List 45.
Od gojzdnih požarov.
Iz vsih krajev našega velicega cesarstva ia tudi bližnjih deržav se je letos slišalo od pogostnih gojzdnih požarov, ki so vstajali ali iz hudobnega požiga, ali iz nečimernosti delavcov ali dru-zih ljudi, ali pa iz celo neznanih vzrokov.
Res je, da lelošnja silna suša spomladi je dostikrat tega kriva bila, da so gojzdi (šume} se radi vnemah, — pa je tudi res, da večina teh nesreč bi se ne bila pripetila , ako bi ljudje v gojzdih s ognjem tako nečimerno ne ravnaii. Pervo opravilo delavcov je večidel, kadar pridejo vgojzd, kjer imajo del j časa ondi opraviti, da si zanetijo ogenj, pri kterem si kuhajo kosilo, ali se, kadar je mraz, grejejo; na večer gre jo domii, pa ne, da bi ogenj pogasili. Dostikrat si pa napravijo ogenj tudi na tacih mestih, kjer je že samo po sebi nevarno, in če le količkaj kak veterček popiha, se lahko vname vnetljiva bližnja suhljad, daje po takem požaru dostikrat škoda silo velika.
Ravno taka je s tistim ognjem, ki si ga pastirji narejajo po gojzdih, ali s tistim, ki ga gospodarji gorskih senožet napravljajo za razširjenje gojzdne košnje ali nepošteno pridobitev gojzdnega sveta.v
Če suša ni velika, gojzdni požari večidel kmalo vgasnejo in škoda ni velika, in ker je to ljudem znano, jim ni veliko mar, ako slišijo, da v gojzdu gori, — češ, bo že nehalo goreti! Ako pa je suša velika, jih o taki nečimernosti zadene škoda velika.
Nekdaj je bila lepa navada, ko je velika suša žugala, da so se po očitnih razglasih ljudje po deželi opominovali: naj varno ravnajo z ognjem po gojzdih, in so se po oklicih ponavljale kazni; ktere zadenejo tiste, ki se po nemarnosti pregreše zoper tako prepoved. Gotovo se je s tem dosto škode odvernilo.
Potrebno bi bilo, da bi se ta koristna navada, ob hudi suši svariti ljudstvo po očitnih oklicih, so-pet vpeljala; prepričani smo, da bojo gosposke in pametni župani radi to storili, ako jih vradnije, ki se z gojzdnarstvom pečajo, ob pravem času za tak oklic, naprosijo.
Ker je pri gojzdnem oskerbovanju veliko več na tem ležeče, da se škoda o dve r ne, kakor da se že storjena kaznuje, ktera se v nekterih gojzdih celo več popraviti ne da, bi bilo gotovo dobro in potrebno, da bi se ta navada, ktera je že pred več loti zaspala, o potrebi spet ponavljala, da se ljudje po deželi svare pred nečimerno  kurjavo   v
gojzdih.                                    (Mitth.  d. Forst. d. ost. Alp.)
—   178   —