-r- I Ljubica Tanko, konzulka slovenske otroške ambasade Po medijskem pritisku le do pogodbe Str. 8 PRAZNIČNO Z OBČINAMA Str. 22-23 ŠENTJUR in BRASLOVČE novi tednik 7 let Tednik za Savinjsko regijo / št. 38 / Leto 78 / 21. september 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si Kljub ujmam povprečna letina hmelja Braslovče so bile v nedeljo hmeljarsko središče države. Uvod v praznični dan je bila dopoldanska slavnostna seja, na kateri so se pod okriljem Združenja hmeljarjev Slovenije zbrali pridelovalci hmelja in njihovi strokovni sodelavci, ki so ob tej priložnosti še uradno potegnili črto pod letošnjo letino, ki bo slabša, kot so predvidevali. Popoldne je sledil etnološki del z veselico, ki je v Braslovče z nekajtedenskim zamikom prinesel tisti klasični poznopoletni utrip, ki smo ga bili vajeni zadnjih 61 let v tej spodnje-savinjski občini. Str. 2, 21 So policisti dregnili v mamilarsko gnezdo? Str. 14 Neučinkovito vzdrževanje vodotokov Str. 12-13 2 AKTUALNO ZADETKI »Najdonosnejši posel v svetu je prav trgovina z otroki. To je grozljivo dejstvo, ki ga ne smemo spregledati. Nanj moramo opozarjati - glasno in odločno.« Ljubica Tanko, konzulka slovenske otroške ambasade »Zgodovina ni povezana le z življenji pomembnih ljudi. Pomembna so tudi življenja malih ljudi in njihovo doživljanje tragedij, ki so se dogajale v družbi.« Vida Hustič, avtorica zgodovinskega romana »Tudi v vodo ne gremo, ne da bi se prej naučili plavati. Enako je pri planinstvu.« Miro Rožej, podpredsednik planinskega društva Šentjur »Povezani bomo morali pritiskati tudi na izvedbo protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje. Če tega ne bomo storili enotno, bomo po naslednjem deževju zopet poplavljeni.« Janko Kos, župan Občine Žalec »Ekipa kampa se ves čas trudi za našo zgodbo, v njo vlagamo svojo energijo in čas, zato tudi po tej katastrofi še zdaleč ne bomo obupali.« Urša Fürst, direktorica Kampa Menina ČETRTEK 1 1 PETEK 24 16 25 16 SOBOTA 1 1 NEDELJA 20 22 016012 Aktualni in sedaj že nekdanji hmeljarski par v družbi povezovalke programa, urednice Radia Celje Saše Pukl (skrajno levo) in predsednika zveze hmeljarjev Janeza Oseta (skrajno desno). Pred etnološko prireditvijo v Braslovčah slavnostna seja hmeljarjev Kljub ujmam s povprečno letino Braslovče so bile v nedeljo hmeljarsko središče države. Uvod v praznični dan je bila dopoldanska slavnostna seja, na kateri so se pod okriljem Združenja hmeljarjev Slovenije zbrali pridelovalci hmelja in njihovi strokovni sodelavci, ki so ob tej priložnosti še uradno potegnili črto pod letošnjo letino. Popoldne je sledil etnološki del z veselico, o katerem si lahko več preberete na strani 21. ŠPELA OŽIR Slovenski hmeljarji so se namesto drugo nedeljo v avgustu tokrat sestali 17. septembra, v dneh, ko sicer že počasi zaključijo obiranje. Glavni razlog za to so bile avgustovske poplave. »Na osnovi ogledov, ki smo jih opravili skupaj s strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ocenjujemo, da bo letošnja hmelj-ska letina povprečna glede na zadnje desetletno obdobje. Veliko nasadov hmelja je po videzu zelo lepih. V njih bo pridelka celo nekaj več kot znaša večletno slovensko povprečje,« je na slavnostni seji pojasnila specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec in še v isti sapi dodala, da povprečje v slednjih znižujejo nasadi, kjer je hmelj rasel v depresijah. »V njih je v času obilnih padavin, ki jih je bilo letos zelo veliko, zastajala voda in s tem dušila hmeljske korenine. Na nekaterih območjih je takšnih nasadov celo do 20 odstotkov. Precej bo na zmanjšanje pridelka hmelja vplivalo tudi poškodovanje hmeljnih rastlin, ki so ob neurjih padle po tleh in so se s tem precej poškodovale.« Avgust »vzel« nekaj pridelka Friškovčeva je še dodala, da se je tudi letos stari rek - avgust hmelj da ali ga vzame -izkazal kot še kako na mestu. »Avgustovska obilica padavin v začetku meseca in obdobje visokih dnevnih temperatur okoli 35 stopinj Celzija v nadaljevanju sta vplivala predvsem na pridelek poznih sort, kot sta celeia in styrian wolf, katerih Andrej Štern, vodja klicnega centra za obnovo po poplavah, se je tako kot preostali na prizorišče pripeljal na enem izmed vozov. Tesno povezana s hmeljem Na prireditvi so za eno leto imenovali novega hmeljarskega starešino in princeso. Hmeljarski starešina je postal Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj. Tradicijo hmeljarskih princes nadaljuje Špela Razboršek iz Arje vasi. Oba sta s hmeljem tesno povezana. Ciril Terglav prihaja iz tradicionalne hmeljarske družine, ki hmelj prideluje že 140 let. Trenutno imajo z njim posajenih 20 hektarjev. Dela zato v teh dneh, ko se obiranje počasi približuje h koncu, ne manjka. Nič drugače ni na domači kmetiji hmeljarske princese Špele Razboršek, kjer hmelj pridelujejo na 35 hektarjih. »Na avgust me vedno spominja dan hmeljarjev, ki sem se ga udeleževala vsa leta do zdaj in s posebnim občudovanjem opazovala dosedanje hmeljarske princese ter si po tihem želela, da bi to postala tudi jaz,« pravi 23-letna študentka agronomije in ekonomije. Ciril in Špela bosta letos imela še dodatno delo. Slovensko hmeljarstvo bosta promovirala na vseh večjih prireditvah in sejmih. ŠO pridelek je manjši, kot smo ga predvidevali.« Glede na vse navedeno ocenjujejo, da bodo povprečni hektarski pridelki letošnjega hmelja višji kot lani, ko so skupno pridelali 2.282 ton hmelja. Ocena skupne količine pridelanega hmelja letnika 2023 v Sloveniji je med 2.500 in 2.600 tonami. Na mladih svet stoji Na popoldanski slovesnosti je na povabilo predsednika hmeljarskega združenja Janeza Oseta in braslovškega župana Tomaža Žoharja zbrane nagovoril tudi Andrej Šter, vodja klicnega centra za obnovo po poplavah. »Karkoli zmoremo in znamo, bomo naredili, da nihče v tej nesreči ne bo ostal sam. Zelo sem vesel, da danes vidim veliko mladih, ki so pripravljeni hmeljarsko tradicijo ohranjati še naprej. Po današnjem dnevu me ni nič strah, da tukaj življenje ne bi teklo bolje, kot je bilo pred ujmo.« Letos je 119 kmetij gojilo hmelj na 1.675 hektarjih, kar je za 50 hektarjev več kot lani. Njegovemu razmišljanju se je pridružil tudi predsednik hmeljarskega združenja Janez Oset: »Ni me strah za slovensko hmeljarstvo. Vem, da bodo mladi prihodnji hmeljarji znali ohraniti sloves, da Slovenci pridelujemo odličen aromatični hmelj, ki ga pozna že ves svet.« Zbrane sta nagovorila še župan Tomaž Žohar in poslanec Aleksander Reberšek. Foto: Nik Jarh Hmeljarski par, Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj in Špela Razboršek iz Arje vasi (Foto: Nik Jarh) AKTUALNO 3 Ulica obrti na Mosu V Ulici obrti na Mosu je bila v dopoldanskih urah, ko so jo obiskali učenci, precejšnja gneča. (Foto: Andraž Purg) ahko prMačrn Približno dva tisoč osnovnošolcev iz več kot 40 slovenskih osnovnih šol je v času Mosa obiskalo Ulico obrti v hali L. Tradicionalno jo že vrsto let pripravlja OZS v sodelovanju z območnimi obrtno-podjetniški-mi zbornicami, srednjimi šolami ter Centrom RS za poklicno izobraževanje. Letos so lahko mladi spoznali enajst poklicev, za katere je zadnja leta manj zanimanja, in več zanimivih rokodelskih dejavnosti, ki odpirajo možnosti lastne podjetniške poti. V Vajeniški pisarni so lahko mladi izvedeli vse o vajeniškem sistemu izobraževanja, ki je v veljavi v okviru nekaterih srednješolskih programov. TATJANA CVIRN Na enem mestu so tako osnovnošolci, ki so pred poklicno odločitvijo, spoznavali poklice, ki med mladimi niso posebej priljubljeni in zato imajo delodajalci vse več težav z zagotavljanjem kadra, pa čeprav so za mnoge na voljo tudi štipendije. To so poklici mizarja, elek-trikarja, kuharja, natakarja, peka, slaščičarja, oblikoval- ca kovin-orodjarja, strojnega mehanika, kleparja-krovca, voznika. Predstavilo se je kar nekaj srednjih šol z našega območja, ki izobražujejo za te poklice: šolski centri Celje, Šentjur in Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ... Mladim so sporočale, da so lahko tudi obrtni poklici privlačni Dela ne bo manjkalo Eden od poklicev, kjer mlade takoj po koncu šolanja čaka služba in kjer ne bodo ostali brez dela, je klepar-krovec. Tako pravi Franček Stropnik, mojster klepar-krovec, ki v okviru OOZ Celje sodeluje pri Oblikovanje izdelkov iz zlata je prevzelo Zalo Štalekar. (Foto TC) prikazu tega poklica, organizaciji tekmovanj, izobraževanju mojstrov ... »Letos je v ta program vpisanih nekaj dijakov v Šolskem centru Ptuj. Ker ni kadra, je tudi podjetij, ki se s tem ukvarjajo, vse manj. To pa občutijo tisti, ki potrebujejo storitve krovcev, saj so čakalne dobe vse daljše.« Kot je povedal sogovornik, so se v zadnjih letih plače v tej dejavnosti izboljšale, kar je bilo nujno, da se zaposleni pri obrtnikih niso odločili za druge dejavnosti. A pri odločanju za ta poklic mnoge odvrnejo zahtevni pogoji dela. Zato si v obrtno-podjetniški zbornici prizadevajo, da bi bili pogoji za upokojevanje teh delavcev bolj ugodni. »Sam sem se za ta poklic odločil, ker je to dejavnost imel moj oče, a so se razmere sčasoma zaostrile. V njegovih časih je bilo dovolj, če so mesečno zaposleni uredili dve strehi na hišah, sam pa sem nato moral to opravi tedensko, da sem lahko delal v enakem obsegu kot oče. Zdržati tak tempo 40 let ni preprosto in na to opozarjajo tudi strokovnjaki medicine dela.« Manj znan poklic Manj znan je poklic tehnika optika, za katerega kot edini v Sloveniji izobražujejo v Šolskem centru v Rogaški Slatini. Svoje izkušnje sta z mladimi obiskovalci sejma delila dijaka Nina Košak s Ptuja in Marko Stojičić, ki je za pridobitev te izobrazbe prišel celo iz BiH. »Mama že dela v tem poklicu in želim nadaljevati njeno pot. Med mladimi ni veliko zanimanja za ta poklic. Meni je všeč, ker delaš v čistem okolju in ni fizično naporen,« je povedal. V tem času se je naučil jezika in se dobro znašel v novem okolju, a se namerava po koncu šolanja vrniti domov. Mojster krovec-kle-par Franček Stropnik je na sejmu skušal mlade navdušiti za ta poklic. (Foto: TC) in zanimivi. Na pot z vetrom v laseh Prešernova ulica brez avtomobilov (Foto: Andraž Purg)—.; V Celje se vozi tudi precej okoličanov, ki pa se že zdaj soočajo s premalo parkirišči. Primer tega je celjska železniška postaja, ki je po besedah župana druga najbolj pretočna železniška postaja v Sloveniji. »Ravno v sklopu projektov, ki jih pripravljamo za mehanizem celostnih teritorialnih naložb v partnerstvu s Slovenskimi železnicami in Direkcijo RS za infrastrukturo, snujemo projekt potniškega centra Celje, ki bi omogočal dodatne parkirne površine oz. garažno hišo ter bil povezan z vsemi trajnimi oblikami mobilnosti,« je predvideno rešitev predstavil župan CELJE - Nekje med vrvežem otrok na izjemoma za avtomobile zaprti Prešernovi ulici v Celju so župan Mestne občine Celje Matija Kovač, višji svetovalec v Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja Miran Gaberšek in Anja Zagomilšek iz zavoda Vozim spregovorili o programu letošnjega že 22. Evropskega tedna mobilno- sti v Celju ter o trenutnih projektih, načrtih in dosežkih na področju trajnostne mobilnosti občine. »Evropski teden mobilnosti poudarja tiste urbane vrednote, ki so meni osebno visoko na prioritetni lestvici in za katere mislim, da morajo postati prioritete urbanega razvoja vseh mest, »je minuli ponedeljekpovedal župan MOC Matija Kovač. Pester program ob Evropskem tednu mobilnosti se je začel minulo soboto in bo trajal še dva dni. Sporočilo vseh aktivnosti pa je pod črto enako - manj avtomobila, več uporabe koles, javnega prevoza oz. drugih oblik trajnostne mobilnosti. Vse te namreč pozitivno vplivajo na okoljski odtis, zdravje posameznika, pa tudi na naše denarnice: »Slovenija naj bi bila v vrhu EU po deležu družinskega proračuna, ki ga porabimo za mobilnost, saj naj bi Slovenci dve tretjini svojih poti opravili z osebnimi avtomobili,« je župan poudaril pomembnost trajno-stnih oblik mobilnosti. Občani se na ponudbo trajnostne mobilnosti dobro odzivajo O projektih, povezanih s trajno mobilnostjo, je spregovoril tudi Miran Gaberšek iz MOC. V občini so ponosni na kolesarske povezave v Celju, kjer so od leta 2020 pristojni zgradili več kot 33 km kolesarskih površin. V Celju je peto obletnico praznovalo tudi Kolesce, ki se je začelo s 17 postajami in 100 kolesi, danes pa si lahko 231 koles izposodimo na 39 postajah, sistem pa šteje več kot 16 tisoč registriranih uporabnikov. Prihodnje leto bo peto obletnico praznoval tudi Celebus, ki je s šestih linij prešel na devet. Partner pri programu Evropskega tedna mobilnosti in snovalec znamke Celje se pelje je Zavod Vozim, s katerim v občini sodelujejo tudi pri projektu trajnostnih prihodov v službo in šolo. Anja Zagomilšek iz zavoda je kot bistvo Evropskega tedna mobilnosti izpostavila prikaz prostora, kot bi lahko bil: »Danes so tukaj otroci iz vrtcev in šol, tudi srednjih. Prostor, ki je sicer namenjen avtomobilom, poskusno zapremo za teden dni in ga odpremo ljudem ter s tem spodbujamo vse, da namesto avtomobila raje uporabijo druge načine prevoza. Za stalno zaprta Prešernova? O ideji o zaprtju Prešernove ulice za vozila se v Celju >govori< že nekaj časa. »Pre- Nina Košak se je za poklic optika odločila v osmem razredu in ji ni žal. »Odločala sem se v času covida, ko ni bilo mogoče takole spoznati poklicev, ta možnost na sejmu pa je odlična, saj lahko mladim odgovorimo na vsa vprašanja.« Umetniški pridih Sekcija za domačo in umetnostno obrt pri OZS je letos v Ulici obrti predstavila tudi nekatere rokodelske dejavnosti, kot so pletarstvo, slamnikar-stvo, lončarstvo, čipkarstvo, zlatarstvo ter izdelavo godal, v atriju sejmišča pa je bilo mogoče videti še kovača in izdelovalca lesenih replik. Nekateri rokodelski poklici so vedno bolj cenjeni, edinstveni izdelki izpod spretnih prstov pa iskani, zato so lahko ti poklici tudi priložnost za mlade, da v njih najdejo svojo prihodnost. Če je bilo Celje nekoč središče zlatarstva, danes ni več tako. Nekateri se kljub temu še najdejo v tej dejavnosti, ki zahteva tudi umetniško žilico. Zala Štalekar je kot oblikovalka iskala svoj najljubši material in sčasoma odkrila, da bi rada oblikovala nakit. »Zlatarstvo je zanimivo, ker lahko z lastnimi rokami ustvarim nekaj lepega.« Zato je ob praktičnem izobraževanju v Zlatarskem ateljeju Mengeš končala še zlatarsko šolo v Celju. »Pomembno je, da smo na sejmu, da pokažemo izdelke in ročno izdelavo nakita, da bi se kdo od mladih odločil za zlatarsko pot.« Lončarja Vida Polončiča iz studia Lončič pottery iz Ljubljane je pred desetletjem pritegnilo izdelovanje predmetov iz gline in je z mladimi obiskovalci delil podatke o tej ustvarjalnosti, kjer sam išče pot med tradicijo in novimi umetniškimi pristopi. »To je služba, ki si jo je treba sam ustvariti,« je povedal in morda bo tudi to za koga od mlajših izziv. Tudi poslovno okolje naj bi bilo rokodelstvu vedno bolj naklonjeno, saj je bil nedavno sprejet zakon o zaščiti rokodelstva, ki bo ustvarjalcem dal poseben status in jih primerno zaščitil. šernova ulica je ena izmed faz prenove starega mestnega jedra,« je o ulici povedal župan, ter dodal, da ni bistvo le zaprtje ulice, temveč jo je treba predrugačiti, jo ustvariti prijazno za uporabo trajnostne mobilnosti. »Namen ni zaprt in prazen prostor, ampak dobro izkoriščen in namenjen uporabi, zelen in prilagojen trajno-stni mobilnosti. To idejo oz. projekt imamo namen za razpis pripraviti v okviru projekta celostnih teritorialnih naložb do jeseni 2024.« Prav tako je župan poudaril, da je zaprtje Prešernove ulice za avtomobilski promet želja mnogih občanov. ER 4 GOSPODARSTVO Cetis je v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za digitalno preobrazbo prejel zlato priznanje za inovacijo Nova slovenska biometrična osebna izkaznica. (Foto: Kraftart) Gospodarska zbornica podelila priznanja za najboljše inovacije Zlato priznanje za Cetisovo osebno izkaznico Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije sta med najboljšimi inovacijami za leto 2023 nova slovenska biometrična osebna izkaznica, ki so jo izdelali v celjskem Cetisu, in palični mešalnik podjetja BSH hiši aparati. Prejeli sta zlato priznanje. Med letošnjimi prejemniki 10 zlatih, 22 srebrnih in 11 bronastih priznanj so še štiri podjetja s Celjskega - podjetje CPPE je za stekleni kombinirani reaktor - filter sušilnik z nagibnim sistemom prejelo srebrno priznanje, prav tako podjetje Pro Labor za inovacijo Pro Heat Box 1, prejemnik bronastega priznanja je Container za inovativni modularni kontejnerski baterijski hranilnik. Priznanja za prebojno inovacijo so se razveselili v podjetju Enaell, v katerem so izdelali pametno golfsko žogico, ki se ne more izgubiti. BARBARA FURMAN Gospodarska zbornica dvajsetič podelila nacionalna Slovenije (GZS) je že enain- priznanja najbolj inovativnim PRODAJATE ALI KUPUJETE NEPREMIČNINO? Posredovanje pri prodaji vseh vrst nepremičnin. Nina Marovšek, nepremičninska agentka 030 707 572 nina.marovsek@c21.si CENTURY 21 Projekt podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Rdeča nit letošnje podelitve je bila »Inovacija = ideja x energija2«. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Zavezništvo Kot je na slovesnosti na Brdu pri Kranju dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka, mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s potrebami gospodarstva. »Zato smo na Gospodarski zbornici Slovenije prevzeli vlogo posrednika, da podjetja povežemo z raziskovalnimi institucijami in obratno, da jih podučimo in opolnomočimo, S pomočjo države, ki mora zagotoviti sredstva in pogoje, bomo ustvarili temelje za lažji prehod od inovacij do trga. Prav to je poslanstvo zavezništva med gospodarstvom, znanostjo in vlado, ki smo ga podpisali spomladi letos. In to je tudi cilj akcijskega načrta, ki ga predstavniki gospodarstva snujemo skupaj z resornim ministrstvom, s katerim želimo Slovenijo predstaviti kot vodilno evropsko središče za raziskave in razvoj za napredne tehnologije.« Po mnenju Tiborja Šimon-ke še vedno obstajajo stereo-tipi, da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj. »Čas je, da te stereotipe presežemo in se nehamo ukvarjati vsak s svojim vrtičkom. Pred nami se razprostira neskončno polje možnosti,« je sklenil. Udeležence slovesne podelitve je nagovoril tudi minister za gospodarstvo, tehnologijo in šport Matjaž Han. 45 inovacij, 1200 inovatorjev Za priznanja na nacionalni ravni se je po besedah Bar- bare Kač Kadunc potegovalo 45 najboljših inovacij iz vse Slovenije. »Na sedeže regijskih gospodarskih zbornic so prejeli 207 inovacijskih predlogov, plod odličnega dela razvojnih ekip, posameznikov, raziskovalnih inštitucij in inovatorjev. Pri inovacijah je sodelovalo več kot 1.200 inovatorjev. Prijavljene inovacije so bile zelo raznolike, sicer v večji meri produktne, a vendar tudi odlične procesne, trženjske in družbene.« V juniju se je zvrstilo dvanajst regijskih podelitev najboljšim inovatorjem v regijah. Vsaka od svečanih prireditev je v najboljši luči izpostavila in predstavila izjemne ljudi, ki stojijo za razvojem regij. V programu so sodelovale tudi ekipe mladih prihodnjih podjetnikov, ki so sodelovale na tekmovanju v podjetniških idejah mladih - POPRI. Pokazali so, da je z njihovimi idejami in angažiranostjo pred nami inova-tivna in razvojno naravnana prihodnost. Na podelitvah so udeleženci spoznali storitve mreže EEN (Enterprise Europe Network), ki lahko inovatorjem pomaga pri prodoru na tuje trge. Septembra je potekala še zadnja regijska podelitev. Inovativna konferenca Dan inovativnosti 2023 je obogatila strokovna konferenca, ki se je letos osre-dotočala na povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov v ekosistemu kot ključ za napredovanje Slovenije od zmerne inovatorke do inovacijske voditeljice. »Inovativnost je ključ za dvig dodane vrednosti slovenskega gospodarstva,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nah-tigal, ki vidi še veliko prostora za izboljšave in dvig inovacijske zmogljivosti tako na področju medsebojne povezanosti, razumevanja ekosistema kot boljše informiranosti, poenostavitve ter večje konsistentnosti in konkurenčnosti podpornih ukrepov ter celovitejšega spremljanja in izboljšanega vrednotenja ukrepov za oblikovanje in izvajanje politik RRI na podlagi rezultatov. Izpostavila je spomladi podpisan strateški dogovor med vlado, Rektorsko konferenco, Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) in Gospodarsko zbornico Slovenije ter aktivnosti Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije. Dan in inovativnosti v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) kot nacionalna partnerja podpirata Ministrstvo za gospodarstvo, tehnologijo in šport RS in Javna agencija Spirit Slovenija. Najbolje ocenjena inovacija 2023 je nova slovenska biometrična izkaznica, ki so jo v Cetisu izdelali v sodelovanju z ministrstvoma za notranje zadeve in za digitalno preobrazbo in so zanjo kot najboljšo osebno izkaznico preteklega leta za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda letos prejeli tudi pomembno mednarodno priznanje. Deset občin skupaj na sejmu Na letošnjem Mosu se je predstavila tudi turistična destinacija Dežela Celjska. Vanjo so povezane občine Celje, Dobrna, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Štore in Vransko. Celje se je predstavilo s ponudbo doživetij v mestu, novo pohodniško karto in karto kolesarskih poti. Razvojni agenciji Kozjansko in Sotla sta predstavljali turistične in gastro-nomske ponudnike s svojega območja. Z območja Vranskega se je z ovčerejo in sirarstvom predstavila kmetija Novak. Mestna občina Celje je poseben razstavni prostor pripravila še v atriju sejmišča, kjer je stal Celebus in so obiskovalci lahko spoznali Centralko, novo aplikacijo, ki omogoča lažje plačevanje parkiranja v mestu, vožnje z avtobusom in najema kolesa. TC /»iti Razstavni prostor destinacije Dežela Celjska je nudil številne informacije in tudi pokušino okusnih domačih dobrot. (Foto: AndražPurg) GOSPODARSTVO 5 Mag. Bojan Kumer. »Veseli nas, da podjetja spoznavajo pomen zelenega prehoda in trajnostnih naložb, s katerimi si zagotovijo konkurenčne vire energije.« Sončno elektrarno so simbolično namenu predali (od leve): podpredsednik uprave Atlantic Grupe Enzo Smrekar, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in izvršna direktorica poslovnega področja Donat Darja Teržan. Na strehi slatinske polnilnice pijač namestili sončno elektrarno Donat bodo polnili s pomočjo sonca Podjetje Atlantic Grupa je na strehi polnilnice pijač v Rogaški Slatini minuli torek namenu predalo sončno elektrarno, za katero je namenilo približno 900 tisoč evrov. Z naložbo, ki jo je podprla tudi država, so med drugim obeležili 115 let od tega, ko so odkrili vodo z izredno visoko vsebnostjo mineralov in jo zaradi bližine Donačke gore poimenovali Donat Mg. TINA STRMCNIK Sončna elektrarna na strehi slatinske polnilnice je največja tovrstna naprava v družbi Atlantic Grupa in ena večjih zasebnih naložb v sončne elektrarne v zadnjem obdobju pri nas. Podpredsednik uprave Atlantic Grupe Enzo Smrekar je pojasnil, da bo elektrarna z močjo 974 kWp na letni ravni proizvedla približno eno gigavatno uro električne energije, kar je primerljivo z energijo, ki je potrebna za oskrbo približno 350 gospodinjstev ali manjše vasi. »S to sončno elektrarno bomo zagotovili več kot 30 odstotkov potreb po električni energiji, vsako tretjo steklenico Dona- ta bomo napolnili s pomočjo zelene energije. Glede na naše pogodbe z dobavitelji tudi vsa druga energija, ki jo porabimo, prihaja iz zelenih virov, to je ena od naših zavez v sklopu trajnostnega delovanja.« Ob polnilnici pijač sta po novem tudi dve polnilni postaji za električne avtomobile, ki jih bodo polnili s sončno energijo. Ob Donatu še Cockta in Cedevita V slatinski polnilnici, ki je vrata odprla leta 1972, trenutno 73 zaposlenih dela na tri izmene pet dni v tednu. Tam v povprečju napolnijo 30 milijonov litrov Donata, letos ga bodo verjetno napolnili 31 milijonov litrov. Slednjega največ prodajo v Sloveniji. »Slovenci smo to mineralno vodo res vzeli za svojo, pomembnejši trgi pa so tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, pa tudi v Avstriji in Nemčiji,« je dejal direktor proizvodnje Dušan Lorenčič. Atlantic Grupa je vrsto let rast prodaje Donata beležila tudi na ruskem trgu, kamor je to pijačo prodajala od leta 2002. »Do svojih zaposlenih, ki jih imamo v omenjeni državi, smo odgovorni, zato ruski trg samo oskrbujemo, se pa tam ne širimo in ne načrtujemo vlaganj,« je povedal Lorenčič. V poslovni enoti Rogaški vrelci polnijo med drugim tudi mineralno vodo Tempel, iz njihove proizvodnje pa gre letno tudi 14 milijonov litrov »pijače mladosti« Cockte. Po besedah Lorenčiča za izdelavo te gazirane pijače, ki je bila potrošnikom prvič predstavljena pred 70 leti, uporabljajo enajst zelišč, med drugim tudi šipek. Z letošnjim letom so v sla-tinski polnilnici začeli polniti tudi del programa pijač Cede-vita, in sicer tako imenovane vitaminske vode. Ker je bilo povpraševanje na trgu po tovrstnih pijačah tako veliko, so v poslovni enoti uvedli delo ob sobotah. Sedaj je zasedenih okoli 75 odstotkov zmogljivosti polnilnice. Prihodnje leto bo Atlantic Grupa v proizvodnjo dodala še nekaj pijač. V treh do petih letih pa želi v Rogaški Slatini zgraditi novo proizvodnjo dvorano z novimi polnilnimi zmogljivostmi. Zakaj omejitev pri priključni moči elektrarn? Podpredsedniku uprave Atlantic Grupe je žal, da so trenutna vlaganja v sončne elektrarne, za katere lahko podjetja dobijo subvencijo države, omejene na en mega-vat priključne moči. »Zaradi tega imamo veliko površin na strehi še neizkoriščenih. Vendar smo že dobili neformalni odziv, da bodo pristojni to omejitev verjetno sprostili. Če imajo podjetja na voljo denar, je smiselno, da namestijo večje elektrarne.« Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra omenjeno ministrstvo razmišlja, da bi to omejitev v prihodnje odstranilo ali pa da bi denar razporedilo za velike in male projekte. Ne želi pa si, da bi eno samo veliko »sončno polje« porabilo vsa razpoložljiva državna sredstva, zaradi česar se druga podjetja ne bi mogla potegovati zanje. »Skrbeti moramo za skladen regionalni razvoj. Ker sredstva niso neomejena, so bile vnaprej določene omejitve glede možnosti potegovanja za denar,« je dejal. In dodal, da država vsekakor podpira tovrstne naložbe na gospodarskem področju in na področju gospodinjskih odjemalcev. Foto: Nik Jarh Enzo Smrekar: »Donat kot presežek prihaja iz izvira, zato njegove proizvodnje ne moremo kar ustaviti. Vzporedno moramo v približno štirih letih vzpostaviti novo polnilno linijo.« Steklarna načrtuje odpuščanja Po javno dostopnih podatkih je Steklarna Rogaška lani ustvarila skoraj 46,6 milijona evrov prometa, vendar je imela približno 5,6 milijona evrov izgube. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Steklarna Rogaška, ki je lani v povprečju zaposlovala 830 delavcev, napoveduje odpuščanja. Medtem ko nam iz podjetja niso konkretno odgovorili, koliko ljudi naj bi ostalo brez dela, Slovenska tiskovna agencija poroča, da bo odpuščenih do 140 zaposlenih. Iz Steklarne Rogaška so sporočili, da kot del finske skupine Fiskars načrtujejo poenostavitev globalne organizacije dobavne verige, da bi povečali učinkovitost in zagotovili konkurenčnost. Na ravni celotne skupine Fiskars naj bi zaradi tega brez dela ostalo približno 400 ljudi. Kot je zapisano v letnem poročilu podjetja, je na njegovo poslovanje leta 2022 vplival napad Rusije na Ukrajino, kar je vplivalo na rast cen osnovnih surovin, energije in stroškov prevoza. Ob tem nestanovitno tržno okolje in šibkejše povpraševanje negativno vplivata na dobičkonosnost družbe tudi letos. Po javno dostopnih podatkih je Steklarna Rogaška lani ustvarila skoraj 46,6 milijona evrov prometa, vendar je imela približno 5,6 milijona evrov izgube. Iz te gospodarske družbe so sporočili, da bodo glede odpuščanj tesno sodelovali z zaposlenimi in njihovimi predstavniki. Zagotovili jim bodo vse potrebne informacije, da se bodo lahko posvetovali o danih predlogih. Dodali so, da se postopki in časovni načrti odpuščanj razlikujejo glede na lokacijo podjetij znotraj skupine, podrobnosti pa v podjetju ne komentirajo. TS Atlantic Grupa po besedah Smrekarja načrtuje obnovo še zadnjega dela proizvodnje v Rogaški Slatini, nato pa bo proizvodnjo postopno preselila na novo linijo. Naložba bo vredna več kot pet milijonov evrov. 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Divji prašiči vznemirjajo prebivalce Lisc Živali prihajajo I I ■ V ■ I "V vse bližje his i . . "ft > д^^НЈИЈ^: - - 4 w - "'" љШ . • ill ЈмввбИ*: - зВВЗД ft. Da prihaja divjad zadnja leta vse bližje naselij ali se celo sprehaja med hišami, vedo tudi v mnogih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih Celja. Pred časom smo pisali o lisicah v Medlogu, zdaj imajo težave v Liscah, kjer ugotavljajo, da so letos divji prašiči prišli še posebej blizu hiš. Večje škode razen nekaj razrite trave doslej niso opazili, zbujajo pa njihovi nočni in celo dnevni obiski nelagodje in zaskrbljenost. Krajani menijo, da bi se morali tudi številni sprehajalci bližnjega mestnega gozda zavedati, da v njem niso sami, in paziti zlasti, ko se v gozd odpravijo s psom. TATJANA CVIRN »Divji prašiči so se pojavljali že prejšnja leta, v gozdu se je videlo, kako je razrit, a še niso prišli tako blizu naselja,« pravi predsednica MČ Savinja Zdenka Zdolšek, ki tudi sama živi v Liscah. Naselje na enem delu meji na mestni gozd, na drugem pa na Savinjo. »Okrog hiše imamo ograjo in ta prašiče zadrži, da ne pridejo bližje, ponekod pa so ljudje opazili razrite zelenice in predele pod drevjem. Opažajo, da prihajajo vsako noč. Nazadnje je sosed naštel štiri samice in 25 mladičev, domneva pa, da jih je še več.« Pravi, da je o tem obvestila pristojno Lovsko družino Hum, kjer so ji povedali, da česa posebnega ne morejo storiti, saj ob naselju ne smejo streljati. V enem primeru so lovci poravnali razrit travnik in na novo posejali travo. Po zakonu pa je za škodo divjadi na nelovnih površinah, kot so zelenice, vrtovi, parki ..., odgovorna država. Zaskrbljenost Jože Stropnik živi v Liscah že dve desetletji, in sicer ima hišo v zadnji vrsti naselja blizu gozda. »Sledi divjih prašičev smo opazili v okolici tudi v preteklih letih, a nikoli tako blizu hiš kot letos.« Razrit je zlasti del med gozdom in parcelami hiš. Gre za pas travnika, ki ga stanovalci kosijo, čeprav ni v njihovi lasti, da območje ne bi bilo zaraščeno. Stropnik ima ograjo okrog hiše, tako da do nje živali ne morejo, eden od sosedov pa jih je opazil celo sredi dneva, zato stanovalce skrbi, ker je le nekaj metrov stran od gozda tudi otroško igrišče. Stropnik meni, da bi se tudi sprehajalci, ki se množično podajajo v bližnji mestni gozd in imajo s seboj pogo- sto pse, morali zavedati, da previdnost ni odveč. Da je treba imeti v gozdu pse na povodcu, a ne le zaradi divjih prašičev, pač pa tudi zaradi vseh drugih živali, opozarja Zdravko Mastnak, strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje. »Prašiči se čez dan ponavadi zadržujejo v neprehodnih goščavah in jih je težko srečati, saj so nočne živali. V času, ko imajo samice mladiče, bi te lahko v strahu zanje tudi napadle človeka, če bi jih presenetil, a to je bolj verjetno februarja, ko so mladiči še v gnezdu.« Prilagodljive živali Sicer pa je po besedah Ma-stnaka prašičev povsod po Evropi vsako leto več, saj imajo jeseni na voljo dovolj hrane in tudi zime niso več tako hude, da bi vplivale na njihovo naravno selekcijo. Lov na prašiče je dovoljen vse leto, svinj pa od začetka februarja do konca junija ni dovoljeno loviti, ker Nekatere'' hiše v Liscah so tik ob . gozdu in . tako tudi igrala za otroke ter-krajevno-otroško igrišče. Eden od sosedov je divje -prašiče ' opazil '* že sredi dineva. Ü KU takrat polegajo mladiče. »Lovci pospešeno izvajamo odstrel in lahko pri tem uporabljamo tudi umetne vire svetlobe, kar je dovolil interventni zakon za preprečevanje širjenja afriške kuge.« A živali ni lahko uloviti, priznava, potrebne so ure potrpežljivega nočnega čakanja. »Od lovcev zahtevajo povečan odstrel. Imamo načrt, ki ga moramo izpolniti, navzgor pa ni omejitev. A več kot loviti ne moremo, saj to počnemo v svojem prostem času,« pravi Mastnak. Na območju južno od Savinje, kamor sodi tudi LD Hum, je prašičev še posebej veliko. »Divji prašič je prilagodljiv in gre tja, kjer ve, da se mu ne bo nič zgodilo. Mamljive so zlasti njive s koruzo, a zanimivo je, da vseh vrst teh posevkov ne je.« Lovci ponekod ograjujejo njive s koruzo z električnim pastirjem, a včasih živali podrejo tudi tako ograjo. Kot navaja Mastnak, obstajajo tudi kemični odvračevalci, torej posebni preparati, ki divjim prašičem smrdijo. Nanos okrog njiv je treba obnavljati vsakih nekaj dni. Foto: Andraž Purg Na Mosu podelili sejemska priznanja CELJE - Pretekli petek je Mestna občina Celje na Mednarodnem sejmu obrti in podjetništva podelila sejemska priznanja za izvirne, kakovostne in tržno zanimive izdelke, za izdelek tradicionalne slovenske domače obrti ter za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost podjetja iz Celja. O prejemnikih priznanj je odločala sedemčlanska komisija mestnega sveta, predsedoval ji je mestni svetnik Miran Gracer. Priznanje za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost podjetja iz Celja je MOC podelila Energetski zadrugi Sonči krog. Ta zadruga je prostovoljno združenje posameznikov, ki želijo blažiti vpliv podnebnih sprememb in se dolgoročno zaščititi pred nestabilnostjo energetskih trgov. Zadruga se osredoto-ča na povezovanje, izobraževanje in ozaveščanje vseh deležnikov s skupnim ciljem zniževanja ogljičnega odtisa in boljše prihodnosti. Ener- Energetska zadruga Sončni krog je prejela priznanje za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost podjetja iz Celja. (Foto: MOS) getska zadruga Sončni krog je platforma za povezovanje lastnikov površin s potencialom proizvodnje nizkoogljične sončne energije, porabnikov električne energije in varčevalcev, ki želijo z investicijami v zniževanje ogljičnega odtisa oplemenititi svoje prihranke. Sejemsko priznanje MOC za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost razstavljenih izdelkov je prejel Žiga Legnar za svojo čili omako FxBOMB - Eksplozija okusov. Priznanje za izdelek iz tradicionalne slovenske domače obrti pa je dobila Kovaška galanterija Vladimir Zupančič za izdelek Kovane podkvice za srečo. JF Osem prenovljenih stanovanj za mlade CELJE - Družba Nepremičnine je objavila javni razpis za oddajo v najem osmih stanovanj za mlade. Razpis sodi v okvir ukrepov pomoči mladim na področju stanovanjske politike v Mestni občini Celje in v okvir oživljanja mestnega jedra. Tako nakup stanovanja kot njegov najem sta lahko za mlade nerešljiva težava, pravi Primož Brvar, direktor družbe Nepremičnine Celje, ki ponuja mladim varen, ugoden in dolgoročni najem obnovljenih stanovanj v starem mestnem jedru. Na voljo je osem stanovanj, večinoma na Glavnem trgu, ki jih bo mogoče najeti za obdobje do 10 let. Družba bo prevzela stroške notarskih storitev, upravljanja, zavarovanja in investicijskega vzdrževanja stanovanj ter skupnih prostorov Najemniki bodo plačevali najemnino ter obratovalne stroške. Prednost pri dodelitvi stanovanj bodo imeli mladi s stalnim bivališčem v Celju. Kot pravi Darja Pavlina, vodja službe za stanovanjske zadeve v Nepremičninah, bodo upoštevali tudi njihovo izobrazbo, zaposlitev, podjetnost, kraj zaposlitve in aktivno državljanstvo. »Razpoložljiva stanovanja so primerna za mlade posameznike, mlade pare in enostarševske družine.« Na razpis se je mogoče prijaviti do 18. oktobra do 17. ure. Razpisna dokumentacija z vsemi podatki je na voljo na spletni strani www.nepremicnine-celje.si in sedežu družbe v času uradnih ur. TC »Pajek« bo spet nalagal CELJE - Kar nekaj let je že, odkar so v Celju nepravilno parkirana vozila odvažali s »pajkom« ali vklepali v »lisice«. Zadnja leta so kršilce pričakala le obvestila redarstva, zataknjena za brisalce vozila, da je treba plačati kazen za napačno parkiranje. Odslej bo na delu spet »pajek«, so sporočili iz mestne občine. Ugotavljajo, da nepravilno parkirani avtomobili na mestnih ulicah povzročajo velike težave, saj pogosto zasedajo intervencijske poti, ovirajo nujne prevoze reševalnih vozil in odvoz odpadkov. Ker se kljub številnim opozorilom redarske službe in izrečenim globam razmere niso izboljšale, se je občina odločila za uvedbo t. i. »pajka«. Po pogodbi z družbo ZPO bo ZŠAM v prihodnje od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro lahko naložil nepravilno parkirano vozilo in ga odpeljal na območje Centra varne vožnje oziroma poligona na Ljubečni. Stroški za odvoz takšnega vozila bodo znašali 85 evrov. Če bo redar izdal odredbo za odvoz, vendar se bo voznik vrnil k parkiranemu vozilu, še preden ga bo naložil »pajek«, bodo stroški za polovico nižji. Ker je največ težav z napačno parkiranimi vozili v mestnem središču in okolici, bo imel »pajek« največ dela tam, nepravilno parkirana vozila pa bo sicer odvažal na območju celotne Mestne občine Celje. Tudi v primestnih naseljih je namreč stalnica parkiranje na intervencijskih poteh. TC Na družbenih omrežjih je bilo te dni že mogoče zaznati nasprotujoča si mnenja glede ponovnega delovanju »pajka«. Kot je povedal župan Matija Kovač, so razmere predvsem na intervencijskih poteh in kolesarskih stezah take, da je to v zadnjem času postalo nevzdržno. »Vozniki parkirajo tam, kjer ovirajo najšibkejše v prometu in strokovne službe so se odločile, da si pomagajo z odvozom vozil, saj druge metode niso delovale.« eR IZ NAŠIH KRAJEV 7 Člani Čebelarskega društva Rogaška Slatina na sobotni slavnostni akademiji (Foto: arhiv društva) raztopino, čebele pa zaradi težkih okoliščin težje oprašu-jejo rastline. »Konča se tako, da jeseni v naravi ni sadja in drugih plodov,« je poudaril predsednik društva. Dodal je, da je večina čebelarjev čebele zato, da jih je obdr- preteklosti, med letoma 1960 in 1980, bdelo nad tako imenovanim učnim oz. šolskim čebelnjakom, se je nato soočilo s težavami pri zagotavljanju mentorjev in primernega prostora. Takšen čebelnjak bi radi upravljali, da bi za svojo Uroš Stojan: »Samo izobraženi čebelarji lahko uspešno čebelarijo. Vsako društvo ima posebej predane čebelarje, ki vzorno skrbijo za čebele in naravo. Tudi pri nas je tako.« ROGAŠKA SLATINA - Sto let delovanja čebelarskega društva Čebele je vedno težje ohraniti pri življenju Da lanska letina še letos rešuje čebelarje in da je leto, večinoma nanje poseje- aprila in maja Da lanska letina še letos rešuje čebelarje in da je ob vremenskih razmerah precejšen izziv ohraniti te marljive delavke, kar ima posledice tudi za kmetijstvo in pridelavo hrane, poudarjajo v Čebelarskem društvu Rogaška Slatina. Omenjeno društvo, ki pod svojim okriljem povezuje 45 članov, je pred dnevi s slavnostno akademijo v slatinskem kulturnem centru obeležilo stoto obletnico delovanja. TINA STRMCNIK ČD Rogaška Slatina pod svojim okriljem povezuje čebelarje z zelo različnim razponom čebeljih družin. Medtem ko nekateri za svojo sprostitev skrbijo le za nekaj panjev, je v vrstah društva tudi poklicni čebelar, ki gospodari z več kot štiristo panji. Kot je povedal predsednik društva Uroš Stojan, imajo čebelarji v občini dobre pogoje za svojo dejavnost. V bližini namreč ni težke industrije, v okolici je veliko listnatih gozdov, tamkajšnja kostanjeva drevesa so bogat vir za čebeljo pašo. V okolici ni ravno veliko sadnega drevja in cvetočih travnikov za spomladansko pašo. »Kmetje travnike kosijo do petkrat na leto, večinoma nanje poseje-jo semena trav, ki ne cvetijo, zaradi česar se travniki spreminjajo v zelene puščave,« je dejal Stojan. Če so čebelarji že vajeni tega, da se morajo bojevati proti varoji, pri svoji dejavnosti zadnja leta vedno bolj občutijo še vpliv nepredvidljivih vremenskih razmer. Spomladanske temperature se včasih pojavijo že februarja, torej pozimi. April je velikokrat mrzel in moker, takšno vreme včasih vztraja še maja in pozeba velikokrat uniči vse cvetje. Vroče in suho poletje prav tako škodi cvetovom. Ta vremenski vrtiljak nič dobrega ne pomeni za čebele. Slednje se spomladi prehitro razvijejo v močne družine, aprila in maja pa v naravi ni dovolj hrane za njihov razvoj in preživetje. Čebelarji jih morajo hraniti s sladkorno žala pri življenju, letos morala hraniti vse od spomladi, letošnja letina medu je zelo slaba. Večina čebelarjev je natočila zelo malo medu ali celo nič. Dober donos medu so imeli lani in ta pridelek še letos rešuje čebelarje. Da bi slednji pomagali čebelam, v bližini čebelnjakov vsako leto posadijo sadike medovi-tih rastlin, ki jih v ta namen pridobi društvo. Izobraževanje je temelj uspeha Čebelarji ob vseh omenjenih preizkušnjah cenijo prednosti povezovanja, izmenjave znanj in izobraževanja pod okriljem društva. Slednje vsako leto pripravi do štiri predavanja različnih strokovnjakov. Izobraževanja izvaja tudi na terenu, pri čebelnjakih. Medtem ko je v dejavnost ter za spoznavanje in varovanje narave navduševali mlade. Priznanja za dolgoletno delo Društvo, ki rado sodeluje na prireditvah v občini, v tamkajšnjih šolah in vrtcih pa pomaga pri izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka, je stoletnico delovanja obeležilo s svečano akademijo minulo soboto. Ob pestrem kulturnem programu je podelilo društvena priznanja za dolgoletno delo na področju čebelarstva. Tretji teden septembra je v Mestni galeriji v Rogaški Slatini pripravilo tudi čebelarsko razstavo, kjer je predstavilo čebelarsko orodje, panje, panjske končnice, čebelarsko literaturo. Obiskovalci so lahko poskusili različne vrste medu. Umeščajo intervencijski center ŠENTJUR - Občinski svet je minuli torek prvič obravnaval odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za Intervencijski center Šentjur. Center je predviden na skoraj hektar velikem zemljišču na vzhodnem delu Šentjurja, med Voglajno in glavno cesto Šentjur-Mestinje. OPPN bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da je najprej predvidena izdelava projektne dokumentacije za komunalno ureditev zemljišča. Na enem delu bo ministrstvo za notranje zadeve zgradilo novo policijsko postajo. Občina bo bdela nad gradnjo intervencijskega centra, kjer želi zagotoviti prostore za Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur, gasilsko zvezo, civilno zaščito in območno združenje Rdečega križa. »Zasnova načrtovanega centra se mi zdi vizionarska, tovrstne centre bomo glede na vedno bolj nepredvidljivo vremensko dogajanje še bolj potrebovali,« je prepričan župan. TS Idejna zasnova intervencijskega centra (Foto: Občina Šentjur) Obiskovalci so lahko prisluhnili zanimivim vsebinam, na primer tudi o vključevanju gojene konoplje v prehrano, ogledali so si lahko razstavo samoniklih rastlin, se sproščali ob poslušanju glasbenih nastopov ... (Foto: Mojca Valenčak) Divja hrana v glavni vlogi KOZJE - Izdelava zdravilnih pripravkov, priprava domačih žavb, pokušine divjih rastlin ... To je le nekaj zanimivih vsebin, ki so jih lahko minuli konec tedna spoznavali obiskovalci 2. festivala divje hrane oz. FesDivjala v Podsredi. Obiskovalci so se lahko med Pohorju. Pobudo za dogodek drugim udeležili gobarskih in nabiralniško-kulinaričnih delavnic, med seboj so izmenjevali semena in potaknjence ter prisluhnili različnim predavanjem. Zeliščarka in nabiralka Karmen Gajšek je tokrat festival s soorgani-zatorji pripeljala v enega od visokodebelnih sadovnjakov kozjanskega regijskega parka nad Podsredo. Divji hrani je tridnevni dogodek posvetila zato, ker divje užitne in zdravilne rastline zaradi samonikle rasti v povprečju vsebujejo precej več vitaminov, mineralov in drugih dobrih sestavin kot gojena zelenjava ter so pomemben del samooskrbe. Organizatorka je tovrstni festival lani prvič pripravila na je dal poznavalec divjih rastlin Dario Cortese, ki pa svoje ideje zaradi prezgodnje smrti ni mogel izpeljati. Razkošna tla Po besedah Gajškove smo v Sloveniji, kar se tiče bogastva užitnih samoniklih rastlin, v samem vrhu med evropskimi državami. »Živimo na zelo razkošnih tleh, predvsem zaradi prepleta različnih klimatskih vplivov - alpskega, panonskega, dinarskega, primorskega. Tudi geologija naših tal botruje temu, da je naše okolje zelo bogato. Zato je naša dolžnost, da poznamo, kar nas obdaja. Te rastline lahko spet postanejo temelj naših življenj, tako kot je bilo, ko drugih možnosti še nismo imeli na voljo.« Znanje glede nabiranja in priprave tovrstnih rastlin se po njenih besedah počasi širi, še vedno pa je neprimerljivo z zakladnico znanja, ki so jo imeli naši predniki. Če bomo tovrstna spoznanja nadgrajevali, bomo po njenem prepričanju lahko živeli bolj trajnostno. Kot je dejala za ponazoritev, nas ta trenutek v naravi obkroža nova pomlad. »Kjer je bilo pokošeno, so na novo vzniknile rastline, ki jih poznamo iz zgodnjega poletnega časa. Na voljo je veliko sveže zelenjave. Na travnikih, gozdnem robu in v gozdu najdemo šipek, črni trn, drnuljo in vse to lahko vključujemo v prehrano ... Na pretek je zelenih rastlin oz. divjih zelišč, kot sta regrat in cikorija s korenino.« TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Več kot 3,6 milijona evrov za boljšo oskrbo s pitno vodo Po medijskem pritisku le do pogodbe Z zaključkom medobčinskega projekta se je izboljšala vodooskrba za nekaj manj kot 15 tisoč prebivalcev Spodnje Savinjske doline. »To pomeni, da imajo zdravo in kakovostno pitno vodo v zadostnini količini,« je bil uvodoma jasen Janko Kos, župan Občine Žalec, ki je bila med vsemi šestimi občinami nosilka projekta, za katerega je Spodnje-savinjčanom obljubljen lep kupček nepovratnega denarja. Več kot 70 odstotkov sredstev bosta prispevali Evropska unija in država. Utrinek z novinarske konference, na kateri so sodelovali župani. (Foto: TT) ŠPELA OŽIR A kot je pojasnil Janko Kos, ni bilo vse tako preprosto. »S projektom smo šli skozi trnje. Občine smo podpis pogodbe pravzaprav izsilile. Sklep o financiranju te operacije smo prejele 21. junija 2020. Potem pa pogodbe ni bilo od nikoder. Obračale in pritiskale smo na pristojno ministrstvo in takratnega ministra Andreja Vizjaka ter vse njegove sodelavce. Najverjetneje so ugotovili, da so izdali preveč sklepov glede na razpoložljiv denar in so nas želeli žejne peljati čez vodo,« je bil jasen Kos, ki s sodelavci ni odnehal. Gradbena dela so se namreč ponekod že začela. Poplačati je bilo treba izvajalce. Občine Spodnje Savinjske doline so zato štiri dni pred lanskimi parlamentarnimi volitvami sklicale novinarsko konferenco. »Očitno je potreben zgolj javni medijski pritisk na odločevalce. Eno uro pred začetkom smo čudežno prejeli pogodbo, pod katero je bil podpisan Vizjak.« Do zdaj je država že poplačala dober milijon evrov, Kos verjame, da bo še preostanek. Z manj okvarami Občine Spodnje Savinjske doline so v zadnjih dveh letih za 3,6 milijona evrov zgradile 11 kilometrov novih vodovodov, obnovile dva kilometra obstoječega vodovoda, zgradile dva nova vodohrama in dogradile oziroma zgradile tri »Povezani bomo morali pritiskati tudi na izvedbo protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje. Če tega ne bomo storili enotno, bomo po naslednjem deževju zopet poplavljeni,« pravi Janko Kos. prečrpališča pitne vode. Tega same brez sofinanciranja ne bi zmogle. S pridobljeno komunalno infrastrukturo bo upravljalo Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec. Njegov direktor mag. Janez Primožič je pojasnil, da ta pridobitev ni izjemnega pomena le za odjemalce, temveč tudi za upravljalce. »Izboljšala se bo stabilnost vodnih virov. Manj bo okvar. V Parižljah smo v sklopu projekta vodovod zavrtali pod strugo Savinje. Če tega ne bi storili, bi bila kar velika verjetnost, da tega vodovoda proti Polzeli ne bi bilo več. To se je na žalost zgodilo v Letušu, kjer je deroča Savinja odnesla vodovod,« je povedal. Dodal je, da jih čaka še veliko dela. Do junija prihodnje leto imajo čas, da priključijo nove odjemalce. Zatika se pri služnosti Ta projekt pa ne obsega izboljšanja oskrbe s pitno vodo v sklopu vodovodnega sistema v Šempetru, katerega težave so lani odmevale v javnosti. Na tem področju žalska občina trenutno pridobiva gradbena dovoljenja, ki so pogoj za prijavo na razpis za sofinanciranje obnove. »Pri tem se soočamo s težavami pri pridobivanju služnosti. Tudi tisti, ki so imeli takrat pripombe na zagotavljanje ustrezne pitne vode in so bili celo različni podpisniki na seznamih, sedaj ne želijo dati služnosti, kar ovira postopke,« je ob koncu še povedal župan Janko Kos, ki si želi, da bi čimprej zaključili postopke in uspešno kandidirali za denar. Knjižnica v novih prostorih Pomen zdrave hrane Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik je ob tej priložnosti z županom Markom Sem-primožnikom prerezala otvoritveni trak. Jluxlshx ' I/Lllll KNJIŽNICA B i Brigita Stvarnik Novak z možem, sodelavko Lucijo in štirimi dobavitelji. (Foto: osebni arhiv) Knjižnica je pridobila 20 kvadratnih metrov, kar še vedno ne ustreza normativom, a so zaposleni hvaležni, ker je vsak kvadratni meter dobrodošel. TABOR - Občinska knjižnica je prejšnji torek začela novo pot v novih prostorih Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Knjižničarji so ob tej priložnosti pripravili krajšo slovesnost. Taborska knjižnica je do zdaj že nekajkrat spremenila svoj naslov. Nazadnje je bila v domu krajanov in je merila 65 kvadratnih metrov. Ker se v Tabor prise-ljujejo nove mlade družine, tamkajšnji vrtec poka po šivih. Letos je v njem kar osem oddelkov, v katere je vključenih 132 otrok, kar je največ doslej. Že do zdaj je ena od skupin domovala v domu krajanov, kamor se je letos preselila še ena. Knjižnica se je zaradi tega morala preseliti v nove prostore. Vsak kvadratni meter dobrodošel Občina Tabor ji je poiskala nadomestne prostore v prvem nadstropju Kmetijske zadruge Savinjska dolina na naslovu Tabor 18. »Knjižnica je pridobila 20 kvadratnih metrov, kar še vedno ne ustreza normativom, a smo zaposleni hvaležni, ker je vsak kvadratni meter dobrodošel. Gradivo smo lahko v lepo obnovljenih prostorih postavili bolj pregledno, predvsem pa smo dobili dodaten prostor, namenjen najmlajšim. Ob selitvi so knjižničarji vse gradivo, to je malo več kot 9 tisoč enot, opremili z nalepko RFID, ki omogoča varovanje gradiva,« je povedala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je ob tej priložnosti z županom Markom Semprimožnikom prerezala otvoritveni trak. Le začasna rešitev Župan je med drugim povedal, da se zaveda, da je ta prostorska rešitev lahko le začasna in da bodo veliko pozornosti namenili dolgoročni zagotovitvi prostorov za opravljanje knjižnične dejavnosti, ki bodo ustrezali strokovnim normativom. Dodal je še, da bodo zagotovili pogoje, da bi bila knjižnica odprta še več ur tedensko. Trenutno jo lahko obiščete vsak torek od 12. do 18. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. »Kolektiv medobčinske splošne knjižnice si želi, da bi se primernejši prostorski pogoji zagotovili tudi v občinah Vransko in Žalec, kjer so knjige najbolj utesnjene, pri čemer knjižnici tudi nista dostopni gibalno oviranim uporabnikom,« še dodaja direktorica knjižnice. ŠO ŽALEC - Da je bolj pomembno, kaj damo vase kot nase, se zaveda vedno več ljudi. Hrana je pomembna, tudi njen izvor, sestavine in pridelava. To potrjuje tudi Brigita Stvarnik Novak, lastnica Trgovinice z naravno in ekološko pridelano hrano, ki je minulo soboto obeležila šest let delovanja. Ljudi od zdrave, naravne in ekološko pridelane hrane največkrat odvrne cena. Takšna hrana je dražja v primerjavi z industrijsko pridelano. Če je dobavljena od lokalnih kmetov, kot npr. v Trgovinici, lahko na dobavljivost in ceno vplivajo tudi skrajne vremenske razmere ali ujme. A vendarle živimo v času izobilja hrane, pravi lastnica Trgovinice in dodaja, da velikokrat zapravimo preveč denarja zaradi količine, saj bi se morali osredotočiti na kakovost: »Moj nasvet je manj in tisto dobro! Pojejmo vso hrano, ne zavrzimo je. Hrano je treba ceniti in spoštovati.« Kakovost in odnosi Trgovinica v Žalcu že šest let od odprtja ponuja naravno večino ekološko pridelano hrano, takšno, ki ne vsebuje dodatkov, ki vanjo ne sodijo, a tudi naravno kozmetiko in čistila. Sicer Brigita Stvarnik Novak pri svojem delu stavi tudi na odnose: »Ko sem ostala doma po nekaj letih pisarniškega dela, sem razmišljala, da bi v življenju rada delala, kar me veseli. Peka slaščic mi je bila najbolj blizu in tako sem doma pekla pecivo, predvsem z zdravimi sestavinami. In tako je počasi zorela ideja o lastni trgovini. Že od takrat se trudim s ponudbo zdrave hrane in s pravimi odnosi.« Lastnica Trgovinice še pravi, da je v zadnjih šestih letih opazila, da zdrava prehrana postaja pomembna vedno več ljudem in da se rednim kupcem vedno znova priključujejo novi, meni pa, da je boljša kot vsaka reklama - zadovoljna stranka. ER IZ NAŠIH KRAJEV 9 LAŠKO - Muzej hrani dragocen Meštrovićev kip habsburškega cesarja Franc Jožef odpotoval na veliko razstavo Znamenit doprsni kip Franca Jožefa, delo kiparja Ivana Meštrovića (Foto: Muzej Laško) Muzej Laško hrani številne dragocenosti. Med pomembnejšimi je nedvomno doprsni kip Franca Jožefa, ki ga je za sprejemni izpit na dunaj-{ sko akademijo likovnih umetnosti iz belega kamna pri rosnih 17 letih izklesal svetovno znan hrvaški kipar Ivan Meštrović. Portret je naredil po reliefu iz kovanca. Kip je minuli teden iz Laškega odpotoval na razstavo v Zagreb. ■k BOJANA AVGUŠTINČIČ Kipar in arhitekt Ivan Meštrović velja za enega najpomembnejših umetnikov vseh časov. Označujejo ga tudi kot največji fenomen svetovnega kiparstva. Rodil se je 15. avgusta 1883 v Vrpolju v Slavoniji, a je otroštvo preživel v vasi Otavice v Dalmaciji. Še preden je imel priložnost videti pravi kip v trirazsežni obliki, je že začel ustvarjati iz lesa in mehkega kamna. Leta 1899 je na njegov talent postal pozoren lastnik kamnoseške delavnice v Splitu. Mladega Meštrovića je povabil k sebi, da bi se izučil. Kasneje se je nek lastnik rudnika na Dunaju ponudil, da mu plača pot na Dunaj in šolanje na tamkajšnji akademiji likovnih umetnosti, kamor je bil Ivan Meštrović sprejet leta 1900. Po končanem študiju je na pobudo slavnega kiparja Augusta Rodina začel potovanje po Italiji, Angliji in Franciji in pri tem ves čas ustvarjal. Sodeloval je na vsaj 150 razstavah, njegove umetnine pa so znane po vsem svetu. Umrl je 16. januarja 1962 v Indiani (ZDA). Iz Dalmacije v Laško Dragoceno stvaritev Ivana Meštrovića hrani tudi Muzej Laško. Toda kako se je to izjemno umetniško delo znašlo tam? Kot pravi kustos v laškem muzeju Tomaž Majcen, je zgodba povezana z rudarstvom. Kip Franca Jožefa je v Laško prinesel inženir, ki je delal v laškem premogovniku. »Ta inženir češkega rodu je, preden je prišel v Laško, delal v rudniku v Dalmaciji, in sicer blizu kraja, od koder je bil tudi Meštrovič. Umetnik mu je dal kip Franca Jožefa. In ko se je inženir preselil v Laško, je kip prinesel s seboj. Po njegovi smrti je njegova vdova kip podarila Muzeju Laško,« pojasnjuje Majcen. Kot dodaja, je kip Franca Jožefa pri naših sosedih vzbudil veliko zanimanja. »Hrvati so ga namreč želeli imeti, a jim ga nisem hotel dati. Ga jim pa z veseljem posodim za kakšno razstavo,« pravi Tomaž Majcen. Tako je zdaj, ob 140. obletnici Me-štrovičevega rojstva, doprsni kip Franca Jožefa res odpotoval v Zagreb, kjer bo do pomladi prihodnje leto na ogled v Galeriji Klovićevi dvori. ^-ZBI V Muzeju Laško hranijo dragocen kip Franca Jožefa, ki ga je svetovno priznan ko je bil star 17 let. Kip bo do pomladi na ogled na razstavi v Zagrebu. (Foto: hrvaški kipar Ivan Meštrović izdelal, arhiv NT/SHERPA) Izbirajo najlepše LAŠKO - Občina je v sodelovanju s Komunalo Laško in Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik) organizirala tekmovanje za najbolj urejene vasi in zgradbe v laški občini. Izbor se izvaja v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki občine, komunale in Stika, je oglede vseh prijavljenih vasi in stavb že opravila v minulem mesecu. Ocenjevala je na podlagi kriterijev, kot so urejenost fasad, balkonov, oken, urejenost prometnih in zelenih površin, ocvetličenje in urejenost okolice. Zdaj morajo svoje z glasovanjem povedati še občani. Svoj glas lahko oddajo na spletni strani Občine Laško do 20. oktobra. Oceni komisije in spletnega glasovanja občanov bosta predstavljali vsaka polovico skupne ocene v posamezni kategoriji. Priznanja in nagrade (bone za nakup cvetja v vrednostih 100, 200 in 400 evrov) bo župan Marko Šantej najboljšim podelil na slovesnosti ob občinskem prazniku v začetku novembra. BA V kategoriji vas/zaselek/naselje/ulica se za naziv najlepše urejenih potegujeta laško Savinjsko nabrežje (na fotografiji) in Trsteniška ulica v Rimskih Toplicah. (Foto: Boris Vrabec) Za varnost nad oblaki LAŠKO - Javna agencija za civilno letalstvo RS je minuli teden v Kongresnem centru Thermane Laško gostila 3. konferenco o letalski varnosti. V okviru osmih vsebinskih sklopov je bilo predstavljenih 25 aktualnih tem. Konferenca se je končala s posebnim predavanjem Zgodbe slovenskih letalcev v čast slovenski letalski zgodovini. Konference se je letos udeležilo več kot 120 predstavnikov različnih slovenskih podjetij, ki so tako ali drugače povezana z letalstvom in industrijo, različnih letalskih šol in aeroklubov, letališč, prisotni so bili tudi številni piloti in pilotke. Slušatelji so slišali različna predavanja o upravljanju letalske varnosti na nacionalni ravni, o civilnih in državnih operacijah, helikopterskih operacijah in brezpilotnih zrakoplovih. Predstavljene so bile še teme o plovnosti zrakoplovov, obravnavi varnostnih dogodkov v pilotski in potniški kabini, izzivih kontrolorjev zračnega prometa, letalski meteorologiji, obravnavane so bile tudi napake, ki jih piloti in kontrolorji največkrat storijo pri uporabi standardne letalske frazeologije. Na konferenci so udeleženci slišali tudi ključne besede za letalsko varnost: »Nikoli ne dovolite, da vas letalo odpelje tja, kjer v svojih mislih niste bili pet minut prej.« Javna agencija za civilno letalstvo v poročilu o letalski varnosti za leto 2021 navaja, da se je to leto v Sloveniji zgodila ena nesreča v kategoriji splošnega letalstva (poškodba letala ob trku z varnostnim stožcem na letališču Ljubljana 24. marca 2021), smrtnih žrtev ni bilo. Eno smrtno žrtev so beležili v kategoriji nesreč z letalnimi napravami, kjer se je na vzletni točki Lisca smrtno ponesrečil jadralni padalec, ki je po vzletu padel z višine približno 40 metrov. V agenciji so bili obveščeni tudi o štirih resnih incidentih, ki so se zgodili v Sloveniji (trije incidenti so se zgodili v kategoriji splošnega letalstva, eden helikopterskemu letalskemu prevozniku). V agenciji za civilno letalstvo ob tem dodajajo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi z učinkovitimi ukrepi in učinkovitim sistemom upravljanja varnosti preprečili nesreče in resne incidente. BA 10 IZ NAŠIH KRAJEV 1. 1. 2017 1. 8. 2017 1. 2. 2019 1. 3. 2019 1. 9. 2021 1. 7. 2022 1. 2. 2023 1. 5. 2023 Gospodinjski odjem 14,89695 20,75899 24,26216 24,26216 40,61689 42,59039 45,85434 73,05421 Poslovni in ostali odjem 14,89695 20,75899 24,26216 24,26216 40,61689 42,59039 73,05421 73,05421 Subvencija toplote 0,00000 0,00000 -3,75152 -3,26395 -3,26395 -3,26395 0,00000 0,00000 Industrijski odjem 14,89695 24,47610 28,01368 27,52611 43,88084 45,85434 73,05421 73,05421 Variabilni del cene v EUR/MWh brez DDV VELENJE - Za socialno ranljive občane 30 evrov energijskega toplotnega dodatka Podražitve (še) ne napovedujejo Po februarskem skoraj 48-odstotnem povišanju cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini naj bi se občani to jesen in zimo ogrevali po nespremenjenih cenah. V Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da v prihajajoči ogrevalni sezoni ne predvidevajo podražitve daljinskega ogrevanja, razen če bi dobaviteljica toplote Termoelektrarna Šoštanj spremenila ceno nakupa toplote. V Tešu so z izjavami bolj skopi. BARBARA FURMAN V Termoelektrarni Šoštanj so pojasnili, da imata največji vpliv na ceno toplotne energije dva dejavnika - strošek CO2-kuponov in cena ener-gentov, ki se stalno spreminjata. Zato je težko napovedovati gibanje cen daljinskega ogrevanja in s tem morebitno podražitev. Pri tem so poudarili, da je sistem daljinskega Prebivalci velenjske občine, ki so socialno šibki, bodo prejeli energijski dodatek v višini 30 evrov, ki je namenjen za plačilo toplotne energije. ogrevanja v Šaleški dolini še vedno med cenovno najugodnejšimi tovrstnimi sistemi v državi. 30 evrov dodatka Kot je povedal velenjski župan Peter Dermol, od Termoelektrarne Šoštanj niso prejeli nobenega obvestila glede spremenjenih oziroma višjih cen daljinskega ogrevanja v prihajajoči zimi. »Ob tem želim poudariti, da niti mestna občina niti Komunalno podjetje Velenje nimata vpliva na uravnavanje cen ogrevanja. Cene določa Termoelektrarna Šoštanj s soglasjem agencije za energijo. V preteklosti smo pogosto iskali rezervne finančne vire, s katerimi smo subvencionirali ali kako drugače pomagali občanom v socialni stiski pri plačevanju položnic ogrevanja. To bomo počeli tudi v prihodnje.« V lokalni skupnosti se po besedah župana zavedajo, da vsakršen dvig cene najbolj ranljivim skupinam predstavlja veliko težavo. Zato imajo socialno ranljivi občani v velenjski občini možnost prejema energijskega dodatka v višini 30 evrov mesečno (največ tri mesece v ogrevalni sezoni), ki je namenjen za plačilo toplotne energije. Upravičenci so občani s stalnim prebivališčem v mestni občini Velenje, zavezanci za plačilo toplotne energije iz daljinskega ogrevanja za aktivno odjemno mesto pri Komunalnem podjetju Velenje in tisti, ki so upravičeni do enkratne izredne denarne pomoči. Gre za dodatek, ki ga lahko posameznik ob izpolnjevanju pogojev dobi za čas kurilne sezone. Pravilnik za novo sezono bodo svetnice in svetniki obravnavali na oktobrski seji sveta. Zadnja podražitev Spomnimo, da je Komunalno podjetje Velenje po tistem, ko je Termoelektrarna Šoštanj zvišala nakupno ceno toplote, 1. februarja zvišalo variabilni del cene toplote, zato je bil strošek toplote gospodinjskega odjemalca na računu višji za 48 odstotkov. »Poleg dviga cene pri Tešu in naraščajočih cen emisijskih kuponov so na dvig cene vplivali tudi manjša prodaja količine toplotne energije ter močno povišani stroški električne energije, zato je bil dvig cene ogrevanja za uporabnike v Šaleški dolini neizogiben,« so v začetku leta pojasnili v velenjski komunali. Kako do prihrankov? V Komunalnem podjetju Velenje poudarjajo, da se obetajo velike spremembe zaradi preobrazbe daljinskega ogrevanja. »V naslednjih letih bomo postopoma prešli na razpršene zelene vire energije, optimizirali bomo sistem ogrevanja ter zagotovili stabilne in ugodne cene ogrevanja. Občina izvaja številne dejavnosti za boljšo osveščenost občank in občanov, kako priti do prihrankov toplotne energije. Zavedamo se, da bomo morali s toplotno energijo ravnati bolj premišljeno. Energetske prenove stavb so nujne, zato si prizadevamo za večjo dostopnost sredstev za sofinanciranje iz različnih skladov. Največji izziv predstavljata vzpostavitev komunikacje in sodelovanje občanov, občine, države in Evropske unije,« še pravijo v velenjskem komunalnem podjetju. V Komunalnem podjetju Velenje napovedujejo postopen prehod na razpršene zelene vire energije ter zagotavljanje stabilnih in ugodnih cen ogrevanja. Žička kartuzija v Dolini sv. Janeza Krstnika je spomenik državnega pomena. (Foto: Andraž Purg) Nadaljevanje obnove Žičke kartuzije SLOVENSKE KONJICE -Potem ko je konjiška občina v Žički kartuziji lani končala obnovo cerkve, to jesen nadaljuje obnovitvena dela. Na razpisu ministrstva za kulturo je pridobila 150 tisoč evrov, sama bo zagotovila 170 tisočakov. Obnova naj bi se končala čez eno leto. Žička kartuzija v Dolini svetega Janeza Krstnika je spomenik državnega pomena. Lani je bilo slovesno odprtje prenovljene cerkve, na kateri so po idejni zasnovi arhitekta Roka Žnidaršiča uredili pomično streho z razgledno točko in dve stopnišči za obiskovalce. Kaj bodo prenovili? Zdaj so na vrsti konserva-torska gradbeno-obrtniška dela. Občina je na javnem razpisu za izvajalca del izbrala podjetje Gnom, ki bo prenovilo majhen križni hodnik in opornike na jugozahodni strani gospodarskega poslopja. Kot poudarjajo strokovnjaki, so zidovi izgubili trdnost in stabilnost, zato bi se kmalu porušili. Zidove bodo čez zimo pokrili in zaščitili pred dodatnim propadanjem. V delu kartuzijanskega kompleksa je peninska klet, ki bo prav tako deležna prenove. Prva zasilna kartuzija je bila postavljena do leta 1165. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kar-tuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika, najprej zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem. Žička kartuzija je klasičen primer kartuzijanske arhitekture. Ker redovna pravila glede gradnje niso skoraj ničesar predpisovala, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine. Danes je Žička kartuzija priljubljena izletniška točka in prizorišče koncertnih dogodkov. BF Gostili bodo vseslovensko srečanje VELENJE - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je dejavno že šest desetletij. Povezuje približno 460 članov iz desetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Letos je prevzelo organizacijo dogodkov ob mednarodnem dnevu gluhih, ki se bodo zvrstili zadnje teden v septembru. Člani pravijo, da društvo doživljajo kot svoj drugi dom, saj jim omogoča razvijanje pozitivne identitete, uporabo maternega jezika, druženje s sebi enakimi ter prijetno preživljanje prostega časa. Ob letošnjem 60-letnem jubileju je Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje prevzelo organizacijo mednarodnega dneva gluhih. Svetovna organizacija gluhih (WFD), ki je bila v Rimu ustanovljena leta 1951, je na svojem kongresu leta 1959 sprejela odločitev o mednarodnem dnevu gluhih, ki ga gluhi povsod po svetu proslavljajo tretjo soboto v septembru. To je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru. Na manifestaciji, ki jo vsako leto gosti drugo društvo, se zbere več kot 500 oseb z okvaro sluha, strokovnih delavcev, tolmačev in njihovih družin iz vse Slovenije. Na osrednji prireditvi, na katero povabijo tudi pomembne politične odločevalce, širšo javnost opozorijo na nevidno invalidnost - gluhost in kulturo gluhih. Med drugim opozarjajo, da vsi državljani niso enakopravno obravnavani. Primer diskriminacije je tudi priznavanje nadomestila za invalidnost kljub povsem enakemu statusu invalidnosti. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje priznava nadomestilo samo tistim invalidom, ki so postali invalidi v delovnem razmerju, medtem ko so drugi invalidi izločeni in takšno izločevanje se potem prenaša tudi na druge zakone in uredbe, kot so recimo najnovejši energetski boni, kjer je večina invalidov izločena, čeprav imajo uradno status invalida in so najbolj socialno ogroženi ravno tisti, ki ne prejemajo nadomestila za invalidnost. BF Člani društva se radi družijo. Fotografirali so se pred kočo na Menini planini. (Foto: MDGN Velenje) KULTURA 11 Likovno »prosvetljevanje« občanov in krajanov je osnovni namen Ex tempora Mozirski gaj. Na fotografiji je Mehičanka Luisa Polancqjgri slikanju v ateljeju. (Foto: osebni arhiv) Utrinek z likovne kolonije na Polzeli, kjer je del slikarjev slikalo v parku pred kulturnim domom. (Foto: TT) Likovni koloniji v Mozirju in na Polzeli Poznopoletni slikarski utrip Po Savinjski dolini je bilo konec preteklega tedna mogoče čutiti slikarski utrip. Od minule srede in do sobote so v likovni koloniji v Mozirju ustvarjali slovenski in tuji profesionalni ter amaterski slikarji. Polzela je slikarsko oživela v soboto, ko je na gradu Komenda in parku ustvarjalo 33 ljubiteljskih slikarjev. EVA RUDMAN, ŠPELA OŽIR Mozirski gaj je ustvarjalcem mnogo let predstavljal stičišče za druženje, ustvarjanje, iskanje motivov. Zaradi posledic poplav ga letos umetniki v sklopu tradicionalnega slikarskega srečanja, ki se ga je udeležilo dvanajst slikarjev, tudi iz Italije, Nemčije, Makedonije in celo iz Mehike, niso obiskali. Po besedah organizatorja in predsednika Kulturnega društva Jurij Jurija Repenška Mozirje nudi ogromno drugih motivov in mest za iskanje navdiha. Ustvarjalci so tako letos svoje ideje na papir prelili v Slomškovi dvorani v župni-šču. Tridnevno kolonijo so končali z delovno razstavo na temo Mozirskega trga in Mozirskega gaja. Pika na i bo pregledna razstava novembra v Galeriji Mozirje. Od blizu in daleč Za mozirski ex tempore je značilna mednarodna udeležba. »Gre za pisano zasedbo akademskih slikarjev in celo profesorjev likovnih akademij, ki vedno ustvarjajo na temo kraja,« je povedal Repenšek in kot zanimivost dodal, da so slikarji lani med motivi upodabljali požar. Letos so svoj pečat pustile poplave. »Prihodnje leto bo za nas jubilejno. Zagotovo bo »Umetniki vtise iz našega kraja ponesejo v svoje domove, tudi to je krasno,« je povedal Jurij Repenšek. naslednje leto v Mozirskem gaju toliko bolj veselo. Še vsakokrat so ga postavili na noge, verjamem, da ga bodo tudi tokrat,« je o savinjskem biseru še dodal Repenšek. Namen je likovno >prosvetljevati< Ljubiteljski likovniki so v soboto na Polzeli slikali na Likovni koloniji prijateljstva. Tradicionalni dogodek privabi vsako leto ljubiteljske slikarje iz širše Slovenije, da v prijateljskemu vzdušju in letos tudi v duhu dobrodelnosti ob prihajajočem občinskem prazniku upodabljajo znamenitosti Polzele in širše okolice. Pomoč in nasvete pri celodnevnem ustvarjanju je udeležencem nudil priznani slikar iz Oplotnice Vojko Ku-mer. Nastale so slike krajev- nih znamenitosti, izdelane večinoma v tehniki akrila in nekaj tudi v olju. Slikarji so ustvarjali v upanju, da se letošnje avgustovske katastrofe ne ponovijo, in z željo, da bodo dela polepšala domove in vsaj nekoliko pregnala zaskrbljenost ter povrnila upanje v lepše, varnejše dni. Likovna dela bodo na gradu Komenda na ogled od 29. septembra, ko bo ob 18. uri svečano odprtje in predstavitev avtorjev ob glasbeni spremljavi polzel-skih tamburašev. Na ogled nenavadna muzejska zbirka Barvite, igrive, optimistične Izdelki kitajske in japonske keramike, kosi pohištva, samurajska oprema ... To je le nekaj zanimivih predmetov z Daljnega vzhoda, ki so bili doslej shranjeni v depoju Pokrajinskega muzeja Celje (PMC). Približno dvesto predmetov iz te zbirke bo do konca prihodnjega poletja na ogled v Stari grofiji na novi občasni razstavi Prevzeto v zaščito. Ta v ospredje postavlja problematiko določanja izvora teh vzhodnoazijskih predmetov. Pokrajinski muzej Celje hrani zbirko predmetov iz Azije in Južne Amerike že vrsto let. Nastala je ob urejanju in popisu inventarja leta 1964. Takratna muzejska kustosinja Milena Moškon je zapisala, da so bili ti predmeti zbrani in izločeni iz gradiva, ki je prišlo v muzej iz Okrožnega zbirnega centra Celje, ki je bil ustanovljen leta 1945. Kot pravi kustos Davor Mli-narič, ki je pripravil razstavo in spremljevalno publikacijo, je izbral vzhodnoazijske predmete in na osnovi arhivskih dokumentov skušal ugotoviti, komu so nekoč pripadali. A zaradi skopih opisov je to težko. Osebe, ki so izvajale popise predmetov na terenu, niso bile strokovno dovolj usposobljene za takšno delo, kar je bilo v letih po drugi svetovni vojni razumljivo. »V takratnih okoliščinah ni bilo niti časa niti prepotrebnega strokovnega kadra, da bi lahko posamezne predmete podrobneje preučili. Predmeti so bili tako osiro- Del razstavljenih predmetov z Daljnega vzhoda (Foto: Nataša Žmaher) mašeni večine informacij in shranjeni v muzejske depoje.« S to razstavo in spremljajočo publikacijo je zato Mlinarič želel postaviti smernice nadaljnjega raziskovanja te tematike ter hkrati predstaviti dosedanje ugotovitve raziskovalnega dela. Od kod izvirajo? Muzejski delavci se ob ogledu teh predmetov najpogosteje srečajo z vprašanji obiskovalcev, kdo je bil lastnik teh predmetov in od kod so prišli v muzej. Že ob popisu je bilo znano, da jih je muzej dobil iz Okrožnega zbirnega centra Celje. Na podlagi arhivskega gradiva je prvič predstavljeno njegovo delovanje za področje kulturnozgodovinskih predmetov. »Če želimo celostno odgovoriti na vprašanja o izvoru, je treba upoštevati tako Ilustratorka Urška Stropnik Šonc se v Galeriji Velenje po trinajstih letih ponovno predstavlja s samostojno razstavo, ki jo je naslovila Pikaste, pisane. Ilustracije, ki so nastale med letoma 2014 in 2023, je med številnimi slikanicami, učbeniki, delovnimi zvezki in priročniki za razstavo izbral kustos Galerije Velenje Matic Veler. Razstava bo na ogled do 4. oktobra. Velenjčanka Urška Stropnik Šonc pravi, da ob delu ilustratorke uresničuje svoje poslanstvo. »Zelo dobro se spominjam svojih prvih ilustracij. Ob koncu študija na pedagoški fakulteti sem dobila priložnost za soustvarjanje slikanice Trije netopirji, katere avtor je Rok Poles. Tako so se mi odprla vrata v svet ilustracij. Krajši čas sem poučevala v Osnovni šoli Nazarje, a sem to službo pustila in pred 23 leti pridobila status svobodne kulturne ustvarjalke.« Njene ilustracije so barvite, igrive, optimistične, z jasnim sporočilom, zato so otrokom blizu. »Vesela sem bila povabila Galerije Velenje. V njej sem nazadnje razstavljala, ko sem še nosila v naročju enoletnega sina Izidorja. Danes je star 14 let. Ko razstavljam v domačem mestu, čutim večjo odgovornost. A tudi prijetna vznemirjenost in veselje sta izrazitejša.« Na odprtju razstave se je zbralo veliko obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Tako številen odziv jo je, kot še pravi, prijetno presenetil. Med- tem Urška Stropnik Šonc ne drži križem rok. Trenutno pripravlja nove ilustracije za mednarodno nagrajen spletni časopis za otroke Časoris. »Najbolj pa se veselim že pete otroške slikanice Lev Rogi, ki jo ustvarjava z Igorjem Plohlom iz Lenarta. Igor je po delovni nesreči pristal na invalidskem vozičku. Nov smisel življenja je našel v pisanju srčnih in poučnih zgodb za otroke, v katerih jih na lahkoten način osvešča o težavah, s katerimi se soočajo invalidi. Glavni lik je pogumen lev Rogi,« še pravi avtorica razstave Pikaste pisane, ki si jo je med Pikinim festivalom ogledalo veliko otr ok. BF nacistične kot komunistične zaplembe. Vse so bile usmerjene predvsem proti nosilcem gospodarskega življenja. Razlika je bila v cilju, ki so ga želeli doseči. Nacistična oblast je želela z zaplembami premoženja oslabiti ekonomsko moč slovenskega naroda, ga uničiti in čim hitreje priključiti rajhu. Povojna oblast je z zaplembami želela uničiti zasebni sektor in ustvariti državnega oziroma družbenega,« je zapisal Davor Mlinarič, ki je v publikaciji zato predstavil tudi zgodovinski oris takratnih razmer, ki so pripeljale do nastanke zanimive zbirke. V publikaciji, ki je izšla ob razstavi, je objavljen tudi celovit kataloški zapis vseh vzhodnoazijskih predmetov v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje. TC Na odprtje razstave je prišlo veliko Urškinih prijateljev, tudi Igor Plohl. Urška Stropnik Šonc je druga z leve. (Foto: Ksenija Mikor) 12 NAŠA TEMA Direkcija RS za vode na udaru, ljudje in župani nezadovoljni Skoraj teden dni smo potrebovali, da smo od Direkcije RS za vode z vztrajnim klicanjem in opozarjanjem vendarle pridobili nekaj odgovorov na novinarska vprašanja o vzdrževanju vodotokov na našem območju. Veliko dela imajo, pravijo. A še več dela in skrbi imajo župani in ljudje v 17 občinah od 33 v Savinjski regiji, kjer pričakujejo odgovore na še več vprašanj, kot smo jih direkciji postavili mi. Nenazadnje so odgovori direkcije namenjeni ljudem. Večina županov ne skriva več večjih pričakovanj od direkcije in njenih izvajalcev vzdrževanja vodotokov, ne skriva niti nezadovoljstva nad videnim, ko je govora o tem, kakšni so vodotoki. Večina županov in ljudi na poplavljenih območjih ne verjame več obljubam politikov in ministrov, ki so po ujmi prihajali na oglede prizadetih krajev in tam imeli fotografske termine za javnost. Medtem ko se je ob urah napovedanih obiskov pospešeno čistilo območje, zdaj številne zanima, kako bo to urejeno vnaprej, ko »visokih« obiskov ne bo več. Tudi nas zanima enako. SIMONA ŠOLINIČ, BARBARA FURMAN Koliko denarja, toliko »muzike« Znano je, da ima država za vzdrževanje vodotokov sklenjene koncesijske pogodbe z izvajalci gospodarske javne službe za urejanje vodotokov. Sredstva za vzdrževanje vodotokov so letno odmerjena iz proračuna države, izvajalci pa sredstva dobijo glede na opravljeno delo in izstavljen račun. Toda kako je urejen nadzor nad izvedenim in plačanim delom? »Vodovarstveni nadzor na podeljenega javnega poobla-vodotokih izvajajo rečni in stila, organizirani pri izvajal-morski nadzorniki na podlagi cu javne službe urejanja voda. Rečni nadzorniki spremljajo območje, opozarjajo priobalne lastnike na omejitve, pravice in dolžnosti glede deponij, odstranjevanja odvečne zarasti na območju, predvsem na priobalnih zemljiščih,« so nam odgovorili na direkciji za vode. Vendar po naših neuradnih in- Savinja v Celju leta 2018. S pokošeno travo v vodi. P|IIIPiFhivNT/SHERPA) Vlada je pred dnevi sprejela sklep, da se Direkciji RS za vode zagotovi sredstva za izvedbo interventnih ukrepov, in sicer v višini 47 milijonov evrov. Sredstva se zagotavljajo za dela na vodni infrastrukturi, ki so potrebna zaradi odprave posledic avgustovskih poplav. Direkcija bo za izvedbo izrednih ukrepov poleg izvajalcev gospodarskih javnih služb urejanja voda zagotovila tudi dodatne izvajalce. (loto: Nik Jarh) formacijah v Sloveniji sploh ni toliko rečnih nadzornikov, da bi lahko nadzor bil tak, kot bi moral biti. Tudi na vprašanje, ali obstaja kakršna koli kazen, če izvajalec svojega dela ne opravi dobro, na direkciji odgovarjajo z »ne«. »Predvsem je treba poudariti, da nadzor nad izvajanjem vzdrževanja in obratovanja vodne infrastrukture, vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč in drugih del, ki so izvedeni v sklopu koncesijske pogodbe, dnevno spremljajo in nadzirajo sodelavci v sektorju območja direkcije za vode,« še pravijo na direkciji. Poudarjajo, da so do zdaj v okviru razpoložljivih sredstev naredili največ, kar so lahko: »Vzdrževanje vodotokov in brežin lahko izvajamo le v takem obsegu, kolikor imamo na letni ravni na voljo finančnih sredstev. Če bi bil obseg večji, bi lahko vzdrževanje vodotokov izvajali v večjem obsegu.« Sicer pa na direkciji ne omenjajo zneska, ki je name- njen koncesionarju na našem območju, to je Nivo Eko, na splošno pa razložijo, da je izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda enovit sistem, izveden na ravni porečij, ne na ravni občin oziroma občinskih meja. »Vzdrževanje vodotokov nima le lokalnega vpliva, ampak tudi pomembne dolvodne ali gorvodne vplive, ki morajo biti upoštevani pri pripravi programov vzdrževalnih del. Glede na celovito poznavanje problematike vzdrževanja vodotokov na ravni večjih porečij je možna tudi določitev prednostnih in najbolj učinkovitih vzdrževalnih del, ki so ključnega pomena za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti na širšem območju,« dodajajo. Prednostna območja pa, tako trdi direkcija, določajo glede na poplavno ogroženost na posameznem porečju. Manj za Savinjo Portal Necenzurirano.si je pred dnevi raziskal področje čiščenja strug rek in hudournikov in poročal, da so podjetja, ki jim je država prepustila tovrstno čiščenje, drugo za drugim končala v rokah privatizacijskih in gradbenih mogotcev. V zadnjih treh letih so ravno ta podjetja dobila rekordne prilive. Kot poroča omenjeni portal, je država v zadnjih treh letih za javno službo urejanja voda namenila rekordne vsote denarja. Skupaj več kot 90 milijonov evrov. Urejanju voda na območju Savinje, ki je bilo v ujmi tudi med najbolj prizadetemi v Sloveniji, je bilo namenjenega manj denarja kot denimo za urejanje voda na območju srednje Save. Po podatkih Necenzuriranega je lani in predlani direkcija za javno službo čiščenja tam namenila 6,6 milijona evrov, v letošnjem proračunu pa ima za to na voljo 2,7 milijona evrov. Vzdrževanje območja Savinje s pritoki je v domeni podjetje Nivo Eko. NAŠA TEMA 13 Župan Strmčnik: »Z vzdrževanjem rečnih strug nismo zadovoljni« Na območju Savinje s pritoki ima koncesijo za vzdrževanje vodotokov podjetje Nivo Eko, finančna sredstva zagotovi Direkcija rS za vode, ki tudi odreja obseg dela. Občine o težavah in potrebah glede urejanja vodotokov obveščajo celjsko izpostavo Direkcije RS za vode. V občini Nazarje so bili po besedah župana Mateja Pečovnika s čiščenjem rečnih strug in nabrežij vodotokov sicer zadovoljni, a dodaja, da bi lahko bilo vzdrževanje še bolj učinkovito, če bi imele pri tem večjo besedo lokalne skupnosti. »Občine smo državi že na pomanjkanje denarja, ki ga pred časom predlagale, naj odmerja država. Na nujnost nam prepusti vzdrževanje in čiščenje rečnih strug, saj bi bilo delo opravljeno bolj sistematično in temeljito. In to na območjih, kjer je to najbolj potrebno. Nadzor nad deli pa bi izvajala Direkcija RS za vode, ki bi morala biti vključena tudi v pripravo projektov glede gradnje nasipov, jezov in drugih vodnih objektov. Tako bi s skupnimi močmi lahko našli najboljše rešitve za zagotavljanje protipoplavne zaščite,« je prepričan župan Pečovnik. Tudi v občini Luče je za vzdrževanje vodotokov s koncesijo zadolženo podjetje Nivo Eko, ki po besedah župana Klavdi-ja Strmčnika svojega dela ne opravlja, kot pričakujejo občani. »Vodotoki so slabo vzdrževani. Koncesionar se izgovarja sanacije jezu nad Lučami smo pristojne opozarjali več let, a nismo bili uslišani. Zato je v zadnjih poplavah jez popustil in nam odnesel most. Pri vzdrževanju vodotokov bi morale imeti večjo besedo občine, saj sem prepričan, da bi se hitreje odzvale na razmere v lokalni skupnosti. Državna birokracija, s tem mislim predvsem na direkcijo za vode, je preveč počasna.« Ob tem župan Strmčnik opozarja tudi na slabo vzdrževane suhe zadrževalnike v Logarski dolini ter v Matkovem in Robanovem kotu. »V njih se kopiči gramoz, ki ni bil odstranjen že več let. Če bi suhe zadrževalnike čistili vsaj enkrat na leto, bi bile posledice poplav v občinah v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini bistveno manj uničujoče,« je prepričan. Zaveda se, da je ta del Zgornje Savinjske doline varovano območje narave, zato bi suhe zadrževalnike pristojni morali čistiti, ko je vodostaj nizek, s čimer ne bi ogrozili življenja v njem. Občine sestankujejo z direkcijo Samo v Šmartnem ob Paki imajo po vodni ujmi več kot 10,5 milijona evrov škode, iz svojih domov se je začasno moralo samo v tej občini izseliti 25 družin. Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar pravi, da trenutno v tej občini čistijo manjše hudourniške potoke in zadrževalnike. Obžaluje, da se na reki Paki nič ne dogaja, čeprav bi bilo treba nujno opraviti nekaj posegov v rečni strugi za izboljšanje poplavne varnosti. Direkcija RS za vode je po županovih besedah ocenila, da Paka trenutno ni prioriteta. Na zadnjem sestanku s predstavniki te direkcije so se skušali dogovoriti glede sanacije mostov na Paki. To naj bi naredili v naslednjih dneh, je zatrdil župan. Vodstvo občine Rečica ob Savinji se je pred dnevi sestalo s predstavniki celjske enote Direkcije RS za vode in kon-cesionarja, celjskega podjetja Nivo Eko. »Predstavili so načrt za izvedbo nujnih intervencijskih del na Savinji, medtem ko so sanacijska dela (nasipi, razlivna območja ...) v načrtu za obdobje po izvedbi nove hidravlično-hidrološke študije. Nujna intervencijska dela zajemajo osnovno ureditev struge Savinje, s katero bodo začeli takoj. Nivo Eko bo dal na voljo buldožer in bager, k delu pa bodo od tega tedna predvidoma pristopali tudi lokalni izvajalci, s katerimi pogovori že potekajo. Hidravlično-hidrološko študijo za območje Savinje v občini Rečica ob Savinji bo treba uskladiti z rezultati študije zadnjih poplav. Sicer že obstoječa študija vključuje številne protipoplavne ukrepe, med drugim suhi zadrževalnik. Treba je nadaljevati z aktivnostmi za izvedbo slednjega. Na direkciji so še povedali, da so odprti za neposredne pobude občanov,« so zapisali na spletnih straneh občine. OB ROBU (Ne)vzdrževanje vodotokov Direkcija RS za vode je te dni, vsaj po avgustovski ujmi, verjetno ena izmed ustanov, ki je najbolj na udaru. O vzdrževanju vodotokov se pač zdaj največ govori. To je že stara slovenska navada. O preventivi in ukrepih je največ debat takrat, ko do nesreče že pride, oziroma ko se kaj že zgodi. Takrat so vsi pametni, vsi obljubljajo. Čez eno leto pa bomo poročali o »sadovih« ukrepov. Če nas ne prehiti nova povodenj. Toda iz vseh občin, pa tudi od vseh strokovnjakov je slišati, da če bi bilo vzdrževanju vodotokov namenjenega več denarja v preteklosti, ujma takšnih katastrofalnih posledic verjetno ne bi pustila. Na to je v intervjuju za Novi tednik pred časom opozoril tudi nekdanji direktor direkcije za vode Roman Kramer. Upravičeno pa se je takrat obregnil tudi ob lastnike zemljišč ob potokih, da ne bo spet vsega kriva država. Nekdo je ob potok zložil drva in bale, ki jih je deroča voda prinesla v doline in zamašila prepuste. Ampak takšne napake seveda ne ublažijo morebitnih napak države, da za vodotoke vsa ta leta ni skrbela dobro. Iz vseh medijskih por lahko preberemo, da je vzdrževanju vodotokov namenjenega nemalo denarja, izvajalci pa nenehno tarnajo, da ga je premalo. Kot v zdravstvu. Vreča brez dna. Pogosto tudi brez pravega učinka. Kam gre ves ta denar? Kakšen je nadzor nad tem? Skorajda retorični vprašanji. SIMONA ŠOLINIČ »Nadzor je treba okrepiti« Tudi v občini Zreče so močni avgustovski nalivi povzročili poplave. Hudourniki so sprožili plazove, reka Dravinja je prestopila bregove in zalila več cest, mostov in stanovanjskih hiš. Gmotna škoda je velika. V zreški občini ima koncesijo za urejanje porečja Dravinje VGP Drava Ptuj, za čiščenje nabrežij manjših vodotokov pa so zadolženi lastniki zemljišč. »Niti eni niti drugi pri vzdrževalnih delih niso dovolj dosledni in sistematični, inšpektorjev za vode, ki bi jih nadzirali in opozarjali, pa je premalo. V času socializma so urejanje vodotokov nadzirali rečni nadzorniki, pri nadzoru so bili zelo dosledni,« pravi župan Boris Podvršnik, ki dodaja, da bi bile posledice poplav zagotovo manjše, če bi vsak storil to, za kar je odgovoren. Nanose mulja in kamenja je treba sproti čistiti. Vzdrževati je treba tudi proti-poplavne ograde. »Rešitev ni v tem, da kažemo s prstom drug na drugega. Treba je zagotoviti sistematično financiranje, urejanje in nadziranje vodotokov. Vse pogostejši ekstremni pojavi nas silijo, da čim prej najdemo učinkovite rešitve. Država in občine moramo pri tem sodelovati. V nasprotju z nekaterimi župani menim, da ni edina rešitev v tem, da bi imele občine večje pristojnosti pri vzdrževanju vodotokov, saj narasle vode ne upoštevajo občinskih meja. Treba je izboljšati sodelovanje med občino, koncesionarjem in direkcijo za vode. In za vzdrževanje vodotokov nameniti več denarja.« m Najpogosteje je slišati, da so zaradi neurejenih vodotokov najbolj ranljiva območja, ki so jih'prlzadele*: poplave. (Foto: * Andraž Purg) Celostno na papirju, kaj pa ■ v praksi? Pred dnevi je bila v Ljubljani okrogla miza o premišljeni obnovi po avgustovski ujmi. Sogovorniki so med drugim dejali, da morajo biti ukrepi premišljeni in da je treba zagotoviti, da bodo kakovostno izvedeni. Na okrogli mizi je sodelovala tudi direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre. Ta se je strinjala, da je treba vodotoke obravnavati celostno. Dejala je, da je treba še več pozornosti in denarja nameniti ukrepom na hudournikih, da se prepreči odnašanje materiala v dolino, in zagotovitvi suhih zadrža-valnikov. V letnih načrtih, namenjenih javnim službam za vzdrževanje, je navedeno, da je treba vsaj 30 odstotkov sredstev nameniti delom za vzdrževanje hudournikov in hudourniškega zaledja. Potrebnih je tudi dovolj sredstev za druge ukrepe, tudi za naložbe. Izziv je še zagotavljanje kadra, je dodala. Pri gradnji suhih zadrževalnikov je pogosto težava pridobivanje zemljišč in vseh soglasij. Tako lahko do pridobitve gradbenega dovoljenja traja tudi 10 let, težava pa je tako lastništvo zemljišč, pogosto so nujne razlastitve, kot usklajevanje različnih interesov, npr. naravovarstva, kmetijstva in protipoplavne zaščite. Da je sanacija vodotokov po vodni ujmi prednost, saj so nekatera območja še vedno ogrožena, je po pogovoru z zgornjesavinjskimi župani v Braslovčah zatrdil tudi državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po kjer sanacijske razmere še niso urejene in je še veliko plazin, veliko materiala. Ta lahko ob tako burnih padavinah ponovno prispe v rečna korita, se tam zajezi. Temu primerno je nato pričakovati razlivanja in poplavljanja na neobičajnih območjih. Rok Penec iz direkcije za vode je že pred tedni dejal, da direkcija v okviru svojih nalog izvaja izredne ukrepe na področju urejanja voda in da bodo svoje ekipe še povečali: »Računamo, da bodo ekipe v naslednjih dneh, tednih vsaj za tretjino večje, da bomo pred jesenjo oziroma zimo vodotoke uredili tako, da bodo zagotavljali pretočnost.« Ali država opravi svojo nalogo? Urejanje vodotokov, pristojnosti in naloge so opredeljene v Zakonu RS o vodah. Država s svojo obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč. V svojem okolju lahko vsak preveri glede na spodaj navedene postavke, ali država tako svoje delo opravi dobro. Naloge te službe namreč so: • utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale, • skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin, • košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, • odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva, • čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč. Ne glede na zgoraj navedeno pa zakon nalaga dolžnosti tudi lastnikom vodnih in priobalnih zemljišč manjših vodotokov. Ti so dolžni zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi. poplavah Boštjan Šefic. Konec avgusta je namreč Šefic napovedal, da bo država povečala obseg gradbene mehanizacije na poplavljenih območjih. Glede gradnje suhih zadrževalnikov pa je dejal, da je treba zadeve najprej oceniti, če bo potrebno, bo vlada šla tudi v postopke razlastninjenja lastnikov posameznih zemljišč. Samozaščita? Pred vsako slabo vremensko napovedjo pristojni pozivajo tudi k samozaščitnim ukrepom. Najpogosteje je slišati, da so zaradi neurejenih vodotokov najbolj ranljiva območja, ki so jih prizadele poplave. Ob večjem dežju je namreč vedno največ težav na pritokih večjih rek oziroma na pritokih rek, &>•■■ Si. ■ ■ >y~ - -Л Urejanju voda na območju Savinje, ki je bilo v ujmi tudi med najbolj prizadetimi v Sloveniji, je bilo namenjenega manj denarja kot denimo za urejanje voda na območju srednje Save. (Foto: Andraž Purg) 14 KRONIKA Najdena droga, vredna 1,5 milijona evrov So policisti »dregnili« v mamilarsko gnezdo? Trgovina s sintetičnimi prepovedanimi drogami se razlikuje od trgovanja z drugimi vrstami prepovedanih drog predvsem v tem, da poteka njihova proizvodnja večinoma v državah EU in da poteka distribucija iz evropske ravni na svetovne trge. Policija ocenjuje, da je trg s heroinom stabilen, tihotapljenje večjih količin heroina pa poteka po ustaljenih poteh, kjer je ena od pomembnejših balkanska pot iz Turčije preko držav Zahodnega Balkana v države EU. Kot smo v Novem tedniku že poročali, so celjski kriminalisti prijeli 44-letnega Slovenca, ki je v začetku septembra v Trnavi pri Braslovčah z več streli pokončal dve leti mlajšega državljana Bosne in Hercegovine, ki je delal in bival v Sloveniji. Storilec je že v priporu, kriminalisti pa so v hišnih preiskavah objektov v njegovi lasti našli več kot 50 kilogramov droge. Ta bi bila na črnem trgu s prodajo na drobno vredna 1,5 milijona evrov. Je torej policija vzporedno s preiskavo umora odkrila lovke nevarne mednarodne kriminalne mamilarske združbe? UREDNIŠTVO Kriminalisti namreč preiskavo umora še niso zaključili, saj motiv zanj še vedno ni popolnoma pojasnjen. Kot je pred tednom dni dejal pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Aleš Slapnik, sta morebitna motiva za brutalni umor, ki ga tuji mediji opisujejo z izrazom, ki je značilen za mafijske posle - »likvidacijo« - koristoljubje in maščevanje. Vendar ozadje kljub nekaterim podrobnostim o dogodku še vedno ni povsem pojasnjeno. Znano je, da je policija pri preiskavi okoliščin in pri najdbi večje količine droge prejela še 44-letnega državljana Srbije, ki pa ga je ovadila zaradi preprodaje drog. Ena ovadba, poleg ovadbe zaradi umora, čaka tudi 44-letnega storilca umora. V preiskavi so med drugim zasegli dobrih 17 kg kokaina, 10 kg hašiša, 17 kg amfetamina in okoli 10 tisoč tablet ekstazija. Najdba tako velike količine droge pa je policiji odprla nov teren za preiskavo, saj celjski kriminalisti zdaj preiskujejo tudi, od kod je droga v Slovenijo prišla. Zato slovenski organi sodelujejo tudi s tujimi policijami. Kot pravi Slapnik, je lahko vrednost zasežene droge različna. Razpečevalci bi z njo največ zaslužili pri preprodaji na drobno, ki bi glede na cene drog na črnem trgu storilcem v žep prinesla 1,5 milijona evrov. Če pa bi šlo za prodajo na »debelo«, bi lahko samo za kilogram kokaina storilci na črnem trgu dobili od 33 do 34 tisoč evrov. Pečanje z drogo in umor v Trnavi se najverjetneje prepletata, vendar policija zdaj še vedno ugotavlja, kako. Drogo so našli samo pri osumljenem umora, ne pa tudi pri žrtvi. Slednje do zdaj zaradi takšnih kaznivih dejanj policija nikoli ni obravnavala, medtem ko sta osumljena že stara znanca policije. Združbe vedno bolj nasilne Vse okoliščine, ki so znane tudi javnosti, po vsej verjetnosti kažejo, da je policija s preiskavo umora dregnila v mamilarsko gnezdo in v kriminalno združbo, ki ima nasilne prijeme. »Opažamo, da so nasilna dejanja v povezavi z dro- OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE i na V SOLSKO LETO 2023/2024 UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Vpis v študijsko leto 2023/2024 bo potekal od 4. do 28. septembra 2023, od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro na sedežu U3O. »Nikoli nisi dovolj star, da bi si postavil nov cilj ali sanjal nove sanje.« - C.S. Lewis www.knjiznica-celje.si Ж Droge storilci pogosto označujejo, saj posebne oznake nakažejo tudi kakovost mamil. S prepovedanimi drogami so vse bolj povezana nasilna kazniva dejanja, kot so izsiljevanje, umori in ugrabitve, pranje denarja in korupcija. EU postaja vodilna destinacija za trgovino s kokainom, kar se kaže v visokih količinah zasežene droge. Posledično postaja trgovjnaskokainom ena ključnih dejavnosti kriminalnih združb, ki delujejo v EU in ki so vedno bolj nevarne. (Foto^arl gami tudi v Sloveniji že dokaj pogosta,« nam je na vprašanje, ali so tovrstne združbe vedno bolj nasilne, odgovoril Slapnik. Da gre za organizirano mrežo preprodaje drog, nakazuje tudi dejstvo, da je bila zasežena droga označena na način, ki preprodajalcem pokaže, kako kakovostna je. Lahko pa je v ozadju umora in najdbe drog tudi izsiljevanje, ki je pogosta praksa mamilarskih kriminalnih združb. Storilec umora naj bi namreč po dogodku v Trnavi po telefonu s smrtjo grozil tudi znancem umorjenega. Korak pred policijo Toda po drugi strani, čeprav se zdi, da je količina zasežene droge velika, tovrstno preiskovanje za slovensko policijo ni nič novega. Je pravzprav prednostna naloga, saj je Slovenija zaradi svojega geostrateškega položaja izredno zanimiva za tranzitne kriminalne aktivnosti in zadrževanje pripadnikov mednarodnih kriminalnih združb. Vpletenost državljanov Slovenije v kriminalne aktivnosti organiziranih kriminalnih združb in povezovanje s člani, ki prihajajo predvsem чсуШ Z- W , Uspešno zaključene mednarodne kriminalistične preiskave potrjujejo, da so v Sloveniji delujoče kriminalne združbe pomemben dejavnik pri tihotapstvu prepovedane droge heroin na balkanski poti, tihotapstvu sintetične droge amfetamin in snovi za redčenje iz Nizozemske in Belgije, kot tudi pri tihotapstvu kokaina iz Južne Amerike. Prehiteval in povzročil nesrečo V soboto se je na cesti Halarjev breg-Šentvid zgodila huda prometna nesreča. Povzročil jo je voznik motornega kolesa, sicer italijanski državljan, ki je prehiteval osebno vozilo, katerega voznik je v tistem trenutku zavijal v levo. V trčenju se je motorist hudo poškodoval. Dan kasneje pa so policisti hudo nesrečo obravnavali še v Gorenju nad Zrečami. Tam je voznik krosovskega motorja zapeljal s ceste in se hudo poškodoval. Okoliščine prometne nesreče policija še ugotavlja. Konec preteklega tedna pa se je huda nesreča zgodila tudi v Slancah. Povzročil jo je voznik motornega kolesa, ki je vozil iz smeri Teharij proti Bukovžlaku. Motorist je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v avtomobil voznice, ki je v križišču pri zavijanju v levo ustavila, da bi spustila mimo vozila, ki so vozila iz nasprotne smeri. Motorist se je v trčenju hudo poškodoval. Po oceni Europola organizirane kriminalne združbe na področju prepovedanih drog ustvarijo letni dobiček vsaj 110 milijard evrov, kar je tudi glavni motiv članov kriminalnih združb, da izvršujejo tovrstna kazniva dejanja. (Foto: GPU) stnih ukrepov. Kriminalistično taktično iznajdljivost pri zakonitem zbiranju dokazov namreč v nadaljnjih sodnih postopkih pogosto razkrijejo na sodnih obravnavah, zato so osumljenci seznanjeni, kar še dodatno otežuje preiskovanje. Ledvico za dolg Kriminalne združbe so pogosto zelo dobro organizirane, pri čemer sledijo tudi večjemu končnemu zaslužku. Nekatere skupine denimo amfetamin in konopljo celo same proizvajajo v prirejenih prostorih v stanovanjskih hišah na območju Slovenije, proizvodnjo pa pogosto selijo, nekateri to drogo nato tihotapijo predvsem v Avstrijo ali Italijo. Slednje ne kaže le na to, da se amfetamin in konoplja, ki se pojavljata v Sloveniji, tudi pridelata v Sloveniji, ampak da sta namenjena tudi za izvoz v druge države članice EU, kjer je njuna cena na trgu bistveno višja. Pri prenosu denarja so storilci prav tako zelo iznajdljivi, saj ga posredniki nosijo tudi po planinskih poteh, kar se je zgodilo pred časom v Sloveniji, storilci svoje aktivnosti prilagajajo tudi poostrenemu nadzoru na mejnih prehodih, tako da spremljajo tudi cestne kamere in podobno. Kakšne prijeme imajo člani združb, kažejo podatki iz ene izmed preiskav na slovenskem območju: storilci so tudi nasilno izterjevali dolgove, saj so izsiljevali oziroma grozili odjemalcem, ki so jim ostali dolžni za dobavljeno drogo. Prav tako so v enem izmed primerov načrtovali, da bi enega od dolžnikov prisilili, da bi odšel na območje Turčije in prodal ledvico ter s tem poplačal dolg, ki ga je imel do vodij združbe. z območja Hrvaške in BiH, je najpogostejši način delovanja v takšni mreži. In tudi na generalni policijski upravi so že pred časom dejali, da je slovenska policija še toliko bolj pozorna na mamilarske združbe, ki za dosego svojih ciljev uporabljajo vse več nasilja. So pa takšne preiskave tihotapljenja in preprodaje večjih količin mamil zelo zahtevne in policiji povzročajo nemalo težav. Storilci so zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije z uporabo različnih platform za šifrirano medsebojno komunikacijo vedno korak pred preiskovalci, ki nekaterih posebnih preiskovalnih ukrepov po sedanji zakonski ureditvi ne morejo vedno učinkovito izvajati. V kriminalistični policiji zato že vrsto let opozarjajo, da je treba zakonsko ureditev ustrezno posodobiti in slediti razvoju informacijske tehnologije. Pri tem ne gre za dodatna policijska pooblastila, ampak za zakonsko ureditev načina izvajanja že obstoječih in v zakonu dopu- Drzna tatova sta pobegnila Celjski kriminalisti iščejo dva mlajša moška, ki ju sumijo drzne tatvine. Pretekli teden sta namreč moška že v jutranjih urah vstopila v enega izmed poslovnih prostorov v Celju, kjer ju je zalotila zaposlena. Ko sta pobegnila, je opazila, da sta ji iz torbice ukradla denarnico. Denarnico, iz katere sta ukradla gotovino, je kasneje našla pred stavbo. ŠPORT 15 DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA 23. SEPTEMBER AKTIVNO #bodiaktiven #danslosporta Na dan slovenskega športa bo v s potekala športna prireditev s promocijo dejavnosti društev. Ob se bomo tudi v Celju pridružili vseslovenskemu prazničnemu teku. Na (pri Dijaškem domu Celje) bodo potekala v košarki. Z dnevom slovenskega športa se bo začel evropski teden športa V soboto na Špici »špica« celjskega športa Pred triindvajsetimi leti, 23. septembra leta 2000, se je veselila športna Slovenija. Ob zmagah veslaškega dvojca Iztok Čop-Luka Špik in strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju je prvič zaigrala slovenska himna. Dan slovenskega športa je dan, ko se celotna Slovenija spominja uspehov naših vrhunskih športnikov, telovadi, teče, kolesari ali zgolj športno motivira in navija. DEAN SUSTER Naši veterani so svetovni prvaki v Člani Veteranskega košarkarskega društva Štajerska so se udeležili svetovnega prvenstva v Argentini. V obmorskem letovišču Mar del Plata, ki gosti tudi tekme članske reprezentance Argentine, je na svetovnem prvenstvu sodelovalo 281 reprezentanc iz 30 držav v starostnih kategorijah med 30 in 80 let. Do finala v kategoriji M60+ je naše moštvo v predtekmo-vanju premagalo ekipe Salva-dorja, Brazilije C in Peruja. Na poti do finala je ekipa Štajerske morala izločiti dve argentinski ekipi. Od Argentine B je bila boljša z 79 : 65, v polfinalu pa še od Argentine A s 73 : 52. Uspeli brez Kotnika Najtežje delo je moštvo, ki ga sestavljajo po večini košarkarji s celjskega območja, ča- kalo v finalu proti ekipi Brazilije D. »Kljub temu, da so imeli tekmeci v svojih vrstah kar štiri igralce, visoke 210 centimetrov ali več in da so povedli s 15 : 2, smo z vztrajnostjo in bojevitostjo uspeli preobrniti rezultat. Tudi izključitev našega najboljšega igralca Slavka Kotnika v zadnji četrtini nas ni zmedla in tako smo se veselili končnega uspeha,« je pripovedoval Celjan Dejan Cvetre-žnik. Finalni obračun se je končal z rezultatom 54 : 51. S pomočjo tamkajšnjih navijačev Med vsemi tekmami so ekipo Veteranskega košarkarskega društva Štajerska podpirali naši zamejci v Argentini. »Ne le, da so izkazali veliko ljubezen in spoštovanje do svoje domovine, bili so naši goreči navijači. Na finalni tekmi so nam z bobnanjem in glasnim navijanjem pomagali, da smo dosegli želeni cilj,« s pohvalami na račun naših rojakov ni skoparil Cvetrežnik. Dodal je, da je Argentina prostrana in velika dežela, polna čustev in nasprotij, predvsem pa je dežela nogometa. Naši košarkarji so nosili naslednje številke: 1 Dejan Cvetrežnik (Celje), 2 Stanko Plankl (Vitanje), 3 Branko Šketa (Maribor), 4 Luka Mikek (Zreče), 6 Marjan Oprčkal (Višnja vas, Vojnik), 7 Božidar Bovha (Podčetrtek), 8 Gorazd Orož (Zreče), 10 Boris Kuntarič (Ljubljana), 11 Slavko Kotnik (Ljubljana), 12 Andrej Hlastec (Vitanje), 13 Bogdan Vehovec (Šenčur) in 14 Stane Breznik (Velenje). DŠ Ta dan nas tudi opominja, da je šport tisti, ki združuje in povezuje ter krepi naše telesno in duševno zdravje. V Celju bomo dan slovenskega športa obeležili na Špici, skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez. Tam bo pester program. Ob tem se veselimo selitve regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije v Celje. Tu bo delovala vsaj do leta 2026. Regijska pisarna pripravlja praznik V Celju bo praznični športni dan obeležen z zanimivim športnim in zabavnim dogajanjem, ki ga ob podpori Mestne občine pripravlja regijska pisarna OKS - ZŠZ Celje, ki je pred kratkim znova začela delovati v Celju. Sedež ima v dvorani Golovec, na Dečkovi cesti 1, vodi pa jo Bojan Ba-jec. »Pri oblikovanju predloga za selitev regijske pisarne smo sledili viziji postavljanja regijskih pisarn v najbolj pomembnem kraju posamezne statistične regije, v želji po še uspešnejšem delu te organiza- cijske enote. Regijske pisarne omogočajo tesen stik z vsemi športnimi deležniki in so zelo pomemben organizacijski instrument Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, saj neposredno pomagajo izboljševati položaj športa v Sloveniji in hkrati prispevajo k povečanju števila ljudi, ki se vsakodnevno ukvarjajo s športom. Nadejamo se dobrega sodelovanja z vsemi deležniki celjskega in regijskega športa, navsezadnje gre za zelo pomembno področje,« je poudaril mag. Miran Kos, podpredsednik OKS - ZŠZ, zadolžen za področje lokalnega športa in športa za vse. Uspešna selitev pisarne v Celje Regijska pisarna OKS - ZŠZ Celje predstavlja aktivnega partnerja pri uresničevanju strategije Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez na lokalni ravni. Njeno delovanje je usmerjeno v povečevanje števila udeležencev v športnih programih, pridobivanje virov sredstev za šport, razvoj in dvig kakovosti športnih programov, sodelovanje in povezovanje z drugimi panogami ... Delovanje regijskih pisarn sofinancirata Fundacija za sofinanciranje športnih organizacij Slovenije in Olimpijski komite Slovenije. »Prihod regijske pisarne v Celje predstavlja pomemben korak za celotno športno skupnost v Mestni občini Celje in naši regiji. Verjamem, da bo ta poteza omogočila še tesnejše sodelovanje med OKS - ZŠZ in celjskimi športnimi klubi, društvi ter organizacijami, kar bo nedvomno prispevalo k razvoju športa v Celju. Na Mestni občini Celje smo v minulih mesecih pristopili k oblikovanju nove strategije športa, ki bo igrala pomembno vlogo pri razvoju športa v prihodnjih letih. V njej se osredotočamo na širok nabor aktivnosti in pristopov, namenjenih spodbujanju zdravega življenjskega sloga, razvoju športne infrastrukture ter podpori športnim programom za vse generacije. Ob tej priložnosti se zahvaljujem predsedniku OKS - ZŠZ Franju Bobincu, podpredsedniku mag. Miranu Kosu, strokovnemu svetu športa za vse in izvršnemu odboru Olimpijskega komiteja Slovenije ter vsem, ki so prispevali k uspešni selitvi pisarne v naše mesto,« je dodal župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Košarka, predstavitve, tek Na Špici bo med 10. in 13. uro ob glasbeni spremljavi športna prireditev s predstavitvijo dejavnosti celjskih športnih klubov in društev, opoldne pa se bodo sodelujoči pridružili vseslovenskemu prazničnemu teku, ki bo na nabrežju Savinje. Na igrišču Mavs bodo med 9. in 12. uro tekmovanja mlajših košarkarskih selekcij. V soboto zjutraj bodo celjski klubi in društva zapolnili stojnice, ki so pripravljene za njih. Med slavnostno otvoritvijo po 10. uri bo nastop plesne skupine. Pred 12. uro bodo prekinjene vse dotedanje dejavnosti in bo vsa pozornost usmerjena na pripravo na praznični tek. Ogrevanje bo med plesom. Tekači bodo prejeli priložnostne diplome. Evropski teden športa bo trajal do petka, 29. septembra. Po grenkem razočaranju na svetovnem prvenstvu je imela Tina tokrat razlog za veselje. Z najboljšim skokom na prostem druga v finalu diamantne lige Šutejeva v Eugeneu_ še boljšajkot v Zürichu Tina Šutej je v lanskem finalu diamantne lige na slovitem Letzigrundu osvojila tretje mesto v skoku s palico. Preskočila je 461 centimetrov in zaostala za Avstralko Nino Kennedy (481 cm) in Američanko Sandi Morris (471 cm). Letos je bila članica Atletskega društva Kladivar Celje še boljša. DEAN SUSTER Svoj dosežek iz Švice je v Združenih državah Amerike izboljšala za kar dva decime-tra. V igri za zmago Tina je v finalu diamantne lige v ameriškem Eugenu v skoku s palico preskočila 481 centimetrov. Osvojila je drugo mesto in postavila državni rekord na prostem ter se veselila skupaj s trenerjem Milanom Kranjcem. Toda bila je v igri celo za zmago. Po dodatnih skokih je z dosežkom 4,86 m zmagala aktualna olimpijska prvakinja Katie Moon iz ZDA. Šutejeva je tretjič zapovrstjo tekmovala v fi- nalu diamantne lige. V prvih poskusih je preletela višini 4,41 in 4,56 m. Ko je bila letvica na višini 4,71 m, je bila po drugem uspešnem skoku druga. Prvi skok je uspel Američanki Sandi Morris. Moonova je potrebovala dva poskusa, evropska prvakinja, Finka Wilma Murto, pa tri. Akrobatski del cirkusa Tina je navdušila s prvim poskusom na naslednji višini, preskočila je 4,81 metra, kar je uspelo tudi Moonovi. Mur-tova in Morrisova sta si po neuspešnih skokih prihranili po dva poskusa na naslednji višini (4,86 m), kjer pa sta bili daleč od cilja. Tudi Šutejeva in Moonova nista preskočili 4,86 m. Sledili so dodatni skoki v boju za prvo mesto in se vrnili na višino 4,86 m. Američanka je bila prvič uspešna, Šutejeva pa ne. Doslej je najvišje skočila 2. februarja letos v češki Ostravi, kjer je z dosežkom 4,82 m postavila slovenski dvoranski in tudi absolutni rekord. »Startamo v Dohi, cirkus se začenja. Artisti gredo v areno,« je pred začetkom diamantne lige v katarski prestolnici kratko in slikovito dejal Tinin trener Milan Kranjc. S svojo varovanko se je v domovino vrnil šele v torek. Zmagovalec diamantne lige je tisti, ki zmaga na zaključnem mitingu in ne tisti, ki je v sezoni zbral največ točk. Kristjan Čeh je v metu diska osvojil drugo mesto. Tudi on je prejel 12.000 dolarjev. Foto: Peter Kastelic Enemu najboljših trenerjev tekmovalk in tekmovalcev v skoku s palico na svetu Milanu Kranjcu se je pred tekmo pridružil Šved Armand Duplantis. Naslednji dan je postavil nov svetovni rekord. Bil je lastnik tudi prejšnjega. V Eugeneu je Mondo preskočil 6,23 metra! Guček že s trinajstimi koraki Na dvodnevnem atletskem pokalu Slovenije v Novem mestu je v obeh kon-kurencah ekipno po pričakovanjih zmagal ljubljanski Mass. Celjske atletinje so bile tretje, njihovi klubski kolegi pa četrti, prehiteli so jih tudi Velenjčani. Celjan Matic Ian Guček je v teku na 400 metrov z ovirami za zmago tekel 50,59 sekunde. Osvojil je četrti mesti na evropskem prvenstvu za mlajše člane in na evropskih igrah, na Dolenjskem pa je preizkusil drugačen ritem korakov med ovirami: »Do pete ovire sem imel med ovirami trinajst korakov. Prej sem jih imel do sedme ovire štirinajst. S takšnim načinom teka bom nadaljeval. S sezono sem zadovoljen, povprečje časov je bilo boljše kot lani, toda manjkala je pika na i, nov osebni rekord.« Tudi v naslednji sezoni bo imel mladi Celjan visoke cilje. »Želim si visoke uvrstitve na evropskem prvenstvu, želim odpotovati na olimpijske igre. Sem na pravi poti, vem, Matic Ian Guček zre v (svetlo) prihodnost. (Foto: Peter Kastelic) kako moram vaditi, da bom uresničil cilje,« je bil kot vedno optimističen Guček. Za Kladivar so v Novem mestu zmagali še Tia Tanja Živko na 1.500 metrov, Klara Lu-kan in Vid Botolin na 3.000 metrov, Hana Urankar v suvanju krogle in Eva Pepelnak v troskoku. DŠ »Vinko« je prišel, videl in vzel bron Dejan Vinčić z ženo med obiskom velenjske občine leta 2019. Slovenski odbojkarji so zmagoslavno končali evropsko prvenstvo. Osvojili so bronasto kolajno, potem ko so v Rimu po ogorčenem boju premagali Francoze s 3: 2. Dobili so uvodna niza, petega pa nato s 15: 11. To jim je uspelo tudi s pomočjo Dejana Vinčića, Velenjčana, ki je na svoj 37. rojstni dan priletel v italijansko prestolnico: »Veni, vidi, vici (prišel, videl, zmagal, op. p.), tako rečejo Italijani. Zelo sem ponosen na fante, da so prišli tako daleč in da sem jim lahko pomagal. Vesel sem, da smo zdržali, da nismo »razpadli«, da smo se držali dogovora iz slačilnice in načrta, ki smo si ga zadali. Presrečen sem za te fante, celo poletje so garali. Za mene ni bilo najlažje priti včeraj, se na hitro pripraviti na nekaj takega, res neobičajna izkušnja, a zelo sem ponosen in vesel, da se je vse izteklo, kot se je. Prvič smo tekmovanje končali z zmago, kar je fenomenalno. Ta bron sije kot zlato,« je razpredal resnično presrečni Vinčić, ki si je družino ustvaril na Primorskem. Tokrat ni bil v ožjem izboru selektorja Cretuja, klic je prejel po poškodbi tokrat prvega podajalca Ropreta. DŠ ŠPORT 17 Po porazih s Trimom in Gudmejem stresna tekma tudi proti Svišu Tekma v Stični še ni končana ... Rokometasi Celja Pivovarne Laško so po domačem porazu s Trimom v uvodnem krogu 1. slovenske lige igrali zgolj neodločeno na gostovanju pri Svišu Ivančni Gorici. Toda tekma v Stični še ni končana, če se lahko tako izrazimo. Namreč po mnenju vodstva celjskega kluba sta se ob koncu tekme zgodili dve kršitvi. Tim Cokan je mreži Gudmeja in Sviša zatresel trinajstkrat. (Foto: Nik Jarh) DEAN ŠUSTER Teh kršitev ni mogoče pripisati sodnikovi prosti oziroma strokovni presoji, ki bi se nanašali na igro, temveč gre za objektivno kršitev pravil rokometne igre, ki so dokazljiva s fotografskim in vide-omaterialom. Tako so zapisali v sporočilu za javnost. Otežila sta si delo S pritožbo celjski klub izpodbija izid tekme, saj naj bi prišlo do bistvenih kršitev rokometnih pravil. Po dosojenem prekršku za de-vetmetrovko za gostitelje pri vodstvu Celjanov s 33 : 32 sta sodnika vrnila igralni čas. Sodnikom je priporočeno, naj v primeru, ko ostaneta do konca zgolj dve sekundi ali manj, spustijo uro, počakajo na zvok sirene in po izteku 60 minut dopustijo prosti strel. S tem se namreč izognejo zapletu, ki nastane večkrat. In je nastal spet. Težko je ugotoviti, ali je napadalna ekipa potrebovala le dve sekundi, da je žogo poslala čez črto vrat. Simon Vidmar je sprejel podajo, malce krenil v desno in vrgel žogo. Sodnika sta priznala zadetek. Gostje so trdili, da žoga ni prešla črte vrat s celotnim obsegom pred iztekom časa. V dvorani Zlatorog so priložili dokaz, ko so poslali pritožbo vodstvu tekmovanja. Prejšnji teden smo opozarjali, da bo skoraj vsako gostovanje celjskega moštva v tej sezoni zelo zahtevno ... S »Pungijem« do velike zmage V izenačenem dvoboju je v zadnji minuti sicer kazalo na zmago Celjanov, potem ko je Mitja Janc svojo ekipo popeljal do vodstva s 33 : 32, a so izbranci trenerja Aleksandra Polaka v izdihljajih tekme izpeljali učinkovito akcijo. Junaka za domače slavje sta bila Simon Vidmar in Benjamin Cirar s po sedmimi goli. Pri Celju je bil najbolj učinkovit Tim Cokan z devetimi zadetki. Po dveh krogih so na vrhu lestvice s po štirimi točkami Krka, Koper, Ormož in Gorenje, ki je dobilo derbi v Trebnjem, kar je bila premi-erna zmaga za Romana Pun-gartnika, novega direktorja kluba iz Rdeče dvorane. Toskić je opozarjal Celjani so še brez zmage, prvo naj bi zabeležili v soboto proti ekipi Ljubljane. Sinoči je v dvorani Zlatorog gostoval Porto. V uvodnem krogu lige prvakov so Celjani na Danskem proti Gudmeju igrali bolje kot proti Ormožu, Trimu in Svišu. Čeprav so izgubili z 38 : 36, so pustili dober vtis. Po svoje so celo prijetno presenetili, saj so v 47. minuti po dveh golih Cokana povedli z 31 : 29. V prelomnih trenutkih dvoboja so gostitelji do konca pohodili plin in zmagali z 38 : 36. V Odenseju, ki so ga pred tremi desetletji spoznali tudi celjski nogometaši, sta bila najbolj učinkovita krožni napadalec Stefan Žabić z osmimi in srednji zunanji Mitja Janc s šestimi goli. Rok Za-ponšek je zaustavil 15 strelov. Po štiri zadetke so dosegli Cokan, Ante Ivanković, Žiga Mlakar in Nik Čirović, ki je bil as iz rokava trenerja Alema Toskića: »Žal mi je, da na koncu nismo osvojili vsaj točke. Po naši današnji predstavi smo si jo zagotovo zaslužili. Po drugi strani moramo ostati objektivni. Naša ekipa je mlada in neizkušena ter potrebuje čas, da dozori. Že v soboto nas čaka nova tekma.« Toskić je mislil na Ivančno Gorico. Opozorilo ni zaleglo. Najedli se niso, a tudi zob si niso polomili Nogometaši Celja tudi po gostovanju na Obali ostajajo na vrhu 1. slovenske lige. Na Bonifiki so proti Kopru vodili kar 73 minut. Moštvo Alberta Riere ima lepe možnosti za ohranitev ali celo izboljšanje trenutnega položaja, kajti naslednji tekmi bo igralo doma, proti Kalcerju in Aluminiju. Po 15 minutah je žoga že bila v koprski mreži. Žan Kar-ničnik, ki ga je bilo videti vsepovsod, je lepo podal Mariu Kvesiću. Ta je žogo spretno sprejel in jo še bolje udaril, tako da je bil vratar Koprivec nemočen ob diagonalnem strelu. Skoraj izgubili vse Kasneje se je na obeh straneh zvrstilo precej priložnosti in kot po pravilu je vratar Matjaž Rozman (bil je kapetan) reševal svoje moštvo. A tudi Celjani so bili nevarni, zlasti »strupeni« Jegor Prucev, ki pa je žogo poslal prav v vra-tarjeve roke. V drugem delu so Celjani prikazali premalo želje, da bi zadeli še drugič. Koprska vztrajnost se je obrestovala v 90. minuti, ko se je pred golom spretno odzval Osuji in izid izenačil. Groz-nica je malce zatem skorajda poskrbel za preobrat, saj je le za malo zgrešil celjska vrata. Boljši ni zmagal? »Imeli smo nekaj priložnosti za povišanje vodstva. Ko imaš najnižje možno vodstvo, lahko pričakuješ, da bo tisti, ki zaostaja, na koncu močno pritisnil. Koper je dodal igralce v napad. To nam Prvi gol v Alpski ligi je za RST Pellet Celje dosegel Mikus Mintautiškis. Boril se je tudi s Celjanom v jeseniškem dresu Davidom Plankom. (Foto: Peter Ocvirk) Izidi 8. kroga 1. SNL: Aluminij - Rogaška 1 : 2 (Slatinčani so vodili že z 2 : 0 in so prvič zmagali), Mura - Bravo 1: 1 (Ljubljančani so izenačili v 79. minuti), Olimpija - Maribor 2 : 1 ( »zmajčki« so vodili z 2 : 0, Josip Iličić je odstranjen iz prve ekipe), Kalcer Radomlje - Domžale 3 : 1 (končni izid je bil postavljen že v prvem polčasu), Koper - Celje 1 : 1. je odprlo več prostora na njegovi polovici za protinapade. Če bi to izkoristili, bi odločili tekmo. Razlika v kakovosti je kljub neodločenemu rezultatu očitna. Predvsem v prvem polčasu smo dokazali, da smo precej boljša ekipa. Škoda, da tega nismo potrdili tudi z rezultatom,« se je z različnimi mislimi zapletal trener Albert Riera. Čeprav ima najbrž prav. Nogomet je pač šport, ki podrejenemu dopušča veliko možnosti. DŠ r H LESTVICA 1 . SNL CELJE _5_ 18:6 17 KOPER 1 13:6 16 OLIMPIJA 2 20:13 15 MARIBOR 2 11:8 11 BRAVO 2 9:8 11 KALCER _2_ 7:11 MURA _2_ 8:15 DOMŽALE J_ _4_ 9:13 ROGAŠKA J_ _4_ 5:16 ALUMINIJ 1 5 9:13 ■ ■ ■ ■ Alpska liga danes prvič tudi v Celju Hokejisti RST Pellet Celja so v 1. krogu Alpske lige gostovali na Jesenicah in izgubili s 6 : 1. Prvi zadetek v tem tekmovanju so dosegli v sedmi minuti zadnje tretjine, ko je bilo že vse odločeno - natančen je bil Mikus Mintautiškis. Podal mu je Ahmet Jakupović, akcijo pa je začel kapetan Jure Sotlar. Naslednjo tekmo bodo Celjani odigrali danes. Ob 19.00 bodo pričakali ekipo Rittner Buam SkyAlps. Prejeli pol ducata golov V slovenskem obračunu dvomov o zmagovalcu ni bilo vse od prvih minut. Razmerje v strelih na gol je bilo 37 : 20 v korist domače zasedbe. Toda po prvi tretjini je bilo 7 : 7. A kaj, ko se je skozi celjsko obrambo »sprehodil« prav Celjan. Ob koncu četrte minute je z igralcem več na ledu zadel Žan Jezovšek. Vsega 36 sekund kasneje pa je bil po izgubljenem ploščku Celjanov pred vrati spreten še Tjaš Lesničar. V drugem delu so domači v 23. minuti dosegli še drugi gol s hokejistom več na ledu, potem ko je po novem sijajnem prodoru Je-zovška in njegovi podaji še drugič na tekmi zadel Lesni-čar. Za nameček so Gorenjci dosegli gol tudi ob igralcu manj na ledu. »Bili so trdi nasprotniki« Po porazu proti branilcem naslova je trener RTS Pellet Celja Gal Koren dejal: »Zelo slabo smo igrali v prvih de- setih minutah. Kasneje smo bili še nekajkrat kaznovani z dvominutnimi izključitvami, kar so gostitelji izkoristili.« Domači strateg Gaber Glavič je vlil nekaj upanja celjski ekipi: »Seveda smo zelo zadovoljni z zmago. Toda končni izid ne odraža popolnoma razmerij moči na ledu. Bili smo malo boljši od Celjanov, ki pa so prikazali nekaj pozitivnih novosti. Igralo so precej agresivno. Bili so trdi nasprotniki.« Letošnja sezona drugega kakovostnega razreda regionalnega tekmovanja je osma v takšni obliki. Nastopa šestnajst moštev, novinec je celjski klub. Sistem tekmovanja najprej predvideva dvokrožni ligaški sistem s po 30 tekmami za vsako ekipo. Celjani bodo tudi v soboto igrali doma, pričakali bodo ekipo Hockey Unterland Cavaliers. DŠ Prvi gol v Alpski ligi je za RST Pellet Celje dosegel Mikus Mintautiškis. Boril se je tudi s Celjanom v jeseniškem dresu Davidom Plankom. (Foto: Peter Ocvirk) Dimec v Turčiji Slovenski košarkarski reprezentant Žiga Dimec si je našel novega delodajalca. Tridesetletni Šempetran je podpisal pogodbo s klubom iz Mersina, ki igra v turški drugi ligi. Dimec je na svetovnem prvenstvu na zadnji tekmi v Manili v boju za sedmo mesto proti Italiji dosegel osem točk. DŠ 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 9. PETEK, 22. 9. 18.00 Savinov likovni salon Žalec Slikanje skozi šolsko leto Odprtje razstave del članov likovnega krožka UTŽO Žalec 18.00 Kardeljeva ploščad Velenje Nastop Mladinskega orkestra Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 19.00 Občinska knjižnica Polzela Pogovor s slovenskim pisateljem Petrom Zupancem in njegovo ženo Ying Ying Liu 18.00 Dom Svobode Zidani Most Večer ob ljudski glasbi 18.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Voda je življenje - El aqua es vida Odprtje razstave Alberta Luisa Copella Clegerja 19.00 Titov trg Velenje_ Ansambel Saša Avsenika in Tabu Koncert ob občinskem prazniku 20.00 Celjski mladinski center Aneks Koncert PONEDELJEK, 25. 9. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Srečanje in pogovor z Deso Muck Srečanje je namenjeno izključno odraslim (18+) 19.00 Občinska knjižnica Žalec Beletrinini trubadurji -Vlasta Nussdorfer: Tanka črta Predstavitev knjige, z avtorico se bo pogovarjala Jolanda Železnik. SREDA, 27. 9. SOBOTA, 23. 9. 19.00 Občinska knjižnica Prebold Dva človeka tisočerih obrazov Literarno-glasbeni večer, gosta Marjan Kukovec in Žiga Hriberšek 19.00 Knjižnica Laško Davek na pamet in Izgnanskega dnevnika 1941-1945 Ivana Korošca. Pogovor z Božo Herek ob izidu njene zbirke humoresk 20.00 Pišek bar Lopata pri Celju Perica in Robi šov Stand up večer pr'Pišek 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Plesna pravljica o plašni veverici V izvedbi plesalk Harlekinovih skupin s plesno pedagoginjo in koreografinjo Tanjo Verglez 10.00 Kardeljeva ploščad Velenje Družabno srečanje krajanov Glasbeno-plesni nastopi NEDELJA, 24. 9. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Osrednja prireditev ob prazniku občine Šentjur 16.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Dnevi evropske kulturne dediščine: Josip Pelikan - slovenski fotograf Javno vodstvo Druge prireditve ČETRTEK, 21. 9. 9.00 Tehnopark Celje Na vroči strani Alp - Življenje v času podnebnih sprememb Predavatelj dr. Jonas Sonnenschein 9.00 Celjski mladinski center Spoznaj lovca Uvodna delavnica in spoznavanje lovca ;eza |Hflffll Prehrana in zdravila ob dnevu slovenskih lekarn Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu že vrsto let izvaja enega najbolj prepoznavnih projektov za promocijo zdravja, ki ga imenujejo dan slovenskih lekarn. Gre za praznik, ki ga farmacevtski delavci po lekarnah v Sloveniji praznujejo vsako leto 26. septembra. Ob 19. dnevu slovenskih lekarn so za obiskovalce javnih lekarn in širšo javnost pripravili informativno knjižico Prehrana in zdravila, ki zajema preverjene informacije o pomenu prehrane v različnih življenjskih obdobjih in medsebojnem delovanju hrane in zdravil. Prehrana je ključnega pomena za naše zdravje in dobro počutje. Prav zato so v knjižici zajeli različna obdobja življenja, v katerih je prehrana še posebej pomembna. Razpravljajo o prehrani dojenčkov, otrok, mladostnikov, odraslih, starostnikov in športnikov. Ponujajo preverjene nasvete in smernice za uravnoteženo prehranjevanje v vseh fazah življenja. Poseben poudarek dajejo tudi vrstam klinične prehrane. Razložijo, kaj je klinična prehrana, kdaj je potrebna in kako lahko pomaga posameznikom pri ohranjanju zdravja. V posebnem poglavju pa obravnavajo tudi medsebojno delovanje hrane in zdravil ter pomagajo ljudem razumeti, kako lahko prehrana vpliva na učinkovitost zdravil. Knjižica je rezultat trdega dela in predanosti strokovnega tima farmacevtov, ki se vsak dan trudi, da bi izboljšal zdravje in dobro počutje uporabnikov. Verjamejo, da bo ta vir informacij koristen za vse, ki obiščejo lekarne in iščejo zanesljive nasvete o prehrani inzdravilih.Vjavnihlekarnah delajo visoko usposobljeni strokovnjaki, ki svetujejo ljudem glede varne in učinkovite uporabe zdravil. V imenu Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri pripravi te knjižice, ter upamo, da bo ta vir informacij koristen za številne posameznike. Celjske lekarne - več za vaše zdravje. 9.00 Mestni trg Šentjur ETM 2023 - Mobilno mesto Spretnostni in prometni kolesarski poligon, predstavitev Policijske postaje Šentjur, kluba starodobnikov, Razvojne agencije Kozjansko ... 15.15 Tehnopark Celje Tečaj Legorobotike 16.00 Mladinski center Žalec Mali center želja Jesenska delavnica 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Razvitje društvenega prapora Čebelarskega društva Gotovlje 18.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 19.00 Kardeljeva ploščad Velenje Kardeljeva - 40 let mestne četrti Dokumentarni film 19.19 Knjižnica Velenje Tadžikistan - gorska in jezerska pravljica Potopisno predavanje Marinke Dretnik PETEK, 22. 9. 7.30 OŠ Blaža Kocena Ponikva ETM 2023 - Dan brez avtomobila Predstavitev servisnega stojala za kolesa s tlačilko, spretnostni in prometni kolesarski poligon za otroke ter predstavitev Policijske postaje Šentjur 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.30 Železniška postaja Šentjur ETM 2023 - Po učni poti znamenitih ponkovških mož Medgeneracijski pohod 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov kulturni teden Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 14.00 Celjski mladinski center ETM 2023: Pump track tekmovanje 14.00 Ribiška družina Oplotnica Odprtje Energijskega parka Oplotnica s krajšim kulturnim programom 14.30 Tehnopark Celje Cele kuha: Kulinarična delavnica z Mio 15.00 Športni center Žalec Vebrov teniški memorial SOBOTA, 23. 9. 6.30 in 18.40 Stolp ljubezni Loka pri Žusmu Opazovanje, raziskovanje in fotografiranje ujetosti sončnih žarkov v megalitih Žusma v času jesenskega enakonočja 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 7.00 Avtobusna postaja Gorica pri Slivnici Družinski izlet: Čreta in grad Žovnek 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Ribnik Vrbje_ Dan slovenskega športa 9.00 Kulturni dom na Polzeli Rokodelska razstava skupine Iskrice Odprtje razstave 9.00 Športni park Šentjur Test hoje ob dnevu slovenskega športa 10.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Od tkanine do platna Ustvarjalnica je primerna za osnovnošolske otroke. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Sobotna ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele 10.00 Titov trg Velenje_ Dan slovenskega športa in Velenje se predstavi Predstavitev lokalnih športnih klubov in društev ter vrhunskih športnic in športnikov 11.00 in 14.00 Kartuzija Jurklošter Zvezdosled Družinsko doživetje ob svetovnem dnevu turizma. 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov - Ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečen bo čas Ponovitev slovenskega celovečernega filma o Antonu Martinu Slomšku (2022) PONEDELJEK, 25. 9. 10.00 Celjski mladinski center Prvo srečanje v okviru projekta Sodeluj in oblikuj 19.19 Knjižnica Velenje Odprtje razstave ročnih del članov MDGN Velenje TOREK, 26. 9. 16.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Poškodovana slika Družinska ustvarjalnica 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Nepal, 14 dnevni treking na Gokyo Ri Potopisno predavanje Mojce Mlakar Vasič SREDA, 27. 9. 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Domači kotiček 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Poporodna vadba 10.00 Žička kartuzija Svetovni dan turizma odpira vrata v Žičko kartuzijo 16.00 Pred obrambnim stolpom v Žalcu Svečana trgatev Nikolaje ob dnevu turizma 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 31. 10. Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec: Ljubija - zaklad pod skalo, do 31. 12.; Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Zukine karikature; do 24. 9.; Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: Hommage Tisnikarju. Zbirka koroške galerije likovnih umetnosti; do 1. 10. Na Savinjskem nabrežju v Celju: zunanja razstava, Zgodovina za vse - 30 let: skozi izbor naslovnic in naslovov navdahnjenih v arhivskem gradivu; do 25. 9. Fotohiša Pelikan Celje: »Cinkarna skozi oči mojstra Pelikana«, razstava fotografij ob 150-letnici Cinkarne Celje; do 30. 9. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: živo - neživo ali o potovanju barve med svetlobo in temo; do 1. 10., Park Žalec pri Fontani piva: fotografska razstava »Canonov program povezovanja generacij«; do 30. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 24, redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rif-nik Šentjur; do nadaljnjega Anina galerija Rogaška Slatina: Sodobni realizem kot okno v drugo realnost, likovna razstava Ervina Dvoršaka; do 1. 10 Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 9. Galerija Velenje: Pikaste, pisane ..., razstava ilustratorke Urške Stropnik Šonc; do 4. 10. Muzej na Velenjskem gradu: slikarska razstava Alojza Sedov-nika; do 30. 9. Atrij Velenjskega gradu: Časovni stroj, Pikina fotografska razstava; do 30. 9. Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Čarobni svet Har-ryja Poterja; do 31. 10.; Sončna stena: razstava ročnih del članov MDGN Velenje; do 25. 9., Pika Nogavička: Ilustracije Tite Jenko; do 23. 9.; Domoznanski oddelek: razstava 33. Pikin festival; do 30. 9.; Mladinska soba: razstava Pi-kino potovanje skozi čas; do 31. 10.; Steklena dvojčka: Bralka poletka: Milena Zupančič; do 30. 9.; Otroški oddelek: Pika se skozi čas potika, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 10.; Andreja Kodrič Kampuš, mag. farm., iz Celjskih lekarn svetuje: "Če jemljete zdravila, je pomembno upoštevati nasvete farmacevta in zdravnika o njihovi pravilni uporabi. Ker lahko nekatera zdravila vplivajo tudi na absorpcijo določenih hranil, je pomembno, da z zdravo, uravnoteženo in raznoliko prehrano v telo vnesete dovolj za organizem pomembnih hranil." Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI/INFORMACIJE 19 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SILVA GLUŠIČ (28. 12. 1937-22. 9. 2013) V SPOMIN Hvala vsem, ki se spomnite nanju. Vsi njuni FRANČIŠEK GLUŠIČ (22. 4. 1936-6. 4. 2023) Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek MIRO VODENIK (27. 6. 1938-31. 8. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Veking za trud in pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica ter otroci Mateja, Simon in Andrej z družinami PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava, prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, in kilogramske piščance za pitanje, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STROJI PRODAM NAKLADALKO Sip 16, z aluminijastimi stranicami, zelo malo rabljena, prodam. Telefon 041 592-643. KUPIM Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti za vedno živiš. ZAHVALA V 98. letu nas je zapustila naša draga mama IVANKA ŠMARČAN iz Zavrha Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala Karmen Lubej, dr. med., za strokovnost in skrb, patronažni sestri Milici Parfant za obiske in sočutje, gospodu župniku Janku Cigali za blagoslovljen zadnji obred, pogrebni službi Ropotar za podporo in skupini Mjav za prelepo petje, ki nas je spremljalo ob poslavljanju. Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, maše in cerkev. In hvala vsem, ki jo imate radi in se boste spominjali njene neskončne ljubezni, poguma in topline. Vsi njeni domači PRODAM 592 BELO in rdeče grozdje in mešano belo vino prodamo. Telefon 031 237-193. 578 UPOKOJENEC, nekadilec, kolesar, želi spoznati žensko, staro do 68 let. Telefon 041 248-647. 591 MOŠKI, vdovec, star 78 let, želim za prijateljevanje spoznati žensko s podeželja. Imam hišo, avtomobil in pokojnino. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro JESEN. 590 TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p novi tednik KUPIM GROZDJE z brajd kupim. Andrej, Celje, telefon 041 622-700. 548 OSTALO PRODAM ARMATURNO mrežo, 7 kosov, velikost 6 x 2 x 15 x 8 mm, cena 60 EUR/kos, prodam. Telefon 041 333-086. 567 CISTERNO za vino, 180 l, nadpultni bojler z novo enoročno pipo, 10 l, peč Inox za gretje vode in kosilnico Stihl, na nitko, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 585-803. 580 OPEKO Bobrovec, 5.000 kosov, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 584 16 m3 bukovih drv prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 586 JESENOVA drva, lepa, suha, 12 m3, po 75 EUR/m3, prodam. Telefon 031 890-460. 588 VINSKE sode, sobno peč na trda goriva in lesena vratna krila prodam. Telefon 051 631-218. 594 PODJETNIK iz Ljubljane želi spoznati žensko s celjskega območja. Sem urejen, 175 cm, štejem 53 pomladi, nekadilec, nepivec, ljubitelj sonca, morja, rekreativec. Telefon 031 879-739. p IŠČEM soplesalko, starejšo, za plesno sodelovanje. Telefon 040 306-497. 589 KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p radio cehe Smrti Laško Umrli so: Franc UNUK iz Povčenega, 63 let, Štefanija TRŽAN iz Velikega Širja, 79 let, Janez SREŠ iz Zidanega Mosta, 60 let. Celje Umrli so: Ana Nuša LA-HOVNIK iz Velenja, 77 let, Boris ZAGODE iz Žalca, 67 let, Peter ŽUREJ iz Verpet, 54 let, Marijan TOMAŠIĆ iz Celja, 81 let, Marija KOLAR iz Celja, 84 let, Anton MOGU z Dobrne, 95 let Žalec Umrla je: Frančiška BLATNIK HERODEŽ iz Braslovč, 75 let. Šentjur Umrla je: Jožefa ROM iz Šentjurja, 86 let. ^SREČNO Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Ni več bolečin, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Po hudiin težki bolezni nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat, svak, tast, brairnntc in ztric ALOJZ GRADIČ iz Debra 32, Laško t28. 2. 1951-10. 9. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem,ki ste bilidel njegovege življenja in ga pospremili na njegovi zadzji poti. Zahvalju-iemo se zdravnikom in osebju Boloišnice Topolšioa, kjer je nod težo bremana bolezni tudi zaspal. Hvala pevcem Rriiški knapip trobentzču zaodogranopesem,pogrebni službi Komunale Laško, gespodu Matjnžu Piklu za govor, cvetličarni Palaška, gospodu župniku dokd Metličarju za pogrebni obred in sveto mašo ter Jančiju za molitev. Hvalatudipedjetjem Gra-Knup, d. o. o., Magles, d. o. o., in Pišek & HSF Logistics. Zahvala tudi sosedom, sorodnikom in znancem za sveče, cvetje, darovane svete maše in izražena sožalja tea vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: žena Jožica, sinova Zvonko in Drago z družinami, hčerka Polonca z družino ter vsi njegovi Mied nami ljubljen bil si iz vregasvca, ljubljen bodi tudj tam, kjer zdaj je tvoj dom! ZAHVALA no V 96. letu nas je zapustil dragi r če, dedi in pradedi ANTON MOGU z Dobrne 28a (1. 1. 1928-8. 9. 2023) Iskreea hvala vsem sorodnikom, sosedo m, prijateljem in znancem za izrečene besrde sožalja ter darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Milanu Strmčniku za lepo opravljen obred, Lovski družini Dobrna in rogistom za lovski obred, Občinama Dobrna in Vojnik za besede sožalja in cvetje, kvartetu Grče za odpete pesmi ter Mojci za besede slovesa. Žalujoci: sin Leon z Marinko, hčerka Andreja, vnuka Lara in Blaž, prpvnuka Mark in Pika od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 шл Effircra telemach r|c= kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 585 p 20 INFORMACIJE EU projekt, moj projekt 2023 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. EU PROJEKT, MOJ PROJEKT 2023 - dan odprtih vrat v Tehnoparku Celje Z veseljem sporočamo, da je bila Mestna občina Celje izbrana na pozivu EU projekt, moj projekt 2023, in sicer s projektom Generator - Tehnopark Celje, ki je praznoval tretjo obletnico delovanja 9. septembra. V ta namen bo v Tehnoparku Celje 22. septembra 2023 dan odprtih vrat. Dogajanje bo med 10. in 17. uro v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja, kjer se boste lahko preizkusili v različnih dejavnostih, kot so trajnostno modno oblikovanje, ročna izdelava papirja, trajno-stno nakupovanje in druge znanstvene dejavnosti iz rednega programa. Vstop in dejavnosti bodo ta dan v Tehnoparku Celje brezplačni. Veselimo se srečanja z vami 22. septembra 2023 v Tehnoparku Celje. PROGRAM: 10.00-12.00: Trajnostno modno oblikovanje V zabavnem vzdušju bomo iz ponošenih oblačil in dru-gihh odpadnih materialov ustvarjalii unikatne modne kreacije in jih na koncu delavnice sami predstavili na modni reviji, na kateri bo sodelovala tudi humanoidna robotka Pepper z imenom Barbara. Število udeležencev: največ 15 Primernost: otroci, družine Izvajalec: Tehnopark Celje 12.15-12.35: Znanstveni šov Ta nora znanost Znanstvena predstava za vse generacije. Udeleženci bodo spoznali kemijske pojave in zabavne poskuse. Primernost: otroci, družine Izvajalec: Tehnopark Celje 11.00-12.30: Ročna izdelava papirja Na delavnici bomo s staro metodo, sodobnimi smetmi in praktičnimi tehničnimi triki ustvarjali ročno izdelan papir iz kartonastih jajčnih škatel. Število udeležencev: največ 15 Primernost: otroci, mladi, odrasli Izvajalka: Maja Modrijan, vodja znamke Destilator 14.00-15.00: Trajnostno nakupovanje Spoznavanje tveganja nakupovalnih navad, pomen higienskih navad v trgovini, trajnostna organizacija nakupovanja, ravnanje z živili v trgovini in doma, branje deklaracij, izbira zdravih certificiranih živil. Število udeležencev: največ 15 Primernost: otroci, družine Izvajalec: Tehnopark Celje 14.30-16.00: Dijaška kulinarična delavnica z dijakinjo Mio Na dijaški kulinarični delavnici bomo z mentorico pripravljali okusne in zdrave zajtrke ter malice. Število udeležencev: največ 10 Primernost: dijaki Izvajalec: Tehnopark Celje GENERATOR TEHNOPARK CELJE Dan odprtih vrat 22. 9. 2023 EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST nikov^ Ted ni ko ve ■ zaodbe Št. 38 / Leto 78 / Celje, 21. september 2023 V Braslovčah tokrat dobrodelni Dan hmeljarjev ' ? Hmelj in veselje sta po slabih dveh mesecih v nedeljo v Braslovčah le prevladala nad zaskrbljenostjo in otožnostjo zaradi posledic poplav. Dan hmeljarjev je v Braslovče z nekaj tedenskim zamikom prinesel tisti klasični poznopoletni utrip, ki smo ga bili vajeni zadnjih 61 let v tej spodnjesavinjski občini. Dišalo je po hmelju in veselju ŠPELA OŽIR Organizatorji dogajanja Združenje hmeljarjev Slovenije, Turistično društvo Braslovče in tamkajšnja občina so v duhu nedavne naravne katastrofe dogodek dobrodelno obarvali. Ves izkupiček od prodane pijače, hrane in sreče-lova so namenili prizadetim v poplavam. Mladi podeželani so tudi letos zavrteli časovni stroj in na okrašenih vozovih prikazali, kako so hmelj obirali nekoč. Nostalgično obujanje spominov je namreč vedno dobrodošlo. Kot znajo povedati starejši Spodnjesavinjčani, je bilo dela veliko, a so si ljudje znali opravila popestriti in se zraven poveseliti. Mladi iz Petrovč so prikazali pripravo hmeljevk, ki jih je bilo treba najprej priostriti. Pri njihovem postavljanju so prišli na vrsto fantje s »štangami«. Štan- garje, kot so se imenovali, so prikazali mladi s Polzele. Hmelj je trajnica in ga posadimo vsakih 15 let, lahko tudi 20 let. Dekleta in fantje iz Grušovelj in Roj so v nedeljo pripravljali sadike in jih sadili. Postopek je še danes enak kot nekoč. Tako kot je bolj ali manj enako njegovo okopavanje, za kar so bili zadolženi mladi iz Tabora. Voz iz Gotovelj si je privoščil tradicionalno hmeljarsko malico. Dišalo je po svežem kruhu, domači salami, hmeljarski klobasi, toplih murkah, stročjem fižolu in še čem. Pridelava hmelja je bila vedno odvisna od vremena, marsikdaj pa so ponagajali tudi škodljivci in bolezni. Mladeniči in mladenke iz Drešinje vasi so se odločili, da na svojem vozu prikažejo, kako je varstvo hmeljišč pred boleznimi in škodljivci potekalo nekoč. In končno, prišel je avgust in z njim čas obiranja hmelja. Mladi iz Prebolda so obudili spomin na čas, ko je celotna dolina oživela. Nemalokrat je med mladimi preskočila kakšna iskrica. Podeželani iz Podloga so se zato veselili na »ohceti«. Nič manj vedro vzdušje ni bilo na hmeljarskem likofu, ki so ga prikazali domačini, Braslovčani. Foto: Nik Jarh Pobudnik obnove Dnevnik Mlinarjeve Tudi obiskovalci Žovneškega gradu Str. 25 Tončke šel med ljudi obnavljajo kamp Str. 30 22 INTERVJU Celjanka Ljubica Tanko, konzulka slovenske otroške ambasade »V meni še vedno živi otrok« To je eden tistih intervjujev, pri katerem težko postaviš piko. Ljubica je namreč zgovorna in temperamentna sogovornica. Zdi se, da ima zares rada življenje v vseh njegovih sončnih in senčnih odtenkih. Pravi, da si ni nikoli dopustila, da bi utišala otroka v sebi, njegov pogum, srčnost in vedoželjnost. Zato se posveča zaščiti otrok, ki so v današnjem svetu, kot poudarja, še vedno žrtve različnih zlorab. Ne le tam nekje, daleč od nas. Po podatkih Evropske komisije je trgovina z otroki tudi v državah Evropske unije v razcvetu. BARBARA FURMAN Otroška ambasada je, kot pravi Ljubica Tanko, nesebično gibanje v sebičnem času, ki temelji na sistemu vrednot in otroških potreb ter na konvenciji Organizacije združenih narodov o zaščiti otrok. Pripravila je tri predloge za imenovanje ulice po otrocih v Celju, in sicer Ulica otrok Evrope, Ulica otrok Slovenije ali Ulica otrok sveta. Pobudo bo v teh dneh naslovila na komisijo za imenovanje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij, ulic in naselij v Mestni občini Celje. Glede na pozitiven odziv v kabinetu župana pričakuje, da bodo predstavniki odločanja prisluhnili tudi otrokom, Če bo pobuda sprejeta, jo bodo predstavniki slovenske otroške ambasade posredovali tudi drugim občinam po Sloveniji. »Zakaj ne bi imelo vsako mesto v Sloveniji svoje ulice otrok? Celje naj bo prvo mesto. Knežje mesto, ki se ponaša z bogata zgodovino aktivnosti otrok si to nedvomno zasluži,« je prepričana. V življenju ste počeli marsikaj, a stalnica v vašem življenju ostaja zavzemanje za otroke in njihove pravice. Zakaj? »Najdonosnejši posel v svetu je prav trgovina z otroki. To je grozljivo dejstvo, ki ga ne smemo spregledati. Nanj moramo opozarjati - glasno in odločno,« poudarja Ljubica Tanko. Zato, ker v meni še vedno živi otrok. Dobrodušen in pogumen otrok. Vse življenje v sebi negujem otroško dušo. V tem kaotičnem svetu to sicer ni vedno lahko, a je vredno. Za otroke in celotno družbo, saj se dandanes soočamo z zahtevnimi izzivi. Uspešno jih bomo premoščali le povezani v sočutju in solidarnosti. Ze v osnovnošolskih letih sem kot desetletna deklica opozarjala, da ni prav, da so nekateri šibkejši otroci odrinjeni in zapostavljeni. To s strani učiteljev ni ostalo neopaženo, zato sem ob koncu šolskega leta v dar prejela knjigo z naslovom Srce. Empatija do sočloveka se je že takrat prebujala v meni. Spomnim se sošolke Irene, ki je imela težave z motoriko pri hoji in pisanju. Bila je v posmeh večini sošolcev. Njihovo početje me je prizadelo, nisem mogla dojeti, zakaj so takšni. Ireno sem spremljala na poti domov iz šole in ji nosila torbico. Očitno je to moje početje veliko pomenilo tudi njeni mami, saj me je 20 let kasneje obiskala in mi podarila domač koruzni kruh. Njene hvaležnosti ne bom nikoli pozabila. Očitno tudi ona moje ni. Tenkočutnost vam torej že v letih odraščanja ni bila tuja. Potemtakem ne preseneča, da ste se vpisali na srednjo zdravstveno šolo. In ni mi žal, čeprav danes ne delam v zdravstvu. Med obiskovanjem srednje zdravstvene šole sem pogosto razmišljala o minljivosti življenja, saj sem se soočala z nebogljenostjo bolnih ljudi. Spoznala sem, da bi bili ljudje zagotovo manj zlobni, če bi se zavedali, da smo vsi minljivi. Čisto vsi. Spomnim se, da sem kot srednješolka med opravljanjem obvezne prakse v Psihiatrični bolnišnici Vojnik želela ugotoviti, kako ljubeča pozornost zdravstvenega osebja vpliva na duševno zdravje. Do pacientov na zaprtem oddelku bolnišnice sem pristopala z ljubečo potrpežljivostjo. Med nego sem jih božala, se z njimi pogovarjala. Celjanka Ljubica Tanko jasno in glasno opozarja na zlorabe otrok. In bila sem prijetno presenečena, da so se hitro pokazali pozitivni učinki mojega načina dela. To so opazili tudi zdravniki, zato mi je takratni predstojnik vojniške psihiatrične bolnišnice predlagal, da bi nadaljevala študij medicine in za specializacijo izbrala psihiatrijo. Ta njegov predlog sem dojela kot svo-H^Sk jevrstno pohvalo, vendar ga nisem uresničila. Predvidevala sem namreč, da bi po letih dela v medicini čustveno otopela. Da bi sčasoma izgubila sočutje do sočloveka. To je zelo naporno in odgovorno delo. Zato sem se študijsko usmerila na pravno področje. Vaša poklicna pot je bila pestra. Zamenjali ste kar nekaj služb, ker ste, kot pravite, uživali novih izzivih. Pri delu sta me vedno vodili vedoželjnost in želja po odkrivanju neznanega, novega, drugačnega. Zato sem se ves čas dodatno izobraževala in usposabljala. Res je, da sem najbolj uživala v novih izzivih in dinamičnem delu. Monotonost me je ubijala. Zato sem zamenjala kar nekaj delovnih okolij. Začela sem v občinskih ustanovah, med drugim sem bila nekaj let predsednica celjske mladinske organizacije. Zatem sem šla v gospodarstvo, saj sem več let delala v Kovi-notehni na področju prodaje, tudi v njenem predstavništvu v Moskvi. Kasneje sem službovala v proizvodni dejavnosti in zadnja leta pred upokojitvijo še v storitveni dejavnosti, saj sem bila direktorica mariborskega podjetja Gaudeamus, ki se je ukvarjalo z gostinstvom, s prehrano, turizmom, informatiko, oblikovanjem, tiskom in distribucijo za potrebe dijakov in študentov. Ko ste delali v Kovinotehnini prodajni službi v Moskvi, vam je uspelo skleniti posel z Gazpromom, s čimer ste osrečili številne otroke v božično-novoletnem času. Kako vam je to uspelo v Rusiji, kjer so v poslovnem svetu še vedno v večini prisotni moški? Ne le v političnem, tudi v poslovnem svetu v Rusiji ni prostora za ženske. Zato so bili prve mesece do mene zelo zadržani in vzvišeni. Ko so videli, da smo tudi ženske pri sklepanju poslov lahko učinkovite, so odnos do mene spremenili. Omenjate poslovni uspeh, v katerem mi je uspelo z največjim svetovnim proizvajalcem zemeljskega plina, podjetjem Gazprom, pripraviti sto tisoč novoletnih paketov za otroke iz Novosibirska. Vodstvo tega gigantskega ruskega podjetja se je za sodelovanje odločalo med španskim podjetjem in podjetjem Kovi-notehna, ki sem ga zastopala v Moskvi. Na sestankih sem bila očitno dovolj prepričljiva, da so posel zaupali nam. Ker je Gazprom pripravil več vrst darilnih paketov za otroke, izbrati pa je bilo potrebno najboljšega, sem predlagala, naj o tem odločijo otroci. In moj predlog so sprejeli. (smeh) Sprva kar nisem mogla verjeti. Povabili so nekaj otrok, ki so pregledali vsebino vrečk in povedali, katera jih najbolj osrečuje. In so izbrali. Po tem dogodku sem dobila psevdonim - Čokoladna Ljubica. (smeh) »Že v osnovnošolskih letih sem kot desetletna deklica opozarjala, da ni prav, da so nekateri šibkejši otroci odrinjeni in zapostavljeni. To s strani učiteljev ni ostalo neopaženo, zato sem ob koncu šolskega leta v dar prejela knjigo z naslovom Srce,« se spominja sogovornica. Po petih letih službovanja v Moskvi sem se vrnila domov. Tudi zato, ker je bilo delo žensk v primerjavi z moškimi bistveno nižje vrednoteno. Čeprav smo bile pri delu enako, pogosto celo bolj učinkovite oziroma uspešne. Vam je pri premagovanju stresa pri delu pomagal tudi judo? Leta 1972 ste osvojili naslov jugoslovanske prvakinje v tej japonski borilni veščini. Vsekakor. Nad judom sem se navdušila že v najstniških letih, zato sem ga začela trenirati. Judo v prevodu pomeni mehka pot. Judo nas uči discipline, vztrajnosti, osredotočenosti in spoštovanja avtoritete. Z judom krepiš psihofizično vzdržljivost ter razvijaš veščine samoobrambe. Judo bi priporočila vsakomur, saj nam pridobljena znanja koristijo v vsakdanjem življenju. Zaradi osredotočenosti smo pri delu bolj učinkoviti, bolje znamo oceniti osebnost ljudi, njihovo hinavščino in zle namere ali pa njihovo pristnost oziroma dobro-namernost. Judo nas uči - popusti, da boš zmagal! In to vodilo me spremlja vse življenje. Ker sem vztrajno trenirala, sem pred enainpetdesetimi leti osvojila naslov državne prvakinje naše nekdanje skupne države Jugoslavije. Državno tekmovanje je bilo v Dubrovniku, v finalu sem se pomerila s tekmico iz Srbije. Spomnim se, da sem na dan tekme šla zjutraj ob morje, da sem se povsem umirila, to je bila nekakšna meditacija, saj sem že takrat ozavestila, da je moč v meni, ne zunaj mene. Številno občinstvo v Dubrovniku me je glasno spodbujalo. Po dokaj enakovredni borbi me je Srbkinja spravila na tla in v primež. Zdelo se je, da me bo porazila. A sem se v tistih kritičnih trenutkih v mislih preselila ob morje, v INTERVJU 23 meni se je prebudila dodatna moč, da sem jo uspela odriniti in tekmo zaključiti kot zmagovalka! (smeh) To je bilo tako močno doživetje, da je ostalo za vedno zasidrano v meni. Je res, da so vas na tem državnem tekmovanju v Dubrovniku razglasili tudi za najlepšo judoistko? Joj, od kod vam pa ta podatek? (smeh) Ja, res je. Prejela sem tudi občinsko priznanje za dosežke v športu. V judu ste spoznali življenjskega sopotnika, ki vam stoji ob strani še danes. Moj trener juda je bil Dušan Tanko. Kot nosilka mojstrskega pasu v judu sem tudi sama nekaj časa trenirala otroke, stare od 7 do 14 let. Judo naju je z Dušanom močno povezal, zaljubila sva se, poročila in si ustvarila družino. Imava dva sinova, nekaj let že uživava »Nad judom sem se navdušila že v najstniških letih, zato sem ga začela trenirati. Judo nas uči - popusti, da boš zmagal! In to vodilo me spremlja vse življenje.« tudi v vlogah dedka in babice. Dušan je svoje poklicno življenje zapisal advokaturi, sicer pa so njegova velika ljubezen konji. Vrsto let se ukvarja z vzrejo in nego konj, še vedno tudi jaha. Osebnostno sva si sicer zelo različna, on je umirjen, jaz temperamentna, a uspevava zakon ohranjati že nekaj desetletij. (smeh) Moj Dušan mi še vedno vsako jutro v posteljo prinese kavo. Z leti takšna dejanja vse bolj ceniš. Medsebojno spoštovanje je temelj dobrega partnerskega odnosa. Da je spoštovanje temelj vseh odnosov v družbi, pogosto poudarjate tudi kot kon-zulka slovenske otroške ambasade. Na kaj še opozarjate? Biti konzulka prve otroške ambasade je čast, predvsem pa odgovornost. Moja prizadevanja so usmerjena v osveščanje vrednot v naši družbi skozi oči otrok. Morda se ne zavedamo v zadostni meri, da so otroci naši učitelji, nastavljajo nam ogledalo. Po njihovih odzivih lahko vidimo, kaj odrasli delamo narobe in kaj delamo prav. Predstavniki prve otroške ambasade si prizadevamo v svojem domačem okolju spodbujati bolj poglobljen, celovit in spoštljiv odnos do otrok. Pogosto poudarjamo, da na mladih svet stoji. Pa se tega dejansko zavedamo? Nam je res mar, v kakšnem duhu jih vzgajamo? Ne le z besedami, ampak z dejanji. Ta največ štejejo. Pravite, da so otroci najbolj ogrožen narod. S čim utemeljujete to trditev? Otroci so najbolj ogrožen narod, čeprav niso nikoli povzročili ne vojn ne kakršnegakoli drugega gorja. Politika jih pogosto preračunljivo spregleda, ker otroci pač nimajo volilne pravice. Izgubljeni so v svetu popačenih vrednot. Priča so sovraštvu, nasilju, pohlepu, neizprosni tekmovalnosti, odtujenosti, diktatu lepotnih idealov in še bi lahko naštevala. Med drugim opozarjate, da se Evropa sooča v velikim porastom trgovine z otroki, v kateri se množica otrok prodaja v spolno suženjstvo ali se jih kako drugače izkorišča. Pretresljivo je dejstvo, da v državah Evropske unije vse bolj cveti trgovina z otroki. Od 15. 846 registriranih žrtev trgovine z ljudmi v Evropski uniji je bilo v letih 2013 in 2014 glede na poročilo Evropske komisije vsaj 2.375 otrok. Nevladne organizacije pa navajajo še višje številke. Otroci so žrtve kriminala, prostitucije, prisilnega dela, tudi trgovine z organi. Najdonosnejši posel v svetu je prav trgovina z otroki. Tisti, ki so vpleteni vanjo, so lani zaslužili 115 milijard evrov. Niti posli z narkotiki niso tako donosni. To so dejstva, ki jih ne smemo spregledati. Nanje moramo opozarjati - glasno in odločno! Simbolično otroško sodišče je obsodilo dejanja odraslih v skladu s konvencijo o zaščiti otrok Organizacije združenih narodov. Vse se draži, samo človek je cenejši! Pohlep nas vodi v pogubo. Častimo denar. Za denar sicer lahko kupimo uro, ne moremo pa kupiti časa. Lahko kupimo posteljo, a spanja Deklaracijo Glas za zaščito otrok bo posredovala vsem pomembnejšim institucijam v državi. Lesen stol nosi simbolno sporočilo, da se mora v institucijah odločanja slišati tudi glas otrok. (Foto: osebni arhiv) Prizadeva si, da bi v Celju imeli prvi v Evropi ulico, poimenovano po otrocih. Utrinek z otroške olimpijade v srbski Loznici na Drini (Foto: osebni arhiv) Sodniki na otroškem sodišču so otroci, ki obsojajo vsakršno nasilje. (Foto: osebni arhiv) ne. Lahko kupimo zdravilo, zdravja pač ne. Lahko kupimo knjigo, ne moremo pa kupiti znanja. Lahko kupimo položaj, a ugleda ne. Lahko kupimo zabavo, vendar ne moremo kupiti sreče. Glas za zaščito otrok je deklaracija, na kateri temelji poslanstvo otroške ambasade. Za kaj si prizadevate? Na slovenskem konzulatu otroške ambasade, na katerem sodelujem z Anko Rener Kremžar, Evo Jankovič in otroško ambasa-dorko, 13-letno Lili Nam, smo deklaracijo Glas za zaščito otrok posredovali vsem pomembnejšim javnim institucijam v naši državi. Tako smo jih pozvali, da v svojem imenu Pretresljivo je dejstvo, da v državah Evropske unije vse bolj cveti trgovina z otroki. Od 15. 846 registriranih žrtev trgovine z ljudmi v Evropski uniji je bilo v letih 2013 in 2014 glede na poročilo Evropske komisije vsaj 2.375 otrok. dajo glas za pravičnejšo prihodnost otrok. S tem ko se zavežejo k spoštovanju konvencije o zaščiti otrok, omogočijo neovirano delo vsem institucijam, ki delajo v korist otrok. S tem mislim predvsem na pravično sojenje pred nacionalnim ali mednarodnim sodiščem vsem, ki storijo kazniva dejanja nad otroki, brez pravice do amnestije. Tako opozarjamo odrasle, da je svet otrok danes najbolj ogrožen, zato ga je potrebno zaščititi. Čimprej. In za vedno! Začelo se je novo šolsko leto, zato prosimo starše, da si vzamejo čas za pogovor z otroki. Naj jim pojasnijo, da smo ljudje sicer različni, a drugačnost ne sme biti povod za posmeh, zaničevanje in izključevanje. Naj jim povedo, da je za otroka, ki je deležen posmeha, to zelo boleča izkušnja, ki pušča sledi na njegovi samopodobi in nekateri nosijo to bolečino v sebi vse življenje. Še vedno radi gledate v zvezdnato nebo? S tem najbrž mislite na mojo veliko ljubezen do astrologije in astronomije? (smeh). Obe področji sta me že pred leti prevzeli, zato sem hlastala po tovrstnih znanjih. In nekaj sem se naučila. Na osnovi natalne karte znam izdelati osebni horoskop. Pred leti sem ga podarila svojemu šefu in na njegovo veliko presenečenje so se nekatere napovedi že uresničile. Žal je astrologija, v kateri so strnjena večtisočletna znanja največjih modrecev sveta, vse bolj razvrednotena in tudi zlorabljena. Danes že vsak piše horoskop. Knjigo že pišete? Ja, na pisanje knjige se že pripravljam. V njej bom strnila številna zanimiva doživetja iz svojega zelo pestrega življenja. Čeprav je še nisem začela pisati, že vem, da jo bom naslovila Cena skodelice kave. Foto: Andraž Purg PRAZNIČNO Z OBČINO BRASLOVČE Ob občinskem prazniku z županom Tomažem Žoharjem Na javni infrastrukturi škode sedem milijonov evrov za Avgustovske poplave so dodobra spremenile dinamiko v občini Braslovče. Samo škoda na javni infrastrukturi znaša sedem milijonov evrov. Koliko je je ob tem še na stanovanjskih stavbah, bo znano po 22. septembru, ko se bo iztekel rok za njeno prijavo. Občina po besedah župana Tomaža Žoharja na različne načine pomaga prizadetim občanom, ki so v nekaj urah ostali brez vsega, kar so ustvarjali vse življenje, in obenem snuje dolgoročne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se takšna katastrofa še kdaj zgodila. Ena bolj odmevnih je zagotovo prestavitev stanovanjskih hiš. Čeprav je zamisel dvignila veliko prahu, je Žohar na podlagi strokovnih dejstev trdno odločen, da jo bodo izpeljali do konca. Kot pravi, gre za človeška življenja in za njih so odgovorni. ŠPELA OŽIR »Poplave so v največji meri prizadele naše občane v Letušu, Malih Braslovčah in v delih naselja Preser-je in Orla vas. Na prvem mestu se neizmerno zahvaljujem gasilcem, ki so prvi dan nesebično dvanajst ur reševali življenja. Katastrofa je neopisljiva. Približno dva meseca kasneje smo osredotočeni na sanacijo odtrganih rečnih brežin in na dolgoročne ukrepe, da do tega nikoli več ne bi prišlo,« pravi Tomaž Žohar. Škoda je zagotovo ogromna. Koliko družin oziroma ljudi še ne more bivati v svojih domovih? Koliko stavb je trajno uničenih? Škoda, ki je nastala na javni komunalni infrastrukturi, je ocenjena na približno sedem milijonov evrov. Ocene škode na stanovanjskih zgradbah še nimamo v celoti. Rok za prijavo je 22. september. Poplavljenih je bilo 271 stavb, od tega 40 počitniških hišic. Po naših ocenah je razseljenih približno 73 družin. Trajno neprimerni hiši, ki ju bo treba porušiti, sta dve. Kako ste oziroma še pomaga- i te prizadetim občanom? Evakuirali smo 980 ljudi. Od 1 tega jih je bilo malo manj kot 200 nastanjenih v naši telovadnici. Takoj smo jim nudili zdravniško in psihološko pomoč, oblačila in toplo hrano. Slednjo družinam, ki še nimajo urejenih kuhinj, še vedno zagotavljamo. Na podlagi sprejetega občinskega odloka smo vsem poplavljen-cem zagotovili izredno denarno pomoč v višini 930 evrov. Obenem jim bo občina za avgust v celoti pokrila komunalne r stroške Javnega komunalnega podjetja Žalec. Odprt imamo poseben račun, na katerem zbiramo donacije. V povezavi s tem smo konpc tpdna prvič v 61 letih organizirali dobrodelni Dan hmeljarjev. Celoten izkupiček od prodane hrane, pijače in srečelo-va smo namenili v ta namen. Zagotavljanja poplavne varnosti se želite lotiti celovito. Kaj je po vašem mnenju rešitev za njeno zagotovitev? Rešitev med drugim vidite v prestavitvi 150 hiš v Ra-kovlje. Stroka in zgodovina sta zelo jasni. Že iz zemljevidov iz časa Marije Terezije je jasno, da se je Savinja razlivala na območju gmajn. V zadnjih desetletjih smo ta območja ob Savinji v celoti poselili bodisi s stanovanjskimi stavbami bodisi s poslovnimi zgradbami. A Savinja ne glede na to potrebuje svoj prostor. Volumen struge je mogoče preprosto izračunati z geodetskim posnetkom. V primeru 500-letnih voda, ki smo jim bili priča letos avgusta, je v rečni strugi za osem milijonov kubičnih metrov vode premalo prostora. Ta Tomaž Žohar se zavzema za celovite in dolgoročne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti. voda se mora nekje razliti. Urejene brežine s skalno zložbo zagotovo niso dolgoročna celovita rešitev. S prestavitvijo hiš želimo popraviti napako, ki se je dogajala skozi stoletja, da so poselili območje, ki ne bi smelo biti nikoli poseljeno. »Kako lahko nekdo, ki nima nobenega znanja o hidrologiji, trdi, da so že skalne zložbe dovolj za poplavno varnost?« Prestavitev hiš bi bila zagotovo eden večjih projektov v zgodovini občine. Kako ste si jo zamislili? Ustrezna nadomestna zemljišča bomo zagotovili v osrčju naše občine na poplavno in plazovito varnih mestih. Šlo bo za lastniške nepremičnine, ki ne bodo tipske, temveč prilagojene posamezniku. Dosedanja premoženja posameznikov na poplavno ogroženih mestih se namreč razlikujejo. Vredna so od 50 tisoč do milijon evrov. Vrednost nepremičnin bomo ocenili na dan 3. avgust 2023 in v skladu s to cenitvijo ponudili alternativo. Možna bodo tudi izplačila. Počitniških hišic zagotovo ne bomo selili. Tudi če bo kdo želel postaviti hišo po svojem okusu - zidano, montažno, leseno ... - bo imel to možnost. Dobil bo odškodnino in stavbno zemljišče. V javnosti se pojavljajo tudi nasprotovanja. Kako odgovarjate na pomisleke občanov, ki so proti takšni rešitvi? Živimo v času, ko mnenje stroke ne velja nič več. Največji laiki so največji strokovnjaki. To je zelo žalostno. Kako lahko nekdo, ki nima nobenega znanja o hidrologiji, trdi, da so že skalne zložbe dovolj za poplavno varnost? Na tem mestu so še kako primerne besede Dostojevskega, ki je nekoč zapisal, da bo strpnost pripeljala do tega, da bo pametnim prepovedano misliti, da ne bodo užalili bedakov. Stroka je jasna, da Savinja potrebuje razlivna območja. Glede na to, da je za to v Zgornji Savinjski dolini premalo prostora, je Letuš prva možnost, da se Savinja lahko razlije v večji zadrževalnik. Na tem mestu bi lahko nadzorovano razlivali približno dva milijona kubičnih metrov vode, kar predstavlja približno 25 odstotkov potrebnega razlivanja, in s tem pomembno vplivali na poplavno varnost celotnega porečja reke Savinje - od Solčave do Laškega. V Občini Braslovče ste tudi sicer zelo dejavni. Rakovlje v zadnjih letih doživljajo pravi preporod. Kako daleč je gradnja novega zdravstvenega centra in športnega parka v Rakovljah? Zaradi naravne katastrofe, ki nas je doletela, je nujen rebalans občinskega proračuna. Na novo smo postavili cilje. Gradnja novega zdravstvenega centra in gradnja športnega parka v Rakovljah zagotovo ostajata v načrtu, njuna čarovnica je odvisna od finančne pomoči države pri odpravljanju posledic poplav. Nadaljujete tudi projekt zagotavljanja poplavne varnosti ... Tako je. Izredno pomemben projekt je bila izvedba protipoplavnih ukrepov na reki Savinji, ki so bili vredni 24 milijonov evrov. Nosilec je naša občina, pri tem sodelujemo z občinama Polzela in Šmartno ob Paki. V sklopu tega smo izvedli sanacijo jezu in mostu v Letušu ter naredili sklano zložbo v dolžini petsto metrov gorvodno od pariželjskega mostu tako na levem kot desnem bregu. Pariželjskemu mostu smo obenem podkrepili temelje. Zaključili smo približno mesec pred poplavami. To je bilo izredno pomembno pri zagotavljanju poplavne varnosti, njihove posledice brez tega bi bile še hujše. Projekt že nadaljujemo. V naslednjih dneh začnemo graditi skalno zložbo v Parižljah, kjer je odneslo del ceste. Foto: Andraž Purg »S prestavitvijo hiš želimo popraviti napako, ki se je dogajala skozi stoletja, da so poselili območje, ki ne bi smelo biti nikoli poseljeno.« Na slavnostni seji V petek je bila v Braslovčah slavnostna seja ob občinskem prazniku. Ob nedavnih poplavah so bila nekatera društva in organizacije kot tudi posamezniki še posebej zaslužni za učinkovito pomoč občanom, zato je župan Tomaž Žohar v ta namen podelil županova priznanja. Osrednje mesto je seveda pripadlo častnemu občanu Franciju Kralju. Naziv je prejel za izreden prispevek k razvoju občine in športa ter predvsem za njegovo neprecenljivo delo pri ohranjanju kiiltiirnp rlprliSr-inp Za hitrn in nesebično pomoč občanom, predvsem pa nudenje prenočišča ob evakuaciji in toplih obrokov za prostovoljce in oškodovance, je županovo priznanje prejela Osnovna šola Braslovče. Za nudenie pomoči pri odvozu odpadkov in drugi pomoči so se priznanja razveselili člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Priznanja so za nesebično in junaško posredovanje pri reševanju življenj in premoženja prejela tudi prostovoljna gasilska društva Braslovče, Topovlje - Parižlje, Letuš, Trnava, Gomilsko, Grajska vas in Dobrovlje. Župan se je tako poklonil tudi Štabu civilne zaščite Občine Bra-slovče. ŠO NA PRAZNIČNEM OBISKU 25 Franci Kralj postal častni občan Braslovč Skromen Braslovčan, letošnji prejemnik naziva častni občan, pravi, da ne ve, zakaj pravzaprav je ta naziv prejel. Priseljen je iz Dolenjske in je prepričan, da življenje v skupnosti pomeni delo v njen prid, dihanje s krajani, prizadevanje za dobro ime kraja oz. občine ter trud za njene interese. V Občini Braslovče v obrazložitvi naziva pravijo, da ni le eden, temveč več razlogov, zakaj si Franci Kralj ta naziv zasluži. Med njimi so zagotovo prizadevanja po obnovi Žovneškega gradu. Pred več kot tridesetimi leti se je namreč vse začelo prav na njegovo pobudo. EVA RUDMAN »Pred leti sem prejel neko priznanje krajevne skupnosti, tega je že dolgo. Potem sem slišal neke zgodbe in že takrat sklenil, da me takšne stvari ne zanimajo. In to vedo vsi. Zato sem za ta naziv izvedel šele, ko so vedeli že vsi drugi ... Kako ga naj potem zavrnem?« začne najin pogovor. A vendarle si Franci Kralj, ki si že več desetletij prizadeva, da so Braslovče prepoznavne v Sloveniji in širše, naziv zasluži. Prvi velik pečat je sogovornik v Braslovčah pustil v športu, deloval je v Športnem društvu Partizan. Kasneje je sodeloval pri ustanovitvi samostojnega ženskega odbojkarskega kluba, kjer je ekipo nekaj časa tudi treniral, s pionirkami je leta 1991 osvojil tudi naslov osnovnošolskih prvakinj. Bil je pobudnik igranja badmintona, po ustanovitvi braslovškega smučarskega društva se je podal v skakalni šport, po opravljenih izpitih je postal sodnik za skoke in nordijsko kombinacijo. Njegova strast je zgodovina »Z ženo sva se sprehajala v okolici Zolneškega gradu. To ni bilo za nikamor. In »Jaz sem priseljen. Vsak, ki se kam priseli, se mora truditi za kraj, za vključenost. Ni >terna< samo zato, ker si se nekje pojavil.« jaz ne sprejmem, da nekaj ni mogoče. In sem se lotil. Vedno je mogoče, če je volja,« prepričljivo pove Kralj. Zbral je skupino prostovoljcev, somišljenikov, ustanovil Kulturno-zgodovinsko društvo Zovnek, s katerim je ob nedeljah s krampom in z lopato kopal in oblikoval lepšo podobo gradu Zovnek. Skale je premikal tako fizično kot metaforično - ravno njegova pobuda je bila ključna, da je v sodelovanju z občino in ZVKD grad Zovnek danes točka na zemljevidu, ki danes privablja turiste. »V občini je dobro poskrbljeno za staro in mlado. Priložnost za občino je v turizmu. Grad in mnoge druge točke so biseri, ki privabljajo, samo znati je treba delati z njimi.« Svoja znanja prelil na papir Francija Kralja, ki je po izobrazbi zgodovinar, zaznamuje hvalevredna lastnost - zvedavost. Tako je raziskoval preteklost gradu, njegovih stanovalcev, svoja spoznanja je prelil tudi na papir. Napisal je štiri knjige o družini Zovneških, katerih zapuščina odseva tudi v treh zvezdah v slovenskem grbu. Skupno deset knjig je nastalo izpod peresa Kralja. Tudi o zgodovini Braslovč in tamkajšnji zgodovini športa, letos je luč sveta ugledala še knjiga o Braslovčanu Srečku Puncerju. »Petdeset let nazaj ni nihče živel ob vodi« S težkim srcem Franci Kralj te dni opazuje posledice katastrofalnih avgustovskih poplav. A hkrati rahlo jezno pripomni, da kot zgodovinar lahko potrdi, da pred petdesetimi leti ob vodi ni živel nihče: »Ne bom rekel, da so krivi ljudje, kriva je država, ki je dala gradbena dovoljenja. Kjer petdeset let nazaj ni zidal nihče, je danes pozidano. Kmeti so se z veseljem in dobičkom znebili zemlje, država je dovolila tam postaviti domove. In zdaj so se »Z ženo sva se sprehajala v okolici Žolneškega gradu. To ni bilo za nikamor. In jaz ne sprejmem, da nekaj ni mogoče. In sem se lotil. Vedno je mogoče, če je volja.« strokovnjaki spomnili, da na poplavnih območjih več ne bi smeli graditi. Kje ste bili pred sedemdesetimi leti?« je z besedami oster Kralj, ki pravi, da so ljudje doživeli travme, ki so jih zaznamovale. »Nad vodo smo izvajali teror z neprestanimi regulacijami in podobno. Voda je vedno šla po svoje.« Kmalu šestdeset let zakona Ne le da je Franc Kralj uspešen na veliko področjih, svojevrsten uspeh se jima z ženo obeta tudi v prihodnjem Franci Kralj je pobudnik obnove Žovneškega gradu. m Im ЈЛ W+* h »Ne bom rekel, da so krivi ljudje, kriva je država, ki je dala gradbena dovoljenja. Kjer petdeset let nazaj ni zidal nihče, je danes pozidano.« letu, ko bosta slavila šestdeseto obletnico poroke. »Vsako jutro zajtrkujeva med 7. in 8. uro. To je najin čas, najin obred. To je tudi čas, ko naju lahko prikličete. Kasneje, če ne pričakujeva vašega klica, telefon pustiva doma in se odpraviva v naravo,« je Kralj kraljevsko opisal »ritual«, ki ga z ženo v Braslov-čah živita že šestdeseto leto. Foto: Nik Jarh stovoljno obnavlja že več kot trideset let. i ШАа.' ja w4r / PRÄ ŠENTJUR Ob prazniku z županom mag. Markom Diacijem Na telovadnico bo treba še počakati Medtem ko avgustovske poplave v občini Šentjur niso povzročile preglavic, je veliko škodo povzročil niz julijskih neurij. Slednja so na infrastrukturi in stavbah povzročila za približno 1,6 milijona evrov škode, besnenje narave je imelo obsežne posledice še na kmetijskih površinah. Naravna nesreča, natančneje potres, je močan udarec pred leti zadala več kot sto let stari podružnični osnovni šoli na Kalobju. Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za novo šolo in vrtec. Zaradi podražitev pa se bo zamaknila gradnja tamkajšnje telovadnice in prostorov za krajevno skupnost. TINA STRMCNIK Po besedah župana Občine Šentjur mag. Marka Diacija so zadnje obdobje v tej občini zaznamovali volitve in pester nabor naložb po različnih krajih. »Namenu smo med drugim predali odsek ceste Drobinsko-Sodna vas, sanirali smo nekaj plazov, uredili in dogradili enoto vrtca na Planini pri Sevnici, obnovili atletsko stezo in kletne prostore stavbe v ulici Skladateljev Ipavcev 26 v Zgornjem in električnih napeljav, ampak tudi za del protipoplav-nih ukrepov - uredili smo strugo Voglajne, nasipe, nov most. Po celotni industrijski coni smo zgradili cesto, pešpot in kolesarsko pot. Med drugim je bilo zgrajeno še novo krožišče proti Novi vasi. Minister za vzgojo in izobraževanje je ob nedavnem obisku v naših krajih omenil, da se bo kmalu začela gradnja nove podružnice na »Takšne havarije, kot je bila julija, na ■ V« V I V« V II • I • I območju naše občine že dolgo ni bilo. Popisana škoda na infrastrukturi, gre torej za posledice vdorov, nanosov zemljine ter za škodo na stanovanjskih in drugih stavbah, znaša 1,6 milijona evrov.« trgu. Končujemo urejanje šentjurskega pokopališča, energetsko obnovo Oš Hru-ševec, komunalno urejanje industrijske cone Jug 3. Vesel sem, da smo pod streho spravili še številne druge manjše naložbe,« pravi sogovornik. Ob podpisu pogodbe za urejanje industrijske cone Jug 3 je bil kot rok dokončanja del omenjen konec leta 2022. Kako to, da urejanje še ni končano? Gre za izjemno veliko in zahtevno naložbo, vredno štiri milijone evrov, ki jo sofinancirajo občina, država in Evropska unija. Tako velike naložbe ne morejo biti uresničene čez noč. V sklopu projekta nismo poskrbeli le za komunalno infrastrukturo, za prestavitve plinovoda Kalobju. Kar precej zapletov je bilo doslej ... Potrebno je bilo odkupiti zemljišča, izdelati vso potrebno dokumentacijo na podlagi idejne zasnove in se uskladiti z vsemi vpletenimi. Ocenjena vrednost gradnje je glede na izdelano projektno dokumentacijo presegala zmožnosti občinskega sofinanciranja. Po sestankih na pristojnem ministrstvu smo sklenili, da bomo projekt razdelili na dva dela, saj nimamo dovolj denarja, da bi hkrati zgradili šolo, vrtec in telovadnico. Prvi projekti in ocene so bili narejeni leta 2021, do danes pa je prišlo do velikih podražitev. Pred dnevi je občina oddala novo različico investicijskega projekta. Če ga bo vlada potrdila, bi lahko razpis za izbiro izvajalca izpeljali v naslednjih mesecih, prihodnje poletje bi lahko začeli graditi novo podružnico in vrtec. Kaj pa telovadnica oz. večnamenski prostor, ki je zagotovo tudi pomemben za kraj? Telovadnica na Kalobju bo prišla na vrsto v prihodnosti, saj bi bila njena gradnja predraga. Denarja, ki ga bomo za gradnjo kalobške podružnice in vrtca prejeli od ministrstva, je bistveno premalo glede na vrednost naložbe. Najprej je bilo predvideno, da bo država zagotovila skoraj 80 odstotkov denarja, drugo, približno 500 tisoč evrov, občina. Glede na projektno dokumentacijo in podražitve je zdaj razmerje postavljeno na glavo, česar si naša občina ne more privoščiti. V OŠ Hruševec so imeli težave z zamakanjem strehe. Z energetsko obnovo, ki gre počasi h koncu, ste to rešili. Kritina je bila tako dotrajana, da je bilo v zadnjem obdobju s streho ogromno težav, zato res nismo mogli več odlašati z obnovo. Za naložbo, vredno 1,9 milijona evrov, smo od evropskega kohezijskega sklada pridobili malo manj kot 700 tisoč evrov sofinanciranja. V šoli smo postorili tudi nekatera dela, zaradi katerih bodo prostori bolj uporabni. Gre za prenovo garderob in ureditev nekaterih kabinetov. Vse skupaj naj bi bilo postorjeno do konca novembra. Delavci zdaj obnavljajo tamkajšnjo telovadnico. Vi že vrsto let opozarjate, da bi v središču občine potrebovali novo športno dvorano. Bojim se, da nove športne dvorane, čeprav smo zanjo pridobili projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, zaradi pomanjkanja denarja ne bomo mogli zgraditi. Tudi zato, ker bo država denar za marsikateri projekt prerazporedila za obnovo po poplavah. Če bomo uspešni pri pridobivanju sofinanciranja, bi radi ob telovadnici pri OŠ Hruševec v naslednjem obdobju naredili prizidek. Konec avgusta je bil rok za dokončanje gradnje prizidka enote vrtca na Planini pri Sevnici. So malčki zdaj že v obnovljenih prostorih? Tako je, prostori so zelo lepi, urejamo še zadnje podrobnosti. Po občini načrtujemo še kar nekaj vlaganj v zagotavljanje pogojev za predšolsko vzgojo. Za umeščanje enote vrtca v Novi vasi pripravljamo občinski podrobni prostorski načrt. Pri enoti v Dramljah načrtujemo prizidek. Uresničevanje omenjenih načrtov je odvisno od razpisov, ki bodo na voljo. Država namreč za prostore predšolske vzgoje predpisuje izjemno visoke zahteve, ki pa jih le z denarjem iz občinskega proračuna ne moremo uresničiti. Julijska neurja so močno prizadela občino. So že znane ocene škode? Takšne havarije, kot je bila julija, na območju naše občine že dolgo ni bilo. Popisana škoda na infrastrukturi, gre torej za posledice vdorov, nanosov zemljine ter za škodo na stanovanjskih in drugih stavbah, znaša 1,6 »Telovadnica na Kalobju bo prišla na vrsto v prihodnosti, saj bi bila njena gradnja predraga. Denarja, ki ga bomo za gradnjo kalobške podružnice in vrtca prejeli od ministrstva, je bistveno premalo glede na vrednost naložbe.« Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci milijona evrov. Občinska komisija je naredila 206 ocen. Oceno škode na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih naj bi opravile druge službe. Po moji oceni je tako skupna škoda znašala bistveno več od dveh milijonov evrov. Ljudje so takoj zavihali rokave, ogromno so postorili sami, pomagali so drug drugemu, na pomoč so priskočili pripadniki številnih prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Šentjur, prostovoljci, izkazali so veliko solidarnost. Poplave so občini Šentjur prizanesle. So k dobremu razpletu prispevali protipo-plavni ukrepi? Zelo dobro se še spomnim posledic poplav iz let 2010, 2012 in 2014. Če ne bi izvedli protipoplavnih ukrepov, bi verjetno ob avgustovskem deževju imeli velike težave v Hruševcu, a tudi dolvodno, kar bi verjetno poslabšalo poplavno varnost Celja. In to kljub temu, da je bila količina padavin na našem območju manjša kot na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. Občina se zadnjih dvanajst let izjemno posveča zagotavljanju protipoplavnih ukrepov. Naše dosedanje delo na tem področju se je tokrat zelo obrestovalo. Kako gre načrtovanje dveh večjih protipoplavnih zadrževalnikov? Priprava projektne dokumentacije je večna težava v tej državi, saj je javni interes vedno nekje v ozadju. Lani smo izbrali izvajalca, ki pripravlja omenjeno dokumentacijo. A s tem je povezana milijon in ena težava. Pridobiti je treba mnenja številnih soglasodajalcev in razne študije. Naša zakonodaja določa, da je za urejanje vodotokov odgovorna država. A če se naša občina ne bi dejavno vključila v reševanje te problematike, nam verjetno ne bi uspelo zagotoviti toliko protipoplavnih ukrepov, kot smo jih doslej. Prav zato, ker so pristojne ustanove zadnja desetletja zapostavljale področje upravljanja z vodami, so imele ob avgustovskem deževju številne občine velike težave. Ustanove, ki bi morale pomagati pri zagotavljanju protipoplavnih ukrepov, včasih postopke še zavirajo. Veliko breme za vašo lokalno skupnost je promet. Kaj se dogaja z načrtovanjem navezovalne ceste Dramlje-Šentjur? Izbran projektant pripravlja projektno dokumentacijo za omenjeno cesto, predstavniki občine se vsakih nekaj mesecev dobimo z njim in s predstavniki države. Gre še za zadnja usklajevanja, nato bo dokumentacija pripravljena. Upam, da bo vlada podprla ta projekt, ki je trenutno uvrščen v operativni program za financiranje s strani EU do leta 2027. Foto: Andraž Purg Označevanje v industriji л s s:.......*y s *. , •••••• •••• S ••••• ! VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠENTJUR ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU. KOLEKTIV FIRME ADHEZIV ADHEZIV d.o.o., Primož pri Šentjurju 24c, 3230 Šentjur, Slovenija Tel: +386 3 74 90 742, Mobi: +386 41 612 610, E: vojko.arzensek@adheziv.si www.adheziv.si Spoštovane občanke in občani, praznujmo skupaj - ponosni na nove pridobitve in dosežene cilje ter povezani v novih prizadevanjih in izzivih za dobrobit naše lokalne skupnosti. Vse najboljše, občina Šentjur! mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur NA PRAZNIČNEM OBISKU 27 Saga družine Novak v treh obdobjih Dnevnik Mlinarjeve Tončke šel med ljudi Kakšne zanimive zgodbe se skrivajo v zaprašenem malem kovčku s podstrešja, je odkrila Vida Hustič iz Rogaške Slatine, ki se je tako dokopala do pisem, slik in dopisnic svoje stare mame. V kovčku je našla dnevnik, ki ga je njena stara mama, mati enajstih otrok iz zelo velike in premožne družine, pisala tudi v najtežjih obdobjih svojega življenja. Na podlagi zbranega gradiva in številnih virov je nastal dokumentiran zgodovinski roman Dnevnik Mlinarjeve Tončke, ki pripoveduje o družini Novak iz Vrbnega v občini Šentjur. Vida Hustič f TINA STRMCNIK »Bila je kmečka ženska, a je dnevnik pisala zelo skrbno, imela je izreden slog, vključevala je svoja doživljanja, občutke in doživljanja svoje družine.« Tako o svoji stari materi pripoveduje Vida Hustič, ki v svojem delu med drugim opisuje, kakšno je »Vedno, ko sem se vozila skozi Vrbno, sem gledala proti domačiji, od koder izvira moja mama. Že Rimljani so se naseljevali na tem področju, verjetno zato, ker • v« I • • je bilo življenje ob Voglajni zelo zanimivo.« bilo nekoč življenje v dolini Voglajne. V obdobju pred drugo svetovno vojno je bilo ob tej reki kar pet mlinov za mletje žita. Ker je voda poganjala mlinska kolesa, so ljudje nastalo energijo izkoristili za žage. V knjigi, ki jo je izdala in založila Knjižnica Šentjur s finančno podporo tamkajšnje občine in donatorjev, je avtorica orisala življenje družine v treh obdobjih. Zajela je čas pred vojno, ko so Novakovi začeli z obrtjo, popisala je, kaj so pretrpeli med vojno in se nato dotaknila obdobja po vojni in denacionalizacije. Med knjižnimi platnicami je med drugim opisala sodne procese in številne druge travmatične dogodke. »Ta premožna družina je imela prvi avtomobil v Šentjurju in tudi prvo tovorno vozilo pred vojno. Nemci so jim vzeli omenjeno in še več. Družina je bila izseljena v Donji Miholjac na Hrvaško. Ko se je vrnila, jim je nova oblast pobrala še tisto, kar okupator ni odpeljal. Ostali so jim trije hektarji zemlje in ena krava,« pripoveduje. Kljub vsemu hudemu najti moč ... Pisanje tega dela je bilo po besedah avtorice izredno naporno. Da je lahko sestavila smiselno zgodbo, je prebrala ogromno literature, opravila je številna preverjanja. Dragoceno gradivo je med drugim dobila iz Muzeja novejše zgodovine Celje. »Najpomembnejši dogodki so se zgodili le v nekaj dneh, ko so prišli Nemci in so moje sorodnike odpeljali v Stari pisker, ko je stara mama zbežala in se skrivala. Ogromno je pre- »sl ta živeli NA ENEM MESTU: veterina, trgovina, lekarna in salon nik oz. knjigo za prihodnjo gospodarico. Zapisovala je nauke iz zdravilstva, recepte, jedilnike ... Zabeležila je vse, kar je bilo po njenem prepričanju pomembno za vodenje velike kmetije.« Vida Hustič je staro mamo opazovala, ko je obiskovala prvi razred osnovne šole, in se je ob njej učila pisati. »Iz njene pisave, natančnosti in doslednosti se zdi, kot da je imela stara mama humanistično fakulteto, zelo je bila razgledana.« Zgodovina se ne konča na pragu ene hiše Hustičeva je bila rojena v iz-seljenstvu, v Zagrebu, kjer je končala osemletko. Njen oče je izviral iz Braslovč. »V Zagrebu smo ostali brez vsega imetja, »Zgodovina ni povezana le z življenji pomembnih ljudi. Pomembna so tudi življenja malih ljudi in njihovo doživljanje tragedij, ki so se dogajale v družbi.« stala zaradi dveh sinov, ki sta šla v partizane.« Kot pravi avtorica dela, je jedro zgodbe v tem, da je njena stara mama, mlinarjeva žena, kljub temu, da so njeni otroci padli v vojni ali bili ustreljeni, v sebi vedno našla notranjo moč. Še pri osemdesetih letih je v pismih svojim sorodnikom na primer pisala napotke, kako naj skrbijo za prihodnji rod. »Po vojni je vsako nedeljo popoldne, ko so se mlini, žage in drugi stroji ustavili in se je slišalo le šumenje reke, pisala dnev- bila poslednjega stika s svojim rodom. Kot se je izrazila, je želela sestaviti svoj »koreninski sistem«. Izid knjige o družini Novak po njenem mnenju ni pomemben le za to družino, ampak opozarja na skupno usodo šentjurskih družin. Zgodovina se namreč po njenih besedah nikoli ne konča na vratih ene hiše, ampak ima širše posledice za vrsto ljudi, vsakega zaznamuje po svoje. Kljub vsej tragediji Novakovih je pogled Vide Hustič veder. »Ta družina je naredila veliko dobrega za dobrobit Slovencev - da smo ostali na svojem in da smo še vedno tu,« je zaključila. Foto: Andraž Purg Obiščite naše poslovalnice: Šentjur | Šmarje Podčetrtek | Celje Rogaška Slatina Trbovlje vse nam je bilo odvzeto. Oče je bil ustreljen, ko sem bila stara leto in pol. Mama je kopala jarke ... Vse te težke trenutke sem želela, dokler to še lahko naredim, izliti iz sebe na papir,« je dejala ustvarjalka, ki se je leta 1957 z mamo preselila nazaj v Slovenijo. Ko je pritisnila piko tej družinski zgodbi, jo je prevzelo toliko čustev, da je kar zbolela. Prepričana je, da osnovi in dogajanje v družini vsakega posameznika zaznamujejo za vse življenje. K pisanju se je zatekla tudi zato, da ne bi izgu- Knjižnica Šentjur je predstavitev knjige, ki pripoveduje o družini Novak iz Vrbnega, pripravila tretji septembrski petek. Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B 28 NA PRAZNIČNEM OBISKU Miro Rožej, pobudnik obnove doma na Resevni »Naš cilj je bil iz obstoječih prostorov narediti čim več. Če bi gradili na novo, bi verjetno naredili drugače,« je povedal o obnovi Doma na Resevni. (Foto: Andraž Pur Njegov prvi planinski spomin je osvojena Peca pri štirih letih. V otroštvu se je med drugim oziral proti Kopitniku in drugim hribom nad Rimskimi Toplicami. V zadnjih desetletjih so se v njegovo življenje močno zasidrali številni vrhovi, še posebej pa Resevna v občini Šentjur. S slednjo ni povezan le kot dolgoletni predsednik in sedaj podpredsednik planinskega društva, ampak kot pobudnik in koordinator celovite obnove tamkajšnjega planinskega doma. »Marsikoga v hribe vleče tudi zaradi tega, da se lahko po osvojenem vzponu odpočije in si privošči kaj dobrega za pod zob. Naše planinsko društvo je želelo dom obnoviti tako, da je ohranil domače planinsko vzdušje,« pravi dejavni upokojenec, ki si je vedno po tihem želel postati arhitekt. nje, je Rožej z vključenostjo v planinsko društvo od mladih let postopoma pridobival popotnico za obiskovanje gora. Medtem ko je danes po njegovem opažanju v družbi v ospredju posameznik, ki naj znajo ljudje oceniti svoje spodobnosti, prisluhniti naravi, opazovati vreme, si priskrbeti ustrezno opremo in se pravilno vesti. Ker razume, da hoja v hribe zahteva organiziranost, se je udeleževal izobra- TINA STRMČNIK V planinske vrste je uradno včlanjen že 57 let. Prvič se je planinskemu društvu pridružil v obdobju, ko se je njegova družina preselila s Koroške in je začel obiskovati Osnovno šolo v Rimskih Toplicah. Stik z naravo je najprej krepil ob vzoru staršev, kasneje je imel enako misleče prijatelje. Izleti v hribovito okolje so mu dali drugačen pogled na svet, je povedal. »Četudi kolena »Resevna se je umestila v podzavest Šentjurčanov in okoličanov, tamkajšnji dom gosti različna srečanja in dogodke. Ljudje se radi povzpnejo na ta vrh in naredijo nekaj zase.« grizem v družbi, sem nekako sam s seboj. Napor v meni zbudi nekakšno meditacijo, da mi priložnost za osredotočenost in za razmislek. Vsekakor se takrat umirim in si naberem novih moči.« Čudežna konjska mast Tako kot človek z učenjem pisanja, branja in risanja dobiva temelj za nadaljnje uče- bi bil kot mali bog zmožen vsega, je bila nekoč skupnost večja vrednota. Tudi planinstvo je temeljilo na skupinskem osvajanju vršacev. »Včasih, ko rabim čas zase, grem rad v hribe sam. Večinoma pa nas več hodi skupaj. Druženje, srečevanje z drugimi daje vsemu skupaj poseben značaj,« je pojasnil. Vključenost v katerega od planinskih društev se mu zdi dobrodošla tudi za to, da ževanj za vodnika in postal strokovni delavec v športu na področju planinstva. Tako je pridobil tudi znanje o primernem odzivu v nepredvidljivih razmerah in ob nesrečah. Rožej ljubitelje narave in druženja, povezane pod okriljem Planinskega društva Šentjur, vsako leto odpelje na približno šest pohodov. Včasih v hribe popelje tudi svoje prijatelje. Skoraj vse »odprave« doslej so se izšle dobro, le včasih je kakšnega planinca obšla trenutna slabost. Na enem od vzponov v visokogorje so enemu od udeležencev nenadoma odpovedale noge. »V skupini smo imeli tudi vodnika, ki je obnemoglega namazal s konjsko mastjo. Slednja je takoj pomagala. Še tri dni smo se smejali in bili veseli na ta račun.« »Drugi dom« Veliko breme mu je s pleč padlo aprila letos, ko so na Resevni namenu predali obnovljen planinski dom. Prav on je namreč koordiniral vse potrebno za to naložbo. Po njegovih besedah so ljudje to priljubljeno vzpetino začeli bolj množično obiskovati okoli 50. let prejšnjega stoletja. Društvo je s pomočjo takratnih občinskih oblasti, borcev in drugih prostovoljcev začelo graditi dom glede na razpoložljive finančne možnosti. »Vse skupaj je šlo počasi, ko je bilo na voljo nekaj denarja, so kaj naredili. Tudi materiali so bili povsem drugačni kot danes.« Ko je Rožej pred leti stopil na čelo šentjurskega planinskega društva, je opazil, da je bilo v spalnicah pohištvo še iz obdobja delovnih brigad. Zaznal je težave z ogrevanjem ter s sanitarijami, ki so sicer praviloma pokazatelj urejenosti javnih stavb. Zavzel se je za ureditev nove kotlovnice in za obnovo preproste kuhinje, tako da je ustrezala smernicam rokovanja z živili. Ker so šentjurski planinci težko zagotavljali gostinsko oskrbo, so poiskali najemnico doma. V velike čevlje Ko se je pokazala možnost pridobiti sofinanciranje za celovito obnovo, so pridobili idejno zasnovo, namero sta podprla še občina in še en partner. Neizkoriščeno pod- NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 DAMKuchem STUDIO ŠENTJUR strešje so preuredili za potrebe skupnih ležišč, v etaži so uredili družinske apartmaje in sobe, obnovili so pralnico in postorili še marsikaj. Gospodarsko ministrstvo je prispevalo del denarja za energetsko sanacijo doma. »Bilo je kar nekaj preizkušenj, vmes je izbruhnila epidemija koronavirusa, soočili smo se s podražitvami materialov. Za naše društvo, ki vsako leto obrne le nekaj evrov, je bila naložba, vredna več kot 400 tisočakov, precejšen zalogaj,« je dejal. In dodal, da so se člani društva močno potrudili pri iskanju donatorjev. »Celotna hiša je sedaj obnovljena po novih smernicah, tako da bo potrebam kos vrsto let, manjka nam le še oprema.« Nad končnim rezultatom je zadovoljen tudi zato, ker Resevno letno obišče približno 15 tisoč ljudi. Še posebej vesel je, ko tudi ob obisku drugih slovenskih vrhov sreča planince, navdušene nad gostoljubjem, ki so ga bili deležni na tem šentjurskem vrhu. Ker pesem prežene jezo in strah Upokojenec, ki se je v času delovne poti nazadnje posvečal področju požarne inšpekcije pod okriljem Uprave za zaščito in reševanje RS, je tudi navdušen pevec. »Ko si enkrat zasvojen, to ostane v tebi,« pravi o iskri, ki jo je v njem prižgal osnovnošolski učitelj glasbe. Navado prepevanja so gojili tudi doma. S selitvijo v Šentjur se je pridružil moškemu pevskemu zboru skladateljev Ipav- cev. V družbi pevskih prijateljev je prepotoval vso Evropo, se udeleževal intenzivnih vaj, revij pevskih zborov, koncertov, gostovanj. Štiriglasna ubrana pesem je med drugim zazvenela ob rojstnih dnevih pevcev in ob drugih prelomnicah. Ko je v Ljubljani študiral strojništvo, se je včasih domov pripeljal kar s kolesom. Ogromno dobrih poti za poganjanje pedalov je po besedah sogovornika tudi v občini, kjer živi. Med njegovimi priljubljenimi konjički je med drugim še smučanje. Usklajevanje obveznosti in prostočasnih dejavnosti zanj nikakor ni težava. Z dobro organizacijo je možno vse, je dejal. In kot ključni dejavnik omenil še to, da ga pri vsem, česar se loti, podpirajo žena in trije sinovi. Naročite se lahko na: TEL: 03 574 01 52 TEL: 040 467 657 www.optika-petra.si Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS in občinska svetnica občine Šentjur. Poznamo vaše delo. Vaša prizadevanja za šolo na Kalobju. Vetrolom v Šentjurju je močno prizadel tudi vašo družino. Na pomoč priskočite, kjer le lahko, in tako ste pomagali tudi s konkretnim delom v avgustovskih poplavah. A tudi politiki ste samo ljudje. Nismo samo tisto, kar ljudje vidijo na televiziji. Da smo navadni družinski ljudje, da živimo s svojimi družinami. Včasih je težko iti v trgovino ali po ulici, ker so te ljudje navajeni ogovarjati, se pogovarjati, a pride dan, ko si želiš dan preživeti z družino, iti na sprehod ali nakupovati. Res sem si izbrala ta poklic in to delo in je to del mojega življenja, enako pa imamo tudi poslanci skrbi z otroki, s tem, kaj boš kupil, kaj boš kuhal in te plati včasih ljudje ne vidijo. Politika je zame poklic, kot je za koga drugega kateri drug poklic, v življenju pa smo vsi enaki. Imate 3 otroke. Najmlajši je postal srednješolec, sicer pa za otroke skrbimo celo življenje. Čeprav so na svoji poti, je vedno neka skrb, kje so, kako živijo, ali potrebujejo pomoč. Smo veseli, ko pridejo, ko se skupaj zberemo, se pogovorimo. Radi hodite. Rada hodim, čeprav imam tudi zdravstvene težave, vseeno grem, pa čeprav me pri tem spremlja vedno tudi telefon. Morda bi bil že čas, da telefon pustim doma. Že od nekdaj sem navajena, da če sem se soočila s kakšnimi problemi, sem šla hodit ali teč, takrat sem to prem- lela in rešila kakšen problem ali pa tudi ne. Vsekakor to zelo sprošča. Kaj je tisto, kar vam še polni baterije? Potovanja? Zelo rada potujem, a časa je zelo malo in moram to uskladiti z družino, z dopusti, ki so zdaj, ko sem vodja poslanske skupine, vedno v neki pripravljenosti, ker nikoli ne veš, kaj pride vmes, tako kot npr. letošnje poletje, tako da daleč ne moremo iti. Zelo radi potujemo z avtodo-mom, če se to da. Človek mora iti v tujino, da vidi, kako tam živijo. Vedno sem to želela, da tudi otrokom pokažeš različne kulture, da sprejemajo različnost, da niso omejeni z ozkimi pogledi. Mislim, da jim je tudi to prineslo širok pogled in mislim, da je to tudi eden od razlogov, da so uspešni. Radi kuhate, lahko pridemo na domače rezance, zavitek? Rada kaj naredim, a moram povedati, da je moja mama odlična kuharica in se od nje učim. Nisem dobra v peki peciva, rada pa naredim zavitek. Tudi rezance naredim. Dostikrat spečem to, kar se mi zdi, da gre skupaj. Kuham rada, a pri tem potrebuješ čas in voljo. Včasih se mi ne da, pa naredim kar špagete. GRADIMO SLOVENIJO SDS #ZATE FB: Jelka God tw : @jelka_godec IG: Jelka Godec 30 NOVI ZAČETKI Kamp Menina po poplavi optimistično zre proti pomladi »Naši gostje želijo kamp nazaj!« Na sončno torkovo dopoldne je bilo v Kampu Menina zelo živahno. Dve zaposleni sta že na recepciji čistili predmete, ki jih je v poplavi preplavilo blato. Z bližnjega nabrežja Savinje se je slišal zvok traktorja. Prostovoljci so iz vseh strani klicali lastnika kampa in ga spraševali, kje naj zavihajo rokave. Eni so se s krampi in z lopatami lotili nanesenega blata, odmev visokotlačnega čistilca je pričal o boju z muljem. Tovornjak je na prikolico nalagal odpadke. Čeprav je voda odplavila celotno turistično sezono, je vzdušje v priljubljeni zeleni oazi v Varpolju spodbudno. »Ni dneva, da nam pri delu ne pomagajo prostovoljci iz domovine in tujine. Vsi prinašajo dobro voljo. Od vseh dobimo znak, da želijo Menino nazaj,« pravi lastnik Jure Kolenc. TINA STRMČNIK Eden od čarov Kampa Menina je bližina Savinje, ki privlači ljubitelje vodnih športov, kot sta rafting in kajakaštvo. »Turizem ob vodi je še posebej privlačen in tudi vsi v kampu imamo radi reko. Čeprav nas je poplavila že nekajkrat, so bile razsežnosti tovrstnih dogodkov znosne, zato nismo imeli do nje nobenih zamer,« je razložil Kolenc. Vse stavbe v kampu in napeljave so bile prilagojene tako, da so poplavljanje v preteklih letih prenesle brez težav. Kot je dejal sogovornik, je voda tokrat, verjetno tudi zato, ker je bilo v Savinji več naplavin, segla veliko višje. »Živi smo. Ni nas odneslo ali odplavilo, ampak samo poplavilo. Vse napore vlagamo v to, da bomo prihodnje leto 15. marca spet odprli svoja vrata,« pravi lastnik Kampa Menina Jure Kolenc. Ko dežujejo spodbudne besede Povodenj je tokrat uničila urejene površine, številne zgradbe in mobilne hiške, napeljave in tako odplaknila celotno turistično sezono. Po besedah direktorice kampa Urše Fürst je škoda trenutno ocenjena na približno pet milijonov evrov. Prizori po avgustovskem neurju so bili po pripovedovanju ekipe kampa grozoviti. Prvih nekaj dni so bili vsi pretreseni. Kmalu so jih dosegla sporočila številnih gostov. »Veliko jih je opisalo, kaj vse so doživeli pri nas, nekateri so nas spomnili na trenutke, ko so v kampu na primer spoznali svojega partnerja ali spletli druga poznanstva. Številne spodbudne besede so kar deževale.« Na začetku obnove so kamioni odvažali desetine in desetine prikolic nanesenega materiala. Nato so svoj par rok ponudili številni prostovoljci in pomagali odstranjevati mulj. Ob tem, da so se ljudje pripeljali iz Nizozemske in drugih držav, da so pomagali čistiti blato, je ekipa zaposlenih ostala odprtih ust. Nekatera podjetja iz tujine, ki so imela v kampu »Lani smo zabeležili približno 60 tisoč nočitev, letos je kazalo še bolje. Ekipa zaposlenih se je dolgo trudila, da se je sezona začela prej in se je podaljšala v jesen. Upam, da bo tako tudi, ko bomo to priljubljeno turistično destinacijo ponovno postavili na noge,« izpostavlja Fürstova. rezervacije za team buildinge, svojih rezervacij niso odpovedala, ampak zdaj tja prihajajo na delovne akcije. »Ponekod moramo površine poravnati, ponekod posejati travo. Popraviti moramo napeljave, obnoviti sanitarije, gostilno ... Vse to je svojevrsten izziv. Vsak dan moramo kar najbolj hiteti, da bo lahko do prihodnje pomladi kamp odprl svoja vrata,« je našteval Kolenc. Dodal je, da je ekipa zaposlenih dolgo iskala vsebine in načine, da bi ljudi privabila tudi v drugih mesecih, ne le poleti. V zadnjem času se je dogajalo točno to, da kamp ni bil več osredotočen le na poletje, ampak je bil odprt tudi jeseni, pozimi in spomladi. »Čez noč nam je voda odnesla vse. A turisti nam sporočajo, da se želijo čim prej vrniti,« je poudaril. Voda uniči trud, a spet povrne sijaj Takoj ko sta v medijih slišala o katastrofi, ki je doletela Savinjsko dolino, sta odločitev, da prideta pomagat, med drugimi sprejela Iris in Günter iz Avstrije. Ta družinsko voden kamp redno obiskujeta zadnjih 20 let in sta z Juretom ter njegovo partnerko Katjo Cafuta spletla prijateljske vezi. »Septembra sva imela načrtovan dopust in sklenila sva, da bova teden časa posvetila obnovi kampa,« sta dejala. Med njunimi zadolžitvami so bili na primer umikanje zmočenih talnih oblog iz mobilnih hišk, pomoč pri urejanju klančin, razvrščanje lesa in še marsikaj. Med našim obiskom sta čistila blato z ene od sprehajalnih poti. Oba je podoba kampa po poplavi zelo pretresla. Sploh ko sta med odstranjevanjem smeti naletela na osebne predmete gostov, na njihove fotografije, čevlje in podobno. Takrat ju je prevzelo razmišljanje, kako hitra in silovita je bila poplava. »Ironično je, da je voda vse skupaj uničila, zdaj pa potrebujemo še več vode, da bomo očistili kamp. Težko si predstavljava, kako se počutijo ljudje, ki so to katastrofo doživeli v Savinjski dolini in drugod po Sloveniji. Vsekakor se nama zdi zelo pomembno, da ostanejo optimisti in da gledajo naprej.« Foto: Andraž Purg Jure Kolenc: »Poplava ljudi nam je napisala spodbudne besede, številni tujci, ki so bili v preteklosti pri nas obiskovalci, so zdaj prišli pomagat čistiti blato. Mislim, da naši gostje ne bi pustili, da ne bi šli naprej.« Direktorica kampa Urša Fürst in lastnik kampa Jure Kolenc sta omenila, da je na dan solidarnosti v kamp prišlo 160 ljudi. Marsikdo je pustil svojo telefonsko številko in dejal, da ga lahko pokličeta, če bodo še potrebovali kakšen par rok. Urša Fürst: »Ekipa kampa se ves čas trudi za našo zgodbo, v njo vlagamo svojo energijo in čas, zato tudi po tej katastrofi še zdaleč ne bomo obupali.« SPRETNOST ALI ŠPORT? 31 Peto evropsko tekmovanje žerjavistov v Šoštanju Marko Vučanović ugnal lanskega zmagovalca Dževada Mešića Evropsko tekmovanje žerjavistov je bilo v Šaleški dolini peto po vrsti. V letih 2017 in 2018 je bilo ob Šoštanjskem jezeru, nato pa dvakrat na šoštanjskem stadionu, na zelenici ob nogometnem igrišču člana Medobčinske nogometne zveze Celje. Letos so se žerjavisti tretjič zbrali ob jezeru, na imenitnem prizorišču. DEAN ŠUSTER Ko sem lani pred začetkom prireditve vprašal organizatorje, kdo so favoriti tekmovanja, sem dobil iskriv in simpatičen odgovor: »Najboljši so Bosanci, tisti naši ali tisti iz Nemčije«. Žerjavisti na tleh V letu 2022 je bil najboljši Dževad Mešić iz Bosne in Hercegovine, le za nekaj sekund je delo opravil hitreje od Huseina Šefića in Semina Mustafića. Tekmovalec žerjavist hodi po travi, pred seboj ima pripet daljinski upravljalnik. Najprej mora s pomočjo žerjava dve težji bremeni postaviti v krog, nato sledi najtežja naloga. Dvakrat mora vedro spustiti v ozko luknjo. Lani je bil Boris Goličnik »zgolj« predstavnik šoštanjske občine, tokrat je tekmovanje odprl v vlogi župana. Zmaga je letos ostala v Sloveniji. Najspretnejši je bil Marko Vučanović iz podjetja Ferokov, sledila sta mu lanski zmagovalec Dževad Mešić in Hrvat Antonijo Štefanić. Bilo bi jih še več ... Glavni pobudnik tekmovanja je Adnan Saličević Laky, ki je znova poudaril, da glavno organizacijsko breme sloni na članih Športno-kul-turnega društva Šoštanj-me-sto. Letošnja tekma je imela dobrodelno noto. Nastopajoči so se odpovedali dvema glavnima nagradama v korist poplavljenim v avgustovskih neurjih (enotedensko bivanje na Pagu za celotno družino). Šoštanjsko društvo bo 60 športnih obuval podarilo nogometnima kluboma v Mozirju in na Ljubnem. Ni razloga, da tradicionalna prireditev ne bi bila v Šoštanju tudi naslednje leto. Organi- Najtežje je usmeriti vedro v ozko luknjo. (Foto: DŠ) INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Sobota, 23. SEPTEMBER 2023, ob 10.30, Stara grofija. Otroška ustvarjalnica OD TKANINE DO PLATNA POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Torek, 26. september 2023, ob 16.30, Stara grofija . OBVEZNE PRIJAVE! Družinska ustvarjalnica POŠKODOVANA SLIKA SPOZNAJ ZGODBE ŠTIRIH VELIKANOV S CELJSKEGA STROPA, PPIPRAVI IN POSLIKAJ SLIKARSKO PLATNO. Cena: 5€/OSEBO zatorji sicer opažajo, da imajo mnogi žerjavisti težave glede stroškov prevoza iz drugih držav in tudi z delavnikom, saj morajo svoje delo opravljati tudi ob koncih tednov. SPOZNAJ DELO KONZERVATORJA / RESTAVRATORJA, "RESTAVRIRAJ" POŠKODOVANO SLIKO. Cena: 12€/DRUŽINO VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 27. septembra 2023, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev zgodovinske monografije Janka Prunka ZGODOVINA SLOVENSKE POLITIČNE MISLI. Z avtorjem se bo pogovarjal direktor MnZC dr. Tonček Kregar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si 32 KO LAŠKO OŽIVI Kulinarični potep s ščepcem nostalgije Laške ulice in trge je znova preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje, v katerem so uživale vse generacije. Etno je fletno. Nostalgijo na nekdanja kmečka opravila, šege in navade so obudila društva, združena v zvezo Možnar. Pregreto smetano izdelujejo na kmetiji Knez, kjer za to posebno mojstrovino že vrsto let skrbi Ivanka Knez. Njena delikatesa je letos kronala gurmanske jedi na meniju letošnjega GuštFesta. Ta okusna specialiteta je prejela tudi zlato priznanje na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij in certifikat kakovosti blagovne znamke Okusiti Laško. Tretjo soboto v septembru ob treh popoldne je 3. GuštFest naznanil troje: pestro, zabavno in poučno dogajanje v starem mestnem jedru Laškega. Festival kulinaričnega razvajanja, nostalgičnega obujanja spominov na stare dobre čase ter prijetnega in sproščenega druženja je vabil na tri laške trge, dogajanje pa je napolnilo tudi ulice v mestnem jedru Laškega. »Guštna« prizorišča so bila polna bogatega dogajanja za vse generacije in okuse. Za razvajanje brbončic so poskrbeli trije vrhunski kuharski mojstri. Saj, kot pravijo v Turističnem društvu Laško, »najboljše stvari so tri.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Osrednje dogajanje je bilo na Aškerčevem trgu z guštno kuhinjo, s stojnicami ponudnikov blagovne znamke Okusiti Laško ter z glasbenimi in s plesnimi nastopi. Valvasorjev trg je bil pravi raj za otroke. Navduševale so jih slikarska delavnica, igre, ustvarjalnice in igrane predstave. Orožno v trg je z »guštnim bolšjakom«, s predstavitvijo starodobnikov ter spoznavanjem življenja nekoč zaživel v spominih. Nostalgijo na nekdanja kmečka opravila, šege in navade so društva iz občine Laško, združena v zvezo Možnar, obujala na prizorišču Etno je fletno v Mestni ulici. V tej ulici so obiskovalci lahko zavili tudi v Čebelarski center, po katerem so jih z zanimivimi zgodbami popeljali prizadevni laški čebelarji, ki za dobro čebel delujejo že več kot 120 let. Po ulicah Laškega je vozila tudi »guštna kočija«. »Guštna« kulinarika s posebno specialiteto Ob pestrem dogajanju je bila v ospredju letošnjega GuštFesta kulinarika. Kuharski mojstri Marko Pavčnik, Marko Magajne in Igor Jagodic so obiskovalce razvajali z uličnimi jedmi iz lokalnih sestavin, ki se umeščajo v vrh gastronomske piramide desti-nacije Laško. Glavna »zvezda« je bila pregreta smetana, posebna mlečna specialiteta, ki je kot nadev lahko uporabljena v sladkih ali slanih je- deh in velja za pravi zaklad Laškega. Iz nje so kuharski mojstri ustvarili mojstrovine, kjer je ta dragocen okus zaživel. Vsak od njih je to specialiteto v svojo ulično jed umestil na svoj način. Marko Pavčnik je pripravil zorjen goveji ramstek, štručko, polnjeno s pregreto smetano, ter omako iz divjih zelišč in po-stvine pancete. Igor Jagodic je ponudil popečene štruklje s pregreto smetano, jurčke, slanino ter lešnike in zelišča. Marko Magajne pa je na svoj meni uvrstil rulado celega piščanca, polento iz trdinke Za pripravo kilograma pregrete smetane je potrebnih kar 12 litrov povsem nepredelanega mleka, najboljša pa je tista smetana, ki je pripravljena v krušni peči. Kako nastane? Ohlajeno sveže mleko v lončeni posodi (latvici) damo v pečico ali krušno peč, ogreto na približno 160 stopinj. Počakamo, da se smetana na mleku enakomerno zapeče in rahlo karamelizira. Ko se mleko ohladi, z njega posnamemo smetano in specialiteta je pripravljena za nadev. Tako nastane zlato rumena osnova za posebne jedi laškega območja. s pregreto smetano, mlado čebulo, ocvirke in vložene bele šparglje. Pregreto smetano so obiskovalci na tokratnem Gušt-Festu podrobneje spoznali tudi po strokovni plati. Letošnji GuštFest je bil namreč tudi 1. festival pregrete smetane, v sklopu katerega so se vrstile tudi strokovne prireditve. V petek so tako v Laški hiši pripravili tematsko okroglo mizo o pregreti smetani v gastronomski prepoznavnosti destinacije Laško. Predstavnice in predstavniki ponudnikov pregrete smetane, turističnega, gostinskega in kmetijskega sektorja ter vrtcev in šol so iskali odgovore na vprašanja, ali je ta kulinarična specialiteta dovolj poznana in cenjena pri mladi populaciji, ali gostinci poznajo zgodbe posameznih hišnih receptov za njeno pripravo ter ali bi bili gostinci pripravljeni razvijati nove jedi in pijače tudi iz ostalin priprave pregrete smetane. »Guštni« odklop Potem ko so se obiskovalci okrepčali, so si lahko privoščili »mini guštni odklop«. V posebnem »zen« kotičku so se sprostili ob zvočni kopeli in vonju zelišč, se odpočili in pripravili na nov niz guštnih doživetij. Tudi ljubitelji retro računalništva so prišli na svoj račun. V Knjižnici Laško so spoznali oziroma obudili spomine na stare računalnike (Amiga, Atari), igralne konzole (Nintendo, Sega) ter staro računalniško literaturo. Lahko so se tudi preizkusili v igranju računalniških igric ter preprostem programiranju. Pestro sobotno dogajanje v starem mestnem jedru Laškega se je zaokrožilo z večernim koncertom zasedbe Rolling Train na Aškerčevem trgu. Foto: Nik Jarh Najmlajše so na Valvasorjevem trgu navduševale slikarska delavnica, igre, ustvarjalnice in igrane predstave _.w ^шгш^- ____" »Guštna« prizorišča so bila polna bogatega dogajanja za vse generacije in okuse. Dogaianie na GuštFestu so popestrili tudi mladi glasbeniki. Za plesno popotovanje skozi čas so poskrbele Zelene dive - mažorete veteranke, ki so za letošnji GuštFest po vzoru prve dame aerobike Jane Fonda prelevile v prave retro aerobičarke. ' ^ k ~' PRAZNUJEMO 33 Proti 70. letu delovanja Radio Celje, še na mnoga leta! Namestnica urednice Bojana Avguštinčič, ki na Radiu Celje dela že 20 let, je ob prazniku čestitala radijskim kolegom ter izpostavila izzive, s katerimi se radio sooča: »Radio Celje je vse od ustanovitve pred 69 leti pomemben spremljevalec in soustvarjalec dogajanja na območju Savinjske regije. Njegovo osnovno poslanstvo je že od vsega začetka pošteno in nepristransko obveščanje oziroma kakovosten informativni program s poudarkom na lokalni oziroma regionalni informaciji. Novic in tem se novinarji lotevamo odgovorno, zbiranje informacij je preudarno in natančno, zato so informacije, ki jih posredujemo poslušalcem, preverjene in Ekipa Novega tednika in Radia Celje zanesljive. Radijski novinarji imamo tudi veliko odgovornost do tega, da prava informacija pride do poslušalca v pravem času. Upam si trditi, da vsi, ki delamo na radiu, opravljamo svoje delo predano in z veliko odgovornostjo do radijskega dela in poslušalcev. Nismo le prenašalci servisnih informacij, ampak poročamo s terena, s kraja dogodka. Poslušalci to cenijo in nam zaupajo. Vsekakor si bomo še naprej prizadevali, da bo Radio Celje ostal vodilni informativni medij v celjski regiji ter hkrati najboljša družba čim večjemu številu poslušalcev.« O tem, da ima delo na radiu tudi izjemen čar, pa je spregovoril tudi jutranji voditelj Boštjan Oder: »Čar rdeče luči, ki v studiu ne pomeni >stop<, ampak da te v tistem trenutku posluša več kot 25 tisoč poslušalcev, je neizmeren. Odgovornost, pozitivna trema, ideja o tem, kaj želiš povedati, in načrt, kako povedati, da te bodo razumeli tudi tisti, ki radio poslušajo bolj kot zvočno kuliso, so elementi vsakega >vklopa< v živo. Zato želimo biti aktualni, zanimivi, tudi zabavni in nasploh spremljevalec, kot ga v danem trenutku poslušalec potrebuje. Pravite, da nam gre odlično. In verjamem, da nam gre, saj svoje delo opravljamo z izjemno predanostjo, srčnostjo in zavedanjem, da je radio medij, ki mine, a vendar lahko pusti močan vtis.« Foto: Andraž Purg Vse najboljše! V studiu Radia Celje smo se tokrat zbrali sodelavci in sodelavke medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, da bi radijskim kolegom čestitali ob 69. rojstnemu dnevu Radia Celje. reo.io c EVA RUDMAN >Radijci< so se izkazali za krasne gostitelje. Skupaj smo se posladkali s torto, se strinjali, da dobro sodelujemo in da uživamo, ko skupaj krojimo medijsko podobo naše regije. V Ш OBOTA jfOll' \0. 9. 202 • j 17:00 HMELJARSKI LIKOF S P0V0RK0 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA SKUPINA POLKAHOLIKI TANJA ZAGAR Izbor „NAJ DIRNDL" in r" P Medijska pokrovitelja: najštevilčnejša „LEDERHOSEN SKUPINA" novi tednik Partnerji: Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest, Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Žalec, ZKŠT Žalec, Pivovarna Laško Union 34 INFORMACIJE POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI novi tednik Vedm г 1м