fttev. 1T2. >SLOVENECt, sreda, 29. julija НМ2-ХХ. Stran 3 ЗаоЉie novice Koledar Sreda, 29. Jalija: Marta, devica; Feliks IL, papež In mučenec; Urban II., papež; Beatrika, mučenica; Oiat. kralj in m učenec. Četrtek, 30. julija: Abdon in Sonon. mučen-ca; Julita, mučenica; Makaima. devica in mučo-nica; Ruiin, mučenec; Urzua, škot. Osebne novice Diplomiral j« ia »trojnega inženirja na tehniki zagrebške univerze Aloi K r e g a r iz znane Kregarjeve rodbine it Ljubljane. čestitamo! Trgovina olja, lakov in barv Franio Medić obvešča v»e, ki ao pri n|em kupili leto« spomladi Todolonne steklo in vložili jajca, ki so »• že ali pa »e Se bodo pokvarila da prinesejo talso|, nai-pozneje p« do 19. avgrneta 1.1, vsa jaica. ki »o Jih vlnžib v lo vodolopno sleklo, da vam vsaj delno povrne škodo za pokvarjena jajca. Po 1!S. avgustu pa trgovina ne ho več sprejemala pokvarjenih lajc in ne bo ve{ plačevala odškodnine. — Hod nočni naliv. Od ponedeljka na torek i« bil v Ltubljani silen naliv, spremljan z grmenjem in treskanjetn. it v ponedeljek popoldne i* nekoliko porosilo, nato so s« deževni oblaki raz-tepli. Proti večeru s« je spet začelo močno oblačiti. Začelo je najprej deževati po zapiskih on-brograla meteorološkega zavoda ob 18.45. Lahno ie rosilo, a pozneje j« začelo močneje dclcvati. Nevihto j« spremljalo neprestano bliskanje, tre-»kanje in grmenje. NajhujM naliv je bil med 20 in 21. Takrat »e je vlila silna ploha. Deževalo pa je tja do polnoči. Ves čas je padlo do 25.2 mm dežja. V juliju so bili doslej že štirje hudi nalivi. Prvi j« bil ponoči 4. julija, ko j« padlo 23 mm dežja, drugi, takrat najsilnejli, i« bil 19. julija z 47 mm dežia, tretji pa 20. julija z 18 7 mm dežja Četrti naliv je bil zadnji v ponedeljek ponoči V juliju je bilo sicer ž« 10 deževnih dni, ko jc padlo do 144.4 mm dežja. Vse kaže, da bo julij mnogo deževnejti, kot jc bil junij, ki jc bil splošno zelo suh. V ponedeljek je bilo sicer zelo aoparno. Za-znamenovana ic bila najvišja dnevna temperatura + 26.8.C, ko jc bila v nedeljo + 31 C. V torek zjutraj pa jc bila jutranja temperatura vitja ko v ponedeljek, namreč -f 17 C. Barometer jc v torek zjutraj padel na 758.6 mov V torek zjutraj jc valovila nad mestom in okolico gosta megla, ki se dolgo časa dopoldne ni dvignila. — Sprejemni iipili ia I. raired gimnaiije. Vsi ki se žele temeljito pripravili za izpit po novih predpisih, naj sev pišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj »e prične 1. avgusta. Vpia in informacije: Zrinj-»kega cesla 7-IIL, dnevno od 10—12. — Nenaden konec kopalne seznne. Kakor je h'la zadnja nedelja lepa in je bila na Ljubljanico. Gruberjev prekop, Gradaščico ler kopališča pravi naval skoraj v»e ljubljanske mladine ler mnogo starejših kopalcev, tako Je noč na torek napravila nagel konec temu idiličnemu Življenju kopalrev. Pasi ponedeljek ni hil nič kaj pripraven za kopalce. vendar lih frf ite vedno dosti mrgolelo po nabrežjih, v lorek pa je bilo lo kar izključeno. Nočni nalivi so povzročili, da se Je pričela po Ljub ljanici .valili umazana, kalna In ma«tna voda. ki seveda ne mika nobenega kopalca več, pa ludi za sončenje ui več prilike. Kopalci se tolažijo, da že ni konec poletja in da morda do jeseni še dočakajo nekaj lepih dni, »nj je Se cel avgust pred nami. Iz prejšnjih let vemo. da so se včasih kopalci kopali ite septembra, tja do Malega šmarna dsn, in da so bile tedaj na Ljubljanici celo plavalne tekme. Upajmo torej, da kopalcem neugodni dnevi ne bodo trajali dolgo in da liomo Jie uživali vse čare. ki nam Jih nudi Ljubljanica. — Pazimo na repno seme! Bliža se čas setve repe, medtem ko redkev že zdaj «ejemo, bodisi ie vedno belo aH pa zimsko črno. Pri tem moramo Že sedaj »krheti za »eme. da ga v (esenl. ko bomo izkopali krompir in boleli posejali bodisi repo ali redkev, ne bo zmanjkalo, kakor ga je lani. In tudi da ne bomo vsejall napačnega semena. Najbolje je kupovati seme pri zanesljivih tvrdkah. ki jih vsakdo pozna ali pri zanesljivih semenogojcih. Spomladi se je v Ljubljani marsikakemu neveščemu vrlnlnarju namreč pripetilo, da »1 je hotel sam vzgojiti sadike kapusnie. kakor zelja, nadzemno kolerabice in ohrovla. Vsejal ie seme, zrasla pa je — repa in sicer laka. ki niti za sproti v pri-kuhi ni bila užitna, sadike pa je moral drago kupovali. Tudi kdor hoče imeli zdravo redkev za zimsko solato, naj kupi le zanesljivo seme, da se ne bo pozneje Čudil, ko ho pridelal le samo repo. Sicer je tudi repa dobrodošla, vendar pa si vsakdo rad prihrani razočaranje, ako hoče imeti redkev. Za lo pomaga le pravočasna izbira semena, poznejše pritožbe pač ne zaležejo. Malim vrtnarjem ludi svetujemo, naj ne sejojp pregosto. ker dobe tako le drobne korene, če poprej ne populijo od-višne rastline. Seme Je dandanes drago in ga je škoda razmetavali po nepotrebnem. Ljubljana I Višji tečajni izpit na I. ženski realni gimna-(iji (Poljanski) je bil v dneh od 13,—23. Jul. 1.1 pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. prof. dr. Umberta Urbanija. Prijavilo se je k maturi 02 rednih učenk in 4 privalistke. Od teh je doseglo priznanje zrelosti 03 pripravnic, in »leer ia Vili. a razreda: Bevc Majda. Breiuinik Jana (oproščena ustnega Izpita), Ccrnigoj JoMa. Creplnko Zlalisla-»a, Filiplč Darinka, Golob Miroslava. Gorenec Ladislava, Gosak Metoda. Kapun Rosnnda. Keršma-nec Berta, Klanšček Danica, Kos Marija. Kovič Nada, Krautberger Eva. Krauthc rcer ha, Krtan Marija, Kutin Tatjana, Omerzu Regina. Kojko Majda. Snoj Marija Ana. Stare Marija, Melier Danijela. Sabec Zlatka, Uranič Znrka, Vadnal Tercrljn, Votk Ana Zajec Stanislava, Zakrajiek Zofija. Viz-jak Novenka, Ascher Allee (priv). — Is VIII. b raireda: Bulog Vclena, Cernejšek, Frančiška. De-bevec Ana, Drenovec Andreja, Fatur Viktorija. Oerdi na Marija. Grčar Jelena, Irgolič Sonja, Jereb Veronika, Kozjak Ruža, Kumcr Frančiška, Le-giša Rozalija, Legovič Orozdana. Marke]| Marija, Mrak Danica, Kemanič Martina, Pahor Olga. Pan-Čur Antonija. Pelknvirk Darinka. Pogačnik Dragica, Prusnik Irena. Pucelj Sonja, Sajovic Valentina. Sark Tatjana. Slavec Jellra. Štrukelj Miroslava. Urh Veronika. Valeačič Ana, Zavrtan Majda, Iskra Vladimira (priv ). — la VIII. e raireda: Borilner Marija, Brajer Majda, Cigoj Vanda. Cehun Helena. Erzin Jirina, Furlan Antonija. Illepre Zvcnlmira. Jathinšck Slavica, Jei Marija, Kaitelj Maria, Kastelle Angela. Mastnak Gabriela, Pirhler Ana. Ple-ško Julija, Požar Silva, Prudlč Lidija. Puc Mira, Ravnikar Ružiea, Rifelj Vojinka, Rlhlarllč Nada. Smrekar Danica. Srpan Zdenka. Stare Emilija. Slu plea Marija. Svetina Marija. Štrukelj Helena, Velkavrh FrnnČiŠkn, Verbič Ana, Wohin» Marija, Zalar Rozina, Zrimc Marija, Gogala Mariia (priv.), Oblat Dragica (priv.). Popravnega izpita ni nobenega, za leto dni ni bila zavrnjena nobena. Dve pripravnici nista mogli priti k ustneemu izpitu, ena se ga pa sploh nI udeležila. — Ravnateljstvo. I Raidelitev spričeval na I. ženski realni zim-nariji (Poljanski) bo v petek, dne 31. |ulija t. t. v Lichtenthurnu za vse razrede. Služba božja za razrede I.—III. v kapeli Lichtenthurnovega zavoda se bo pričela oh osmih, za razrede IV.—VIII. pa v kapeli zavetišča sv. Jožefa; po službi božji pridejo ti razredi v Llchtcnthurn. Natančnejša navodila »o objavljena na razglasni deski v Llchtcn-thurnovem zavodu. — Ravnateljstvo. 1 Sprejemni iipiti za L razred gimnatije. Tečaj za pripravo iz vseh predmetov (računstvo, sle-veničina. prirodopl». zemljepis, zgodovina, risanje) se nepreklicno začne v ponedeljek, 27. I. m. Prijavljanje v»ak dan od 9—12 v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje. Pouk temeljit, ukovina zmerna. I Živilske nakaznice ta posebne dodatke bodo za mesec avgust dobili bolniki, ki »o na podlagi predloženih zdravniških spričevel upravičeni, v mestnem preskrbovalnein uradu v Mestnem domu tako, da pridejo v »oholo, 1 .avgusta na vrsto bolniki z zafelno črko priimka A—J, v ponedeljek, 3. avgusta r. začetnicami K—P in v lorek, 4. avgusta z račetnicami R—Z. I 8eslanek brivsko - triierskega pomoinega osehja. Sindikat brivako-frizersko stroke vabi na sestanek vse hrlvsko-frizerske pomočnice in pomočnike, ki »o v ril v» redo, dne 29. julija oh K14 v prostorih trgovinskega oddelka. Ker je sestanek zelo važen, prosimo člane, zlasti pa tudi nečlane, da se sestanka zanesljivo udeleže. 1 Nesreča. Reševalni avlo je prepeljal v 1к>1-niSnico Marlio Ponikvarjevo Iz Kolnikove ulice 21. Ta je tako nesrečno padla, da si je zlomila roko, 1 Lončki ta vkuhavanje «o dobrodošli. Zadnja lela je poslala hrana Ljubljančanov precej navezana na razne konzerve, ki se šo dobijo v prosti prodaji, zlasti razne ribic in zelenjavne konzerve. Večina teh konzerv Je uvožena iz Italijo in ima tako obliko, da so lončki iz pločevine »e vedno uporabni in se jih ne izplača kar tako zavračati. Res je siror, da so zbiralci slarih kovin tudi teh lončkov veseli. Se bolje pa Jih uporabimo v domačem gospodinjstva. Podolgovnln posodice ribjih konzerv seveda niso pripravne, pač pa okrogle, visoke, kakor od paradižnikov, graha in »ličnega Hude nadloge z vodo v Suhi krajini (Konec.) Ilinič pravi, da eo podzemske jame, ki Je z njimi la pokrajina vsa prevotljena, vzrok pomanjkanju vode. Ce boče kdo izkopati kak vodnjak, tedaj vsepovsod naleti na razsežne podzemske hodnike in podobne votline, ki potekajo vae proti jugovzhodu, torej proli Krki alt Kolpi. Na vseh njivah, travnikih in pašnikih je polno kotlin, ki eo nastale zaradi vdora teh jam, in vsa gorovja in griči imajo take votline, kjer ae skrivajo medvedi, volkovi, lisice in jazbeci, Lo kakor omenja Valvazor, zlaoli ie polhi. Ker Je tod takšno pomanjkanje vode In Je toliko podzemskih jatn, bi človek dejal, da so tu povodnjl nemogoče. Vendar Ilinič poroča o časih, ko jo bila vsa Struska dolina zaradi izstopa vode spremenjena v jezero. Te povodnjl so nastale v-čaeih tako nenadoma, da ljudje niso utegnili ničemur rešiti. Ce Je prihrumela voda ponoči, tedaj eo komaj utegnili zlceti na elrehe, e katerih eo klicali na pomoč tiste sosede, ki Jih nesreča ni zadela. Toda ponoči skoraj ni bilo moči priti na pomoč. Šele ko se Je zdanilo, so povezali po dvoje, troje smrekovih bledov in na teh, na urno roko storjenih splavih, »o spravili nesrečneže na varno. To jo bilo večkrat težavno delo, saj so bile krog in krog »koraj vse vasi pod vodo in so le slemena in dimniki gledali iznad gladine. Take strahotne povodnjl so nastopale Jako redkokdaj, vendar jih Ilinič omenja v letih 1824. In 1827. Leta 1R2L je povodenj presenetila prebivalce ponoči. Že Čez nekaj ur so bile vnei pod vodo. ZupniMo v Strugah je hilo z gospodarskimi poslopji vred kmalu preplavljeno in dve in pol klaflre visoke koiolce je voda izruvala Iz tal in jib podrla. Tedanji iupuik ZdraviČ s« je rešil »kozi okno od koder je skočil na splav Pet dni in pet noči je moral starček, ki j« vse izgubil, prebiU v neki koči in Čakati, kdaj bo voda splahnela, krog njega pa so «e gnetli vaščani, ki jib je bila zadela ista uaoda. Ilinič so ne strinja t Valvazorjcvim mnenjem, ki pravi, da naslajajo ondotne povodnjl zato, ker je toliko lukenj v zemlji in da prihaja iz njih v Času močnega deževja voda, ki nato spet izgine v luknje. Sicer jc ree, pravi Ilinič, da je več kol •to takih lukenj ob vznožju Male gore, ki Iz njih voda kar hrumi, kadar je deževje. Toda vsem tem luknjam iietrezajo na drugi strani doline druge, ki to vodo »pet požirajo, tako da to zaradi tega poplavljeni le nekateri, niže ležeči deli doline. Pravi vzrok povodnjl v teh krajih je njih posebna lega. Ko Rašica čezmerno naraste, vsebuje Rašica več vodo kol Je morejo požreti podzemske votline in jame. Rašica teče potem kot velika reka skozi Krško dolino proti Strugam, ki so z vseh strani zaprte г gorovjem in tako Je v najkrajšem času ve» kraj kot eno samo jezero. Ilinič omenja v zvezi z nadlogami z vodo v Suhi Krajini še neko zgodovinsko zanimivost, ki jo je sam odkril in ki izhaja še iz dobe turških bojev. To so razvaline tielega tabora ob vznožju Male gore, ki ima vae Podtabor ime po njem. Vsa šliri stranska zidovja s četverimi okroglimi vogalnimi stolpi vred so bili v Illničevih letih žc do tal porušeni. Toda o tem, kar je še ostalo, Jc napisal prav zanimive podatke: »Sredi Tabora se odpira jama z zidanim vhodom, ki sega 80 klafler daleč. Videli eo še tečaji vrat in strelska lina. V sredi jame je visoka, okrogla kopa, ki se Ü pravi .kuhinja' Ondi sta dvn zogljenela prečnikn, ki so v dobi turških bojev obešali kotle nanju. Konec kupole se končuje z 1W čevlja široko luknjo, ki se naziva .dimnik' Nemara drži ta dimnik v više ležeče votle prostore. saj se pojavi dim nn vrhu gore. Če v Jam! dalj časa gori ogenj.< Ilinič pravi še, da je kakih »to klafler od Iis I stal nekoč majhen grad ali gosposko poslopje, dasi ni mogel najti nobenih ostankov po njem. A. D. Iztal jo vdlkl zgodovinski romu v dveh knjigah KNEZ MARKO Spisal Tonimaso Grossi ..KNEZA MARKA 11 Branje ji n I u o srednjeveške romantik« bo ta »takega prelepo rattedrilo! Vsaka knjiga le fi br, dobile |lh v vseh knjigarnah In tralikah. v vsako družinol eočivja. Take posodice po uporabi seveda temeljito pomijemo z vročo vodo in odstranimo vrhnji pokrov, vanje denetuo sočivje, ki smo ga vkuhali. za pokrov pa ujtoruliiino papir relofan, ki nepro-dušno zapre sočivje. Tako sočivje se dolgo ohrani. Važno sredstvo pri vkuhavnnju Je tudi saliell, s katerim [»otresemo vrhnjo plast vkuham-ga »očiv ja. kar daje še večjo odporno-J. Tako moremo vkuha-vati in »hraniti zla»ti paradižnike pa tudi kompoto it malin, borovnic, marelic, ribizlja in podobnega sadja. I Domača čebula je lepo doiorela. Ponekod v LJubljani in v okolici Je domača čebula že dovolj dozorel», da so jo pridelovalci že pričeli puliti It zemlje. Letos »e J« čebula prav dobro obnesla III napravila debele čebule, tako d» bo pridelek zna-len. Nekateri pridelovalci pa * čebulo šo Čakajo, češ da dobro prozimi le taka čebul», ki je pobrana meseca avgusta. Ker Jo bilo b-los po zmerni reni uvožene tudi ogromno čebule iz južnih pokrajin, je upanje, da leto» toga živila ne bo zmanjkalo tako, kakor »o Je to zgodilo lani. I Valno ta lanskoletne oprrne al«ја du |n. avgusta. Oprra: Sreda, It) Јч||> oh ITi Trubadur«. Red sreda. — Četrtek, a0. tulila: Zaprlo. ItADIO. Kreda. 19 julij»; PoroAtla v sloven- ščini — 7I.V l.nlika glasba — « Napoved fesa. Por« čila v Italijanščini — 12.» Konrrrl violinist« 1^-ona PfeiferJ» (prt klavirju Marijan l.lpovlrk» - liti X« harmoniko igrn Avgust Stanko — 1J Vapoved tasn. CnrcsMla v italijanščini — liti Poročilo Vrbovnegj Poveljstva Obnrolenth Sil v slovenščini - I.1JI KI* »■•'nI orkesler vodi dirigent Msnnn — t*.»» Pisana glasba — II Pornčda v italijanščini — 11.П Konerrt stipranlstke Ksenij« Kuieleve — II.1.V Porfs'lla v slo vcnščlnt - 1ТЛЛ Koncert orkestrn Otasbene Matlee, vo.lt dirigent I. M «kerlanr — It IV T.shla glasb« — 19 30 Poročita v slovenščini — 19 11 Operete« glas h« — 311 Napoved časa Poročil» v Italijanščini — Jtl.Itl Komentar dnevnih dogodkov v »loven'člnl — Jn*i Vojslkr pesni — гп.М Ooern« glashs n« ptnlčsh — It,?« Prednvanje v slovenščini II m Koncert vi-ntinistn Seratija — O Zanimivosti v slovenščini — 13.1« 1'estnl ss vso okus» • vodi dirigent Hrrurint — SttS Poročil« v lt«1ijsn«člnl. I.FKAHNF.1 Not'no slalho Imajo 1eli«rne: isr, T.m •tek lte«t|*va re»'s ti П»Т, Hahnver. Kongresni trg lit mr Kouiotar. Vič. Tržaška ersla iS. Iz Gorlzije Zanimivo bnio«lo»nt» manslveno tlelo. Dr. Rudolf Kllnee, Župnik v Salde Grantle, »i je za svojo doktorsko tezo Izbral zanimivo, šo no|iro-Ukano gradivo |z naše davne zgodovine: cerkve, no zakonodajo Jožefa II. v goriški nadškofiji. Svojo delo, ki gn jo naslovil »I/attu»li«ne della legislations eeele«iatira di Giuseppe II, nell'arrhi-dloersl di Oorliiar (Itvedha cerkvene inkenodaje Jo/eta II. v goriški nadškofiji), je izdal sedaj v posebni knjigi. Knjiga, ki olrsega skoro 200 strani v velikem formatu, že na prvi |ioglot| kaže, da je sistematično in izčrpno dola Razdeljena ie v dva dela; prvi obravnava deset poglavij, drugi, krajši, se deli pa v dve poglavji. Za svoja znanstvena raziskovanja Je marljivi mladi znanstvenik porabil dolgo vrsto revij in knjig in Jo preštudiral tudi mnoge arhive V tozadevnem dodatku navaja 39 raznih virov, na podlagi katerih jo r. veliko pridnostjo, strokovno točnostjo in obsežnim znanjem spisal svojo delo. Knjiga »o dobi v prodaji Katoliško bukvarnc v Goriziji in slane 15 lir. Z Gorenjskega ftportna skupnost v Litiji. Selo letos »pomladi Jo bila v Liliji ustanovljena telovadna in športnn skupnost, vendar se lojio razvija in kaže tudi žo prve uspehe. Zanimanje za šport jo precejšnje in z uspehom »o bilo odigrane tudi ž« prvo nogometne tekme z bližnjimi športnimi organizacijami. Nesreča v kranjski tovarni. V tekstilni tovarni zaposlenega delavca Jožefa Bregarja je zagrabil jermen In mu odtrgal roko. Prepeljali »o ga z reševalnim avtom nu Golnik. S Spodnjega Štajerskega Otroški vrtec v Braslovčah. Te dni je bil v Braslovčah ustanovljen prvi otroški vrtec za čas žetve. V otroški vrtec »e jo prijavilo nad IOO otrok iz bližnje in daljne okolice. V Braslovčuh so za otroški vrtec uporabili veliko barako, ki bo služila za etulni otroški vrtec ves čas, dokler bo trajala vojna. Ur»dni tber т Mariboru. Mariborski krajevni vodja Klingberg jo pozval vso svojo sodelavce okrožja Maribor-mesto pretekli Četrtek na uradni zbor, na katerem so »o vsi najprej spomnili v zadnjem času padlih junakov. Nadalje so razpravljali in obravnavali nujno željo, naj vsi napnejo vse silo in z največjo požrtvovalnostjo delajo nn svojih meslih. Poseben poudarek je bil dan želji, naj vsi bodo kar najbolj vljudni v poklicnem in trgovskem JHvljenju. Velik del večera je zavzelo predavanje, ki je obravnavalo, kako »o v zgodovini narodi zaratli razvrata, nazadovanja rojstev in mešanja z drugimi plemeni propadli. V Mariboru so umrli: v Kalilnici pri Marll>oiti Je zadela kap 01 letnega delovodjo Karla Kuema-ka. Njegovo truplo so prepeljali v Schwedt oh Odri. V Mariboru jo umrla 73 letna postreščkovn žena Ana Breznik. Umrl jo ključavničarjev sinček Erih Zamide. življenje v Celju. V minulem tednn so v Celju prijavili 20 rojstev, 4 poroke in 1"» »mrli. Poročili so »c: Jožef Orej in Marija Cizej. ftlefan tirabar in Marija Kopiti, Vladislav Furlan in Vida Vinter, Konrad Kavsek in Amnlija tapornik, vsi iz Celja, Umrli »o: Frane Mnloj in 73Mni Jnkob Knez, oba iz Celja. Anion Lipuš i* Planine pri Polzeli, Angola brodnik iz št. Ruperte pri Laškem, Martin Sevšok iz Sv. Magdalene. Vlncenc Bidič iz Paške vasi pri Smartriem ob Paki. Joiof Skorjam- iz T'žišea pri Rogaški Slatini, Vl.ulimii Zavolovšck Iz Gornjega grada. Rozalija Ztipnok iz Svodncga uri Tebarjth in Anton Jagodic it Dola. Iz Hrvaike Neodvisna Država llrvalska članica Svetovne poštne tveie. Švicarsko zunanjo mloi»lr-lvo je obvestilo hrvatsko vlado, da je bila Neodvisna Država Hrvatska dno 7. aprila t. I. »prejeta kot člauica v Svetovno po-tim zvoio. Mar>al Kvaternik /oprt doma. Ilrrat-ki domobranski minister, ki se je muilil teden dni na Slovaškem kot c<»»i vrhovnega itovoljnika slovaške vojske, generala i"atlt»ša, »C je te dni vrnil v lagrcl». Uredile» drtatnih prainiki)« na llr»alskem. Hrvatska vluda )e udala zakonsko nar-dl-o, » katero |o uredila vprašanje državnih praznikov na Hrvatskem. Po tej naredili ima Nt-odvl-mi Država Hrvatska tlva državna praznika In sicer dne 10. aprila kot spomin na ustanovilev hrvatsko države in -.4 junij, ko jo bil lela IMBl izvršen atentat na hrvatskega voditelja S1jo|ionu lladlča. Ta dan bodo na Hrvatskem praznovali kol spominski dan nu Vso padle hrvatske rotloljulte. Keilen pr.....et na hi«al»kih teleiuieafa. Prejl- nji teden jo hrvatska žel.-ziuška uprava pustila zopet v promet dve važni »olznüki progi Banja Luka-Prijodor in Sarajevo-Vlšegrad. Iz Srbije 1'prata >rh»kega drla»nega monopola je za* redi pO|K>lnega izkuriš.'.m je vs. h odpadkov naročilu vsem svoiiiu inaloprodnjalroin tobaka, da morajo pri prodaji cigaret o*I kupcev toKičnih proizvodov |iohiiati tudi pajiirnate zavojčke. V bodoče botlo srbski prodajalci eigarel prodajali cigarete brez zavojčkov ter Ik> moral vsak kupce prinesti papir a seboj Osebni in tovorni promet inetl Belgrailom ill Zemuntim »e seda) zopet lahko vrši |io pon-tonskem mostu, ki mi ga zaratli nizkega vodostaja S.ivo zopet lahko postavili. Carinska «lu/ba organov srbske obmejne slrn/o. Srbski finančni uiinisti-r jo v sjKira/iimu t notranjim ministrom predpisal pravilnik o varovanju moje in o izvrševanju carm-ke službe organov s ruske obmejne straže. Proračun srbskih nkro/ii. \ srbskem uradnem listu sii objavljeni mladimi proračuni srbskih okrožij. Vsi proračuni su i/tlt-litni za razdobje od maiu do koncu decembra t. I. Proračun belgrajskeg.t okrožja znaša 12.300.000 din. |x)žarcv»k«-<.'n 2l.6Tl.lbO. niškepa IV400.000, mo-i a» škrga IVNkmkki. kraeujevškega 14.400000, kraljevskega 1(MM>. kruševskeg» ih.noo nori, valjevskegd I1.ltr.bl2. u/iškega 6.0V5.200. šabač-kogn 17.4M.W0 in leskov škoga П.100 000 din. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe- ROM — Besedilo po K. J. E R B F. N U •19 ČAROVNIK POSADI DEKLICO NA SEPF? IN GRE IZ DVORANE. 50. ivRAI IEVIC JO 0I.EDA, GOVORI VANJO IN SPRAŠUJE - PA N1 BESEDE 17. N|E. KA-i.OR hI bll.A IZ MARMORJA ON SEDE K NJEJ, DA BI JO BEDE VAROVAL VSO NOC.