plačan* v gotovini Leto LXXm., št. 250 LJubljana, četrtek 31. oktobra 1040 II Izhaja vaak dan popoldne lzvzemši nedelje In praznike, — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a U In 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji InaeraU petit vrsta Din 4._ Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25-—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO^ LJUBLJANA, Knafljeva oHca it. 5 Telefon: 31-22, Sl-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg *t 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Koconova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St_ 10.351. ameriška obrambna linija e približala Europi in Hfriki Pomemben govor predsednika Roosevelta o ameriških vojaških pripravah — Ameriška vojna proizvodnja na višku Amerika dobavlja Angliji letala v neprestanih transportih — Z edin jene države smatrajo Azore in kanarsko otočje za ameriško interesno sfero ^'ashington 31. okt. i.Un. Pr.). Pit: -dent Roosevelt je imel snoči po radhi govor o ogromnih, ameriških vojakih pripravah in pospešenih dobavah vojnega materiala Veliki Britaniji. V svojem govoru je objavil važne podatke o silno povečani produkcijski kapaciteti ameriške imlustrije. Predsednik je uvodoma nacrlasil, ća je ameriška vlada pozvala letalsko industrijo, naj Veliki Britaniji v najkrajšem roku dobavi dodatnih 12 000 letal. Tako imenovani nujnostni odbor je prejel nalogo, naj rjemudema preuči ta probem. Ofan b°-do letalske tovarne prevzele n»va nar.VUa, se bo število °d Anglije v celoti naročenih letal povečalo na 26.000 aparata. Vlada ie Roosevelt dejal dalje, n?. drugI strani z največjo intenzivnostjo pospešuje oborožitev lastnih vojnih sil. To velja posebno za vojno mornarico, ki je bila v zadnjem č^Hi že silno ojađena. Zaposle- nost v amerišHih ladjedelnica« je sedaj Šestkrat večja, kakor je bila 1. 1930. Amerika je razširila območje svoje pomorske obrambe s pridobitvijo novih oporišč, in je tako v veliki meri ziasti na Atlantskem oceanu povečala akcijski radij svoje vejne mornarice. P*"va anierišKa obrambna linija se je premaknila na r°bove Karibijskega morja in sega sedaj od Novega Fundlandn do bližine Afrike. Amerika je v veli*j meri povečala tudi svojo vojsk«. Od nemšKega p°hoda na Poljsko dalje, se je ameriška regularna vojska več Kakor podvojila, vlada pa skrbi Tnđi za to da je ta vojska med vsemi najbolje oborožena. Ameriška letalsK« industrija bo *e v kratkem zm°gta proizvodnjo po 50.000 letal na leto. v T°varnah delajo n°č in dan. Tovarne v Kaliforniji izdelujejo že štirikrat več letal kakor pred letom dni. Dou-glasove tovarne so podvojile svojo produk- cijsko kapaciteto. Curtisove tovarne v Saint Louisu so v poslednjih 12 mesecih zvišale svojo izdelovalno sposobnost za 1100 odstotkov. V poslednjih 10 mesecih se je produkcija letalskih motorjev v Zc-dinjenih državah povečala za 240 odstotkov. AmeriKa dobavlja Veiiki Britaniji sedaj letala že v neprekinjenih transportih Bliskovita vojna proTi Angliji, ki traja že tri mesece, ni zmanjšala silo angleškega letalstva. Nasprotno so angleške letalske sile sedaj še večje, kakor so bile pred ve-liko letalsko ofenzivo. Deloma je k temu prispevala s svojimi dobavami tuai ameriška industrija. Roosevelt je zaključil svoj govor, da bodo Zedinjene države v zraku kmalu postale najmočnejša sila na svetu. New 1'ork, 31. okt. j. (CBS). Po Informacijah Iz L iza bone je prispel na Kanarske otoke član nemškega generalnega štaba general Muller. Njegov prihod se tol- mači kot prijateljski obisk. Hkrati je odpotoval na Kanarske otoke Španski vojni minister general Varela. V ameriških diplomatskih krogih opozarjajo na zelo značilno okoliščino, da sta hkrati na Kanarskih otokih vojaška predstavnika Nemčije in Španije. Verjetno Je to v zvezi z načrti držav osi na Atlantiku. V ameriških diplomatskih krogih opozarjajo na svoječasno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, da je treba smatrati Azore in Kanarsko otočje kot bližni ameriški interesni sferi, ker sta ti dve točki strateško Izredno važni v obrambi trgovskih pomorskih potov Zedinjenih držav. Neiv York, 31 okt. e (DNB) Pet ameriških rušilcev in ena matična ladja za letala so odpluli iz svojega oporišča Key \Ve-sta na Floridi. Ladje so dobile navodila v zapečateni kuverti. Washin£ton. 31. okt. br. (Reuter) Republikanski kandidat za ameriškega predsednika \Vcndell \Vilikie je snoči v nekem svojem volilnem govora izjavil, da pričakuje, da bo Roosevelt Ameriko v pričetku prihodnjega leta povedel v vojno. Washin£ton, 31. okt. A A. (Reuter) Dasi najnovejše ankete o razpoloženju javnega mnenja v Ameriki dokazujejo, da republikanski predsedniški kandidat \Vendcll \Yill-kie stalno pridobiva, največji del političnih opazovalcev vendarle prepričuje svojo okolico, da bo Roosevelt zmagal. Med novinarji je tukaj težko najti kogarkoli, ki bi ve-I roval, da bo \Villkic dobil vsaj 100 od 531 ] volilnih glasov. \Villkie še naprej izrp.blja razne pritožbe proti up-avi. prav tako pa tudi izrablja kršitev tradicije, ki jo je zagrešil Roosevelt s svojo tretjo kandidaturo. Prav tako očit« naraščanje dolgov in nedelavnost v narodni obrambi. Pred atom v grško italijanskem sporu i ? V Berlinu izjavljajo, da je omejitev grško italijanskega spora v interesu Nemčije in da Bolgarija ne bo storila ničesar, kar bi moglo razširiti vojni konflikt na Balkanu Berlin, 31. okt. i. Nemški tisk o vojaških operacijah na Grškem ne prinaša nobenih vesti, temveč samo komentira italijanska službena poročila V notranjih političnih krofih vlada nenavadno zanimanje, če se bo spopad, ki je nastal na jugu Balkana, razširil tudi na ostali del Balkana, V Berlinu pravijo, da ie v interesu Nemčije, da ostane ta ^por lokaliziran. V ostalem piše nemški tisk. da krivda glede tega spora ne zadene ne Italijo, ne Nemčijo, temveč zgolj Anglijo. Uradni krosi v Berlinu so prepričani, da bo po likvidaciji spora na Grškem Anglija izločena iz Sredozemskega morja in da bo na ta način izgubila svoi prevladujoč položaj v svetu. Glede ostalih balkanskih držav v Berlinu ne podčrtavajo, da je n. pr. Bolgarija odločno na strani osi. O tem nihče ne dvomi. Toda ni kakega razloga ni za verjetnost, da bi Bolgarija oodvzela neka5, kar bi bflo proti interesom miru na Balkann. Glede stališča Nemčije napram itaiija^sko-grški vojni pa uradni krogi v Wilhelm-strasse izjavljajo: Ko ie naš zaveznik Italija »matrala za potrebno, da napravi tako odločitev in da napravi tak korak, potem je to turT stoodstotna odločitev Nemčtie. Ker je Grčija na italiJ3nskem vojnem oodi-očlii. .ie logično, da bo to akrfjo izvfdl^ Italiia. Trda rešitev tega problema .ie del skupne p li-tike osi proti AnglUi. To so diktirali tudi vojaški razlogi. Švicarske informacije Curlh. 31. oktobra, i. Berlinski do i«nfll >Neue Zurcher Zeitunr* jq\iia. da v Berlinu nr raeunaio z razširjenjem it^li:an-sko-gTškesr-, konflikta ostale balkan«ke države. Odrošaji Nemčije z večino južno-vrbodnih evropskih držav s-> toliko razčiščeni, da v tem praveu ni pr;čakovati nobenih presenečenj Glede za^'r'^nia T'.:rč:ie dozdai Iz A'-k~ro še n: k -čnih informacij vendar v Berlinu prič k - - o da postopanje Italije v vzho^pem delu Sredozemsko »a ^oria ne bo ;m«'o težjih po-!c^ic za "Turčijo *->e v no^-ičnem in ne v vevrškem pogledu P apen na **ofi v Bcrlm Carigrad. 31 okt br. (TJn. or.) Sino;i ie prispel v Carigrad nem?'.;: planik v Ankari von Par>en Cd tod -am?-ava *c danes odootovati v Constancp. o1':od sr se bo s posebnim letalom oripelia' v Be>'in Za tak ovinek sz ie moral r*r Rti ?ar di *ga, ker je bil žele^nišk nrome* me;! T :r-či^o in Bolgarijo prekinjen. P^oia -r ob Marici rne.-tcnva <=r,e1iann po gšk?m ozemlju. Papen Doture v B-lin k:'.kjr zatrivde^o po-'čeni dlr»iom3t~k; krogi, da bi sa^r poročal nemškim državnik* m o rezr«*tatQj razrrovor:v ki iih ie ime! zalnie dni s turškim! odn vnrnirrv Hnttelji V tei zvezi v rirkaišniih krogih men:io d* i*- biln Italiia prepričala da bo Grči in brez odpora sprejela njene zahteve Oa nikakor ni želela voine na Brkanu Nem^i^a si celo prizadeva doseči n^g'~ likvidacije spora in Par>en na i bi d'-bii r^rebna posredovalna pooblastila v ta namen. Italija proti angleškim oporiščem v Grčiji Milan, 31. okt. AA. (Štefani). »Corriere dela Sera * objavlia članek o položaju Grčije in med drugim pravi, da ie Metaxas s svoi o okolico vsilil Grčiji politiko, ki ne odgovarja koristim države. List pravi, da je Metaxas svoio nesrečno državo pos4a-vil v službo Anglije. Plutokratski tisk želi sedanje dogodke orisati kot napad na grško civilizacijo. Na i občudujemo kakorkoli klasično Grčiio in nai gojimo simpatije do grškega naroda, pri tem vendar ne moremo pristati na to. da bi Angliia zavzela pomorska in letalska oporišča v danošnji Grčiji in da bi na ta način ogrožala prometne žile Italije. Angleški komentar London^ 31. 0kt. j. (LJSF). Današnji ">Times* objavljajo poročilo svojega atenskega dopisnika o vojaškem položaju v Grčiji. Po mnenju nevtralnih vojaških opazovalcev se lahko smatrajo izgledi Grčije za uspešno obrambo za zelo povoljne. Vojaški opazovalci naglašajo, da ima Grčija v goi-skem terenu mn~go zelo dobro utrjenih obrambnih linij, ki jih je mogoče držati z razmeroma majhnim številom vojaštva- Na vsak način bo zahteval prodor ter črt dokajšnje nasprotnikove sile. Morala vojaštva, kakor tudi civilno nre-biva-.stYo je zelo dobra in posebno ugodno je na prebivalstvo vplivala izkušnja prvih dni sedanjega spora, ki kaže. da se Grčiji ni treba bati vsaj ni kake bliskovite zasedbe. Zaradi tega bo Grčija lahko v zaledju mirno nadalje urala potrebne vojaške dispozicije, ne da bi bila pri tem prisiljena k prenagljenim akcijam. Dopisnik Timesa nato omenj aizjavo, ki je bila včeraj dana v grščini preko berlinskega radia da je Grčija še zmerom svobodna v svoji odločitvi, ali se hoče pridružiti država da osi. To dokazoije, da je v Berlinu, kakor tudi v Rimu še zmerom živo upanje da se bo neprijetni sp>r z Grčijo dal poravnati z j grško kapitulacijo«. Navzlic temu pa je treba ugotoviti, da j&v-no mnenje v Grčiji na kako kapitulacijo absolutno ne računa. Čeprav grški tisk id-kakor ne zavzema v svojih komentarjih kakega pretinemškega stališča in dasi obavlja tudi poročila iz Berlina, vendar to še ne znači, da bi Grčija resno računala na kako nemško posredovanje. -Daily Sketch« sodi. da bi Italija hotela v Atenah vzpostaviti novo vlado, ki bi bila voljna na mimo poravnavo sedanjega spora. Kot vodja nove vlade se imenuje neki Gianaclis, ki je dalj časa bival v Rimu- Konferenca poslanikov balkanskih držav v Egiptu Kairo, 31. okt. br. (Ass. Press) Poslaniki balkanskih držav v Kairu 90 imeli snoči več konferenc, na katerih so si izmenjali informacije glede rezvoja dogodkev v južnih predelih Balkana. Turški poslanik Sefki Al-nan je po konferencah izjavi« oovinarjem, da razvija Turčija svoio akcijo v popolnem sporazumu z Grčijo. Neu> VorAc. 3L.okt e. (Tass) Po poročilih »United Pres&a« je grški poslanik v Egiptu Kapsalis obiskal predsednika egipt-ske vlade, s katerim ie razpravlja' o usodi grških državljanov v Egiptu. Ista agencija javlja, da je predsednik vlade sprejel tudi poslanike balkanskih držav. Govor grškega ministra Atene, 31. okt. e. Minister za tisk Nico-ludis je snoči govoril po radiu o vojni proti Italiji. Rekel je, da je Grčija storila vse kar je bilo v njenih močeh, in da je potrpežljiv o prenašala vse žalitve, da obdrži prijateljske odnošaje z Italijo- Toda vsi njeni napori so bili zaman. Zaključil je svoj govor, da bo vojna dolgo trajala, toda Grčija bo vzdržala do konca. GroS Ciano v Tirani? Carigrad 31. okt. br. (JSDA). iz Rima 90 prispele vesti, da je italijanski zunanji minister grof Ciano včeraj odpotoval v Tirano. Vrnitev grškega kneza Carigrad 31 Qkt. e. Grški knez Peter, ki je bil nekaj časa gost v Turčiji, se je vrnil v Grčijo, kjer bo prevzel poveljstvo nad svojim polkom. Splošni moratorij Atene, 31. okt. AA. (DNB). Grški službeni Ust je objavi včeraj splošni moratorij. Moskva in spor na Balkanu V Berlinu ne računajo s spremembo odnosov med Rusijo in osnimi državami — Glasilo ruske vojske o položaju v Sredozemlju Berlin, 31. okt e. V zvezi z diplomatsko aktivnostjo v Moskvi smatrajo v Berlinu, da ni nobenih razlogov, ki bi kazali, da bi se zaradi novih sporov na Balkanu poslabšali med Moskvo in zastopniki držav osi. Zastopniki tujega ti-ka *o večinoma mnenja, da bo Moskva ostala nevtralna, zlasti če se upošteva dejstvo, da so male države v-dile zasebno politiko in da nimajo nobene vojaške zveze s Sovjetsko unijo. Ankara, 31. okt. i. (Anatolski aee.iciia). Po poročilih iz Moskve ie turški poslanik včeraj posetil angleskeea poslanika Cripp-sa, s katerim je imel daljši razgovor. Diplomata sta se verjtno raztjovariala o stališču obed držav do novesa položaja, ki je nastal v bližini njunih interesnih sfer z izbruhom italijansko-grškega konflikta. London. 31. okt. i. Glasilo ruske armade »Krasna i a Zvjezda« se v dališem članku bavi s položajem v Sredozemskem morju ter ugotavlja, da se v zadnjem času razmerje sil na Sredozemlju ni bistveno iz-premenilo. Nov moment v to razmerje ie sicer prinesel italijansko-grški konflikt, toda treba ie računati, da ie položaj angleške mornarice v vzhodnem delu S red c z^rnskeg a morja še zmerom izrdeno mečan ter ni pričakovati, da bi vojna v Grčiji vsaj zaenkrat mogla bistveno vplivati nanj. Oporišča britanske mornarice v vzhodnem delu Sredozemskega mor i a pomenijo slej ko prej dokajšnjo garancijo, da se razmerje sil v tem delu Sredozemlja tudi v doslednem času ne bo izpremenilo. Ruska letala za Grčijo Soln. 31. okt br. (Reuter). V poslednjih dneh sta prispela v Solun dva tovorna vlaka s 134 demontiranimi ruskimi letali. Rusije ie te aparate dobavila Gičiii na osnovi posebnega siaorazurna. Transporta sta prispela preko Turčije in Trakije. Izmed dobavljenih letal ie 45 bombnikov, ostala pa so lovski aparati. Potek dosedanjih borb O vojaških operacijah z obeh strani ni zanesljivih po rešil, vendar se zdi, da do večjih bojev še ni prišlo Carigrad, 31. okt. br. (Un. Pr.) O bojih na grški fronti še zmerom ni zanesljivih vesti. Zatrjuje se. da so Italijani pričeli prodirati proti Florini ter da so štrli odpor grških prednjih postojank na tem sektorju fronte. Grki pa odločno demantirajo te vesti. Atene, 31. odrt. j. (Reuter) Po informacijah z al bansko-grške meje italijanska ofenziva le prav počasi napreduje. V glavnem se italijanske čete gibljejo vzdolž obale. Večjih akcij italijanske marnanoe proti grškim obalam in otočju doslej ni bilo opaziti. Atene, 31. okt. j. (Ass. Press) Na griko-albanski meji še zmerom m prišlo do več- jih vojaških akcij. Znatnejši italijanski pritisk se občuti edinole v smeri Konopolisa vzdolž morske obale, kjer so po nekaterih informacijah italijanske čete prodrle že do 30 milj globoko na grško ozemlje. Pri tem prodiranju pa je prišlo le do manjših pmsk med italijanskimi in grškimi četami, ker se je večji del grških sil že poprej umaknil na utrjene črtć globlje v notranjost ozemlja. Tudi letalske akcije niso bile včeraj večjega obsega. Prvikrat js v večji meri včeraj poseglo v boj tudi grško letalstvo. Razen izvidniških poletov 80 grška borbena letala na nekaterih mestih obstreljevala I premikajoče se italijanske kclcne s strojni- > cami. Italijanski bombni napadi so doslej | v glavnem prizadejali samo !uko Pa tras, kjer je bombardiianje po nekaterih informacijah zahtevalo približno 20 človeških žrtev, dočim je bilo po drugih irformacijah pri dosedanjih napad>h na Patras ubitih okrog 100 prebivalcev. 300 pa ranjenih. Grško vojno poročilo Atene, 31. oktobra. AA. Atenska agencija poroča: Poročilo gTžkega vrhovnega poveljstva št. 4 pravi: Na eperski fronti so se naši oddelki s prednjih postojank nekoliko umaknili po določenem načrtu. Na novih postojankah so naši oddelki vzdržali ves dan. S svojim streljanjem so ovirah premikanje sovražnih oddelkov. Na ostalih grškhi bojiščih ni bilo sprememb. Sovražna letala so bombardirala Patras. Nekaj hiš je bilo porušenih. Bombardirana sta bila tudi Rion in Lepant. Ubita je bila ena oseba, 5 oseb pa je bilo ranjenih. V Le-pantu je bila porušena neka šola. Vsa naša letala, ki so se spopadla z italijanskimi lovskimi letali nad albanskim ozemljem, so se vrnila na svoja oporišča. Bombardiranje Patrasa Atene, 31. okt e. Ministrstvo za javno varnost javlja: Policija v Patrasu je sporočila, da so se včeraj nadaljevali itaHijanski napadi na Patras. Izvršena sta bila dva napada. Pri drugem napadu je sodelovalo 8 letal. Več hiš je bilo poškodovanih, nekaj oseb pa je bilo ranjenih. Skupno število žrtev v dosedanjih napadih na Patras znaša 100 mrtvih in 250 ranjenih. Na mesto N'iapđktus v Korintskem zalivu so trije italijanski bombniki vrgli bombe, ki so padic na vzhodni del mesta. Ena oseba je bila ubita, 8 pa ranjenih. Carigrad, 31. okt. br. (SDA) Patras. važna luka ob ustju Korintskega kanala, je bi-!la včeraj kakor pravi snočnjc službeno poročilo iz Aten, petkrat bombardirana. Bombe pa so povzročile le ma'o škode in manjše število žrtev, kakor o priliki prvega napada pred dvema dnevoma Snoči so bile znova alarmirane Atene. Alarm pa je trajal le četrt ure. Angleška pomoč Atene, 31. okt- br. (At ag.). Kralj Jurij je imel včeraj dolg razgovor z gene-ralJom Metajcasom. Kakor se je izvedelo, se je razgovor nanašal v pivi vrsti na angleško pomoč. Anglija Grčiji ne bo pomagala samo s svojo mornarico in letalstvom marveč tudi z vojaštvom in predvsem z dobavami orežja in streliva. Vest, da bo Velika Britanija priskočila Grčiji tudi finančno na pomoč, je vzbudila v tukajšnjih kr:«rih veliko zadovoljstvo. L°ndon, 31. okt. e. Po vesteh švedskega lista >Stcokiholm Tideniec v Londonu zlasti opozarjajo na dejstvo da bo glede pomoči Grčiji odločal sam ministrski predsednik Churchill, ki je med svetovno vojno vodil zavezniško aukcijo na Galiprliju. Angleške mine v grških vodah Atene^ 31. okt. e. L«idonski radio svoji oddaji na grškem jeziku objavil, da je angleSka. admirali teta izdala komunike, v katerem javlja, da je angleško vojno brodovje položilo minv eadolž obe le Jonskega morja blizu otokov Santa Mau-ra Kefalonije, Zayde in blizu Ciperskega zaliva, na vzhodni strani Peloponeza kakor tudi pri vtfccd« v Jonski zaliv do rta Suni on, i uinovzh odno od Aten. Prav tako sta zavarovana z minami Korintsir-: Pirejaki zaliv. fitrmn a »BLOVKlf 8KI NAROD«. Četrtek. 31. oktobra 19-SO. itev. 250 Nad Anglijo in Nemčijo Nemška letala so tudi preteklo »o* obiskala angleško ozemlje London. 31. okt br (Reuter) Letalsko in notranje min*«trstvo %im objavi davi komunike o nemških letalskih napadih, ki »o bili v pretekli noči iavVen* tir posamezna angleška mesta Kumuvke ugo'avl;a, da so bili napadi na London ▼ pretek' noči mnogo manjšega obsega kakor > prejšnjih nočeh. Napadenih k bdo nadalje reke j mest v severnovzhodm An&liji.« LiverpooJ in nko mesto v severnozaoadm AngH;i Splošno Skoda ni b*la velika, rud. število žrtev je neznatno. Druga leta.a so bombardirala nekaj mest v vzhodni Angliji Snoči je več »Messerschmittev X 10Q« v strmogkvsk;h poletih napadlo reko mesto v južnovzhodni Angliji. Del stanovanjskih hiš je bil poškodovan. Vojaki objekt' pa niso bih zadeti Kakor vse kaže, je bilo eno nemško letalo s strojnicam' sestreljeno. Včeraj je bilo sestreljenih sedem nemških letal. Na angleški strani to rnaSa'e izgube 4 aparate. Nemško poročilo Berlin, 31. okt. br. (DNB) Nemška vojna letala so včeraj spet uspešno bombardirala celo vrsto vojaških in industrijskih objektov v južnovzhodni, srednj' m severnovzhodni Angliji. Prodrla »o nad angleško ozemlje v spremstvu večjega Števila lovskih letat v več zaporednih v* lov1 h Lovska letala so se ponovno spopadla t angleškimi lovci in letalski major Ga lan t je sestrelil tri sovražna letala, tako da je včeraj dosegel že svojo 49. letaltJco zmago. Neko vojno letalo je včeraj napadlo hi potopilo neko englesko 5000-tonsko tovorno ladjo. Napadlo k> je kljub nizkim oblakom daleč na Atlantskem oceanu V dveh strmoglavskih poletih je odvrglo nanjo več bomb. Ladja je bila zadeta na već mestih in se je naglo potopila, ju. Tam Je bilo razdejanih več hangarjev in poslopje letališkega poveljstva. Na letališču pri Maritsi na otoku Rodom je bilo naAgatiih 12 hangarjev. Letališče na otoku Karpatr-du je udio dvakrat napadeno. Pri dru grem napadu je bilo poškodovanih več bencinskih tankov ter zadetih nekaj letaliških objektov. O priliki napada na letaHšče na otoku Lepidu je bila povzročena velika materialna Skoda in požare je bilo videti celo z gr&kega otoka Samoa. IUPOt 31. okt. AA. (Reuter). Včerajšnje sporočilo vrhovnega poveljstva britanskih čet v Egiptu se glasi: Na bojiščih nič novega. Gibraltar se priprav l]a na obleganje Gibraltar, 31. okt. br. (SDA). Tukajšnje mornariške oblasti so objavile, da so Italijani včeraj poskušali s torpedi, ki Imajo posebne mehanizme, napasti ladje v Gibraltarski hticL En torpedo je eksplodiral ob vhodu v hi ko, ne da bi povzročil kako škodo. Drugega je zaneslo proti španski obali. Obramba Gibraltarja je bila v zadnjih dneh močno ojačena z novimi topovi, ki so jih pripeljali iz Anglije. V Gibraltarju zatrjujejo, oa je bila s tem obramba Gibraltarja m daljšo dobo zagotovljena in da bo tudi posadita lahko dol^o časa vzdržala morebitno obleganje, ker so bile sna-tno povečane zaloge življenjskih in drugih vojnih potrebščin- Tanger, 31. okt. AA. (Štefani). Pegun-ci, prihajajoči iz Gibraltarja, pripovedujejo, da vlada v trdnjavi velik strah in da vsi govore o bližajočih se napadih. Toda knkretnejšega nihče ne pove. Izvedelo se je le to da so Angleži odpustili mnogo špartskih delavcev in jih nadomestili z vojaki gibraltarske garniz je, ki so daf-ali pri delh vojaškega značaja. AlgeclTSs, 31. okt AA. (DNB). Po poročilih is Gibraltarja odvažajo naprej prebivalstvo iz Gibraltarja. V pristanišču je I poleg nekaj trgovskih parnikov za prevoz prebivalstva tudi mnogo velikih pot- 1 nizkih parnikov po 20.000 ton. trije aH štirje nabiralniki v središču mesta, in to je vse za kraj, ki šteje okoli 8000 prebivalcev. Poštni nabiralniki bi morali biti v neposredni bližini trafik, kjer stranke kupujejo znamke, kolke in razglednice in bi te oddale v nabiralnik v bližini trafike. Predvsem bi bilo treba, namestiti nove postne nabiralnike v bližini Cebuljeve. Rantove in žvanove trafike, dalje v delu mesta nad ljubljansko železniško progo, na Savskem nabrežju in Podmežakljo. Upravitelja obeh poštnih uradov prosimo, da upravičeni želji občanov čimprej ustrežeta. ($QiQ\n iea KOLEDAR DANES: četrtek, 31. oktobra: Volbenk JUTRI: Petek, 1. novembra: Vsi svetniki DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Suez KINO SLrOGA: 2ena kakor ti! KINO UNION: Zastrupljene vijolice KINO MOSTE: Tovverski krvnik in Ci- ganček RAZSTAVA KLUBA NEODVISNIH V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. do 18. PRIREDITVE NA PRAZNIK KINO SISKA: Poročnik indijske brigade OSTALI KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO RAZSTAVA KLUBA NEODVISNIH V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. do 18. SOKOL I. žalna svečanost ob 14. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru 2ALNE SVEČANOSTI V POČASTITEV SPOMINA UMRLIH ob 15.45 pred grobnico na pokopališču pri Sv. Križu DEŽURNE LEKARNE ČETRTEK: Mr. Leustek. Realjeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 4S PETEK: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljala od četrtka od 8. zvečer do sobote do S. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica žitko, Pleterflnlkova ulica 13/1* telefon st. 47-64. V Beogradu so se posvetovati zastopniki železniških ra\*nateljste\ trt bili 90 mnenja, naj bi zaenkrat ne bili ukinjeni tisti potniški vlaki, ki jih je nameravala železniška uprava ukiniti, temveč na jbi se ljudje v vozarenju po železnici nekoliko omejili. V ta namen naj bi železniška uprava ukinila nekatere ugodnosti v potnišk- tarifi, tarifo samo pa zvišala Ta sklep je bil baje sprejet kot posledica sedanjega stanja na naših železniških progah. Tej vesti iz Beograda ne moremo prav verjeti. Če je pa resnična, motamo priznati, da je res najkrajša pot do omejitve železniškega prometa ta, da odptuvimo vse ugodnosti, ki jih uživajo potniki odnosno da tarifo zvišamo. Tako bo železniška uprava najlažje odganjala potujoče občin-sfvo od vlakov, da ne bo prevelikega navth la. Vlaki bodo pa lahko nemoteno vozili —prazni ali pa tako pičlo znsedeni, dn lokomotivam ne bo treba težko sopihaii niti navzdol, kaj šele nai'kreber. Več cvetja kakor živil Ljubljana, 31. oktobra Danes je bilo na živilskem trgu naprodaj skoraj več cvetja kakor živil; cvetje je zlasti prevladovalo na zelenjadnem trgu, kjer imajo svoje dvokolice Trnovčank*. Sicer je pa bil trg v splošnem nekoliko bolje založen kakor včeraj. Pričakovati moramo, da bo zaradi tega, ker nekateri kmetje praznujejo vernih du3 dan, trg v soboto slabo založen. Meščani so se zelo zanimali za cvetje in vrtnarske izdelke že na vse zgodaj. Kupčija je bila precej živahna, a Kupci so tožili nad Visokimi cenami. Letos jc cvetje dražje že zato, ker je naprodaj le skoraj samo domače; iz Italije ga ne uvažamo. Pač pa je prispelo nekaj cvetja iz Dalmacije, predvsem nageljni. Žlahtno, pravo vrtnarsko cvetje, lepe kri-zanteme, je res precej drago, kar je pa razumljivo, saj ga je malo. Tako so prodajali posamezne velike bele In rumene cvete po 6 do 8 din. Tudi samo okrasno zelenje je bilo precej drago, po dinarju vejice božjega drevca. de mnogo bolj kakor Tmovčanke na zelenjadnem trgu so založili trg na svojih stalnih prostorih vrtnarji z res lepimi Izdelki, po večini s košaricami in stojali, kt so jih prodajali po 15 do 50 din, v primeri s kvaliteto okrasja. Danes so kmetice pripeljale še več zelenja in smrekovih, brsljanovih in Jelkovih vencev, mahu, božjega drevca itd. kakor včeraj. To blago so prodajale v e^lgi vrpti na Cankarjevem nabrežju, kjer sicer nI živahnega prometa. Cene so bile tu nekoliko nižje kakor na glavnem trgu. Ven^i so bili naprodaj že po 4 din navzgor, nej-večli pa po 15 din. V jutranjih urah je bila tu kupčija Se slaba. Zdaj meščani ne kupujejo več toliko preprostih vencev od kmetic, odkar Jih prodaja vsesvetska akcija. Žalostna lovska zgodba Ljubljana. 31. oktobra V zvezi z dopisom v »Slov. Narodu« iz Metlike o lovski uganki, omenjam žalostno zoodbo. katere sem bil priča in ki se je pripetila pred približno 30 loti na nekem lovu v ljubljanski okolici. Stal sem visoko jftvri v hribu na svojem mestu, ko se mi približa gonjač in mi pove. da prineso zdaj zdaj mrtvega dragocene ni psa našega lovskega tovariša Pes, ki je sicer ves čas pri gospodarju, je najbrž le nekaj stikal okrog in pogoltnil kakšno za strupijeno stvar m na mestu poginil, tako je trdil gonjač. Kmalu potem 90 res prinesli mrtveca pfa in njegov gospodar je imel rTlrne oči. Kmalu smo se zbraii in slišali, da je enaka uco-da zadrfa še nekaj drugih naših psov. Poparjeni od žalostnega izida love, smo ?e vrnili v dolino. Pred menoj je skakaj mai-hen psiček-brak. Kar naenkrat se je pr? kopicnil, vztrepetal in po njem jc bilo. Ni mi znano, kako se je lovsko-pravno koncila ta žel ost na zadeva. Govorilo pa se je. da je maščevalna roka raztresla po revirjj zastrupljene kose hrane, na kateri je baje poginilo tisti dan sedem psov in sicer zato, ker so lovski čuvaji nase družbe uničili nekaj psov iz bližnje soseske, ker so pre-ganjajl divjad v lovopustnem času. Angleška poročila o letalskih napadih na Nemčijo in zasedeno ozemlje Angleška letala ponovno nad Berlinom London. 31. okt. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo ie včerai popoldne objav.lo Obširno Doročilo o angleških letaiskm napadih na vojaške in industrijske cbie .t: v Nemčiji, severni Franciii, Belgiji m Ni-iozem^ki. ki so se zvrstili v noči od to ^ a na sredo. Letalski naoadi so So tok.at koncentrirali na tovarne sintetičnega bencin 1 in rafinerije, na železniške in pristaniške naprave ter na letališča. Bombardirane so bile tovarne sinte'ič-ne*a bencina in rafinerija v Magdeo iga, Stergradeu. Leuru. HornDurcu in G^Ls n-kirchenu, V vseh teh kraiih so izbrunniii večja požari. Druge skupine angl.šiun bombnikov so bombardira.e luke v iiam-burgu in Bremenu ter nemško mornariško oporišče v Wilneimshavenu. ki so bdi zadnje tri noči že 00 vrsti intenz.vno napadeni. Med doke je udarilo večie število eksplozivnih in zaž.galnih bomb. Nadalje so bi>e bombardirane tovorne postaje in tiri v Hamburgu. HUdersh^imu. Noidhausenu. Kolnu. Kreefeldu in Osnabriicku. Neki težki bombnik je prvič napadel neki rečni kanal in tovorna oostaio v Mun-stru. Tam ie nastai požar, ki se ie nnslo razširil. Napaden ie bil tudi most čez neko reko v Stralsundu cb Vzhodnrm moriu. V pretekli noči so bile vnovič napadene Kruppove tovarne v Essenu. Bombardiranih je bilo 29 letaišč v Nemčiji in zasedenih deželah, ki so bila deloma šele izsledena. Na 14 1.tališčih so bombe povzročil požare. Na let« 1 š u pri Jteineu sta nasiali dve večji eksploziji. Končno 90 večje skupine angleških bombnikov v noči na sredo bombardirale doke in koncentracije ladij v nizo~envkih lukah, v Iimuidenu. den Ilelderiu in Vlis-singenu. V poslednjih dveh lukah so nastali v okolici dokov večii požari. Komunike končno beleži, da so biH napadi izvedni kljub izrdno neuro "nemu vremenu in ne glede na to. da so se na letalih formirale debele D-last: ledu. Le dve angleški letali se s teh po!etov nista vrnili na svoie oporišče. London. 31. okt br. fReuter) Davi ie bil objavljen preeled angleških letalskih napadalnih operacii v nočeh od 31. do 28 oktobra. V celoti ie bilo v tem času napadenih 34 različnih nemških krajev. Med drugimi 90 bili bombardirani Berlin in Harntrurg po Škrat. Hnnncver 4krat. F-e-men In Cuxhaven oo 3krat VečLnr ma SO bile bombardirane tovarne sintetičnega bencina, bencinski tanki, že ezniska križišča in tovorne postaje ter doki. V noči -a 28 oktober ie bil Berlin napaden že petindvajsetič Takrat ie bila močno poškodovana tudi rafineriia mazil-nega olja v Misburgiu ki je ena izmed največjih nernskih rafinerij in predeluja olje. ki ea pridobivajo na Hannoveran-skem. Pri napadu na Hamburg v noči na 22. oktober ie bilo zadeiih 6 tovaren In razdejana so bila štiri skladišča. Tri dni pozneje ie nastal v Hamburgu pri nekem novem napadu največji požar, kar jih je imel Hamburg v sedanji voini. Hambursko področje ie bilo v celoti napadeno že okrog 50krat. Kar se tiče Kruppovlh tuvarn v Ess?nu, je bilo ugotovljeno, da so bile pri 7adniih napadih na treh mestih močno poškodovane. Niihova proizvodnja ie po angleških podatkih padla 7a 50" o pod norrnalo. London, 31. okt. j. (Reuter) Britanska le-ta-a 90 v minuli noči navzlic slabemu vremenu nadaljevala z napadi na Nemčijo in zasedeno ozemlje Ponovno so bili bombardirani petrolejski depoji v Gelsenkirchenu in Hamburgu, dalje pristaniške naprave v Hamburgu, Bremenu in \Vilhelmshavenu. kjer so bile vržene težke rusrlne in zarigal-ne bombe. Britanska letala so ponovno obiskala tudi Berlin, kjer so bili poleti zelo otežkočeni zaradi snežnega meteža, ki je letalom jemal vidljivost. Na vseh teh cM jih so bili zaneteni obsežni nožari. Prav tako je angleško letalstvo nadaljeva.Jo svoje akcije proti zasedenemu ozemlju ziasti proti letališčem na Nizozemskem. Največjih napadov je bil tu spet dcležm VHssmgen. V celoti so britanska leta'« bombardirala 29 aerodromov ter po dosedanjih ugotovitvah /anetila 40 požarov Potopljene ladje London, 31. okt. br. fReuter) Aimi-a1:-teta je snoči objavila, da sla ribiški ladji »WeyfIower« in »Joseph Ba-.kstoru. ki sta biLi v službi vojne mornarice, naleteli na mini in se potopili. Nadalie 1e bilo snoč" ohlivlieno. d* s^ kanad'ki minolovec >Br?dowi že toliko Č3<*a ni vrnil na svoje OD^risC^. da ie trel>a račun?ti z njetovo iz nekih -n-formac!jah se ie Dotopil ob irtl'j ve!e*^i Sv. lo-renca. Na krovu 1e bilo 30 mož pt^sedke. i starček o draginji Ogenj v ameriškem vojnem ministrstvu Požar je uničil mnogo dokumentov, oddelek za šifrirana poročila pa je nepoškodovan — Uvedena je stroga preiskava Wa«nlnjrton, 31 okt. e. Včerr.j je v enem delu zgradbe vojnega min'strstva v Wajhrt£rtCTiu izbruhnil velik požar ki so jrs. lahko udubili šele po napornem gaženju. O tem požaru se izvejo naslednje po-drobooatt: Po zaslugi vseh gasilcev, kar jih iona na razpolago Washington, se je posrečilo ogenj lokalizirati. Ogenj je uničil mnogo važnih dokumente v, vendar je oddelek za Šifrirana poročila ostal nepoškodovan. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz blžnjega Alarvlanda z osmimi avtomobili ki so pomagali ^Tashingtonskim gasilcem. Poftar je uničil tri krila velike zgradbe in je grozil, da se razsri tudi na četrto krilo. Na kraj požara je prispel tudi sef agencije generalnega Štaba general Marshal, ki je takoj določil 500 vojakov, ki so zavarovali prostor hkrati pa so pomaga/i reševati arhiv včjnega ministrstva 25 vodnih cevi je nepretrgoma bruheJo ogromne količine vode na goreče poslopje. Gasilcem se je posrečilo, da so preprečili razSrjenje ognja tudi na aosednle poslopje mornarice etra ministrstva, kjer st> shranjeni w>isi vomlh otrveznlkov. Š treh sosednih his o gasile* brizgal vodo na vojno mnistratvo. PoarečiV) se je pred ognjem obvarovati spise o celokupni ameriški vojski. Načelnik generalnega Štaba general Marshan je odredil, da se takol sestavi strokovna komisija ki naj ugotovi vzroke požara. Velika aktivnost angleških bombnikov nad Libijo Po angleškem poročilu so bili U vržem đosle] a nejši letalski napadi v Afriki K«4ro, 31. okt- br. (Reuter). Poveljatvo angleškega letalstva je objavilo snoči komunike o napadih angleških bombnikov na italijanska letalska in pomorska oporišča v Libiji, ki so bili, kakor kažejo objavljeni podatki najobsežnejši v dosedanji vojni v Afriki. Komunike se nanaša na napade, ki so jih angleška letala izvedla v torek, tn posebej naglasa, da izredno neugodno vreme, peečeni viharji in nizka megla niso mogli zadržati angleških bombnikov da ne bi izvršili svoje naloge. Zaradi megle pa ni bilo mogoče do kraja dognati škode, ki je morala biti povzročena pri teh napadih. Angle&ki bombniki so bombardirali Der-no. Bombo, el Tmini Gazalo. el Gubi. To-brnk. Aden Menastir ln So 11 um. V Dernl so bile opažene hude eksplozije, zlasti v bližini ladij, ki so koncentrirane v prista- nišču. V Gazali sta izbruhnila dva večja požara. V Tobruku je bila zadeta neka mornariška to jadnica. V al Gubi ju tn Sol* lumu sta izbruhnila požara n% tetaJU&h. V Menastiru ki lezi že precej daleč od obale sredi puščave, so bombe t redčile med letala na letališču. Na drugih frontah v Afriki * jc akcija angleškega letalstva omejila predvsem na izvidniake polete. Le v Eritreji je bilo bombardirano italijansko pomorsko oporišče Asab. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila na troja oporldčt. Looaon, 31. okt. sbr. (United Presa). Snoči je bilo objavljeno, da bo letata m angleških vojnih ladij v poslednjih treh dneh hudo napadla več Italijanakift letalskih oporišč na Dodekan e*kem otočja, le pred včerajšnjim so bombardirala veliko letališče blizu Maltesane na otoku Štampali- in copemicah V starin časih so ljudje večkrat trpeli pravo lakoto Ljubljana, 31. oktobra DobU sem starega Gašperja pred bišo, ko je sedel na tnali ter se ukvarjal s svojo cedro, ki mu za ziomka ni hotela v4cči. Ker ga že več let poznam, sem po kratkem pozdravu sedel njemu nasproti na ondi 'e-ieči bukov obritek. nakar sva se pogovorila najprej o vremenu in letini, nato pa sera ga vprašal: Slišite, Gašper, koliko ste že stari? Hm, tistega leta sem se rodil, ko je b?1 Franc Jožef star 14 let, tisto leto pa, ko je postal cesar, sem bi že star štiri deta in za tisto slavnost sem dobil prve hlače. Sedaj pa računaj mojo starost, če se ti zdi vredno. Vrdel sem, da je meržiček nekako slabe volje, toda vedel nisem, ali zaradi mojega vprašanja po njegovi starosti, ali zaradi njegove cedre, ki mu ni hotela goreti. Zato sem mu ponudil trebu^asto cigaro ter mu jo prižgal, nckar je postal takoj boljše voije in je kar sem pričel: — Ja, ja, vidJs, starost je starost, pa jo obrni na prav a»li narobe, zmeraj ti hodi po petah ali pa po glavi, znebiš se jc pa nikoVi in z noScno »ž-rvbo«; šc v grobu mi bo menda samo v nadlego, kakor mi je sedaj. Kako pa je b'A-o na svetu, ko ste bili mladi? Ho. to pa to. Ko sem bil jaz mlad. so nas komandIraUi stari, zdaj pa komandira mladina stare, pa vseeno smo jim marsikatero pogruntali za hrbtom. Močan sem bfl. da bi se šol z medvedom metat. Sodček piva sem dvignil z eno nko nad glavo ter ga zalučal deset metrov'daleč po dvorišču. Ta tudi dekleta sc me niso ogiba 'a, zato sem sc pa tudi obabil, ko sem bil Jele 22 let star, 10 let pozneje, ko so mi oče umrli, pa sem postal gospodar tega'e grunta. Pred 26 leti pa sem izročil gospodarstvo svojemu sinu Jožetu. Ali draginjo m lakoto kdaj pomnite? I seveda pomnim, da so bile siabe letine, tako da smo vsi pošteno stradah, ker nismo imeli skoro vse leto kruha ali pa 'le malo ovsenega. mešanega s krompirjem. Toda take lakote pa >az ne pomnim, kakor 80 pripovedovali rooi ranjki ocr, da so dostikrat jedli sponrladi ozelenelo travo m deteljo, ker n«c fmel* prav ničesar v-5 v shrambi in ne x- kleti. Za 2ivin«lco krmo so potrgali vso ^amnato streho ter jo pokr-mili z nadrobno aesc^anim smrečjem pomešano. V tistih letih lekote tudi ni nobena reč nič teknila, kajti po vs>ak; jedi je bil človek takoj zopet Učen. čeprav je mislil, da se je do sitega najedel Seveda je bita temu primerna tudi dragima. Brat mojega očeta je imel uro daleč od tod svoje posestvo, ki se je štelo za pol grunta, na katerem je vse dobi o ra>lc Jn obrodilo pa je bil nekoč v taki stiski, da «c prodal za hlebec kruha celo nj'vo na katero se po-seje mernik pšenice. Potem veš. da je bilo zadosrt* hudo. Kadar «e bil« v naših krajih slaba letina, so prav vsi ljudie in živina stradali, samo coprnice so dobro živele, kakor so pravilli oče. Kaj. ali vi tudi verjamete, da so coprnice? O ja. seveda verjamem, sai tud' so coprnice, toda kdo naj šmenta pozna. V vsaki fari jih je nekaj, nihče pa ne ve. katere so. Kdor bi hotel vedeti, kate-c ženske so coprnice in kakšne so, bi mom1 narediti stolček iz devet vrst 'esa. po«>ekanega na kresni večer. Na tem stolčku bi moral sedeti na sveti večer v ccrkv: pr» polnočni ma.^i prekrižanih rok in nog Pr povzdigovanju bi videl vse coprnice iz t;ste fare v cerkvi od oltarja proč obrnjene, ki bi čez ramo fige kazale proti oltarji ; tako bi jih lahko vsak spoznal. Toda tist: k' bi to poskusil, bi ob letu umrl. zato tudi nmče noče teTekmo« zopet na repertoar, je storil pravilno ln pravično. Pravilno zato, ker moramo tudi v dramatiki vzdrževati zvezo s preteklostjo hi z ra«:umevanjem .stremljenj vseh naših najboljših delavcev za vzpon domače odrske umetnosti pripravljati čim Višji razvoj izvirne drame v bodočnosti. Tako delajo vsi narodi in uprizarjajo stara ln najstarejša dramatska dela ne da bi jih postavljali pod mikroskop sedanje kritike. Zavedajo se kajpak, da je naravni razvoj duševnosti prinesel tudi dramatiki novih snovi in oblik, velikega tehničnega napredka in poleg poglobi jenja v probleme človeške družbe Se marsikaj, kar % močnejšim izrazrm in flnejšim slikanjem duševnih konfliktov prepričevalne je zavzema poslušalce. Iz starih dram pa tudi zvemo, kaj je polnilo srca hi duše naših pokojnikov ln izvestne kroge našega naroda ter pri tem ugotavljamo da se nI preteklost bistveno prav nič razločevala od sedanjosti. Pravično pa je, da je prišel Pun tek zopet na naš oder, saj je in bo v zgodovini slovenskega teatra zabeležen kot eden najbolj zaslužnih mož. ki so delali dolga desetletja z idealno vnemo in uspehom za nad* gledališče z neštevilnimi prevodi opernih libretov in različnih dram pa tudi z izvirnimi igrami, s katerimi je postal Funtek pionir za resno realistično moderno dramatiko Češki literarni historik prof. Wolhnann je bil Antenu Funtku dramatiku najbolj objektiven sodnik Priznal mu je splošno »koncizno ob'iko resnejši odnosa j do dramatike, že docela veri stično tehniko dialogov c. a glede »Tekme« naravnost, da se je Funtku >v eenitu življenja posrečila drama« in da je »Tekma« vzlic skrajni hvali in enretvriski skrajni obsodbi »kvalitetno dobra«. Tudi če jo merimo z evrop- skim merBcm... a v dialogu ki je sicer okreten in vzlic sentencam prirođen se marsikje oglasa ibsenska slinhotka. Zgradba igre prav tako izdaja dobra severne zglede. V razvoju dramatike pomeni »Tekma« zadnjo, a hkratu tudi najsolidnejšo >stopnjo real Isti čno-natura 1 istlčnega tipa.« Tako \VoJlmann. Kajpak je tudi ta sodba že izpred precej številnih let. Ali navajam jo v podkrepitev svoje trditve, da je bilo pravilno ki pravično nanovo uprizoriti »Tekmo«. Sam avtor je »pisal, da hoče »Tekma« samo pokazati kako kakrlrvegaJkoli umetnika ubijajo brezmejna častihJepnost, *a-vlst in udaljenost, ker se drsne s njim tekmovati kdo ter ga z večjim talentom celo pahniti s prvega mesta, na katerem je dolgo nadkriljeval m svojimi deli vos ostale tovariše- Andrej Lesovin je bil hren dvoma velik, priznan kipar ln je postal kot tak ravnatelj umetniške akademija Toda postaral se je, obtičal na svoji ravnini in na tekmi za najdovrsenejei idejno ln oblikovno najbolj« kip mu je razstavna atrija priznala le drugo nagrado. Prvo nagrado pa je prejel Leeovinov biva učenec Vlado Danej, ki si je dolga leta po središčih kiparske umetnosti firtdoMval novih pogledov m večjega manja, kakor, ga Ima stari, doma v omejenem okolju ttčoči ravnatelj Lesovin. Domišljavi starše na priznava razsodbe žirije, češ Danej j« zmagal ls slučajno ln tekme z njim ne bo vadrtal. Ponove torej Daneja, naj napravita vsak zase osnutek za isto idejno nalogo. Toda Danej ljubi Lesovino hčer 6 rano Id noče tekmovati m očetom ljubljenke. Ko pa mu Lesovin očita strahopetnost m smatra Danejsvo upiranje za jasno priznanje omsnlaks) manjvrednosti sprejme Danej tekmo vendarle. In Dane ju mora končno sam Lesovin priznati, da je premagan m da Je Danej nmagovalec po pravici ln resnici. A ta zavest Lesovina ubije: zadene ga kap. Tako propade človeška in umetniška dragocenost, Lesovin zaradi bolne easti-hlepnosti. nepopustne krrvičnosti do mlajšega tekmeca, ln nadutosti ki hoče po sili ostati nad vsemi_ a ne prizna možnosti, da kdo drugi već na ln more. Lesovin se bori za prvenstvo, napravlja celo vrsto novih osnutkov ter jih sam razbija, zavedajoč se, da niso dovolj močni za tekmo z Dane jem. In ta borba je resnično dramatična. Žal, da je Funtek premalo pokazal borbenost Danejevo ln da ni dovolj izkoristil Stane tn sestre Helene, ki bi v tem dra-matskem trenju in bor jen ju dveh umetnikov lahko dramatičnost dogodkov razširile ln stopnjevale. Saj sta obe ženski objektivno v svoji kritiki na strani Daneja, hkratu pa ljubita očeta oziroma brata; slasti konflikta ▼ S tanini dusi ni Izkoristil avtor, saj bi hfio nihanje med Dane-jem in očetom, lahko rodilo vrsto močnih prizorov. Da pa niso vsi starci slepi m gluhi za zmagovito sposobnost mladine, kaze Grušč, profesor na umetniški akademiji m predsednik žirija. Grušč je objektiven kritik, a zaman ostane njegova modrost spričo Lesovino ve patoftođke zagrizenosti m zagrenjenostL Tudi Grušča je avtor premalo Izkoristil za dramatski konflikt med reakcionarno zakrknjenostjo Lesovinovo m med kritičnim Gruščem ki ni obtičal, temveč stopa naprej in navzgor vabe svoji starosti. Tako ostavlja »Tekma« vtiak, da is imel Fun tak več volje kakor sposobnosti za res dobro dramo. Predstava v skrbni režiji Ml— Skr-binflka, ki je igro dfcfcro skrajšal, je pri-predstavl jaicem snnogo prl- Gregorm je igral Lesovina v krasni me-s največjo možno preortčevalsnostjo tn ratfhokieko poglobljenostjo; Sever je bil prijetno zadrževano označevan mladi Danej Vida Juvanova js prav prikupna Stana, a Polonca Juvanova modra Helena, kreacija, ki Je vzlic epizodnosU zopet opo- zarjala nase, Potokar pa daje starega Grušča s fino oUskretncstjo in .epo govorio^ da se lahko radujemo novega napredka njeg-eve igralske veUfoe uporabnosti. Glavno vlo^o ima kajpek Lesovin Gre-gorin^ ki je ponovno dokazal, da je miseln, čustven in nikoi pretiran igralec ter je uspeh uprizoritve predvsem njegova za-rf--.-£a. Giegci-.n in tovariši so prejeli cvetja ter bili po vseh dejanjih večkrat zvani pred raJ22j*x Fr. O Iz Kamnika — Itodetov veeersj avtobus prične voziti z današnjim dnem. L* Kamnika bo odhajal ob 19. uri. iz Ljubljane pa ob 23.30. Vozil bo vsak dan in bo še posebno dobrodošel poeetnikom gledališč. Prav bo prišel pa tudi vsem ostalim, saj bo to sedaj, ko so nam ukinili zadnji vlak, edina večerna zveza med Kamnikom in Ljubljano. — Jubilej. Pred kratkim je zdrava in čila ter v polni posesti svojih moči praznovala 70-letnico svojega rojstva ga. Justina ApamikovA, 8opnxm fotosrra.fa ln r»o«**stni-ka. Obenem je obbAjala tudi svoj god. oboje v krogu svoje družmice, ki se z njo vred veseli lepega življenjskega praznika. Poleg njih pa se radujejo tega tudi Se številni saomakl, ki jim je ga. Aparnikova največja podpornica ln dobrotnlca. Zato ji tudi mi iskreno Čestitamo in ji želimo še obilo srečnih in zadovoljnih let. — Lepo darilo je naklonila tukajšnjemu Sokolu ga. Uršula Koschier za svoj god in 81. rojstni dan, ki ju je Imela pretekli teden. Za zgradbo Sokolskega doma je nakazala din 1.000.— ! Za to plemenito gesto se ji S--V -'sko društvo iskreno in prisrčno zahvaljuje z željo, da bi našla obilo posne-malcev. — Ga. Uršula Koschier je širom sreza znana babica, ki je bila za vestno izvrševanje naporne službe tu:li od'imovina. Pravkar je prestala težjo bolezen in je sedaj na poti okrevanja. V upanju, da se ji ponovno vrne zdravje ji želimo, da bi Se nadalje v zdravju in zadovoljstvu obhajala svoj god in rojstni dan. Iz Krškega — Glasbena Matica v Krhkem priredi d revi ob 20. v Sokol fkem domu p« v siti koncert. Poie koncertni tenor'st Slavko Lukman. Rezervirajte sedeže pravočasno! Film o zgraditvi Sueza Ljubljana. 31. oktobra Grandljozen film o zgraditvi slovitega prekopa, ki spaja Sredozemsko in Rdeče morje ter Je prav danes v ospredju politične situacije. Film, ki je izveden v mili-onskl inscenaciji, prepleta tudi globoka ljubezen. Nastopajo visoke politične osebnosti kot Napoleon, cesarica Evgenija, poslaniki, ministri itd. jraditelja kanala Les-sepsa igra lepi Tyro-le Power. njegovo žlv-Ijensko tovariaico slav na Annabeila, a cesarico Evgenijo temperamentna in šarmantna Loretta Young. Ferdinand de Les- seps je bil sin francoskega generalnega konzula v Egiptu. Usoda ga je združila z očarljivo grofico Evgenijo de Montijo. Toda njena slavohlepnoet je bila tolika, da je žrtvovala svojo ljubezen do mladega diplomata ln se poročila z Napoleonom. Toda Lesseps je ni mogel pozabiti. Vedno jo je imel pred očmi. Tudi mlada brhka Toni, ki se je zaljubila vanj z vso iskrenostjo svoje deklLške duše, mu postala družica ln spremljevalka, mu ni mogla izbrisati podobe lepe Evgenije. Hodila je z njim na izlete in na nekem takem izletu se je Lessepsu porodila misel zveze Rdečega in Sredozemskega morja, gigantskega prekopa, ki bi odprl nove politične in gospodarske perspektive za Evropo. Lesseps si je pridobil razumevanje egiptovskega podkralja za to idejo, toda denar naj si Lesseps preskrbi iz Francije. Napoleon spočetka ni bil naklonjen tej ideji, toda pozneje se je njegova soproga Evgenija zavzela za svojega nekdanjega prijatelja, ki ga je se vedno ljubila. Podjetje je dobilo denarno pomoč. Lesseps se je vrnil s svojo presrečno Toni v Egipt in se z vso vnemo lotil priprav. Nobenih nevarnosti se ni ustrašil, ni se bal divjih plemen Beduinov in puščavskih orkanov, ob strani mu je stala zvesta in ljubeča Toni ln ga bodrila. Za je bil skoraj na cilju, ko mu je nenadoma francoska vlada odklonila nadaljnje kredite. Zaman je Lesseps upal na Napoleonovo posredovanje. Ves svet ga je zapustil, samo njegova Tom mu je v nesreči ostala zvesta. Odpravil se je v London, pa tudi tam ni ničesar dosegel. Končno se je vrnil v Egipt in s pomočjo egiptovske vlade začel nadaljevati delo, čeprav ni vedel ali ga bo mogel dokončati. Sredi njegove največje delavnosti se je nenadoma dvignil orjaški samum, razdejal stroje in naprave. Lesseps sam je bil težko ranjen, a njegova največja opora, ljubka Toni, je v neenaki borbi z naravo in ljudmi našla smrt. V trenutku največjega obupa pa je prišla rešitev. V Angliji je prišla na vlado opozicija z največjim možem angleške politične zgodovine, Disraelijem na čelu in se zavzela moralno in gmotno za dovršitev epohalnega dela. Soglasna sodba vseh filmskih kritikov je, da je to delo eno največjih filmskih mojstrovin sploh. Odlični, renomirani igralci, ogromna tehnična sredstva in mojstrsko delo režiserja Dwana so stvorili pravo filmsko čudo. Veličastni so prizori puščavskih viharjev ln ganljiva jc ljubezen ljubke, skromne Toni. 2492 Lepa proslava jadranskega dne Dobro obiskana akademija krajevnih odborov JS mesto in Železnica LJubljana, 31. oktobra Krajevna odbora Jadranske straže v Ljubljani mesto in železnica sta priredila snoči v dvorani železnlčarskega pevskega društva »Slogec lepo proslavo jadranskega dne. Dvorana je bila polna jadranskih stražarjev ta prijateljev našega Jadrana. V toplih besedah jih je pozdravil predsednik k. o. Ljubljana-mesto generalni tajnik TPD g. Joško Pogačnik. Posebno je pozdravil starega prijatelja Jadranske straže brigad-nega generala g. Mašiča, dalje zastopnika komandanta dravske divizijske oblasti kapetana Staneskoviča, zastopnika župana mestnega svetnika Pavla Mušica, zastopnika komandanta 40. pešpolka majorja Dere ti ča, zastopnika načelnika prosvetnega oddelka banske uprave inšpektorja žitnika, zastopnika železniške direkcije načelnika Podbregarja, zastopnika Združenja bivših mornarjev Kolmana in Strusa ter zastopnika akademske JS A. Pipana. V kratkem, jedrnatem govoru je predsednik omenil pomen proslave jadranskega dne in zaključil svoj nagovor z besedami: Vsa pota naše lepe zemlje morajo voditi k Jadranu, vse steze naj se vijejo proti Jadranu, vse oči naj bodo uprte na Jadran in z Jadrana v pomorsko Jugoslavijo ter njenega mladega kralja, vzvišenega pokrovitelja Jadranske straže. 2ivcl kralj Peter II.! Navzoči so se navdušeno pridružili temu vzkliku. Sledila je državna himna, ki jo je zapelo železničarsko pevsko društvo »Sloga«, potem je pa glavni urednik »Slov. Naroda« Jože Zupančič v daljšem govoru očr-tal pomen Jadrana za naso državo zlasti Iz gospodarskega vidika. Sledil je nastop Stanka Preka, ki je bil za svojo mojstrsko igranje na kitaro deležen tako toplega aplavza, da je moral dodati še dve skladbi. Gdč. Milena Cankar je zapela Parmovo *Ptičko«, za zaključek je pa zapela »Sloga« še dve pesmi. Akademija krajevnih odborov JS v proslavo jadranskega dne je pokazala, da je med nami mnogo prijateljev našega Jadrana in da se v polni meri zavedamo pomena morja za našo bodočnost. Strašno opustošenje Maribor, 30. oktobra. Danes zjutraj se je Mariborčanom nudila strasna slika po vseh vrtovih, parkih in sploh vsepovsod, kjer stoji kakršno koli drevje. Vejevje leži vse križem; obupno sliko kažejo vrtovi tudi v okolici. Skoda je seveda ogromna in danes še nepregledna. Vso noč od snoči na danes se je vsepovsod slišalo hreečanje ln pokanje drevja in padajočega vejevja. Danes je prenehalo snežiti, za trenutek se je pojavilo tudi sonce, sicer pa je ostalo Se kritično vreme, pričakovati pa je ugodnejšo spremembo pod vplivom današnjega mlaja. Iz Kranja —- žalna svečanost na Rupi. Na vojaškem pokopališču na Rupi bo spominska žalna svečanost na praznik Vseh svetih ob pol 17. Opravili jo bodo podmladki Rdečega kriza z obeh ljudskih šol in z meščanske skupno s kranjskim odborom Udruženja vojnih invalidov, ki letos še prav posebno vabijo vso spoštovano javnost k poklonit vi. Prostovoljni darovi so namenjeni za vzdrževanje in dokončno ureditev vojaških grobov. — Kino Stražlsče predvaja cd petka do ponedeljka krasne filme >Ho-ruk«, »Rem-brandt« in kakor vedno še tretjega, katerega naslov bo Objavljen na letakih. — Na praznik Vseh svetnikov bodo brivnice zaprte, na kar brivci vljudno opozarjajo vse občinstvo. — Kino »Narodni dom« predvaja krasen muzikalni film »Mikado« v petek, soboto in nedeljo. Film je v naravnih barvah. Pokažimo lio, novembra svofo sotfdarnast z rojaki, M }£m usoda ni naklonjena! Otrok utonil Dol. Toplice, 30. oktobra Po zadniem zelo izdatnem dežju so narasli potoki in prestopili bregove. Tudi izvir potoka v vasi Pod tura. od koder je napeljan vodovod Dol. Toplice in ki goni takoj pri izviru mlin, je precej narasel. Petletni mlinarjev sinček se je v ponedeljek igral blizu vode. Imel je skledico v roki ln Izgubil se izpred oči staršev, ki so ga kmalu pogrešili. Ker se na klice ni o-zvalt so ga pričeli iskati po vasi, a ker ga nikjer ni bilo, so ga iskali tudi pri vodi. Res je šel otrok s skoledico po vodo. in ko se je nagnil, da bi vodo zajel, je padel v naraslo vodo S palicami so iskali po vodi ln so ga kmalu potegnili že nezavestnega Iz mrzle vode. Vsi poskusi, da bi ga obudili k življenju, so bih brezuspešni. Pri mlinarju Zupančiču je to baje že drugi primer, da mu je otrok utonil v vodi. ŽENA KAKOR TI.. Brigita Hornej in Joachim Gottschalk v ganljivem filmu lepe plemenite ljubezni: S smehapolnim razumevanjem poslušamo duhovita zafrkavanja mladih zaljubljencev, dogodkov pa sočustvujemo z njima, kot da bi sami doživljali to lepo zgodbo. — Danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. — Rezervirajte si vstopnice v pre dprodaji. Odlično filmsko delo slavnega • ruskega režiserja V. Turžanskega. v trenutkih srčne bolesti in pretresljivih ob 16., 19. in 21. uri, jutri na praznik KINO SLOGA — tel. 27-30 Pren,lcra nap tesa to ZASTRUPLJENE VIJOLICE vekoljubnega filma ^^M|^HHBHH^MH^HHHBHHH^HH V glavnih vlogah: Noel Noel in Magdalena Robinson Predstave ob 16., 19 in 21. uri! KINO UNION — Tel. 22-21 A i.NO MOS I t Danes ob 20. uri. jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30. uri, v soboto ob 17.30 in 20.30 uri Film srednjeveških misterij in okrutnosti Towerski krvnik Boris Karloff — Basi! Rathhouno To je največji, milijonski film zadnjih desetih let Prisrčno vesela komedija krasne glasbe, divnih šlagerjev in edinstvene vsebine Ciganček Jane VVhiters in Bora Minjević s skupino na orglice 1 VNE VESTI — Vodnikova pratika 19-11. je lepo ilustrirana ljudska čitanka s pestro vsebino. Poleg katoliškega in pravo^iavnoga koledarja, novih poštnih pristojbin in najvažnejših taks, prmaša mnogo poučnih člankov o raznih vprašanjih, o katerih mora razmišljati današnji človek. Opozarjamo posebno na članek dr. Ernesta Turka -Balkan balkanskim narodom« in na članek dr. Svetozarja llešiča »Sodobna Rusija — SSSR*. Pratika prinaša med kopico zanimivih spisov uglednih avtorjev tudi raz-pravico svojega pomembnega sotmdnika univ. prof. dr. Metoaa Dolenca »Priseganje od davnaj do današnjih dni«. Kdor se ne bo brž zapisal med Vodnikovce, ne bo mogel več dobiti letošnjih knjig, ker je njih naklada omejena. Zato se takoj javite poverjeniku svojega kraja, ali pa naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. -— Inženirji zahtevajo zvišanje plač. V Zagrebu je bila plenarna seja upravnega odbora Zveze Inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije. V zvezi so včlanjeni večinoma toženjerji v javnih službah. Obravnavalo se je tudi vprašanje gmotnega položaja inženjerjev v javnih in samoupravnih službah. V resoluciji se zahteva takojšnje povišanje plač sploh vsem ročnim in duševnem delavcem. Zveza inženjerskih društev se pridružuje akcijskemu odboru državnih in samoupravnih usHižbencev ter drugim nameščenskim crcrnni7acijam v njihovi zahtevi po zvišanju plač. — Zvišanje plač uslužbencem Delavskih zbornic. Včeraj je bilo v centralnem tajništvu Delavskih zbornic posvetovanje, na katerem so se obravnavah proračuni Delavskih zbornic za leto 1941 glede na splošno zvišanje cen. Posvetovanju je prisostvoval tudi zastopnik ljubljanske Delavske zbornice. Med drugim je bilo sklenjeno zvišati uradnikom in uslužbencem vseh Delavskih zbornic dohodke v obliki draginjske doklade. ki bo znašala od 25 do 70rr plače. Uslužbenci z nižjimi plačami bodo imeli višjo draginjsko doklado in nasprotno. — Podražitev mleka v Beogradu. Z jutrišnjem dnem se bo mleko v Beogradu podražilo. 1. septembra je bila določena cena mleku 4 din, z jutrišnjem dnem se bo pa zvišala na 5 din liter. Mlekarji pravijo, da morajo podražiti mleko, ker se je podražila krma. — Papriko bomo lahko izvažali. Letošnji pridelek paprike v Vojvodini bo precej velik, ker je bilo zasejano znatno več paprike kakor lani. Tudi v južni Srbiji so pridelali mnogo paprike. Ves pridelek znaša okrog 165 vagonov. Doma jo porabimo okrog 100 vagonov, za Ezvez jo bo torej ostalo kakih 65 vagonov. Letošnja pnprika je zelo dobra. — Ponovna pocenitev masti v Beogradu. Beograjska občinska uprava je določila nove cene masti, ki jo prodajajo in-dustrijska podjei ia na področju Beograda in Zemuna. Ne tem področju je dovoljena prodaja masti po 23 din kg. na področju Pančeva pn po 21 din. — Podražitev goveda za izvoz v Nemčijo in Italijo. Direkcija za zunanjo trgovino je zvišala cene za vse vrste in kvalitete goveda, namenjenega za izvoz v Nemčijo in Italijo, in sicer za 50 par pri kg. Podražitev je uveljavljena od 27. t. m. — Spremembe v voznem redu po ustavitvi feeleznišfcega prometa med našo državo in Grčijo. Med Grčijo in našo državo je po izbruhu vojne mei Italijo in Grčijo povsem ustavljen železniški potniški in blagovni promet. V Grčijo ni mogoče odpremiti več niti enega vagona blaga. V zvezi s tem ne vozi več na progi Skop-lje—Djevdjelija brzovlak, ki je odhajal iz Skoplja ob 16.55, in v nasprotni smeri z odhodom ob S.41 iz Djevdjelije. Spalni vagoni mednarodnega ekspresnega vlaka na progah Lausane—Beograd in Budimpešta —Beograd—Solun, vozijo samo do Beograda in Budimpešte. — Še en predlog za pocenitev moke. Na pristojnih mestih proučujejo predlog o novem načinu mletja pšenice, da bi pridobili več krušne moke. Po tem predlogu bi naj uvedli le mletje enotne krušne moke. da bi je pridobili namestu 70°;0 okrog 80%, brez pecivne moke. Pecivno moko bi pa dovolili mleti, kolikor bi je bilo potrebno, le nekaterim mlinom pod strogim oblastnim nadzorstvom. S tem načinom mletja bi se krušna meka znatno izboljšala, toda podražila bi se še bolj in dražji bi bil seveda tudi kruh. Zato ni verjetno, da bi ta predlog prodrl. — Železniškim upokojencem, rentnikom in vdovam v vednost. Prošnje za podaljšanje veljavnih ramenih legitimacij za leto 1941 se morajo predložiti le preko železniških postaj, kjer upokojenci stanujejo. Priložiti je treba ista potrdila kakor vsako leto in zadnji odrezek o prejemu pokojnine. Tisti upokojenci, katerih legitimacije, izstavljene leta 1931. so že izrabljene, pa pri zadnji zbirki niso predložili novih slik, naj predlože tudi te s potrebnimi potrdili in zadnji odrezek o prejemu pokojnine ter 12 din za izstavitev novih legitimacij. — Ljubljana glavni kolodvor sprejema legitimacije v računski pisarni od 14. do vključno 20. novembra, kolodvor Šiška pa cd 6. do 10. in od 15. do 20. novembra. V interesu vseh železniških upokojencev je, da to upoštevajo, da se s tem pospeši izstavitev in podaljšanje legitimacij. — šandor Rukavina umrl. V bolnici v Zagrebu je umrl v torek šandor pl. Rukavina, upokojeni domobranski stotnik in znani dobrovoljce. Rodil se je v mestu Trnovcu in služil je v hrvatskem domobranstvu. Leta 1915 je prišel kot poveljnik bataljona v rusko ujetništvo. V Tomsku v Sibiriji je bil kot podpolkovnik poveljnik jugosloven. dobrovoljskega polka »Matije Guhca«. Naši dobrovoljci, ki so služili v tem polku, se ga še dobro spominjajo. Bil je dobrodušen, šegav mož plemenitega srca, velik rodoljub in navdušen Slovan, častniki in vojaki so ga imeli zelo radi, saj jim je bil najboljši starešina in drug. Za njim je prevzel poveljstvo polka major Luka Sertić Ko se je vrnil Rukavina v domovino, je bil upokojen po starem zakonu kot domobranski stotnik. Zapušča vdovo Zoro, roj. Konjiković, in štiri preskrbljene sinove. Bodi vrlemu možu lahka zemlja! — Zahteva po reviziji premoženja, pridobljenega s korupcijo. Kavn. Gospodarske Sloge prof. dr. Ljudevit Tomašić je v svojem včerajšnjem govoru na občnem zboru vseučiliške organizacije HSS izjavil, da ostane naša država tudi v bodoče nevtralna, kakor želimo aktivno sodelovati pii gospodarski in politični zgraditvi nove Evrope. Govoril je tudi o korupciji in dejal, da je treba proti korupcionistom najstrože postopati. Ves hrvatski narod odločno zahteva revizijo premoženja od leta 1918. za vse tiste, ki so si ga pridobili s korupcijo. Ta denar na bi se vrnil ljudstvu. — Južno Primorje dobi nove hotele. Društvo za gradnjo in tujski promet v Hercegnovem je bilo nedavno reorganizirano. Odslej se imenuje »Boka«. Društvo bo najprej preuredilo in reorganizirajo hotela sBcko« in »Igoloc. v Hercegnovem, potem pa namerava zgraditi v južnem Primorju več novih hotelov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, zmerno h'adno vreme. Včeraj je deževalo po vseh krajih naše države, snežilo je pa v Mariboru in v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 20. v Kumboru 19, v Splitu 15, v Beogradu in Sarajevu 13, na Visu 11, na Rabu 9. v Ljubljani 3.4. v Zigrebu 2, v Mariboru 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8, temperatura je znašala 2.0, v Mariboru —1.0. — Dva nevarna vlomilca prijeta. Policija je prijela 341etnega Jakoba Cimžarja, doma iz Predoslja, ki je šele nedavno zapustil policijske zapore, in njegovega tovariša, 331etnega Ivana Ogrina iz Zaboršta. ki sta osumljena vlomov, razen tega pa tudi, da sta včeraj zjutraj vlomila v občinsko pisarno v Dolu pri Ljubljani, kjer sta odnesla malo ročno blatrajno. V blagajni je bil razmeroma skromen plen, samo nekaj kovačev. Vlomilci so blagajno razbili s sekiro in jo vrgli proč. V blagajni je bilo tudi več hranilnih knjižic, ki jih bodo nemara skušali vnovčiti. — Dva poizkusa samomora. V ljubljansko bolnico so prepeljali med drugimi ponesrečenci tudi dva moža, ki sta obupala nad življenjem; oba sta pila lizol. Nista hotela povedati, zakaj sta se poslavljala od življenja. Prvi je Vinko Trček, že 40 let star delavec z Viča, drugi pa Marko Bregar, 221etni mesarski pomočnik iz Mengša. — V bolnico so prepeljali tudi 81etnega delavčevega sina Petra Hrova-tina iz Stražišča, Mati ga je že 24. t. napo pa rila s kavo po obrazu, a otroka so poslali šele zdaj v bolnico, ko mu doma niso mogli pomagati. Davi je neki avtomobilist podrl z avtomobilom v Šiški 481etnega delavca Jerneja Marolta iz Ljubljane. Ponesrečenec je ranjen po vsem telesu. — Strašna rodbinska tragedija. V Novem Sadu se je odigrala včeraj zjutraj strašna rodbinska tragedija, 141etni Julij Tomas je s sekiro ubil svojega očeta Mihajla, uslužbenca neke lesne trgovine. Zadnje čase je Mihajlo Tomas popival in se večkrat prepiral s svojo ženo. Tako je prišel tudi v torek zvečer pijan domov in se začel prepirati z ženo. Prepir se je nadaljeval tudi včeraj zjutraj. Sin je med prepirom sklenil, da bo najbolje, če očeta ubije. Ko je šla mati v kuhinjo, se je spri z očetom. Med prepirom je pograbil sekiro in ga udaril po glavi tako, da mu je prebil lobanjo. Oče je takoj izdihnil. Na policiji je »in izjavil, da je oče hotel prodati vse imetje ter pustiti ženo in njega brez sredstev. — Po 20 mesecih odkrit zločin. Lani v februarju je bil v vasi Ka rancu blizu Som-bora ubit trgovec David Kohn. Napadla sta ga dva maskirana neznanca, oborožena s samokresi, in mu odnesla 11000 din. Ta zločin so odkrili šele zdaj. Zagrešil ga je takratni občinski načelnik v Kneževih Vinogradih Stevan Lozanov, pomagala sta mu pa Ivan Kliplč in Stevo Medsanov. Lozanov in Medsanov sta sedela tri mesce v Restavracija „Slon" slovi po dobri pijači ln odlični kuhinji. Vsak dan divjačina, vsak petek velika izbira morskih rib! Vzorna postrežba! EKSPRES RESTAVRACIJA postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drugim pecivom. V KLETI danes zvečer in vsak predpražnik, praznik, soboto in nedeljo godba s plesom. preiskovalnem zaporu, potem sta bila pa izpuščena. Vse kaže, da sta stala tedaj na straži, Klipič je pa vdrl v Kohnovo stanovanje in ustrelil Kohna. Pozneje so se najbrž sprli in eden izmed njih je ovadil svoja pajdaša. — Star berač zmrznil. Pri vodovodni črpalki na Dravi v Osijeku je našel zavetišče v čolnu 711etni berač Martin Moraj. Revež ni imel kje spati, pa se je stisnil v čoln in prebil v njem marsikatero noč. Včeraj zjutraj so ga našli zmrznjenega. Bil je še živ in prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. — V Muro je skočila. V torek popoldne je skočila z mostu v Murskem Središču v Muro 201etna Erna Vešligaj. Nekaj minut pozneje so našli mimogredoei poslovilno pismo, kmalu pa tudi truplo. V pismu pravi,, da gre v smrt, ker se ji je zgodila krivica. Nedavno je porodila nezakonskega otroka. Zapeljivec pa ni hotel priznati očetovstva, niti poročiti se z njo. — Mož našel mrtvo ženo v kuhinji. V Zagrebu je našel včeraj popoldne trgovski potnik Branko Kralj v kuhinji mrtvo svojo ž?no Ljubico. Sedela je na pručicl z glavo naslonjena na mizo. V kuhinji je močno smrdelo po plinu. Prvi hip so mislili, da gre za samomor, pozneje pa se je izkazalo, da je zadela Kraljevo srčna kap. Hotela je nekaj skuhati na plinskem štedilniku, pa jo je prehitela nenadna smrt. — Avtobus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad—I,juhno vozi z današnjim dnem zopet redno z odhodom ob 15.45. 446-n Iz Lfnfcifane —lj Tudi letos prirede novinarji 1. decembra koncert. pQ več letih bo letos koncert zopet v veliki unionski dvorani, kar bo z veseljem pozdravilo občinstvo, saj bo tako ustreženo čim številnejšim ljubiteljem elitnih koncertnih prireditev. Spored letošnjega koncerta bo v resnici izredno lep. za kar jamči dovolj že ime Ljubljanske filharmonije, ki ga je sestavila in -ki ga bo izvedla. Simfonični koncerti so pri nas redki, zato se kaže še tem večja potreba po njih, s takšnim koncertom pa tudi najlepše proslavimo velik državni praznik. Namen letošnje prireditve je 'plemenit, ker je njen dobiček namenjen revnim dijakom, za lajšanje skrite bede mladini, ki se s trudom bori svoji bodočnosti naproti. Družabne prireditve letos ne bo, da bo imela proslava 1. decembra v teh resnih časih čim resnejši značaj. — lj Kolkov primanjkuje. Ljudje so se prestrašili, ko je te dni začelo primanjkovati kolkov, ker so mislili, da so se tudi z njimi začeli zalagati čez mero tisti skrbni na.kupovalci, ki kupujejo vse, kar jim pride pod roke. Ljudje hodijo od trafike do trafike, pa ne morejo kupiti kolkov. Trafikanti se izgovarjajo, da so jih razprodali. Na vprašanjet zakaj si ne nabavijo drugih, pravijo, da jih ne morejo dobiti, ker finančna uprava ob koncu meseca obračunava in bodo kolke lahko dobili šele po prvem. Doslej se trafikanti niso mogli zalagati s kolk^' samo zadnji dan v mesecu, zdaj pa jih ne morejo kupiti več dni; težave so še večje, ker je jutri praznik, tako da bodo kolke lahko dobili šele v soboto. Trafikanti bi baje morali imeti v zalogi dovolj kolkov za več dni. Toda vse naše trafikante lahko pošteješ na prste, ki lahko nalagajo večji del svojega obratnega kapitala v kolke. Trafikant mora uporabljati izkupiček za nabavo blaga in dokler zopet ne proda dovolj, ne more tudi izpolniti svoje zaloge. Kapitalistov med njimi ni, ki bi lahko imeli naloženih več tisočakov v samih kolkih. —lj Za odlaganje snega so določeni posebni prostori, ki bodo označeni tudi z vidnimi napisnimi tablami, ker drugod odlaganje ni dovoljeno in je zato tudi kaznivo. Odlaganje snega v Ljubljanico je dovolje- | nim uslužbencem potrati z grobov pre-« ostali voeek. Nabrani vosek bo mestna ob- ! čina prodala, z izkupičkom pa pomagala ! mestnim revežem. S tem dobrotni Ljubljančani ne bedo le pomagali revnim someščanom, ampak bodo vsaj nekoliko preprečili, da bi tatovi s krajo voska in sveč skrunili grobove naših rajnikov. —lj V^svetska akcija je skrbno pripravljena, da bodo mogii dobrosrčni Ljubljančani z mestnimi venci in svečami tem globlje počastiti spomin svojih rajnkih, pa tudi izdatno podpreti mestne reveže. Danes bodo prodajali te vence in sveče na vseh stojnicah, in sicer pred pokopališčem pri Sv. Križu, pred cerkvijo sv. Krištofa, pred Navjem. pred pokopališči v Dravljah. v štepanji vasi in na Viču. na Vodnikovem trgu, pri tremostju ob kresiii, v Spodnji Šiški pred Gasilskim domom in pred novo cerkvijo ter pred cerkvijo Srca Jezusovega in ob mladinskem zavetišču v Zeleni jami. Na vseh neštetih stojnicah bodo člamce in člani Vrhovnega socialnega sveta ter drugih humanitarnih in karitativnih organizacij prodajali vence in sveče, seveda tudi ves dan na praznik umrlih. Ta dan bo poslovala tudi pisarna vsesvetske akcije v Mahrovi hiši. medtem ko prodajalni mestne ek ktrnrne in plinarne na praznik ne bosta odpiti. Mertnih vencev in sveč je pripravljenih zadostno število in je tudi poskrbljeno za njih brezhiben razvoz na poedine stojnice, tako da jih ne zmanjkalo tudi ob največjem navalu kupcev. Tisti, ki so že kupili nakaznice vsesvetske akcije, dobe vence in sveče na kateri koli stojnici ali v pisarni vsesvetske akcije sami. Tisti pa, ki doslej nakaznic še niso kupili, bodo mogli kupiti mestne vence in sveče na stojnicah na sam praznik umrlih. Dosedanje zanimanje za letošnjo vsesvetsko akciio dokazuje, da bo po uspehu lansko in predlansko celo prekosila in da bodo letos na ljubljanskih pokopališčih o prazniku umrlih prav redki grobovi, ki jih ne bodo krasili preprosti mestni venci in na njih ne bodo gorele belozelene sveče. Počastimo rajne z dobrimi deli! —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Pazite na stanovanja! Policija opozarja občinstvo, da naj jutri pazi na stanovanja in jih skrbno zaklepa, kajti prav gotovo bodo skušali tatovi in vlomilci jutri izkoristiti ugodno priliko. Ne puščajte stanovanj brez nadzorstva! —lj Drevi in v*ak četrtek ob 20. urj na-daljevalni-izpopolnjevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kacini. Jutri ob 20. uri petkov začetniški-nadaije\aini tečaj. 445—n —lj Pokojnine bo pošta Ljubljana I dostavljala 2. novembra. —lj Spomin pok. dr. O ni /ti a bomo Oražnovci počastili na vernih duš dan ob 11. dopoldne pri Sv. Križu. K spominski svečanosti so vabljeni vsi častilci plemenitega moža. — Drevi in jutri bodo Zale slavnostno razsvetljene! —lj Opozorilo prebivalstvu! Namesto v petek 1. novembra bo brezmesni dan v ponedeljek 4. novembra. To je odredila banska uprava za vso banovino. Danes popoldne smejo mesarji prodajati sveže meso za praznik. u— Prodaja vencev in cvetlic. One osebe, ki hočejo prodajati na praznik Vseh svetnikov na trgu ali pred ljubljanskimi pokopališči vence in šopke, opozarja mestno poglavarstvo, da so upravičeni za to prodajo samo tisti, ki imajo zadevno obrtno pooblastilo. Kmetovalci smejo prodajati le cvetlice, ki niso umetno gojene. Prodajalcem vencev In cvetja pri Sv. Križu bo letos ob Vseh svetih prodaja dovoljena le na travniku na desni strani pred pokopališčem. u— Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, se je preselila iz dosedanjih poslovnih prostorov v Beethovnovi ulici štev. 14 v nova na A!eKsandrov| cesti štev. 4 (palača Vihtorija). u— Prihod Beograjske filharmonije v Ljubljano. Ljubljanska filharmonija bo imela v torek dne 5. novembra prvič v go-steh celokupni korpus Beograjske filharmonije pod vodstvom znamenltega diiigen- davatelj je tudi obravnaval vprašanje, kam z duševno manj razvito mladino po dovršeni šoli ter uokazoval potrebo poaebndh oddelkov na šolah za zaostale otroke. — podražitev mleka. Jutri bo pri nas pod raženo mleko na 3 din liter, doslej je bilo po 2. din. Podražitev mleka bo w»lo prizadela zlasti številne delavske družine. Trgovino moderne obutve, £dc * čevlji sem preseliliz Vošn jako ve v PREŠERNOVO UL. 48 (nasproti tvrdke »ELITE«). Moja vodilna skrb ostane: TRPEŽNI „Eda?" ČEVLJI ZA NIZKE CENE. Velika izbira od najmodernejših do najsolidnejših čevljev. — Toplo se priporočam E. SEGA no na Trnovskem pristanu nasproti šva-bičeve ulice, na Grudnovem nabrežju pri Šentjakobskem mostu, na Krakovskem nasipu na pripravljenih snežnih drčah, na Cankarjevem nabrežju pri čevljarskem mostu, na Novem trgu ob ograji nad Ljubljanico, na Gallusovem nabrežju pri šentjakobskem mostu, na Dvornem trgoi na nabrežju, na Poljanskem nasipu za »rdečo hišo«, na Sv. Petra nasipu na snežnih drčah, na cesti Ob Ljubljanici pa od šent-petrskega mosta do mosta pri mrtvašnici. Odlaganje snega v Gradaščico je dovoljeno ob Dobrilovi ulici, na mostu na Cesti XV. na Glincah in na mostu na Cesti XXI. na Glincah. Odlaganje snega v Gruberjev prekop je dovoljeno s Hradeckega ceste pri Poljanskem in pri Karlovškem mostu. Razen na samo teh prostorih v vodo je pa dovoljeno odvažanje snega tudi na nekatera zemljišča, in sicer na Vodnikovi cesti pri starem gasilskem domu. v Tivoliju na otroškem grišcu, v gramoznici pri Bežigrajski šoli, a povsod drugod, tako ? vodo, kakor na zemljišča, je torej odlaganje snega prepovedano. u— Vse ljubljanske in okoliške pevce vabi uprava Hubadove nevske župe, da se udeleže v čim večjem številu edine Devske vaie. ki bo v ne tek doooldne ob 10. v Hubadovi pevski dvorani Doslopia Glasbene Matice za Doooldansto nas t od na grobovih Dri Sv. Križu. Arhivarji naj ori-neso s seboj: O. Bog. usmili se (Ven t u rini). Poljana toži (Prelovec). Usliši nas, Gospod (Jelen). Vigred m O j. Doberdob. —lj V okviru vsesvetske akcije bo uvedena letos na pokopališču pri Sv. Krftu novost, prav tako namenjena v prid mestnim revežem, kakor vsesvetsfca akcija sama. O praznikih umrlih bodo na pokopališču v bližini cerkve postavljene košare z vidnimi napisi »odpadki sveč v korist mestmm revežem«. Vse neštevilne Ljubljančane, ki bodo te dni obiskali pokopališče pri Sv. Križu, da okrase in razsvetle grobove svojih rajnikov, prosimo, da bi s svojih grobov pred odhodom s pokopališča pobrali voščene ostanke dogorelih sveč in jih odložili v nastavljene koše. Prav tako prosimo vse lastnike grobov, da bi po prazniku umrlih blagohotno dovolili mest- ta Lovra Matačič&, ravnatelja Opere v Beogradu. V veliki unionski dvorani bo ob 20. izvajana krstna izvedba »Pesem planine«, delo slovenskega skladatelja Arni-ča, nadalje Hrističevo »Vstajenje«, Liszto-ve »Les preludes« in Beethovnova 3. simfonija »Eroica«. Umetniška reputacija beograjske filharmonije ter mednarodno 1 priznano ime njenega dirigenta jamčita za izreden umetniški dogodek, Predprodaja vstopnic pri blagajni kina TJnion. u— Mestni muzej bo od 1. novembra t. 1. dalje preko zime za brezplačne sobotne in nedeljske obiske zaprt. Odprt pa bo ob delavnikih za brezplačne obiske raznih skupin, šol in korporacij ter za plačane obiske od 10. do 13. —Ij Zaradi pomanjkanja bencina se ukine s 1. novembrom letos Izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani ob osmih zjutraj. Nabiralniki se bodo izpraz-njevali ob 12.30 in ob 20., v notranjem delu mesta pa tudi ob 18. —Ij Avtomobil v tramvaj- Snoči je po Ruski cesti privozil na Celovško cesto krasen, skoraj popolnoma nov Ford, elegantna šeatsedežna limuzina, ki se je nepričakovano zaletel z vso silo v nasproti vozeči tramvaj. Sreča v nesreči je bila, da je tramvaj avtomobil samo odbil. Kljub temu je bil Ford precej razbit. Desni blatnik mu je popolnoma zvilo, ga dvignilo ter potisnilo v karoserijo, ki je tudi precej trpela. Tudi šipa je počila, ćeprav je bil sunek močan, se v vozu nikomur ni nič zgodilo. Vse kaže, da je nesrečo zakrivil šofer. Iz Trbovelj _ prezidava poslopja rudniškega konzu- ma. Razen drugih večjih stavbnih del TBP v Trbovljah, zavetišča, lekarne in stanovanjskega poslopja pri novi bolnici je treba omeniti tudi adaptacijo poslopja rudniškega konzuma. Poslopje že dolgo ni več ustrezalo svojemu namenu, odkar se je povečal trgovski promet. Zdaj so prizidali pritlični prizidek, staro poslopje pa prezidava jo. — Zanimivo predavanje. V nedeljo je predaval strokovni učitelj Fr. Kim ove c o aktualnem predmetu, o vzgoji otrok. Pre- Naše gledališče drama Začetek ob 20. url Četrtek, 31. oktobra: Tekma. Red četrtek Petek, 1. novembra: Romeo ln Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sobota, 2. novembra: Kovarstvo in ljubezen. Red A Nedelja, 3. novembra: ob 15. uri: Skrivalnice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 4. novembra: zaprto OPERA Četrtek, 31. oktobra: Evgenlj Onjegln. Izven. Gostovanje tenorista Antona Der-mote, člana dunajske Državne opere Petek, 1. novembra: Fidello. Izven Sobota, 2. novembra: Jenufa. Red B. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Go-stiča ★ Prvovrsten gledališki dogodek bo drevi gostovanje liričnega tenorja Antona Der-mote, člana dunajske Državne opere v partiji Imenskega v Cajkovakega operi »Evgeni j Onjegin«. Tenor Dermota in njegova pevska kultura sta mu na dunajski operi utrdila sloves umetnika in mu zagotovila dr lok rog ustvarjanja najsubtilnejših lirskih partij. Naslovno partijo bo pel Boris Popov. Tatjano — Heybalova, v ostalih partijah: španova. Poličeva, Lupša, Kogejeva in B. Sancin. Dirigent: Niko Štritof. Režiser: Ciril Debevec. Na gostovanje opozarjamo. Sobota, 2. november: 7.00: Jutrnji po«_drav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Koncert reproducirane glasbe. — 12.00: J. Haydn: Simonija v d-molu, L'Horloge, (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Reproduciran simfonični koncert. — 14.00: Poročila. — 17.00: Otiočka ura: gdč. Marica Romanova, — 17 30: Glasbene slike (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Koncert za delopust (radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: J. Haydn: Godalni kvartet D-dur op. 64 No. 5, — 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar). — 20.30: Ljuba prevalska družina (Od Pre valj do Leš). Rokop!s: Jože Jurač. Izvajajo člani Radijske Igralske družine in mežiški rojaki. Sodeluje Domači kvartet in harmonikar g. Stanko. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert za konec tedna (radijski orkester). Konec ob 23. uri. SOKOL — Premiera »Vaške Venere« v Zgornji Šiški. Kot druga premiera pride v nedeljo 3. novembra na oder Sokola Zgornja Šiška velezabavna Hunklova komedija >Vaška Venera«. Prevod je Cesarjev, režijo pa vodi brat Bokri, ki je izbral za poedine vloge naše najboljše igralce. Sam igra Pankracija Čičigoja, njegovo ženo Filome-no s. VVebrova, Matevžka Tička bo kreiral, br. Rohaček, ženo Cecilijo bo podala s. Prestorjeva. kot gost nastopi v vlogi Majde gdč. Bizovičarjeva, hlapca Poldeta bo igral simpatični br. Miro žiberna, deklo Špelo pa s. Ravbarjeva Sabina. Vse te igralce že pozna naša publika z najboljše strani, zato so ji jamstvo, da se bo v nedeljo od srca nasmejala. Saj nam je v teh resnih časih toli potreben smeh, potrebno razvedrilo, da laže prenašamo tegobe dobe, ki v njej živimo. — Tudi ostalo delo v društvu je živahno. Naraščajniki so pod vodstvom neumornega brata Rihe uprizorili za domačo deco lutkovno predstavo »Požrešni Jaka«, pripravljajo pa še drugo igrico. Telovadni odcelki že vežbajo vaje za prvodecembrsko akademijo, dom smo zunaj ometali, dvorano prebelili in tudi sicer dovršili še nekaj potrebnih preureditev, da bo v letošnji zimi dvorana bolj topla in prijetna. Odpadla bo žal jubilejna društvena razstava, ker nam baš zaradi nujnih preureditvenih del primanjkuje denarja za njo. Preložena je zato za 5 let, ko bo društvo slavilo svojo 151etnico. Zdravo! u— Žalna svečanost na Taboru. Sokol I. Ljubi iana-Tabor obvešča svoje članstvo, da bo jutri ob 14. v veliki dvorani Sokol-skega doma na Taboru žalna STX>minska svečanost za vsemi umrlimi brati in sestrami Sokola I. Ob tei priliki se bomo imenoma sDomnili v«eh bratov in sester, lei so umrli v časti od 1. novembra 1939 do 31. oktobra 1910. kakor tudi vseh v tem času umrlih svojcev naših članic in članov. Vabimo svoie članstvo k udeležbi na tei svečanosti, ki i o Sokol I. vsako ?e-to na ta dan posveča spominu vseh svoiih dracih. nepozabnih pokojnikov. Zdravo! — Uprava. Sorzna poročila Cnrih, 31. oktobra. Beograd 10.—, Pariz 9.9375, London 17.10. New York 431.—, Milan 21.70, Madrid 40,— Berlin 172.50, Stotkholm 102,70. Iz Metlike — Kmetijska in gospodinjska nadaljevalna šola v MelUki. V svrho pospeševanja kmetijstva in gospodinjstva bo v Metliki z mesecem novembrom otvor jena kmeti jsko-g-ospodinj.sk a nadaljevalna šola. v katero se sprejmejo fantje, ki so dopolnili 16. leto starosti in pravtako dekleta. Prijave se sprejemajo do dne 3. novembra t. 1. pri Šolskem upraviteljstvu osnovne šole v Metliki. — Prostovoljna Javna dražba. V Metliki bo na prostovoljni javni dražbi dne 9. novembra prodana hiša pokojne posestnice Vrviščar Marjete iz Metlike hiš. štev. 102. Prodano bo tudi poleg spadajoče posestvo in to navedenega dne ob 11. uri v notarski pisarni v Metliki, kjer so na vpogled med uradnim urami draž beni pogoji. — Predavanje. Opozarjamo na predavanje o zaščiti pred letalskimi napadi, ki se bo vršilo v torek 5. novembra ob pol 20. uri v zvezi s predvajanjem skloptičnlh slik. Prekoristno predavanje je obvezno za vse gasilce in zaščitne oddelke, udeleži naj se ga pa po možnosti vsak meščan (ka). Kako je zdravnik „doživel" Plečnikove Žale Nesmiselnost in nesmotrnost žal s pozimi v ledenih kapelicah in kam stališča — Kdo bo stražil mrliče položeni epidemični mrliči? Ljubljana, 31. oktobra Te dni bodo tisoči in tisoči Ljubljančanov obiskali pri Sv. Križu njivo, kjer mnogi spe nevzaran.no spanje. In ob tej pu-iiki al bodo mogli oglooati tudi proslule Žale, o katerih se nuiogo govori in piSe, in o katerih se bo Se mno&o govorilo in pisalo, kajti to je potrebno. Ljubljanskim davkoplačevalcem namreč ne gre v glavo, kako bo zmogel mestni pogrebni zavod anuitete za odplačevanje dolga, ki ga je naredil zaradi žal, in četudi bi mestnemu pogrebnemu zavodu posli Se tako sijajno uspevali. Predsednik mestnega pogrebnega zavoda g. Stanko SuSnik Je izjavil novinarjem, da hi bili pogrehi sedal za 30f/Q cenejši, če bi prejšnje uprave bolje gospodarile, njemu in njegovim pa je vendar uspelo, da so pogrebi z 2a4 cenejši za 107c- Ljubljančani ne morejo razumeti, zakaj se je sedanji upravi posrečilo znižati pogrebne stroške samo za 10%, saj lahko izračunajo, da bi bili pogrebi lahko najmanj za 35 % ali tu rti za, 507c cenejši, če bi Ljubijana dobila namesto Zal moderno mrtvašnico. Ljubljančani tudi ne verjamejo,, da gre sedaj mestnemu pogrebnemu zavodu tako sijajno, da je lahko najel milijonsko posojilo in da bo sam odj>vačevai kapital in obresti za milijonsko porg6:Pi k-naister 1:0 S!imšek:Habensus 0:1 tsih letiner 01 Končni rezultat ie na-ied ii losiD Srhneidei 15 točk in pol i^med 17 -osegljivih Mirko Fais in Franc C^drgo 5 Golia 13 Verčkovnik 12 in ooi Mimik M in ooi E Csorgo in Habniue 11 Sllftv nesrn psstelov. Nekaj jih ic po slojem rnan« u razstavil v Litiji ▼ pisarni Okrajne posojilnice na Glavnem trgu Posetn'a ne pojavila dva primera davice tn jr moral po mlada bol-n-ka ljubljanski re$e*ahi1 avto. ki ju je odnelja! v ljubljansko bolnico Pred leti ie bila vsa *o'ska madina iz našega okraja cepljena proti davjci :n je takrat cepljenje ustavilo bolezen Znabiti bi bilo umestno, da b» edrcdili cepljenje proti davici tudi a-d« i Povečajte meščansko šolo v Krškem! V fja&ski šoli, kjer je prostora za I50 otrok« jiii je zdaj 250, v meščanski pa 23^ čeprav je prostora saino za 120 učencev Krško, 30. oktobra Pred 63 leti je krSki mecen Martin Hočevar poklonil takratnemu okrajnemu Šolskemu svetu dograjeno šolsko poslopje za meščansko in IjUdsJco Aolo. Poslopje je bilo za tedanje razmere moderno urejeno in se je z njim lahko vsa krška javnost po-našaJa. Prvo leto se je v poslopje vselila ljudska šola s 150 učenci, n&slednje leto pa meščanska šola s 120 učenci. Za tako Število otrok je bilo poslopje zgrajeno in je tedaj popo'noma zadoćčaJo šolskim potrebam. L. 1910. so pa začele meščansko šolo obiskovati tudi deklire kot hospitant-ke- Se večji naval pa je bil na šolo po osvobojen ju, število učencev in učenk se je v nekaj letih podvojilo. šolska oblast je spoznala, da so prostori premajhni in 1. 1922. je otvorila novo meščansko SoJo v Brežicah, ki je pa razbremenjevala šolo v Kriketu samo eno leto kajti dotok učencev na šolo je bil zaradi osrednjega položaja v Spodnjem Po-savju čedalje močnejši. Ustanovljena je Di-la še nova meščanska šola v Senovem pri Rajhenburgu, ki pa ni močno razbremenila šole v Krškem, ker je prišla šola v Senovem v potite v samo za najbližje učer.-ce in učenke. Z novim ljudskoSolskim zakons^tm se je razširila šo'sika obveznost na 8 let. S r.em pa je porast gojencev na meščaruski šoli v Krškem tako velik, da šola ni kak r ce ustreza več g~n-nlrn r>~treWim In zahtevam šolske higiene. Me*čanska m ljudska šlca se stiskala v man.3mlh učilnicah, ki nimajo sonca Z otvoritvijo pi-emo^ov-nika v Senovem, z e!ektrifikncijo Krškega Vidma in I^cskovca, zlasti pa I otvoritvijo nove Bor.ačeve tovarne za celulozo na Vfrlmu se je gospodarsko ita-«je Kr-škega tn okolice močno dvignilo in do'ok učencev na Solo je čedal.ie več:i. V štirih učilnicah ljudske šc*e je prostora kvečjemu za 150 otrok, v Snli pa je Hlujg leta povprečno okrog 250 otjok V vsakem razredu je po 25 i>čonc«v pieveč. Prav tako je artanje v atlrih ućiuiicah mc-ščaiuSke fioie. V razredih. kjer p prostora za 120 učencev, se danes gn^te 23.9 učencev in učenk kar pomeni 150 odstotno obremenitev. Zaradi nren«t»-*'»roAri trpi pouk, pa tudi »dravje neeocev; z as*i pozimi. Sreča je. da je mla^iina zdrava, toda kaj bo. če se zenese med mladino kaka nalezljiva brlezen. Jasno je torej, da je povetenje šolskega poslopja v Krškem nujno potrebno in v Interesu zdravega prosvetnega razvaja Spodn>e>ga Pcsavia, Naš kmet ne moie plačevati v mestih stanovanja in hrane za svoje otroke da bi jih izšo'al. Otroci morajo hoditi ure in ure daleč v šolo. Pomisliti je treba tudi da rma vse o2em1ie od Zidanega mosta do MciAronogn in Črnomlja, na katerem živi nad 150.000 ljudi samo tri moSčanske šole- Potrebno je torej predvsem povečanle mešoanske šele v Krškem Poklon ie -e solidno grajeno in bi preneslo nad^idek novega nadstropja. Lahko pa se tudi piizioa n-nvo poslopje. Dela bi bila *ahko v velik*h počitnicah gotova in z novim šolskim letom bi že lahko p'nčevoJi v razširjeni šoli. Ponovno opozarjamo odločilne činite je na to pereče vprašanje Krškega. Vse ^.oee-danje prošnje tn opozorila niso imele uspeha. V Krško pa naj se poUHe tudi gtvoJ} učnh moči. te nad leto dni sta dve učiteljski mesti prazni. Starejši g-leoa)o - zaskrbljenostjo na nade šolske r \zraere ter se vprašujejo, kako in kje iaj Šolajo svo- je otroke Saj danes otrok ne more icačeti niti pri obrtniku, če nima rx>p ">lne meftčan-} ske šole. Upamo da naše prošnje ne b^do zaman in da borno končno ie dobili povečano meščansko šolo v kateri se bedo otroci izšolali In si pridobili znanje in vzgojo, ki jim je v življenju tako potrebna. Postani in ostani ilan Vodnikove d r u i b e! Klet »Zvezda f9 priporoča danes in jutri ter ts&k četrtek in petek velik a izbiro morskih rib pripravljenih na najboljši mornarski način. Jutri na dan Vseh svetih bomo po stari slovanski navadi odprli vsa najboljša vina, Id jih imamo v hisi. Poskrbljeno je za razne speeialitete, izborna kuhinja, fazani, race, purani, ribe, krvavice, polenovka, brodet o itd. Rezervirajte si prostore pri M. Ailoviču — Tel. 4554 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek poseoej. Preklici, izjave oeseda din i.— davek posebej ia pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložiti znamko — Popustov za rnaie oglase ne priznamo SŠEBB3B Beseda 50 par Davek posebei Najmanjši cneseK s - dir PRVOVRSTNA VINA cei pristne Žganje oaoavit* 30 siedečih Konkurenčnih cenar Rizling liter din 12- srbsko » » cviček > * renski rizling > » zemunska zilovka » » dingač > » vinski mošt rdeč > » jabolčnik » » žganje: Tropinovec liter din siivovka » * brinje ver * » in vsa druga žganja po (UZftU ceni! m i c o i e a 11 a Sv rara c 3S. 2137 12.— 12,— 16. -20.— 16-12. - 10 ih 50. Za zimo se preskrbite r. chu*nim dolenjskim belim krompirjem fe.trpežnimi jabolki oo zmernih cenah pri Tre nosi Kmetijske dražbe Novi trg 3 RESTAVRACIJO v Beogradu, prvorazredr. poleg železniške postaje, zajamčeno dobro uvedeno, z bogatim inventarjem, nizko najemnino, velikim dnevnim prometom — proda zelo ugodno poslovalnica »Sava«, Zagreb, Jurlšičeva 18. tel. 97-08. 2490 pSfii ZA POSTELJE lobite najceneje v Kom enakega ulici 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 2435 KAM ZA VSE SVETE? V Trnovo, na vogal Tam se dobe domaće Krvavice, pečenice ter sladka dalmatinska vina Se priporoča gostilna Mendusjč. 2495 Po-du^It«« «e malih oglasov >51ov Naroda« tet «o n « t c c ii r i i i I ižuiuanje vezenje zaves, perila, rnunogt attiov sumomc — Velika zaloga p^ija po <■ uin •Julljanaa. Gosposvetska c 12 in Franćttkansk« ii 3 4 L. Beseda 50 par Davek poseoej ^almanidi zr\P9fU % - dtn Strojepisni pouk rHtni swtem) Večerni tečan oddelki od V»? Jo 8 in od u,8 do 9 ure zve-tej za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk I udi po tik taru Novi trčali se ! prič no 4. novembra. — šolnina 1 najnižja Največja str o je pisni ca * 50 pisalnimi stroji raznih si-it smo v. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavoo Domobranska C. 15., tel. 43-82 2460 PRODAM Beseda 50 par Davek posebej. Nair-ianii' enesek ■» — din FORD tovorni. 8 cilindrski, tri in pol tonski, v prav dobrem stanju, zaradi nakupa večjega prodam. Ponudbe na tvrdko »Jugokre-menc, Ivan Kos, Novo mesto. 2485 LUzBE Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanj*! znesek s.— din DOBRO DAMSKO FR1ZE&KO sprejmem. Vsa oskrba v huh, plača po dogovoru. Nastop 15. novembra. Ivan Hofinger, brivec, Velenje. 2480 MJLEKAR IN SIR AR popolnoma vesc in samostojen v Izdelavi vseh vrst sira, se sprejme 8 takojšnjim nastopom. Ponudbe z navedbo zahtevane plače poslati na mlekarno Dragica, Hercegovac. FRIZERSKO VAJENKO ki se je že učila — sprejme »SALON«, Smartinska cesta IS 2493 KUPIM Beseda 50 par Davek posebej. Navmaniai enesen s — din KI PIJEM IN PRODAJAM •ahijene čevlje m moške obleke, rabljeno perilo tn stare cunj«. K L A V Z E R Voftnjakova 4. 2437 SREBRO DRAG F. RAM NE ld vsakovrstno ZlatO kupa}« po aajviSjlh cenah JOS« EBERLE LJUBLJANA — Tvrseva 2 (paiača hotela >Slone) VSAKOVRSTNO ZLATO briljante in srebro kupuje po najviAJlh cenah A. BOŽIĆ — Ljubljana, Frančiškanska 3. 49. L. SOBE Beseda 50 par. Davek posebej. NaimaniSi meaefe S— din OPREMLJENO SOBO oddam 1. novembra. Sv. Petra c. 43 pritličje, vrata 3. 2486 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroeki in igraćoj voeićkl dvokoleaa. eivainj stroji, orevozni tricikli. pnevmatike. ~ Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Lfabliana, Karlovika 4 SE VEDNO NAJCENEJŠA OKUSNA DOMAČA HRANA domače krvavice — pečenice — divjačina, —- svedU krofi izborna vina, pivo, naravna žganja, likerji, brezalkoholne pijače itd. v gostilni „Pri lovcu" TELEFON 44-95 RIMSRA-BLEIWElSOVA Inserirajte v »Slov. Narodu«! Siam — dežela belega slona Zanimivo pripovedovanje češkega inženirja, ki je našel svoje rojake tudi v siamski prestolnici Siam: svetišče v Bangkoku Nedavno se je vrnil iz Slama ali iz dežele Tal, kakor se Imenuje zdaj Siam uradno, uslužbenec nekega velikega češkega podjetja ing. Chrz. Poslan je bil tja, da pokaže siamski vladi neke posebne naprave. Češki novinarji so ga naproslili, naj jim pove nekaj doživljajev v deželi Belega slona. In njihovi prošnji se je rad odzval. Ing. Chrz pripoveduje Prvo, za kar sem se zanimal v glavnem mestu Bangkoku, so bili rojaki. Našel sem najprej tri cehe v Batinih podružnicah in ti so mi povedali o drugih. V ondontni pivovarni sluzi Ceh, druga dva sta trgovca, eden prodajal acetilen- drugi je pa pomisi-jonar. Ko sem bil v Siamu tri tedne sem slučajno odkril še enega rojaka, za katerega drugi niso vedeli. če bi sam ne bil doživel prigode, ki vam jo bom pripovedoval o tem srečanju, bi je ne verjel iz tujih ust. V izložbi starinarja mi je bil všeč droben dekorativni predmet. Stopil sem v trgovino in se domenil v zmesi treh svetovnih jezikov glede cene, potem sem pa čakal, da mi trgovec kupljeni predmet zavije. Droben, živahen možiček lokavih oči mi je pomolil zavitek in zamrmral v gladki češčini: Evo ga, in glej da ne padeš. Ni treba praviti kako so se mu razširile oči, od presenečenja, ko sem ga v češčini zagotovil, da bom pazil. S Cehi v Bangkoku sem prijateljsko občeval ves čas svojega bivanja v Siamu. Bili so z menoj zelo prijazni. Svetovali in pomagali so mi res nesebično. Najdragocenejši njihovi nasveti so bili tisti, ki so se nanašali na želodec. Za 400 Evropeev, živečih v milijonskem glavnem mestu, je zgrajen hotel z dobro evropsko kuhinjo. Siamci jedo na kitajski način. O lastavič-jih gnezdih in starih jajcih ste gotovo že vsi slišali in razumeli boste, da me je presenetil nasvet, ki so mi ga dali vsi rojaki, češ naj ne jem evropske hrane, če se hočem obvarovati želodčnih krčev, temveč naj se čimprej privadim kitajski kuhinji. Ribe v sladkorju Mislite si, da bi imeli za jutri takle jedilni list, juha iz plavuti morskega psa, lastavičjih gnezd ali lokvanjih semen. Po juhi pet let stara jajca s Crnim beljakom in zelenkastim rumenjakom. Ptičja jajca, za polovico manjša od jajc naših vrabcev, pečena z vsem drobovjem. Okusnejša bi se vam gotovo zdela pečena račja koža ali kuhan riž z ingverom. Ne dvomim da bi bili že nekoliko v zadregi, kakor sem bil jaz, ko je prišla na mizo v sladkorju zapečena riba. Toda zadrega in strah sta bila odveč. Prav kmalu sem se privadil, in te poslastice so mi celo teknile. Dobil sem sobo v privatni hiši. in hranil sem se s svojimi gostitelji. Pozneje so me vabili na obed in večerje v rodbine uradnikov, ki sem imel z njimi trgovske stike. Povsod so položili predme vilice in nož. Vedel sem od rojakov, da se bom prikupil Siamcem, če odklonim evropski pribor in če bom jedel s paličicami. To je šlo dokaj težko, vendar sem pa kmalu s precejšnjo spretnostjo obvladal ta jedilni pribor. Ce sem se že dotaknil jedi, naj povem še nekaj o pijači. Pivo je v Siamu razmeroma dobro, saj gra kuha Čeh. alkohola je pa v njem malo, kakor povsod v Orijentu. žaganje, ki je zelo priljubljeno, kuhajo iz riža. Ima okrog 18 stopinj. Opij in tobak ima vsak Siamec Črne zobe, niti ne govorim. Tobak, ki bi mu rekli pri nas mornariška vrsta, jim je preslab in zato mu primešajo konoplje. Ni mi treba pripominjati, da Evropcu taka cigareta nič kaj posebno ne diši. Evropec si sploh ne sme dovoliti posnemanja domačinov v teh grdih navadah. Na domačina skoraj sploh ne vplivajo škodljivo, dočim postanejo belo-kožcem mamila po daljšem uživanju zelo nevarna. Če se neha kdo iz evropske kolonije briti, vedo drugi, da je zapadel opiju ali morfiju. Edino kar lahko store zanj je. da poskrbe, da se čimprej vrne v Evropo Kočljive poglavje Okus je v Siamu bistveno drugačen kakor v drugih krajih. Nam belokožcem ne ugaja. To ni morda posledica sov.aštva do nas. Nasprotno, Siamci Evrcpce spoštujejo, toda naša bela polt. cbiika obraza, slasti pa evropska obleka, ne odgovarja njihovemu pojmu o lepoti. Prod vhode svojih hramov postavljajo Kipe raznih zmajev in prikazni, da odganjajo hudobne duhove. Pri vhodu nekega hrama sem videl namesto običajnih kipov nestvore kipov Evropcev s karikatumo pretiranimi tipičnimi maki. To naj bi ne bila žnlitev, za katero so Siamci preveč dobrodušni in vljudni, — temveč ni mogel po mnenju dotičnega graditelja noben nestvor tako uspešno odganjati hudobne duhove, kakor Evropec. Bolj nego za pijačo so Siamci navdušeni za mamila. Večkrat sem moral počakati, da si je dal rikša injekcijo morfija in šele potem jo je ubral s svojim vozičkom po cesti. Kakor se gre pri nas težak okrepčat z vrčkom piva, najde Samec okrepčilo v pipi opija. O žvečenju betela. od katerega i ki on jen i, je kriv duhovnik. Odslove ga in Siamski kralj in kraljica Ljubezen je pri Siamcih največji dar, kar so jih dah bogovi ljudem. Drugi darovi — prekrasna priroda in udobno življenje sredi izobilja živil, so nekaj samo ob sebi umevnega. Brez teh bi ne mogli napraviti Iz ljubezni središča svojega življenja in ustvarjenja. Siamci so postavili ljubezen celo v oltar kakor božanstvo. Na mnogih javnih prostorih in v vsakem hramu stoje obeliski, simboli življenja, ljubezni ali plodnosti. Svečan lov na slone Siamci niso posebno pobožni. Vsa>i rodbina vzdržuje enega duhovnika, ali bolje rečeno, meniha ki moli za vse njene člane, če begovi rodbini niso posebno na- ši poiščejo drugega- boJ.šega. Vsaka svečanost ima v deželi Tai verski značaj. Največja svečanost, lov BJCirJV, se prireja vsako leto enkrat. Tej svečanosti prisostvuje vsa vladarska rodbina, zastopniki tujih držav in vojska. Priprave se začno že več mesecev prej. Iz vse dežele seženo skupaj črede divjih s'onov v ogromne ograje. Na dan svečanosti izbero vpričo gledalcev najboljše samce — plemenjake za državno rejo torej nekij podernega kakor pri nas državne žrebce. Druge slone zopet izpuste. Da je slon v Siamu sveta žival, je splošno znano. Fotografiranje posebno privilegiranih belih slone-v je prepovedano. Pantomima Središče siamskega družabnega življenja je gledališče, ki je pa nekoliko drugačno kakor pri nas. Siamci poznajo samo pantomino. Igralci vse tri ure plešejo in gesti k uli rajo. Vsaka kretnja in vsaka poza ima svoj pomen. Nobena beseda se ne sliši z gledališkega odra. Rvropcu se zdi gledališka predstava kakor balet ali kaj poiobnejm Domačini pa p° nredstavi hvalijo poedine prizore in njihovo vsebino. Solo nastopi igralcev, ki jih smatra tujec t. abaJetne vložke, niso nič diugega nogo mcrnolog, po'n fttoacfckih razni otrf van j Izborni nogometaši Nar«, dn; .spo. t Siamce\ te iera t elik > žogo. zelo Dodobna \voleybal u Raz ikuje se od naše ha ene s tem. da se n^ itpra -rokami, temveč z nošami. Malo ie na svetu nogometašev, ki bi tako tmenJtrid obvladali /Odru kakor s anv-k: Najbrž ni v Evtod: nobene a nosomet e:i kluba. " aleč ne boje tako. Poleg tega etbflc med nevihto v ulju na poseben način oionče Pozor pri kemoterapiji! Z ):aVijenje nalezljivih bolezni je v zadkih letih močno napredovalo zlasti v kemoterapiji. Sulfonamidi ne učinkujejo na bakterije neposredno, temveč šele preko organizma, in sicer predvsem na streptokoke. Učenjake je presenetilo, da je bilo pogosto mogoče naglo ustaviti sepso, recimo gnojno vnetje srednjega ušesa, angino, vnetje možganske mrene itd. Navdušenje ki se je razširilo zlasti med laiki v Združenih državah je pa imelo tudi svoj »varilen učinek, 70 bolnikov je umrlo po zdravljenju s kemoterapijo, žrtev ni bilo mogoče rešiti toda k sreči se je izkazalo, da je šlo samo za strupenost raztopine, n n zdravilo samo. Pozneje so bili doseženi novi ; Ijivi uspehi z raznimi modifikacija^ , e-paratov, delujočih na te ali one streptokoke, meningokoke, gorokoke In tem sorodne bakterije. Pri nas je znan zlasti Bayerjev prontosil. Efekt pa ni povsem zanesljiv navzlic vsej učinkovitosti prav tam. kjer je bila veda malone brez moči. Razumljivo pa je, da mora ostati lečenje samo v rokah zdravnika, nikakor pa ne sme s kemoterapijo eksperimentirati laik. l~č:nki so tako individualni, da bi mogla amaterska zloraba povzročiti tudi smrt. Sicer pa vzbujajo tudi druga zdravila enako bojazen. To so zdravila ki se priporočajo iz reklamnih nagibov laikom. Vitamini, hormoni in podobna sredstva postanejo laiku lahko zelo nevarna. Pri nekaterih hormonih je neprijetno, da so zelo sorodni snovem, povročujočim raka. Največja šola slanikov Uredništvo nekega norveškega lista je vprašalo državnega ribarskega konzulenta Oskarja Sundta, kako velika je bila največja šola slanikov, kar so jih kdaj videli ljudje na morski obali. Pod tem razumemo kakor pri slanikih tako tudi pri drugih morskih ribah, recimo pri delfiriih, večjo jato rib ene vrste med selitvijo. Sundt je odgovoril: V severnem delu Norveške so videli predlanskim v rokavu fjorda Folle tri kilometre dolgo, dober kilometer široko in kakih 10 m debelo šolo. Ta šola se je pojavila povsem nepričakovano, tako da je bil na mestu samo en ribič. Vrgel je mrežo in ujel toliko slanikov, da jih je komaj potegnil iz morja. Po površni cenitvi je štela ta šola okrog 1,500 000 hI, ker je bila zelo gosta, najgostejša. kar so jih kdaj videli v teh krajih. Južneje v Aspofjordu na obali Surmfjorda so pa videli 5 km dolgo, 1 km široko in 50 m debelo šolo. To spada res med redke pojave, šole pomladnih slanikov, takih, ki se drste, segajo navadno do 20 m globoko v morje. Tu se pa ne da govoriti o en; sami šoli. kajti slaniki so skoraj v medseboj povezanih, neskončno lolgih pasovih ob vsej zapadni obali. Aligator in policija V mehiškem mestu Vera Cruz pravijo redarji, da morajo opraviti mnogo nenavadnega dela, vendar pa se jim ne zgodi vsak dan, da bi dobili povelje, naj aretirajo živega krokodila. Nekega dne je ušel aligator svojemu gospodarju, ki ga je redil doma kot domačo žival. Mož se je obrnil na policijo s prošnjo, naj mu pomaga ujeti ga. Policija si ni znala pomagati drugače, kakor da je poklicala na oomoč gasilce in šele njim se je posrečilo ljeti aligatorja. V DEKLIŠKI SOLI V nekem iek'iškem penzionatu imajo na koncu vsakega šolskega leta tekmo v risanju. Lani se je glasila naloga: Narišite v kratkih potezah, kaj bi hoteli biti. — čas dve uri. čez dve uri so izročile učiteljici nalogo tudi gojenke najmlajšega letnika. Ena je prinesla povedene glave prazen papir. — Kaj ti ne veš, kaj bi hotela biti? In tako dobra risarka! — Vem. gospa učiteljica, rada bi bila omožena. Samo ne vem, kako bi to narisala. Edmnnd O* Hara: 19 Roman — Tako tudi storim. — je prikimal Townsend z glavo, kakor da mu je odleglo. Tako je res bilo. Kajti zdaj ni imel več razloga nadaljevati ta pogovor. Najlepša hvala, gospod. Michaud je še zaklical za njim krepko psovko, toda Townsend se ni več zmenil za to. Krenil je naravnost k blagajniku, ker mu je bilo povsem jasno, da mora za vsak slučaj storiti to, kar je bil izjavil inženirju, da bo storil. Blagajnik je poslušal njegovo pripovedovanje in radostno je prikimal z glavo. — Da, da, točno tako je. Pri obračunu v soboto zvečer mi je manjkal en dolar in plačati sem ga moral iz svojega žepa. — Kolika sreča, da nisem inženirja nalagal, da sem dobil deset dolarjev več, — je pomislil Town-send in molče je položil denar na mizo. Potem se je pa požurii k svoji mizi in bil je že res skrajni čas, kajti četrturni odmor je bil že končan. Bil je zelo zadovoljen sam s seboj. Dragoceni posnetki" so bili kupljeni zelo poceni s tem edinim dolarjem. Ure so se mu zdele danes daljše in komaj jo čakal, kdaj bo lahko doma razvil negative in morda kaj takoj zvedel. Ali bodo te slike potrdile njegovo sumničenje ali pa ... Njegove misli so bile nenadoma prekinjene. Pri njem je stala plavolasa žena v usnjenem suknjiču. PI a vol asa žena z zagoretnim pogledom. Ali se mu ie samo zdelo tako, ali pa so govorile te oči danes še več kakor sicer? Zdelo se mu je. da je v njih mnogo radovednosti, občudovanja, pa tudi prikritega rceanj?.. Kaj je hotela tu? Townsend je mirno nadaljeval svoje delo. Kaj se ga končno tiče ta žena? Mnogo bolj bi ga bila zanimala, da ni bil tako trdno prepričan o tem, da njeni pogledi niso namenjeni njemu kot delavcu, temveč kot moškemu. In to ga je celo nekoliko pomirilo, kajti v nasprotnem primeru bi imel dovolj nnvoda za vznemirjanje. Zdaj je odšla. Townsend je gledal za nio, kako stopa mirno in samozavestno, lahnih, gibčnih korakov po ozkem železnem hodniku. Z nikomur ni spregovorila niti besedice, samo njene cči so bile povsod, kakor da hočejo vse prodreti. To\vnsend je sklenil vprašati, kdo je ta ženska. Zdelo se mu je, da jo tu dobro poznajo. Ko se je I bližala, so postali mračni obrazi delavcev ie mrač-] neisi in njihovi upognjeni hrbti še bolj upognjeni. Le n;ihove trudne roke so jele ži^nhneje delati. Najbrž je imela v tovarni odločilno besedo. Toda pogledi, s katerimi so se delavci ozirali za njo, so biii polni sovraštva in celo mržnje. Priljubljena med delavstvom ni bila. Townsend se je že hotel povsem posvetiti svojemu delu, ko je nepričakovan dogodek obrnil nase njegovo pozornost. Neki delavec je bil orezrl njen prihod. Stal je obrnjen proti nji s hrbtom, naslonjen na svojo lopato in ves utrujen si je brisal potno čelo. Tovariši so ga dregnili s komolci. Ko je dvignil glavo, je opazil, kako je zagonetna žena prav kar zabeležila nekaj v svoj notez. V naslednjem trenutku se je zgodilo nekaj strašnega. Ali je bilo to naključje ali pa preračunan namen. Toda delavec se je naglo okrenil tako. da je pahnil ženo. Udarec je bil tako nepričakovan in močan, da se je opotekla proti nizki ograji. -- Njeno telo se je zavalilo čez ograjo in Tovvnsend jo je že videl v duhu v kotlu vrele mase. Toda v zadnjem trenutku so se njene roke oklenile spodnje latve v ograji. Tovvnsend je že skakal čez stopnice proti železnemu hodniku. Kakor je slutil, tako je tudi bilo. Delavci so stali b»edi od razburjenja, toda nihče se ni ganil, da bi pomagal nesrečnici. Divji kriki žene so odmevali po delavnici, toda nihče ni niti s prstom ganil. Na teh potnih, sajastih obrazih ni bilo strahu, na njih si lahko čital samo smrtno, neizprosno mržnjo. Tovmsend se je naglo vrgel na tla. krepko se je oprijel z nogami železne motike in izprožil roko. Dosegel je usnjen suknjič in ga vlekel, vlekel . . . zaman. To breme je bilo težko, pretežko za njega samega. Drugi delavci pa so stali okrog njega, ne da bi se ganili. Poskusil je še enkrat, podvojil je svoj napor. Zopet zaman. Ni se mu posrečilo niti najmanje, da bi jo dvignil. — Krepko se oprimi z desnico* — je zaklical med težkim dihanjem, — levico pa ovij okrog mojega vratu. — Ne morem, — je zastokala. — Stori, kar ti velim, — se je zadri nad njo. Ta čas se je pa Že Zgodilo tisto. Česar se je bal. Njena levica je popustila in samo lo z desnico se je držala za ograjo. Ce mu zdaj opešajo moči. je izgubljena. Pretežko, pretežko! Townsend je stokal od napora. Dvignil je za hip glavo in opazil več inženirjev, ki so vsi razburjeni "in bledi hiteli proti njemu. Takoj bo vse v redu . . . takoj . .. Samo še nekaj sekund mora vzdržati . . . Kar je opazil, kako p,c stopil težak, okoren delavski čevelj z vso silo na. nežno, ozko ženino roko. Žena je krikniJa in izpustila ograjo. Towns^ndu se .je zmračilo pred očmi. 7dai je d'žal na svojih rokah vse breme njenega telesa . . . Vse drugo se je odigralo z bliskovito naglico. Tou-nsend se je zavedel, ko ie zopet stal na ozkem hodniku sredi inženirjev pred ženo, ki ga je motrila 7. žarečimi očmi. Ona je prišla hitreje do S3pe kakor on. — Hvala vam, — je dejala skromno in mu segla v roko. Toda izraz njenega obraza ni kazal nobene hvalež.-i *>sti. On je mogel nrečitati v njem samo TmngosJavje. Tovvnsend je takoj razumel, za kaj gre. Urejuje Josip Zupančič It Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani K EN O MATICA — Te*. ZS-41 Predstave danes ob 16., 19. In 21. url, jutri na. praznik dopoldne matinejska predstava ob pol 11., popoldne predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. DANES PREMIERA velefllma v sepia-koloru: s _ Najslavnejši ameriški rvezdnlki: Tvron Power, Loretta Tonng, fkM \W Annabeiia. — FUm brezmejne ljubezni in največjih žrtev ! Vi OB Dekle — najzvestejsa ljubica in najzvestejša tovariši ca ! ! ! Strahovita, neenaka borba dveh ljubečih se mladih ljudi s človeško zlobo, zavistjo, nerazumevanjem In sovražnimi prirodnim! silami! Soglasna sodba vseh, ki so gledali ta film v svetovnih kinematografih, je, da Je to največje filmsko delo zadnjih let!! — Rezervirajte si vstopnice! Tudi življenje je treba plačati Plačilo je satrt, a cena ni previsoka, kajti življenje je, čeprav kratko, največja vrednota /o treba živeti, kako uredtt* življenje — pa vendar živi drugače. Filozofi to odkrili, že dovolj življenjskih resnic, da bi v življenju sploh ne bilo treba več filozofirati, a vendar je najgloblja učenost v življenju neuporabna in nežteto ljudi dandanes misli se vedno tako primitivno kakor jamski človek in morda so prav tako daleč, če ne še bolj od prave življenjske modrosti. Dandanes je mogoče celo, da Je učenjak, ki se posveti samo svoji stroki, slep m gluh za vse drugo okrog sebe in v stiski je manj sposoben ohraniti si življenje od divjaka, ki zna s samim trenjem lesa prižgati ogenj. Zato bi bilo pač nesmiselno dokazovati ljudem, kaj je smisel življenja; vse modrovanje je ničevo na svetu, vsi lepi življenjski nauki ter pravila, vsa filozofija — vse to je brez pomena, če posameznik vsak zase ni dovolj notranje zrel, da bi sam v sebi doživel rojstvo resnice. Čeprav se zdi skoraj neverjetno, Je na svetu vendar mnogo ljudi, ki niso še nikdar resno razmišljali o smrti In smislu življenja. Smrt je pa najbrž edino, kar lahko najbolj globoko pretrese preprostega človeka, pa tudi izobraženca. Pogosto je potreben udarec ali celo živčni pretres, da se premakne okorni človekov miselni aparat; človek nerad misli že zaradi tega, ker se rad izogne vsakega spota, še tem bolj se pa boji razpletati misli po mračnem labirintu, kjer zadeva na uganke življenja in smrti. Res, misel na smri je boleča, zlasti, če se ustavi v zagati — resignacije. Toda misel na smrt je lahko tudi zdravilna, pre-rajajoča. Kako srečno bi lahko postalo kmalu človeštvo, ko bi mogli kaznovati vse javne in skrite škodljivce s fem, da bi jim naložili pokoro, naj mislijo resno na smrt! Tega, da bi poljubno komurkoli sugerira! misli, pa, žal, dandanes še nihče ne zmore. Samo dan, pos\*ečen spominu mrtvih, lahko kolikor toliko oplemeniti l tudi — vsaj za bežne trenutke — ker je tedaj več prilike, da se ljudi polasti misel na minljivost. Žalost, ki se budi na grobovih, je nedvomno plemenito čustvo v teh časih, ko je tako malo plemenitega v dejanjih, mislih in čustvovanju, še posebno lepo. Če lahko plemenita žalost žlahti srca in misel, žalost ob spoznanju minljivosti v tem Času cinizma — z njo človek najlepše počasti spomin onih, ki so dotrpeli. Blagoslavljati bi morali žalost, kajti mnogo bolj človeška je kakor otopelost in prazno malodušje. Končno se nam zdi življenje tako lepo najbrž prav zaradi tega, ker ima v svoji pestri barvitosti tudi temnejše barve. Živeti! Ali se vam ne zdi življenje vendar vredno najiišje cene, ki jo moremo in moramo plačati — ali se vam ne zdi, da smrt zanj ni preveliko plačilo? Vid Ambrožič: Blagor mrtvim Blagor vam, ki je za vami s svetom in življenjem boj, i toplo vam je v tihi jami, kjer je mir in svet pokoj. Mi pa tavamo po zemlji, žalost v srcu, skrb v očeh. Trud telesa naša grudi, duše zalezuje greh. S cvetjem vam krase gomile — * trnjem pot posut je nam; duh se vaš raduje v Bogu, — srečni mrtvi, blagor vami Ljubljana, 31. oktobra Dandanes ljudje mislijo mnogo bolj pogosto na zadnjo življenjsko skrivnost, ki jo imenujemo smrt in ki jo sicer neradi izgovarjamo; spoznali so, kako ceneno je človeško življenje med vojno in da je smrt pcsur:eznika brezpomembna. Težko je reči, ali ljudje ljubijo kaj manj življenje zaradi tega, v filozofskem spoznanju — da je živeti zelo tvegano, a da vendar ne t\-egaš mnogo, saj je umreti treba prej ali slej. Morda ljubimo življenje v mračnih dobah še bolj, kajti kako bi si sicer lahko razlagali velik, zmagoslaven optimizem človeštva, ki je preživelo že toliko mračnih dni?! čeprav se torej dandanes spomnimo večkrat, da je življenje zelo nezanesljiv kapital ter da ga lahko ocenimo le po tem, kar smo že preživeli, a da na »jutri« ne more-nlhče zidati, kljub upanju, da bo živel »najmanj sto let« — je prav, da je pos\'ečen vsaj en dan ne le v spomin dragih pokojnih, temveč tudi kot memento živim. Stara resnica je namreč — toda človeit\o se je nikdar dovolj ne zaveda — da lahko smrt oplemeniti življenje; ljudje, ki pogosto misi, a na smrt, so dobri ali vsaj boljši od ti>t:h. ki nimajo do\\>lj poguma, da bi si polagali življenjske obračune. \a smrt je treba v resnici večkrat pozabiti, zlasti slabičem, ki se boje malodu-Šta spričo spoznanja, da je vse minljivo. Toda blagor tistim, ki sc do\x^j močni, da lahko spoznajo: življenje ima samo zaradi tega svojo posebno ceno, ker je kratko. I^ahko bi rekli, da je življenje kapital: skoraj vsi prejmemo enako glavnico — seveda so razlike, saj msmo xrsi enako nadarjeni in naključje igra ie vedno veliko vlogo v življeniu — in je wmo od nas odvisno, kako se bo obrestovala. Živo bitje prejme neprecenljivo bog:>st\o, ki ga ne more nihče drugi v stvarstvu: čas Za zavestno bitje, za človeka, ki edini lahko postane ustvarjalce in preoblikovalec, je to božan- ski dar. Živeti, to se pravi doživljati čas, ga izrabiti ter preživeti, kar je samo enkratno in v njem ustvariti, kar še živi, ko Je človek že prah — ali ni življenje nekaj velikega, najdragocenejšega na zemlji? Ali nima življenje posebne vrednosti v podobi s\oje minljivosti? V primeri z vesoljstvom je ves na$ sončni sistem neznaten prašek in nič se ne more spremeniti, če se razblini vse v nič. Toda ali ni človeško življenje prav v primeri s to neizmernostjo vesolj-stva še tem dragocenejše, ko lahko čVovefc s svojimi možgani, najbolj čudovito snovjo na zemlji in morda tudi v vsemirju — objema to neskončnost? Ne, z mislijo na smrt sa Je treba sprijazniti prav zaradi tega, da bomo znali pravilneje ceniti življenje. Prav tega se moramo čim večkrat zavedati, kako kratko je življenje in da je vsak preživi jen dan za vedno izgubljen, če ga nismo znali pravilno izrabiti. Vsa umetnost življenja je v tem, čim koristnejše izrabiti dni. ki so nam dani. Živeti moramo tako, da nam je življenje zadoščenje, čeprav pri tem trpimo Morda je vse to celo preveč preprosto: življenje mora biti izpolnjeno z delom, če boš storil čim več, kar bo lahko koristilo čim več ljudem Se po tvoji smrti, bo tvoje življenje tem bolj bogato; živel boš v drugi obliki še nadalje, v svojem delu. Da, tako preprosto je vse to, vendar toliko ljudi išče smisel življenja vse življenje ali se pa lo\n za samimi prividi in razmetava noje življenjske dni nesmiselno in blazno. Člo-vešt\*o živi tako nesmtsetno menda prav zaradi tega. ker si zastavlja preveč različnih življenjskih idealov, ker vidi smisel življenja v najbolj Čudnih in nesmiselnih nalogah, ne pa, da bi ne poznalo nobenega življenjskega smisla. . Isto bi lahko trdili o vseh Življenjskih naukih; toliko Jih Je in mnogo dobrega je v njih, toda kdo jih uporablja v življenju? Človek je res najčudovitejša bitje že zaradi tega, ker je že zda\maj dognat. kako bi bi- Uprizoritev A. Funtkovc drame »Tekma« Ta drama iz umetniškega življenja je žela prav topel sprejem Ljubljana, 31. oktobra Kdor je postavil A. Funtkovo »Tekmo« zopet na repertoar, je storil pravilno in pravično. Pi-aviino zato, ker moramo tudi v dramatiki vzdrževati zvezo s pre-teklostjlo in z r?j-umevanjem .stremljenj vseh naših najbeljših delavcev za vzpon domače odrske umetnosti pripravljati čim višji razvoj izvirne drame v bodočnosti. Tako delajo vsi narodi m uprizarjajo stara in najstarejša dramatska dela ne da bi jih postavljali pod mikr:s>kop sedanje kritike. Zavedajo se kajpak, da je naravni razvoj duševnosrti prinesel tudi dramatiki novih snovi in oblik, velikega tehničnega nnpreaka in poleg poglobi jenja v probleme človeške družbe Se marsikaj, kar z močnejšim izrazom In finejšlm slikanjem duševnih konfliktov prepričevalne je zavzema poslušalce. Iz starih dram pa tudi zvemo, kaj je polnilo srca in duše naših pokojnik crv in Izvesta e kroge našega naroda ter pri tem ugotavljamo da se ni preteklost bistveno prav nič razločevala od sedanT-csti Pravično pa je. da je prišel Funtek zopet na naš oder, saj je in bo v zgodovini slovenskega teatra zav-^'~;en kot eden najbolj zaslužnih mož. ki so delali dolga desetletja z idealno vnemo in uspehom za na^e gledališče z nešte\ilnimi prevodi opernih libretov in razllkoncizno obTiko resnejši odnošaj do dramatike, že docela veri stično tehniko dialogov«, a e^e^e »T^^me« na^vn^st da se je Funtku »v zen*fcu življenja posrečila drama« in da je »Tekma« vzlic skrajni hvali ui en<"str?n?ki skratni obsodbi »kvalitetno dobra«. Tudi če jo merimo z evrop- skim merCom ... a v dialogu Id je sicer okreten in vzlic sentencam prirođen, ce marsikje oglaša lhsenaka simbcika, Zgradba igre prav tako izdaja dobre severne zglede. V razvoju dramatike pomeni »Tekma« zadnjo, a hkratu tudi najsolidnejSo »stopnjo realistično-naturalističnega tipa,« Tako WoUmann. Kajpak je tudi ta sodba že izpred precej številnih let. Ali navajam jo v podkrepitev svoje trditve, da je bilo pravilno in pravično nanovo uprizoriti > Tekmo«. Sam avtor je zapisal da hode »Tekmat samo pokazati kako kakršnegakoli umetnika ubijajo brezmejna častihJepnost. zavist in užaijenost, ker se drsne z njim tekmovati kdo ter ga a večjim talentom celo pahniti a prvega mesta, na katerem je deflgo na'ka Zdru^nia bivših mornarjev Kolman* ln Strusa ter zastopnika ekademske JS A. Pipana. V kratkem jedrnatem erovoru je predsednik o—mil pomen propisne 1«<*r*nsk"trn dne in zaključil svoj nagovor z besedami: Vsa pota naše lepe zemlje morajo voditi k Jadranu, vse steze naj se vijejo proti Jadranu, vse oči naj bodo uprte na Jadran in z Jadrana v pomorsko Jugoslavijo ter njenega mladega kralja, vzvišenega pokrovitelja Jadranske straže. Živel kralj Peter II.! Navzoči so se navdušeno pridružili temu vzkliku. Sledila je državna himna, ki jo je zapelo železničarsko pevsko društvo »Sloga«, potem je pa glavni urednik *Slov. Naroda« Jože Zupančič v daljšem govoru očr-tal pomen Jadrana za našo drŽavo zlasti iz gospodarskega vidika. Sledil je nastop Stanka Preka. ki je bil za svojo mojstrsko igranje na kitaro deležen tako toplega aplavza, da je moral dodati še dve skladbi. O-Tc. Milena Cankar 1e zapela Parmovo ^Ptičko*. za zakHuček je pa zapela »Slo-e*a« še dve pesmi. Akademila krajevnih odborov JS v proslavo jadranskega dne ie pokazala, da je med nami mno«jo pri 'ntpljev našetra Jadrana in da se v po'**,! n ct* zavedamo pomena morja za našo bodočnost. Strašno opustošenje Maribor, 30. oktobra. Danes zjutraj se ie Mariborčanom nudila strasna slika po vseh vrtovih, parkih ln sploh vsepovsod, kjer stoji kakršno koli drevje. Vejevje leži vse križem; obupno sliko kažejo vrtovi tudi v okolici. Skoda je seveda ogromna in danes še nepregledna. Vso noč od snoči na danes se je vsepovsod slišalo hreščanje in pokanje drevja in padajočega vejevja Danes je prenehalo snežiti, za trenutek se je pojavilo tudi sonce, sicer pa je ostalo še kritično vreme, pričakovati pa je ugodnejšo spremerrAc pod vplivom današnjega mlaja. — Na praznik V*eh svetnikov bodo j brivnice zaprte, na kar brivci vljudno ' opozarjajo vse občinstvo. — Kino »Narodni dom: predaja krasen muzikalni film »Mikado« v petek, soboto in nedeljo. Film je v n? ravnih barvah. Iz Kranja mmm Žalna svečAnost na Rupi, Na vojaškem pokopališču na Rupi bo spominska žalna svečanost na praznik Vseh svetih ob pol 17. Opravili jo bodo podmladki Rdečega križa z obeh ljudskih šol in z meščanske skupno s kranjskim odborom Udruženja vojnih invalidov, ki letos še prav posebno vabijo vso spoštovano javnost k po-klonitvl. Prostovoljni darovi so namenjeni za vzdrževanje in dokončno ureditev vojaških grobov. — Kino StratMee predvaja od petka do ponedeljka krasne filme »Ho-ruk«, »Rem-brandt« in kakor vedno še tretjega, katerega naslov bo objavljen na letakih. Pokažima tXK novembra sv3jo sclldam.ost z rojaki, Ui jim usoda ni naklonjena! Otr-sk utonil Dol. Toplice, 30. oktobra Po zadnjem zelo izdatnem dežju so narasli potoki in prestopili bregove. Tudi izvir potoka v vasi Podtum. od koder je napeljan vodovod Dol. Toplice in ki goni takoj pri izviru mlin, je precej narasel. Petletni mlinarjev sinček sc je v ponedeljek igral blizu vode. Imel je skledico v roki in izgubil se izpred oči staršev, ki so ga kmalu pogrešili. Ker se na klice ni o-zval, so ga pričeli iskati po vasi, a ker ga nikjer ni bilo, so ga iskali tudi pri vodi. Res je šel otrok s skoledlco po vodo. In ko se je nagnil, da bi vodo zsjel. je padel v naraslo vodo. S palicami so iskali po vodi in so ga kmalu potegnili že nezavestnega iz mrzle vode. Vsi poskusi, da bi ga obudili k življenju, so bili brezuspešni. Pri mlinarju Zupančiču je to baje že drugi primer, da mu je otrok utonil v vodi. mariborskih in okoliških pokopališčih Jutri bodo Mariborčani v množicah počastili spomin dragih pokojnikov Maribor, 31. oktobra Prav za prav že predlani so bili Vsi sveti za staro mestno pokopališče zadnji. za njegovo obstoječe stanje. Kajti že lani so se pred tem praznikom izvršile spremembe na račun dokončne opustitve poKopalisča A vendar se je baš v tem primeru izkazalo, da take likvidacije — tuci če so sicer drugače pripravljene, kot je bila ta — dokončno ne zaključujejo tako naglo, kakor si to nekateri zamišljajo. V tem primeru pa so odložitev dokončnega razpusta povzročile tudi znane izredne razmere, zlasti z ozirom na številne gTobove ino-zemcev. Tako ?n-no letos.prišli do skoro verjetnih zadnjih Vseh svetih na tem pokopališču V kolikor bo vreme dopuščalo, se že letos takoj po teh praznikih nadaljuje delo dokončne opustitve. Gotovo pa se bo to storilo takoj v začetku prihodnje pomladi. Vendar obstoja še eno vprašanje, ki zi-radi svoje dalekosežnosti zahteva, da se ga čim prej in javno razreši, namreč vprašanje nadaljnjega obstoja grobov, za katere se je najemnina še podaljšala. KoiikD je teh grobov, kje so (v kateri vrsti) in ali ter koliko se jih bo še poua'jšaio. Ce je podaljšanje še mogoče, potem ne more biti še govora o prav zadnjih Vseh svetih na tem pokopališču. Po našem mnenju naj to vprašanje odloči število takih podaljšanj. Le zaradi nekaj takih grobov bi se pač ne izplačalo še nadalje ovirati ozir. zavlačevati splošno izravnavanje grobov ter sploh dokončna opustitev. Kcčljivej?e pa bi utegnilo biti vprašanje tako zvanih >večnih grobov«, to so grobovi in grobnice, za katere se je svojčas z večjim zneskom tako rekoč odkupila dotična mera zemlje in katere pravica ostane nedotaknjena tudi v primeru prodaje pokopališke zemlje. Koliko še je takih primerov na tem pokopališču ? In kje se nahajajo dotični grobovi? To je treba ugotoviti še predno se kaj proti temu ukrene. Dva primera sta nam znana: Tomšičev grob in Girstmajerjeva grobnica. In še eno važno javno interesno vprašanje vpliva na vprašanje ali so letošnji Vsi sveti zadnji na tem pokopališču. Namreč vprašanje, kdaj se izvrši podaljšanje Gregorčičeve in Krekove ulice preko tega pokopališka? Gregorčičeva ulica zadene stari (Slomškov), a Krekova ulica novejši (Tomšičev) del pokopališča. Ce je podaljšanje teh ulic dejansko (in ne kot do-sedaj le na papirju) nameravano že za prihodnje leto. potem je seveda brez nadaljnjega potrebna dokončna opustitev že zdaj. vsaj pa na dotični črti nove ulice čez pokopališče. V tem primeru se bodo moroli že zdaj izprazniti na teh črtah se nahajejoči grobovi. Kam pa z zemeljskimi ostanki v teh grobovih pokopanih? To je za usodo ozir. bodočo uporabo tega pokopališka vprašanja usodepolnega pomena. Posebno če se vprašanje prenosa teh ostankov zdi uži z vprašanjem preno- sa ostankov iz vseh drugih grobov, ki so že ah ki še zapadejo razpolagi pokopališke uprave. To vprašanje tvori temelj zasnove že v torkovi izdaji omenjenega načrta: V^h mH\ ih večen spomenik. V tem ozir. pod tem spomenikom je zamišljena posebna kostnica za vse zemske ostanke iz omenjenih grobov. Druga kostnica bi ostala prazna kot simbol zadoščenja vsem neznano kje pokopanim in mrtvim sploh brez grobov. Kot tretja kostnica ostane rezervirana za morebitni sprejem ostankov tistih za zgodovino sp. šta-jer. Slovencev, znamenitih mož in žen. ki so pokopani po drugih pokopališčih, pa bi se kdaj pokazala potreba za prenos njih ostankov (tu imamo v prvi vrsti generala Maistra). V četrto kostnico pridejo ostan- ki vseh za Maribor zaslužnih oseb b. • razlike narodnosti itd. Preostane posebno za nas najbolj pere vprašanje Tomšiča in njegovega »pomeri i Ka. Tu stojimo slej ko prej na načelnem št;1 liscu, da se je tu od gotove strani izvršili krivica, ki jo je treba čim prej popravit: Če se med tem že uresniči načrt z večniir. spomenikom vsem mrtvim, ne bomo več ugovarjali, če se ga prenese ali v četrtr (skupno) kostnico ali pa — ako bi bile sličnih primerov še več — če se mu kot ozadje spomenika orikaže poseben prosto: v vrsti med drugimi. Vsekakor pa bodo letošnji Vsi sveti zadnji za to pokopališče v današnjem stanju —P. Zadnji Vsi sveti na starem pokopališča Dokončna opustitev in monumentalno kulturna uporaba pokopališča Maribor. 31 oktobra Spet bodo zaeorele lučke na naših mrtvaških njivah Znano ie da imaio Mariborčani visoko razvit čut nietete do nepozabnih pokojnikov Snee ie sicer prekril erobove. toda navzlic temu bodo Mariborčani pohiteli jutri na praznik Vseh svetnikov na Pobrežie in druga ok^li^ka pokopališča, da se nomudiio za neka i minut na erobovih liublienih svoicev in da s tiho zbranostjo rx>ča?tiio niihov spomin. Največji obisk Mariborčanov bo na po-breških pokopališčih, potem ko ie staro mestno pokopališče ob Strossmajerievi ulici skoraj popolnoma izkonani In opuščeno. 2e stara ie bila v Mariboru misel oo-sebnega osrednjega mariborskega Dokona-lišča, kier na i bi ookcoavali mrtvece vseh mariborskih župni i in vseh veroizpovedi Ze leta 1879. ie kupila mariborska mestna občina na Pobrežiu zemljišče, kier nai bi se uredilo DokooaMšče za magdalenski mestni okraj in ki nai bi bilo temelj bodočega osrednjega mariborskega oo1rona-lišča. Ta misel r>a ni bila uresničena Drugi poizkus z osredniim mariborskim pokopališčem ie sledil leta 1890. ko ie mariborska mestna občna kupila primeren prostor ob Koroški cesti, kier nai bi se uredilo osrednie mariborsko r>okor>i lišće. Tudi drugi poizkus ni bil usoešen Magrta-lenska žunniia ie dobila svoje Dokooa'išće ob koroški železniški pro^l, ki je bilo otvorjeno leta 1788. in ki ie bilo povečano v letih 1862 in 1879. Ko so no^neie. ^eta 1830. to pokopališče zanrli ie mestna občina uredila na tem zemliišču nari*. ki je bil leta 1927. povečan. Magdalenska župnija pa ie pokopavala svcie mrl:če na svojem novem cerkvenem o^konaHšon na Pobrežiu. ki ie bilo povečano leta 1907. Sledila je tudi mestna in sto'na župnija s pobudo za lastno pokopališče. Kupila ie leta 1911. na Teznem prostor za novo pokopališče, kjer so pokopavali mrliče do leta 1914. Zapuščeni in s travo preraščeni grobovi 85 mrliče v nudiio danes žalostno sliko zanemarjenosti. 2e leta 1910. pa so pričeli pokopavati Mariborčane na Pobrežiu in sicer na onem prostoru, ki ga je kupila mariborska mestna občina 1. 1879. To pokopališče ie bilo leta 1920. razširjeno in povečano. Okoli 14.000 Mariborčanov in Mariborčank ie pokopanih na prostoru pobreškega mestnega pokopal irča. Končno si ie tudi frančiškanska župnija uredila svoje pokopališče leta 1929. Pokopališče meri 22.620 kv m. posebno lepo sliko nudiio arkade na tem pokopališču. Spomniti pa se moramo tudi raznih okoliških pokopališč, kjer imaio številni Mariborčani ter Mariborčanke svoie poslednje domovanje, predvsem studenškeea pokopališča, ki ga ie uredila studenška občina že leta 1879. kamniškega pokopališča, šentpetrskega pokopališča radvani-skega pokopališča, ki so ga otvorili leta 1880.. potem protestantskega pokopališča na Teznem. pokopališča Dri Sv. Marku niže Ptuja, kier pokopljejo vsako leto številne žrtve, ki jih naplavlja Drava v tamošnji bližini. Z globokim spoštovanjem in toplo piete-to se bodo množice zgrnile iutri na naša pokopališča. Ob tej priliki pa se spomnimo tudi onih živih revežev. siromašne de— ce. za katero bodo m^rliive članice Ženskega društva v Mariboru izvedle tradicionalno zbirko v okviru štetja obiskovalcev pobreških grobov na praznik Vseh svetnikov. Ne odklaniajmo prispevkov in posvetimo jutršnji dan za dobro delo dragim pokojnim ter pomoči potrebnim živim. '—s. Makslm Gorki na mariborskem odru Velik uspeh njegovega odrskega dela „Na dnu Maribor. 30. oktobra Po 201etnem presledku smo spet slLšali z mariborskega odra besedo pomembnega glasnika nove dobe, pesnika bosjakov in siromakov, doslednega borca proti nedostatkom in krivicam v družabnem ustroju, besedo Mrksima Gorkega. Ta njegova beseda, ki jo razbereš ob modrovanju v te-motnem noči.šču bivajočih izločencev iz človeške družbe, polnem zagrenjenosti in bistrega kriticizma, je mestoma žgoča in ostra, toda resnična in pravična. Snočnja premiera znamenite odrske slike M. Gorkega v štirih dejanjih, ki nosi naslov »Na dnu« in ki ni drama v pravem smislu besede, ampak nagla vrstitev zanimivih, slikovitih in zelo razgibanih prizorov, je bila za Maribor znamenit kulturni dogodek, žal je Ifcredno slabo vreme preprečilo, da ni bilo gledališče tako polno, kakor bi bila zaslužila uprizoritev in pomembnost tega odrskega dela. Jože Kovic je zasnoval to zanimivo odrsko sliko na osnovi realističnega, verodostojnega gledanja na smisel in vsebino tega dela. Scene-rija je z vsemi ostaiimi pripomočki prepričljivo ustrezala. Tudi pri zasedbi posameznih vlog je imel srečno roko, ob vsakem prizoru je bilo videti skrbno prizadevnost in temeljito pripravo s strani režiserja in sodelujočih igralcev ter igralk. Razpored-ba sodelujočih skupin ter oseb na odru je bila premišljena in dobro pretehtana. Nedvomno pripada predvsem režiserju zasluga za sijajno izvedbo nekaterih zelo močnih prizorov (spopad konec tretjega dejanja, zaključna slika sklepnega dejanja, umiranje ključavničarjeve žene Ane). Med pojavi, ki nam jih predstavlja M. Gorki v tem svojem odrskem delu, zavzema posebno vidno mesto znameniti romar Luka. na čigar usta polaga avtor modrovanje optimističnega nazora, dočim je v ključavničarju Klesču podan nosilec najbolj pesimističnega gledanja na svet in na življenje. Ob tem romarju Luki je imel naš Pavle Kovic, ki se za vsako svojo ulo- go temeljito pripravi, prUiko, da ustvari močno odrsko pc-dobo. ki je bila v težiščni- ci odrskega dogajanja, četu.ii ni zamisel glede po^meznin nastopajočih oseb tako izvedena, da bi lahko govorili o absolutno it prevladujoči vlogi, kakor je n. pr. Rostan-dov Cyrano. ampak je delež vlog kolikor toliko izenačen. Navzlic temu je P. Kovi-čeva kreacija potegnila v svoje ustvarjalno polje tudi ostale sodelujoče, o katerih je lahko trditi, da so vsi bili dorasli svoji nalogi. Milina, usmiljena cobrotljivost, globoko poznavanje ljudi, prizanesljivost, potrpežljivost, optimistično ocenjevanje ljudi ter življenje, vsi ti elementi romarjevega značaja so se trpko odražali na P. Kovi-čevem Luki. V petorici žensk, ki jih je M. Gorki uvrstil v čudoviti zbor zavržencev, srečujemo dovršen lik gospodarne in ne-utešno strastne VasilLse Eme Starčeve, ki je bila vsa v žaru ognjevitega temperamenta, plemenite Nataše B. Rasbergerjeve, ki je bila po svoji milini in sončnih potezah najbližja romarju Luki, klasično izoblikovano vlačugo Nastjo Elvire Kraljeve, zgovorno in srčno dobro Kvašnjo M. Zakrajškove in pretresljivo podobo trpin-ke Ane v prikazu S. GorinSkove. ki nam jo je ustvarila z zrelo odrsko umetnostjo. Ta njena stvaritev je po svoji kvalitetno-sti na isti umetniški stopnji kakor njena znamenita kreacija matere v drami »Via Mala«. V sredini moških pripadnikov temu življenjskemu dnu so se uspešno uveljavili Košičev v maski ter govorici svojsko zamišljeni, lakomni in grabežljivi ( lastnik nočnega azila, oznanjevalec preživelih življenjskih nazorov, navzlic tatinskim skominam dobri Vaška L. Crnoborega Gorin-škov markantni Satin, Rasbergerjev propali klobučar Bubnov, Blažev patetično retorični akter, Košutov vzburkani Klešč, Turkov posrečeni stražnik, Nakrstov blazirani bivši baron, Verdonikov pijančarski Aljoška. Harastovičev dninar in Brunčkov dninar. Vsi so bih v maski, modrovanju in vsem nastopu prepričljivi ter dobro pripravljeni. Pripomogli so s svojim prizadevnim, umetniškim sodelovanjem k eni najlepših predstav, kar jih je bilo na mariborskem odru. Občinstvo je ves čas napete in nagle vr-stitve prizorov doživljalo intenziven kontakt s tem. kar se je dogajalo na odru. Ni štedilo s toplim priznanjem sodelujočim Vtisk uprizoritve je bU zelo globok. V- Mariborske in okoliške novice — Tri k°IeSs Čakajo na policiji na lastnike. V teku včerajšnjega dne so našli na teritoriju mesta Maribora kar tri kolesa, in sicer v Betnavski, Kopališki in Jenkovi ulici Najdena kolesa se sedaj nahajajo na policiji, kjer so lastnikom na razpolago. Najdena kolesa imajo naslednje evidenčne številke: 2—131261, 2—124570 in 2—25310. _ »Krvav« dogodek na TržaSki cesti. Po Tržaški cesti je prignal v mesto neki gonjač tri krave. Nedaleč od Zoharjeve gostilne pa je neka krava padla in obležala z zlomljeno nogo. Gonjač si ni znal drugače pomagati, ko da je kravo kar na cesti zaklal. Nato je kravo razsekal in posamezne kose naložil na voz in jih odpeljal. Dogofek je seveda vzbudil pozornost mimoidočih ki so z zanimanjem opazovali = »krvav« dogodek na cestL ■ — žeparji ne mirujejo. Na včerajšnjem trgu v Strossmajerjevi ulici je neki še neznani žepar izmaknil upokojenemu železničarju Roku E>obovišku iz žepa srebrno žepno uro, vredno 500 din. — Okradena odvetniška Soproga. Odvetniški soprogi ge. Dori IrgoUč je bilo ukradeno iz veže v Cvetlični ulici 13 kolo z ev. štev. 2—26064, vredno okoli 1000 din. — Ni se mu posrečilo. Pri Mariji K. v Studencih se je oglasil mlajši moški, ki je dejal, da ga pošilja njen tast, ki pre-sedeva kazen v mariborski jetnišnici, naj mu prinese o3 doma zimski plašč in nekaj jestvin. K. je bila toliko previdna, da je dejala, da bo stvari sama prinesla v jetmšnico in naj jo počaka ob 16. v Sodni ulici. Toda neznanec je imel smolo. Predno I je prišla K. s plaščem, ga je aretiral I stražnik, in sicer zaradi splošnega suma. Ko je K. oddala predmete v jetnišnici, je izvedela, da jih ni nihče zahteval. Zadevo je prijavila policiji in je na. stražnici takoj spoznala aretiranega moškega, ki je nameraval izvabiti zimski plašč in jestvine. Zadeva bo imela svoje očmeve pred sodniki. — Ne zoperStavljajte se varuhom javnega reda! Na zadnjem velikem sejmu v Velenju je prišlo do razburljivih nastopov z resnimi posledicami, ki bi bile lahko izostale, če bi bili prizadeti razumnejši kakor so se izkazali. Prvi povod je dala neprevidna vožnja, pri kateri je Tratnik Valentin iz Arnače povozil 641etnega Kovača Ivana, pos. iz Skal. Treba ga je bilo zaslišati. Namesto da bi se bi) mirno odzval pozivu orožnikov, je začel razgrajati in orožnike žaliti. S tem javnim nastopom pa je seveda, samo izzval aretacijo v svrho zaslišanja na orožniški postaji. Temu pa se je še bolj kot on sam, uprl njegov brat Jože in čisto odveč tudi še neka ženska (Tajnškova), ki je šla celo na orožniško posrajo in tam s silo hotela priti do Tratnika. Le po velikem naporu in še z večjo petrpežijivostjo se je orožnikom posrečilo pomiriti vsaj to žensko, aretirali pa so Tratn.ka Jožeta že zaradi pijanosti, katero je prebolel v občinskem zaporu. — Ne le navijanje cen, tudi nagajanje napram trgovcu. Na orožniški postaji v Slov. Bistrici je neka ženska prijavila, da je v Kacovi trgovini zahtevala 10 kg mehke koruzne moke, 5 kg enotne krušne moke in četrt litra bučnega olja. Koruzne moke ni dobila, češ da je nimajo. Pač pa so ji ponujali ono drugo za kruh. Toda žena je to ponudbo odklonila in to čeprav se ji še prigovarjali, da naj jo kupi. Zahtevala je samo četrtino litra olja. Vajenec je že hotel dati olje, ko pa je to opazila trgovčeva žena in je kupovalka zopet odklonila nakup tudi krušne moke, je pa trgovka odklonila prodajo samo olja, (ki ga tudi drugod komaj dobijo stalne stranke). Zato bo dotična ovaditeljica lahko vesela, če se njena ovadba radi navijanja cen ne bo smatrala dovolj resno za zadevno postopanje. — Predstojništvo mestne policije v Mariboru prepoveduje pri obisku grobov na pobreškem pokopališču na dan Vseh svetih med 12. in 19. uro brezpogojno vse vožnje z vsemi vrstami vozil od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice, razen mestnih avtobusov. Vaa ostala vozila, namenjena na pokopališče, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici'do Fobreške ceste ter obratno. - Tezenske novice, gkoda v sadonosnl- kih. Sneg je polomil mnogo mladih dreves, zlasti breskev in marelic. Trpelo je tudi lepotično drevje in grmičevje. Ponekod je polomil snega tudi brajde. Skoraj vsak posestnik trpi zaradi snega nekaj Škode. Posebno žalostni pa so tisti, ki imajo na njivah še repo in korenje. Zaradi nenadnega snega skoraj nihče tudi ni vzimil solate. — C*g»v je denar? Na Tržaški cesti je bila najdena denarnica, v kateri je bilo 100 din gotovine. Lastnik naj se zglasi pri tezenskih orožnikih. — Oproščeni. Pred mariborskim okrožnim sodiščem so se včeraj dopoldne zagovarjali novinar Radivoj Rehar, radiotele-grafist Janko Jež in Odon Žorli, ki jih je državni tožilec obtožil zaradi prestopka uredbe o zavarovanju nevtralnosti glede tiska, in sicer zaradi tega, ker je dnevnik s Večernik« dne 1. avgusta 1.1. objavil notico pod naslovom »čemu 100 divizij«. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Mihalič, obtožbo pa je zastopal državni tožilec g. Sever. Obtoženci so se zagovarjali s tem, češ da so inkrimlrano notico objavili v dobri veri in so bili vsi oproščeni. — Zborovanje vojnih oškodovancev v arihoru. V Narodnem domu je bilo snoči >o obiskan zbrovanje vojnioh škodovan- jv, Slovencev in Hrvatov soške fronte in oroške. Na zborovanju je bilo izraženo ičakovanje, da bo čimprej ustreženo ošnji in dolgotrajnim prizadevanjem voj-'h oškodovancev po odškodnini; ki jim ipada. Z zborovanja, na katerem so bila oglasno odobrena posamezna poročila, so ojni oškodovanci odposlali pozdravne rzojavke predsedniku vlade Dragiši Cvet-oviču, podpredsedniku vlade dr. Mačku a ministrom dr. Budisavljeviću, dr. Sute-Uj dr. Korošcu in dr. Kreku. — Zaradi navijanja cen je bil neki znali mariborski mesar ovaden državnemu ožilstvu v Mariboru. V smislu prijave je -lamreč nekemu ptujskemu trgovcu prodal 750 kg masti po višji ceni. kakor določa zadevna uredba. — N| se mu izplačalo. 271etni Ivan Vo-*anec iz Virja je 19. marca letos ukradel grofici Vurmbrand iz Ormoža tri steklenice s štirimi litri vina. Zaradi tega se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na 5 mescev strogega zapora ter na iztrubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minaf ikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25-85, in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. — V tajni razpravi je veUki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 21Ietnega Nikolaja Engelsa iz črne na leto dni zapora, ker je 17. aprila v bližini št. Ilja napravil fotografski posnetek obmejnih vojaških utrdbenih del v svrho izročitve zaupniku tuje države. Soobtoien je bil tudi 211etni Ivan Traubenik iz Črne, ki pa je bil oproščen. — Mestnj avtobusni promet na praznik 1. novembra letos popoldne od 12. do 18. ne obratuje na progah: Sv. Martin, Selnica in Pekre. Na vseh drugih progah se bo promet redno vršil, na Pobrežje odhajajo vozovi neprestano z Glavnega trga. — Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrti v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v petek 1. novembra g. dr. Lojze Toplak, Pobrežje. Aleksandrova cesta 6. četrtek, 31. oktobra ob 20.: »Nenavaden človek;. Red C. Petek, 1. novembra ob 20.: »Cyrano de Bergerac«. Sobota. 2. novembra ob 20.: »Na dnu«. Red B. Nedelja, 3. novembra ob 15.: »Cyrano de Bergerac«. ob 15.: »Vdova Rošlinka*. Znižane cene. »Cyrano« prvič za okoličane bo to nedeljo v mariborskem gledališču. Uprizori se Rostandova veličastna zgodovinska komedija C y r a n o de Bergerac«, ki doživlja pri vseh predstavah tako lepe uspehe. Okoličani s koroške proge se opozarjajo, da bo predstava končana tako, da bodo mogli Se pravočasno priti do večernega vlaka. Jubilej vzornega obmejnega učitelja Ob 60 letnici rojstva upokojenega Šolskega upravitelja Karla Mavrica Gor Radgona, 31. oktobra Jutri bo praznoval svoj 60. rojstni dan tukajšnji upokojeni šodski upravitelj g. Karel Mavric, kateremu ie tekla zibelka v metropoli Prlekije. slavnem Ljutomeru. Malo je mož med nemi. ki bi se bili s tako vztrajnostjo m navdušenjem posvečali narodnemu in javnemu delu, kakor on. Zato ta dan ni samo jubilej rojstva temveč tudi jubilej narodnega dela moža. ki ne klone nikdar, čeravno ga v življenju srečajo tudi bridka razočaranja in izkušnje. 2e v dijaških letih je kot odločen nacionalist pogosto čutil železno pest svojih nasprotnikov v Mariboru, kjer je maturiral na učiteljišču leta 1899. Takoj po maturi je kot pr-Icški rojak zaprosil za namcst'tev v prelepi Prlekiji, s katero j« tako tesno povezan, da se je o-dločiil preživeti tu vsa leta zasluženega pokoja. Kot narodni vzgojitelj je službova.1 vsa leta v Prlekiji, v Križeve ih, Ljutomeru, Sv. Juriju ob Ščavnici, Sv. Duhu na Stari gori, Scavuici in slednjič v Gornji Radgoni od 1. septembra 1918 vse do svoje upokojitve leta 1937. Na vseh svojih službenih mestih je ne samo kot vzoren šolnik, temveč tudi kot narodni delavec storil mnogo več, nego mu je velevala njegova stanovska dolžnost. V obmejno Gornjo Radgono je prišel na službovanje ravno v onem času, ko je meja nujno potrebovala narodno zavednih in delavnih mož, kakor je ravno naš jubilant. V Gornji Radgoni je bi'1 takoj po prevratu imenovan za gerenta bivše trške občine ter bil pri prvih rednih volitvah leta 1922 izvoljen kot prvi slovenski župan. Ker pa tega mesta kot državni uradnik ni mogel prevzeti, je ostal ves čas po prevratu član občinske uprave bivše trške obči- ne ter si je za isto pridobil nevenljive zasluge. Ob prevratnih dneh ie bil član krajevnega in okrajnega narodnega sveta. Ko še meja med bivšo sosedno Avstrijo in na:o državo ni bila določena, je bi! predsednik »Narodne odbrane« Bil ie član konzorcija takrat ustanovljenega prvega obmejnepa slovenskega časopisa »Murska Straža«, ki se je tiskala ob zasedbi v nemški Radgoni, pozneje pa v Gornji Radgoni. Gornjcrad-gonsko gasilsko četo. ki je bila do prevrata izrazito v tujih rokah, je skupno z znanim tjasilsk'm strokovnjakom in narodnim delavcem sedaj že pok. Avgustom Vengu-stom spravil v slovenske roke ter bil za svoje uspešno delo in izredno priznanje zaslug na občnem zboru 20 ni>čen nacionalist že dolga leta vodja tukajšnjega naprednega življa. Za svoje nesebično, požrtvovalno in uspešno delovanje na naši skrajni severni državni meji je bil v letih 1924 in 192S odlikovan z redom sv. Save IV. reda, sad njegovega plodonosneg« dekvania pa bo nožnim ro-dovo mtrajen spomenik na braniku Slovenskih goric. Jubilantu — vrlemu narodnjaVu — iskreno čestitamo teT žel.no ob stran: zveste družice gospe Ane še eolgo vr.to srečnih 'let v naši sredi! Razburljiva aretacija upornega osumljenca Orožniki so imeli proti sebi kar tri nasilneže Maribor, 29. oktobra. Te dni smo poročali o vlomu in tatvini pri Ivanu Puklu, posestniku v Cigoncih pri Slovenski Bistrici. Vlomilec je s pomočjo cepina raztrgal in razširil zamreženo okno, da je skozi luknjo zlezel v stanovanje, kjer si je iz več omar nabral za 4700 din gotovine. Delal je tako previdno, da nI zapustil nobenih sledov. Le po naključju so prili na sum najprej na Alojzija Hrovata, znanega potepuha, ki ga je — ker je brez stalnega bivališče — težko dobiti, razen če »sedi«. Pa ali je bil ta sum v tem primeru vendarle neopravičen, ali pa se je medtem izkazalo, da sta morala biti pri tem zločinu udeležena dva storilca, nadaljnji sum je padel tudi na Jožeta Pišetka,- mesarskega pomočnika iz Okoške vasi pri Oplotnici. Pišetek ima malo mesarijo pri Sv. Martinu na Pohorju, kjer je zaposlen le ob nedeljah dopoldne, sicer pa roma okrog in se večkrat zadržuje tudi pri svojem bratu Leopoldu. Je pa na glasu, da ne more videti, kar ni njegovega, pa bi rad, da postane njegovo. Ta ljudski glas mu je zelo pripomogel do suma tudi v primeru Pukla v Cigoncih. Se bolj pa se je osumil sam, ko je, ko je bil pri bratu Leopoldu, zagledal orožniško patruljo, zbežal. Se preden je prišla do njega. V bratovi hiši izvršena preiskava je ostala brez uspeha. Našli so sicer manjše zneske, toda za nje se je postavila mati tako nasilno, da so ji rajši vrnili zaplenjeni denar, da ni prišlo do sicer neizogibnega krvoprelitja (ženska se ni bala ne bajonetov ne puške). Ko so le dobili pobeglega osumljenca in so mu napovedali aretacijo, se je tudi ta patrulji zoperstavii. Medtem ga je namreč nahuj-skal njegov brat in ga poučil, kako naj onemogoči aretacijo (da se vleže na tla in tam bije okoli sebe kakor zver itd.) Ker je imela orožniška patrulja proti sebi kar tri razdivjane upornike, je morala tudi s svoje strani napeti vse sile in vso spretnost, da se je napoled aretacija osumljenega Pišetka vendarle izvršila, in to biez krvoprelitja z uporabo orožja. Pišetek še bolj trdovratno zanika vsako udeležbo na omenjenem vlomu in tatvini, in to čeprav ga obremenjuje več prič. Iz Poljčan — Raeioniranje blaga. Kakor razglaša občinski urad, morajo producenti in trgovci svojim strankam racionirati prodajo blaga v količinah, kakor to ustreza njihovi dosedanji potrebi, ki so jo krili pri dotič-nem trgovcu. To racioniranje se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali bodo še spadali pod kontrolo cen v smislu uredbe. Trgovci ne smejo razširjati med kupovalce vesti, da bo gotovega blaga sploh zmanjkalo ali pa da se bo podražilo in jih s tem navajati k čezmernim nakupom. V zvezi S tem SC prebivalstvo opozarja na razne odločbe sreskega načelnika, v zadevi cen življenjskih potrebščin, ki so nabite na uradni občinski deski. — Izvozniki lesa, ki izvažajo les ali druge lesne proizvode v banovino Hrvatsko, naj si v lastnem interesu oskrbe pismeno obvezo o izvozu lesa. ki se dobi na občini. _ Prijava vinogradnikov za sladkarijo mošta. Vinogradniki, ki bodo sladkali letošnji vinski mošt, se opozarjajo, da morajo takoj po izvršenem slajenju napraviti prijavo v dveh izvodih po obrazcu a na pomočnika kletarskega nadzornika v Mariboru o izvršenem slajenju. Tiskovine se dobe v Mariboru odnosno tudi na tukajšnji občini. Hkrati mora vsakdo obvestiti tudi oddelek finančne kontrole vsaj 24 ur pred siljenjem, da more slajenju prisostvovati organ finančne kontrole, ker se slajenje sicer ne sme Izvršiti. _ Plačilo davka. Davkoplačevalci se obvežčajo, da so prispele položnice za pla- čilo celotnega davka. Plačilo davka je izvršiti do 1. odnosno do 15. novembra. Osebe, ki imajo davčne zaostanke, naj te čimprej poravnajo, da se izognejo ekseku-cijam in transferacijam, ki se bodo izvršile, če davek ne bo v določenem roku v redu plačan. — Odmetavanje gramoza v strugo prepovedano. Lastniki kamnoloma ob potoku Beli se opozarjajo, da je vsako odmetavanje zemlje in gramoza v strugo potoka najstrože zabranjeno in se bo proti kršilcem naredbe strogo postopalo, odnosno se bo struga čistila na njihove stroSke. — izplačevanje na oWInl i. novembra. Zaradi prazniKa vseh svetnikov občinski blagajnik ne bo uradoval 1., ampak SeJe 2. novembra, in to med dopoldanskimi uradnimi urami. — Starim in novim članom Vodnikove družbe sporofamo, da je skrajni čaa, da obnove naročnino, ki znaša za 4 knjige 20 din in 2 d;n za ekspedieijske stroške. Naročnina se kljub današnji draginji ni zvišala. Knjige so že v tisku in jih dobe člani v roke že v drugi polovici novembra. Zatorej pohitite! Knjige so res vredne svojega denarja, tako pravi vsak. kdor je postal naročnik te knjižne družbe. manj §f, zlo 2ena: Leto dni bo kmalu odkar sva se vzela, pa sem skorai vsak večer sama doma. Mož: Ne jezi se dušica, če bi se ne bila vzela, bi bila še večkrat sama doma.