Leto II. n n i if ii i if vsak;mesečna B M H^D B ■ ■ M ilof rnAvNIII za celo leto ■ ™ ™ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ slovenski. --—^ts)^—--.--- List za pravosodje, upravo in državoslovje. Budnim pravica. Vigilantibus jura. Izdavatelj in vrednik dr. J. K. Razlag-, odvčtnik. Odvetništvo. (Dalje.) Pri javnosti sodnijskih obravnav se pretresujejo v vsaki pravdi nektera glavna načela prava, dokazov in ravnanja, ker se imajo obračati na podani primerljej. Vsaka stranka se trudi, ta načela tako razkladati, kakor ji je naj ugodniše, da se ji pravica prisodi ali pa žugajoča krivica odsodi; sodnik pa na svojem posvečenem stališči loči resnično od krivega in postavi pravico v polno čistoto, na kolikor je človeku sploh to mogoče. — V nekterih državah so se prihodnji odvetniki urili skoro edino pri takih očitnih sodnijskih obravnavah, vendar tudi tam se je sprevidelo, da je za ta poklic treba znanstvene izobraženosti za podlago, kakor se dobi na visokih učiliščih in še le po dovršenih teoretičnih naukih so javne sodnijske obravnave potrebna in prekoristna vaja za prihodnjega sodnika in odvetnika, ker tam delajo izurjeni, torej že zvedeni starji tovarši, od kterih se imajo več let učiti za svoj poklic v državljanskih in kazenskih pravdah. Ker nima vsaki enakih lastnosti za umetno sostavljanje pravdnih spisov, kakor za ustna prednašanja pred sodnijami ali kakor izvrsten govornik pri očitnih, tudi porotnih obravnavah, Pravnik ulov. ). II. 5 po pošti pa 4 gld. 20 kr.; za vse dijake in narodne učitelje samo 2 gld. 20 kr. je obširno delovanje odvetnikov v nekterih državah po načelu razdelitve dela ločeno, kakor na Angležkem in na Francoskem, kar je vendar le v velikih mestih mogoče. V svobodnih zveznih državah severne Amerike vlada duh angležkih naprav vendar brez nepotrebne obličnosti, ktero so praktični amerikanci zavrgli in tam tudi odvetniško delovanje ni razdeljeno. Daljši razlog za neodvisnost stališča in mišljenja odvetnikov v ustavnih državah smo navajali porotne sodnije in neodvisnost sodnje oblasti. Porotniki so neodvisni sodržavljani, kteri izrekajo svojo sodbo o dejanskih razmerah in učen sodnik je vezan na njih izreke, torej se ni bati, da bi sodnik zlorabil svojo oblast, da bi eno stranko na škodo druge podpiral ali zastopnike v postavnem delovanji oviral in le stroga nepristranost stavi sodnika nad stranke, da je neomahljiv kakor skala sredi razburkanih valov človeških strasti. — Porote so starodavna naprava vseh slavenskih rodov in ako ravno porotniki žrtvujejo čas in dušno delo za svoje sodržavljane in pri tem v svojem poklici zamudo trpe, je vendar ta zavod v starodavni angležki državi že od Crom-vella semkaj tako udomačen, da bi nemogoče bilo, ga odstraniti in zopet pismeno ali celo skrivno ravnanje vpeljati, ker je vsakega državljana prešinil duh postavne svobode in neodvisnosti in dobre volje za pospeševanje občega blagora, ker bi sicer vsaki sam svoje pravice v nevarnosti mislil, če bi se odtegoval dolžnosti porotnika. Pravnik" je o porotah že v 1. številki 1870. leta obširno govoril, torej še tukaj le omenjamo, da se pred porotami izobražujejo dobri govorniki in ob enem umni državljani, torej so take obravnave javni poduk za poslušalce in za tiste, ki obširne poročila v časnikih ali zbirkah razsodeb bero. V svobodnih, državah pride velika množica poslušat izvrstnih govornikov in sicer nič manj rada, kakor v gledališče k dobrim predstavam umetnih glumačev občudovat; javni govori so ravno tako predmet pretresovanja, zabave "in javnega obču-. dovanja, kakor predstave umetnikov na drugem javnem odru. Taki javni govori izobražujejo narod, čistijo njegov ukus, šibajo hudobnost, ter budijo in gojijo dobre in žlahtne mišljenja nič manje, kakor veliki cirkveni govorniki. Celemu izobraženemu svetu so znani grčki in rimski govorniški velikani: Demosten in Cicero, na Angleškem Brougham in Webster, na Francozkem Berryer in Favre, na Nemškem Mittermayer in drugi, kterih sodnijski in tiskani govori so slovstveni kinč, na vse strani budeči, svareči, podučni in vzvišeni. Le v ustavnih državah pri javnosti sodnijskih obravnav je tak napredek mogoč, drugot pa se raztezanje pravd in zguba pravice pripisuje sebičnosti, pristranosti, zvijačnosti odvetnikov in sodnikov, ako ravno naj poštenejši in človekoljubni možje značajno opravljajo svoja težavna opravila, ker vendar občinstvo nima priložnosti izobraževati se v pravnih zadevah, presojati dokaze, opazovati ravnanje sodnij, postopanje strank in njih zastopnikov, posebno če se vse vrši v tujem, narodu nerazumljivem jeziku, torej tudi trdno spava narodova pravna zavest in takrat hira pravosodje, tudi ljudska svoboda se ne razvija, narodi zaostajajo celo v drugih strokah človeškega delovanja na lastno dušno in materijalno škodo in namesto živobitja se nahaja le živo-tarenje, dokler kteri napredni ali samosilni sosed naroda popolnoma ne usmrti. Vsakdo torej lehko spozna neizmerno važnost pravosodnih naprav v državi, ker je nasledek dobrih: pravica, omika, sreča in življenje državljanov; slabih pa: krivica, nevednost, nesreča in smrt narodov. Tudi pri nas se pripravlja ustno ravnanje v državljanskih pravdah, ktero v kazenskih že deloma imamo in glede na tiskovne kaznjive dejanja tudi porote vsled postave od 9. marca 1869, št. 27 drž. zak. — Odvetnikov ne postavlja več mi-nisterstvo, ker je vsakemu prosto pečati se z odvetniškim delovanjem, kako dokaže, da ima za to postavne lastnosti, torej si pogledajmo vpliv teh prememb na pravosodje. (Daljo sledi.) O porabi. (Dalje in konec.) II. Osobna poraba za povgodnost. Vse mišljenje, delovanje in trud vsakega človeka je, svojim željam in poželenju zadostovati in svojemu hrepenenju povgodovati. Poraba tedaj, s ktero se željam povgoduje, se vsakega človeka tiče, bodi si ubog ali bogat. Ta poraba more se smatrati kakor cilj in konec vsega delovanja, konsum vse produkcije; oua je v svoji osobnosti vseobča, vsakemu človeku vlastna. Dolžnost je tedaj vsakemu človeku, da to porabo spozna in jo po pravih pravilih si ravna. Vsakemu je treba biti po zadanih razmerah dobremu gospodarju. Dobra previdnost v gospodarenju in porabi je glavni pogoj za srečno življenje: ako ta manjka, si revež in ubožec nikoli ne vpomaga in bogatež brž propade. Pravila, po kterih se je ozirati treba pri osobni porabi za povgodnost ali gratifikacijo, so blizo tiste, ki so se že v porabi omenile. Pred vsem je tukaj treba dvoje glavnih pogojev dopolnjenih, namreč: 1. da človek pošteno živi, t. j.', da ob tem živi kar je njegovega, da si ne dela večih stroškov nego ima dohodkov. 1 Človek, ki dela brezbrižno §troške in dolge, o kterih ne ve, če jih bode poplačati mogel, je nepošten in živi ob imenji svojega soseda po tatvinsko; 2. da človek ve, koliki so njegovi čisti dohodki in koliko sme pošteno porabiti za se in za svoje. Kdor svojih dohodkov na teden, na mesec, na leto ne pozna in natančno ne proračuni, tudi za porabo nikoli dobrega pravila in mere imeti ne more. Ta pogoja sta glavna stebra dobremu gospodarenju, in ako sta ta vtrdjena, moremo druge pravila za daljno premišljevanje nastavljati. Na pameti moramo imeti obče pravilo, da nikoli se ne sme kakšne vrednosti več porabiti, nego je neobhodno potrebno, da se zaželjena svrha, cilj in konec doseže. Iz tega pa tedaj sledi: 1. Nikoli se ne sme ničesar kupiti, kar se ne potrebuje. Naš namen in svrha je našemu hrepenenju vpogoditi; ako tedaj kupimo, kar potrebujemo, smo pravičnim željam zadostili, kar je več je potrata. Vsakdo, ki si kakšno reč omisli ali kupi, naj si poprej premisli, če jo res potrebuje. Naj tukaj stvar nikogar s tem ne zapelja, da je menda lepa, po nizki ceni in dober kup; ako stvari ne potrebujemo, rajši pustimo dober kup komu drugemu. Dobri kupi, kadar kupljenega blaga ne potrebujemo, se na zadnje vedno zlo drago plačajo.] 2. Nikoli se ne sme česar več kupiti; nego se potrebuje. Blago, kolikor se ga več kupi nego ga je treba, je vselej nekoristno in potrati se. Kder je prevelika obilnost, navadno nastane potrata, blago se brezbrižno in nekoristno porabi. Pa tudi prevelika varčljivost v porabi sama sebi škoduje in se vničuje. Potratno bi bilo n, p. za kakšno obleko, za ktero se 3 vatle sukna potrebuje, kupiti 3 lakti in pol; pa ravno tako in še bolj nespametno bi 'bilo zavolj varčljivosti za to obleko kupiti na mesto 3 lakti samo 2 in pol, tako da bi se'potrebna obleka ali ne dala narediti, ali da bi bila pretesna. — Tako je za osobno porabo pametnejše kupovati si stvari ob malem (en detail) in ne' ob velikem (en gros). Tako nespametno bi bilo, če bi kdor, ki n. p. 10 lakti sukna na leto potrebuje, si na enkrat 50 lakti veliko balo kupil, ako ravno bi laket po niži ceni dobil; v petih letih bi mu sukno mnogo truda prizadjalo ga hraniti, da mu molji v njega ne pridejo in inače ne pokvari, sukno bi se ostaralo in denar, kterega je v njega založil, ležal bi brez obresti mrtev. Takšnih primerov je v različnih razmerah neštevilno. Kdor tedaj stvari ob velikem, ali v kratkem časi veliko ne porabi, ta naj si jih ob velikem ne kupi; ker inače se mu ali spridijo, ali za denar, kteri se je za nje vložil, brezkoristno, brezobrestno leži, a poleg tega še pri hranjevanji mnogo posla in truda prizadevajo. 3. Naj bi se vsaka stvar korist.no in kar mogoče popolnoma porabila. Proti temu pravilu se navadno pač naj več greši; le malo ljudi ve svoje premoženje in imenje pametno in koristno rabiti in vživati. Veliki del raznega -kapitala se po neumnosti in nemarnosti tako pogubi, da nobenega vžitka in vgodnosti, za ktero je namenjen, ne donaša. če pomislimo na jedi in pijače, lehko opazimo, da se teh vsaki dan in pri vseh stanih velik del brezkoristno porabi in pogubi. Ako se obleka dobro ne hrani, strohni, ali jo molji snejo; drva se pogosto brezkoristno skurijo, hišna in druga sprava se mnogokrat po nemarnosti pokvari itd. je nebrojnih primerov, kako se kapital porabi, da se z njim nikomu nič vgodnega ne stori. Da se pri hišnem gospodarstvu vsaka stvar popolnoma koristno porabiti more, je treba, da je vsaka sprava kar mogoče dobra in pripravna. V slabi peči se lehko skuri trikrat toliko kurjatve kakor v dobri, in pri tem še ni soba tako dobro zakurjena. Zavolj slabe peči se tukaj dve tretjini kurjatve celo brez koristi porabi: tedaj ako se tukaj dobra peč pripravi, se hrani kapital za dve tretjini kurjatve in kuri se vgodnejše. Primerov za ravno takšne razmere pri drugih spravah , vsakdo lehko najde in opazuje. Kar se hišnega gospodarstva tiče glede dela, velja obče pravilo kakor pri vsakem drugem zavodu: naj se vselej vse delo, kar ga je treba, rabi; naj se ga več ne rabi, nego ga je treba, in naj se ravno takšno delo rabi, kakoršnega je treba, da se ž njim zaželjena svrha doseže. Kar se tiče porabe kapitala in dela pri hišnem gospodarstvu, se more reči, da se ta glavno po osobi ravna, ktera gospodari. Ta osoba pa jfe naj bolj navadno gospodinja. Njena skrb je paziti, da ničesar na pravem mestu ne manjka, da se ničesar ne potrati, da se vse za pravo porabo obrne, in da delo, ktero kupi in plača, se tudi na; tenko in zvesto opravi. Gospodinja ima zato vedeti in znati, kako se vsaka stvar v njenem gospodarstvu opravlja, in po razmerah tudi sama opravljati moči. Ako se gospodinja za svoje gospodarstvo ne briga, ne more in ne sme pričakovati, da bi se kdo drugi za nje brigal. ' Gospodinjina nevednost, brezbrižnost in nemarnost je tedaj gotovi vzrok hišnega propada. Stari pregovor slovenski, ki pravi, da gospodinja podpira tri hišne vogle, je vedno resničen. Skrb tedaj naj bi bila, komur je za hišno in narodno blagostanje, in kdor je v takšnih razmerah, od- gojevati hčere za dobre gospodinje. Materam, gospodinjam * je sveta naloga in dolžnost učiti sine in hčere dobrega gospodarstva in prave varčljivosti. Ta nauk naj bi matere vcepile v mlade srca z zgledom in besedo: dobro gospodarstvo je za srečno življenje vsakemu človeku ena naj potrebnejših čednosti. Dober gospodar ni samo po razmerah premožen in zato več ali manj neodvisen in svoboden človek, temoč tudi pošten in časti vreden. III. Javna poraba. Od osobne ali individualne porabe prestopimo opazovat družbinsko t. j. javno porabo. Drsava je naj veči in naj od-ličneji zavod društva človeškega. Vidili smo, kako je vsakemu človeku in vsakemu zavodu treba biti dobremu gospodarju in da brez dobrega gospodarstva ne more biti ne premoženja, ne srečnega življenja, ne poštenja, ne čednosti. Ako že vsakemu pojedincu je dobro gospodarstvo glavna čednost, toliko potrebnejše je društvu, in naj pojtrebnejše torej naj zname-nitejemu društvu človeškemu, državi t. j. njeni vladi. Državni zavod kakor vsakteri drugi potrebuje za delovanje red in obstanek, kapital da ga za svoje svrhe porabi. Ta poraba pa se ravna po tistih pravilih kakor vsaka druga. Če država porabi denar za nečimerne svrhe, se ta denar pogreša; ako ga vporabi v koristne svrhe, se na dobiček vzaloži. Poraba, ki ne vrne prejšne ali veče veljave, je na zgubo, bodi si osobna ali javna, t. j. pojedinca ali cele države. Kapital, kterega država za svoje svrhe rabi, se od davkov zajema, ktere vsaki državljan neposredno ali posredno, t. j. direktno ali indirektno plačuje, llazmotrujmo tedaj na kratko kako se davki ali štibre poberajo in potem kako se vporabijo. Davki so ali direktni ali indirektni. Direktni davki so odstotki, kteri se jemljejo od vidnega imetka ali premoženja vsakega pojedinca. Naj veča težava je po pravi meri davke ponalagati in jih izterjati, ker ne more se lehko, ali celo nemogoče je, za gotovo premoženje vsakterega pojedinca vedeti in v tej zadevi nikoli ni toliko poštenosti, da bi vsakterf resnično povedal, koliko je premožen. Tedaj prava in po vsem pravična sistema in mera, po kteri naj bi se davki nalagali, je še ena naj večih in naj težavnejih nalog, pri kteri si vsi državniki lase belijo, premišljevaje kako bi jo rešiti mogli. Od tod toliko pokusov, bodi si ali dobrih ali slabih. Ako se davki na vidno premoženje nalagajo, treba je zato, da se premoženje vsakterega pravično ceni in v tej razmeri z davkom naloži. Mimo grede se tukaj po omenjenem pravilu more opaziti, da je tako imenovani davek na premoženje ali dohodke, kteri se je pred nedolgim v Avstriji naložil in toliko krika prouzročil, sam po sebi celo pravičen. Zakaj bi ravno kmetič, ki za 200 gl. dohodkov na leto ima, / moral davek od svojega posestva plačevati in sicer zato, ker njegov kapital je nepremakljivo posestvo, a drugi človek pa, ki ima na leto 2000 gl. dohodkov, bi bil prost davka, in sicer zato, ker njegov kapital ni nepremakljivo posestvo, temoč bodi si vložen denar ali kakšno si bodi stališče, ki mu te prihodke prinaša. Indirektni davek je colnina in davki, ki se na različne pridelke in izdelke nakladajo. Blago, ki se od drugot v državo vvaža, se po določenih pogodbah colnuje. Brod, ki iz ktcre tuje loke doide, ne sme poprej blaga izkladati, dokler se ni to blago colnovalo in colnina plačala, kakor jo državni zakoni zahtevajo. Tako je colnina na kavo, čaj, sladkor, svilo itd. kolikor se colnine naloži na ktero blago, za tolikor se potem to blago draže prodava, in vsakdo, kdor kavo, sladkor, čaj, svilo itd. kupuje, plačuje oni indirektni davek, ki se je kot colnina naložil. Davek, ki se nalaga na vino, pivo, žganje na klavno živino itd., plačuje indirektno vsakteri v tej razmeri, v kteri pijače in jedi, na ktere se je davek naložil, použije. Malo pivcev pomisli, da pri vsaki ročki piva, ktero popije, po blizo 2 krajcarja davka plača; pivar in krčmar, kteri se navadno misli z davkom preobloženega, le davek od svojih gostov pobira in sam le toliko davka plačuje, kolikor sam nadačenih stvari použije. Če se jutri n. p. za en goldinar davek na vedro piva ali vina poviša, gotovo krčmar za 1 gl. draže vedro piva ali vina prodava. Malo kadilcev pomisli, da po naj manj 100 gl. % in-direktnega davka plačujejo od tobaka, kterega vsaki dan skadijo. V Avstriji je tobak v državnem monopolu, t. j. država sama ga sme prodavati in sicer po kakšni ceni hoče-Prodava ga po 100^ nad produkcijne stroške, t. j. ako državo stoji ena smodka 3 kr., jo država prodava za 6 kr., tobak je tedaj v državnem monopolu sedaj tako nadačen, da kdor bi vsaki dan 2 smodke, vsako po 6 kr. skadil, plača na den 6 kr. indirektnega davka; in ako tedaj na leto 43 gl. 80 kr. zakadi, plača na tobaku 21 gl. 90 kr. davka. — Le premalo še ljudstvo opazuje in spoznava, kako davke plačuje, le premalo še premišljuje, da skoro pri vsaki stvari, ktero porabi za živež, obleko, streho, orodje itd. indirektno davke plačuje. Pa ta nepozornost, nevednost in nebrižnost je veliko zlo. Ko narod ne pozna in ne premisli vseh načinov, na ktere davke plačuje, tudi ne more vedeti, kteri davki so mu bolj pristojni in ložeji, in kteri težavneji in bolj škodljivi. Narod zato pogosto mrmra proti davkom, kteri so celo naravni in pravični, in se ne zmeni in ne briga za druge, 74 i kteri mu celo blagostanje podjedajo. Vrh tega pa je še drugo veliko zlo: če narod se za vse svoje davke skrbno ne briga, postane tudi nebrižen v tem,.kako vlada z davki gospodari, kako jih porabi. Na pameti nam je treba imeti, da kapital, kteri se vladi izroči, ni vladina, vlast, ni njen; vlada sama po sebi nima ničesar. Vse premoženje, ktero se je nabralo, je narodna lastnina. Vlada je zato, da državni kapital za državne svrhe rabi, pa ona ne sme ne krajcarja za kaj druga nego za narodov blagor in državno korist vporabiti. Vse, kar vlada za sebične, nekoristne in zlobne svrhe vporabi ali brezbrižno potrati, je skoro tatvina in zloben rop, kterega stori narodu in državi. Nesrečni najodi, nesrečne države, ki se neveljavnih in nepoštenih vlad odkrižati ne morejo. Ako še pregledujemo potrebe, za ktere vlada državni kapital rabiti ima, opazimo: 1. Veliki del dohodkov se porabi za javne zavode v državi ter uradnike in upravnike, kteri jih vredujejo in upravljajo. Vsaka država potrebuje različnih zavodov: treba je dobrih sodnikov, bilježnikov in drugih takšnih državnih upravnikov, ki na javni red, varnost in blagor pazijo ter vzdržujejo, in vse, kar je temu nasprotnega, odvračajo. Dobri državni služabniki pa naj bi bili dobro plačani; vsako dobro.delo zahteva dobrega plačila in ne more se pričakovati dobrega službovanja, če se službovanje dobro ne plača. 2. Prva in naj veča potreba vsakega človeka v vsaki družbi človeški je dobra odgoja in omika. Prva in naj veča skrb vladina bi tedaj naj bila vsakemu državljanu k potrebni' odgoji in omiki kar le mogoče pripomagati; to pa premore vlada naj bolj po dobrih šolah in drugih takšnih zavodih za ljudsko izobraženje, naj bi se v to svrho nikoli denar ne kratil. Kapital, ki se porabi za ljudsko izobraženje, položi se na naj boljše obresti. Ko vsaki človek omiko potrebuje, najdbi tedaj tudi vsakemu na tem ležeče bilo, da se njegovi sodržavljani izobrazijo: naj bi se za to ljudske učilnice plačevale iz občega državnega ali deželnega zaklada, po občih državnih davkih, oziroma dohodkih. 3. Naprave, ki so za narodni in državni napredek in blagor, kakor železnice, ceste, mosti, vravnovanje rek, vodotoki itd., kterih ne morejo posamezni ljudje, občine ali družbe izdatno in vspešno napravljati in vzdrževati, naj vlada napravlja in vzdržuje. Mnogo takšnih naprav je neobhodno potrebnih za državno in narodno korist in blagor; napraviti jih in vzdrža-vati v dobrem redu jih more pa le vlada sč svojo javno vrhovno močjo. 4. Naj več, državnih dohodkov porabijo, vendar vlade za vojaštvo. Nekakšno Kajnovo prokletstvo teži neprestano na celem človeštvu v vseli dobah, v vseh deželah, pri vseh narodih, pri vernih in nevernih, divjih in izobraženih. Prave človeške ljubezni nikjer ni; vedno se goji prepir in sovražtvo, boj in medsobno klanje. A zato, ker en narod drugega ropa in ubija, zato je naj več žuljev in pota pri težkem delu, zato naj več davkov. Kadar je po zadanih razmerah vojska neizbežljivo zlo, tedaj je treba in dolžnost vladina za obrambo vzdržavati potrebam in razmeram dobro pripravno vojno. Hudodelstvo težke telesne poškodbe. (Spisal dr. V. Leitmaier.) (Dalje.) IV. Dozdaj smo razlagali, da se hudodelstva težke telesne poškodbe zakrivi, kdor a) proti človeku sicer ne z nakano, ga usmrtiti, pa vendar z namenom, mu kak v §. 152 k. p. omenjenih hudih nasledkov napraviti, tako ravna, da mu kako, bodisi tudi le lehko, poškodbo prizadene; b) proti človeku sicer ne z nakano, ga težko poškodovati, pa vendar z drugim sovražnim namenom tako ravna, da se mu je vsled tega najmanj za dvadeset dni zdravje po-kazilo, ali c) za ta čas zmožnost, svoj poklic opravljati, odvzela, ali d) da se mu je um zmešal, ali - e) da se mu je težko pohabljenje (ranjenje) naklonilo. Po naši postavi pa še je drugih primerljejev, o kterih se kdo imenovanega hudodelstva zakriviti more, namreč pri-merljeji paragrafov 153, 143 in 157 k. p. f) §. 153 k. p. §. 153 k. p. se tako le glasi: „Tega hudodelstva (namreč hudodelstva težke telesne poškodbe) postane tudi kriv, kdor svoje prave stariše ali kdor javnega uradnika, duhovna, pričo ali izvedepca, ko svoj poklic opravljajo, ali zato, ker ga opravljajo, premišljeno na-životu poškoduje, če tudi poškodba ni taka, kakoršno §. 152 v mislih ima. Ta vrsta hudodelstva težke poškodbe se strinja z ono v §. 152 k. p. omenjeno zastran hudega naklepa, kajti tudi §. 153 zahteva le sovražni namen. Ko bi pa kdo proti eni v §. 153 omenjenih osob ne samo iz sovražnega namena, ampak iz namena, kak v §. 152 omenjenih hudih nasledkov napraviti, tako ravnal, da bi bila ta osoba lehko poškodovana, bi se družilo hudodelstvo člena 153 z onim člena 155 čerk. a, n. p. ko bi sin lastnega očeta z namenom, ga težko poškodovati, udaril in lehko ranil. Ko bi storilec ne samo imel naklep, tako osobo težko raniti, ampak ko bi se bila iz njegovega ravnanja ti osobi naklonila kaka v §.152 omenjenih težkih poškodeb, bi se storilec zakrivil hudodelstva težke poškodbe po §§. 152, 153 in 155 črk. a, in ko bi bila n. p. poškodba življenju nevarna, tudi po §. 155 črk. d. k. p. itd. Kaj pa predmet tega hudodelstva zadeva, se to hudodelstvo od onega člena 152 ali 155 črk. a v tem razlikuje, da v našem primerljeji morajo biti predmet: a) storilčevi lastni stariši. Ker postava izrekoma pravi »kdor svoje prave (lastne telesne) stariše____poškoduje", se mora sklepati, da ta se tistega hudodelstva ne zakrivi, kdor svojega očima, ali svojo mačoho, ali svojega posinovnika, svojo posinovnico, ali svoje rejnike (druge stariše) poškoduje. Ker se imajo besede v našem kazenskem zakoniku vzeti po navadni rabi besed, se pod izrekom „stariši" ne morejo tudi razumevati stariši starišev, namreč dedi in babice. Ker pa postava ne razločuje med zakonskimi in nezakonskimi stariši, se mora potrditi, da se tudi ta predmetnega hudodelstva krivega stori, kdor svojega nezakonskega (naravnega) očeta ali svojo nezakonsko mater poškoduje; ali b) javni uradnik, ko svoj poklic opravlja, ali zato, ker ga je opravljal. Ker postava izrekoma pravi „javni" uradnik, se mora sklepati, da privatni uradniki ne morejo biti predmet tega hudodelstva. Za javne uradnike pa se imajo tisti, kteri vsled neposrednjega ali posrednjega javnega povelja oskrbujejo vladna opravila. Pod tem pogojem ne samo državni ino dvorni, ampak tudi deželni, okrajni in občinski uradniki sem spadajo. če tedaj kdo kacega občinskega predstojnika, kadar uraduje n. p. v zadevah javne varnosti, brez namena, da bi izpolnenje njegove službe ali kacega javnega ukaza oviral (§. 81 k. p.) ali kako uredsko djanje izsilil, poškoduje, se ravno tako po §. 153 k. p. hudodelstva težke poškodbe zakrivi, kakor ta, ki kacega bilježnika, kadar uraduje ko sodni komisar pokvari. Če pa kdo uradnika, kadar ta gospodskin zaukaz izpol-nuje, ali svojo službo opravlja v namenu, to izpolnenje ovirati ali uredsko dejanje ali kak službin opravek izsiliti, poškoduje, se ne zakrivi hudodelstva težke telesne poškodbe po §. 153 k. p., ampak hudodelstva javne posilnosti po §.81 k. p., ktero se po drugem oddelku §. 82 kaznuje s težko ječo od enega do petih let. Ko bi pa bil pri tem nastopil kak v členu 156 k. p. omenjenih hudih nasledkov, bi se zakrivil hudodelnik ne samo javne posilnosti, ampak tudi težke telesne poškodbe in sicer po §§. 152 in 156 k. p., pa ne po §. 153 k. p., kajti okoljščina, da je bil poškodovan kak uradnik, spada k svojstvom javne posilnosti. Da se doprinese to hudodelstvo, je treba, da je uradnik o času dejanja v službi ali da se poškoduje zavolj tega, ker je svoj poklic opravljal, n. p. c. k. pristav kake okrajne sodnije gre se sprehajat. Nek postopač ga sreča ter ga vdari, da vdarec sicer lehke pa vendar vidne poškodbe za seboj pusti. To dejanje je samo prestopek proti telesni varnosti v smislu člena 411 k. p. Vzemimo pa, da je ravno ta uradnik kake dni popred omehjenega postopača zavolj kacega prestopka v zapor obsodil in ta postopač ga, da bi se nad njim maščeval, tedaj zavolj tega, ker je uradnik svoj urad opravljal, poškoduje. Ta sicer lehka poškodba bi vstanovila hudodelstvo člena 153 k. p.; c) duhovni, priče ali izvedenci, ko svoj poklic opravljajo ali zavolj tega, ker ga opravljajo. Ako se kak duhovnik takrat, kadar svoj poklic opravlja, n. p. kadar sveto mašo bere, pridiga itd. na svojem životu premišljema poškoduje, se praviloma hudodelstvu težke telesne poškodbe po §. 153 k. p. pridruži hudodelstvo motjenja vere po §. 122 črk. b, kterega hudodelstva se ta zakrivi, kdor bogoslužje kake v državi obstoječe vere kali. Kaj zadnjič nasledke zadeva, ki izvirajo pri predmetnem hudodelstvu iz dejanja, ne morejo biti oni, ki jih §. 152 k. p. omenja, ampak samo lehke, dasiravno vidne poškodbe, kakor jih §. 411 k. p. v misli ima. (Dalje sledi.) Računovodstvo. V štev. 6. lanjskega „Pravnika" podajali smo našim čitateljem nektere črtiče o računoslovji, naj tukaj sledi sorodna jim obravnava o računovodstvih s posebnim ozirom (kar se tiče državnih) na njihovo preustrojenje 1866. leta. Zgodovina teh uradov je čisto navadna in enaka drugim državnim uradnijam, kterih razvoj se razpne do vrhunca v Bahovej samovladnej dobi, to je do leta 1860. Cenzura in kontrola ste do takrat cvetele v naj lepšem blesku enako pri policiji, pri računarstvu in pri vseh državnih uradih; utikavale ste se v vse kroge in da bi se bile takrat imele osnovati večje županije, gotovo bi se bil vsakej pridjal še poseben orjašk računarski aparat. Da se je računu odtrgal borni krajcarček, tratilo se je za goldinarje časa, strast in enostranost vladale ste po vprek in kar je bilo naj nepriležnejše, vloženi račun, dnevnik ali take vrste spis prišedši v pesti računovodstva ostal je za-greben, ako ga ni rešila rje in prahu kaka dvorna komisija ali neutruje.no poganjanje računodavca. Sploh zaračumba takrat ni bila dosti priprosta in nagla, kontrola (prigledovanje) pa ne uspešna in koristna. Moralo se je tedaj v tem oziru nekaj spremeniti; računovodstvena osnova taka, kakoršna je bila, ni bila za svet, občno zbujena nejevolja in gnjusoba proti njej sega ji z nožem na zatilnik in vse na mah pre-vidi, da prav za prav računovodstev, vsaj takih, treba ni, bolje nobenih, še manj pa da bi bili samostalni. „Proč s „tako kontrolo, ki ne zadostuje terjatvam opravila vsakega „dneva; čemu dvojne knjige v vsej njihovej obširnosti (pri „blagajnici ene in pri računstvu ene), čemu dvojne pisarije, „da administrativni organi ono prežvečejo, kar računstvo „spiše in naopak, le lenoba se podupira, stanje državnega »denarnega prometa in premoženja pa se itak ne zve popolnoma in o pravem času; zakaj bi se ne preustrojili po „zgledu hranilnic, bank ali večjih trgovin?!" Take in enake govorice in pušice so letele proti urad-niji, ktera je še ravno skoraj največje kolo bilo v vladnem stroju in ga, se ve da, le zaviralo, po neizmerno počasnem tiru. — Oporekal je temu le uradnik, ki je skrbno gledal v prihodnost in konec svojega obstoja videl. Navedel je na videz važne a v bistvu smešne oporeke: „Mi kontroliramo vlado ;,samo, da ne presega proračuna, tedaj smo blizo važneje * „nego vlada sama (presmešno!); mi kontroliramo blagajnike, „da ne prekanijo vlade (kdo neki zamore nezvestega služabnika dosti nadzorovati?); mi mejimo računodavce vsega „sveta, da ne praznijo blagajnic*. Skoraj da niso navajali, da so celo Bogovi! In vendar ona hvalisana kontrola ni bila druga, nego pokorni kimavec vlade; blagajnikov je bilo takrat več nezvestih, nego kdaj pozneje, in računodavci so bili sploh demoralizirani. Vlada je hotela pomagati, a ne gnjilih korenin izpuliti in dala si je po strokovnjakih napraviti obrise, po kterih bi si preustrojila računovodstva, potem pa je sestavila glavni dotičen načrt potrjen po najvišjem sklepu dne 21. novembra 1866. 1. in to je bila zmes dobrega in slabega, starega in novega. Ta načrt ima kot prvo načelo hitrejo zaračumbo in kontrolo , se nekoliko ogiblje vsakega vtikavanja v denarne promote zasebnih ali pa javnih ne državnih zavodov (na pril. cirkvenih računov), in deloma iztreblje nepotrebna dela. Po tem načinu in s pavširanjem uradov se je število računov precej zmanjšalo, vrhu tega se je računovodstvom neodvisnost vzela in pristavili so se centralnim uradnijam kot oddelki celote in kot pripomoč pravniškim uradom, ne-zvedenim v računoslovji. Kontrola skrčila se je do pravega svojega pomena, do razvidnosti, to je do skrbi, da ostane ves denarni promet za vsaki trenutek razviden. — Sad teh prememb pokazal se je takoj in sicer v tem, da je vlada v znanje dobila v sredi vsakega meseca celi promet preteklega meseca, da je v malih dneh zvedela promet celega preteklega leta in sicer natančno in razločeno za tekoči in prej-letni račun, in da je tako se znala izogibati o pravem času mogočih denarnih zadreg. Računodavec nima več čakati dolga leta na rešitev svojega računa, kajti brza razvidnost terjala je brzi pregled. U okom se je prišlo nadaljevanju pomot, povod se je vzel vsakemu računodavcu lenobnemu in zanikrnemu biti, sploh pa so sedaj državna računovodstva, če ravno še vedno preobložena z osobljem, ustregla svojemu namenu in so dala vladi priliko, bolje gospodariti nego prej. — Da ti računovodstvom oddelki (Fachrechnungs - Departementi) ne bi imeli premalo dela, naložila se jim je še sestava plačilnih nauka-zov v načrtu prihranivši s tem mnogo posla upravnim gospod-skam. Od več pa je bilo in vse graje vredno je, da se jim še dalje pušča vzdržavati posebne knjige za posamne naslove (Detail - Contobiicher), mesto da bi imele samo glavne centralne knjige kot skupni pregled vsega prometa, kakor je n. p. pri deželnem odboru na Dunaji uspešno vpeljano. Vrhu te nepriličnosti dodala se jim je konečno (po pruski sistemi) liquidatura, to je ugotovljanje vsakega dohodka ali stroška, prodno jih sme blagajnica izgotoviti. — Nehote se nam tukaj vsilite vprašanji, ni li naravnejše in bi ne hasnilo bolje, da predpisavanje vseli posamnih knjig in liquidatura ostane združena v blagajnici, ker le po tem načinu se ustreza stranki na istem mestu ob enem? Je li mogoče misliti si uspešno kontrolo, če je pregledovalec računa in liquidator ena in ista osoba? Evo zraven veselih, temne strani v novi državni osnovi! Nikdo ne bo tajil, da neogibno treba je vsaj kosa računovodstva pri vsakem gospodarstvu. Tudi novelupanije v svojem večjem delokrogu, ako hočejo sč svojimi novci varčno ravnati, morale bodo vzdržavati si spregled denarnega prometa, a varjejo naj se preobširnega računskega stroja. Knjige in računi naj bodo v svojej osnovi priležni raztezi opravila in vendar naj dajo za vsaki trenutek sprevideti promet naj manjega izneska. (Pridenemo pozneje temu spisu obris take knjige.) — Obširnejim gospodarstvom, kjer je računovodstvu biti bolj razvitim, pa naj navedene črtice služijo v prijazno svarilo, da jim taki urad ne izraste nad glavo, kajti utaplja se prerado v številke in presegava svoje meje. travnik ulov. 1. II. 6 Naj jim bo računovodstvo temveč dopolnujoč njihov oddelek in naj ima ta oddelek kot prvo že gori naglašeno načelo: „Hitra kontrola ali bolje nobena". — Pravi gospodar dovrši vsaki dan svojo nalogo in uredi svoje imetje, sicer ni dober gospodar. n. Postavno nasledovanje glede kmečkega, kakej graj-ščini podvrženega dobra, nima se uravnavati po občnem državljanskem zakoniku. Dne 14. marca 1834 umrl je brez oporoke v Gorenjej vasi Šime Križmanic zapustivši pet sinov in eno hčer Maro, današnjo tožiteljico. Opiraje se ta-le na to, da bi vsled tega po njenem otci postavno nasledovanje nastopiti imelo, i da bi jej dosledno njeni bratje šesti del očestva izročiti morali, stavila je v zadevnej svojej tožbi pr. 11. novembra 1863, št. 3264, napravljenej proti svojim bratom, analogno zahtevanje. Z razsodbo 30. januarja 1867, št. 121 zavrgla je bol-zeška sodnija to tožbo naslanjaje se na sledeče razloge: Če prav bi po Simoni Križmaniči umrlem brez zadnje volje dne 14. marca 1834 v smislu §. 727 o. d. z. nastopilo postavno nasledstvo, i bi se toraj njegova zapuščina imela razdeliti med njegove otroke po §. 732 o. d. z. na jednake delove, se vendarle ta zakonska ustanovljenja nanašajo samo na njegovo prosto dedljivo premoženje, ktero ni zvezano z razmerami podložtva, kajti postavno nadsledovanje pri kmeških dobrih, podložnih kakej grajščini, je uravnano po posebnih političnih postavah, kakor omenja §. 761 ob. d. z. Razvidi se iz smrtovnice (zapisa za mrličem) A., kakor tudi iz izpiska zemljiščnih knjig B., da Šime Križmanic ni bil popoln lastnik zemljišč v B. popisanih, nego da jih je užival samo kakor najemno-pravni posestnik (miethrechtlicher Besitzer), ter da je neposredna last istih zemljišč pripadala grajščini lupoglavskej, kar se jasno razodeva tudi iz izpiska popravnega urbara št. 1, v kterem je naročito izrečeno, da podložnici zadobivši investituroj odkazana jim zemljišča, posedujejo ista s vsemi svojimi otroki moškega spola i da nemog6 ž njimi razpolagati svojevoljno brez dozvoljenja upravičenega. Po vsem tem jc jasno dovolj, da so zemljišča popisana v prilogi J?., stvarala kmeško dobro, za kar se ne dado v postavnem nasledstvu uporabiti ustanovljenja obč. drž. zakonika, nego isto mora se devati v red po naredbah ces. pat. 29. oktobra 1790, št. 72 i 4. januarja 1793, št. 79, kakor predpisuje §. 761 ob. d. z. Z razsojenjem 31. decembra 1867, št. 5471 potrdila je tržaška nadsodnija razsodbo prve stopinje pridjavša še te-le razloge: Vjemaje se z razlogi prvega sodnika, da tožiteljica ob času smrti svojega otca bila je izključena od nasledovanja z ostalimi svojimi brati glede zemljišč popisanih v B., ker ista zemljišča po naravi svojej kineška, s podložtvom zvezana i stvarajoča del grajščine lupoglavske, niso bila dobra prostega prenosa (libera trasmissione) na vse nizhodnike brez razlike, nego so bila po izpisku št. 1. pridržana samo moškim otrokom, dokler ne bi v ravnej vrsti pomrli; premišljevaje, da izjemni zakoni o nasledstvu glede zemljišč omenjene naravi i navedeni po prvem sodci za njegovo razsodbo, o kterih govori §. 761 o. d. z. niso bili ob moč djani dvornim dekretom 2. septembra 1819, ker ta postava izreka naročito, da imenovani §.761 o. d. z. le v lombardo-beneškem kraljestvu nima veljati, po čem je ravno njegova moč i veljava potrjena tim više za druge dežele cesarstva; premišljevaje, da premene dogodivše se pozneje glede postav o zemljiščnej odvezi, so neuvažive v nazočem slučaji, kajti juridična dejstva o razmerah tožiteljice imajo se razsojati z obzirom na dobo smrti njenega otca, tedaj na dobo pripada dedinc, za kar torej pozneje postave premenjajoče poprejšnje ali moč i veljavo jim jemljajoče, ne mogo kratiti pravic, ktere so vže zadobile tretje osobe po načelu, da postave nimajo nazajne moči; premišljevaje, da če prav bi mogla pripadati tožiteljici kaka pravica vdeležtva na otčino zapuščino sploh, moralo bi se vendar odbiti njeno zalitevanje, kakor je izraženo v današnjej tožbi. Vkljub izrednemu previdu potrdilo je najviše sodišče razsojenjem 11. novembra 1868, št. 6459 razsodbi prve i druge stopinje iz naslednjih razlogov: Ker ste razsodbi prvih dveh stopinj enakoMčni, moglo bi je najviše sodišče le tikrat premeniti, ako bi bile proti spisom ali protipostavne. — Da se je to dogodilo, ni se posrečilo tožiteljici dokazati, kajti ona ni dokazala ne v pre-vidnej pritožbi, ne v tečaji razprave, da so zemljišča, ktera je posedoval njeni otec za svojega življenja, i kterih misli na temelji sonasledovauja do očestva (otčine zapuščine) delež pridobiti, v resnici prostodcdljiva dobra bila, ko se vendar jasno razvidi iz smrtovnice A, iz zemljiščnega izpiska B., iz spričala št. 1. kameralno-stanovnega knjigovodstva, pa iz rešitev poverenstva za zemljiščno razbremljenje št. 2., da so ta zemljišča grajščini lupoglavskej služeča kmeška dobra bila i kakor taka ostala. Za taka dobra je dedno nasledovanje uredjeno po §. 5. ces. pat. 9. oktobra 1790, a da so naredbe te postave kdaj ob moč prišle, ni tožiteljica zopet dokazala, ker postave, po kterih bi po njenih mislih te naredbe ob moč prišle bile i na ktere se je sklicala tudi v previdnej pritožbi, nimajo z današnjim predmetom ničesar opraviti. — Ako se ona po tem posebno na to sklicuje, da so leta 1848 razmere podložtva odpravljene bile, trdeča, da so vsled tega tudi dobra, ktera je njeni otec posedoval, prosto-dedljiva bila, pregleda vže s tem, da moč postave odpravivše podložtvo, po §. 5. o. d. z. ne sega nazaj, pa da ne more zategadel nikakor upljivati na pravice po tožencih poprej zadobljene; izmeknol se jej je tudi min. razpis 17. julija 1850, št. 277 ob. d. z., kteri zapoveda, da posebna ustanovljenja glede dednega nasledstva pri kmeških dobrih imajo še nadalje veljati, dokler ne bode o tem posebna postava izdana, da je pa bila komaj 27. junija 1868, št. 79 razglašena. I vendar dozdeva se, da je ravno odpravljenje podložtva napotilo tožiteljico napraviti nazočo tožbo, kajti 29 let je preteči pustila, predenj je tobožne svoje zahteve na večkrat omenjena zemljišča pridobiti skušala. — Najviše sodišče je moralo toraj odbiti izredni previd in obsoditi tožiteljico na platež previdnih stroškov. d. t. Za veljavnost olajševane oporoke zahteva se ostrega dokaza. Dne 9. septembra ,1843 umrla je v Danah Jela žena Jurja Brajkoviča zapustivša dve ustmeni oporoki. Prvo B. naredila je tri dni pred smrtjo v pričujočnosti treh prikladnih svedokov, v kterej je imenovala svojo hčer Maro za dedinjo i svojega moža za namestnega dediča, ako bi se hči Mara neudala (neomožila). Drugo oporoko A. je napravila pol ure, predenj je umrla, pred eno žensko i dvema moškima, s ktero je prvo oporoko , na toliko premenila, da je za- svojega namestnega dediča imenovala lastnega brata Tomaža Sankoviča. — Imenovana hči Mara umrla je po tem v dvanajstem letu svoje starosti. Zadevne zapuščinske obravnave po Jeli, materi i Mari hčeri Brajkovič so se . vršile se samim Jurjem Brajkovičem brez obzira na oporoko A., ktera je komaj leta 1858 prišla na vidik, i na temelji oporoke B. bila mu je z odlokom G. prisojena vsa vprašavna zapuščina. « Opiraje se tožitelj Tomaž Sankovič, da je poprejšni zavet B. oporočen poznejim A. i da je dosledno prisojilo C. proiztekše na temelji same oporoke B. neveljavno, stavil je v svojej tožbi pr. 3. maja 1863, št. 1091 napravljenej proti naslednikom Jurja Brajkoviča zahtevanje: da na temelji oporoke A. mu pripada zapuščina pokojne Jele Brajkovičke, da se ima prisodili odlok C. izreči za neveljaven i da mu dosledno toženci odstopiti ter izročiti morajo isto zapuščino sč zadevnimi pripadla. Izpustiv druga prašanja, ktera so se obširno obravnavala v tej pravdi, naj sledi tukaj le to, kar se tiče predmeta na čelu postavljenega za pretresovanje. Z razsodbo 15. julija 18G4, št. 1894 zavrgla je bol-zeška sodnija zahtevanje tožiteljevo iz teh-le razlogov: Naslanjaje se na ustno oporoko A. Jele Brajkovidke, -umrle v Danah dne 9. septembra 1843, zahteva tožitelj, da mu pripada zapuščina imenovane oporočnice, ker je ista v omenjenej oporoci izrečno razredila na korist svojega postavnega naslednika, ako bi njena hči Mara breziletno umrla bila, i ker se je ta pogoj vresničil, da so toženci dolžni odstopiti ter izročiti uiu vprašavno premoženje, češ, da je neveljavna oporoka J5., ker poprejšna od one pod A. i da je dosledno neveljaven prisodili odlok G., ki je napravljen le na temelji oporoke B. I zares primerjaje te dve oporoki, razvidi se jasno, da ono pod B., je naredila Jela Brajkovička tri dni pred svojo , « smrtjo, med tem ko je to pod A. napravila pol ure, predenj je umrla, pa bi vsled tega po besedah §. 713 o. cl. z. razveljavljena bila poprejšna oporoka, ako bi pozneja veljavna bila. Toženci pobijajo v svojem odgovoru veljavnost pozneje . oporoke Jele Brajkovičke trde, da pri izrečenji posledne volje niso bili nazoči trije prikladni svedoki, ker je služila kakor tretja priča Mara Vratovička. — Kdor hoče ustno oporočati, mora po predpisu §. 485 'o. d. z. pred tremi sposobnimi svedoki, ki so ob enem pričujoči, izreči poslednjo svojo voljo. Ker so v smislu §. 591 ženske neprikladne priče pri poslednjih naredbah, ker je toraj oporoka A. narejena bila v nazočnosti samo dveh neovržnih svedokov i ker se ni tedaj zadostilo ustanovljenju §. 585 o. d. z. je ona ista oporoka neveljavna, kakor veleva §. 601 o. d. z. Na drugačno razlaganje §. 591 o. d. z. ne more se v nazočem slučaji obzir jemati, ker stoji v odprtem protislovji z ustanovljenji zakonodalca i sč sodnijsko prakso, kajti ako bi se hotel tolmačiti ta paragraf po načelih tožiteljevih, bili bi tudi udje duhovnega reda izpolnivši 18. leto svoje starosti nesumni svedoki *). Ravno tako neuvaživo je drugo trjenje tožiteljevo, da oporoka A. spada med povlaščene, češ, da je-v ono dobo vladalo v Danah splošno mrenje (mortalitat), kqr to okoljnost je nasprotna stranka izrečno zanikala, i ker govori §. 597 o. d. z. samo o kugi in sličnih nalezljivih boleznih, ktere se imajo konstatirati le po zdravstvenem osobji, nikakor pa po svedokih, ki ne zamorejo dokazati kakšnosti bolezni nego le izredno mrenje. Zaradi tega ni tudi dopust-ljivo dokazovanje po pričah ponudeno o tem v protiodgovoru. Ker je toraj veljavna oporoka B., je dosledno tudi veljaven prisojilni odlok C., i ker je opravičen ugovor tožencev glede neveljavnosti oporoke A., moral se je odbiti zahtev tožiteljev v njegovej tožbi izražen. To razsodbo je potrdila tržaška presodnija razsojenjem 17. februarja 1865, št. 671 ter pridjala še te razloge: Uvaževaje temeljite i dovršene razloge prvega sodca; premišljevaje, da povlaščena oporoka, ker je izjemka od navadnega pravila, zahteva ostrega dokaza, kteri se ne more ustanoviti z izpovedbami nekoliko deželanov, kteri so zmožni posvedočiti le čreznavadno mrenje ali nenadležni (nepristojni) dokazati nalezljivo bolezen; premišljevaje, da se v nazočem slučaji ne dade upotrebiti §. 586 o. d. z., kteri predmneva, da so pri ustnem oporočanji ob enem nazoči trije prikladni svedoki, kajti pri vprašavnem zavetu (oporoki) sta intervenirala le dva neovržna svedoka. — 1). t. *J Tožitelj je skušal namreč tako razlagati omenjeni paragraf: Smisel §. 591 o. d. z. ni ta, da bi vso ženske v kterej koli starosti izključeno bilo od svedočanstva testamentarnega, Ta paragraf veže ženske na isti pogoj kakor mladenče. raboči besedo ženske i mladenci samo zato, da razloči eden spol od druzoga, ter izključuje obadva kakor oporočne svedoke lo do dovršenega osemnajstega leta. To mnenjo strinja so po nalici popolnoma z ustanovljenjem §§. 204, 207 r. s. p. (talj,), ktera odločujeta za pričo izpolnjeno 18. loto, da postane nesumna. Po tej starosti so po naših postavali sploh tudi ženske prikladno priče v vseh državljanskih i kazenskih zadevah v življenji i smrti. Patron______________Dekanija ljubljanska. ^ R a č ii it gospodarenja s premoženjem župne cirkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem pri Ljubljani za solnčuo leto 1870. Tek. štev. Ostanki iz lanskega računa: gld. si. 1 2 3 4 5 6 7 V gotovini koncem decembra 1869 ...... » ustanovnih glavnicah in fundis puhlici s .... » » » pri zasebnih osobah . . . » lastnih glavnicah in fundis publicis..... » » » pri zasebnih osobah..... » dejanskih zaostankih..... » vračilu primaukljejev....... 20 550 210 900 100 10 14 skupoj . . . 1790 i4 Novi dohodki. Zakupnina nepremakljivih posestev: 1 Vsled zakupnega pisma dne 24. aprila 1803 jo plačal Luka Legat zakupnino od cirkvene njive »Na mirji« za čas od 24. aprila 1869 do tje 1870 .... 25 60 skupej 25 60 Obresti ustanovnih glavnic: 2 Vsled zaznamka stanja ustanovnih glavnic št. 1 od onih v javnih zakladih naloženih glavnic..... in od onih pri zasebnih osobah naloženih glavnic . . 23 15 10 75 skupej . i* 38 85 Obresti lastnih glavnic: 3" Vsled zaznamka stanja lastnih glavnic št. 2 od onih v javnih zakladih naloženih glavnic ...... in od onih pri zasebnih osobah naloženih glavnic . . 37 23 80 skupej . 60 80 * t Tek. štev. 7 8 9 10 11 Sporočila in"volila: Vsled knezoškofijskega ordinarjatnega ukaza dno 2. januarja 1870, št. 3 ona od Mihaela Zime voljena terjatev pri Matiji ltženu vsled dolžnega pisma dne 4. marcija vknjižena 1. aprila 1861 kot lastna glavnica v znesku............ skupej . Darila: Vsled spričevala št. 4 skupej . Pogrebni dohodki: Vsled spričevala št. 5 .... skupej Različni dohodki: za 36 liber kapnega voska a 1 gl. vsled potrjila št. 6 po Francetu Dejaku nazaj plačana lastna glavnica . . 20 ažijo od onih v srebru vzdignjenih obresti 16 gl. 75 sld. vsled potrjila št. 7........ od cirkvenih stolov vsled spričevala št. 8 najmovine . Martin Ivanetičeva ustanovna glavniqa pri Andrej Mrazu skupej . gl- si. 360 360- 42 42 25 80 25 80 36-100 3 36 105 280 35 18 53 Združeni predstoječi dohodki: Ostanki iz lanskega računa.......... Zakupnina nepremakljivih posestev....... Obresti ustanovnih glavnic ........ . . » lastnih glavnic........... Sporočila in volila............ Darila................ Pogrebni dohodki............. Različni » ............. skupni dohodki 1790 25 38 60 360 42 25 280 14 60 85 80 80 53 2623 73 Tek. štev. Stroški. gl. si. Za ustanovljene obletnice, maše in duhovna opravila: 1 2 3 4 5 Župniku vsled pobotnice št. 1........ Duhovnim pomočnikom vsled pobotnice št. 2 ... Ckkveniku » » št. 3 . . . Orglarju » » št. 4 ... Revežem » » št. 5 . . '. 13 10 2 1 45 8 11 1 84 skupej 27 49 Za cirkvene potrebščine: 6 7 8 9 10 11 40 liber voščenili sveč po 1 gl. 50 si. vsled pobotnice št. 6 20 » repnega olja » — » 36 » » » št. 7 1 direktorij.............. za sv. olje.............. 40 bokalov darilnega vina po 40 si. vsled pobotnice št. 8 Cirkovniku za -oljkine veje in druge malo potrebščine vsled pobotnice št. 9.......... 60 7 1 16 14 20 60 50 skupej . 99 30 - Za davke: 12 13 14 15 Zemljiščni davek............ Donesek za normalno-šolski zaklad....... Pristojbine............. Pridobitni davek . . . ......... 2 6 3 60 70 1 20 skupej 12 51 Za stalne plače: 16 17 18 19 Cirkovniku vsled pqbotnice št. 10....... Orglarju » » št. 11 ....... . Cirkvenina pevkinjam vsled pobotnice št. 12 . » dečkom » j> št. 13 ... (Samo tam, kjer so stalne plače dovoljene.) 24 30 12 8 — skupej . 74 — Za popravljanja: 20 Za popravo stopnic k leči vsled pobotnico št. 14 . . 15 60 skupej . 15 60 Za na novo kupljeno cirkveno orodje: 21 En srebrn kolih vsled pobotnico št. 15..... 30 — skupej 30 - 1 • Tek. štev. 22 23 24 25 Z a različne stroške: Pregledovalne pristojbino za lanski račun (1869) . Dolžno pishio France Dejakovo vsled nazaj plačano glavnice Potrjovalno plačilo Martin Ivanetičeve ustanove vsled potrdbe št. 16............ Tiskovni obrazci za cirkveni račun vsled pobotnice št. 17 i. t. d. skupej . gl. si. 4 100 4 1 109 50 15 24 89 Združeni p red stoječ i stroški: Za ustanovljeno obletnice, maše in duhovna opravila » cirkvenO: potrebščino......... » davke ............. » stalne plače ........... » popravljanja........... » cirkveno orodje .......... » različne stroške.......... 27 99 12 74 15 30 109 skupni stroški 368 49 30 51 60 89 79 Primerjajo skupne dohodke v znesku . so skupnimi stroški » » ostane koncem solnčnega 1. 1870 ostanek premoženja v znesku to je; v gotovih novcih.............. » ustanovnih glavnicah pri javnih zakladih...... » » » » zasebnih osobah..... » lastnih » » javnih zakladih...... » » » » zasobnih osobah ..... » dejanskih zaostankih . .......... » povračilnih primankljejih........... skupni znesek premoženja . 2623 73 368 79 2254 124 550 315 900 360 5 2254 94 69 94 Cirkev je v dobrem stavbinom stanji. Župni lirad sv. Janeza Krstnika v Trnovom pri Ljubljani dn6 1. januarja 1871. (Pečat.) Ur. Z., župnik in računodavec. Jože Debelec 1. r., cirkveni ključar. Jože Šventner L r., » » Dekanija ljubljanska. Posnete k iz gospodarskega računa premoženja župne cirkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem pri Ljubljani za solnčno leto 1870. gl. si. Dohodki: Zakupnina iz nepremakljivih posestev........ Obresti iz ustanovnih glavnic.......... » » lastnih » .......... Sporočila in volila.............. Darila (Opfer)...........\ . . . Pogrebščina................ Različni dohodki .............. 1790 25 38 60 360 42 25 280 14 60 85 80 1 80 53 skupni znesek vseh dohodkov . 2623 73 Stroški: Za ustanovljene obletnico, maše in duhovna opravila . . . » cirkvene potrebščino............ » davke ................. » stalne plače ............... » popravljanja............... » na novo kupljeno cirkveno orodje........ » različne stroške.............. 27 99 12 74 15 30 109 49 30 51 60 89 skupni znesek vseh stroškov . 368 79 Primerjajo skupni znesek vseh dohodkov . 2623 73 s6 skupnim zneskom vseh stroškov . . 368 79 ' s ostane koncem solnčnega leta 1870 ostanek premoženja v znesku................. 2254 94 Tiskovni obrazec IV. k §. 125. namreč: v gotovih novcih V ustanovnih glavnicah pri javnih zakladih, t j.: Delež obveznice enotnega državnega dolga z obresti v bankovcih št. 518 dne 1. febr. 1869 v znesku . V ustanovnih glavnicah pri zasebnih osobah, t. j.: Terjatev pri Ivanu Ambroži........ Posamezno gl. si » Andreji Mrazu V lastnih glavnicah pri javnih zakladih, to je: Delež obveznice enotnega državnega dolga z obresti v bankovcih št. 518 dno 1. febr. 1869 v znesku . Obveznica enotnega državnega dolga z obresti v srebru št. 2518 dne 1. januarja 1869 v znesku . . . V lastnih glavnicah pri zasebnih osobah, to je: * Terjatev pri Matiji Eženu ........ V dejanskih zaostankih, to jo: Obrestni zaostanek pri Andreji Mray.u za eno leto Znesek skupnega premoženja prvemu enak 550 Skupej gl. [si- 210 500 400 360 25 124 550 315 69 900 360 25 2254(94 Župni urad sv. Janeza Krstnika v Trnovem pri Ljubljani dno 1. januarja 1871. (Pečat.) Dr. Ž., župnik in računodavec. Jože Debelec 1. r., cirkveni ključar. Jožo Šventner 1. r., » » (Opomba. Obrazca prilog št. 1. in 2. dohodkov prinese zavoljo pomankanja prostora prihodnji Hst.) v Nl< "2"" 3 -i cr (a o- . ON P D P PT H. 18 00 3 iT ® 3 O. S3 Si rt B5^ 0 Si m« ,SB 00 03 CD O «1 CO K> CTi O © O Or N 00 tf^ B CC' ^ p Od CD (3 C0 & B 3 3 • o a« Cu CO B p CO CD CD O O o o o CD 00 CO CO _co 00 01? Tekoča štev. & 3 ro o? Cf? IX? qq w? co B S- EL 1 CL p «g1 «3 P B P 3 c o CO <1 3 P P 1 ►d o »5 I—' B S e O C/3 s $ CD 1 CO 3 O CO pr 3 •a g O ts SB ESI srce p- •a p a. B «3 CO 3 sr H CO P C-B C >3 3 p B cr? W H cc ff- s. B o 3 "C P 3 B a< B O Dota. V sloyenskem jeziku se pod »doto« razumeva vso, kar imajo hčere in sinovi iz očetovske hiše dobiti, naj so omože oziroma oženijo ali ne, torej vtegno odgovarjati nemški besedi »Aussteuor». Postavna nemška beseda »Heiratsgut« je v slovenskem: »priženilo«, »jutema« aH nevestino »posojilo« ženinu, kteri temu nasproti postavi »zaženilo« (Widorlage). §. 1218 ob. drž. zak. se glasi: »Pod priženilom so razumeva tisto ptemoženjo, ktero žona, ali za njo kdo drugi dajo ali obota možu, da bi so mu polajšali stroški, ki so z zakonsko združbo zvezani«. In §. 1227 so glasi: »Vso, kar se more oddati in rabiti, je pripravno za priženilo. Dokler trpi zakonska družba, uživanje priženila in tega, kar mu i>ri-rašča, gre možu. Kadar priženilo obstoji v gotovem denarji, v odstopljenih dolgovih (terjatvah) ali v porabljivih rečeh, mu gre popolna last«. — Ako so torej s priženilom v gotovem denarji in enakih rečeh, ktero preidejo v moževljevo last, kupi ktera reč, jo tudi ta moževljeva lastnina; ako pa žena s6 svojim iz očetove hiše prejetim premoženjem (parafernum), ali neomožena hči, ali sin, ki ga prejemnik domačije z »doto« ima izplačati, kupi ktero reč, je ta žona, ali samica hči, ali sin lastnik tudi kupljene reči. Ker tedaj dota (Aussteuer) ni priženilo (Heiratsgut), je treba pri sostavljanji ženitnih in kupnih pisem v 'slovenskem ali drugem jeziku na tanko paziti na povedano razliko, ktera je vzeta iz dejanskoga življenja, sicer so vtegne zgoditi, da so zakonska žena nima za lastnico tiste reči, ktero je s6 svojim premoženjem (doto) za so kupila in čo se to njeno premoženje v nemškem kupnem pismu imenuje »Heiratsgut« in obstoji iz gotovega denarja, terjatev ali porabljivih reči, bi so po krivem domnevalo, da so kupljene reči prešle v moževljovo last, ker je po §. 1227 o. d. z. resnično priženilo obstoječo iz ravno navedenih vrednosti prešlo v mo-ževljevo last. To reč tedaj priporočujemo v resnobno premišljevanje. Ako je na primer premakljivo blago kupila žena za svojo doto, ktere pa ni zapisala možu za priženilo (Heiratsgut), jo sme tudi ona z izločno tožbo (Kxcindirungsklago) kot svojo lastnino zahtevati proti upnikom svojega moža; ako pa je tako blago kupljeno bilo za denarno resnično priženilo, ktero jo postalo moževljeva lastnina, je tudi to kupljeno blago možovljovo in žena nima pravico tožiti moževih upnikov na izločbo zarubljenega blaga, — Da se torej žene ovarjejo izgube svojega lastnega premoženja, da so no zapletajo v drage pravde, ki včasi no morejo imeti ugodnega vspclia, je treba previdnosti pri sostavljanji pravnih pisem; pri dosedajnih pomanjkljivih talcih pogodbah pa je dolžnost sodnika, kteri ima razsojati o lastnini ene ali druge reči, da pozve na tanko prvotno pravno razmero in še le po tem izreče svojo razsodbo. Nezakonski otroci večkrat predstavljajo (reprozentirajo) svoje pokojne matere iti podedovajo po tem nekoliko premoženja, in če odvmerjo brej! lastnih otrok ali brez oporoko, ki pa se pred dovršenim 14. lotom ne more veljavno storiti, pripade njih premoženje državni denarnici, ker je vsa druga žlalita izključena. — Samo v mali kranjski deželi so po zanesljivih virih takih slučajev primeri na leto čim sto na veliko škodo rodovin in v tem obziru bi potrebna bila pronaredba zadevne postave, ker sedaj država več ne skrbi za zrejo nezakonskih otrok, torej je nehal pravni vzrok pridobitve njihovega premoženja, temuč žlahta ali občine, deloma tudi dožole imajo velikanske stroške za zrejo nezakonskih otrok, tedaj bi tem, no pa državi, pripadati imela tudi njih zapuščina, na kar do lege ferenda obračamo pozornost postavodajstva. »Pravnik« hrvatski lepo napreduje, torej ga priporočujemo vsem slovenskim pravoznancem, k or smo tudi v pravnih zadevah po gostem v živi zvezi z našimi sosednimi brati. Izhaja dvakrat v meseci in velja 6 gl. Slovenske pravoznance prosimo za obilno dušno podporo (tudi opomini nam bodo dobro došli), ker so nadejamo, da se vendar enkrat oživi zdrava narodna ravnopravnost na podlagi člena 19. osnovnih državnih postav, kakor je novo ministerstvo to napovedalo. Za nove naročnike še imamo vso letošnjo številke tega lista. Komur manjka kteri lanski list, ga naj izvoli v nezapečatenom, 'toroj poštnino prostem dopisu zahtevati, da so mu dopošljo; nekoliko celili iztisov I. točaja še jo dobiti po 1 gl. 30 kr. Na prošnjo do slavnega c. kr. finančnega vodstva v. Ljubljani, ktero je omenil zadnji list »Pravnika«, je prišla rešitev dne 24. februarja 1871, o kterem predmetu so bode pozneje obširno govorilo. Obrazec cirkvenega računa prinaša današnji list na zahte-vanje mnogih čestitih gg. naročnikov iz treh poglavitnih slovenskih pokrajin, kar nam je zbudilo že davno upravičeno upanje, da se resno'lio-čejo poprijeti slovenskega uradovanja, brez kterega bodo tudi naša domača učilišča hirala, ker sicer sami no spoštujemo svojega jezika in brez njega ni pričakovati narodne omike. Tiskanice se leliko dobe. »Slovenski pravnik« od leta 1862 še se dobi pri knjigotržci Lerherji v Ljubljani. Drugi del in novo izdanjo obeh pride na svetlo, kadar dobimo novo postopnike državljanske in kazenske pravde, ker bi sicer delo prehitro zastaralo. »Glasi domorodni« od dr. Lovreta T o m a n a še se dobe po 70 kr. pri knjigovezu Holinu v Ljubljani in pričakovati so sme, da bode slovenski narod to izvrstne pesmi navdušenega rodoljuba v kratkem spokupil in da jih po tem »slovenska matica« pomnoženo z zapuščenimi rokopisi na novo izda. »Pesmarica«, ktero jo izdal vrednik tega lista leta 1863., se bode v drugič in pomnožena še to leto natisnila, kar se na mnoga prašanja naznanja. Štev. 5. in 6. sto spet združeni, torej pride 7. redno 1. aprila na svetlo; gg. naročniki naj no zamorijo, da sta se ta dva lista za en dan zakasnila. Obseg : Odvetništvo. — O porabi (konec). —1 Hudodelstvo težko telesne poškodbe (dalje). — Računovodstvo. — Posfevno nasledovanje glede kmečkega, kakej grajščini podvrženega dobra, nima se vravnavati po občnem državljanskem zakoniku. — Za veljavnost. olajševano oporoke zahteva se ostrega dokaza. — Cirkveni račun. — Dota. — Črtice. H^T" Vredništvo »Pravnika" je na starem trgu hiš. štev. 168, kjer je tudi vrednikova odvetniška pisarna v 1. nadstropji. Natisnil , ic v Ljubljani.