Poštno gek. račun. — Coato corrente Coa 11 posta. Posamezna številka 38 cent, Izhaja vsc*k? četrtek. ,fsce cgningiovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C, Favetti 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom : 1 milim, visčo !e v širini enegaj-stolpa L. —.80, za trgovske reklsme, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50 Leto IV. GORICA, četrtek dne 17. septembra 1925 - GORlZIfl, giovedi li 17 setiembre 1925'. " " št. 38 Kdor potuje in cestuje - in v hotelu obeduje da kot Adam se povrnem v svoj domači rodni kraj. Pa prisegam od srca ti. da ne bo me več nazaj. Le če kdaj še pridem k tebi, se prikažem pred oči, me lahko potakneš v »keho«, a najmanj za leta tri. ..............."liti i *i i "uvi" ^ *■ 1I--II-*^II*"'lI ""* *'< * m ■** ^ ' ' i * i" m 'i' ' * <** m '»' Dramo ft. Remca: t,MAGDO" domu, in v nedeljo popoldne v Ajdovšiini. -----—^————^ Mož postave — ne huduj se in ne čudi se tako — Naj predstavim se — Cefizelj jaz z družino sem svojo. Zahotelo se oddiha se po delu mi do dna. Pa dejal sem, grem v tujino, z mano gre družina vsa. Res je bil mošnjiček trd ves, a ga dolga pot zmehča, a hotel ga ti izprazne, praznega nazaj ne da. Ni dovolj — po vrhu sleče tebe, vse. kar je s teboj, od vsega ti ostane le kostum kopalni tvoj. Zdajci lahko greš na cesto, ali pelješ se domov, če imel boš še denarja, boš z družino čisto nov. Ne zameri, mož postave, to je čisto res tako. če je sleči dovoljeno, naj bo dovoljeno to. Gorica. 17. sept. Zadnjič je Čuk na palci Čuka na palci prekosil. Napisal je članek, ga je prebral in ga zagnal sam sebi v koš. Vi mislile, da to ni mogoče, pa je. Pa si boste mislili, kako je moral biti članek slab. ker so še tisti slabi, ki so priobčeni? To ie natolcevanje. Tega ne izdam, zakaj sem ga cenzuri* ral. Ali radi šibkosti, ali radi ostrosti V današnjih časih mora človek ostro paziti, da v člankih ni preveč popra in so. li. Na poper in sol v člankih ie velika carina, če ni uvoz ce* lo popolnoma prepovedan. Zato je tudi Čuk včasih Umo-nadno pust. ker se živi od samega zabavljanja in pikanja, zabavljati in pikati pa ne sme. Čuk na palci sploh misli raz* pisati nagrado na najboljšo li. monado. ki jo kdo napiše in to limonado bogato obdarovati, ne samo z zlato kolajno iz korenia in srebrno iz repe, ampak s pravimi lirami. Tako bodo prišli enkrat tudi bet daki na svoj račun, četudi u-vor. tega ne bo docela prepot vednn. Sicer pa je dosti, če pišemo o Španiji in njenih težavah v Maroko, ki jim daje toliko misliti, kolikor jim ie dala svetovna vojna zaslužiti Španci so Čuku sicer zelo simpatični in tudi z Abd' el Krimom nima posebnih zvez. vevdnr želi da se opečeio. To bodo storili tudi brez Čukove žeVe. Francozi so padli kar v dve ponvi hkratu. da se bodo po obeh plateh opekli. Prva tvo* nev je Maroko, druga pa so Druži, ki iim jo tudi pošteno kurijo. Kako se bodo izmaza-li iz te polente, je drugo vprcu šan ie. V Bolgariji obsodijo samo po kakih 10 ljudi na smrt na dan. Tedaj so se razmere ko. renifo spremenile. V Zagrebu ustanove po* seben muzej, da bodo hranili vse Radičeve izjave v špiritu. Radi tega je špirit zadnje čase silno podražil, a tega ni kriv Čuk na palci. NEMOGOČE. Oče se krega nad sinčkom: »Nepridiprav ti grdi, ali si me kedaj videl, da sem se ta* ko obnašal kakor ti, ko sem imel tvoja leta?« Nova sluškinja. Francoski: Xanrof, Leon. Poslovenila: Rosandra. Neka posredovalnica, kakor je takih več in preveč, jo je poslala ob deseti uri in šti* rideset minut dopoldne. —- Ob 10.47 pa je že prevzela službo in delo. Ta hitra odločitev je izpad* la v njen prilog najbrž radi hijene simpatične (zunanjosti: Nekako rdečkaste lisaste polti z obilo solnčnirni pegami, — a obrazu se je poznalo, da ni poznal pudra, redki lasje so bili -tudi rdečkasti, tako nekako kakor dlaka krav rdečk. — Roke in noge so bile nerodne in čokaste — hoja podobna racam, ko se gugljejo proti mlakuži, naglas in način govora popolnoma hribovski in priprost. Ali — naj si bo že kakor hoče, madame je izustila svoj »Dopadete se mi«. — Ej — oseminštirideset ur brez de* kle, je pač tudi gospo malo zmehčalo. Služba je bila lahka. — Madame in nje gospod soprog sta bila že precej zrela, mir* na, složna in pri dobrem zdravju. Prav posebno srečne niso bile njene prve vaje v novi službi. — manjkalo jim ni ne* ke posebne fantastične mi- kavnosti. — Cetulbina — tako se je namreč zval ta cvet vseh služkinj, — je za prVi začetek prav lepo in dobro počrnila one rdečkasto rjave čevlje iz ruskega usnja, na katere je bil gospodar tako ponosen, kadar je kolesaril. Potem je z izgovorom, da bo pripravila mizo za kosilo, — začela razbijati posodo v kredencah. Ko je potem imela napraviti volovske oči, je pozabila d jati masti v ponvico in evo, jajca se niso hotela več ločiti i od dna. — Hvalila se je, da zna volovske ooi res jako fino napraviti. Gospodar jo je seveda" pre* cej nemilo prijel in ona je začela točiti solze, cele potoke solza je privrelo iz njenih malih oči, tako da so bile vse je* di, špinača s sladkorjem, sir s peno, riižev kruh in celo kava, preosoljene. Ali še vse bi se bilo poza* bilo, ako se ne bi bila okoli pete popoldne pripetila cela drama. Gospodar se je vrnil domov in v želji, da pozabi slabo kosilo, je prinesel seboj krasnega morskega pajka ' in ker je bila dražestna Cetulbina ravno po opravkih, ga je položil na kuhinjsko mizo. Potem pa je šel v sobo z resnim in molčečim obrazom, tako da je gospa takoj opazila, da jo bo doletelo kako presenečenje. »Ali nič, prav res ničesar nimam«, je zatrjeval gospod na vsako vprašanje in se pri tem tako čudno resno držal, da je bila gospa toliko bolj prepričana o tem^ »Stavim, da me s kako reč* jo presenetiš, dragec moj!« »Ali ne, res ne, miška zlata!« »Povej, povej vendar tvoji mali, mali ženki«, je mole do* vala in se laskala gospa z vso dražestjo 45*letnega otročič-ka, ki slučajno ne tehta več kot stodeset kilov. »Ali potem, kje bi bilo presenečenje«, je vprašal gospod, ki se je že vdajal njeni radovednosti. »Daj, povej, ljubček«, je še vstrajala žena. Vrata so se odprle in v sobo je stopila prestrašena, zmrše-na služkina Cetulbina vihteč v roki klešče od ognjišča. —-Naslonila se je ob podboje vrat, ker so se ji noge tresle, da ni mogla stati brez opore. »Oh, gospa, gospa«, je za* stokala s čudnim, prestrašenim. glasom. »No, kaj pa je vendar?« se je oglasil gospodar. »O ... o ... !« »Kaj, ogenj, — kje, kako, kaj«, se je zgrozila gospa. »Ne, ne, — okno . . . skozi okno!...« »Ali ste vi padli skozi okno, kaj?« je zavpil gospod. »Ne jaz, ampak . . . vrgla sem. ga . . . vrgla«. »Kaj ste vrgli vendar skozi okno? — Skledo za salato, za kompot?« »Oh — onega zmaja, ono zver, — tisto tam, ki je bila na mizi, — tistega z rogovi, sam zlomek je bil«. »Oh jej, — to je bil, moj rak; vrgla je skozi okno lepe* ga raka« ie zatarnal in zakričal gospodar, ter skočil skozi vrata. »Ali vendar, raka skozi okno, — ne to ni mogoče«, se je zgražala gospa, kateri so bili morski raki tako všeč, — »Da mora biti tako zabita ženska«. »Ah, da žival, grozanska pošastna žival«, je javkala Cetulbina. Medtem pa se je povrnil gospod z neko čudno, umaza* no zmesjo, vse kar je ostalo po padcu iz četrtega nadstropja od ubogega, izvrstnega morskega raka. Gospa je obupano gledala pokvarjeno lin nepričakovano presenečenje, pa zaman skušala dopovedati Cetulbini go* rostosnost njene groze in strahu. Dobro odvrnila. Učiteljica. »Ko sem bila tako velika kot ti, sem več zna= la, kot zdaj znaš ti.« Učenka. „Pa ste gotovo imela drugačno učiteljico kot jo imam jaz." tli. »Saj se vendar nisem smela pustiti požreti«, lje znate odvrniti služkinja pa si s poto« kom solza umivala umazane roke ter si jih brisala ob beli predpasnik. Še sta se zakonca pogovarjala in tolažila radi pokvarjenega veselja in vžitka slastnega raka, ko je zazvonilo pri vhodu. »Ah, to je pa gotovo od mojega krojača«, je vzkliknil gospod. »Od krojača«, se je začudi« la zopet Cetulbina, pa v vidnem strahu pred kako novo hudobijo teh brezsrčnih go« spodarjev, ki so hoteli, da bi jo bil rak požrl s kožo in kostmi. »Ah, seveda no, moj krojač, tisti ki imii prodaja in dela moje obleke. — Če pride vprašat po obleki....« »Torej, če pride vprašat po obleki«, —' ie hitro pono= vila . Cetulbina, trudeč se, da si vdoilbe vsa naročila v svojo trdo bučico. »Da, gre za popravo moje nove obleke«. — Tam v moji sobi jo dobite na postelji. D a'i mu io bodete«. »Dobro«. »Počakajte, i ti tam ; na o-marici dobite 400 lir. vprašali bodete možaka, če ie prinesel račun!« »Njegov račun?« je pono« vila Cetulbina, že malo vznemirjena. »Nek papir s kolekom«, je razložila dobrohotno gospa. »Dobro, panir s kolekom« je ponovila služkinja. »In vi mu bodete dali onih 400 lir za ta list papirja«. Zopet je pozvonilo, že ma« lo bolj močno. Cetulbina je hitela odpirat in videla neke« ga, slabo oblečenega reveža pred vrati. »Kaj bi pa radi?« je vpra« šala z ono posebno ljubeznivostjo, kot jo imajo na primer vojaki na straži pred smod« nišnico. »Prišel sem prosit, če bi imeli kruha ali obleke«, je prosil revež na vratih. »Dobro —- obleko —- prav obleko bi vi radi!« »Eh, gotovo se ne branim obleke«. »In potem tudi denarja?« »No, če bi bilo mogoče, seveda!«. »Pa imate vaš list?« »Mojo izkaznico, moje spri« čevalo?« 1 1 ! »No, tako ga sicer niso nazivali gospodar in gospodinja«, je mislila pri sebi Ce« tulbina. »Pa ima tudi kolek?« je glasno pristavila. »Gotovo kolek in žig občinskega urada«. »Potem bo pa že gotovo prav«, se je prepričala Cetulbina ter prejela staro izkazni« co bolezni — katere se ni moglo več niti spoznati — bila je strgana, zamazana in pre« ganjena, tako da je izgledala kot kak album, kateremu se je že večkrat premenilo eden ali drugi list. Čez par trenutkov pa je Cetulbina prinesla in izročila be« raču, ki se je kar neverjetno in prestrašeno oziral, lepo novo gospodarjevo obleko in štiri lepe dobre stotake. Ali je treba še posebej pri« pomniti, da je Cetulbina, ki je vstopila v službo ob desetih sedeminštirideset, zletela skozi vrata ob peti uri dvain^ trideset minut zvečer? MED MOZM1. Nova uganka. DEDŠČINA STAREGA KMETA. Ta dedščina zahteva veliko natančnost v računanju in da kdo razreši to uganko, mu je treba priklicati vse možgane na pomoč. Neki kmet je zapustil, kot se je glasil testament, sedemnajst konj, kot dedščino svojim trem sinovom, katero naj bi razdelili med vse tri v sle« dečem razmer ju, ne da bi ubili katerega konja: Tone, starejši, podeduje polovico; France, mlajši, podeduje tretjino; Janez, (136^3111^0, ki pa po testamentu ni bil obdarovan kot »Benjamin«, dobi de-vetino. Koliko konj pride na vsa« kega in kako je notar izvršil f voljo umrlega? „FUi poznaš kak recept proti taščam?" „Prav gotovo. Ne se poročiti." NAJVEČJI BLAGOR. »Največji blagor in dar je zdravje«, pravi stari stric desetletnemu nečaku, — Prine« sel sem ti danes v dar stekleničko ricinusovega olja, ki ti bo ozdravil želodec od sladkarij, katere si povžil te praznike. Če bo ta uganka pretežka — pa še eno-: II. UGANKA. Kam treba postaviti eno roko, da je druga ne doseže? Kdor reši eno' izmed obeh ugank in priloži pismu znamko za L 1.—, (Jugoslovani Din. 3.—), dobi zabavno knjižico in bo zraven še objavljen v Čuku. Rešena uganka. Zakaj prašič vedno v tla gleda? Na to vprašanje je prejel Čuk na palci najrazličnejše odgovore. Najpogostejši in najboljši odgovor je: »Zato, ker ga je sram, da je nje-a mati svinja«. Drugi so tudi odgovorili: »Zato, ker je njegov oče prasec in njecova mati svinja«. Ali: Čitajte „Čuka" Snubač. Šala v enem dejanju. Ruski A. Čehov. OSEBE: Štefan Štefanovič Čubukov, grajščak. Natalja Štefanova, njegova 25 letna hči. Ivan Vasiljevič Lomov, Čubukov sosed, zdrav, dobro rejen grajščak. Dejanje se vrši' v hiši Čubukova. Soba za goste v hiši Čubukova. PRVI PRIZOR. ____ ČUBUKOV in LOMOV (vstopi v fraku in belih rokavicah). ČUBUKOV {mu gre nasproti): Golobčiek, koga vidim! Ivan Vasiljevič! Zelo me veseli! (Stiska mu roko). Aj, kakšno iznenadenje, mamica... Kako se imate? LOMOV: Hvala! In vi kako se imate vi? ČUBUKOV: Živimo polagoma, moj angel, ker nas spremlja naša molitev in drugo. Sedite, pokorno vas prosim... Glejte, moj dragi, ni dobro pozabiti so« seda. Golobček, zakaj pa vi danes tako svečano? V fraku, v rokavicah in tako dalje. Nemara ste kam namenjeni, moj dragi? LOMOV: Ne, ja:z prihajam samo k vam, čislani Štefan Štefanovič. ČUBUKOV: Torej čemu v fraku, moj dragi? Vprav kakor bi šli na novega leta dan na posete! , _ LOMOV: Veste, kaj me je pri« gnalo k vam (prime ga pod pazduho). Prišel sem k vam., čislani Štefan Štefanovič, da vas vznemirjam z neko proš« njo. Večkrat sem že imel čast prositi vas pomoči, toda vi ste zmerom, tako rečeno... toda jaz, oprostite, sem _ zbegan. Napi jem se vode, čislani Štefan Štefanovič (pije vodo). ČUBUKOV (na strani): Denarja je prišel prosit! Ne dam! (Njemu), Kaj vas je prignalo, predragi? LOMOV: Ali vidite, čislani Šteia-nič... nikakor, Štefan Čislanič... to je, jaz sem grozno zbegan, kakor izvolite ve« deti... Z eno besedo, vi edini mi morate pomagati, dasiravno jaz nisem zaslužil tega in... in nimam pravice računati na vašo pomoč... ČUBUKOV: Oh, govorite brez okoliščin, predragi! Povejte, naravnost! Nu? LOMOV: Takoj.... V tem trenotku. Stvar je ta-le: Prišel sem prosit za roko vaše hčere Natalije Štefanovne. ČUBUKOV (veselo): Predragi Ivan "jevič. Ponovite to še jtinkrat, >jaz nisem prav slišal. LOMOV: Imam čast prositi.. ČUBUKOV (mu seže v besedo): Golobček moj... Zelo me veseli in tako dalje... Glejte namreč in temu podobno (objameta se in poljubita). Tega nisem »Ker ga je sram, da mu je prešič ime«. Zelo naivno se glasi odgovor: »Ker ima glavo navzdol obrnjeno«. Prav so rešili, oziroma odgovorili: Ivan Virant, Bistrica; Rudolf Schnider Retje; Trojer France, Kobarid; Kodrič Alojzij, Skrbina; Ve-lišček Frančiška, Želinje; Alfonz Kuštrin, Trst. Avgust Milharčič, Hruševje; Emili/a Qec, Krajnavas; Doljak Marica, Nabrežina 3; Kovačič Anton, Pod-grad 66, Istrija; Franc Kranjak, Maribor; OW Benigar, Trnovo; Mici Kogovšček, Ljubljana; Babnik, Ljubljana; Ana Mezgec,. Trst (prav rešila uganko o pnlžu); Karol Mala-lan, Bistrica; Ludvik Kenda, Grahovo; Pertot Boris, Maribor; Karla Japelj, Trbovlje; Josip Pospišil, Ljubljana; Stanka Repinc, Prem; Zavrtanik Leopold, Kanal ob Soči; Lidija Kapun, Prosek; Marija in Janko Mrak, Tolmin; Ivan Filipič Idrija; Ribarič Ivan, Trst; Franc Gantajr Idrija r Kolfcr Jožef, Idrija; Dekleva Franc, Slavtaa; Marija Zenko,' Trst. Ta tudi piše: - K zadnji uganki bi pa omenil sledeče: Polž ni rabil, da je dospel na vrh zida, 40 dni, temveč samo 34 dni, Če ima hitrost 70 cm na dan in če ponoči zleze nazaj 60 cm, po 33 dnevih dospe v višino 3.30 m, in ker mu manjka samo 70 cm, je jasno, da dospe na vrh zidu h koncu 34 dneh. (Ta rešitev je tudi res edino pravilna. — Op. ur.) NAMESTNIK. »Gospodarja torej ni doma?« »Ne, ali naročil mi je, naj sprejmem jaz, ako mu hoče kdo kaj izročiti«. »Prišel sem, da mu pripe* Ijem par gorkih zaušnic«. ZOBJE IZ STEKLA. Gospa: »Zadnje zobe, kate* re ste mi deli v usta, so se mi razbili, kot da so bili iz ste* kla«. Zobozdravnik: »Že vidim, od sedaj naprej jih bom moral delati iz cementa«. „ Kakšnafsi pa ti, Irma? Ti nič." „Dragi moj, nekoč sem se kega in tega sem potem žalibog se ne navdušuješ za prav navduševala za nekega mož= poročila." GOSPODAR URADNIKU »Če pride oni siitnež Gra-bežnik, recite mu, da me ni, — ali ne smete delati, kajti drugače bi ne verjel«. IZVRSTEN SLAMNIK. »Kako ti vgaja moj novi slamnik?« »Oh, prav izvrstno, najbolj, ker se niti tvojega obraza ne vidi«. EDEN ALI DVA? »Ivanček, zakaj se vendar nočeš igrati z onim pridnim dečkom?« »Nič ni priden, lažnik je!« »Kako pa to?« »Res je, vprašal sem ga, ko* liko bratov ima, pa mi je rekel, da ima enega brata. Ko sem pa potem vprašal njego* vo sestro, koliko bratov ima, je pa povedala, da dva«. Tone Ocvirk, dober mož, stara korenina, železna paraon — raztrgana srajca, vitive postave, počasne hoje, hitre" jeze, zajčje pogumnosti, je vse na svetu že poizkusil, samo go-voiiti v »škatelco«, ki se telefon imenuje, še ne. Ko je nekega večera govoril s svojim »angelčkom«, je med drugim rekel: »Frmejgaduš, prej kukr bm šou u krtovo dežejlo, muorm šje nutr v tisto škatelco š> ajet«. In tako se je zgodilo. Našemu Ocvirku je sosedov Fran-cele povedal, da je učitelj v šoli razlagal, da se lahko priprosto z eno vrvjo privezana "pokrova od škatlic od »biksa«, telefonira, ter naj stopijo osebe, ki želijo telefonirati, vsaka v svoj kot. Tone, ne bodi neumen, je seveda poizkušal. Ukazal je ženi, naj sede v levi kot, pritisnil ji je škatljo od »biksa« na uho, on pa se je zavalil V nasprotni kot in si priblekal pokrova »telefona« na svoje uho, ki je bilo tako vej liko, da je škatlja ostala v nji. Ker je dobro poznal skrivnost telefona, je razložil ženi, da ie treba dovolj g,lasno »šrajet«. Ko ie držal že dolgo pridigo svoji polovici, ki jo ni treba, začneta končno telefonirati. »Halo« \e zavpil Tone tako, da se je hiša stresla — »Kdo govori?« je zavpila s svojim nežnim babjim glasom žena, seveda po načrtu svojega moža ali še boljše, po načrtu predavanja: »Kako se imaš vesti pri telefonu«. Predavatelj tega predmeta je bil nje mož. — »Jaz« odgovori ta z gromkim glasom, tako da se je dimnik na strehi razsul. — »Kdaj pa s pršou šnouč iz uošterije«, je vprašala žena S iem vprašanjem je bil ogenj v hiši, Tone pretrže telefonske zveze s svojo ženo in prične rohneti: »Pr-kljeta babura usje muore frdjerbet vsako rejč, dbte zludi uzjeu, ke še tisga nejsi vrjedna, dabe mačka pu-gljedla, kdaj da sm pršo jez uošterije, kukr da be ne bjeu sm svoj Brez navdušenja. Telefonska pcizkušnja. čakal, Bog daj vama obema srečo, lju* bežen in tako dalje, jaz sem si zelo že* lel... Čemu neki stojim kakor štor? O-supeil sem, po vsem osupel! Oh, jaz od duše... Pojdem, pozovem Natalijo in temu podobno. LOMOV (globoko ganjen): Čisla* ni; Štefan Štefanič, kakor vi pravite, smem jaz računati na vaše soglasje? ČUBUKOV: Takšen lep človek in ona naj bi se ne strinjala! Zalljubljena je kakor mačka in tako dalje... Takoj. (Odide). DRUGI PRIZOR. . LOMOV (sam): Hladno je... Ves se trescm. kakor pred skušnjo. Glavna stvar... treba se je odločiti. Ako človek dolgo misli, omahuje; se mnogo razgo-varja ter čaka ideala ali prave ljubezni, pa se nikdar ne oženi... Brr!.„ Hladno je! Natalija Štefanovna je izvrstna gospodinja, tudi lepote in izobrazbe ji ne manjka... Česa drugega mi je še treba? Toda radi vznemirjenja mi je začelo šu* meti v ušesih (pije vodo). A ženiti pa se le moram... Prvič imam že petintrideset let, kar je, tako rekoč, kritična sta* rost. Drugič mi je potrebno pravilno, regularno življenje... Boleham na napaki srca, ki mi neprestano hudo- utripi je... kar iznenadoma se mi začno tresti ustnice, in na desnem sencu mi skačejo živci. Toda najgroznejše so moje sanje. Komaj ležem v posteljo, ter nameravam zaspati, kar me nakrat na levi strani nekaj dregne in sune naravnost v ramo in v glavo... Skočim pokonci kakor bla*, zen, grem nekaj krati sem in tja in zopet ležem; toda komaj nekoliko zadrem-Ijem; kar se prejšnje drezanje ponovi. In to kakih dvajsetkrat... ■ TRETJI PRIZOR. NATALIJA ŠTEFANOVNA (pride): No, evo! To ste vi, oče pa je dejal: Pojdi, kupec je prišel z blagom! Zdrav* stvujte, Ivan Veseljevičl LOMOV: Zdravstvujte, čislana Natalija Štefanovna! NATALIJA: Oprostite, da me naj* dete v tej opravi. Prebiramo grah za sušenje. Zakaj vas tako dolgo ni bilo k nam? Sedite... (On sede). Hočete zajtr-kovati? LOMOV: Ne, hvala! Sem že zajtr* ko Val. NATALIJA: Ali pušite?... Tu so šibice... Vreme imamo lepo, včeraj pa je tako lilo, da delavci ves dan niso ničesar delali. Koliko kop ste vi nakosili? Jaz, pomislite, sem dala pokositi ves travnik, sedaj mi pa to ni ljubo, ker se bojim, da bi mi seno ne segnilo. Bolje bi bilo še počakati. Toda, kaj je to? Vi, kakor vidim, imate na sebi fr$k! Kakšna novost! Greste li na ples, ali kaj? Vrhu-tega ste se prav zredili... Pa res, čemu ste se tako nališpali? (Dalje.) gspudar, preklemana baba stara, pejde jez šiše d te več ne viden« — in tako naprej. Kot smo izvedli,, se ie danes naš korenjak že potolažil in obvestil soseda o poizkušnji in sta sklenila, da bosta poizkusila oba telefonirati iz hiše v hišo in tudi o ti poizkušnii bomo poročali. KRITIKA. »Ljubite moderno glasbo?« »Ne posebno! Ali zdi se mi, da je boljša kot se sliši!« V PRODAJALNI. Žena (v prodajallini): »Imate ovratnik št. 34?« Prodajalec: »Gotovo, koliko jih želite?« Žena: »Kaj mislite, da is mam sto mož!« BOMO VIDELI. Markiz de Marivault je zgubil v vojski jedno roko. — Ko se je vrnil z bojnega polja, je zaprosil kralja Ludvika XIV. za neko uslugo. — »Bomo videli«, je odvrnil ta na markizovo prošnjo. »Sire, — odvrne markiz, — za jed no ponosno plemenito in spoštljivo, — ako bi bil jaz rekel, »bomo videli«, ko se je bilo treba bojevati proti so« vražniku, bi še imel svojo roko!« PREPOVED. »Goska, ti si izgubila tvojo denarnico in še poveš, da ti je neki gospod povedal, da si nekaj izgubila«. »Da, ali ti si ml vendlar prepovedala, ozirati se in poslu? šati, kar mi reče kak gospod na cesti«. POBRISAN PRAH. »In glejte, da bo sailon dodobra očiščen in ves prah pobrisan«. »Ni treba, da se gospa vznemirjajo, sem že pred tremJi tedni to naredila.« OBŽALOVANJE. »Vaša soproga Vas je torej zapustila in se podala zopet k svojim starišem. Obžalujem vas, dragi prijatelj«. »Počakajte vendar, da se povrne, potem me b odete ilahko pomilo v a! i«. PRODAJALEC IN KUPEC. »In če vam še odtrgam lin odlepim vse te hotelske listke iz vseh mogočih mest, bo to imenitni potni kovček«. »Oh ni treba.... to se bodo moji znanci čudili, če vidijo toliko imen od hotelov na kovčeku an me bodo zavidali, mislili si bodo, da sem si jaz toliko sveta ogledal«. iŽE PREKASNO. Gospodinja (zgoraj na stopnicah): »Ali naj prinesem luč!« Gost (iz teme): »Ne, hvala! Že ležim spodaj ria tleh!« U strahu sem. So hude ženske name, bi brado mi zruvale, še brke zasmodile. če bi me le poznale. Zato lepo obrit sem pod nosom in brez brade občujem mnogo ž njimi, vse imajo me rade. Pa nič ne kašljaj Čukec, ker veš da res tako je, nad ženskami si včasih hladim rad srce svoje. Ker res je vsiaka žtniska, če taka ni, je taka. nobene ni, da ena. kazi jo ne napaka. Izbirčen naj naslika si vzorec, kakšno hoče, z naročbo v tovarno naj pošlje, če mogoče. Mar smo mi fantje, moški brez slabih vseh lastnosti? Povzročamo tud' ženskam različne vse britkosti. In teh najbolj opisat' so zmožne res le ženske, ki okusile so dobro te moške salamenske. Sem čul, da bodo meni enkrat po fajfi dale, da prgj ko slej v Čuku si bodo čast oprale. Res pisal sem preostro čez celokupno ženstvo, kot res da o vsem mi moški dosežemo prvenstvo. Tud mnogim ženskam v čast so zasluge, njih, vrline, še zbornica dokaže to, prej ko par let mine. In tem se tiho umaknem, na cesti, če ni blata do tal se jim priklonim,, do čižmov in podplata. Zato zdaj manj napišem od ženskih, ker nečesa že slutim, brž peresni k zataknem za ušesa. Že tožijo, možiti ne bode se z nobenim mogoče, ker jih v Čuku tako jaz nizko cenim. Res morda že nad mano čez celi svod ažurni, drve oblaki temni, viharni, hudourni! Bojim se ženske jeze, napak več ne naštevam, o olj prav da se obesim na slak. kot da opevam slabejšo stran od ženskih, potem bi res nobena poštena in razumna ne bila poročena. Odpustite mi ženske, slovo peresu dajam, če kdaj še kaj napišem vas hvalim prej kot grajam. NEŽIKA! Mama: »Kadar zamižiš, pridejo k tebi angelčki in te va* rujejo!« Nežka: »Kaj, sem v sobo?« Mama: »Da, gotovo!« ' Nežika: »Potem mi pa dajte sem z mlize pomarančo, mama, jo bom delal pod zglavje!« PODPIS. „Svoje ime pač znate podpisati, Cmokavzar". 1 „Seveda ga znam, toda prej kot sem se ga naučil, sem si trikrat izpahnil roko". Tam cfoli ¥ deželi Indijancev. Bila je amerikanska vas! No, saj jo poznate amerikan* sko vas, ker ste moderni. In če ste moderni, ste gotovo brali že »Tarzana, sina opice«, videli v kino vsak dan, če ste hoteli, razburljive, zanimive, senzacijonalne drame, polne velezabavnih aven-tur brez repa in glave. Tako se tudi sedaj zamzislite v tako ameriško vas. Pa povestica ni čisto nič tako zelo razburljiva, na vsak način pa nič slabša kot vsaka senzacij onalnove-lezanimivoavant uriislttičf&i šund.. Zgodilo Ise je namreč, da je prišel v neko amerikansko vas neki črnec in se napotil na? ravnost k krščanskemu duhovniku ter mu izročil pismo. Duhovnik ga je odprl.... Vi gotovo mislite, da je bila v njem kaka grožnja, da naj izroči svoje denarje na tem ali onem kraju v zapuščen1 puščavi, drugače pridejo po nočji in mu zažgejo njegovo revno kožico.... itd. O ne, čisto nekaj druzega je bilo v njem. V pismu je bila stro-škostipizirana prošnja na ljubega Boga, ki naj bi mu poslal 25 dolarjev. Duhovnik je ta* koj sklical občinsko sejo in predlagal, ruaj se pobira med navzočimi za ubogega črneča in se ga tako še bolj potrdi v protestantovski veri. No, pobarali so in nabrali 15 dolar* je v, katere je duhovnik izročil drugi dan črnecu. Nekoliko dni nato pride zopet črnec in izroči duhovniku novo pismo na ljubega boga. Pismo se je glasilo: Ljubi Bog! Zahvaljujem se ti za 15 dolarjev! Če mi pa hočeš zopet dati kaj denarja, ga ne pošlji več po pastorju!« SE MU JE HOTELA PRI* KUPITI. Starikava dama: »Prosim, dajte mi znamko za 10 sto-tink... Tako znani se mi zdi-te, gospod! Kje sem vas že videla?« Poštni uradnik: »Da, tudi jaz se spominjam! Pretekli mesec sem vas rešil iz vode, ko ste se potapljala!« St. dama: »Ah, siaj res.... no potem, potem mi pa dajte 10 znamk po 10 stotimk!« DOSLEDNEŽ. Stanko: »Zakaj pa greš na počitnice v tako dolgočasno gnezdo kot je Kranj?« Marjan: »No zato, ker i-mam samo osem dni dopusta v in hočem da bi mi počasi pre-I tekli!« Vi. rtv . * <7 Zakaj! Zato.. Zakaj nima gostilna »Alla bela ve-duta« v Cerovem dvojezičen napis? Zato, ker je menda južni zidar po; mazal z rudečo barvo Leo razgled! Zakaj so Zaloški fantje preteklega leta prileteli iz Cesniče. Zato, ker so jih Cešenjska dekleta z mokro cunjo napodila. Zakaj je v Zalošah pred vasjo pod >i-'em tako pohojena trava? Zato, ker hodijo Zaloška dekleta Otoške fante čakat. Zakaj ni bila maša peta za opasilo v Barkovljah? Zato. ker so pevci radi čudeža, ki se je zgodil na zvonu, ostali omamljeni, ter tako izgubili glas. Zakaj se je zgodil čudež na bar-kovljanskem zvonu? Zato, da bodo verniki bolj verni, in da bo opasilo poteklo bolj krasno ter da bodo pevska grla bolj čista. Toda hudič ie barkovljane premotil. Zakaj je bila prepovedana veselica Gasilnega društva v Sežani? Zato, ker se pevci niso navadili italijanske pesmi »Vara che cana«. Zakaj se niso navadili sežanski pevci »Vara che cana«? Zato, ker je bil njih pevovodja za italijansko petje bolan in je ravno takrat nosil obvezano glavo. Zakaj je nosil sežanski italijanski pevovodja ravno takrat obvezano glavo? Zato, ker se je bal, da bi mu pevci ne ušli z odra, kot so mu že enkrat. Zakaj so pa potem razpustili Gasilno društvo v Sežani? Zato, ker je bilo trn v peti sežanskim Dalmatincom in Furlanom. Zakaj so razpustili tudi godbo Gasilnega društva? Zato, da bodo ustregli nekdanje, mu njenemu predsedniku. Zakaj so pobrali sežanskim godcem tudi bokine? Zato, ker se ex predsednik boji, da ga ne bi ex godci z bokini v r. pihali. Zakaj se novi občinski tajnik odpravlja iz Sežane? Zato, ker je sedaj dovršil svoje -'^donosno delo, namreč,, je pomagal vničiti Gasilno društvo. Zakaj gre najemniku mlina v Ajdovščini tako slabo? Zato, ker Bog dobro plačuje in hudo kaznuje in vse vidi in vse ve in vse sliši in vse čuje, če tudi v mlinu zelo ropota, seveda Čuk pa tudi! In Bog se spomni, čeprav so tisti »voj-skni ca j ti« že tako daleč, da so takrat nekateri jedli kruh iz »posovk«, drugi pa bel kruh, čeprav ni pšenica zrastla na njihovi njivi! In kakor je znano, so bili med vojno mlinarji največji bogataši! Mlini so ropotali, vreče so se polnile, pa tudi v kot vozile! Gospod so ukazali: kar v kot z njo, ker je lepa, bela! Bog pa je ukazal, kar v kot z njim, katerega duša ... Ah, ta Bog, ta beli mlinar, a pravični! Poleg tega pa so imeli ta ajdovski gospod tudi zelo veliko potrebo delavcev, da so jih morali iskati po polju, kjer so pleli turšico! Res, lepi mlinarji! Seveda, s turšice zraste moka in kdor zna turšico pleti, ta zna tudi moko dela* ti, kaj ne?! Sicer Da: Bog vse vidi, Bog vse ve, zato se greha delati ne sme! Zakaj so Rodičani zgradili nad vasjo tako moderno stranišče, katero je stalo okoli 30 tisoč lir? Zato, ker mislijo Rodik popolnoma modernizirati in ker je nekaterim to neslo. Zakaj neki sežanski gospod redi pse mesto krav? Zato. ker se mu bolj dopade petje hou hou, kot godba mu. mu. Danes v času smo železnic... Danes v času smo železnic, vedno nove vam grade, prve čisto po ravnini, druge v bribe na zobe. Med Vipavo in Postojno, baje pibal bo blapon, iz Tolmina do Trbiža se boš vozil — ne zastonj. Baje Kraševci na Nanos, narede visok nasip, če boš botel se baš v „prvem" peljal na izlet vsak hip. Čez sto let. če Bog drugače— ne obrne, bo tako, kot ti slika tale kaže, ako slabše kaj ne bo... Ženski modni svet v Urhpolju. Dragi Čuk! Ker me gotovo že poznaS, se ti ne bom... pa bolje rečeno se ti mi ni treba več predstaviti. Opisati tvojim prijateljem se mi pa skoro zdi nepotrebno, kdo da sem, ker me poznajo tako že predobro. Začeti ti hočem,,dragi Čuk, opisati v kratkih potezah naš ženski svet, kateri igra veliko ulogo ženske mode v okolici Vipavski... Pa opomniti moram, da tudi v okolici Goriški. Znano ti je, kakor tudi tvojim prijateljem, da je moda ženskih, kap in »mrež« prenehala . . . Seveda največ radi nesreč in prepogostega spotikanja čukovega ob njih. Danes so namreč radi omejitve teh nesreč ženske upeljale v Vrhpolju to modo, da si preskrbijo . . . seveda kadar gredo v bližino... ali mimo Čukovega urada, »klobuke«. To pa le raditega, da se mogoče ne bi med potoni Čuk zopet zapletel njim v lase. Sklenile so namreč pred kratkim odbornice ženskega modnega sveta, »Fan - ipe * pa. Zorain - mic-cica«, da si gospodične potujoče proti ... in po Goriškem preskrbe »klobuke«. Seveda si morajo to urediti in preskrbeti tajno. Vsaka vpisana v goraj imenovani ženski modni svet, se mora seveda strogo držati predpisanih pravil. Klobuk se sme namreč posaditi in mesto . . . kamor seveda spada, šele potem ko je oddaljena vsa'j četrt ure izven yasi . . . Čitateljem se bo to gotovo zdelo čudno. Pa jim seveda moramo tudi to objasniti. Znano je, da vsaki jo gotovo ne pozna v oddaljeni okolici. Zato jo potem gotovo vsak nagovori prijazneie, ter jo mogoče tudi orišteva k plemenitim . . . seveda iz Vrhpolja. Priporočam ti, dragi 'Čuk torej, da opazuješ nekoliko tudi ti to modo, katera se po večini opazi v mesto tvojega bivališča prihajajočih Vrh-poljk. Ker se namreč ne maram preveč zamerit našim gospodičnam, naj bo torej tega dovolj. Prihodnjič pa ko mogoče zopet uvedejo kako novo modo, gotovo izveš. Te pozrdavlja udani Hrucioultus Honfuci. NA ULICI. Gospodična: »Gospod vaht majster, primite vendar tiste« ga, moža. jki teče tamle. Me ie hotel poljubiti!« Orožnik: »Ah pustite ga, naj teče, gospodična! Če ne. bo prišel še kdo drugi!« 1> $ Trgovci šole sf oriši I Pisarniške In šolske potrebščine dobite v :-: veliki izberi v :-; Narodni knjigar ni v Gorici Via Carducci št. 7. —iUdaline Italije., Tudi mi pošiljamo pozdrave svojim starišem, bratom in sestram ter fletkanim budanjskim punčkam, ki gotovo plešejo te dni kot za stavo! Nahajamo se v deželi pomidorov in makaronov, črnega vina in v slavni Piačenci. Nismo vojaki, pač pa delavci, ki se trudimo, da pometemo proč še tisto, kar ie ostalo od vojske: granate, šrapnele itd. Veliko vam bi lahko pisali, kako se nam godi. pa bodi le malo! Najprej vam opišemo svojo kuhinjo! Po ozkih, starih, ni potreba omeniti, da zelo umazanih stopnicah, kot je tukaj vse umazano, prideš v našo kuhinjo! Veste, v Italiji je Bog ustvaril toliko ljudi, da se tiščijo po vseh luknjah, kot bolhe! Tako smo tudi mi zgačeni v eno sobo, v kateri imamo tudi ognjišče! Je tako nizko, pravzaprav je peč, da bi si budanj-ke vse hrbte polomile, če bi morale tu kuhati! Saj zato jih tudi nosimo s seboj! .Imamo svojega kuharja, ki nam kuha kleče. Z velikimi kleščami meša žerjavico in podtika pod velikanski lonec, kjer se krčevito zvijajo in cvilijo votli makaroni ter se pretepajo z debelimi rdečeličnimi pomidori: včasih se zaleti mednje še debelušni krompirček, ki je pa zelo redek, zato pa tem bolj ošaben! Veste, res zelo dobro zna kuhati naš..., toda vse bolj nam bi teknilo, če bi nam kuhala kaka brhka Budanjka! No, če je kakšna tako idealna in se toliko žrtvuje za svojo domovino, da pride potolažit svoje slovenske fante . v tujino, jo sprejmemo pod zelo u-godniini pogoji! Lahko se bo najedj la, kolikor bo hotela, makaronov, da bo lepše dihala; tudi lahko pomidorov, da bo bolj rudeča! Ležala bo ves dan, samo predno bomo šli na delo, jo bomo zaprli, ker Italijani ne morejo videti žensk, ker jih imajo preveč radi! Res, gre nam še precej dobro, samo po Budanjkah nam je malo dolg čas! Veste, pa nismo izdajalci svojega naroda, če smo se navadili laške narodne jedi. Rajši kot vse na svetu bi se najedli dobro pošrekane polente, repice in zelja domačega, a kaj hočete, ko tu doli še repice nimajo! Takosle je hodil zadnjič naš kuhar po italijanskih štacunah: »Dober dan! Ah, sem se zmotil: Buon giorno! Imate moko in špeh?« »Come? Pašto? . . . Imamo jo po 2 lri; 2.20; 2.30; 2.40; 2.50; po 3 lire fina, finissima. Potem po 4 lire . . .« »Ne, moko za polento!« »Come? Polento? Ali ste Vene-zian?« Išče po predalih »Polente pa nimamo!« . . . Toda pomidori! Bel-lissimi, najboljši! Ravnokar mi jih je prinesla kmetica!« »Ne, moko!« »A moko? Ne moke pa nimamo! Pa kaj boste delali iz moke! Saj.... ah riži, riži pa imamo! Koliko hočete, dve kili, tri kile?« »Pa repico, frišno repico imate?« »Kaj pravite? Ta beseda je gotovo tedeška! Riž, makaroni, sir, pomidori, buče, no fižol tudi . . .« »Pa mi dajte riža, fižola, pašte, pomidorov, sira, buč in paprike!« In tako jemo riž. pašto in pomido-re in nato zopet pgmidore, pašto in rajž! Včasih pojemo tudi kako zeleno papriko! Vsak mesesc pa si skuhamo za največji praznik . . .. polento, niaerari z oliem zabeljeno . . . Recimo na Šmaren dan, ko smo morali delati! Grozdja je tu polno po 3 do 4 lire, fige so tudi po ceni drage! Pa jih nočemo kupovati, zato, ker se potem spomnimo, na budanjske in nas preveč srce boli! IZ SEŽANE. So Dalmatirici in Furlani se v Sežani skupaj zbrali, ter so se pomenkovali, kob' »gasilno« razkopali. In so prišli do zaključka, da to društvo treba vničit', ker premalo je zaslužka, in se z ognjem nič več mučit. Pa so društvo razkopali, ves odbor v penzijo gnali; so pobrali jim mašine, vsa godala in pa škornje. To so pa zato nardili, ker je djal on. Rosignoli, da se nosi d'nar v Ljubljano, se podpirajo sokoli. Novo .društvo ustanovili, srajcam šarže razdelili. Po zmagi so se vsi napili, in pijani grozno vpili. Sedaj vas pa še enkrat lepo pos zdravimo in vam želimo tiho zimo! Nam je tako dolg čas po burji, želimo si. da bi prišla doli od Cenca in in nas od tukaj odnesla nazaj v Bu-danje! Pozdrav Budanjci: Šel Karlo; Mi-kuš Janko; Lavrenčič Martin; Šte-fančič Silvester; Lavrenčič Jeronim; Crmelj Alojz in Franc Zgavec iz Dolge poljane. Tudi zakonik sežanski društven tajnik že predlanski, tudi imel je prste vmes, pomagal skuhat' to-le zmes. Tud' ex predsednika bandistov člana naših zdaj fašistov. Njega zbrali so za slugo, ker jim je napravil uslugo. Po cesti gor in dol bo tekal, dvakrat dom jim bo pometal. Zbrali tudi so hornista, Tomaža si violinista. plozal bo na violino, ko gredo gasit z mašino. Bo predsednik jim oštir. ki ie namazan kot hudlr, vsako če imet on prav in čredo psov namesto krav. Zdaj pa dragi mi Sežana, ne bodite več zaspanci, ker če boste zdaj še spali vam jih bodo klobasah. Pisma. IZ GENOVE. Srčne in goreče pozdrave pošiljamo mi slovenski fantje vojaki letnik 1904 ( Saniteici ali kakor eni pravijo: ramacerii) in želimo na veselo svidenje: starišem, bratom, sestram, fantom, dekletom, čukovim bralcem, posebno pa Huberkam in Bukovčan, kam, podpisani vojaki. — Majdič Anton iz Topolca, Vatovec Anton iz Kocjan Nunciia Gašper iz Bača na Pivki, Grilj Jožef iz Prlož, Zadnik tefan Štefan iz Preg.arja, Prime Fr. iz Vel. Bukovče, Udovič Jožef iz Jelšan, Kufersin Alojzij iz Brezovice. Celin Jakob iz Kuferžovga, Kre-gar Ivan iz Vrlovga, Zalar Ivan i z Hrašč pri Postojni, Mamilovič Anton iz Govca, Cehovin Franc iz Vel. Branice, Vrčon Jožef iz Dobravelj, Paljk Rafael iz Vel. Žabelj, Bavčar Ivan in Mrmolja Franc iz Sela, Pavlin Karlo iz Oslavia, Delpin Mar jo iz Podgore, Debeniak Ivan iz Kozane, Torovč Martin iz Nemškega Ruta in Murovec Oskar iz Podmelca. POZDRAV SLOVENCEV. Fantje od 68. pešpolka, letnika 1904. pošiljajo tople pozdrave svojim staršem, bratom in sestram, prijateljem in vsem dekletom, posebno vsem tistim, ki čitaio »Čuka na Dalci«. Po dolgi, mučni bolezni, s pašto prevideni in svobode lačni. Upamo 't se kaj v kratkem ozdravimo in našto zapustimo. O juh — juhej, 'počasi nam gre čas naprej. Prišla so leta, prišel bo dan, ko Iz ':,nna bomo pognani Ko bomo prišli v naše domače kraie in bomo videli naše gore, ozdravljeno bo. bolno srce. Pa še najbolj nam je težko po letniku pet, ker se bomo morali posloviti ^n na našem mestu jih pustiti. Pa kaj fantičem to stri, ko i-majo od doma še dosti moči. Pa nič ni treba žalostni biti. ker 18 mesecev ne bo hotelo tako hitro priti. — "-rlot Anton, Plave: Vrabec Karlo, Trst; Novak Karlo, Senadole; Sonc Vitorio, Tomaj; Skočir Ivan, Kreda; Humar Anton, Banjšica; Klavžar Peter, v Jesenice; Faletič Rudolf, Ravne; Jurjavčič Ivan, Idrija; Po: lianec Viktor, Idriia; Kumar Rafael, Dol. Trebuša; Bizjak Andrej, Banj-šice; Cek Andrej, Hrušica. Pravilo. Pravijo, da se je gospodinu Pol-detu popolnoma posrečil eksperiment poljubovanja z neko mlado in težko gospodično, da mu ne zadostuje več v mraku in temi, temveč eksperimentira vsevidno tudi po dnevi: ko jo na biciklu pred seboj prepeljuje, in ji z gorečimi poljubčki narekuje, kako naj njega tam-le povzdiguje, da samo on za hišo nje deluje, da tako do gotovega — bo prišel cilja svojega. Marljivo se poljubovanje rentiralo že toliko mu je, da ga pr' hiš' že vsi imajo radi, kot se že davno na postaji hvali — in pravi, da že prihodnji letnik — postal bo zet in šef naslednik. Drugi pa pravijo, da ne bo nič iz tega, ker se milostljiva niti ne zaveda, kaj Polde za njenim hrbtom dela. Pravijo, da se ie Polde v nedeljo imenitno držal, ko se ie z njo ob strani skozi vas peljal in je na vsako okno, pogledal, da ga bo ja vsakdo videl in ga zavidal. Videl ga je marsikdo, zavidal pa nikdo, ker kdor visoko prehitro leta, ta tudi brzo še nižje pada. Praviio, da bodo nekatera dekleta »mlajše« vrste iz Sežanskih Dan najbrž naprosile Čuka na palci, da bi jirn posredoval pri izposlovanju dovoljenja vhoda v sežansko cerkev skozi zakristijo. To bi namreč mnogo koristilo olajšavi oziranja in zasmehovanja pri nedeljskih drugih mašah. Pravijo, da se še v tekočem letu vpelje v Sežani »Tečaj za esperant-ski jezik«. Voditeljstvo omenjenega prevzamejo brezplačno ona orliška dekleta, katera vprašujejo v sežanskih trgovinah pisemski papir z besedami »karta za letero«. Pravijo, da bi se držalo zelo rado neko »Dansko dekle« besed »Mami, mami, mamica, oj Šuštarja pa ne«, toda večletno čakanje poročnega prstana v to ne dopušča. Praviijo, da se v »Sežanskih Da-nah« vse »Micke. Mime, Marjane in Maričke, brez krsta prekrste v Mas rije«. Pravijo Rodičani, da bodo v Ro-diku kmalu občinske volitve, katerih na ne potrebujemo. Ker dosedanji g. župan ne mara veq županovati, ga ne marajo drugi rodiški možje; tudi ne bodo Rodičani župana kupili. Kdor ima brihtno glavico, naj se po-žuri ter naznani zahteve v prihod-hodnjem Čuku. ALI STE ZE KUPILI i A. MANZONI ZAROČENCA? Velik roman s podobami; dobite ga v Narodni Knjigarni v Gorici, via Carducci št. 7 za L. 34.- vezan in za L. 30.-broširan izvod. Sezite po knjigi I Praviio, da si bojo Zaloške klepetulje nabavile radio aparat, ker jim primanjkuje lobrekovalnega materi-iala. Praviio, da ni res, da bi Zaloška dekleta ne marlala Otoških fantov, ampak da le fantje ne marajo za dekleta. Pravijo, da se Otoški fantje zelo jezijo na jugo Čuka, ker jih izdaja. Pravijo na Topolcu, da so dne 2. augusta imele lepo zabavo dekleta, ker so imele na izbiro f.... in so se od vseh samo štiri vanje zaljubile in nato ba držijo zvesto svojo obljubo, da se ž njimi vsak dan ob 16. ure pa do pozne noči sprehajajo, da jih vse ljudstvo gleda.... Pravijo istotam, da bodo dekleta ustanovila kolesarsko društvo, ko bo korenje in repa zrela. Praviio v Studenem, da se tamkaj nahaja neki »zauber« fant, kateri rad nož kaže in kamenje meče. Mla« denič je pač res uzorec srednjeveške izobrazbe. Praviio istotam, da so dosegli nekateri mladeniči »rekord« v kletvini in nesramnemu govorjenju. Zasluge na tem ima neki gospod, ki je z ne-lepimi knjigami in grdimi besedami spravil mladino iz ravnotežja. Pravijo, da je v Vel. Otoku kmet, kateri je tako zabogatel, da obljublja celo tujim otrokom »deleže«, svojim jih pa ne da. Pravijo v Vel. Otoku, da misli neki kmet napraviti iz nekega nadarjenega dečka »večnega hlapca«, na- mesto bi ga pustil, da se gre učit slikarstva. Pravijo, da so se Vel. Otočani zelo jezili, ker so bili radi podrtega pokopališča v »Malem listu«. Pravijo, da so Vel. Otočani naročili iz Pariza 4 tanke, da bodo z njimi vozili po grabnu z imenom »Stara cesta«, katera se začne pri Otoški kapelci, ker z nobenim drugim vozilom ni mogoče po nji. Pravijo, da so Cerovške punce razdelile regiment v dva bataljona. Pravijo istotam, da je en bataljon napadel dolenje končerje, a se je napad ponesrečil zato, ker so se potrgale vse telefonične žice za te--fonsko zvezo in niso mogle poklicati drugega bataljona, da bi prišel na pomoč. Pravijo, da so v nedeljo 6. septembra pri kolesarski dirki Maribor-Ptuj zmagali kolesarji iz Ptuja. Mariborski kolesarji in sicer trije prvaki niso zmagali zato ne, ker so med potjo videli neko luštno natakarico pred gostilno, kjer so padli na kolena in so se vzpeli na kolesa šele tedaj, ko so zagledali dirkajočo damo. s ktero so pa dospeli prepozno v Ptuj. Pravijo, da so v Mariboru izdajale banke prvikrat težki dvodinarski kovinski denar in da so na to vsi moški preglodali svoje žepe, če niso luknjasti. Praviio, da so v Mariboru v dalmatinski kleti na Grajskem trgu po; krili okna z deskami zato, da bi bilo dalmatinsko vino boli črno videti. Pravijo, da bodo v Jugoslaviji dobili Slovenci in Hrvati • svoj kovani denar z napisom v slovenščini in hrvaščini in sicer: o Sv. Nikoli. Pravijo, da morajo v Mariboru nti na Grajskem trgu vsi izvošče-ki s svojimi konji in vozml na soln-cu, samo eden sme stati v senci, za« to ker se njegov konj — in bržkone tudi on sam — boji solnca. Praviio, da v Jugoslaviji prerokuje nekdo vreme in da vedno dobro pogodi, to pa zato, ker ie njegovo prerokovanje salomonsko — to je da je za vsaki slučaj dobro? Na primer tako: Ako ne bo lepo vreme bo prav gotovo slabo. Pravijo, da so se ljudje pred sto leti zelo brigali zato, kako da bi odvrnili točo — danes pa se drže edinega sredstva, to je zavarovanja proti toči. Praviio, da so v Mariboru za 12. septembra napovedali umetni ognjemet, da pa so ga izvršili še le 13 septembra, ker dež od tega večera iim je bolj ugajal ne