PeStnrea plačana v &a4oiirrf. Leto LXVM št« 4 Ljubljana, četrtek % januarja I932 Cena Din I.- Iznaja vsa* dao popoldne, izvzema nedelje m praznike. — lnseratl do 30 peUt S? r?;~~' L00 rat 010 2 50 0(3 1°° do 300 vrst d Din 3.—. večji inserati petit vrsta Din 4— Popust po dogovoru uiseratm davek pose bel. - >SlovensKj Narod < velja mesečno v Jugoslaviji Din i2._. za inozemstvo Din 25,— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva al I ca Si. 6 Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. POD ti U 2NICE: MARIBOR, Grajski trg flt. 8----CELJE., Kocenova ulica 2. — V%L 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel SL 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.---, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. MAGINOT UMRL Davi je po krajšem bolehanju preminul francoski vojni minister Andre Maginot — Njegova smrt bo imela dalekosežne politične posledice Pariz, 7. januarja. Francoski vojni minister Maginot, ki je pred božičem obolel na ledvicah, je davi ob 2. preminul. 2e snoči ob 10. je padel v nezavest. Slabost srca je kljub injekcijam naraščala, okrog pol 2. zjutraj je nastopila agonija in ob 2. je Maginot preminul, ne da bi poprej prišel k zavesti. Pred izpreraembami v vlasli Pariz, 7. januarja. Smrt vojnega ministra Maginota bo imela bržkone zelo dalekosežne posledice za politični razvoj v Franciji. Zdi se, da bo Laval prisiljen izvesti obsežnejšo rekonstrukcijo svoje vlade. Današnji »Marin« opozarja na to, tla je tudi zdravstveno stanje zunanjega ministra Brianda tako zrahljano, da Briand bržkone ne bo mogel niti na repa raci jsko konferenco v Lausanno. Zaradi tega bo Laval prisiljen izvesti iz-premembe v sestavi svojega kabineta. Danes dopoldne se je sestal v elyseejski palači ministrski svet pod predsedstvom predsednika repnbttke in zatrjuje se, da se bo že na tej seji razpravljalo tudi o tem vprašanju. Po informacijah »Mati-na« bo načeloval francoski delegaciji za reparacijsko konferenco finančni minister Flandin. Francoski tisk o Magractn Pariz, 7. januarja. Vsi današnji jutranji listi objavljajo obširne nekrolo-ge za pokojnim vojnim mini3trom Magi-notom ter poudarjajo, da si je pokojnik stekel nevenljive zasluge za svoj narod in svojo državo. Da je Francija danes na vseh svojih mejah dobro zavarovana, je ena največjih zaslug pokojnega Maginota. Dasiravno je imel pokojnik pred očmi v prvi vrsti varnost svoje države, je bil vendar obenem velik pobo--nik ideje miru. SožaSje ttsjah držav Pariz, 7. januarja. Povodom smrti vojnega ministra Maginota so izrazile vse zavezniške vlade sožalje francoski vladi. Posebno sožalja so sporočile tudi vse zavezniške armade. Pariz, 7. januarja. Jugoslovenski poslanik dr. Spalajković je danes dopoldne posetil zastopnika zunanjega ministra ter mu v imenu jugoslovenske vlade izrekel sožalje povodom smrti vojnega ministra Maginota. Pogreb Pariz. 7. januarja. Pogreb vojneea ministra Maginota se bo vršil v soboto dopoldne. Truplo bo položeno v vojnem m n is t rs t vu na mrtvaški oder. Pogreb se bo vršil z naivišiimi vojaškimi častmi Udeležile se ^a bodo tudi delegacije zavezniških armad. Andre Maginot je bil rojen 17. februarja 1877 v Parizu ter je bil najprej upravni uradnik. Leta 1910 je bil prv;č izvoljen za narodnega poslanca. V7 BarthoujH- vi vladi je bil leta 1913 državni podtajnik v vojnem ministrstvu in je v tem svojstvu uveljavil zakon no triletni služben: dobi v vojski, doo:m se je po svetovni vojni zavzel /.a znižanje kndrskesa roka na 18 mesecev. V kabinetu Milleranda 1. 1920 je bil minister za penzije ter je ostal na tem mestu tudi v poznejši vlad; Branda in Poineareja. V Poincarejevi vladi ie postal vojni minister. L. 1924 je izstopil iz vlade ter je nato šele novembra 192S zopet postal minister v Po n ca reje vem Irabinetu. Po odstopu Brianda novembra 1929 ie postal Maginot v takratni Tardienjevi vladi vojni minister in je o^tal na tem me^tu vse do svoje smrti. Maginot je bil vodja desničarske frakcije demokratsko soralne parlamentarne skupine ter je bil eden največjih pobornikov miru, ne da bi pri tem zanemarjal varnost lastne države, kar so mu zlasti Nemci vedno hudo zamerjali. Njegove izjave leta 1929 ta 1930 so izzvale v svetovnem tisku mnogo komentarjev. Hoovrov »ođarski načrt če se hoče Amerika izogniti še hujši gospodarski krizi, mora pričeti štediti na vseh straneh — „Reštajmo najprej sebe, potem šele druge!" Newyork, 7. januarja. Gospodarska kriza se vedno hujše pojavlja tudi v Ameriki, ki je še do nedavna veljala za gospodarsko najmočnejšo deželo na svetu. Obubožanje Evrope se je vedno bolj občutilo tudi v Ameriki, ker je izvoz Amerike v Evropo skoro popolnoma prenehal. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je sedaj izročil ameriškemu kongresu obširno spomenico o gospodarski in finančni obnovi države. Naprosil je kongres, naj o tem njegovem predlogu takoj razpravlja in sklepa, ker je položaj tak, da bi lahko vsako odlaganje postalo usodno. Uvodoma poudarja Hoover v svoji spomenici, da je glavni namen njegovega načrta preprečiti nadaljnjo padanje cen ter obvarovati Ameriko pred nadaljnjimi udarci, ki se pojavljajo kot posledica splošne gospodarske negotovosti na svetu. Zedinjene države so gospodarsko dovolj močne, da same rešijo sedanjo gospodarsko krizo popolnoma neodvisno od ostalih držav. Prva zahteva je znižanje vseh stroškov, s čimer bo omogočeno posvetiti večja sredstva za gospodarsko obnova Hoover pa izrecno poudarja, da se ni treba udajati mnenju, da je Amerika popolnoma neodvisna od ostalih držav na svetu in da njeno blagostanje m odvisno od izboljšanja gospodarskih prilik v druTph državah. Izboljšanje gospodarskih prilik v drugih državah sveta bi zopet odprlo tržišča za ameriško blago. Vendar pa je potrebno, da se v prvi vrsti posveti- mo našim notranjim gospodarskim problemom, ker je rešitev teh prob^mov obenem najboljša garancija za rešitev svetovne gospodarske krize. Hoover našteva nato osem glavnih točk svojega programa, v katerih predlaga: 1. Pospeševanje agrarnih bank in zadružnega sistema, da se na ta način pomaga poljedelcem. 2. Osnovanje finančnega zavoda z osnovno glavnico 2 milijard dolarjev, kojega glavna naloga bi bilo kreditiranje. 3. Organizacija sistema diskontnih bank za notranja posojila v s vrh o podpiranja in pospeševanja gradbene industrije. 4. Podeljevanje ugodnosti potom posojil federalnih rezervnih bank. 5. Mobilizacija znatnih vsot, Id ne nahajajo pri malih bankah, ki pa so zaprte. 6. Sprememba zakonov o železnicah v svrho povečanja zaupanja v delni©© železniških družb. Športni praznik v Kamniku Kamnik, 6. januarja. Ob tisocgiavi udeležbi športnikov iz Kamnika, a tudi iz Ljubljane ter iz drugih krajev, je bila včeraj slavnostno otvorjena skakalnica v Kamniku, ki smo jo že obširno opisali. Pri skakanju so tekmovalci kljub južnemu vremenu dosegli prav lepe rezultate in sicer: 1. Palme Franc (smučarski klub Ljubljana«) 137.50 točk (20 in pol, 29). 7. Uvedba drakonične štednje v rodnem gospodarstvu. 8. Istočasno identično povišanje dajatev in omejitev zveznih novčanih emisij, da se ojača zaupanje ljudstva ter kredit in stabilnost zvezne vlade. Hoovrov predlog je naletel v političnih in gospodarskih krogih na. živahne komentarje. Tudi inozemstvo napeto pričakuje, kako stališče bo zavzel kongres k tem Hoovrovim predlogom. Nemčija v letu 1932 Napovedi finančnega ministra Dietricha — Na znotraj borba za red in mir, na zunaj vojna proti reparacijam Stuttgart, 7. januarja. AA. Na shodu wiirtenberških demokratov je povzel besedo tudi finančni minister Dietricb. Govornik je poudaril, da bodo v letu 1932 velike odločitve v zunanji politiki. Nemčija se bo borila za ureditev svojih reparacij-skih dajatev in svojih zasebnih dolgov. V notranji politiki se bo vlada borila proti močem, ki pobijajo sedanji sistem. Volitve predsednika republike in v pruski deželni zbor bodo dokazale in naj odloČijo, ali hoče narod obvladati sedanje težkoče s svojimi zadnjimi napori, ali pa bo raje sledil tatosraa, ki oUJrUjajo Nemčiji texl«£a. O velikih uspehih nacijonalnih socija-Hstov je minister Dietrich izjavil, da so ti uspehi posledica pomanjkanja v širokih slojih in zlasti v meščanskih krogih. Zanimivo je, da pobijajo sedanji gospodarski red i komunisti i narodni socialisti Minister je končal svoj govor s tem, da bo nova zunanja politika uspela le. če bo vlada zmagala v notranji politiki. Vlada je prepričana, da bo ustvarila svoje načrte. Na narodu je sedaj, da se ji pridruži is da s svojo vlado gre v končno borbo za svojo srečno bodočnost. Zmagovalec Franc Pahne 2. ftramel Bogo (smučarski khzb >L*jnb-ljanac) 127 točk (22,28 in pol). 3. Jakopič Albin (smuč. klub Dovje-Mojstrana) 123.50 točk (18,24 in pol). 4. Les jak Albin (smuč. k hib > Ljubi j a-na<) 115.50 točk (18,22). 5. Novšek Albin (smuč. klub Bohinj) 90 točk (13 m pol, 18 in pol). 6. Šubert Vinko (>Hermes<) 44 točk (9 in pol, 12). 7. Kramar Zmago (smuč, klub »Ljubljana«:) 42 točk. 8. Levicnik Miloš (SK Kamnik) 38 točk. 9. Stergar Lado (SK Kamnik) 29 točk. Po skokih v konkurenci je bilo še več skokov izven konkurence, pri katerih sta se zopet Izkazala nasprotnika smučarskega kluba »Ljubljane« m obenem najboljša prijatelja Palme in šramel. Po končani tekmi je bila razdelitev lepih daril in so ob tej priliki govorili predsednik JZSS g. dr. Ivo Pire, načelnik kamniškega sreza g. dr. Vovšek, mestni župan g. dr. Kratnar, predsednik smučarskega kluba »Ljubljana« in LZPS g. Gnidovec, predsednik kamniškega športnega kluba g. dr. 2vokelj ter drugi, ki so vsi poudarjali velik pomen smuSks skakalnice, ki bo v Kamnik privabila že več tujcev, kakor jih je bilo doslej. Kaj se bo sklenilo v Lausanni Francoski tisk napoveduje podaljšanje moratorija za eno ali dve tefl Sporazum med Anglijo m Francijo Pariz, 7. januarja. »Matin« poroča, da bo reparacijska konferenca v Lausanni otvorjena najbrž 20. januarja. Po mnenju francoskih krogov bo ta konferenca sklenila podaljšanje moratorija za nemška reparacijska plačila za eno ali dve leti. V tem roku se bo videlo, kako se bo razvil gospodarski položaj v Nemčiji in v ostalih državah in kako stališče bo zavzel ameriški kongres glede znižanja, odnosno črtanja vojnih dolgov. Francoski finančni minister Flandin je imel včeraj dolg razgovor z angleškimi strokovnjaki, na današnji seji ministrskega sveta, ki se vrši pod predsedstvom predsednika republike, pa bo vlada določila definitivno »tališče, ki ga bo zavzela na reparacijski konferenci francoska delegacija. London, 7. januarja. Reuter poroča, da si angleška vlada še vedno prizadeva najti primerno osnovo, ki bi omogočila enoten nastop Francije in Anglije na reparacijski konferenci v Lausanni. Angleški krogi vidijo samo v takem sporazumu garancijo za uspeh te konference. Nemčija in ureditev reparacijskega problema Reparacije naj se enostavno brišejo — Vsi drugi predlogi se zde Nemcem nezadostni Berlin, 7. januarja. AA Nemška vlada bo še ta teden uredila tehnične priprave za reparacijsko konferenco v Lausanni. Državni finančni minister Dietrich, ki je nekaj dni bival na Badenskem, se vrne v Berlin danes popoldne. Popoldne bo nato seja ministrskega sveta. Prisostvovali ji bodo tudi državni podtajniku ki proučujejo vprašanje reparacij. iMinistrski svet bo očrtal smernice, po katerih se bo ravnala nemška delegacija na konferenci v Lausanni. Nemški delegaciji bo na čelu dr. Briining sam. V soboto se bo dr. Briining sestal z nemškimi veleposlaniki v Londonu, Rimu in Parizu, ki prispejo v Berlin zadnje dni tega tedna. Včeraj opoldne ie bil dr. Briining na kosilu v ameriškem veleposlaništvu. Pri tej priliki je dr. Briining raztol-mačil veleposlaniku Združenih držav stališče Nemčije do Francije. Ta sestanek ni bil političen in se je razgovor gibal v prosti obliki. Stališče nemške viade do lausannske konference je že znano .Nemčija bo zahtevala na tej konferenci končno rešitev reparacijskega vprašanja. Nemška vlada si zamišlja to rešitev tako, da bi konferenca proglasila, da Nemčija ni več dolžna plačevati reparacij. Nemška javnost ie sprejela z velikim nezadovoljstvom načrt, ia ga pripisujejo guvernerju angleške narodne banke Normanu, naj bi lausannska konferenca uredila reparacijsko vprašanje le začasno za šest mesecev, da bi mogle zainteresirane vlade sestaviti načrt o končni ureditvi reparacij. Prav tako je bila javnost nezadovoljna s predlogom francoske vlade, ki ga je Laval sporočil nemškem* veleposlaniku v Pariza Hoschu. Po tem predlogu naj bi bil Hoovrov moratorij podaljšan do 1. julija 1934. Oba predloga smatra nemška javnost za nezadostna. Uradni krogi opozarjajo na gospodarske* razmere v Nemčiji, ki da so skrajno kritične m ki jih je mogoče urediti le, če bo lausannska konferenca uspela. Uradni krogi so nadalje mnenja, da morajo pogajanja o privatnih rmobilizira-nih kreditih v Nemčiji uspeti še pred sestankom lausannske konference. Nemško časopisje, zlasti berlinski listi opozarjajo na važnost vesti, ki jo je razširila Ha v as o tem, da je že bil dosežen načelni sporazum med inozemskimi bančniki in nemškimi bančnimi zavodi o enoletnem podaljšanju baselskega sporazuma- S tem le odpadla solucija o večletni konsolidaciji teh dolgov. Pogajanja se nadaljujejo. Po mnenju poučenih krogov bo sporazum o teh kreditih podpisan okrog 15. januarja. Denar v nogavicah Zanimive ugotovitve ob priliki žigosanja tisocdinarskih bankovcev v Novem Sadu Novi Sad, 7. januarja. Kakor znano, je finančno ministrstvo odredilo žigosanje tisocdinarskih bankovcev, ker so se v zadnjem času pojavili iz inozemstva vtihotapi jeni falzifikati. Počim se vse pritožuje, da primanjkuje denarja, se je ob priliki žigosanja tisocdinarskih bankovcev v Novem Sadu izkazalo, da drže ljudje doma ogromne vsote. Tako je neki sremski kmet prinesel v Novi Sad žigosat nič manj kot 5000 komadov tisočakov, to je za 5 milijonov dinarjev. Neki drugi kmet je dal žigosati 400 ti- sočakov. Neki tovarnar pa, ki je vedno tožil o krizi in je baš te dni znižal mezde svojim delavcem, pa je predložil ▼ žigosanje 500 komadov tisočakov. To dokazuje, da drže ljudje velike vsote doma v nogavicah. V Čantaviru so nekemu kmetu podgane v slamnjači zgrizle 50 tisočakov. O sličnih dogodkih poročajo tudi iz raznih drugih krajev. Ljudje še vedno ne morejo razumeti, da jim denar v nogavicah nič ne koristi in da s tem škodujejo splošnemu narodnemu gospodarstvu. Siegf ried Arno Ernst Verebes Hans Junkermann tej trojici se boste jutri do solz nasmejali v sijajni komediji duhovitih zapletljajev SKRIVNOST RDEČE MAČKE Hitler v vlogi diplomata Budimpešta, 7. januarja. »Pestv Naiplo« peroča iz Jassyjr za volitve v narodno skupščino dne 8. novembra 1931 nam pošilja: Naknadno se je ugotovilo, da so bili uradni volilni imeniki za volitve v narodno skupšč no dne 8. 11. 1931 mestoma po manj kij ivo sestavljeni; tako n. pr. so n*s-kateri volilci vpisani po dvakrat in to celo z izpačenimi imeni in poklici ter napačnimi stanovališči, radi česar so se pri sestavi seznama onih. ki niso volili, vrinile pomote. V imeniku se nahaja tudi nekaj imen volilcev, ki bivajo poklicno izven Ljubljane, nadalje nekaj volilcev, ki so bili zadržanj službeno ali radi bolezni. Zato seznama, ki ga je natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani, ni smatrati točnim, kar se lojalno ugotavlja. Volilci, ki so prišli pomotoma v seznam onih, ki niso volili, se vabijo — ako polagajo na to važnost — da se zglase med uradnimi urami v pisarni mestnega akcijskega odbora za mesto Ljubljana, Kazino/11 da dobe potreba- navodila v svrho poprave uradnega .olilnega imenika, odn.. da se jim izdajo na individuelne želje tozadevna potrdila. V torek zvečer de v Koštanjavka ob Krki v častitljivi starosti 89 iet mirno fe-diimila po vsem Dolenjskem sJavoča gospodinja ga. Antonija Bučar, k.i je med svoje prijatelje ki goste štela cele generacije uradnižfovia, kd je v tej dolgi dobi službovala v Kost-adijov Ld m t Krškem, saj j« Bučarjeva hiša od nefcdarj gostoljubno zbiralce veah kostanj o vjdkžh trt okoti&kin inteligentov. Malo jjh je še, ki ta se spominjali, kdaj jo je naen pokojni mož Praac pripeljal i? usledne Hj-aaunikove hiše na Raiki v svoj ponosna dom v Kostanjevici, kjer Je po njegovi smrti pred bUcru 40 leti sama -vodila veliko pose&trv© z mlinom, mesarijo in daleč naokrog ek>vito gostilno. Mladi uradnika so v njej našli npranr materinsko -skrbno svetovalko, da jim je njena hiša postala drugI dom, a zreri inteligentni možje so si v njej ustvarili središče vse ga delovanja v naprednem javnem ilvije-nju v KostanjeviicL Dobrosrčna žena je poznala vse težave okoliških kmetov, da je uža vala splošno spoštovanje, v potrebi so se pa reveža zatekali od btozu in daleč k njej po tolažbo in pomoč, saj je za siromake imela vedno odfprto aroe in roko, prav tako je pa radodarna narodnoakiaija vedno podpirala vsa kulturna In humanitarna društva. Svojo družino je vzgojila v efcroso narodnem in naprednem duhu, saj je njen ain m gospodar na domu, g. Poide — Davoslav med voditelji vsega naprednega življenja na Dolenjskem, a svojo starejšo hčer go. Antonijo je dala za ženo znanemu narodnemu delavcu g. dr. Vilku Maureriu. notarju t Kočevja. Pogreb blage žene, ki je storila mnogo dobrega, bo Jutri ob 16. ▼ Kostanjevici. Zaslužni gosoodlntft časten spomin, ugledni družini pa naše Iskreno eožadje! Poziv agentom in trgovskim potnikom Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Potujoči agenti, trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po ČL 42. n. skupina, točka 1 zakona o neposrednih davkih. Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1000 Din (čL 52 in 59 omenjenega zakona o neposrednih davkih). Davek se plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 1000 Din. če s« pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v znesku 500 Din (ČL 148 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih), Os se potujoči agent ali trgovski potnik ne more izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni iznos rednega davka, Potujočim agentom ta trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157 omenjenega zakona). Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tuzemstvu, plačajo davek na obmejni carinarnici ob dohodu v nado državo, kakor je to predvideno ▼ ČL 148. toč. H. 5 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso Izključno v službenem razmerju, se poživljajo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti m plačajo ta davek takoj, da se izognejo knr^n^iHm posledicam, predvidenim v členu 139 omenjenega na o nepoarednlh davkih. Dobrodelna akademija Kakor smo že javili, se vrši v četrtek U t m v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih pritličja in 1. nadstropja hotela Union v Ljubljani na korist bednikov ,n brezposelnikov velika akademija z umetniškim in zabavnim vzporedom. V težki dobi živimo, a kakor povsod je tudi v našem mestu mnogo rodbin in posameznikov, ki brez krivde žive uprav obupno — brez dela in brez jela. Le mestna občina jih podpira z lastnimi nedostatnimi sredstvi in z darili zmerom preredkih dobrotnikov. Akademija ima torej najplemenitejši namen: zbrati zopet nekaj več sredstev, s katerimi se bo pomagalo najbolj potrebnim v našem mestu preko najkritičnejših zimskih mesecev. Vzpored je zato sestavljen tako, da ima največjo privlačno moč in smemo pričakovati od vseh slojev najštevilnejše udeležbe. V prvem delu na koncertu bo izvajal naš operni orkester več odličnih orkestralnih skladb, naša operna primadona, gospa Gjungjenac - Gavellova zapoje nekaj arij in pesmi, mešani zbor Glasbene Matice pa nekaj zborov, med njimi prvič H. Sattnerjevo kantato »V kripti sv. Cecilije«. Za prvovrstno umetniško izvajanje koncertnih točk iamči že kvaliteta izvajalcev, a povrhu še dejstvo, da se bo koncert oddajal preko Bazla po radiju vsem evropskim postajam. Koncert bo torej reprezentativne važnosti za ugled ljubljanskih umetnikov godbenikov m pevcev po svetu, moment, ki se ga pač vsakdo rad udeleži osebno. Po koncertu, ki ne bo trajal dosti preko ene ure, se začne drugi del priredbe. V beli dvorani se odpre kavarna, v kateri se bodo nudili kava, buljska vina, slaščice i. dr. ter bodo prepevali naši najučinkovitejši kupletisti in pevci zabavne speve, nastopali baletniki i. dr. V velik* dvorani pa se začne ob paviljonih naših najboljših in najuglednejših vinskih trgovin, vinarn in gostilnic promet najfinejših štajerskih, bi-zeljskih. belokranjskih, dolenjskih in dalmatinskih vin. Naši vinotržci in gostilničarji pokažejo najboljše vrste H svojih kleti. Ob pogrnjenih mizah se bo torej vršila obenem vinska poizkušnja in se dožene, kje se točijo tudi v Ljubljani zares dobra vina. Razume se, da bo na razpolago tudi različno naše pivo. Za prigrizek poskrbe naši trgovci in obrtniki z različnimi živili in poslasticami. Tudi ti bodo označeni s polnimi naslovi. Vse cene bodo skrajno nizke, in ker ima prireditev strogo ljudski značaj, pridejo gostje z ženami vred v navadnih promenadnih oblekah. Zvočni kino IDEAL Danes nepreklicno zadnjikrat Noči na Bosporu film prekrasne vsebine in najboljših igralcev v glavnih vlogah Gonrad Veidt Heinrich George Trade v. Molo Ob 4. y» 6., V2 8. in 9. uri zvečer I Planine v plamenu Po mnogih filmih, ki so nam pokazali bojišče na zapadu in severu, je končno izdelan film, ki nam prikazuje italijansko fronto v Dolomitih. Tu se je morala avstrijska vojska boriti poleg vseh drugih elementov še z naravo, ki je sovražno nastopila proti človeku. Težko dostopni gorski velikani, snežni viharji, lavine, vse to je neprestano ogrožalo življenje vojakov. Se celo filmski posnetki so bili izdelani v opetovanu smrtni nevarnosti Prvič v zgodovini filma je stal mikrofon v vi3ni 2600 m na gori Lagazvi, ki so njen vrh razstrelili v vojni Štirikrat, dvakrat Avstrijci, dvakrat Italijani, petič pa zdaj &e Luis Trenher s peščico svojih sobojevnikov. Pri silnem mrazu 25° C so izdelovali operaterji Ln igralci ta film, ponoči celo v svitu dvanajstih ogromnih žarometov. Vsi sodelujoči so morali biti privezani in zavarovani in se krjub temu se je zgodilo 16 večjih in manjših nezgod. V isti višini kot filmska je stala tudi zvočna kamera. Bučan je viharja, bobnenje ogromnih lavin, jeklena pesem strojnih pušk in granat, žvižganje kro-geL brnenje svedrov, eksplozija ogromnega gorskega masiva, vse je prikazano v filmu naravno in prepričevalno. Visoko v snegu fc* viharju stoje straže, dolge kolone moStvn, ki mora v rove tam zgoraj postanejo naenkrat žrtve ogromne lavine in najdejo smrt pod snežno odejo. Na smučeh švigajo patrulje sem ter tja. Z vso silo se zaletava]© Italijani, da bi zavzeli gorske grebene, toda ves njih trud je zaman. Peščica avstrijskih strelcev kljubuje premoči ^.lijanske pehote. In tedaj se odločijo Italijani za zadnjo možnost, da preženo sovražnika iz dobro zavarovanih postojank. Razstrel ti hočejo gorskega velikana. In Avstrijci morajo potem dan za dnem mirno gledati, kako vrtajo Italijani ob vznožju hriba in jim kopljejo grob. Grozni so trenutki, ko se vojaki prehude ponoči in čujejo v vznožju Col Alta večno brnenje ogromnih svedrov. Toda italijanski načrti so se izjalovili. Ta resnični dogodek nam torej predočuje film >Planine v plamenih<. Film je izdelan pod režijo slovitega alpinista Luis Tren-herja in Karla Hartla. Sodelovali so mnog1 «loviti smučarji, plezalci in alpinisti in zato m čuda, da se je film tako *jajno posrečil, da ga občuduje ves svet Premiera tega krasnega veleti Ima bo jutri v Elitnem kinu Matici. Stara igralka. — Kako sem ti bila všeč v vlosri cvetljčarke? Mladostne vk>ka cesta 41. PLAHirtu Film, ki nam prikazuje borbe v svetovni vojni na vrhovih Dolomitov. — Italijani skušajo razstreliti ColaJto, čigar vrhovi mo ▼ poaoatl a vw tri jakih Ml LUIS TRENKER v najboljši svoji vlogi Najlepši alpinakl film grandiozne veličine] PRIDE! PRIDE! Elitni kino Matica jNarodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Arsene Lupin. A. Petek, &: zaprto. Sobota, 9.: Dve nevesti C Ljubljanska drama vprteori d revi ob 30. uri detektivsko dramo >Arsene Lupin« za red A. Nova premrlem t ljubljanski drami. V nedeljo dne 1(1 t m popoldne ob 15» nri bo v ljubljanski drami premijera Ooli-eve mladinske ijrre »Jurček«. PaveJ Golla 'p jboratil naso dramsko literaturo z ve~ čimi izvrstnimi mladinskimi igrami, ki so skoro vse dosegle na na§em odro zelo velik uspeh ter se pri mladini Izredno priljubile. Premijera bo pri običajnih dramskih cenah. Zasedbo javimo. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Vojaška predstava. Petek, S.: Sokolska slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. VeL kraljice Marije Irven. Dramske ceoe. Sobota, 9.: Lulza. E. V soboto dne 9. t m. se poje t operi prvič v letošnji sezoni Cbarpentierova opera »Liriza« za red E. >Luiza« ie ena najlepši ooernih dei francoske literature m kadarkoli je bila farvaiana na našem odru, je imela vedno velik uspeh. Glavne vloge pojo: ga. Gjungjenac ga. S»panova. gg. Gostič in Primožič. Dirigira ravnatelj Polič. Režija je dr. Gavellova. Samomor Ljubljana, 7. januarja. Zaloška cesta it. 10 je bila včeraj po-poldn« pozorišće pretresljive tragedije V svojem stanovanju se je obesil popoldne France Volavšek, kontraktualni godbe-niik pri Narodnem gleda-H&cu ▼ Ljubljano, rojen 13. septembra 1888 v Sv. Lovrenca na Pohorjru in pristojen v Novo Sniifto, s rez Dravograd. Okrog 14.30 je Volav&ek rek d »voji ženi Emi, naj gire z obrokom gledat pravoslavni badnjak, sam je pa legel na posteljo. 2ona se }e oblekla in je nič hudega sluteč odšla z doma. Ko se je ob 17. vrnila in stopila v stanovanje, je prestrašena obstala. Našla je moža obešenega na hlačni jermen. Obesil m je na kljuko na vratih, si za-drgml jermen ofcro* vr:iru in se zlek-nil na parket. O samomoru je bila obveščena stražnica ILT. ki je obvestila policijsko upravo. Na Zaloško cesto sta odila policijski zdravnik dr. Avramović in dežurni uradnik g. Mialej. Zdravnik je uigotoviL da gre za samomor in je odredil, da so truplo prepeljali ▼ mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok VolavSkove tragedije ni točno znan. Kakor izpoveduje nje-gova žena Ema, je bil zadnje čase precej potrt Mož je bil 17 let ushižbcn pri - ojaSki godh v Mariboru, pred tremi leti ga je pa nn^i rala uprava Narodnega gledaHšča v Ljubljana, češ, da bo dobil stalno mesto Od takrat je minilo že tri leta> pa vendar ie bil Volavšek še vedno nastavljen kot k. n-t-aktualni nameščenec. Ker ie izgubil pokojnino za 171 etno službovanje ki ker ni dobtf »talne alužbe, je b9 tako potrt da 9» je najbrž zaradi toga končal življenje V >-k< jna je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroci čka. Tragedija je vzbudila splošno soOjtje s Ni Modbioo. •=tev 4 >SLO V C N S K T NAROD«, dse T. januarja 1932 Dnevne vesti — Odlikovanje uradnikov češkoslovaške tobačne režije. Kralj Aleksander je odliko vaj za državljanske zasluge ravnatelja češkoslovaške tobačne režije dr. Karla Pospešila z redom Sv Save II. stopnje, še fia deželne finančne uprave na Slovaškem dr. Josefa rLadtaega t redom Sv. Save III stopnje, vladnega svetnika CTR Alojzija Moravca, srvotnika CTR Jana Egerta in ravnatelja Adolfa Soknttnerja z, redom Sv. Save III. stopnje, ravnatelja dr. Karla Jun^wirtha in MJJoafcava Dyka ter tajnika E. Hermanu a in Roberta Turno pa z rodom Sv. Save IV. stopnje. Odlikovanja je izročil odiikov&nconi naš pošianik v Pragi dr Grisogono. — iz notarske službe. Dosedanji notar v Višnji gori q. Anton Sevnik je nastop 1 z novim letom notarsko službo v Kamniku. V Višnji gori je pa nastop 1 notarsko službo notar g. dr. Beno Pohani dosedanji notar v Kamniku. — Razpisane službe. Banska uprava savske banovine razpisuje mesto sanitetnega referenta v Cirkvenic;. Prošnje je treba vložiti do 15. t m. OUZD v Beogradu razpisuje mesto pomožnega zdravnika v kirurgičm ambulanci urada v Beogradu. Prošnje je treba vložiti do 21 t. m. — Tehnični oddelek banske uprave vrbaske banovine razpisuje natečaj za banovmskega kontraktualnega gradbenega inženjerja. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. — Glavna direkcija državnega posestva Belje v Kneževu razpisuje mesto gozdarskega taksatorjn. Prošnje je treba vložit! dno 31. t m. — Uprava državnih monopolov potrebuje strojnika za električno eentralo in droge električne naprave v šolami v Ulcinu Prošnje je treba vložiti do 20. t m. — Komanda savske divizijske oblasti potrebuje tri mojstre kolarje. Prošnje je treba vložiti do 20. L m. — Odvetniška vest. Odvetnika dr. Fran Novak o dr. Dragotin Treo sta združila svoji pašam] v skupnih prostorih Lj ubijan-na, Dunajska cesta St, 1. a 9n _ Nov odvetnik v Mariboru. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan Franjo Farkaa, ti je s 30. decembrom preselil svojo pisarno iz Novega Sada v Maribor. _ Izprememba rodbinskega imena. K*. banska uprava dravske banovine je dovo lik: M.^rjmu Peter bin iz Beie Cerkve iz-preanembo rodbinskega imena Peterlin v Turel. — Iz poštne službe. Pri krajevni kontroli, ki urad u je v poslopju postnega ravnateljstva na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani, je reduciran dnevničar Anton Dieta, postni inspektor v pokoju. — Postne zveze v okrožju dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Pod tem na&iovom je Izšla 80 strani obsegajoča brošura t veliki osmenki. V njej so navedene vse postne zveze v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Enaka brošura je tasJa leta 1B2S. Ker so se od tedaj poštne zveze v-eč aH manj hzpreme-nlle «n izpopolnile, je biAa nova izdaja postnih 3vez že jako potrebna. Brošura vsebuje: železniške proge, znamenja in kratice, abecedna pregled imen, ki so navođena v poštnih zvezah, pocestne poštne rveze, s katerimi posredujejo zaprte sklepe: a) poštni uslužbenci, b) železniški uslužbenci Brošuro je natisnila dravska direkcija poste in telegrafa v Izubijani. — Pogodbeni poštarja in njih usiuž-benski davek. Finančno ministrstvo je na predlog prometnega ministra izdalo davčnim utprarvam naredbo, -po kateri se imajo pogodbeni! poštarji na dohodek, ki ga Jm*ajo od pogodbenih pošrt, obdavčiti z uslužben-Stcjz! davikom, torej z davkom na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica, a ne z davkom na dohodek od podjetij, obratov in sam-:-stalnih poklicev (ioridobndna). Po zakonu pa je oproščen davka dohodek od nesamostaLnega dela ln poklica za vsakega do IS let starega otroka, ki nima samo-stalnega dohodka po 100 Din na mesec. V interesa prizadetih pogodbenih poštarjev Je torej, da javijo račusko - ekonomskemu odseka poštne direkcije vse svoje do ▼štemo IS let stare, nepreskrblijene otroke, ki so rojeni t postavnem zakonu ali pa so pozakonjenl — M z >Slnžbenega lista«. >Shizbeni li3t kr. banske uprave dravske banovine< št. 1 z dne 5. t m. objavlja zakon o ustroju civilne hiše Nj. VeL kralja, zakon o konzularni konvenciji med Jugoslavijo in Poljsko, zakon o konvenciji med Jugoslavijo in Madžarsko o pravnem postopanju s proizvodnimi m prometnimi podjetji, zakon o konvenciji o anJiuifteričnem serumu, aakon o izpremein-bah uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi, zakon o Lzpremembi št. 2 in 6 uvozne tarife, zakon o dopolnitvi točke 5. občih pripomb k XV. delu carinske tariie, pravilnik za uporabo paragrafov 10, 17, lb hi 19 zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih, pravila o oznamenovanju kadi za tropine, pravila o oznamenovanju rimski b jehnic. pravila o oznamenovanju uteia, pra-rilnik o kontroli kakovosti konoplje, odredbe o vinjetab za oznamenovanje konoplje, iared.be o vtovarjanju konoplje na železnicah in poročilo volilnega odbora za dravsko »anovino o izidu volitve senatorjev. _ Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje da se proglase za mrtve Franc Smeh iz Gaberja, usnjarski pomočnik Janez Glup iz Gornjega Grada, Janez Volavšek iz Verač, tovarniški delavec Aioatfj Sorčan Iz Lok pri Trbovljah, posestnikov sin Jožef Stemer Iz Gorice, posestnikov sin Jožef Božiček iz Vrensk igorce, Ignac Habjan iz Marka-čice. Jožef Tiršeb iz Prinove, rudar Janez Pogelšek iz št Vida pri Grobelnem, Anton Pilpaher iz Ponikve ob luž. žeL, tesar Josip Tr bo v še k iz &t Lenarta, posestnik Vlncenc Boltek s Potnega vrha, Anton Salober Iz Slivnice pni Celju m Ferdinand Hojnik iz Braslovč. Vsi razen Hoj-nfka so odšli v začetku vojne na bojišče, pa se niso vrnili. Hojnik se Je pa teselH pred 31 leti Kot čevljarski vajenec v Ameriko. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 pol amiđ-kovega platna; do 15. t. m. pa »lede dobave kemik aH j. Pogoji so na vpogled Dr- istem oddelku. _ Direkcija dršavnega rudnika Velenje sprejema do 15. t m. po nud.be glede dobave 20.000 kg pšenične moke. — Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom licitacije dne 22. januarja t 1. pn direkciji državnih železmc v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub — Oddaja zakupa boffeta na postaji Zlatar Bistrica se bo vršila potom ofertal ne Ucitaclje dne 23 januarja t. L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — 115.582 Ceho*Iovakov v naši drtavL Po zadnji statistiki je v naši državi 115.582 Čehoslovakov Največ jih je v dunavski banov ni in sicer 61.01X3, v savski jih je 40.000, v drinski 5600 itd. — Brezposelnost v ua»i driavi. po podatkih zasebnih borz dela je bilo lani v novembru prijavljenih ostalih iz oktobra 6685 brezposeln.b, na novo prijavljenih pa 3621. Po podatkih javnih borz dela je bilo lani v decembru iz novembra preostalih prijavljenih 800, na novo prijavljenih pa 16.606 brezposelnih. — V Dubrovniku se kopljejo. V torek je priplul v Dubrovnik angleški izletniški par-nik >Vulcaniac Mnogi potniki so izstopil-, da so ari ogleiiali mesto in okoiico. Ker je blo vreme lepo, so se šli nekateri tudi kopat. — .Zborih, revija nove zborovske glasbe, ki jo ureja Zorko Prelovec in izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon zaključuje s pravkar izšlim letošnjim 6. zvezkom svoj sedmi letn k. V glasbenem delu prinaša krepak moški zbor J. Juvanca »Slovanska«, zanimiv moški zbor M. Tomca »Gremo v goro više«, četveroglasni ženski zbor A Grobminga »Dekle pri oknu-, mešani zbor z orglami dr. A, Dolinarja >Presv. Rešnjo kri« in tenorski samospev s klavirjem Z Prelovca >Bela noč«. Književna priloga se spom nja 40-letnice pevskega zbora Glasbene Matice in 40-letnice umetniškega dela Mateja H ubada, 60-letnice rojstva skladati Ija Emila Hochreiterja. Slede rubrike >Na-ši skladatelji«, >0pera", >lz naših organizacij in društev«, >Novosti«, »Razno« in »Iz uredništva in upravništva^ — Vsem pev skim društvom in zborom, pevkam in pev cem toplo priporočamo, da se za leto 1932 naroce na > Zbore«. Dosedanji naročniki naj takoj obnove naročnino; izpolnijo naj priloženo DOktfnioo za 50 dinarjev Naročniki pa naj vplačajo 50 Din. z navedbo natančnega naslova na poštno ček. račun št. 12134. _ Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo pretežno oblačno, južno in nes* 1 o-vitno vreme, že včeraj se je poznalo, da dobimo po prijetnih zimskih dneh južno vreme Po vseh krajih naše države je bilo deloma oblačno in toplo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, v Skopi ju 11, v Sarajevu 10, v Zagrebu 7, v Beogralu 6, v Mariboru 5.3, v Ljubi Jan.; 5.2. Davi j-e kazaJ barometer v Ljubljani 759.9. temperatura je znašala 4.8. — Dve žrtvi pretepa. pred neko gostilno v Preserju pri Kamniku se je včeraj teplu večja družba fantov, med pretepom sta jo pa skupila 30-letni Jože Kovač in 26-letm Matevž Milavec, oba delavca iz Preserja, ki so ju morali prepeljati v bolnico. — S pasjo pečenko pogostil očeta. Kmet Dragutin Palajsa iz Vučjaka blizu Karlovca se že dolgo prepira s svojim očetom in drugimi rodbinskimi člani. V ponedeljek je povabi vse domaČe na gostijo, češ, da se hoče z njimi pobotati. Ko so se bili pa že do sitega najedli pečenke, jim je pokazal pasjo kožo, češ. da jih je gostil s pasjo pečenko. Pečenko so mu pa skoro vsi vrnili s klicanjem Urha. — Tragedija 11-letnega dečka. Te dni so pripeljali v zagrebško bolnico strahovito pretepenega 11-letnega dečka Petra Bolfa iz Lokava. Deček je izpovedal, da ga je njegov gospodar, mesar Anton Štimec, neusnrljeno pretepal. Nesrečni Petrček je včeraj v bolnici umrl, oblasti so pa uvedle preiskavo proti njegovemu gospodarju. Iz Litsblfene —lj Badnjak. Včerajšnji' dan je bil prvi pravo-lavni božični praznik. Po starem pravoslavnem običaju so vojaki že dopoldne odšli v gozd, kjer so posekali nekaj hrastov, ki s jih popoldne prevažali na vozovih po mestu. Včeraj popoldne ob 15. je bil prevoz badnjakov po mestu. Na čelu pestre povorke je korakala godba dravske divizije, ki so ji sledili oficirji, vojaki in civilisti na konjih. Povorka je odšla na dvorišče vojasn ce vojvode .Mišica, kjer je prota Gjordje Budimir badnjake blagoslovil. Potem se je pa razvila badnjaška zabava s plesom. __lj Ob Cesti v Rožno dolino, med že lezniškim nasupom in cesto, polagajo kanalske cevi večjega profila; kanal bo priključen glavnemu kanalu ob mitnici. Prej je zastajala voda v jarku, ki ni imel pravega odtoka, kar je bil že higijenski uedo-statek, voda je pa tu-dl počasi iapodjedala nasip. _lj Ga. Pavla in gdčna. Majda Lovše- tova sta Izbrali za svoj letošnji koncert zelo pester program lirsko • dramske in koloretume stroke. Prav posebno zanimivost pa bodo gotovo vzbujali dvospevi za dva soprana. Mak) je te vrste literature, ker Je posebno nevarno talko vprel+vanje glasu«, če pevca nimata enakih glasovnih barv. Po lanskem nastopu pa je kritika poudarjala zlasti veliko podobnost glasov obeh pevk in zato upravičeno Lahko pričakujemo prav prijetno donečrh dvospe-vov Ljuhiteloi nottumov bodo uživali Schuraannov duet, za one, ki ljubko šega-vo muzlko, pa Je preakrbel Auber a tvojim prepira im duetom iz opere Zidar ln ključar, ki po avodd glasbeni Soiuni popol- noma naUkuje pri nas tako priljubljenemu Seviljskemu brivcu. Vstopnice v predpro daji v Matični knjigarni, istotam se dobiva tudi besecUo. —Lj Pomožna akcija. Pri socialno-poii-tičnem uradu mestnega magistrata v '^ubijani je pregledala popisovalne pole okrajnih načelnikov (u bočnih očetov) ter ugotovila veriko število brezposelnih in drugih nujne pomoči potrebnih. Prispevki so tako malenkostni, da daleko ne zadoščajo, da bi mosL' pomagati vsaj najbednejšim Dobili smo obvestilo, da je v zadnjih dneh oddal a oki posestnik iz ljubljanske okolice na mestni mitnici 50 kg krompirja Razdelili smo to množino na dva delavca ki sta reducirana in imata veiiiko število otrok. Ob tej priliki se obračamo na posestnike iz ljubljanske okolice, da priskočijo odboru >Pomožne akcije; na pomoč. Kadar se odpravljajo z vozovi v Ljubljano, prosimo nujno, da za premražane, stradajoče nalože na voz tudi nekaj živeža, katerega naj oddajo na mestnih mitnicah Vsem darovalcem pa se v imenu bednih že v naprej iskreno zahvaljujemo. _lj Pridobnini zavezane opozarja mestno načelstvo v Ljubljani, naj vlože prijave za pridobnino najkasneje do 5. februarja pri davčni upravi ali pa pri mestnem načelstvu, Mestni trg 27-IIL, soba 48, da se izognejo kazni. Tiskovine se dobe v Jugoslovanski knjigarni. Več je raavi-dno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. _tj V društvu »Soča« se vri v soboto 9. t m. v salonu pri Levu ob pol 9. »večer zelo zanimivo predavanje Ljubljanskega pod župana g. prof. E. Jarca, ki se glasi: »Velika mesta v preteklosti in bodočnosti«. Po predavanju nastopa *z prijazno sti prvič pri nas nov kvartet >žaha«. Vabljena Sočand in prijatelji. Vstop prost, lin V PETEK 8. T. M. V OPERI premiera narodne igre „KRST JUGOVIĆEV" SPISALA MANICA KOMANOVA _lj Društvo »Soča*. Da je izpadlo naše silvestrovanje v Kazini v vsakem ozriru tako dobro, se imamo zahvaliti ,pred vsem darovalcem, sodelavcem, preplacnikom in mnogobrojnim posetnikom. Prav posebno pa se čutimo dolžni zahvaliti se najsrčnejše pevskemu zboru Ljubljanskega Zvona in njegovemu pevovodjl g. Z. PreJovou in solistki gdčnu. Anici Mezetovi in njeni spremljevalki gdčni. Boženi ŠapjjevL dalje naši ^dčni. Manici Romanovi, gg. Košuti, Torčiču in gdčni. Gorjupovi, gdčni. pesnici Zdenki Ivančičevi in mali naši ljnb-ki Nedaći. Hvala in ostanite nam se nadalje zvesti. _ Prirod, odsek >Soče<. _lj Nadaljevalni plesni tečaj Jeokove šole v Kazini je drevi ob 20. Edino pravilni pouk >Rumbe< v Ljubljani. _ Jutri v petek _ posebni >Rumba - tečaje in per- fekcija vseh plesov. Posebne ure doma. —aj Društvo brivskih., frizerskih pomodni kov (-me) ima svoj redni članofcl sestanek jutri 8. t. m. v Delavski zbornici, vrata št. 10, nasproti knjižnice. Valno vsled nedeljskega počitka. — Odbor. L2n _lj Prva uprizoritev narodne Igre >Krst Jugovičevc, ti jo je apfeaAa Man I ca Komanova, bo v petek S. t. m. v operi. Začetek ob 20. Igra, polna nacionalnega duha in veselo razgibanega dejanja, bo gotovo privabila sokolsko Ljubljano in okoiico v gledališče, to toliko bolj, ker bo igra uprizorjena v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. — Lgro režira gosp. Košuta, poleg diletantov pa sodelujejo tnIara v grada«, ki je vsled svojega finega humorja stalno na repertoarju vseh evropskih gledadišč. Situacijska komika v tej komediji je izvrstna. V tretjem dejanju pa posetniki sploh ne pridejo iz smeha. Pri predstavi sodelujejo VVrischer-leva. Gnidovec, Košak, Karus, Kune, Lav-rič, Petrovfcič. — V nedeljo se ponavlja izvrstna veseloigra >Svetnik< pri kateri so se posetnki tako imenitno zabavali. Komične situacije in besedna komika so na viŠku. Vstopnice bodo od petka dalje v trgovini Petra šterka nasl. na Starem trgm v pred-prodaji. —lj Prosvetni odsek Sokola lil. za Bežigradom priredi v soboto 9. januarja veselo igro >V Ljubljano jo dajmo! c. Vabijo se vsi čaani, članice in drugo občinstvo. 14n _U Sestanek pevovodij in predsednikov, ozuroma njih namestnikov v Huba-dovi župd JPS t Ljubljani včlanjenih društev se vrši v nedeljo 17. t. m. (ne 10. t m) ob 10. v dvorani ljubljanske Glasbene Matice. _ Uprava Hubadove župe. _lj Pevski zbor Glasbene Matice: Drevi ob 20. uri važen sestanek in vaja vsega mešanega zbora —lj Plesna vaja trgovskih nameščencev bo ▼ četrtek v Unionu. _ Rumba, _ Slike nrikla*vževega večera gotove Plesne vaje se bodo vršile do konca februarja. 16. januarja bo družabni večer s plesom. 13n _lj Delavsko prosvetno ln podporno društvo »Tabore Drevi ob 20. bo redni Članski sestanek v društvenem lokalu. Na dnevnem redu je predavanje >Ju>gosloven-ska ideja« in poročilo o zadnjih dogodkih v svetu lj— Sestanek lovac* 9. K. Stopica bo drevi ▼ lovski aobL Zopet smo praznovali' Tudi lože so dober znak — Mladina na ledu — živahno vrvenje pod Cekinovim gradom Ljubljana, 7. januarja. Prazniki se Ljubljančanom seveda najbolj prilezejo, zlasti prvi teden v mesecu. Nikdar še nismo godrnjali, če so trajali prazniki cele tedne, zdaj eo pa sploh tako blaženj časi, da je naravnost dolžnost sleherneiza navaditi se čim bolj praznikov ter praznovanja. Prazniki, ki jih predpisuje praska, so nam pa itak nad vse ljubi in dra«ii. Edino, kar je pametnega v pratiki poleg vremenskih napovedi, se ljudem zde prazniki. Včerajšnji praznik je bil še posebno potreben po celi sezoni praznikov. Ljudje ne morejo priti kar mahoma zo{>et v stari tir. Težko je pozabiti kar čez noč na vse tiste dobrote in slasti tega sveta, ki so jih ljudje uživali od božiča do novega leta. Včeraj smo se morali oficijelno posloviti od sladkih dni, kar seveda ne gre brez ceremonij. Zato bi morali sami izumiti takšne praznike, če bi pozabila na nje pratika- To so menda splošno znane stvari? Kdo bi ne videl v praznikih nečesa vzvišenega, posebno, če je vsaj napol Ljubljančan! Kdo pa ne živi zaradi idealov, ki jim posveča preljube praznike in nedelje in vse svoje najboljše moči! No, in pomislite, za kaj vse se ogrevamo v Ljubljani, da nam vedno primanjkuje praznikov, strašno težko jih pogrešamo in čakamo na nje kot Judje na odrešenje. 0 vsem tem se je lahko vsak prepričal včeraj v Ljubljani. Ljubljančani so se v& posvečali svojim višjim stremljenjem, saj je bilo mesto dopoldne prazno in zapuščeno, vladala je splošna tišina kot ob najsloves-nejših dneh. Sicer pa dan sam na sebi na zunaj rri bil nič kaj slovesen. Vreme je bilo tako kislo, da bi se človek kar razjokal, ker pa ni bilo nikogar na cesti razen »nega, se je začel solziti sneg. Solzil se je vztrajno in izdatno — čast in hvala višjim silam, ki imajo toliko razumevanja z občinskimi proračuni! Ce pojde tako naprej, bo gotovo v najkrajšem času odpravljena čevljarska kriza. Novo leto je začelo teči kot po maslu, vse se obrača na bolje, kar se je posebno očitovalo včeraj. Tudi luže so dober znak, bodimo opt;misti. Mladina je seveda začutila jug v posteljah in sploh je treba izrabiti zadnje urice zlate prostosti, predno bo treba zopet žrtvovati vse najboljše sile na oltar učenosti. In sploh se ji obetajo strašni časi, celodnevni pouk ta z njim nešteto grozovitih in nezaslišanih stvari, ki jih ne moreš našteti v eni sapi. Ugotoviti moramo, da je bilo včeraj skoraj ves dan na tivolskem ribniku in na drsališču Ilirije toliko mladine kot še najbrž nikdar ne. Naraščaja ima Ljubljana neverjetno mnogo ter človek ne more verjeti, da so točne razne statistike o rojstvih v Ljubljani. K sreči je bilo prejšnje dni precej mrzlo, sicer bi se vdrl led gneča je bila namreč na ribniku takšna, kot je samo 5e na sejmih.. Jug ni plašil nikogar, čeprav je občutno zmehčal led. Kdor je včeraj opazoval te navdušene mlade drsalce, more edini razumeti, kako strašansko je prizadeta mladina, ker nima drsanja za učni predmet na vseh vrstah šol. Gledalcev je bilo včeraj malo in še tisti so opazovali drsalce s tako skisanimi obrazi in nerazumevanjem, kot da so prišli protestirat, sicer jih je pa še mučil revmat zem, In, kot rečeno, starejši se posvečajo drugim idealom. Zato so se tudi kar prestrašili, ko je popoldne zagrmela vojaška godba na ulici in so zapeketali konjički. Ljudje so nervozno dvigali zavese b odpirali okna. Zagledali so impozantno povorko jezdecev z ovenčanimi konji in v smrečje odete vozove z visokim' badnjaki. Toda sprevod ni čakal, v copatah je pa ljudje vseeno niso mogli ubrati za njim. Če bi še tako radi. Pod tivolskim gozdom pri Cekinovem gradu je pa bilo menda pol Ljubljane, čeprav je toliko Ljubljančanov spalo spanje pravičnega za zavešenimi okni. Na vsem pobočju od gozda pa skoraj do velesejmišča je kar mrgolelo ljudi. Reči je treba: ljudi, ker se ni sankala samo mladina. Športni duh ]e zajel vso Ljubljano. Med drobižem smo opazili Številne dame (prosim, saj so tičale v kožuhih!), starejše sportn'ce. lepo okrogle ki jih je stalo romanje na vrh precej sape in znoja — toda kdo bi se ne žrtvoval za tako neprecenljive užitke, ki se nudijo na odskakuioč'h saneh! Tudi priletni očetje so bili častno zastopani. Da ni manjkalo deklet, ki jih nikjer ne poerešamo, ie pa samo ob sebi umevno Med vso to mešano in živahno množico so pa zavzemali dokaj vidno mesto še pripadniki in pripadnice smučarstva, ali smučarski rekruti. Zato lahko rečemo, da Je Ljubljana v nekem pogledu prekosila celo Švico. Takšnega vrvenja ni niti v 8t Montzu in kar se tiče prometa, ni gotovo niti new-yorški avtomobilski bolj živahen. Prometnega redarja seveda ni. Vozi se lahko vsak po miri volji kjer mu drago, vračajoči se sankači po morajo odskakovati kot žoge, če hočejo priti celi na atart. Okretni so naravnost čudovito, »prometnih nezgod< je malo ter se človek kar čudi njihovi gibčnosti, če ph le nekoliko pozna z naših ulic Nekaj smučarjev, odnosno smučarki je bilo tako imenitnih, da bi bil greh jih prezreti. Neki starejši možak je ko racal tako slovesno, dostojanstveno na vrh — sploh so vsi neprestano koracali navzgor, smučat j h pa ni videl nihče — kot gladiator v areno, mabedral je s palicami in tolkel s smučmi po snegu, da je ploskalo kot znajo samo krakovske perice. Bil je samozavesten, da bi ga moral občudovati ves svet, živ dokaz, kako spori krepi voljo in ponos. Takšni smučarji pa oblede v sijaju smučark, posebno, če so takšne, kakršna je bila tista visokorodna gospodična (bila je namreč precej dolga), ki je vse popoldne koracala proti vrhu s pre-čudno dolgim srednjim delom života. Zgornji del života je namreč slonel na palicah popolnoma v vodoravni legi, noge so pa otepale smuči, se lovile z njimi in lovile ravna težje — priznati je treba, nežni spol je lahko zgled potrpežljivosti. Ubogemu dekle- tu je bilo seveda neznansko vroče ter jo sleklo sviter. Toda kam z njim? Kdo bi dolgo premišljeval! Nadebudna smučarka je odpela pas, zvila sviter kot očanec svinjski mehur za tobak in ga pripela 9 pasom pod hrbtom. Kjer se zbere več ljudi, pride navadno tudi do posebnih dogodkov. Tudi v tem našem St. Mor teu je prišlo včeraj do male senzacije, poles sankališča, v drevoredu, so se spoprijeli tantalini, kar ni čuda če človeka raz vname športno navdušenje. Pri živahnem boksanju je pa razgreti boksar porinil ua-sportniku pest pod brado ali v vrat tako navdušeno, da mu je zaprl sapo ter se je fant zgrudil nezavesten. Športno občinstvo je st*-veda pridrvelo na pozorišče, se pravi pol Ljubljane se je gnetlo ob nezavestnem fantu, ki sta ga dva fanta skušala obuditi z umetnim dihanjem. Toda samaritana sta tako hitela vzdigovati in spuščati fantove roke, kot da človek dihne na sekundo najmanj ntv krat Pridrvel je rešilni avto m senzacije je bilo konec. V mestu so pa bili največja senzacija trije kralji, ki so se bahato prevažali s tramvajem In zakaj bi se ne, če se lahko — kaj denar t — v uniformah se ne smejo voziti s tramvajem samo pogrebci in dimnikarja (novinarji pa tuda v dvilu r,e. Se ne plačajo voznine). Končno lahko zopet upamo, da se povrnejo normalne razmere, DANES ZADNJA FRILJKA, DA SI OGLEDATE VEJLEFILM MOJSTRA FRITZA LANGA Vele nape t i lov za rajinstv enim zločincem, ki se mirno iz prehaja med prebivalstvom velemesta in ki ga mrzlično zasleduje ves policijski in kriminalni velemestni aparat! Senzaeijonalni film, ki mn v pogleda napete vsebine ni in ne bo ena-_kega! SAMO SE DANES I Najnovejši Foxov ZVOČNI TEDNIK! Predstave ob 4^ ^4 8 in 9 H zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Celja —c Smučanje pri Mozirski koei. Savinf* ska podružnica S. P. D. v Celju je prejela m Mozirske koče poročilo o najugodnejših snežnih razmerah za smučanje. Prvovrstnega snega 80 cm. Celodnevna preskrba 9 prt»-nočiščem samo 40 Din. Do nedelje, 10. t tl traja smučarski tečaj, koča pa bo tudi nadalje oskrbovana. Smučarji ne zamudite! c— Savinjska podružnica S. P. D. v Celi« opozarja svoje Člane, da so stare članske izkaznice izgubile veljavnost z dnem 31. decembra. Od ponedeljka, dne 11. t. m, dalje bo podružnica izdajala nove izkaznice za leto 1932 po blagajniku g. Vrtovcu, oziroma v društvenem lokalu v Prešernovi ulici 6c Vsak član naj predloži za izstavitev legitimacije novo sliko. —c Izgubljeno in najdeno. V mestu 00 bile izgubljene usnjate rokavice, vredne Din 80. Najdena pa je bila črna usnjata ženska ročna torbica —c Poziv celj>kemu občinstvu! Drevi ob 20.30 priredi znani narodni guslar in učitelj g. Barjak ta revi č v mali dvorani Celjskega doma svoj guslaraki večer, združen s predavanjem. Celjani, pridite polnoMevilno! —c Občni ibor Sokolskega društv* v Celju se bo vršil v četrtek 14. t m. ob 30. v mali dvorani Narodnega doma. Članstvo M poziva, da se občnega zbora polnostevilno udeleži. —c Kronika rojstev in atnrti. V preteklem letu je bilo v celjski župniji rojenih 577 otrok, od teh 307 dečkov in 270 deklic Mrtvorojenih je bilo 42 otrok od teh 21 dečkov in 21 deklic. Število novorojenih otrok v preteklem letu presega število novorojencev v letu 1930 za 4. Umrlo pa je lani v celjski župniji 493 oseb, od teh 281 moških m 212 ženskih. Umrlo je lani 77 oseb več, nego v letu 1930. Poročenih pa je bilo lani 106 parov. Trgovska. — Trgovec Sipnik bo sfrčal, vražje slaba mu prede. — Ali je, napovedal konflcurz? — Kaj nt veš, da sta se nameravala ločiti z žano? No, zfoi sta se pa *o-pet pobotala. Stran 4 SLOVENSKI NARODc, dne 7. januarja 1932 Stev 4 C a m i: Boječi soprog ali nepričakovan govor PRVA SLIKA. Med ljubimcema. (Scena predstavlja samsko stanovanje) G. F d m on d, sam. 2e dvajset let sem ljubimec žene svojega najboljšega prijatelja. Čeprav sem tudi sam Dorooen. sem najel to samsko stanovanje, kjer se ob določenih dnevih sestajava z zakonolomno ženo. Evo je. Zakonolomna soproga vstopi Veselo novico imam. Moj mož je umri. G. Edmond Ubogi človek naju ni motil. Brezmejno je bilo njegovo zaupanje v najti Nikoli ni ničesar sumil. Zakonolomna soproga Nikoli. Ker je bil boječ in brez volje, bi se ne bil upal dvomiti o meni Kot $iar prijatelj, dragi ljubimec, boš moral spregovoriti Dar minljivih besed na dan njegovega oogreba. DRUGA SLIKA. Maščevanje boječega človeka. (Scena predstavlja pokopališče.) G. Edmond, nadaljujoč svoj nadrobni govor. Zbogom, dragi prijatelj! Počivaj v mira! Neizprosna smrt te je pokosila v starosti devetinpetdesetih let. nebesa imajo enega angela več. Zbogom! Zbor pogrebcev G. Edmond je dobro govoril. Toda kaj bo pa to? Pred grob postavljalo filmsko platno in zvočno aparaturo. Tokojnikov notar To je poslednja pokojnikova volja. Ptc ^im. da nikdo ne odide. Pokojnik ho govoril. Zbor pogrebcev. Govorii? Pokojnikov notar Da. Malo pred smrtjo je prišlo mojemu klijentu na misel, da bi govoril v toofflmsk; mikrofon, kar boste slišali seda; Naroči mi je. naj predvajam ta film na dan njegovega pogreba (Da znamenje filmskemu operaterju. 2iva slika pokojnika, kakršen je bil v živ-IjerMU. se pojavi na platnu. Oblečen je v črno, ima bele rokavice in cilinder v roki.) Snimljeni pokojnik se kreta rra platnu in govori: Gospe in gospodie. Nedvomno ste presenečeni, da pokojnik govori na dan svojega pogreba. To je nenavadno, vem. Toda poslužil sem se znanstvenega napredka, da pridem in spregovorim ter vam razkrijem tajno svojega življenja. Vedno sem bil izredno boječ. Nikdar se nisem upal dvigniti glasu pred svojo ženo. Nevrednica je mojo slabost izrabila in me varala z mojim najboljšim prijateljem. Edmon-dom. tu navzočim. Moja nora boječ-sost rrri je branila, da bi povedal svoji ženi in njenemu ljubimcu, kaj mislim o njima. Skrival sem svojo bol dvajset let Todn. ko -sem začutil, da se bliža konec, je nenadoma vzkHla v mojih možganih maščevalna misel na posmrtni govor. Zvočnemu fMmu se moram zahvaliti, da sem x> lahko uresničil. Ah, vse življenje sem bil boječ! No, po smrti bodo videli, da bom povedal Edmondu, kar zasluži! Ah, ko sem bil še živ. se nisem nikdar drznil dvigniti svojega glasu! To bo sedaj drugače. Danes sem mrtev in nimam več vzroka, da bi se bal. Ne bojim se /eč prizorov in rri je stvari, ki bi me o J vrnila od tega, da ne bi zakričal: Edmond, naoram meni ste se vedli kot pravi umazanec!« Edmond, zbegan Toda ... toda ... Zvočno snimljeni pokojnik Kako, niste se sramovali govoriti na mojem grobu Edmond? Vi. ki mi nastavljate rožičke že dvajset let! Ah. Edmond mislili ste. da ne vem za vaše izdajstvo Ne So-omrnjam se najmanjših podrobnosti Na primer: moja žena se je zaljubila v vas Drvi dan ko sem vas oriDelja1 k večerji Po večerji, ali se spominjate Edmond. ste peli nesramno pesmico Edmond Sramota! Ustavite film! Če ookoi-:;ik nima spoštovanja do samega sebe, naj vsaj snoštnie ta kraj! Smrnlien? pokornik ln sedaj vas zapuščam za vedno, dragi Edmond Toda preden odidem, bi vam rad povedal še tole Vaša žena, vaša lastna žena. dragi Don Juan, vas vara že dolga leta z nekim cerkovnikom: Dri vaši starejši hčerk: uživa ljubezenske sladkosti kolonijalni vojak in vaša mlajša hčerka ni ničesar odrekla odvratnemu starcu iz petega nadstropja. Kar se tiče vaše služkinje.. (Edmond se požene, prodre platno in se zgrudi uničen.)__ Tajniška služba po telefonu Telefonska družba v Lincolnu v ameriški državi Nebrasci je uvedla posebno tajniško službo, ki so jo sprejeli telefonski naročniki zelo simpatično in ki bo uvedena tudi v drugih mestih. Namen te službe je rešiti skrbi in sitnosti ljudi gotovih poklicev, ki so stalno priklenjeni na dom samo zaradi telefonskih pogovorov, ker nočejo priti ob naročilo ali klijenta. Urad odgovarja noč in dan na vsako vprašanje, ki bi prišlo v odsotnosti dotičnega telefonskega naročnika. Nova telefonska služba služi zelo hitro, točno in zanesljivo. Po nji sesajo radi zdravniki, odvetniki, zobozdravniki, zobotehniki, trgovci itd. Vsi se ravnajo po pametnem načelu, da naročnik ali klijent ne čaka na trgovca, odvetnika ali zdravnika, niti ga ne išče, na drugi strani se pa zavedajo, da pomeni vsako brezuspešno telefoniranje izgubo časa. Za tajniško službo pri telefonu se plača mesečno 200 Din. Strašno. — Si Čital, da je imel nekdo IS žen? — Grozno — IS tašč! 10 letnica boljševiške črezvičajke Sam Lenin je obsojal krvoločnost te ustanove, ki ima na vesti milijone žrtev Sovjetski tisk posveča obširne članke desetletnici državne politične uprave ali kakor se imenuje s sovjetsko kratico GPU (Gosudarstvenoje po-litvčeskoje upravlenje). O pomenu in delovanju te organizacije se je že mnogo pisalo in zgodovina ruske revolucije ji bo morala prepustiti eno najvažnejših poglavij, saj bi brez nje ruske komunistične stranke in njene moči že davno ne bilo. Državna politična uprava je prav za prav naslednica zloglasne črezvičajke ali izredne komisije za borbo proti protirevoluciji, špekulaciji in prestopkom v službi, ki je bila ustanovljena prve dni revolucije v Petrc-gradu in ki ji je načeloval Feliks Dzer-džinski. rodom Poljak, k sadizmu in perverznosti nn^mjen mož. Če hočemo objektivno presojati delov: :ije te 0-rgam"zapise, moramo vedeti, kaj pravi o nji sam Lenin v svojem „pismu, ki ga je pisal 11. junija 1918 prvemu ljudskemu kamfcarja notranjh z„ ev Mojseju Salomonoviču Unicke-mu Lenin piše: »Danes sem bil v pi-s. -al, in v :^či črezviča;ke. Ne morem se v celoti stri"-''1 ti s rtnstopanjem tovariša Dzerdžinskega proti buržuaziji in sovražnikom revolucije. Zlasti se ne morem striniati z metodami preiskave in postopanja z zakrknjenimi političnimi zločinci. Upam, Mojsi Salomo-novič, da se tudi vi strinjate z menoj v zaJevi tovariša Feliksa Maksoviča ^Dzerdžinskega) in prepričan sem da se bo v bodoče režim v interesu revolucije same in njene zgodovine izpre-menil.« Sam Lenin je tor^: nriznaval grozni način bo- proti sovražnikom revolucije, kakor ga je vodil Dzerdžinski. Obsojal je krvoločnost črezvičajke, ki iiK_ na vesti -,;lijone žrtev. Pozneje je postala ta institucija neprijetna samim boljševiškim prvakom, kajti njeni agentje so imeli proste roke in pomorili so celo mnogo odličnih boljševikov. V letih 1921 in 1922, ko je črezvicajka posebno navdušeno pobijala ljudi, je sklenil svet ljudskih komisarjev razpustiti izredno komisijo ki ustanoviti državno politično upTavo. Ta reforma pa ni šla brez krvi in pasti je moral tudi sam Dzerdžinski. Osebe so se izpre-menile, sistem je pa ostal isti, samo v manjšem obsegu in brez strahotnih procedur bivše čeke. Zdau spravljajo sovražnike revolucije na oni svet tiho, da se javnost ne razburja. Po Stalinovem prihodu je nastala nova doba v reorganizaciji GPU. Vodstvo je prevzel Stalinov najzvestejši prijatelj in osebni sovražnik Trockega N. V. Mendžicki in vsa organizacija >e prišla pod neposredno nadzorstvo Stalinovih pristašev. Zato je zanimiv članek, ki so ga priobčila »Izveatja* v domači izdatji (sovjetski Hstf Izhajajo namreč v dveh izdajah, ena je za inozemstvo, druga pa za dom) 8. decembra, ki pisec v njem ostro napada sedanjo državno politično upravo, češ, da je v borbi s sovražniki revolucije preveč popustljiva. Pisec ostro kritizira delovanje vrhovnega poveljnika in nadzornika vseh sovjetskih kaznilnic Lintina, češ da ima premehko roko. Za primer navaja Dzerdžinskega. Jankl-Jerovskega in Mikulina, ki so neusmiljeno kaznovali vse nasprotnike sovje-tov. Lintinu pisec članka svetuje, naj se malo bolj zanima za protirevoluci-jonarno »golazen« po ječah in taboriščih političnih izgnancev, kjer dobivajo nekateri celo kožuhe in ribje konzerve. Očitki niso zgrešili cilja, kajti Lin-tin se je že 9. decembra javno opral. Kategorično je odvrnil od sebe vsak sum, da bi premehko ravnal s sovražniki revolucije in v dokaz, da je njegova roka dovoli trda, navaja, da je bilo usmrćenih lani samo v povolški in donski oblasti 6500 političnih zločincev, 15.000 so jih pa poslali na prisilno delo v Sibirijo in na Solovecke otoke. Lintin pravi tudi, da posveča največjo pozornost ostankom buržuazije in proti re volu cijonar jem. V dokaz, da je iskreno udan revoluciji, navaja delovanje organizacije »Bezbožnik«, ki ji je dal na razpolago ves aparat državne politične uprave, da je lahko med božičnimi prazniki uspešneje širila protive rs ko propagando. Kongres vagabundov Med božičnimi prazniki so imeli v Parizu kurijo z en kotn-gres. Zbralo se je namreč na svoje drugo veliko zborovanje lepo število vagabundov, ki so zastopali vagabunde 22 držav. Predsednik je bil českonemški pesnik Son-ka ali kakor se piše s pravim imenom Hugo Sormenschein. Ta groteskna m-ternacijonala je poskus rešiti anarhi-histične elemente, ki jih je razočaral ruski komunizem, pred popouiim zatonom v morju nepol točnega zaisebneg-ŽFvljenja. Pravila mednarodne svetovne zveze vagabundov izrecno nag'aša-jo, da organizacija noče nikomur služiti, temveč da ji gre samo za svobodo in da je lahko vsak član obenem tudi član katerekoli druge organizacije, samo da ne pozabi, da je v prvi vrst' partizan svobode. Vagabundi so izjavrK o svojem kongresu v francoščini in angleščini oficijelna poročila. Kongres se je zrekei proti vsakemu izpostavljanju, senzaci-jonalnemu izkoriščanju in komercijali-zaciji siromaštva po filmskih režiserjih, pisateljih itd. če bo treba, nastopi svetovna zveza vagabundov z borbeno demonstracijo, seveda v prvi vrsta v državah, kjer je svoboda Človeka najbolj potrebna. Mednarodna organizacija vagabundov odklanja vsako obliko tajnih organizacij, kakršnekoli znake in uniforme ter nastopa potom svojih čla-no anonimno. Prihodnji kongres vagabundov bo L 1933 v Kalkuti. Piramida evropske civilizacije Ameriški milijonar Huppe Ha^vey ima zle slutnje. Prepričan je. da Ko evropska civilizacija z vsemi svojimi presenetljivimi uspehi na noliu znanosti m tehnike kmalu uničena. Desetletja ali stoletja minejo, bodoče nokolenje začne graditi svet od začetka in vsa s. s»no-min na pridobitve naše dobe bo v bodočih pokolenjih izbrisan. Da prepreči to nesrečo, je sklenil Ha^vev zgraditi tresor, ki bi bili v njem varno shranjeni najvažnejši znanstveni in *ehnični izum: naše dobe. Predmeti, ki v originalu ne morejo priti v to zbirko bodo zastopani v nji samo po modelih ali točnih opisih. Tresor ameriškega milijonarja bi imel obliko piramide. Graditi ga začno baje v najkrajšem času in sicer v gorski kotlini v Arkansasu. Knjige, govoreče o zgodovini naše kultura, kakor tudi vsa dela o moderni tehniki, ne bodo tiskana za to zbirko na navadnem papirju, temveč na nekakšnem pergamentu, ki se bo ohranil cela stclstja. Vsaka knjiga m sploh vsak predmet v piramidi evropske civilizacije bo spravljen v stekleni posodi, iz katere bo zrak poprej izčrpan. Ameriški mih-jonar hoče na vsak način ooskrbeti, da bodo bodoča pokolenja vsaj pribl.žno vedela, kakšna je bila nasa civilizacija. Preizkušala volje Ko so izbrali udeležence ekspedicije na Men? Everest, so iskali v prvi vrsti #udi železne volje, ki ne odpovedo niti tam, kjer bi navadni fjudje izgubili glave. Z njimi so delali posebne preizkušnje, ki so se mogli odločiti za nje samo ljudje trdnega zdravja ic še ti po predhodnem posvetovanju z zdravnikom. Vsakega člana ekspedicije so posadili v udoben naslanjač in mu odpeli obleko, da ga ni nikjer tiščala. Moral je globoko dihati, potem so mu pa veleli, naj po možnosti sploh ne diha. Izdihava d porabljeni zrak je smel, svežega pa ni smel vdihavati. Izkazalo se jevda je začutil vsak kandidat po prvih 30 do 35 sekundah prve znake slabosti ki da se je botel nadihati svežega zraka. Potem je začutil veičje in manjše bolečine, ki so pa izredno hitro naraščale in trajale od 40 do 80 sekund. Po tem času je bil.) treba napeti vse sile, da kandidat ni vdihnil svežega zraka, če je srečno prestal to preizkušnjo, so bolčine popustile. Po 3 do 5 in pod minutah se je osnesvestT. če se ni že prej. človek, Id ne vdihne svežega zraka do onesveščenja, ima dovolj krepko voljo, da lokno premaga največje ovire. In samo talki ljud/e se lahko udeleže napornih in nevarnih efcspedtcij, kakor je ona na Mont Bvo-rest. (Pristna originalna vina iz štajerskih goric kneza Windisch-gratza, grofa Herbersteina, grofa Me-rana, knezoSkofa Karlina točijo se samo v AVTOMATIČNEM BUFFJETU „DAJ - DAM" Aleksandrova cesta 4. — Telefon 2308. LOVCI! Pravi čeaki sistem pasti za jerebice Vam nudi najceneje Bogdan Žilic, Ljubljana, Dunajska c. 11. 494 VARILNI APARAT vodne sesalke, prem. 100 mm, ca 100 m vodnih (litih) cevi prem. 150 mm, vodne in parne ventile prem. 8fJ—100 mm proda Franjo Gerkman, Laško. HIŠO skedenj in svinjak, zraven zemljišče in nekaj hoste ter sadnega drevja proda A. Podgornik, Brdo pri Ihanu št. 40, p. Domžale. 507 FRIZERKA mlajše, perfektna mantkerka, dobi stalno službo. Nastop takoj ali pa dogovoru. — Peter TJrselescu moški ln damski frizer, Murska Sobota. 508 PROSI SE DAMA, ki se je nahajala na praznik 6. t. m. v gostilni drman, Medno, da vrne zamenjane smuči na naslov, ki ga izve v upravi -Slov. Naroda«. 512 STENSKO URO nihalno, lepo. event. starinsko, kupim. Ponudbe na upravni-štvo pod >Ura«. 493 i i + Umrla nam je naša srčno ljubljena, zlata mama, stara mama, tašča, teta itd., gospa Antonija Bučar roj. Hrestnik posestnica previđena s sv. zakramenti, v starosti 89 let. Pogreb nepozabne naše mame bo v petek, dne 8. januarja t. I. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kostanjevici. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Kostanjevica na Krki — Kočevje, dne 6. januarja 1932. Rodbini: BUČAR, DR. MAURER m ostalo sorodstvo. r Odvetnika dr. Fran Novak dr. Dragotln Treo sta združila svoji pisarni v skupnih prostorih LJUBLJANA, Dunajska cesta št. la, zgradba Ljubljanske kreditne banke. Ljubljana, 4. januarja 1932 NAROČAJTE mesečna NAROČNINA DIN 12.- množina makiilattirnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda r čitajte tedensko revijo „življenje in svet44 i Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezer še k. — Za upravo tn inseratnj del Usta: Oton Cnrlatoi. — Vat v Ljubljani ^^/.C