — Gelegenheitspredigten ftir die Fastenzeit. Cena K 240 (knjiga sama za sč po pošti poslana velja 20 vin več).
Stingeder, Gottes Antwort auf die brennendste aller Lebens-fragen. Dargestellt in sechs Fastenpredigten tiber das Geheimnis unserer Auservahlung im Lichte des Kreuzes. K 1 '50, po pošti K 160.
Stingeder, die brennendste aller Lebensfragen beantwortet in sechs Fastenpredigten tiber das Geheimnis unserer AuservvShlung im Lichte des Kreuzes 3. Auflage K F—, po pošti K 110.
S PremisUeuanJa za postni čas:
Diessel E. Ss. R., Auf Kalvarias Hohen. Ein Wegweiser in den Tagen der geistigen Einsamkeit. K 5 40, po pošti K 5-70.
„Schl<>r, Katschner, Diessel, Stingeder" sama znana imena pisateljev, katerih duševni proizvodi brez dvoma vsakemu ustrezajo.
Slovenske postne pridige so zastopane v raznih letnikih »Duhovnega
pastirja*, posebej so bili natisnjeni govori:
Dr. Robert Neuschl, Jezusovo trpljenje in sedanji čas. (Poslovenil Fr. Hiersche.) Cena K 1'20, po pošti K 1"30. -
V najkrajšem času izide nadaljevanje krasnih Meschler-jevih premišljevanj o Izveličarjevem življenju:
Meschler, S. I., das katolische Kirchenjahr. Betrachtungen tiber das Leben unseres Herrn Jesus Christus, des Sohnes Gottes, 2 zvezka K 7 20, vezano K 1140.
Ker smo uverjeni, da bodo to delo želeli vsi oni p. n. naroče-valci, ki so prejeli prvotna dva zvezka, objavimo je že sedaj in prosimo cenjenih naročil, da bomo točno postregli, ko se dotiska.

..Katoliška bukvama" E
i


Ljudska pesmarica ^
5=
St
3
3
3

IS
S
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je Izš h in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije.
© s n a i
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin-platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti
10 vin Srašs^iš^®)
Izšlo je tudi „Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več.
Naroča se v r>roda'nli>i „K'iti>liS»n>srH tiskuincifu ilriiStvu" v LJUBLJANI.
„I,judska pesmarica" nai bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino!
„Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškoftjskih ordinarijatov.
I
I
I
Sjrt-
s*-

E
.ff f fff^Tfffff i 'ff ^
\
Franc Stopica,
ljubljanii, Marije Terezije cesta 1 » Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporočil slamoro/.ntoe, nalattlnloe. člatJŽ nloe, gepeljuo, proše <a grozdje in sadj», pluge im brono najboijSi--« izdelka it samote.* nloe. Dalje : Ses&lko za ^odo> )o guojniuo, (.<■■ rinkane, «sfal'uaiiH m m • tmVi.e oe»i ?.£> napeljnv* -ode, razne tehtntoe % ntežJ, Sledilnih* v»t>i,-vrst, kuhinjsko opravo, oagrobn« krlie, »». kovala, prlvljake, žago, koti« za klajn m žganje.
Portland m Samrn-oemcnt, ioloaiaf*V. 41ne io tra'verxe, poljski maueo.
Mizarsko, tesarsko u, Ailjučavnlčarri orodje it vs. dru^e t iekjtnv stroko «p»d< Joče predu.eto.
Velika zaloga vedli«« svežega šj>i'» B76 52-44 eerijskega blaga.
Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škat-ljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.

r Gospodične1
y katere se žile izobraziti v šivanju 5 □ in krojnem risanju sprejema y
\ Franja Jesih, LJubljana \
»u« Stari trg štev. 28. io-iog
Vsak dan sveže
Slaščičarna
Jak. Založnik,
Strni t« a. Mestni \
Vi. Petra cesto 27. /
Trdutatel) m ntlKOvonu ureanm: Or. ipimcil
Tisk , ivati)lisk..j ti.iKarno' v ijubliani.