e St« v. 120 Posamezna številka 20 stotink V Trsi«, v petek 91. maja 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIV Izhaja — iivzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se oe vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoreij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zalivale, poslanke in vabila po 80 stot, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema Inseratai oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddekk se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20 Stavku pri „Edinosti". Vodstvo „Društva časnikarjev® v Trstu je naslovilo na zastopnika izdajateljev lista „Edinost" sledeče: „Ozirom na odgovor, ki ste ga podali [našemu sedaj poslujočemu svetniku g. Antonu Pittaniju na pogovoru ki se je vršil v torek, 18. t. m. (za kateri pogovor sem podpisani Vas naprosil in radi česar sem se napotil skupno z gosp. Fittanijem v Vašo pisarno, kjer pa Vas v svoje obžalovanje nisem mogel dočakati radi drugih nujnih opravkov), ozirom na tak odgovor, ki je potrjal da nočete privoliti za urednike lista „Edinosir v časnikarsko delovno pogodbo, ki Vam je znana, naročeno mi je, da Vam sporočam v imenu tega vodstvenega sveta zbranega danes v sejo, kakor siedi: „Vsled negativnega vspeha pogajanj z izdajatelji lista „Edinost" glede vporabe italijanske časnikarske delovne pogodbe zapušča osobje uredništva, uprave in odprave časopisa z današnjim večerom svoje delo. O tej okolnosti je naše društvo obvestilo tukajšnje časopisje." V Trstu, 20. majnika 1920. Z popolnim spoštovanjem Dr. Folidoro Polidori tajnik, I. r. To pismo je prejel zastopnik izdajateljev „Edinosti" sinoči ob 7 zvečer v svoje veliko začudenje. Tukajšnje društvo časnikarjev je bilo zahtevalo od izdajateljev vseh tukajšnjih dnevnikov naj se v danem roku izreče, je-li sprejme za svoje osobje italijansko časnikarsko delovno pogodbo, ki velja za dnevnike v Italiji in ki je bila sklenjena brez sodelovanja časnikarjev in izdajateljev listov zasedenega ozemlja. Izdajatelji lista „Edinost" so po brez-vspešnih, direktnih pogajanjih se svojimi uredniki odgovorili, da za „Edinost" ta delovna pogodba ne more veljati. Navedli so zato tehtne razloge. V torek 18. t m. je govoril z zastopnikom izdajateljev „Edinosti" g. Pittani, član vodstvenega sveta časni-, karskega društva ter ga vprašal je-li vzdržuje svoj uže podani odgovor. — Zastopnik vodstva „Edinosti" je moral pritrditi. Na to se je razvil med gospodoma o stvari razgovor, v katerem g. Pittani ni stavil nobenega predloga in ni izrazil nobenih zahtev. Pač pa je argumentom navedenim od zastopnika izdajateljev „Edinosti" večinoma pritrjeval. Razgovor ni imel niti od daleč značaja pogajanj in naš zastopnik ni nikakor prišel v položaj, da bi zavrnil kako zahtevo, ker ni bila niti stavljena. Ne more se torej nikakor govoriti o negativnem uspehu pogajanj. Izdajatelji našega lista niso krivi na tem nevšečnem dogodku, tem manj, ker proti razlogom od njih navedenim nikdo ni niti skušal ugovarjati, lzda-jateljstvo si pridržuje, da svoje ravnanje bolj točno pojasni; tedaj bo vsakemu jasno da ni moglo storiti drugače. Do konečne ureditve bo skrbelo po možnosti, da naš narod v zasedenem ozemlju ne ostane brez lista, ki mu je potreben kakor vsakdanji kruh. Prosimo pa svoje čitatelje za blagohodno potrpljenje. Izdajateijsrvo lista „Edinost". -—.— ■ ■—— * Iz takoslovaike. Komisija plebiscita priznava, da Poljaki terorizirajo. PRAGA, 20. Socijalnodemo&ratični poslanec Nemec je posredoval pri predsedniku medzavezniške komisije za plebiscit v Tešinu radi terorizma Poljakov. Predsednik Majne-ville je obljubil storiti vse, kar zamore, da vzpostavi red v ozemlju plebiscita; priznal je obenem, da 90 čehoslo vaški zastopniki bolj znrerni kakor poljski, da se je uporabljala sila od obeh strani. Poslanec Nemec je naglasa!, da se je z nasiljem začelo od strani Poljakov, kateri potem, ko so organizirali terorizem, nadaljujejo sedaf z sistematičnimi atentat^ Maneville je obljubil, da bode zapreče-«val atentate. Od poijsko-mske do poljsko-češkoslovaške vojske. PRAGA, 20. Na zborovanju Rusov v Pragi so zavračali člaari konstitucijonelne ruske revolucionarne stranke Klinškin in Brušvit poljsko ofenzivo proti Rusiji, češ da je to pcJjsko-rudka vojna tudi vojna proti Čehoejovaški. Na tem zborovanju se \e preti tal oglas podpisan po 600 ujetnikih raznih narodnosti v Rusiji, iiaterniiranHi v Jozofovu, ki apeđu-;ejo na čehoslovaftke demokrate, naj zaforanijo napredovanje Poljakov. Prra sej* češkoslovaškega PRAGA, 18. Ministrski predsednik Tuš ar, kateremu je zopet btla poverjena sestava novega ministrstva, je izjavil, da prva seja novega parlamenta se bode vrstila dne 26. maja; dan poprej pa boide skupna seja poslanske zbornice in senata potrdila z novim glasovanjem izvolitev Masaryka predsednika republike češkoslovaške. PRAGA, 18. Določeni so za sedaj, da sprejmejo ministrsko listnico: zunanjih zadev, Be-neš; notranjih zadev. Svebla; finance Enyglev; pravo, Meisner; obrambo Syrovy. Razprava proti komunistu Muni. PRAGA, 20. Razprava proti Muni, ki je začela v ponedeljek, je bila odložena vsled predloga državnega pravdnika, da se pozovejo nove priče in predložijo novi dokumenti. Muno so zaprli pred letom pod obtožbo veleizdaje in se je nahajal od tedaj v preiskavi. On je načelnik takozvanih češkoslovaških boljševikov. IZ RUSIJE. Z bojišča. VARŠAVA. 19. (S.) Poročilo ukrajinskega generalnega štaba pravi: Položaj je neizpre-menjen. Koncentracija sovražnih sil na vseh frontah ckoli Kijevskih predmestij se nadaljuje. Južno Dvine so se naše čete po dolgem boju umaknile na obrambno črto pod pritiskom sovražnih sil. Is MadZarska. Časopisna kriza v Pešti. BUDIMPEŠTA, 14. Izdajatelji madžarskih listov so naprosili vlado za posojilo 100 milijonov kron v svrho nakupa rotacijskega papirja na Švedskem. Vlada je dovoHla 30 milijonov posojila, kar pa so lastniki odklonili in izjavili, da bodo s 1. junijem odpovedali delo vsemu osobju. Is Italije. Zveza narodov r Rimu. RIM, 17. (S.) Francoski poslanik Barrere in njegova soproga sta danes priredila kosilo, ki mu je sledil sprejem. Natti, ki je bdi zadržan po dolžnostih svoje službe, se je opravičil v zadnjem hipu. Kosila so se udeležili med drugimi Bourgeois, Tittoni, Orlando, Scialoia, Sforza, Maggiorini, Ferraris, Quicones, Delew, Torre, admiral Lacaze, general Fayolte in mnogo francoskih parlamentarcev. Kesilo se je vršilo v sijaju velikih oficijelnih pojedin in je bilo prirejeno v čast francoski delegacij v Zvezi narvenščine — edinega domačega jezika poleg italijanščine — tiče, naložilo spoštovati. Toda tudi brez ozira na zakone, navade in {celć, vsaj vsakotoliko po Italijanih!) priznavana pravna načela, narekuje že priprost praktični preudarek, da se pravne stvari v modernem sodnem postopanju, ki se vrši na podlagi irstnosti in neposrednosti, morejo uspešno razpravljati samo, če se stvar ustno in neposredno razpravlja v tistem jeziku, ki se Je t njim, da rečem teko, rodile. To je jezik, ki so se v njem vršili pogovori in — prepiri, ali spletlo dopisovanje, ali pisala listine, pogodbe, oporoke, jezik, ki je v njem strankam in pričam najlažje se izražati, ali itudi — ker je jezikovno polje delikatno in ne dopušča vedno objektivnih ugotovitev — jezik, ki se v njem stranke (ali njihovi zastopniki, kar je isto) ravno hočejo izražati. Končno govori poleg prava na eni, in praktičnosti na drugi strani, še nekaf zato, da se raba jugosJovenščine pred trgovinskim in pomorskim sodiščem v Trstu omogoči in zagotovi ra-vnotako kakor pred vsemi drugimi sodišči zasedenega ozemlja: in to, morda poglavitno ravno z ozirom na gesla, ki jLh imajo nekateri vedno na jeziku, je spoštovanje človeške svobode in človeškega dostojanstva, ki zahteva pcleg socijalne pravičnosti tudi nacijonalno pravičnost: tako namreč, da raba lastnega jezika ne sme nikomur biti zabranjena tam, kjer je njegov jezik domač. Kakor znano se sporne stvari pred trgovinskim in pomorskim sodiščem, kakor pred ia-> koz vani m i trgovinskimi senati deželnih in okrožnih, sodišč (-n. pr. v Gorici, Rovinju in v Ljubljani), razpravljajo pred senati, ki se sestavljajo iz dveh sodnikov po poklicu, katerih eden predseduje, in tretjega sodnika, ki ga izbira sodišče iz liste takozvanih sodnikov la-jikov ali prisednikov, katere imenuje ministrstvo vsakih toliko let ma predlog trgovinske in obrtne zbornice izmed pripadnikov raznih trgovinskih (in pomorskih) strok. Če naj se omogočijo razprave v vseh domačih jezikih, kakor je po zgornjem izvajanju zakonito, praktično in nujno potrebno, je oči vidno, da morajo razumeti dotične jezike vsi trije člani sodnega senata m posebno torej tudi prisednik iz trgovskega stanu. Tržaška trgovinska in obrtna zbornica, ki ji je bilo boif za takozvano, ita-lsjanstvo tržaških sodišč kakor za njih zakonito, praktično in moderno poslovanje, je ravno aato predlagala avstr. ministrstvu takšne pri-sednike, ki niso znala alt vsaj — da bo grdo-bčja še bolj očitna — niso liote& kot sodniki znati slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. Ministrstvu ni ostajalo prati obstrukciji trgovinske in obrtne zbornice drugo, nego imenovati poleg njenih prediagaocev še druge sodnike - lajike, ki so znali slovenski, oziroma hrvatska in so beli voJjm, poleg svoje strokovne izkušenosti staviti tudi svoje jezikovno zna-nje v službo napvsviSenejie človeške funkcije: deljenja pravice. Morda se bodo nali starejši bralci tudi spotmoijafi, lutko je bilo »vbogim in tlačenim« Italijanom hudo, to na t« način bile omogočene slovenske in hrvatske razprave pred sodiščem, ki so je smatrali za trdnjavo italijanstva, pozabljajoč seveda popolnoma, da imajo sodišča biti zavetja zakona in pravičnosti, ne pa narodnega nasilja in jezikovne nestrpnosti. Kmalu po okupaciji so se razmere pri trg. in pomorskem sodišču v Trstu ne samo povrnile tja, kjer so se nahajale pred imenovanjem jezikovno sposobnih prisednikov, nego so postale še slabše, ker sedaj je vse postopanje na razpravah, ki bi se imele vršiti v slovenskem ali hrvatkem jeziku, podrejeno ne samo jezikovni nesposobnosti ali zli volji prisednikov, ki ne znajo ali nočejo znati slovenski ali hrvatski, nego kakor preželo same želje zaaika-vanja, zatiranja in vničevanja naših jezikovnih pravic. Zalos.tne, sramotne stvari se nam poročajo o teh razpravah. Pričakujemo cd naših odvetnikov, da objavijo podrobne podatke o krivicah, ki se godijo pri trg. in pomorskem sodišču našemu jeziku in našim ,jezikovnim koristim. Upamo, da se tudi primerno osvetli ravnanje tistih, ki naj bi bili zapriseženi, na vse strani nezavisni in enako pravični čuvarji pravice, ki ro se še med vojno — posebno seveda, če je vsaj od daleč migljalo kakšno imenovanje — kazali ovce po milobi in narodni pravičnosti in ki so se sedaj z voljčjo krutostjo lotili uboge jaigcslovenščine. Ce ne bo krivica popravljena, bodo vsaj krivci postavljeni na sramotni oder, kamor spadajo. Pa tudi za krivico pride dan —! O drugih sodiščih drugič. Kdor drugim jamo koplje... Poročajo nam: Neki gospod Vincentelli je predaval pred kratkim na slovečem luvenskem vseučilišču o svojih potnih utisih z Reke pod vlado D'Annun-zija. Opisal je slikovito in v pesniških vzletih po svoje vse, kar se je hvaliti dalo na Reki in na njenih vrlih meščanih, ki tako vstrajno podpirajo slavnega pceta in poveljnika. Govornik je dosegel za svoje navdušeno izvajanje pohvalo .poslušalcev, in se radostno nasmehnil plo-skajočim. Ali kmalu ga je minilo to veselje, ko se je izmed poslušalcev oglase! nepričakovano še drug govornik, to pot pa pošten Rečan, ki pozna nekaj temeljiteje in bližje reške prilike, ker »je imel svc*j čas tudi dovolj posla z madžarskimi policaji in kasneje z laškimi ka-rabinjerji, namreč dr. Juretič. In ko je ta točko za točko zavrnil vse, kar je prejšnji govornik po svojih prekratkih opazovanjih o Reki zatr-jai. so ploskali poslušalci vsaj tako burno tudi njemu, kakor prej gospodu Vincentelli ju. TaJco se dogaja večkrat na svetu: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. >*Mttlo<;. Pred nekoliko dnevi smo svarili našin-ce, naj se ne udajajo nikdar krfvi veri, da bi tako-moei — hotela napram našemu narodu ubirati drugačne poti, nego druge nacionalistične skupine. Zato svoje naziranje moremo navesti dokaz, ki je sicer malenkosten sam na sebi, ali vendar — dokaz. V Italiji izhaja pod imenom »Asino* satiričen list, čegar »satira« pa se izčrplja v zasramo-vanju cerkve in duhovščine. Da bi odbijala ta za-sramovanja, je ljudska stranka ustanovila tudi satiričen list pod imenom *Mulo« (Mezg). In tako se sedaj podajata »osel« in »mezg«. Sovražnika sta si, ali v enem vendar duševna sorodnika: v zaničevanju našega naroda. Slovenski duhovnik nam poroča namreč, da »Mezg« nazivlje nas Slovence »popolo rozzo« — neolikano in neotesano ljudstvo. Ve naj le, da to neolikano ljudstvo skoro da ne pozna nepismenih ljudi, kakor jih imajo tam doli na milijone. Ve naj, da to ljudstvo v kulturnem pogledu hiti daleč pred množicami v južni Italiji. Ve naj, da se to ljudstvo ne bo dalo brcati tudi od nobenega — mezga. In ve naj, da si to žaljenje dobro zapomni za čase, ko bi zastopniki »Ljudske stranke« hoteli iskati pomoči po naših krajih. Pride še dan srečanja v ozkem klancu. In tedaj jim bo ta »popolo rozzo« govoril, kakor pač ne govori — sirov in neotesan narodi Stavka uslužbencev trgovin na drobno, ki je trajala že četrti teden, je končala včeraj s poravnavo. Popoldne so bile trgovine na splošno odprte. Povratek čehoslovaških legijonarjev. Kakor nam poročajo, se tekom enega meseca povrnejo preko Trsta in Ljubljane štiri e večji transporti čehoslovaških legijonarjev iz Vladivostoka. Prvi na par-niku »Mont Vernon« s 3350 možmi okoli 16. t. m. Drugi na parniku »Titan« z 1330 mož okoli 25. t. m. Tretji na parniku »Amerika« s 6500 mož in četrti na parniku »Praesident Grant« s 5400 mož o-koli 1. do 5. junija. Na zadnjem parniku dospe v Trst tudi general čehoslovaških legijonarjev Syro-vy. Poslednja dva transporta parnika sta taka velikana, da ne bosta mogla pristati direktno v tržaškem pristanu, ampak sc usidrata na odprtem morju, od koder se bo potem izvršilo izkrcavanje potom remorkerjev. Oba parnika vozita seboj velike množine prtljage in sirovin. Konec šolskega leta na srednjih šolah ▼ Jugoslaviji. Po naredba ministrstva prosvete se končajo predavanja na srednjih šolah v Jugoslaviji dne 19. junija. Spričevala se razdele dijakom pa 28. junija in s tem dnem se prično velike počitnice. Za načelnika invalidskega odseka za Slovenijo pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo v Ljubljani je imenovan zdravnik dr. Anton Bre-celj, bivši primarif v Gorici Priznan mu je 5. čin. razred. SIot. planinsko društvo je že otvorilo letcs svoje koče in sicer: Jeseniško kočo pod Golico, Valvazorjevo pod Stolom, hotel Zlatrog ob Bohinjskem jezeru, kočo v kamniški Bistrici in kočo na kamniškem sedlu; Aljažev dom pod Triglavom se otvori o Binkoštih. Demonstracija t Merano. Minule nedelje se je vršilo v Meranu neko zborovanje na katerem je godba zasvirala himno starega tirolskega junaka Andreja Hoferja. Čim so zbrani Tirolci začuti gla se svoje himne so se takoj vsi odkrili; ni pa tega storil prisotni vladni zastopnik, ki |c menil, da ni dolžan izražati na tak način svoje spoštovanje tirolskemu junaku iz francoskih borb. Ali ljudstvo je bilo drugega mnenja, ^p ker se ni hotel odkriti je zbrano ljudstvo, kakor poročajo italijanski listi, toliko časa kričalo in žvižgalo, dokler se ni udal zastopnik oblasti volji ljudstva in — nss snel klobuk. Hnjftega — v tem slučaju morda ni pripetilo. Fovttaai« poMae pristojbin« v JagaaiavijL Pocenit s 16. majem t. L se poviiajo poštne pristojbine takole; Pisma dp g 1 K, vsakih oadaljnih 20 g 60 v.t enako za zalepko; dopisnice 60 v, s plačanim odgovorom i K 20 ▼; tiskovine za vsakih 50 g 20 v, vzorci brez vrednosti za vsakih 50 gr. po 20 v. najmanj pa 40 v; pristojbina za priporočenje znaša 80 v; vrednostna pisma se računajo tako, da se pribije priporočnini za vsakih 30 dinarjev po 120 v, za dostavo na dom še 1 K 20. Paketi-, brez označbe vrednosti do 3 kg 6 K, do 5 kg 8 K, do 10 kg 16 K, do 15 kg 24 K, do 20 kg 32 K. Pa. keti preko 20 kg se ne sprejemajo. Za paket z ozna-čeno vrednostjo se plača poleg tega za vsakih 3CC dinarjev vrednosti 1 K 20 v; pri dostavljanju na dom znaša pristojbina 2 K 40 v, sicer za obvestilo 40 v. Pristojbine za nakaznice: do 100 K se plača 1 K, do 200 K se plača 2 K, do 400 K sc plača 4 K 40 v itd., za vsakih 100 dinarjev oziroma del tega zneska po 40 v več; pristojbina za izplata-nje znaša do 200 K 40 v, preko 200 K 80 v. Vse to je plačati že pri predaji. Pri brzoja\nih nakaznicah jc doračunati še brzojavno pristojbino in ekspresno pristojbino 2 K 40 v. Ekspresna pristojbina pri pismih, vrednostnih pismih in nakaznicah 2 K 40 v, pri paketu 4 K. Za časopise se je zvišala pristojbina za vsak izvod od vsakih 100 g po 8 v ter so vse olajšave odpravljene. Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo sc vrši z običajnim dnevnim redom v prostorih de. muzeja dne 27. maja ob 5 popoldne. — Društveni »Glasnik* za 1. 1919-20 je v tisku in izide v kratkem. Dopošlje sc pa le onim članom, ki so plačali vsaj že članarino za I. 1919. DOPBSJ. Iz Boljunca, 18. majnika 1920. C. urednik! »Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona«, a tu jih celo slišimo več, čeprav nam jih je rajna Avstrija mnogo pobrala. Predvsem Vas prosim, da bi ugotovili, da nisem jaz pisec predmetnih dopisov iz Boljuasa v »Edinosti* od 15. in 16. t. m., ker se v Boljuncu sploh govori, da sem jaz pisal te dopise in še posebej to nekako potrjuje dopis g. Pangerca »Iz Doline« v današnji »Edinosti«. (Potrjujemo, da g. Sancin ni pisal omenjenih dopisov. — Ured.) Dovolite mi par vrstic prostora ca ugotovitev golih dejstev, ne da bi se napadala kaka oseba. Ko je bilo odstavljeno županstvo v Dolini, se je sestal ves občinski zastop v sejo. G. komisar de Gravisi, je potem, ko je pojasnil odstavitev župana in razpust občinskega zastopa, prosil občinske zastopnike in župana, naj mu gredo še dalje na roko in z njim sodelujejo. Nato so izjavili župan, vsi občinski svetovalci in odborniki soglasno, da »e vladni razpust občinskega zastopa znamenje, da vlada nima zaupanja vanj. Ako vlada ne zaupa občinskemu zastopu, tudi ta ne more sodelovati z g. komisarjem. Dobili pa so se nekateri občinski zastopniki, ki so se enostavno stavili na razpolago g. komisarju in so danes snedli včeraj slovesno dano besedo. Po mojem skromnem mnenju dotičniki s svojo nedoslednostjo samo kvarijo ugled bivšega občinskega zastopa in ne delajo korektno, da sc ne izrazim hujše. In takim možem naše narodno zavedno slovensko ljudstvo ne more zaupati. ijiAIs' 'on d IrAmitaria L i' sir«mS •».» »/.m A- «... — izrazi, kdo naj upravlja občino, je hvalevreden v toliko, kolikor se razloča od nastopa komisarjev v drugih občinah. Te volitve so pa le nekak nadomestek, surogat občinskih volitev, so le pesek v oči ubogemu ljudstvu, ki naj pač misli, kako nam je italijanska vlada naklonjena. Ako je znala italijanska oblast razpustiti naše občinske zastope, ravnotako jih zamore spet vzpostaviti. Edino občinski zastopi oziroma župani morejo v danih razmerah razpisati nove občinske volitve. To je naša zahteva, od katere sploh ne moremo odnehati. Občinski upravni svet je le med dvema zloma (komisarijat in upravni svet) manjše zlo, ki pa ne more nikogar zadovoljiti. Obstoji še vedno dejstvo, da se je g. komisar res toplo zavzemal za svojega kandidata, kateri pa ima med ljudstvom le malo zaslombe tn malo pristašev, ki se res zavedajo svoje narodnosti. In tega dejstva ne more utajiti nihče. Priznavam odkrito, da sem pristaš socijalistiške stranke, ki tudi včasih napravi pogreške, kakor jih napravi več ali manj vsaka stranka. Dejstvo pa je, da je socijalistiška stranka zagovornica in bra^teljica tlačenih. Četudi sem pristaš socijalistiške stranke, pa sc zavedam, da nisem svoje narodnosti- nikdar zatajil. Upam, da me prizadeti razumejo. — Anton Pavel Sancin, upokojeni obč, tajnik. Razne vesti. Železnice v sovjetski Ruski. Po poročilu »Ekonomičeske žrzni« iz 1. 1919. je jako padlo železivištvo v sovjetski Ruski v letu 1919. Prevozni stroški so poskočili za 800% in L 1919. je končalo za železniško upravo s priuianklja-jem 8 milijard rublov. Celo število vagonov, ki je znašalo 1. 1916. 540.000, jc padlo v mesecu marcu 1. 1. na 277.000 vagonov. Loke moti v je samo 9000. Vse tvornice v sovjetski Ruski izdelajo na mesec komaj 200 voz. Tvornicc za vagene, ki fo izdelale v 1. 1917. 520, v 1. 1918 191 novih strojev, so dale lansko leto sama 37 lokomotiv. A bile so s.pl»h tako slabega fabrikata, da so morali po vožnji za po-skušnjo vrniti tvornicam polovico novih strojev. Znane putilovske tvornice so dale v T. 1919. samo 4 lokomotive, tvornica v Kclomnt' pa 5 lokomotiv celo leto. Zato morajo voziti s pokvarjenimi stroji in vagoni in dostikrat se pripeti, da so prisiljeni sredi pota vzeti iz vlaka pokvarjeni voz, da morejo vsaj ostali vagoni priti na postajo. Z razpadanjem vagonov in strojev gre roko v roki tudi razpadanje mostov in železniških poslopij. Ker je vse skup v slabem stanju, so morali, znižati vozno hitrost ina vseh progah za 75%. Na mnogih progah vozijo tudi osebni vlaki s hitrostjo 8-10 km na uro in na večini postranskih prog vozi vlak sajno enkrat na teden. Da bi se to razpadanje sovjetskih ždeznic preprečilo —. so sami železniški komisarji izjavili, da bodo sovjetske železnice v i 1920. popolnoma odpovedale — predlaga železniška uprava uvedbo akordnih plač in svetuje uvesti za kmete prisilno delo, da se popravijo železniška poslopja. — Tako piše zgoraj omenjen; oficijelni gospodarski list sovjetov. Potovanje oholi *reta ▼ 64 dach. Te dm se je vrnil neki amerikanski novinar s potovanja okoli sveta, za katero je potreboval 60 dni. Za prevozna aredstva je rabrl samo železnic« in ladje. 3 pomočjo avtomobilov in zrakoffto-> Stra TL »EDINOST« RČT. 120« V irstu, one so. mafniira ivjo. rov pa bd bil prišel okcli sveta 5e dosti preje, saj je potreboval angleški podpolkovnik Burnley Cambel 1. 1907. samo 42 dni. Čudeži mraza. Profesor Raoul Pichet, eden prvih raziskovalcev mraza, je v Londonu predaval o tej znanstveni panogi. Posebno zanimivo je, kako deluje mraz na telo in na način življenja. Žive ribe n. pr. se morejo samo do 15 stopinj pod ničlo ohladiti. V takem stanju so podobne storžu, ki se da na drcfcne koščke lomiti. Ako se zopet malo ©grejejo, tedaj prične veselo plavanje po vodi. Žabe vzdrže 28 stopinj mraza, nekatere kače 25, stonoge do 20, infuzorije do 60, a polži celo do 120 stopinj, ne da bi kak mraz škodoval njihovemu življenju. Seveda ne smejo biti predelno izpostavljeni mrazu v mnogih slučajih ne čez eno uro. Jako občutljiva za mraz so jajca vseh ptic, temperatura nižia od ene stopinje jih uniči vse brez izjeme. Najhujši sovražniki človeštva .pa, kakor mikrobe, bakterije, bacili itd., so za mraz nedovzetni. Pomankanje dela na Dunaja, Dunajski župan je pred kratkim sprejel časnikarje in se je izrazil, da gleda s strahom v bodočnost. Edino glede poanankanja dela so na boljšem. Pred časom je bilo tam 140.000 brezposelnih, zdaj se je znižalo to število na 54.000. V industriji se opaža v splošnem neko nazadovanje, posebno v izdelovanju pohištva, kjer so delali za izvoz, ki pa se ne more redno vršiti. Če bodo morali nekateri teh obratov prekiniti delo, se bo brezpoc ilnost zopet povečala. Danes gre v prvi vrsti zato, kako bi zvišali produkojio na Dunaju in tako zaposlili kolikor mogoče veliko število delavcev. Dunaj — pleše! Doslej smo bili vajeni citati in slišati, da Dunaj strada in umira, da Dunaj joče. Sedaj pa doznavamo iz »Arbeiterzeitunge«, da Dunaj — pleše, pleše do blaznosti in norosti. Vsekakor so to bogatini, ki so si v splošni poplavi bede in gonja znali zagotoviti zelene otoke vsakoršnega obilja in vživanja. Ti so sc sedaj vrgli na ples; ne plešejo pa več nekdanjih domačih plesov — valčkov in polk, ampak čisto nove plese, ki so jih plesni mojstri pobrali med divjimi in napel divjimi naredi Južn* Amerike in Afrike. Ti plesi se menu-jejo fox-irott, ragtime in jazz in so ravno tako su.ovl in odurni, kakor njihova imena. Angleške žene so proti tem plesom zavzele odločno stališče dn jih iz dostojne družbe izključile. Na Dunaju jih plešejo na življenje in smrt in bogataška mladina živi samo še tem plesom. vArbeiter-zeitung« resno svari preletarsko mladine naj ne sledi temu zgledu in se varuje plesne norosti. urar, Ajdovšćuna- ZLATO. srebro, kres«, pfcčh. po najvišjih cenah Pertot, uL S Francesco št iS. U. n. 417 KLAVIR ali planino, tudi potreben poprave, se kupi v vsakem kraju. Pirati na naslov: Carlo Cauer, Trst, uL Solitario 25, III. 508 PRODAJO SE od danas do sobote nove postelje, vzmeti, žimnice itd. po ugodni ceni. Solitario št. 1, Cohen. 671a PIANINO ali" glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 POSTREŽNICO za čiščenje pisarne sprejme odvetnik dr. Matej Pretner, ulica Macchiavelli št. 15, I. nadstropje. 665 KUPIM vrtalni stroj za železo do 12 m/m. Franc Kolman, St. Peter na Krasu. 4002 KROJACNICA Avgust Sftdar ul. S. Francasco d'AsJst štev. 34, III. Je edina dobroznaua kro-iaćotca v Trstu. 3367 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.J Tel. 329. 3341 JOSIP ST8UCKEL Trsi, vojd Via Nimvi-L Catarlna. Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za moške in ftenske. — Blago za suknje, žamet, barh&nt, svile, etamfn ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljefo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. — MOTORNO KOLO »WANDERER« 3HP v najboljšem stanju, na tri prestave in prazni tek, z novo pnevmatiko ter vso opremo se proda. Ogleda se lahko pri M. Rovan, Col pri Vipavi. Cena po dogovoru. 3394 ANGLEŠKI in francoski jezik se uči ca CM šoli na Acquedottu 20, in t ul. Boccaccio 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za odra stle in deco ter trgovsko korespondenco. MODISTKA, Slovenka, sc priporoča cenenim damam v mestu in okolici. Ulica Ales. Volta, št. 2, V. nadstr. vrata 19- (za ljudskim vrtom.) Rlunione Adrlotlca dl Slcortd ® Trstu. (Lastna palač:Ustanovljena leta 1838. Zavarov. proti Škodi, povzročeni po ocniu. streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju m po suhem. Življenjska zavarovanj« v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh dežefciih gtavnih mestih in važnejših krajih. m se „Z najrajši sirota, za pekarno. JANČAR, Divača Stev. 22. Cenjeni inserenti, kateri nam poši;jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v in odeje za konje. ••* G1CIMISIU1TZ - Trst Piszzo Micalo Tcmaseo štev. 3 Borzna poročila. Tečaji: V Trstu, dne 20. majnika 1920. Jadranska banka 575— 595 Assicurazioni GeneraS 15000—15200 Cosulich 738— 742 Dalmatia 455— 465 Gerolimich 2950— 3000 Libera Triestina 1370-^1380 Ltoyd 2400— 2500 Lussino 3200— 3250 Marti nolicli 520— 530 Oceania 605— 615 Premuda 765 775 Tripcovich 765— 770 Ampelea 720 730 Cement Dalmatia 410— 420 Cemcn Spalato 465— 475 Krka 648— 652 čistilnica riž* 265— 275 Tržaški Traunvay 225— 233 Tuja valuta na tržaškem trgu: V Trstu, dne 20. majnika 1920. Neprcpečatene krone 5.25— 8.— avstrijsko - nemške krone 8.25— 8.60 čehoslovaške krone 34.- 35.— dinarji 56.- 58.— levi 36.- 36.50 marke 43.- 44.50 dolarji 18.75— 19.25 francoski franki 140.-145.— švicarski franki 355.-365.— angleški funti, papirnati 75.- 77.— rublji 29.- 30.50 na-poleoni 76.- 78.— angleški funti, zlati 96.-100.— HALI OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — NajmanjSa pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda NajmanjSa pristojbina L 4—. Kdor išče službo plača polovično ceno. DVE MLADI KOZI plemenite pasme se prodaste za 150 lir. Šalita di Grctta 11. 675 DIVAN, skoraj nov, z galerijo in blazino, pripraven tudi za posteljo, se proda radi selitve. Pre-kupovalci izključeni. Naslov pove ins, oddelek »Edinosti*. 676 SLUŽKINJA, vešča italijanskega jezika, sc išče za majhno družino, ulica Cologna štev. 2, vrata 2. 678 j VILA IN GOSPODARSKO POSLOPJE, 10.000 m-obdelanega zemljišča, v Tržiču, se proda za ! 160.000 lir. Trummcr, ul. Giulia št 32,. IV. nad- j stropje. 6771 SPRETNEGA URARSKEGA POMOĆNIKA sprej- J meni takoj pod ugodnimi pogoju Anton Vadnjal, j 4004 Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Trstu javlja tužno vest, da je dolgoletni in vele-zaslužni član njenega tukajšnjega upravnega sveta gospod Srečko Bartel preminul dne 19. t m. popoldne. Pogreb se vrši v petek, 21. t m. ob 16.30. Blag mu bodi spomin ! V TRSTU, 20. majnika 1920. Proti: Sladkorni bolesni, bolezni Jeter in ledvic, oteklini Seioćca in čraves, kroničnemu katarju želodca In ireves, SoSdtnemu kamenu, hemoroidom in mehurjenlm boleznim, putiki in debelosti, le noltolife sredstvo naravna zdravilu migsrclflfl voda Jtagasha stotina". Rogaška slatina i< t? največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hldreterapija« elektroterapija, InhalatoriJ, gimnastika sa zdravlfanja, kopeiji z oglikovo kislino, S»Im, smrten«, parna, zračna, sol n Sna kopalji, kapaijl s vročim zrakom, Vojaška io:iba (42 mož, med temi abs l irsni konservatorist))- Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sezija od 1. maja do 15. oktobra, RAVNATELJSTVO. ZOBOZDRAVNIKI KABINET ulica Ctiiozza št. 5V Y. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodl sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Dr« F. TamburHni MARIO MORO, tehnični vodja. VELIKO SKLADIŠČE KL05UK09 dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, raožkih nogavic itd. K. [ML, Trsi. tono V. IIII. št ti 24. — TVRDKA — Alarico Lanfschner v Trstu, Via Roma 28 (bivša ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tlkline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. PlflO, zlatarnica-urarnica Trst. Corso Slav. 15 Kupujem srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenah JT ■ n* [MIKI N1K0LIC Trst, ul. Udine 32 (psj g«!?eM (na vogalu nI. Lodovico Ariosto) Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri. — urni Mestna hiša v Poslolo! št. 50, kakor tudi obsežna njiva pod kolodvorsko cesto se proda na licu mesta, dražbenim potom 3U. majnika 1920 ob 4 popoldne. Pogoji se izvedo na dan dražbe. Oskrbništvo mesta Postojne. NAČELNIŠTVO. D'. H8ACEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Ernanuele III. 24,1. sprejema od 9-12 in od 15-18. Brczbolcstno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem dvonadstropna v Beljaku, nasproti držav, kolodvora, z dobroidočo restavracijo, sezidana v I. 19!3. se proda. Pojasnila daje Keršić, Ljub-ljan Gosposvetska cesta 4. VESELICA S PLESOM se priredi v netijo, 23. majnika, v vasi Mafiniče (RaSn). Svira godba iz Prošeka. K obilni udeležbi vabi MLADINA. Stioj za šivanje ia vezuje uzmi Seidel & Neumann in jSinger* Gast & Gasser O^gata zaloga vseh potieb^ln Tvrdka ustanovljen I. 1S73 M«hani/n 1 jiraica'>z*'vwka FRRHCESCO BEDllAR popravil« ,a. Trst ul (jainp.mile 19 MU Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1884. Pairažiiim Trsta ul. Lavatslo 1, II. n. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje steki. Šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih. nj v Trstu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom bL Cenre Battlstl (prej Stadion) št. 21 sprejema hranilne Me od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po — 4 1 O 2 O večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hr. nilne puŠice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogejih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. SLJuSHBnsRaMJnaMaJ - Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubijan:. Podružnice: Celje, iTOlje, Gorica. Sarajevo, Split, Trsi, Mor Đ3I niska glavnica in rezerve: K 50.BC0.000j Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3',// nkrMi«iania na žiro-račune proti 37. W™HJJ Za na odpoved vezane vloge plača obre-- sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge s3 in daje v najem varnos^pe celice. Tel. št. 5 18. Blagaj ia je odprta od 9-13 ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER ulica XXX. oktobra št. 13 ostane zaprt do 5. junija. JADRANSKA BAKRA Del. glav.: K 30,0v>0.000. Rezerve K lO.^KJ.OOO Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, I.jubijana. Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3V»7t, a v baneogiro prometu po 8 /0. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (snfes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ub Cassa di Rlsparmlo, ul. S. Nicolo Telefon : štev. 14<>3, 179:1, 2676 — Blagajna psloje od 9.30-12.30 ii ad 14.30-tS — i Zobozdravniki ombulatorlj I i Zobozdravnik dr. E. CLONFERO Howo pogrebno podjetje - Trst 11 MSt sffi^io PERHflUEC 1 DVA PISARJA — mladi moči — se spreiraeta v pisarno na deželi proti mesečni plaći 300 lir, j oziroma hrano in stanovanje ter mesečno 180 lir. Zahteva se lična pisava in vsaj par razrcdo\ j srcdr.je aH slovenske trgovske šole. Nalov pove j inseralni oddelek »Edinosti-. 4C03 \ PRODA SE takoj hiša z vrtom. Scala Santa št. 307. 672 j -- ----------- - BRIVSKEGA POMOČNIKA spreimem takoj ali po dogovoru, dobra plača. Roškar, brivec, Ilirska 1 Bistrica. 4001 VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon, ulica Torre bianca 13, zaloga vreč. 613 DOHOD KLOBUKOV ca birmo od 25 lir naprej ter slamnatih modelov za gospe, zadnja novost. Modni salon, Morguli & Corti, Corso Garibaldi št. 28. 641 Corso V. E. III. štev. 47. Telefon 1402 (vogal Goldonijev trg). Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostne|ših s kristali. — Prevažajo se mriiči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih obl!kt lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon itev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvašk h potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti. Deležnik In upravitelj H. STIB1EL. Trst« Trg CselsSoni št. 11, 13. nadstr. sprejema od 9—12 in od 15—19 vsaki četrtek, petek m soboto Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati r l brez neba. reguliranje zob m zlate krone. Vsa dela se Izvršujejo po inoM tehniki. 02786729