‘b-
*>ednja Čč
o.
a8aoxo «
I# YAMAHA
|____Drešinja vas 18 Pe
Mt
MOTO OPREMA
^ProMotor
Petrovče, tel. :03/ 5707-151	1
r-ž
HITRI SERVIS
MONTATA«IM
www.promotor.si
Leto XI1	številka 6/7	________cena 1,46 EUR	30. junij 2010
40 let zveze invalidov...................................................str. 7
Zupani sprejeli odličnjake in najuspešnejše na tekmovanjih...............str. 8
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Kolesarili po dolini
Takoj po startu v Žalcu
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je skupaj z Občino Žalec in ostalimi petimi občinami in turističnimi društvi Spodnje Savinjske doline prejšnjo nedeljo že devetič
zapovrstjo pripravil kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Po dolini je speljanih osemnajst kolesarskih poti, tokrat pa so kolesarili po krožni kolesarski poti št. 1, dolgi
50 kilometrov, s startom in ciljem pri žalskem hotelu.
Zbrane je na startu pozdravil direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek ter udeležencem zaželel srečno in varno vožnjo. Tokrat se je te rekreacijske prireditve udeležilo 238 kolesarjev, kar je nekoliko več kot lani. Progo so prevozili v dobrih treh urah, v vsaki občini pa so jim ob progi postregli z osvežilnimi napitki. Vsak udeleženec je ob plačilu prijavnine 10 evrov prejel kartico z vrisano progo, stekleničko vode, kupon za topel obrok in kot spomin na prireditev majico. Tisti, ki so izpolnili anketo, pa so bili ob koncu deležni tudi izžrebanih nagrad. T. Tavčar
Kopanje za otroke in mladino zastonj
v preboldskem TIC-u, nekaj jih bo v administrativnih delih na občini, nekateri pa bodo pripravljali spletni časopis, v knjižnici, v vrtcu, pomoč pa bodo imeli tudi v nekaterih društvih. D. N.

Kopanje, ki se v teh dneh že zelo prileže je za spodnjesavinjsko mladež do 18 let brezplačno
Na preboldskem baze-lu, ki deluje že od začet-:a junija, se tudi letos vsi itroci do 18 leta lahko ko->ajo zastonj. Za normalno
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Pražarna in kavni butik!
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
5 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
. Majda Verzel, Cesta XIV. divizije 49, Štore . Ivo Dolar, Drešinja vas 12 c, Petrovče
. Ljubica Milič, Vrbje 14 a, Žalec
obratovanje skrbijo dijaki oziroma študenti, ki so čez počitnice dobili delo na Občini Prebold.
Občina Prebold je letos razpisala kar 85 mest za počitniško delo, ki traja najmanj 14 dni. Največ (20) jih bo delalo prav na bazenu, 10
večeei
^Lomuzeju
Ob petkih v avgustu ob 21. uri. Vstop prost!
6. 8. - Brencelj banda
13. 8. - Fešta bend - Velenjski trubači
20. 8. - Mehiška skupina
Mariachi International Alma de Mexico
27. 8. - Večer stand up komedije: Klemen Mauhler, Vid Valič in Tin Vodopivec
Informacije: TIC Žalec, 710 04 34.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a. 3310 Žalec, www.zkst-zatec.sl
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Jubilejna vrata
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
875 €
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
matjaz
Matjaž d.o.o. T. +386 {0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.maljaz.si • info@matjaz.si
929€
Ustvarjamo pozdrave
Živimo ponosno, tudi če o tem ne pišejo
Ob izjemni vnemi in volji gasilcev veteranov, ki vije tudi iz zgornje fotografije, so me misli popeljale v čas pred petintridesetimi leti in več, ko je še živel moj stari oče Franci Žužej, ponosen kmet, aktiven gasilec in poveljnik, gotovo eden izmed najuglednejši j Arnovčanov svojega obdobja, neformalni vaški notar, h kateremu so svoj čas hodili sestavljat pogodbe, njegovo mnenje pa so cenili mnogi, ki so se znašli v kakršni koli dilemi. Klen, priden in ponosen človek in Slovenec, kije cenil poštene, zdravomisleče ljudi in mu je bila najbolj blizu zdrava kmečka logika. Človek, kije bil vedno na tekočem z dogajanji blizu (povsod je bil prisoten in mnogi so prihajali k njemu) in daleč (bilje redni slušatelj vseh radijskih poročil), dober človek. Človek, ki seje ob pomembnih značajskih pozitivnih lastnostih ponašal tudi z izkušnjami prve, druge svetovne vojne, povojnih peripetij in kije zmagal kot moški, ki mu je uspelo dobiti najboljšo ženo, in kot družinski oče štirih otrok. Človek, ki je bil ob vseh velikih potezah pripravljen za pokvarjeni rezervni del igračke svojega vnuka v časih, ko igrače še niso bile množična potrošna dobrina in ko je bilo gotovo veliko pomembnejših »projektov«, prehoditi vse možne trgovske ponudnike, da bi vnuku ponovno narisal nasmeh na ustnice. Človek z veliko začetnico.
Zakaj sem se, razen da meje nanj spomnila zgornja fotografija, nanj spomnila prav v teh vročih nogometnih dneh, ko so šolsko leto ponovno zaključili njegovi pravnuki in mnogi drugi otroci, ko se čas upočasnjuje z vročim poletjem tudi v službah in ko se nekateri kljub temu borijo za vsakodnevni kruh, za prostor pod soncem, za zdravje in svoje življenje? Takšne dedke, očete, može, prijatelje, gasilske kolege in poveljnike, takšne sovaščane bi gotovo privoščila še več ljudem. Takšne, ki znajo brez besed povedati, da znajo ceniti, takšne, ki znajo spodbuditi tiste, ki so spodbude potrebni, takšne, ki znajo biti ponosni v času, ko je ponos za mnoge opredmeten le v tem, koliko imaš in koliko prepričaš naivne volivce. Takšne, ki (po krivem) niso omenjeni v nobenem aktualnem zborniku, brošuri, morda niti ne v nobenem medijskem zapisu, so pa vtisnjeni v spomine tistih, ki sojih znali brezpogojno ceniti.
Ko boste vsi skupaj preboleli nogometno vročico tega muhastega poletja, ki nas čudežno združuje na enem izmed redkih skupnih imenovalcev, a je žal kratkotrajnega veka, vam privoščim, da v svoji okolici (ponovno) poiščete, če že niste našli, človeka (starša, sorodnika, prijatelja, znanca, učitelja...), ob katerem se boste počutili posebne, pa karkoli že počnete v svojem življenju. Ki vas bo spodbudil na področju, kjer ste dobri, pa tudi če se ne vklapljate v kapitalistično logiko ali politične kalupe. Bodite svoji in zberite okoli sebe ljudi, ki vas bodo znali ceniti in ki bodo v vas prepoznali kakšen potencial. Ne glede na to, ali ste mladi, stari, nekaj vmes ali nekaj čez. Nikoli ni prepozno. Le za v zbornike, teh pa itak ne berejo vsi. Pomembneje je, da živimo, da se spomnimo in da cenimo prave in tiste "ta zaresne" stvari. Lepo poletje in pravih ljudi v vašem življenju vam želim.	Lucija Kolar
Gasilski veterani v akciji
PGD Vrbje in GZ Žalec sta v soboto v Vrbju pripravila tekmovanje starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Žalec, ki je veljalo tudi za pokal Gasilske zveze Slovenije. Nastopilo je 35 ekip iz vse Slovenije, pomerile pa so se v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti.
Na tekmovanju GZ Žalec je pri starejših gasilkah zmagala ekipa PGD Kasaze - Liboje pred ekipama Zavrh pri Galiciji in Vrbje, pri starejših gasilcih pa ekipa PGD Kasaze - Liboje (na veliki fotografiji zgoraj) pred ekipama Ponikva pri Žalcu in Žalec. Na tekmovanju za pokal GZ Sloveni-
je je pri starejših gasilcih zmagala ekipa PGD Kasaze - Liboje pred ekipo Gerečja vas, peta je bila ekipa PGD Matke itd. Pri starejših gasilkah je zmagala ekipa PGD Polje pred ekipama Šalek in Prevalje, sedma je bila ekipa PGD Matke, deveta Kasaze - Liboje itd.	T. Tavčar
Škof v žalski občini
Številne omejitve za posege v prostor
Žalec, ki skrbi za izobraževanje odraslih.
Svoje šole so predstavili ravnateljice in ravnatelj vseh šol, Tatjana Žgank Meža (I. OŠ Žalec), Irena Kolar (OŠ Petrovče), Franci Žagar (OŠ Griže), Petra Stepišnik (OŠ Šempeter), Sabina Korošec (II. OŠ Žalec) in Franja Centrih (UPI), razen Tanje Cehner (glasbena šola), ki je predstavitev posredovala v pisni obliki. Skupaj z Natašo Gaber Sivka, vodjo oddelka za gospodarske in negospodarske deja-vosti Občine Žalec pa so ocenili, da je izobraževanje v občini dobro organizirano in da razen večjih želja po izboljšavah, kot je na voljo denarja, Občina Žalec ima posluh in dobro skrbi za to pomembno področje življenja v občini.	L. K.
V prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je potekala predstavitev priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN), osrednjega prostorskega dokumenta občine, ki bo odločilno vplival na prihodnji razvoj vseh dejavnosti in nadaljnje poselitve. Zaradi stroge zakonodaje je usklajevanje predvidenih posegov v prostor zelo dolgotrajno, v najboljšem primeru pa bo OPN sprejet čez leto dni.
Na predstavitev, ki jo je organiziral župan, so bili vabljeni občinski svetniki, člani občinskih odborov, krajevnih in mestne skupnosti, del strokovne javnosti, pa tudi občanke in občani, vendar udeležba ni bila tako množična, kot bi pričakovali. Uvodoma sta spregovorila in na nekaj najbolj perečih problemov opozorila župan Lojze Posedel ter vodja Oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir. Pripravo in trenutni osnutek Občinskega prostorskega načrta pa je v nadaljevanju predstavila strokovna sodelavka z Razvojnega centra Celje.
Zadnja sprememba prostorskega načrta v žalski občini je bila sprejeta leta 2002, takoj nato pa je občina po tedanji zakonodaji začela pripravljati spremembo prostorskega načrta, ki je bil zatem preimenovan v Strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Žalec. Po sedanjem zakonu je to Občinski prostorski načrt. Nova zakonodaja ima zelo stroga izhodišča in samo približno deset občin v Sloveniji je že uspelo sprejeti ta osrednji prostorski dokument (s tem se lahko pohvali tudi preboldska občina). Že pred javno razgrnitvijo osnutka morajo vsi načrtovani posegi in širitve območij pridobiti potrebna soglasja, tudi soglasje ministrstev za kmetijstvo ter za okolje in prostor.
Zadnja sprememba je veliko strožja od predzadnje, je povedal Aleksander Žolnir: »Prejšnja zakonodaja oziroma Strategija prostorskega razvoja je postavila kriterij, po katerem naj bi občine določile področja širitve naselij, širitve kmetij, proizvodnih, trgovskih in drugih območij. Temu smo zelo resno pristopih in z več strokovnimi nalogami predstavili okvire širitev posameznih območij. Ko se je zakonodaja spet spremenila in smo dobili občinski prostorski načrt, smo naredili korak nazaj. Zopet moramo posege načrtovati na parcelo natančno. Ker v žalski občini praktično vsa naselja in vasi mejijo na najboljša kmetijska zemljišča, je največja težava uveljavitev posegov pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministr-
Ravnatelji žalskih osnovnih in medobčinskih šol ter UPI-ja (manjka Tanja Cehner)
V	Začetku junija je Občina Žalec pripravila še eno predstavitev v seriji celostne predstavitev javnih zavodov z različnih področih dela in življenja v občini. Tokrat so se v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Žalec javnosti predstavili javni zavodi s področja izobraževanja.
V	Občini delujejo 4 osnovne šole z rednim osnovnošolskim
programom, to so I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter in OŠ Griže s 4 podružničnimi šolami, in II. OŠ Žalec, ki je medobčinska šola s prilagojenim programom. Med javnimi zavodi s področja izobraževanja je tudi Glasbena šola Risto Savin Žalec, katere soustanoviteljice so tudi druge občine Spodnje Savinjske doline in UPI-Ljudska univerza
Letos 39 raziskovalnih nalog
Občina ima posluh za izobraževanje
Na sprejemu pri županu Lojzetu Posedelu s sodelavci
Občino Žalec je obiskal celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. V okviru obiska je škofa skupaj s patri dominikanci iz Žalca in Petrovč uradno sprejel župan Lojze Posedel s sodelavci. Namen sprejema je
bil predstaviti občino in sodelovanje z duhovniki v žalski občini. Vsi pa so izrazili željo, da bi bilo to sodelovanje še naprej tako dobro.
Sledil je ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije, skladišča Škofijske Karitas v Vrbju in Ribnika Vrbje. Po ogledu dvorca Novo Celje in kapele so obiskali baziliko Matere božje v Petrovčah, ki je osrednje in zelo priljubljeno romarsko središče v celjski škofiji. To svetišče pa je pomembno tudi z vidika turizma in promocije Spodnje Savinjske doline. Celjskemu škofu je Marijina bazilika v Petrovčah še posebej pri srcu, saj je v Petrovče romal že v svojih mladostnih letih. Škof je obisk zaključil na turistični kmetiji v Gotovljah in se ob koncu zahvalil za topel sprejem ter izrazil zadovoljstvo nad ohranjanjem sakralnih objektov in kulturne dediščine v občini.	T. Tavčar
Komisija za natečaj Mladi raziskovalec 2009 pri Občini Žalec jev sodelovanju z Osnovno šolo Petrovče v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila predstavitev letošnjih raziskovalnih nalog.
Uvodoma so učenci OŠ Petrovče pripravili prisrčen kulturni program, nato pa je mlade raziskovalce, njihove mentorje in številne poslušalce v dvorani pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki je med drugim izrazil veselje nad številom raziskovalnih nalog, saj so morah predstavitev pripraviti kar v dveh delih. Letos je bilo razpisanih pet tem, največ od skupno 39 raziskovalnih nalog jih je bilo na temo rastem s knjigo, in sicer petnajst, dvajset nalog je predstavljalo naj drevo v našem kraju, šest humanitarno dejavnost v mojem kraju, štiri kako postati sa-
Vrtčevska enota Žalec I. je z mentorico Bredo Vizovišek predstavila naj drevo v našem kraju - lipo
mostojen človek in dve nalogi na temo boj proti revščini in socialni izključenosti.
Največ raziskovalnih nalog, kar dvanajst, je na natečaj poslala OŠ Šempeter, deset I. OŠ Žalec, pet OŠ Griže in OŠ Pe-
trovče in sedem žalski vrtci. Naloge so recenzirah na Inštitutu Erico Velenje. Ob tej priložnosti so izdali tudi zloženko in v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravili razstavo.	T. Tavčar
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975
stvo nas zelo omejuje, zahteva, da iz Občinskega prostorskega načrta izločimo še dodatne površine in da se poleg tega kmetijska zemljišča nadomeščajo. Ob tako intenzivni izkoriščenosti zemljišč, kot jo imamo v žalski občini, je to skoraj nemogoče. Drugi velik problem so poplavne površine. Reki Ložnica in Savinja poplavljata obsežne obstoječe in tudi na novo predvidene stanovanjske površine. V Občinskem prostorskem načrtu moramo opredeliti dele naselij, kjer prihaja do poplav, in določiti tudi razrede ogroženosti. Od tega je odvisno, ah bodo lastniki obstoječih hiš sploh lahko obnavljali, gradili prizidke in podobno. Če teh kart ne naredimo, moramo omejiti vse novogradnje in tudi obnove ter prizidke že obstoječih objektov v sedanjih naseljih, kar je popolnoma nemogoče, saj vemo, da Ložnica poplavlja naselja od Zgornjih Grušovelj do Levca.«
Ob tem velja izpostaviti izhodišča nove zakonodaje, po katerih naj se naselja ne bi širila, ampak naj bi se samo za-
polnila nepozidana stavbna zemljišča. Velik problem v žalski občini je tudi Arnovski gozd s stavbnimi zemljišči za gospodarstvo, ki pa so nepozidana in tako v občinski bilanci prikazana kot prosta, čeprav občina nima nobenega vpliva na njihovo pozidavo, saj je lastnica cone Era. V sedanjem osnutku Občinskega prostorskega načrta je sicer 606 predlogov za spremembe, od tega je 225 takih, ki so jih podali občani in jih je občina upoštevala, vseh predlogov občanov pa je bilo kar 573. Za ministrstvo za okolje je od 606 pobud sprejemljivih 322, za nekatera mora občina zmanjšati območja posegov. Za vse je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo, ko bosta oba dokumenta usklajena s pristojnimi ministrstvi, pa se bo postopek nadaljeval z javno razgrnitvijo. Če bo Občina Žalec dobila pozitivno mnenje k okoljskemu poročilu do konca letošnjega leta, ko naj bi bile izdelane tudi karte, bi bil lahko Občinski prostorski načrt sprejet v občinskem svetu do prihodnjega poletja. K. R.
Uredili bodo nov vrtec
Po končanem rednem vpisu predšolskih otrok v Vrtce Občine Žalec je za september na čakalni listi še 51 otrok, za katere ta čas ni prostora v vrtcih. Občina bo kljub temu vsem skušala zagotoviti mesto.
Po besedah vodje Oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataše Gaber Sivka preučujejo več možnosti. Lahko bi v parku Dvorca Novo Celje obnovili tamkajšnji objekt ah postavili tako imenovani mo-
dularni vrtec. Ker pa že začenjajo s komunalno ureditvijo območja Žalec zahod, kjer je v občinskem podrobnem prostorskem načrtu že predvidena gradnja vrtca, je ena od možnosti tudi ta, da bi vrtec že zdaj uredili na omenjenem območju. Vsekakor bo odločitev sprejeta v kratkem. »Občina mora namreč zagotavljati ustrezne prostorske pogoje za vse otroke, ki bi želeli obiskovati vrtec,« poudarja Nataša Gaber Sivka.	K. R.
Savinovi %’ečeri
atrij Savinov e Hiše
2.7.	- Skupina In špiritu
9.7.	- Skupina InQuartet
16.7.	- Skupina Lusier
23.7.	- Nataša Ferant z gosti
30.7.	- Skupina Same babe
Vse prireditve so ob 21. uri, v primeru slabega vremena bodo v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Vstopnina 5 EUR [od tega 3 EUR konzumacija]
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Brez javno-zasebnega partnerstva Nova koča v soju ognjemeta
Svetniki Občine Žalec so se ta ponedeljek sestali na 28. redni seji, 7. junija pa je potekala tudi izredna seja, ki je imela samo eno točko dnevnega reda: sklep o končanju postopka javnega razpisa za javno-zasebno partnerstvo pri gradnji osnovne šole v Grižah s telovadnico, vrtcem in zunanjo ureditvijo.
Na izredni seji je župan Lojze Posedel na kratko predstavil primerjalno analizo stroškov gradnje osnovne šole v Grižah s telovadnico, vrtcem in zunanjo ureditvijo po razpisu za javno-zasebno partnerstvo in po klasičnem razpisu javnega naročanja za gradnjo. Gradnja po klasični metodi financiranja je cenejša za 815.673 evrov. Tudi zaradi razmer na trgu gradbeništva je ponujena vrednost po klasičnem razpisu le 5,6 milijona evrov, medtem ko je bila projektantska ocena vrednosti celotne investicije kar 9,5 milijona evrov Zato je bil na izre-
dni seji predlagan sklep, da se postopek razpisa po javno-za-sebnem partnerstvu konča in da se koncesije ne podeli. Spomnimo, da so na razpis o jav-no-zasebnem partnerstvu prispele tri vloge, popolna in zato izbrana pa je bila le vloga podjetja Ceste mostovi Celje. V več kot enourni razpravi, v kateri sta sodelovala predvsem svetnika Andrej Vengust in Tanja Razboršek Rehar, je bilo slišati že znane očitke in pripombe, da gre za zavlačevanje začetka gradnje, da so župana že prej opozarjali, naj bo hkrati objavljen še klasičen razpis, zakaj je bilo potrebno toliko pred začetkom gradnje preseliti vrtec in šolo ter podobno. Na vprašanje, kolikšni so bili stroški zunanje svetovalke, ki je vodila razpis za ta projekt, je župan odgovoril, da 24.000 evrov.
Sicer pa so se na razpis po klasični metodi financiranja prijavila štiri gradbena podjetja: Splošno gradbeno podjetje Po-
mgrad iz Murske Sobote, Granit iz Slovenske Bistrice, Ceste mostovi Celje in Pluton gradnje Šempeter. Že na sam razpis je podalo pritožbo na državno revizijsko komisijo Cestno podjetje Kranj, ker naj bi bili pogoji razpisa diskriminatorni, vendar je državna revizijska komisija v prvi fazi pritožbo zavrnila.
Na ponedeljkovi redni seji pa so žalski svetniki obravnavali rebalans proračuna, ki je osnova za odločitev o gradnji šole v Grižah po klasični metodi financiranja, prav tako je bil na dnevnem redu v prvi in drugi obravnavi predlog Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta OŠ Griže s telovadnico in vrtcem. Med 16 točkami dnevnega reda pa je bil tudi sklep o prejemnikih letošnjih občinskih priznanj ter v prvi in drugi obravnavi predlog Odloka o podrobnem prostorskem načrtu poslovne cone Ar-novski gozd II.	K. R.
Šempetrani so praznovali
Dobitniki priznanj s predsednikom in članico KS Šempeter
Krajevna skupnost Šempe- ob koncu šolskega leta. Vese-
ter je na včerajšnji dan, ko je godoval sv. Peter, po katerem se kraj tudi imenuje, zaključila s praznovanjem svojega krajevnega praznika. Praznovanje so sklenili s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Petra in z druženjem pred cerkvijo. Sicer pa so v preteklih desetih dneh pripravili več različnih dogodkov, tudi slavnostno prireditev, na kateri so podelili priznanja KS Šempeter.
Začeli so že v petek, 18. junija, s slikanjem na steklo na domačiji Smrečnik v Kalah, še isti večer pa je v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter potekala prireditev OŠ Šempeter, ki so jo pripravili
lo in zabavno je bilo ta večer tudi v SPIN Evergreen. Sobota je bila v znamenju pohoda po poteh KS Šempeter, športnega srečanja društva upokojencev, teniškega turnirja izžrebanih dvojic, antične ustvarjalne delavnice za otroke v Rimski nekropoli, zvečer pa je Folklorna skupina Grifon pripravila letni koncert Nocoj bo en lep večer, ki so ga z ljudskim plesom, s pesmijo in z glasbo bogatili poleg domače folklorne skupine tudi Folklorna skupina KD Blagovna, Kono-vski harmonikarji in ljudski pevci. S petjem je bil prežet tudi prejšnji ponedeljek; v župnijski cerkvi so imeli svoj slavnostni koncert pevci
MoPZ Savinjski zvon. Prejšnji teden je v Šempetru potekal tudi šahovski hitropotezni turnir. Prijetno je bilo tudi na večernem srečanju faranov ob Slomškovi kapeli v Podlogu. Še posebno slovesno pa je bilo na slavnostni prireditvi ob prazniku Šempetra v dvorani Hmeljarskega doma KZ, kjer so ob pestrem programu podelili letošnja priznanja Krajevne skupnosti Šempeter.
Komisija za podelitev priznanj, ki je na podlagi predlogov izbrala letošnje dobitnike že na svoji seji 19. maja, se je odločila tokrat podeliti pet priznanj. Grb KS Šempeter so na slovesnosti podelili OŠ Šempeter in Martinu Časlu. Priznanje KS Šempeter je prejela mladinska ekipa Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska dolina Aliansa. Priznanje za dosežene izjemne uspehe je prejel študent biofizike Marko Bojinovič, izredno priznanje pa so tokrat podelili Mojci Božič, članici Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska dolina Aliansa. D. N.
Dvigalo v občinski stavbi
@ 03/712 12 80 El zkst.utrip@sioI.net
Planinsko društvo Galicija je na predvečer dneva državnosti tudi uradno predalo namenu novo leseno planinsko hišo na Šentjungertu, ki so jo obnovili, potem ko so jim ognjeni zublji lani februarja vzeli staro kočo.
Obnova je znašala okoli
100.000	evrov, brez prostovoljnega dela galiških planincev in krajanov pa bi bila lahko vsota še večja. Kot je ob odprtju povedal predsednik PD Galicija Viktor Furman, je bilo opravljenih več kot 2.000 ur prostovoljnega dela. »Hiša je dokaz, da smo ljudje kljub kriznim časom, ki nas pestijo, še vedno solidarni in marsikaj pripravljeni narediti zastonj. Najpomembneje pa je to, da nas je hiša še bolj povezala in utrdila naša prijateljstva,« je povedal Viktor Furman, ki je v imenu svojega društva najzaslužnejšim podelil tudi pohvale. Planinsko prire-
Župnik Janko Cigale med blagoslovom nove koče
ditev so z besedami pospremili Godba Hramše, Nataša Krajnc,
tudi Adi Vidmajer (slavnostni govornik), župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in predsednik KS Galicija Jože Kruleč, kočo pa je blagoslovil župnik Janko Cigale. Prireditev ob odprtju, ki jo je vodila Anka Krčmar, so pospremili tudi s kulturnimi programom, v katerem so sodelovali
Folklorna skupina KD Galicija, cerkveni pevski zbor in učenci Podružnične osnovne šole Trje. Poskrbljeno je bilo tudi za družabni del kresnega večera, ki ga je uglasbil Ansambel Celjski odmev. Za vzdušje pa so poskrbeli s kurjenjem kresa, iskanjem kresnih zakladov in ognjemetom v izvedbi Ivana Potočnika iz Zavrha.	L. K.
Povezovanje na področju kulture
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je 17. junija v Velenju skupaj s Festivalom Velenje in Hišo kulture Celje podpisal pomembno pismo o nameri, s katerim je odprl novo poglavje sodelovanja in izmenjavanja različnih kulturnih vsebin med temi hišami. Gre za skupni interes na področju razvoja in promocije kulture, kulturne produkcije in postprodukcije ter turističnih produktov v sa-vinjsko-šaleški regiji.
Kot nam je pojasnila vodja področja kulture na ZKŠT Žalec Lidija Koceli, so z omejenimi hišami neformalno sodelovali že do zdaj. Gre za partnerski hiši, ki imata nedvomno več lastne
produkcije, kot jo ima ZKŠT Žalec. Razmerje je približno 80 odstotkov z lastno in 20 za ostale vsebine, pri ZKŠT pa je to razmerje ravno obratno. Pismo o nameri sodelovanje nekoliko bolj formalizira, a se ne omejuje (od festivalov, različnih predstav in turistične ponudbe), saj je zastavljeno kot dolgoročno sodelovanje na različnih področjih in z možnostmi, ki se bodo še odprle. Gre za usklajevanje strateških projektov, terminsko usklajevanje, vsebinsko in koprodukcijsko povezovanje in izmenjave gosto-vaj produkcij. Pomembna je tudi skupna promocija projektov.
Zelo pomembno je sodelovanje na področju glasbeno-gle-
dališke produkcije, in sicer na področju operet, ki jih producira ZKŠT Žalec, oper, ki jih pripravlja Hiša kulture iz Celja in muzikalov, po katerih je znan Festival Velenje. ZKŠT Žalec je že začel z dejavnostmi za novo opereto Grofica Marica, katere premiero načrtujejo novembra prihodnje leto, to jesen pa začenjajo z avdicijami.
Pismo o nameri so v Velenju podpisali Matjaž Juteršek (direktor ZKŠT Žalec), Polona Marovt (direktorica Hiše kulture Celje) in Barbara Pokorny (direktorica Festivala Velenje), za konkretne dejavnosti pa bodo odgovorni Lidija Koceli, Gregor Deleja in Silvija Bašnec.	L. K.
Pestro ob prazniku v Gotovljah
Na dan državnosti praznuje tudi Krajevna skupnost Go-tovlje krajevni praznik. Letos so prireditve in slavnostno sejo pripravili teden dni prej. Praznik pa so obeležili s slavnostno sejo sveta KS, kulturnim programom, podelitvijo plaket zaslužnim krajanom, odprtjem razširjenega dela lokalne ceste, pešpoti, pločnika pri mostu čez Ložnico v Gotovljah in sanitarij v POŠ Gotovlje ter s pohodom po obronkih krajevne skupo-sti. Upokojenci so pripravili športno tekmovanje, gasilci
Letošnji dobitniki priznanj s predsednikom Sveta KS Gotovlje Petrom Janičem
pa šesto tekmovanje s starimi predsednik, so vredne 1,9 mili-
Župan Občine Žalec in direktor podjetja Remont Iztok Kučer sta v sejni sobi Občine Žalec podpisala pogodbo za nakup in umestitev dvigala v občinsko stavbo. Župan Občine Žalec Lojze Posedel je povedal, da bo investicija stala več kot 130 tisoč evrov.
Zahvalil se je podjetju Remont za dosedanje sodelovanje,
še posebej pa je izpostavil sodelovanje pri izgradnji Ekomu-zeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Janez Meglič, predsednik Društva invalidov Žalec, se je zahvalil županu za prizadevanja invalidom olajšati življenje in poudaril, da je dvigalo v občinski stavbi najlepše darilo za njihovo 40. obletnico delovanja.	T. Tavčar
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 8. in 22. 7. 2010.
10-50 % GOTOVINSKI POPUST NA VSA SONČNA OČALA.
Z vatni z e 18 let
Vabi vas prijazna Optika Simona

motornimi brizgalnami.
Zbranim je spregovoril predsednik KS Gotovlje Peter Janič in izpostavil najpomembnejše dosežke, to so kanalizacija, na novo urejena cesta, pločniki in javna razsvetljava. Niso pa poskrbeli samo za center kraja, temveč tudi za zaselke. Še posebej pa so letos ponosni na novo pešpot od mostu čez Ložnico do podvoza avtoceste Jedrt. Investicije, ki so jih izpeljali v osmih letih, odkar krajevno skupnost vodi zdajšnji
jona evrov.
Plodno delo je na seji med drugimi pohvalil župan Občine Žalec Lojze Posedel, nato pa je sledila podelitev plaket krajevne skupnosti. Bronasto plaketo so prejeli Friderik Krajnc, Kostja Zupan in Franc Trobiš; srebrno Tatjana Žgank Meža in zlato Alojz Puntar. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Gotovlje pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič in učenci POŠ Gotovlje. T. T.
4
junij 2010
OBČINE
Krožišče zgrajeno pred rokom
20 let Vrtca Letuš
pripomb so svetniki potrdili tudi sklep o sofinanciranju počitniškega programa za letovanje osnovnošolskih otrok, ki ga izvaja Župnijski urad Griže. Na letovanje se lahko prijavijo otroci, ki obiskujejo OŠ Polzela in POŠ Andraž in imajo stalno prebivališče v Občini Polzela. Na podlagi prijav osnovnošolska psihologinja izbere otroke, ki so upravičeni do letovanja, občina pa bo po osebi zagotovila 100 evrov.
Z nekaj pripombami svetnikov so v nadaljevanju seje potrdili tri sklepe za sofinanciranje treh krajših odsekov cest v Andražu nad Polzelo ter štiri predloge Odlokov o spremembi in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ OŠ Polzela, JZ II. OŠ Žalec, JZ Glasbene šole Risto Savin Žalec in predlog Odloka o javnem redu in miru. Svetniki
so potrdili tudi občinsko volilno komisijo, sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Polzela ter potrdili novo ceno za pomoč družini na domu v Občini Polzela. Ob upoštevanju 50 odstotkov subvencije občine in subvencije iz proračuna Republike Slovenije bo nova cena za uporabnika 6,43 evra na uro oziroma 7,35 evra na uro, kar pomeni za 31 odstotkov višjo ceno za uporabnike, za opravljanje storitev v nedeljo, med državnimi prazniki ali na dela prost dan pa je cena višja za 49,7 odstotka. Brez pripomb so svetniki soglašali s podelitvijo novega mandata Evi Lenko, direktorici Doma upokojencev Polzela, ter sprejeli Pravilnik o natečaju in ocenjevanju turističnih spominkov Občine Polzela.	T. Tavčar
Skupinska slika ob koncu srečanja
V Občini Prebold beležijo že nekaj časa rekordno število rojstev. Predlani jih je bilo kar 55, lani še eden več. Od 1. novembra lani do 30. aprila letos pa se je v občini rodilo 24 otrok. Vsi so bili s svojimi starši povabljeni na tradicionalno srečanje z županom, ki je tudi tokrat potekalo v preboldskem hotelu.
Udeležencem je dobrodošlico najprej zaželel podžupan
Občine Prebold Franc Škrabe, zbrane pa je v nadaljevanju nagovoril župan Vinko Debelak, ki je na kratko predstavil delo občine in pri tem izpostavil predvideno prenovo vrtca, s čimer naj bi zagotovili boljše pogoje za delovanje vrtca in dovolj prostora, saj dva oddelka otrok gostujeta v prostorih šole.
Zbranim je spregovorila tudi pomočnica ravnatelja OŠ
Prebold Mateja Kočevar, ki je udeležence pozdravila tudi v imenu ravnatelja Otona Ra-čečiča in vodje vrtca Milice Podgoršek. Ob koncu sta župan Vinko Debelak in podžupan Franc Škrabe ob pomoči Tjaše Skočaj Klančnik vsem novorojenčkom oziroma njihovim staršem izročila vrednostne bone, otrokom pa zaželela zdrav in uspešen razvoj.	D. N.
Na dnevnem redu 22. redne seje Občinskega sveta Občine Polzela so imeli svetniki kar 21 točk. Najprej so obravnavali poročilo Nadzornega odbora Občine Polzela o nadzoru lanskoletnega poslovanja Občine Polzela.
Kot je poudarila predsednica nadzornega odbora Irena Mužič, z zadovoljstvom ugotavljajo, da strokovni delavci občinske uprave sprejemajo posamična priporočila in mnenja kot metodo za izboljšanje dela in s tem pripomorejo k večji transparentnosti in gospodarnosti ravnanja s proračunskim denarjem. S strokovnim pristopom na obeh straneh je bilo v štiriletnem obdobju uspešno uveljavljenih kar nekaj sprememb na osnovi priporočil, s čimer sta namen in smoter nadzornega sveta po oceni članov dosežena. Pri izvrševanju proračuna za lani je župan Ljubo Žnidar ravnal skladno s predpisi.
V nadaljevanju so sprejeli sklep o počitniški odjavi otrok v vrtcu in potrdili sklepa o dodatnem oddelku v Vrtcu Andraž in sistemizaciji delovnih mest za vrtca Polzela in Andraž za šolsko leto 2010/2011. O vsem tem je svetnike seznanila ravnateljica Valerija Pukl. V vrtcih Polzela in Andraž je v novem šolskem letu v 13 oddelkih vpisanih 238 otrok, sistemizacija delovnih mest pa predvideva 38,19 delavcev. Brez
Gradnja pločnika v naselju Parižlje
Parkirišče in pločnik
Te dni so v Braslovčah končali z gradbenimi deli pri ureditvi pločnika na odcepu ceste proti pokopališču. Postavljena je tudi že javna razsvetljava in posajen lipov drevored.
Zdaj nadaljujejo z ureditvijo parkirišča; pri pokopališču bodo namreč poskr-
beli za 30 novih parkirnih mest, ki so nujno potrebna. Projekt je delno financiran s strani ministrstva za kmetijstvo v sklopu LAS Spodnje Savinjske doline. Vrednost celotnega projekta je 80 tisoč evrov, od tega je Občina Braslovče zagotovila 40 tisoč evrov.	T. Tavčar
Župan ravnal skladno s predpisi
Gradnja parkirišča pri braslovškem pokopališču
Novo petkrako krožišče
Dela na krožišču na območju regionalnih cest Polzela-Šempeter in Celje-Ljubljana so se končala. Poleg krožišča so uredili tudi površine za kolesarje in pešce ter meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. Čeprav je bil pogodbe-
ni rok za dokončanje del šele konec septembra 2010, se je gradnja zaključila pred nekaj dnevi. Vrednost del, ki jih je financiralo Ministrstvo za promet RS, Direkcija Republike Slovenije za ceste, je 735 tisoč evrov.
Sočasno z izgradnjo krožišča je Občina Polzela zgradila priključek za novo Poslovno cono Ločica v dolžini okrog 150 m s pločnikom in kolesarsko stezo. Vrednost teh del je 40 tisoč evrov. Kot nam je povedal župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, je Občina Polzela krožišče s priključkom na Poslovno cono Ločica prostorsko umestila v Izvedbeni prostorski akt poslovne cone že leta 2006, naslednje leto pa ji je izgradnjo krožišča uspelo umestiti tudi v proračun Direkcije Republike Slovenije za ceste.
S prometno povezavo poslovne cone so zadovoljni tudi podjetniki, ki delujejo v Poslovni coni Ločica, saj je sedaj poleg prometne varnosti zagotovljena tudi boljša pretočnost prometa.	T. Tavčar
Starši so pripravili dramatizacijo zgodbe Repa velikanka
V pol leta 24 novih občanov
Prejšnji petek so s slavnostno prireditvijo v Kulturnem domu Letuš obeležili 20-le-tnico delovanja Vrtca Letuš. Zbrane je najprej nagovorila ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan, v kulturnem programu pa so ob povezovanju Petre Mogel in Neje Tkalec sodelovali otroci iz vrtca, učenci POŠ Letuš, nekdanji varovanci, Dobroveljski fantje in starši otrok z dramatizacijo zgodbe »Repa velikanka«.
Zbranim sta nekaj besed namenili tudi vzgojiteljici Vida Emeršič in Anuša Slokar, čestitke ob jubileju pa sta izrekla predsednik KO Letuš Viktor Zorec in vodja vrtcev OŠ Braslovče Martina Kumer. Obiskovalci so si lahko v preddverju dvorane ogledali razstavo fotografij 20-letnega obdobja delovanja vrtca, umetniška izražanja otrok in staršev ter prikaz zglednega sodelovanja s POŠ Letuš in DPM Letuš. Po prireditvi je sledilo družabno srečanje ob torti velikanki, prigrizkih in pijači ter zabavi čarodeja Andreasa.	T. T.
Pločnik v Parižljah
V Občini Braslovče nadaljujejo z gradnjo pločnika ob regionalni cesti v naselju Parižlje. Prvi del pločnika od mostu čez Savinjo do križišča pri Kaču so uredili lani jeseni, zdaj gradijo drugi del, in sicer od Kača do križišča s cesto za Mozirje.
Vrednost projekta, ki ga delno sofinancira Služba Vlade RS za lokalno samoupravo, je 85 tisoč evrov, razliko pa bo zagotovila Občina Braslovče iz proračuna. V ta projekt je vključena tudi ureditev pre-
hoda za pešce v križišču pri Kaču. Gradnja se je nekoliko zavlekla zaradi nedokončanih del pri izgradnji primarne kanalizacije, ki poteka vzporedno s pločnikom, kljub temu pričakujejo, da bo pločnik v dolžini 350 metrov končan sredi junija.
Vzporedno z gradnjo pločnika bodo v soglasju z Elektroni Celje uredili elektro-omrežje, podjetje Telemach bo položilo dovodne kable, uredili pa bodo tudi javno razsvetljavo.	T. T.
Prostovoljno gasilsko društvo Matke
ODDA V NAJEM GOSTILNO PRI GASILCU V MATKAH.
Vse zainteresirane prosimo, da pisno pošljete svojo ponudbo na naslov;
PGD Matke, Matke 36, 3312 Prebold, najkasneje do 20. 7. 2010.
Informacije na tel. 041 624 282 ali na pgdmatke@ gmail.com.
OBČINE	junij 2010
Varovanje povodja v Občini Prebold Temeljni kamen za šolo
Po podpisu pogodbe še zdravica za uspešno izpeljavo projekta
Vilko Jazbinšek, Marija Lesjak, Majda Piki in direktor Remonta Celje Bogomir Amon pred položitvijo temeljnega kamna
V petek, 18. junija, so v sejni sobi Občine Prebold slovesno podpisali pogodbo operacije Varovanje povodja v Občini Prebold. Namen projekta je izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za priključitev na obstoječe primarno kanalizacijsko omrežje - odvajanje komunalne odpadne vode in njihovo čiščenje na Centralni čistilni napravi Kasaze.
Pogodba je bila podpisana med nosilcem projekta -Občino Prebold, izvajalcem CMC Celje in nadzorom, ki ga bo izvajalo podjetje Pa-
Svetniki Občine Prebold so se prvi četrtek v juniju zbrali na 31. seji občinskega sveta v tem mandatu. Najprej so se seznanili s poročilom o notranji reviziji za leto 2009 in poročilom nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa proračuna za leto 2009, nato pa potrdili zaključni račun. Med drugim so se seznanili z vpisom predšolskih otrok v vrtec in potrdili letošnje občinske nagrajence.
Notranja revizija, ki jo je opravilo podjetje Loris, razen nekaj napak večjih nepravilnosti ni odkrila, nadzorni odbor pa je zaradi iztekajočega se mandata opravil tudi pregled uresničitve svojih naročil in priporočil, ki jih je v celotnem mandatu pri opravljenih nadzorih posredoval občinski upravi. Na podlagi pregleda dokumentacije jè nadzorni odbor ugotovil, da je bilo 18 priporočil izvedenih v celoti oziroma so bili sprejeti zadostni ukrepi, 6 priporočil ostaja neizvedenih, eno je bilo izvedeno delno, za eno priporočilo pa navedb občinske uprave z dokumentacijo niso mogli preveriti, je med drugim na seji povedala predsednica nadzornega odbora Petra Kobal Šorli. Nadzorni odbor je kljub temu v poročilo zapisal, da se občinska uprava odziva na dane ugotovitve in priporočila ter skuša ravnati v skladu z njimi. Po pregledu zaključnega računa proračuna za leto 2009 nadzorni odbor ni odkril nepravilnosti oziroma kršitev pri gospodarjenju s proračunom takšne narave, ki bi vplivale na pravilnost in smotrnost celotnega poslovanja občine, zato je
ritet. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Vinko Debelak, v imenu izvajalca CMC Celje Franci Skok, za nadzorno družbo Paritet pa Marjan Novak.
Kot je povedal vodja projekta podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, je namen projekta Varovanje povodja v Občini Prebold izgradnja sekundarne kanalizacije v dveh naseljih preboldske občine. Hkrati z izvedbo gradbenih del je v okviru kanalizacije na posameznih odsekih neposredno ob trasah kanalov predvidena tudi obnova dotrajanih oziroma poškodovanih vodovodnih cevi. V Lat-
nanj podal pozitivno mnenje.
Svetniki so tako v nadaljevanju potrdili zaključni račun proračuna za leto 2009, s katerim je bil tudi župan Vinko Debelak po lastnih besedah razmeroma zadovoljen, saj je bilo lansko leto sicer leto hude gospodarske krize. Vseh prihodkov je bilo nekaj manj kot 7,5 milijona evrov ali 83 odstotkov od načrtovanih, vseh odhodkov pa je bilo dobrih 8,6 milijona evrov, kar pa je komaj 77,30 odstotka načrtovanih.
Med drugim so na junijski seji preboldski svetniki po daljši razpravi potrdili nakup EKG-aparata za drugo splošno zdravstveno ambulanto in namestitev klimatske naprave, skupaj v vrednosti 6.243 evrov. Prav tako so potrdili vpis predšolskih otrok v Vrtec Prebold v prihodnjem šolskem letu, ko bo skupaj 215 otrok, in sicer 12 oddelkov v prostorih vrtca ter dva v prostorih šole. Sprejeli so tudi sklep, da med šolskim letom vpisov otrok v vrtec ne bo, z izjemo otrok, ki se bodo skupaj s starši za stalno naselili v Občini Prebold. Ob tem se Občina Prebold pripravlja na trifazno razširitev vrtca, dokumentacija je izdelana, po pridobitvi soglasij pa naj bi še v tem mesecu podali vlogo za gradbeno dovoljenje.
Kar precej časa so se zadržali pri razpravi o prejemnikih letošnjih občinskih priznanj, zlasti glede tega, ali naj župnik Damjan Ratajc prejme zlati, kot je predlagal župan, ali srebrni grb. Nazadnje je bil potrjen sklep Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, po katerem priznanji častni občan in
kovi vasi bodo zgradili 1700 m kanalizacije in obnovili 830 m vodovodnega omrežja, v Sv. Lovrencu pa 2912 m kanalizacije in 460 m vodovoda. Skupna vrednost operacije za izgradnjo kanalizacije znaša 622.664,42 evra. Z deli naj bi začeli takoj, saj je rok za dokončanje del zelo kratek, do konca avgusta letos. To pa je le prva faza te operacije; prihodnje leto (2011) naj bi namreč zgradili sekundarno kanalizacijo tudi v naseljih Šešče, Kaplja vas in Matke v skupni dolžini 5861 m, prav tako pa je ob trasah predvidena obnova vodovoda.
Realizacija I. faze investicije bo omogočila priključitev na kanalizacijski sistem in čistilno napravo približno 113 objektom oziroma okrog 452 uporabnikom. Po dokončanju obeh faz bo v kanalizacijski sistem vključenih 80 odstotkov prebivalstva, okrog 10 odstotkov občanov, ki živijo v hribovitih predelih občine, pa ne bo mogoče priključiti na javno omrežje. Tam naj bi se zgradile male čistilne naprave. Štiri so do zdaj že zgradili in tudi že delujejo. D. N.
zlati grb letos ne bosta podeljena, srebrni grb pa je na osrednji prireditvi 24. junija prejel župnik Damjan Ratajc. Bronasti grb so prejeli Zvonko Babič iz Šešč, Ivan Žličar iz Svetega Lovrenca in Srečko Stepišnik iz Latkove vasi, priznanje občine pa Milena Breznikar iz Marije Reke, Jakob Breznikar iz Matk, Emil Malo-všek iz Prebolda, Moški pevski zbor Svoboda Prebold ob 90-le-tnici, PGD Kaplja vas ob 100-le-tnici ter PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in PGD Šešče ob 90-letnici. Posebno priznanje sta prejela Klaus Jožef Holeček iz podjetje Odelo iz Prebolda ter Uroš Merc in podjetje Bisol iz Latkove vasi.	K. R.
Vranski svetniki so prejšnji teden na 24. redni seji občinskega sveta obravnavali devet točk dnevnega reda. Največ časa so namenili rebalansu proračuna za letos. Kot so poudarili, so pri pripravi rebalansa izhajali iz petmesečne realizacije proračuna občine, pri tem pa upoštevali dana izhodišča, predvidene izdatke ter prejemke proračuna, upoštevajoč predvidene projekte in investicijski program.
Poglavitna sprememba proračuna izhaja iz podprograma Osnovno šolstvo, proračunske postavke Večnamenska športna dvorana Vransko, kjer občina načrtuje celotno poplačilo obveznosti iz naslova odkupa ter poslovnega najema
V Taboru se je v sredo, 16. junija, zgodilo še zadnje simbolno dejanje pred začetkom izgràdnje prizidka k podružnični osnovni šoli. Z novimi prostori bodo zagotovili uvedbo popolne devetletke v tem kraju pod Krvavico, kjer so se pred 43 leti že šolali po programu osemletnega izobraževanja, a so zaradi premajhnega števila otrok morali s šolanjem nadaljevati na Vranskem. Objekt naj bi bil zgrajen do konca decembra.
O tem je bilo govora tudi na slovesni prireditvi, na kateri je zbrane pozdravila slovenska himna voditeljice slovesnosti Nine Kreča. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca in učenci POŠ Tabor. O novi pridobitvi, razlogih, ki so privedli do te odločitve, in uspešno izpeljanem dogo-
Center naselja Polzela bo v območju cerkve, zaradi rušitve dotrajane stanovanjske hiše in
Svetniki Občine Braslovče so na 25. redni seji občinskega sveta obravnavali 18 točk dnevnega reda. Po poročilu o notranjem revidiranju poslovanja Občine Braslovče za lansko leto so svetniki obravnavali poroči-
športne dvorane od izvajalca CMI Inženiring Celje v skupni višini 1.246.182 evrov. Prav zaradi tega občina v računu financiranja načrtuje najem dolgoročnega kredita za poplačilo omenjenih obveznosti v skupni višini 1.300.00 evrov. Rebalans proračuna odhodkov Občine Vransko za leto 2010 znaša 4.729.564 evrov. Poleg tega odloka so svetniki potrdili tudi zaključni računa Občine Vransko za lani, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ OŠ Vransko, JZ II. OŠ Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec ter sprejeli stališča do pripomb na dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta Stopnik.	T. T.
voru za financiranje projekta, je zbranim spregovoril župan Vilko Jazbinšek. Kaj to pomeni za kraj, pa so zbranim spregovorili tudi ravnateljica Javnega zavoda Osnovne šole Vransko - Tabor Majda Piki in župan Občine Vransko Franc Sušnik.
Po končani slovesnosti so
dela cerkvenega zidu, dobil novo podobo. Po odstranitvi bo obnovljena okolica ob cer-
io Nadzornega odbora zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2009, ki gaje svetnikom obrazložila predsednica NO Andreja Smolej. Nadzorni svet Občine Braslovče ocenjuje, da je Občina Braslovče sredstva, določena s Proračunom Občine Braslovče za leto 2009, porabila smotrno in gospodarno, skladno s cilji in nameni, določenimi z letnim proračunom ter Načrtom razvoja programov, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Braslovče za leto 2009. Sledila je obravnava zaključnega računa proračuna Občine Braslovče za lani. Po krajši razpravi so svetniki potrdili zaključni račun.
V nadaljevanju seje so svetniki po obrazložitvah potrdili še šest odlokov, in sicer Odlok
se zbrali pred vhodom v šolo, kjer so položili temeljni kamen za izgradnjo prizidka. Ta naloga je bila zaupana nekdanji učiteljici Mariji Lesjak, ravnateljici Majdi Piki, direktorju podjetja Remont, ki je investitor projekta, in županu Vilku Jazbinšku. D. Naraglav
kvi z novim cestnim priključkom. Razširili pa bodo tudi vozišče mimo župnišča. Vrednost teh del je 50 tisoč evrov.
V tem delu bo predhodno zgrajena še kanalizacija. Hkrati v centru Polzele pristopajo tudi k II. fazi obnove regionalne ceste s pločnikom in kolesarsko stezo na obeh straneh v dolžini 250 metrov. Investitor obnove regionalne ceste je Direkcija za ceste RS, investitor izgradnje obojestranskih pločnikov in kolesarskih stez ter javne razsvetljave pa je Občina Polzela. Celotna investicija znaša 70 tisoč evrov.	T. T.
o delnem povračilu stroškov za organizacijo volilne kampanje, o spremembi in dopolnitvah Odlokov o ustanovitvi Javnega zavoda II. OŠ Žalec, Javnega zavoda Glasbene Šole Risto Savin Žalec, Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Parižlje - jug in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu vikend naselja Letuš - levi breg Savinje. Na seji so bili svetniki seznanjeni tudi z idejno zasnovo popravila Kulturnega doma Braslovče in strehe na stolpu Gradu Žovnek ter z osnutkom akta o ustanovitvi zavoda tretja razvojna os. Ob koncu so obravnavali tudi premoženjskopravne zadeve, prodajo Zemljiča v Letušu in občinskega stanovanja Braslovče 25. T. T.
1	■■j SUK0PLESKAR5TV0 Beljenje notranjih površin in fasad BPfllflll Dekorativni opleski BI UIU w Izdelava izolacijskih fasad
1	DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
s	LIK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV s.p.
Andraž 96b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214	
Med letom vpisov v vrtec ne bo
Dela so v polnem teku
Potrdili zaključni račun
Rebalans proračuna...
Center dobiva novo podobo
Naročnik: MA-PROF, d. o. o., Petrov trg 7, Šempeter
Sožitje generacij vse pomembnejše Praznik slovenskih vernikov
V počastitev sožitja generacij nastopili tudi najmlajši
V	tednu vseživljenjskega učenja je po Sloveniji potekala vrsta prireditev, s katerimi so letos še posebej poudarili medgeneracijsko sodelovanje. Več prireditev sta pripravili tudi Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec in UPI Ljudska univerza Žalec. Teden oziroma festival vseživljenjskega učenja so v žalski občini začeli s slovesnostjo ob 3. obletnici zasaditve Drevoreda sožitja generacij pred Dvorcem Novo Celje in odprtjem likovne razstave.
V	Občini Žalec posvečajo dobremu medgeneracijskemu sodelovanju že vrsto let posebno pozornost. Pred tremi leti so pred Dvorcem Novo Celje zasadili drevored cesarskih lip, ki so ga poimenovala Drevored sožitja generacij. »Prepričan sem, da je naša občina verjetno edina, ki je lahko na takšen način začela festival vseživljenjskega učenja medgeneracijskega sožitja, tako simbolično v tem našem lepem parku Dvorca Novo Celje in ob lipah, ki smo jih posadili pravzaprav z vsemi, ki oblikujejo našo
V letnem gledališču Limberk v Grižah je Območno združenje Rdečega križa Žalec tudi letos organiziralo srečanje krvodajalcev. Srečanja se je udeležilo več kot dvesto krvodajalcev, ki so ob prijetni glasbi, plesu in dobrotah, ki so jih or-
občino kot posamezniki ali institucije, od najmlajših do najstarejših,« je povedal župan Lojze Posedel. Vsa drevesa, v drevoredu jih je več kot 50, še nimajo imen, bodo pa verjetno letos svoje drevo dobili tudi mladoporočenci.
Zbrane pred Dvorcem Novo Celje so nagovorili župan Lojze Posedel, predsednica Društva Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec Marija Masnec in v imenu likovnikov žalske univerze Pavlina Jošt. V preddverju dvorca so namreč odprli tudi razstavo del članov kar dveh likovnih krožkov, ki pod mentorstvom Zvoneta Brileja Čorija delujeta na žalski univerzi za III. življenjsko obdobje. Univerza je lani praznovala 10-letnico, število njenih članov pa dokazuje, da je starejša generacija v žalski občini zelo dejavna, je poudarila Marija Masnec: »Na Univerzi za III. življenjsko obdobje Žalec se izobražujemo in družimo. Povezujemo se v posameznih krožkih, kar je zelo pozitivno, saj poteka to povezovanje na osnovi interesov posameznikov. Vsak
ganizatorji skupaj z dobrotniki pripravili za to priložnost, preživeli skupaj lepo nedeljsko popoldne.
Na srečanju je v imenu predsednice Darje Fišer in predsedstva OZ RK Žalec zbrane nagovoril Janez Meglič, ki je od 27. maja
lahko razvija svoj talent, ki mu je dan, kar ni bilo mogoče takrat, ko je moral skrbeti za družino in hoditi v službo. Zdaj se lahko izobražuje in dela tisto, kar želi oziroma ga veseli. Zato je delo na univerzi zelo uspešno, vedno več nas je, vsako leto je več krožkov. Zdaj imamo 28 krožkov s 378 člani in vsi se dejavno vključujejo v delo univerze. Družijo se ne le v krožkih, ampak tudi neformalno, med drugim tudi na izletih. Naš programje zastavljen tako, da vsak najde nekaj zase: za druženje, veselje in izobraževanje, ki je v današnjem času zelo pomembno tudi za starejšo generacijo.«
Da je bilo sožitje generacij pravo, so s svojimi nastopi poleg članice žalske univerze poskrbeli tudi otroci iz vrtca in šole Petrovče, prijetno pa je bilo tudi druženje po prireditvi. Za druženje namreč tudi starejšim zmanjkuje časa, saj so vse bolj nepogrešljiva pomoč srednji generaciji pri vzgoji najmlajših. Zato je sožitje generacij še toliko pomembnejše.	K. R.
letos, poleg Pavle Artnik (druga podpredsednica), ponovno podpredsednik območne organizacije. V svojem nagovoru je poudaril pomen krvodajalstva, ki je in ostaja nepogrešljivo pri reševanju življenj. Krvodajalcem je izrekel vse priznanje in zahvalo za njihovo človekoljubnost in darovano kri. Ob tem pa je izrazil tudi upanje, da bo tudi v prihodnje dovolj takšnih ljudi, ki bodo pripravljeni pomagati sočloveku s svojo življenjsko tekočino. Krvodajalce sta pozdravila in jim čestitala za njihovo človekoljubnost tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila.
Lani so v okviru OZ RK Žalec pripravili enajst krvodajalskih akcij. Prav toliko jih bo tudi letos. Kot je dejala sekretarka OZ RK Žalec Majda Pilih, upajo na vsaj toliko odvzemov kot lani (1637), zelo veseli pa bi bili, če bi se krvodajalski akcij udeležilo več ljudi. Zadnje krvodajalske akcije v četrtek, 17. junija, v Preboldu se je udeležilo 58 krvodajalcev, naslednja pa bo 22. julija na Vranskem.	D. N.
Slovenski verniki so se v nedeljo, 13. junija, po kar 75 letih spet zbrali na slovenskem evharističnem kongresu in tako izrazili svojo vero v Jezusa Kristusa. Na stadionu Arena Petrol v Celju se je zbralo kar 32 tisoč vernikov, kar je preseglo pričakovanja organizatorjev.
Osrednji del evharističnega kongresa je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju nadškofov in škofov daroval državni tajnik Svetega sedeža kardinal Tarcisio Bertone, ki je opravil tudi obred beatifikacije prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta. V uvodnem programu pred mašo so bogatili glasbeni nastopi, poseben gost je
Na UPI Ljudski univerzi Žalec so v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska) že tretjič podelili nagrade za posebne dosežke pri učenju. Glavni nagrajenec, s podelitvijo nagrad so na UPI Žalec tudi uradno zaključili teden vseživljenjskega učenja 2010, je Marjan Mesarič iz Celja, ki je dobitnik oskarja za učenje 2010.
Na UPI Žalec so poleg oskarja za učenje podelili še štiri priznanja za posebne učne dosežke. Priznanje so prejeli Petra Šeligo in Andrej Zimšek (predlagateljica Ljudska univerza Rogaška Slatina), Zofija Škrabi (predlagateljica Razvojna agencija Sotla) in Anita Božič (predlagateljica UPI Ljudska univerza Žalec). Nagrajence so predlagali partnerji.v okviru projekta CVŽU Savinjska.
Dobitnik letošnjega oskarja za učenje je Marjan Mesarič, redni obiskovalec Središča za samostojno učenje na Ljudski univerzi Celje. Marjan Mesarič se zaveda, da je znanje potrebno nadgrajevati ne glede na leta in izkušnje. Do zdaj se je učil tujih jezikov, računalništva, umetnostne zgodovine, pridobil je licenco za turističnega vodnika ... Pravi, da je pridobivanje novega znanja zanj hobi, s katerim se vsakodnevno in z veseljem ukvarja.
Oskar za učenje je priznanje, ki ga podeljujejo pri-
Podoba Marije Pomagaj z Brezij na Polzeli
bil misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka, ki deluje na Madagaskarju.
Na evharistični kongres v Celje je romala tudi podoba Marije Pomagaj z Brezij in na
zadevnim posameznikom za posebne učne dosežke v okviru organiziranega samostojnega učenja, torej vsem tistim, ki so skupaj s partnerskimi organizacijami v okviru projekta CVŽU Savinjska pridobivali nova ali poglabljali že osvojena znanja in so lahko s svojim primerom vztrajnosti, pogumom in z voljo do učenja spodbuda
svoji poti obiskala nekaj župnij. Prenočila je tudi v cerkvi svete Marjete na Polzeli, kjer je na večerni maši vernike nagovoril celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.	K. R.
vsem, ki še niso odkrili priložnosti in prednosti, ki jih ponuja CVŽU Savinjska.
UPI Ljudska univerza Žalec se je tudi letos pridružila projektu Teden vseživljenjskega učenja (TVU), v katerem sodeluje že 15. leto. V tem letu je nastopila v vlogi izvajalke prireditev in tudi v vlogi regijske koordinatorice več kot tridesetih partnerskih organizacij v Spodnji Savinjski dolini. Skupaj so izvedli preko petdeset brezplačnih prireditev, ki jih je obiskalo več kot petsto obiskovalcev.
Na UPI Žalec so samostojno izvedli dvaindvajset različnih prireditev, med katerimi so bile najodmevnejše delavnica Za vsako bolezen rožca raste, okrogla miza Izobraževanje - pot k hitrejši socialni vključenosti, predstavitev poklicev veterinar in kinolog in tečaj kaligrafije. T. Tavčar
NOVO V ŠEMPETRU
trgovina za
VODOVOD, OGREVANJE, GRADNJO, KMETIJSTVO...
OTVORITEV 16. Zob 11. uri
nagradno žrebanje, zabavni program
VLJUDNO VABLJENI M!
Podelitev visokošolskih diplom
Na študijskem centru UPI Ljudska univerza Žalec v sodelovanju s Fakulteto za upravo Ljubljana že vrsto let izvajajo visokošolski program uprava. Vsako leto s ponosom spremljajo uspešnost svojih diplomantov. Letošnja slavnostna podelitev diplom je bila 21. junija v Žalcu.
Štiriintridesetim diplomantom sta diplome podelili direktorica UPI Ljudske univerze Žalec Franja Centrih ter profesorica in de-kanja Fakultete za upravo Ljubljana dr. Stanka Setnikar Cankar. Diplomante je v imenu Občine Žalec nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel. V spremljajočem kulturnem programu se je predstavil Kvintet Gamma, ki izvaja pretežno glasbo 19. in 20. stoletja. Svečanosti so se med drugim udeležili tudi profesorji Fakultete za upravo in sodelavci UPI Ljudske univerze Žalec.	T. T.
parcelacije ov GPS meritve
načrti J
03/710-38-10
Šlandrov trg 11, Žalec
Oeoprojekt
(La
www.geodetske-storitve.eu
Krvodajalci na srečanju v Grižah
Podelili oskarja za branje 2010
Predstavniki partnerskih organizacij CVŽU Savinjska skupaj z dobitniki priznanj
40 let zveze invalidov
Praznik s številnimi prireditvami
Prejšnja sobota je bila med drugimi tudi v znamenju 40-letnice Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki vključuje skoraj 1500 rednih in 670 podpornih članov. Približno polovica vseh se je zbrala na prazno-
vanju jubileja v telovadnici
I.	osnovne šole Žalec, kjer so pripravili pester program s podelitvijo zveznih in društvenih jubilejnih priznanj ter prijetno druženje ob zvokih Ansambla Mira Klinca.
Predsednik MDI Žalec Janez Meglič se je po pozdravu vseh invalidov in gostov »sprehodil« skozi 40-letno delovanje društva, ki je zajeto tudi v njihovem zborniku Naših 40 let, ki so ga izdali ob tem častitljivem jubileju društva.
Veliko pohvalnih besed so izrekli društvu in njegovemu vodstvu številni gostje. Najprej je zbrane nagovorila podpredsednica Zveze delovnih invalidov Slovenije Zdenka Ornik, ki je poudarila, da sodi MDI Žalec med najuspešnejša društva v njihovi zvezi, in podelila priznanja ZDIS-a. Častni znak Zveze delovnih invalidov Slovenije sta prejela Leon Bevc in Benko Klampfer, pisna priznanja pa Dragica Karolina Veler, Marija Virt, Angela Rebernik, Anton Kotnik, Ivan Gostečnik in Janez Meglič. Posebno priznanje je podelila tudi društvu za 40 let uspešnega delovanja.
Članom društva so ob jubileju čestitali tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, župan Občine Prebold Vinko Debelak in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Društvu so čestitali tudi kolegi drugih prijateljskih društev invalidov.
Uradni del slavnostne prireditve so sklenili s podelitvijo spominskih plaket MDI Žalec za dolgoletno sodelovanje. Plakete so prejeli Zveza delovnih invalidov Slovenije, vseh šest občin Spodnje Savinjske doline, Mestna skupnost Žalec, društva invalidov celjskega območja (Celje, Laško, Mozirje, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur in Velenje in prijateljskega društva Slovenj Gradec), podelili pa so tudi štirideset spominskih plaket sodelavcem in poverjenikom.
Jubilejno slovesnost so s svojimi nastopi obogatili Mešani pevski zbor MDI Žalec, devetletni harmonikar Nejc Žagar in harmonikarji Vrbja pod vodstvom Fonzija Lesjaka ter Ansambel Mira Klinca. Prireditev je povezoval Tone Vrabl.	D. Naraglav
\ f
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
Razpisuje naslednje prosto delovno mesto:
ELEKTRO TEHNIK ali INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
Pogoji:
•	izobrazba: V., VI. stopnja elektrotehnike (izjemoma tudi IV. stopnja),
•	vsaj nekajletne delovne izkušnje,
•	vozniški izpit B-kategorije,
•	zaželeno je znanje s področja namestitev hladilnih, ogrevalnih ali klimatskih naprav. Nudimo:
•	delo na perspektivnem področju - toplotne črpalke in v mladem kolektivu,
•	stimulativna plača,
•	enoizmensko delo,
•	možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja,
•	varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen čas).
Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov:
TERMOTEHNIKA, d. o. o., BRASLOVČE Orla vas 27 a 3314 BRASLOVČE
Dodatne informacije na telefonski številki: 03/703 16 20 ali 041 605 951.
Termo-tehnika, d. o. o., Braslovče, Orla vas 27 a, 3314 Braslovče
Tel.: +386 3 703 16 20, faks: +386 3 703 16 33, davčna št.: 64719839, matična št.: 5364817
E-naslov: alenka@termotehnika.com, www.termotehnika.com
mil
lili
PROJEKTIRANJE - IZDELAVA - MONTAŽA
Breg pri Polzeli 45, Polzela, tet.: 040 740 309, e-naslov: lana.sp@telemach.net.
PANELNE IN ŽIČNE VRTNE OGRAJE,
PROTIPOŽARNA
KLJUČAVNIČARSKI IZDELKI,
VGRADNJA STAVBNEGA P0HISTA,
UREJANJE OKOLICE.
NOTRANJI OMETI IN TL;
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
I	GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Preboldski dobitniki priznanj (manjkajo Damjan Ratajc, Uroš Merc in Jožef Holeček)
Ob prazniku Občine Prebold so tudi letos pripravili bogat spremljevalni program. S prireditvami so pravzaprav začeli že prvi junijski vikend, končali pa prejšnjo nedeljo z zaključnim nogometnim turnirjem Tolkec lige v Kaplji vasi, kjer je potekala tudi slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj.
Zelo pester je bil že prvi junijski vikend, ki je bil obeležen z odprtjem razstave ustvarjalnosti krajanov v Šeščah, s srečanjem krajanov Latkove vasi in 13. generacijskim turnirjem v malem nogometu, tekmovanjem gasilcev s starimi brizgalnami v Kaplji vasi in Tončevim spominskim pohodom v Marijo Reko. Naslednji vikend je bil v znamenju čebelarjev in gasilcev. Čebelarsko društvo Prebold je namreč pri svojem društvenem čebelnjaku pri Aninem domu organiziralo tradicionalno prireditev Dnevi medu, Gasilska zveza Prebold pa je pripravila gasilsko tekmovanje mladih gasilcev GZ Prebold in ligaško tekmovanje savinjsko-šaleške regije. V času od 18. do 20. junija je bilo zelo veselo tudi v Mariji Reki, kjer so potekale tradicionalne prireditve pod geslom Pod Reško planino veselo živimo. V preteklem tednu pa so svoj delež k bogatemu programu z medobčinskim tekmovanjem v športnih disciplinah prispevali
upokojenci, ribiči pa z ribiškim tekmovanjem za pokal Občine Prebold. Ob dnevu državnosti so pripravili kolesarski vzpon na Colavo, zelo slovesno pa je bilo v Kaplji vasi, kjer so obeležili 100 let Gasilskega društva Kaplja vas in dan gasilca Gasilske zveze Prebold. Že večer pred tem je v velikem šotoru v Kaplji vasi potekala tudi osrednja prireditev občinskega praznika s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj ter obe-leženjem dneva državnosti. Pod šotorom je v soboto, 26. junija, potekalo tudi regijsko srečanje godb in pihalnih orkestrov.
Priznanj častni občan in zlati grb letos niso podelili, srebrni grb pa je za večletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena prejel župnik Damjan Ratajc. Bronasti grb so prejeli Zvonko Babič iz Šešč za pomembne dosežke v daljšem časovnem obdobju in za življenjsko delo na kulturnem področju ter ohranjanju ljudskega izročila, Ivan Žličar iz
Svetega Lovrenca za prispevek pri razvoju društvene dejavnosti, zlasti gasilstva, in dela v Sv. Lovrencu ter Srečko Stepišnik iz Latkove vasi za prizadevno in nesebično delo na kulturnem in tudi drugih področjih. Priznanje občine so prejeli: Milena Breznikar iz Marije Reke za delo pri Rdečem križu, Jakob Breznikar iz Matk za delo na področju čebelarstva, Emil Malovšek iz Prebolda za delo v upokojenskem društvu, v Krajevnem odboru Prebold - center, borčevski organizaciji in preboldskem zgodovinskem društvu, Moški pevski zbor Svoboda Prebold ob 90-le-tnici, PGD Kaplja vas ob 100-le-tnici ter PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in PGD Šešče ob 90-letnici. Posebno priznanje pa sta prejela Klaus Jožef Holeček iz podjetja Odelo iz Prebolda ter Uroš Merc in podjetje Bisol iz Latkove vasi, oba za vodenje in delo na področju razvoja gospo-darstva.	D. Naraglav
',’vvniT
:

Spoštovane občanke! Spoštovani občani!
Ponujam vam

za spremembe
v občini Žalec
Odklenite vrata lepši mladosti, novim podjetniškim izzivom ter dostojnejši jeseni vašega življenja.
gregor vovk petrovski
KLJUČ
za spremembe
še življe
enie
Klub svetnic in svetnikov LDS Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1,3310 Žalec
Župani sprejeli odličnjake in najuspešnejše na tekmovanjih
Med podelitvijo priznanj najuspešnejšim žalskim učencem
Župani vseh občin Spodnje Savinjske doline so tudi ob letošnjem zaključku šolskega leta pripravili sprejeme za učence 8 osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični, in za tiste, ki so v iztekajočem se šolskem letu na državnih tekmovanjih osvojili zlata ali srebrna priznanja. Župani so čestitali vsem učencem za dosežene uspehe in se jim zahvalil za trud, staršem, učiteljem in mentorjem pa za spodbudo in podporo pri učenju. Zaželeli so jim veliko uspehov tudi v prihodnje, pa tudi, da bi bili zdravi in zadovoljni v življenju. Mnogi so izrazili željo, da bi učenci ostali čim bolj povezani z domačim krajem, da bi se tudi kot srednješolci vključevali v krajevno življenje in s tem bogatili življenjski utrip občine. Sredi junija so šole za učence zaključnih razredov pripravile tudi svečane valete, s katerimi so simbolno zaključile prvo obdobje formalnega šolanja.
Kar 57 odličnjakov v Občini Žalec
Župan Občine Žalec Lojze Posedel je takšno, zdaj že tradicionalno srečanje pripravil sredi junija v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. V generaciji, ki letos zaključuje osnovno šolanje v žalski občini, je bilo 57 odličnjakov, od tega na OŠ Griže 13 učencev, na OŠ Šempeter 9, na OŠ Petrovče 19 in na I. OŠ Žalec
16.	Vseh tistih, ki so osvojili zlata in srebrna priznanja na
državnih tekmovanjih iz znanja matematike, logike, fizike, kemije, zgodovine, zemljepisa, slovenščine, tujega jezika, eko kviza in astronomije ter s področja glasbe, pa je skupaj 64. Posebne nagrade so za učne uspehe in uspešno tekmovanje na državni ravni prejeli tudi 4 učenci z II. OŠ Žalec in 8 učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec za dosežena državna in mednarodna priznanja na glasbenem področju. Župan se je zahvalil tudi mentorjem in ravnateljem posameznih šol za dosežene uspehe učencev v šolskem leto 2009/2010. Sprejem so popestrili učenci I. OŠ Žalec.
Na Polzeli zlati na različnih področjih
Sprejema župana Občine Polzela Ljuba Žnidarja se je udeležilo 16 odličnjakov Osnovne šole Polzela. Župan je vsem polzelskim odličnjakom, vodstvu šole in učiteljicam izročil Monografijo Polzele. V imenu učencev, ki so bili vsa leta osnovnošolskega šolanja odlični se je županu zahvalila ravnateljica Valerija Pukl, ob torti in soku pa so se sproščeno pogovarjali o nadaljevanju šolanja, kam na počitnice ...
Polzelski učenci se sicer lahko pohvalijo tudi s številnimi priznanji in uspehi z natečajev. Na državnem tekmovanju iz znanja matematike je sedmo-šolec osvojil četrto mesto in zlato priznanje. Kar tri učenke so osvojile zlato Cankarjevo priznanje. Devetošolke, ki so letos napisale raziskovalno nalogo za festival Turizmu po-
maga lastna glava, so na tem festivalu sodelovale že tretjič in letos za nalogo Učna pot do rojstne hiše Neže Maurer prejele zlato priznanje. Maja so učenci OŠ Polzela sestavljali ekološke oglase na temo moja reka Savinja. Na državnem natečaju ministrstva za okolje in prostor ter Ekošole kot način življenja so prejeli kar sedem priznanj in prejeli dve prvi nagradi - v kategoriji radijski in televizijski oglas.
V Preboldu osmošolec štirikrat zlat
Tudi v sejni sobi Občine Prebold so se v torek, 15. junija, na sprejemu pri županu Vinku Debelaku zbrali najuspešnejši učenci OŠ Prebold, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom ves čas šolanja ali z drugimi dosežki.
Na srečanje je bilo tokrat povabljenih deset učenk in učencev, odličnih vsa leta šolanja in učenec Nejc Maček, ki je v preteklem šolskem letu prejel kar štiri zlata priznanja z državnih tekmovanj. Osvojil je zlato priznanje iz znanja logike, zlato Stefanovo priznanje iz znanja fizike, zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije in zlato Vegovo priznanje iz znanja matematike.
Učence je poleg župana Vinka Debelaka nagovorila tudi podžupanja Emilija Črnila, pomočnica ravnatelja Mateja Kočevar in učiteljica Maja Zagoričnik. Sprejema so se udeležili tudi podžupana Franci Škrabe in Marjan Golavšek ter Tjaša Skočaj Klančnik, ki je skupaj z županom učencem podelila priznanja, knjižna darila in majice.
Sprejem s koncertom na Vranskem
V dvorani Kulturnega doma Vransko je v imenu župana Občine Vransko Franca Sušnika svečan sprejem in podelitev priznanj učencem Osnovne šole Vransko - Tabor za devetletni odličen uspeh in za druge pomembne dosežke na različnih tekmovanjih pripravil podžupan Andrej Sempri-možnik. Skupaj so podelili 23 priznanj, od tega 12 učenkam in učencem, ki so bili odlični vseh devet let osnovnega šolanja. Prireditev so z letnim
S sprejema za dobitnike priznanj na Polzeli
Župan Vinko Debelak si je zaželel, da bi bili učenci tudi po odnosu na srednjo šolo povezani s krajem
koncertom popestrili mlajši in starejši ter mladinski pevski zbor OŠ Vransko - Tabor pod vodstvom Mateje Hleb in Vanje Govek.
Sicer pa so bili učenci OŠ Vransko - Tabor zelo uspešni tudi na državnih tekmovanjih. 5 zlatih priznanj iz znanja slovenskega jezika, matematike, kemije in logike so prejele 4 učenke. Med njimi so posebej ponosni na
2.	mesto in zlato priznanje iz slovenskega jezika devetošolke Saše Jelen in dve zlati priznanji iz logike in matematike Tjaše Košenina.
Zadnji na sprejemu v Taboru
Zadnji med spodnjesavinj-skimi županije sprejem za najboljše 22. junija pripravil župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. Poleg odličnjakov in dobitnikov priznanj na različnih tekmovanjih iz osnovne šole so bili na sprejem v večnamenski prostor Občine Tabor povabljeni tudi najuspešnejši dijaki.
Uspešni učenci in dijaki s taborskim županom
- -	Vv P! ■
H	
	t ffliSg Ml '
Mr I	MSSS mm f i '
	
	flkfni ‘WwWi-
	1 fPpM
S sprejema za odličnjake na Vranskem
45 devetošolcev v Braslovčah je pozdravil župan Marko Balant kar na svečani valeti
*^1 ImmJ	ÉPf^là	S3
	Im i f *	r 11 v*lìÉirTi■
		kìn Äwjr
	W fjji	mH'V?.:
prv \	§~ ( |C	
Q
jT
Projekt Comenius šolska partnerstva
Mateja Todorovski s svojo četico v Turčiji
Učence, dijake in njihove starše je najprej pozdravila direktorica občinske uprave Saša Zidanšek Obrez, nato pa še župan Vilko Jazbinšek, ki je poudaril, da je znanje gonilo napredka, predvsem pa omogoča vsakemu doseči zastavljene cilje. Ob tem je izpostavil vlogo mladih in izobraženih občanov v razvoju njihove občine. V nadaljevanju srečanja sta direktorica občinske uprave in župan podelila priznanja in nagrade najuspešnejšim učencem in dijakom, občanom Občine
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec je pripravil za učence
1.	razredov osnovnih šol izo-
Minuli mesec so prireditev, posvečeno EKO delovanju njihove šole, pripravili tudi na OŠ Prebold. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in nagrade za najboljše oddelčne skupnosti in posameznike, ki so bili najbolj prizadevni pri zbiranju odpadnega papirja, kartuš, to-nerjev, trakov in baterij.
OŠ Braslovče zdrava šola
Učenci OŠ Braslovče so tudi letos sodelovali v projektu Zdrava šola. Celo šo-slko leto so na šoli potekale različne dejavnosti (predavanja, delavnice, eko bralna značka, različne športne aktivnosti, mladi planinci, kulturni dnevi...), katerih rdeča nit so bili tokrat odnosi.
V okviru prireditve Šport špas, ki je zaradi dežja odpadla, so na šoli izvedli zbiralno akcijo papirja. Otroci so tako pridno zbirali papir, da niti naj večji kontejner ni bil dovolj. Vsi skupaj so zbrali kar 13.380 kg papirja in napolnili dva ogromna kontejnerja. Eko zmagovalci pa so postali učenci 8. b razreda, ki so zbrali neverjetnih 4.905 kg papirja. Drugo mesto so osvojili učenci 4. b razreda, tretje pa učenci 5. a razreda.	T. T.
Tabor. Tistih, ki so bila vsa osnovnošolska leta odlični, je bilo 6. Poleg tega pa so si prislužili srebrno Vegovo priznanje iz matematike in srebrno iz znanja angleščine. Na srečanju so čestitali tudi 3 uspešnim dijakom.
V Braslovčah priznanja kar na valeti
Župan Občine Braslovče Marko Balant je za izjemen učni uspeh vsa leta šolanja nagradil s praktičnimi darili 4 devetošolke na zaključni valeti
braževalni program prometne varnosti »KOLESARČKI«. Namen programa je, da se otroci preko igre in na prime-
V tem šolskem letu so na OŠ Prebold izpeljali dve zbiralni akciji papirja. Zbrali so ga rekordnih 53,5 ton. Na razredni stopnji so ga največ zbrali učenci 3. b razreda (4527 kg). Na predmetni stopnji pa 9. b razred (5480 kg). Pri zbiralni akcji kartuš, tonerjev in trakov, kjer so skupno zbrali 1495 kosov so bili najuspešnejši učenci 5. a
v ponedeljek, 14. junija. Vsem devetošolcem, letos jih je na OŠ Braslovče v dveh devetih razredih 46 učenk in učencev in vsi so uspešno zaključili razred, pa je zaželel srečno pot v srednjo šolo in jim podaril vstopnice za kopanje na letnem kopališču v Orli vasi. Podobno so na valetah sredi junija pospremili tudi ostale devetošolce po dolini, tako kot braslovški, pa so tudi zaplesali, še prej pa pripravili tako kot drugi nepozabni zaključni program za starše, učitelje in ostale.
T. T., D. N. in L. K.
ren način poučijo, kako se vesti v prometnem okolju, tako da bodo previdnejši in bolj vestni udeleženci v vsakdanjem prometu.
Na poligonu so se lahko postavili v vlogo voznika in doživljali dogodke, kot jih zaznava voznik v pravem prometu, kot pešci pa so morali pravilno prečkati prometno cestišče. Program »KOLESARČKI« je dopoldan potekal na športnem igrišču za I. Osnovno šolo Žalec. V dveh dneh se ga je udeležilo skupaj 190 učencev vseh osnovnih šol žalske občine. Ob koncu programa so otroci prejeli diplome in sladko darilce. T. Tavčar
razreda, ki so zbrali 312 kosov. V zbiralni akciji baterij, kjer so zbrali 16.208 kosov je bil daleč najuspešnejši 4. b razred, ki je zbral kar 5055 baterij. Prvi trije oddelki pri zbiranju papirja, kot tudi pri kartušah in baterijah so prejeli denarne nagrade. Najuspešnejših 8 posameznikov pa je prejelo praktične oziroma knjižne nagrade. D. Naraglav
Na Osnovni šoli Vransko - Tabor so v šolskem letu 2009/10 uspešno kandidirali za sredstva, razpisana po programu Vseživljenjsko učenje in financirana s strani Evropske komisije. V preteklem mesecu pa so se v okviru dvoletnega projekta prvič odpravili na mednarodno izmenjavo učencev in učiteljev v Turčijo.
»Na obisk smo se dobro pripravili in predstavili obe občini, tako Vransko kot Tabor, in seveda našo šolo. Kot učiteljica angleščine sem s ponosom opazovala učence, kako samozavestno so nastopili pred občinstvom in izvrstno izvedli vse predstavitve v tujem jeziku,« je povedala vodja projekta na šoli OŠ Vransko - Tabor Mateja Todorovski in dodala: »Pod vodstvom učiteljice Mire Les smo prikazali venček slovenskih otroških plesov, nove prijatelje pa smo naučili tudi nekaj tipičnih slovenskih otroških iger. Vse to smo predstavljali v mestu Sirnak, ki leži na skrajnem jugovzhodu Turčije, le nekaj kilometrov od iraške meje, v bližini gorovja, kjer naj bi pristala Noetova barka. Pričakali so nas številni učenci, trije pa so bili poleg učiteljev in ravnatelja tudi naši gostitelji.«
In kaj so o mednarodni izmenjavi povedali učenci?
Svit Lend: »Ta teden je bil zelo zanimiv, saj se je zmeraj nekaj dogajalo. Všeč mi je bil piknik, na katerem smo jedli, pili, se igrali slovenske in turške igre. Ko sem prispel v njihovo
Oda zdravju
Osnovna šola Šempeter je zadnji petek v maju v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila prireditev, posvečeno zaključku projekta Oda zdravju. Do zdaj so tovrstne dogodke pripravljali v domačem kraju, tokrat pa so se odločili za žalsko kulturno dvorano.
»Zdravo življenje so naše večne želje, krepimo si duha, telo, prihodnost naša lepša bo ...« je v pripevu pesmi, napisani posebej za ta projekt, zapisala Valerija Dolar. V povsem napolnjeni dvorani so ustvarjalci programa občinstvu ponudili uro in pol smeha, obilo koristnih nasvetov in hrane za dušo. Prireditev je združevala šest postojank zdravja -od zdrave prehrane, gibanja, sobivanja z naravo, pozitivne samopodobe, higiene do sprostitve. Učenci so s plesom, petjem in z igro bogatili vzdušje v dvorani. Občinstvo so osvojili s hiphopom, z jogo smeha, ubranim petjem ... Številne pohvale ob koncu pričajo o tem, da je prireditev vsem segla globoko v srce.
Prireditve so se udeležili številni gostje, ki so sodelovali na delavnicah v okviru projekta, in tudi mnogi drugi, med njimi
šolo, sem bil nervozen, kakšni bodo učenci. Obstopile so me množice učencev in mi zastavile veliko vprašanj. Počutil sem se kot filmska zvezda, ki beži pred oboževalci.«
Neža Lesjak: »V Sirnaku sem se počutila kot doma. Vsi ljudje so si vzeli čas zate, ne glede na to, kaj so počeli. Ko sem prišla s tega potovanja, sem se zavedala, da je vsaka kapljica vode pomembnejša, kot si mislimo. Tega potovanja ne bom nikoli pozabila, saj je v moji "knjigi" izkušenj pustilo prav posebno stran.«
Tudi Maruši Leskovšek bo to potovanje ostalo v nepozabnem spominu: »Prispeli smo ponoči in nismo ravno dobro videli mesta. Ampak naslednji dan ... Doživela sem nepozaben trenutek. Ceste niso »asfaltirane«, hiše so stare in brez fasade, vse je drugače. Veliko manj avtomobilov, veliko več šol in bilo mi je všeč, ker je bilo vse tako blizu. Povsod smo lahko šli peš.« Krištof Skok pa je k temu
tudi dr. med. Samo Fakin, legenda športa Miro Cerar, mag. Nataša Ferant, dr. med. Jana Govc Eržen, klinični psiholog Radovan Zupančič, športni novinar Peter Kavčič ... s svojo prisotnostjo pa so izkazali spoštovanje in pozornost projektu in organizatorjem tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, podžupanja Ivica Čretnik in podžupan Daniel Zagoričnik.
In kaj je o tem dnevu povedala ravnateljica, mag. Petra Stepišnik, ki se je v svojem govoru zahvalila vsem, ki so pripomogli k celostni podobi prireditve: »Današnja prireditev priča o tem, da na OŠ Šempeter uspešno sledimo zastavljenim ciljem - poleg primarnega izobraževanja otroke
pridal: »Najbolj mi bo v spomin ostal njihov čaj. Pijejo ga večkrat na dan: zjutraj, po kosilu, po večerji, na vsakem obisku. Tako smo ga pili tudi sedemkrat dnevno. Spoznal sem veliko novih prijateljev, odnesel nekaj potovalnih izkušenj, lepih spominov ... Bilo je nepozabno. To je bila posebna izkušnja, ki bi jo rad ponovil.« Nekaj podobnega si želi tudi Anja Jerman: »Spoznali smo, kako pomembno je ohranjati svojo kulturo, kako srečni smo lahko, da imamo toliko pravic, kako lahko živiš tudi povsem drugače brez veliko materialnih dobrin, ki se nam včasih zdijo nujne, pa jih vendarle ne potrebujemo. Prav nič nismo pogrešali računalnika in nenehnega zvonjenja mobitela. Doživetja, ki so nam ostala v srcu, ne bomo nikoli pozabili in nihče nam ne more vzeti tega, kar smo se novega naučili izven šolskih klopi in knjig. Upam, da bom Širnak lahko obiskala še kdaj - INSALI.AH, kot bi rekli naši prijatelji.«	D. N.
učimo za življenje. Hvaležna sem, da nam nihče od povabljenih ni odrekel sodelovanja in so nam priskočili na pomoč kljub časovni stiski. Hkrati sem vesela, da uspešno negujemo medgeneracijske vezi, se družimo in učimo eden od drugega. Iskreno se zahvaljujem tudi Občini Žalec, ki sofinancira vse zadane projekte in nam tako omogoča, da učenci ter zaposleni bogatimo svoje znanje na številnih področjih, ne le na izobraževalnem.«
Sicer pa so se na OŠ Šempeter od šolskega leta 2009/10 poslovili 18. junija, ko je v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter potekala še prireditev OŠ Šempeter ob zaključku šolskega leta. D. Naraglav
Izobraževalni progam Kolesarčki
S poligona
Rekordnih 53,5 ton papirja
Z zgodbo o Nizozemski in Sloveniji obeležili eko dan v Preboldu
Med nastopom šolskega pevskega zbora pod vodstvom Valerije Dolar
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - JULIJ, AVGUST 2010
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis-je objavljen na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinja.si/razpisi/index. html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 03/713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP) (Ul. RS, št. 113/09). Roki za predložitev vlog so: 15. 9. in 15. 10. v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, tel. št.: 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjctniskisklad.si.
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (Ul. RS, št. 113/09). Rok za predložitev vlog je: 5. 7., 5. 9., 5. 10. in 5. 1 L, vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, tel. št.: 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Javni razpis za ukrep 322 Obnova in razvoj vasi, (Ul. RS, št. 49/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh.
Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. št.: 01/580 77 92.
7. javni razpis za ukrep 123 iz PRP 2007-2013 - za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetijskih proizvodov in pridelavo grozdja ter vina oziroma pridelavo oljk za leto 2010 (Ul. RS, št. 49/10). Rok: 31. 8. 2010. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. št.: 01/580*77 92.
2. javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - ukrep 121 za leto 2010, za naložbe na področju novih izzivov (Ul. RS, št. 49/10). Rok: 31.8. 2010. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. št.: 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Ul. RS, št. 49/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. št.: 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - ukrep 121 za leto 2010, za naložbe na področju živinoreje in medu (UL RS, št. 49/10).
Rok: 31. 8. 2010. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. št.: 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS, št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali na tel. št.: 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 312 Podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2010 (Ul. RS, št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. št.: 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep 321 Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS, št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. št.: 01/580 77 92.
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja
Javni razpis za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja in projektov na področju kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti (Ul. RS, št. 33/10). Roki za predložitev vlog so: 12. 7. 2010 in 3. 9. 2010. Informacije: 01/836 19 53.
Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave (Ul. RS, št. 45/10). Roki za predložitev vlog so: 5. 7., 31. 8.
in 29. 10. 2010. Informacije: 01/836 19 53.
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
Javni razpis »Inovacijski vavčer« (Ul. RS, št. 27/10). Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev oz. do vključno 30. 9. 2010. Informacije: vavcer@japti.si.
Javni razpis »Usposabljanje zaposlenih v podjetjih« (Ul. RS, št. 18/10). Rok: do porabe sredstev oziroma do vključno 30. 9. 2010. Informacije: vavcer@japti. si.
Regionalna razvojna agencija Celje, RRA Celje, d. o. o.
Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog in potreb po štipendistih za vključitev v enotno RŠS savinjske regije v šolskem študijskem letu 2010/2011. Rok:
20. 7. 2010. Informacije: 03/42 44 138, jasmina.roter@rra-celje.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 44PO10 (Ul. RS, št. 29/10). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 20. 12. 2010. Informacije: 01/241 48 20.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, izvedene v času od dne 9. 10. 2009 dò 21. 5. 2010, 3SUB-OB10 (Ul. RS, št. 40/10). Roki: 31.7. 2010. Informacije: 01/241 48 61.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za program »zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 28. 6., 24. 9-, 29. 10., 26. 11., 31. 12. 2010 in 28. 1., 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si.
Zavod za šport Republike Slovenije Planica
Javni razpis za sofinanciranje programa »Zdrav življenjski slog« za obdobje 2010-2013 (Ul. RS, št. 49/10). Rok: 30. 7. 2010. Informacije: gasper.plestenjak@ sport.si.
Ostale informacije
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« Slovenija in partnerska država Srbija
Razvojna agencija Savinja v sklopu projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010 sodeluje s partnersko državo Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«. Projekt je v 90 % sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije.
Znotraj projekta izmenjujemo znanja, dobre prakse in utrjujemo vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, predvsem z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja obeh držav.
Sodelujemo s sledečimi občinami iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji pa so vključene v projekt občine Spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Projekt poteka 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010).
Junija 2010 smo uspešno realizirali dva obiska partnerskih mest v Srbiji, in sicer v mestu Bačka Palanka in mestu Kruševac. Dveh strokovnih srečanj oz. obiskov so se iz Slovenije udeležili predstavniki občin Spodnje Savinjske doline, predstavniki osnovnih šol (ekošol in Unesco šol) in predstavniki drugih javnih institucij. Programa srečanja sta zajemala primere ogledov dobrih praks v občinah, osnovnih šolah (s poudarkom na povezovanju osnovnih šol na področju ekologije) in knjižnicah, ogled industrijskih con, seznanitev z utripom mest in okolice, izmenjavo znanja in izkušenj in vzpostavitev stikov za trajnostno • sodelovanje.
Hfa Naložba v vašo prihodnost
OHKACIIO DtLNO HNANUKA EVROTSKA UNIJA
Evropski socialni sklad
SAVINJSKA
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu (03/713 35 65), po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija -Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Imaš idejo/projekt?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije.
Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo uresničitev, v dogovoru z vami pa vam bomo svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov.
POVABILO V JULIJU IN AVGUSTU 2010
Obveščamo vas, da bo julija na spletni strani http://www.ra-savinja.si objavljen 3. javni poziv za nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije (LRS) SSD 2011.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.
si, spletna stran:
http://www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
CVŽU
REPUDLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Partnerstvo LAS Spodnje Savinjske doline - doline zelenega zlata
E KR P
OBVESTILO - 3. JAVNI POZIV ZA NABOR PROJEKTOV LAS SSD ZA LETO 2011
Razvojna agencija objavlja 3. javni poziv za nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije (LRS) SSD 2011.
S strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so najavljene spremembe glede pogojev in sofinanciranja projektov, tako da bo skladno s spremembami tudi ta poziv deležen določenih sprememb. Vse zainteresirane pozivamo, naj prijave na poziv pripravljajo po dosedanjih pogojih, dokler ne bodo sprejete spremembe, o katerih bodo vsi zainteresirani pravočasno obveščeni.
Več informacij na naši spletni strani: http://www.ra-savinja.si.
PROGRAM Petek, 2. julij		^Sfoekofest lili II ?nm radostno doživetje narave, človeka JULIJ Zv IU in energije .'lem dolini	
	9.00-14.00	oaledi in nakuoi sadik na zeliščnem vrtu IHPS	
	9.00-14.00	oqled pivovarne na IHPS-ju 	—	
	15.00-19.00	oaledi ekomuzeia	
	15.00-19.00	izposoja zelenih koles pri ekomuzeju	
	17.00-19.00	Dredavanie iz Dsiholoqiie - različne vsebine na temo osebna rast, ekomuzei	
	ves dan	oaled hmeliskih nasadov in sprehod po hmeliski poti	
	ves dan	sprehod po Ekološki učni poti Ložnica	
	8.00-8.45	joga skozi srce za otroke pri Ribniku Vrbje						
	9.00-19.00	mini živalski vrt domačih živali pri Ribniku Vrbje			
	9.00-19.00	sprehod po ekološki učni poti okoli Ribnika Vrbje	
	17.00-19.00	otroške delavnice - qradimo ekološko vas, predstavitev lesenih iqrač pri Ribniku Vrbje	
	10.00-18.00	sprehod po enerqetskih točkah Bioparka NIVO	
	16.00	predstavitev enerqetskih poti Bioparka NIVO, Mavrična spoznanja do zdravja	
	16.00-18.00	teoretična in izkustvena delavnica: Kako z bioenerqijo izboljšati zdravje	
	19.00-20.00	transmisijska meditacija v Bioparku NIVO	
	20.00-21.00	koncert gongov in violine ob sončnem zahodu na energijskem polju Bioparka NIVO	
	nočitve	nočitev v šotoru - Kmetija Tratnik, Kmetija Podpečan, Gostilna in prenočišča Cizej, Hotel Žalec, Hostel Kajžca	
	15.00-19.00	nnlpd vinskeaa Kpudra in deaustaciia vin	
	Sobota, 3. julij		
	ves dan	sprehod po Ekološki učni poti Ložnica	
	9.00-13.00	ogledi ekomuzeia	
	10.00-10.40	poletno gledališče - lutkovne predstave v ekomuzeju	
	9.00-13.00	izposoja zelenih koles pri ekomuzeju						
	8.00	zvočna sprostitev v jutranji zarji z gongom v naravi pri Ribniku Vrbje		
	9.00-19.00	mini živalski vrt domačih živali pri Ribniku Vrbje	
	17.00-19.00	otroške ekodelavnice pri Ribniku Vrbje	
	9.00-11.00	Dtice Ribnika Vrbie in ekološka učna pot - voden oqled, Ribnik Vrbie, brezplačno	
	9.00-11.00	otroške delavnice - qradimo ekološko vas, Ribnik Vrbje, brezplačno	
	17.00-19.00	ptice Ribnika Vrbie in ekološka učna pot, voden oqled. Ribnik Vrbie, brezplačno	
	8.00-9.00	iutrania vadba ioqe v vsakdanjem življenju na enerqetskem polju Bioparka NIVO	
	10.00-18.00	sprehod po enerqetskih točkah Bioparka NIVO	
	16.00	predstavitev enerqijskih poti Bioparka NIVO	
	16.00-18.00	Mavrična spoznanja: Avrà - Kaj je in kakšna je moia avra, Biopark NIVO	
	10.00-19.00	vegetarijanski piknik slastnih jedi in sladic Biopark NIVO	
	19.00- 20.00	transmisijska meditacija v Bioparku NIVO	
	10.00-13.00	oqled vinskeqa Keudra in dequstaeija vin	
	21.00	Smaraqdna kraljica	
	ves dan	oqled parka zdravilnih in aromatični rastlin	
	nočitve	nočitev v šotoru - Kmetiia Tratnik. Kmetiia Podpečan, Gostilna in prenočišča Cizei, Hotel Žalec, Hostel Kaižca	
Nedelja, 4. julij			
	ves dan	oqled parka zdravilnih in aromatičnih rastlin pri obrambnem stolpu	
	9.00-13.00	'ekotržnica in bio bolšji sejem pred ekomuzejem	
	9.00-13.00	predstavitev društva AJDA - razstava, kratka predavanja, delavnice in demonstracije, ekomuzej	
	ves dan	sprehod po Ekološki učni poti potoka Ložnica	
	9.00-11.00	sprehod po Ekološki učni poti potoka Ložnice z vodenjem, zbor Bistro Sebi v Zq. Grušovljah	
	9.00-11.00	otroške delavnice - qradimo ekološko vas, brezplačno	
	7.30-8.30	ioqa skozi srce pri Ribniku Vrbje	
	9.00-19.00	oqled Ribnika Vrbje in ekološke učne poti ob ribniku	
	9.00-19.00	izposoja zelenih koles pri Ribniku Vrbje	
	9.00-19.00	mini živalski vrt domačih živali pri Ribniku Vrbje	
	17.00-19.00	otroške ekodelavnice pri Ribniku Vrbje	
	10.00-18.00	sprehod po enerqetskih točkah Bioparka NIVO	
	16.00-16.15	predstavitev enerqijskih poti Bioparka NIVO	
	16.00-18.00	Mavrična spoznanja: Zakon privlačnosti, Biopark NIVO	
	16.00-18.00	Mavrična spoznanja: Kako na enostaven način speči kruh, Biopark NIVO	
	10.00-19.00	veqatariianski piknik slastnih jedi in sladic, Biopark NIVO	
	19.00-20.00	transmisijska meditacija v Bioparku NIVO	
	9.00	predstavitev plezališča Kotečnik in plezanja, zbor pri Kmetiji Tratnik	
	15.00	Kmečko popoldne pod lipo, Slomškov dom, Ponikva pri Žalcu	
	nočitve	nočitev v šotoru - Kmetiia Tratnik, Kmetiia Podpečan, Gostilna in prenočišča Cizei, Hotel Žalec, Hostel Kaižca	
PROGRAM		-AVGUST 2010	
Petek, 6. avgust			
	9.00-14.00	oqledi in nakupi sadik na zeliščnem vrtu IHPS	
	9.00-14.00	oqled pivovarne na IHPS-ju	
	15.00-19.00	oqledi ekomuzeja	
	15.00-19.00	izposoja zelenih koles pri ekomuzeju	
	ves dan	oqled hmeljskih nasadov in sprehod po hmeljski poti	
	ves dan	sprehod po Ekološki učni poti Ložnica	
	8.00-8.45	ioqa skozi srce za otroke pri Ribniku Vrbje	
	9.00-19.00	mini živalski vrt domačih živali pri Ribniku Vrbje	
	9.00-19.00	sprehod po ekološki učni poti okoli Ribnika Vrbje	
	17.00-19.00	otroške delavnice - qradimo ekološko vas, predstavitev lesenih iqrač pri Ribniku Vrbie	
	10.00-18.00	sprehod po enerqijskih točkah Bioparka NIVO	
	16.00	predstavitev enerqijskih poti Bioparka NIVO, Mavrična spoznanja do zdravja	
	16.00-18.00	teoretična in izkustvena delavnica: Kako z bioenerqijo izboljšati zdravje?	
	19.00-20.00	transmisijska meditacija v Bioparku NIVO	
	20.00-21.00	koncert qonqov in violine ob sončnem zahodu na energijskem polju Bioparka NIVO	
	15.00-19.00	oqled vinskeqa Keudra in dequstaeija vin	
	nočitve	nočitev v šotoru - Kmetiia Tratnik, Kmetiia Podpečan, Gostilna in prenočišča Cizei, Hotel Žalec, Hostel Kaižca	
Sobota, 7. avgust			
	ves dan	sprehod po ekološki učni poti Ložnica	
	9.00-13.00	oqledi ekomuzeja	
	10.00-10.40	poletno qledališče - lutkovne predstave v ekomuzeju	
	9.00-13.00	izposoja zelenih koles pri ekomuzeju	
	8.00	zvočna sprostitev v jutranji zarji z qonqom v naravi pri Ribniku Vrbie	
	9.00-19.00	mini živalski vrt domačih živali pri Ribniku Vrbje	
	9.00-11.00	otroške delavnice - Gradimo ekološko vas, Ribnik Vrbje, brezplačno	
	9.00-11.00	ptice Ribnika Vrbie in ekološka učna pot, voden ogled, Ribnik Vrbie. brezplačno	
	17.00-19.00	ptice Ribnika Vrbie in ekološka učna pot, voden oqled. Ribnik Vrbie, brezplačno	
	17.00-19.00	otroške ekodelavnice pri Ribniku Vrbie	
	9.00-19.00	sprehod po ekološki učni poti okoli ribnika	
	8.00-9.00	iutrania vadba joge v vsakdanjem življenju na energijskem polju bioparka	
	10.00-18.00	sprehod po enerqijskih točkah Bioparka NIVO	
	16.00	predstavitev enerqijskih poti Bioparka NIVO	
	16.00-18.00	Mavrična spoznanja: Avrà - Kaj ie in kakšna ie moia avra, Biopark NIVO	
	10.00-19.00	vegetarijanski piknik slastnih jedi in sladic, Biopark NIVO	
	19.00-20.00	transmisijska meditacija v Bioparku NIVO	
	10.00-13.00	oqled vinskeqa Keudra in dequstaeija vin	
	nočitve	nočitev v šotoru - Kmetiia Tratnik, Kmetiia Podpečan, Gostilna in prenočišča Cizei. Hotel Žalec. Hostel Kaižca	
Nedelja, 8. avgust,			
	ves dan	ogled parka zdravilnih in aromatičnih rastlin pri obrambnem stolpu	
	9.00-13.00	ekotržnica in bio bolšji seiem pred ekomuzejem	
	9.00-13.00	predstavitev društva AJDA - razstava, kratka predavanja, delavnice in demonstracije, ekomuzei	
	7.30-8.30	ioqa skozi srce pri Ribniku Vrbje	
	9.00-19.00	ogled Ribnika Vrbie in ekološke učne poti ob Ribniku Vrbje	
	9.00-11.00	otroške delavnice - Gradimo ekološko vas, Ribnik Vrbje, brezplačno	
	9.00-19.00	izposoja zelenih koles pri Ribniku Vrbje	
	9.00-19.00	mini živalski vrt domačih živali pri Ribniku Vrbje	
	17.00-19.00	otroške eko delavnice pri Ribniku Vrbie	
	10.00-18.0Q	sprehod po enerqijskih točkah Bioparka NIVO	
	16.00-16.15	predstavitev enerqijskih poti Bioparka NIVO	
	16.00-18.00	Mavrična spoznanja: Zakon privlačnosti, Biopark NIVO	
	16.00-18.00	Mavrična spoznama: Kako na enostaven način speči kruh, Biopark Niv5	
	10.00-19.00	vegatarianski piknik slastnih jedi in sladic, Biopark NIVO	
	19.00-20.00	Transmisijska meditacija v Bioparku NIVO	
	9.00-11.00	sprehod po ekološki učni poti reke Ložnice z vodeniem, zbor bistro Sebi. Zq. Grušovlje	
	9.00	predstavitev plezališča Kotečnik in plezanja, zbor pri kmetiii Tratnik	
	nočitve	nočitev v šotoru - Kmetiia Tratnik, Kmetija Podpečan. Gostilna in prenočišča Cizei Hotel Žalec Hostel kaižca	
ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si			
Informacije:TIC Žalec, tel. št.: 03/710 04 34, e-naslov: zkst.tic@siol.net			
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
junij 2010
Radostno doživetje narave, človeka in energij Pri Podpečanovih
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi Ekofestaje zbranim spregovoril tudi direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek
Tri generacije Podpečanovih
Prvi konec tedna v juniju se je v Žalcu začel prvi Ekofest, namenjen obiskovalcem od blizu in daleč. Ekofest povezuje naravne in kulturne znamenitosti s promocijo zdravega načina življenja in z etičnim turizmom, s posebno ponudbo pa so se mu pridružili tudi nekateri podjetniki. Vse za radostno doživetje narave, človeka in energij v zeleni dolini.
Organizator Ekofesta, ki naj bi postal tradicionalen, je v sodelovanju z Občino Žalec Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT). Avtorici projekta, zunanja sodelavka zavoda in lokalna vodnica Irena Rotar ter vodja enote turizem na ZKŠT Sabina Palir, sta festival opisali kot radostno doživetje narave, človeka in energij v zeleni dolini, pri čemer gre za povezovanje vseh naravnih in kulturnih danosti v občini, povezovanje turizma, tradicije, športa, kulture, posameznikov, društev in ustanov, s svojo ponudbo pa se vanj vključujejo tudi zasebniki. Ekofest bo potekal vsak prvi vikend v mesecu.
Na prvi dan prvega ekofesta so organizatorji pripravili tiskovno konferenco z zelenim zajtrkom, projekt pa so med drugim predstavili Irena Rotar, Sabina Palir, Jani Štusej iz podjetja Nivo Celje, ki je lastnik Bioparka Nivo, in Uroš Vidmajer z ZKŠT, vodja enote šport. Svojo podporo projektu je izrazil tudi župan Lojze Posedel in ob tem poudaril, da so poleg naravnih in zgodovinskih znamenitosti v dolini največje bogastvo prav ljudje s svojimi idejami in pozitivno energijo. Direktor ZKŠT Matjaž Juteršek pa je dejal, da je Ekofest prijeten skok v poletje s številnimi prireditvami in dejavnostmi, ki jih or-
ganizira zavod.
Irena Rotar: »Vsaka dobra ideja nič ne velja, če ni pravih ljudi in lokalnega okolja, ki jo sprejme in kjer se ideje lahko uresničijo. Zato se lepo zahvaljujem županu, direktorju in vsem sodelavcem ZKŠT, da smo v tako kratkem času naredili tako velik projekt. Mislim, da smo naredili zelo dobro delo. Z gospodom Janijem Štusejem sodelujeva že od ustanovitve bio parka, sodelovala sem pri ribniku Vrbje kot lokalna turistična vodnica in takrat sem začela razmišljati, kako bi vse to povezali. ZKŠT se je dejansko trudil, v zadnjih nekaj letih je ogromno naredil, lokalna turistična društva so dejavna, povezujejo se prireditve. Vemo, da je tudi ta kriza prinesla svoje. To, kar se moramo naučiti, je, kako se preživeti v tem koščku narave tukaj in zdaj s svojimi resursi, glavami in znanji. Raj nam je dan, od nas pa je odvisno, ali ga bomo izkoristili ali ne.«
Ekofest ima kar nekaj strateških ciljev: kontinuirano (vsak prvi konec tedna v mesecu) udejanjati usmeritve v trajnostni razvoj in turizem s spoštovanjem do narave, človeka in energij v praksi, združevati in pospeševati javno-zasebno partnerstvo, posameznike, društva, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja, vzpodbuditi sonaravno pridelavo hrane in zelišč, vzpodbuditi razvoj turizma, odnosa do zdravja, športa, kmetijstva in ostalih gospodarskih panog, povečati obstoječo ponudbo naravnih in drugih turističnih virov, povezati vesela dogajanja in izobraževanja za vse generacije, vzpodbujati uporabo koles in javnih prevoznih sredstev, v naravnih danostih udejanjiti celovito skrb
za človeka in prikazati načine izboljšanja vsakodnevnega življenja vseh generacij in skupin, udejanjiti vrednote medsebojnega spoštovanja in etične ekonomije vseh sodelujočih v projektu, ponuditi možnost brezplačnih ogledov in storitev, po drugi strani pa so na voljo tudi organizirane plačljive storitve in nenazadnje združevanje vseh generacij z željo po kakovostnem preživljanju prostega časa.
Glavne lokacije, kjer v času ekofesta poteka največ dejavnosti, so Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, Ribnik Vrbje in Biopark Nivo, pestro pa je tudi v Savinovi hiši, v vinskem Keudru Savinjskih vinogradnikov, v zeliščnem vrtu in parku IHPS, na ekološki učni poti ob ribniku, na tematskih poteh, kolesarski poti in na naravni plezalni steni Kotečnik. Na prvem ekofestu so sodelovali tudi zasebniki: Elizabeth club, Hrustljava skušnjava, Toni pek, Slaščičarna Cassata in turistični kmetiji Podpečan iz Galicije in Tratnik izpod Gozdnika. Na turistični kmetiji Podpečan so prav v okviru prvega ekofesta pripravili slavnostno odprtje sirarne, degustacijske sobe, apartmajev in wel-nessa, Tratnikovi pa so omogočili tudi prenočevanje pod šotori.
V	ekomuzeju so v okviru ekofesta (in bodo tudi v nadaljevanju) pripravili oglede, vodenje in degustacije, izposojo zelenih koles, predavanje, otroške izobraževalne delavnice, ekotržnico s ponudbo izdelkov in pridelkov pridelovalcev z ustreznimi certifikati ter bio bolšji sejem s predstavitvijo društev in posameznikov na področju trajnostnega razvoja in ohranjanja tradicije, pridelki biodinamične in pre-makulturne pridelave, z zelišči, izdelki iz lesa in slame, ročnim orodjem in drugim. Pri Ribniku Vrbje so potekali sprehodi po ekološki učni poti, tudi tek, ogledi ribnika in mini živalskega vrta domačih živali, predstavili so nordijsko hojo, telovadbo s trakovi in hojo po »gurtni«, potekale so otroške delavnice, prav tako si je bilo mogoče izposoditi zelena kolesa, pripravili so celo jogo v naravi in zvočno sprostitev z gongom.
V	Bioparku Nivo so si obiskovalci ogledali biološke energijske
točke in energijske poti, delovanje biološke čistilne naprave, se sprehodili v okolju prijaznih energij in spoznali tamkajšnji habitat, potekale so delavnice Mavrična spoznanja o različnih poteh do zdravja, izkustvene delavnice in meditacije. Jani Štusej je na tiskovni konferenci izrazil veselje, da lahko sodelujejo na Ekofestu in hvaležnost za podporo lokalni skupnosti pri promociji. »V okolju dobrih energij v Bioparku Nivo boste lahko v miru prisluhnili naravi in se sprehodili po energijski poti, ki jo sestavljajo energijske točke. Na teh točkah postojite od 8 do 12 minut, kar lahko blagodejno vpliva na vaš organizem in vaše počutje. Naše osnovno vodilo pri urejanju bioparka je bilo, da na degradiranem območju ob naši tovarni gradbenih izdelkov vzpostavimo naravno ravnovesje. V ta namen smo zgradili dva ribnika, uredili poligon za biološko čistilno napravo, namakalni sistem, v ribnike smo naselili ribe, na vodni površini je 17 vrst rac, prav tako beli in črni labodi ter druge ptice in tudi želve. V bioparku namenjamo posebno pozornost ohranjanju krajine, tako bi radi imeli le rastline, ki so značilne za Spodnjo Savinjsko dolino. Posebno pozornost namenjamo beli vrbi, ki je še posebej značilna za to območje. Obiskovalci lahko opazujejo tudi travniške cvetlice vseh vrst, ki so skoraj pred izumrtjem, saj zaradi intenzivnega kmetijstva ne morejo semeniti. Posebno pozornost namenjamo vzgoji mladih, lani smo na naravoslovnih dnevih gostili okoli 1800 otrok iz vse Slovenije. V prvem ribniku imamo nameščen prototip biološke čistilne naprave, katere avtor je znani celjski inovator Vili Poznik in ki si jo pridejo ogledat tudi iz tujine. To osnovno dejavnost bi radi v okviru Ekofesta popestrili z raznimi delavnicami, kako uporabljati bioenergijo v svojo korist in pridobiti ostala komplementarna znanja. Biopark je po svoji vsebini in dejavnosti edinstven v tem delu Slovenije in tudi širše,« je poudaril Jani Štusej.
Nadaljevanje Ekofesta sledi že ta konec tedna (2., 3., in 4. julija). Iz pestrega programa omenimo v petek jogo skozi srce za otroke ob 8. uri pri Ribniku Vrbje, v soboto zvočno sprostitev v jutranji zarji z gongom in v nedeljo jogo že ob 7.30, v Bioparku Nivo pa bo med drugim v petek ob 19. uri transmisijska meditacija in nato koncert gongov in violine ob sončnem zahodu. V soboto in nedeljo bo od 10. ure naprej vegetarijanski piknik, v soboto bo ob 10. uri zaživelo tudi poletno gledališče z lutkovnimi predstavami v ekomuzeju.
V Ekofest so vključene tudi nekatere tradicionalne kulturne in turistično-zabavne prireditve: v petek (2. 7.) bodo ob 21. uri v Žalcu izbrali Smaragdno kraljico, v nedeljo (4. 7.) pa ob 15. uri pri Slomškovem domu na Ponikvi pripravljajo Kmečko popoldne pod lipo.	K. R.
Na stoletja stari kmetiji Podpečan v Galiciji v žalski občini so se prvo junijsko soboto v velikem številu zbrali prijatelji, znanci in številni gostje in namenu predali obnovljeno kmetijo, v kateri so našli svoj prostor moderna sirarna z zorilnico in prodajalno sira, soba za pokušnjo, apartmaji in prostori dobrega počutja - wellnessa.
Zbrane je uvodoma pozdravil gospodar Andrej Podpečan, ki skupaj z ženo Danico, s hčerko Martino in z drugimi otroki živi in ustvarja na kmetiji. Na kmetiji trenutno živijo tri generacije. Obdelujejo 33 ha zemlje, v hlevu imajo 85 glav živine, od tega 45 krav molznic, večina rjave pasme, ki jo odlikuje odlična kakovost mleka. Srce obnovitve je 150 let staro gospodarsko poslopje, kjer dnevno pridelujejo domači sir iz domačega svežega kravjega mleka, pridelanega samo na kmetiji Podpečan. Posebnost sirov je, da so vsi pridelani iz polnovrednega mleka, kar pomeni, da mleku ničesar ne odvzamejo in tudi ničesar ne dodajo, razen sirišča in kulture. Poleg desetih
V podjetju Energetika Vransko so. razvili enoto za oskrbovanje in razsvetljevanje igrišč in javnih prireditvenih prostorov z možnostjo priključitve električnih porabnikov.
Namen projekta Razvoj enote za oskrbovanje in razsvetljavo je bil razviti popolnoma samozadostno raz-svetljevalno in oskrbovalno telo z električno energijo za otroška in športna igrišča, javne prireditvene prostore ter javno razsvetljavo cest in križišč, ki so odmaknjeni od električnega omrežja oziroma električnega omrežja na teh lokacijah sploh ni.
Svetilka, ki je del oskrbo-valno-razsvetljevalne enote, ustreza uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak nič stopinjam. Moč svetilke je 35 W. Napaja se s pomočjo fotonapetostnega silicijevega modula in z veter-nim generatorjem. Energija se shranjuje v akumulatorskih baterijah, ki imajo prostor v
vrst domačih sirov izdelujejo tudi domače sadne jogurte z različnimi okusi. Sama investicija turističnega dela ter sirarne je znašala milijon evrov, od tega pa so Podpečanovi pridobili 30 odstotkov evropskih sredstev.
Moderna sirarna Podpečanovih, katere duša je hčerka Martina, je prva v Sloveniji, ki omogoča odprt, a hkrati higienski ogled predelave mleka. V nadaljevanju so zbranim spregovorili tudi žalski župan Lojze Posedel, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predsednik KS Galicija Jože Kruleč, arhitektka Mateja Kavčič in drugi. Blagoslov je opravil domači župnik Janko Cigala, odprtje gospodarskega poslopja pa so s svojimi nastopi popestrili člani Folklorne skupine Galicija, Dekliški pevski zbor Galicija in Godba Dobrna.
S prerezom trku so nove prostore predali namenu predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, župan Lojze Posedel, arhitektka Mateja Kavčič, gospodar Andrej Podpečan in najmlajši sin Andraž.	T. T.
namenski omarici ob vznožju stebra. V tej omarici so tudi vtičnice za oskrbovanje prireditev z električnim tokom in možnostjo priključitve električnih porabnikov.
Oskrbovalno-razsvetljeval-na enota je zaradi testiranja optimalnih pogojev sončnega sevanja ter tudi hitrosti in količine vetra postavljena pred poslopjem Energetike Vransko. Enota je izredno zanimiva za oddaljena območja in poti, pri katerih so stroški postavitve omrežne razsvetljave zelo visoki in zahtevajo obsežna pripravljalna dela. Z uporabo oskrbovalno-razsve-tljevalne enote lahko neodvisno, ekonomično in skoraj brez omejitev namestimo svetlobno telo z oskrbovalno enoto, ki je varno in ima odlično vidljivost z veliko svetlobno močjo. Omogoča osvetlitev in oskrbovanje področja z električno energijo brez stroškov za porabo električne energije, z dolgo življenjsko dobo, z nizkimi stroški vzdrževanja in brez onesnaževanja okolja. T. T.
K prijaznemu turizmu sodijo kolesa, na ekofestu so na voljo v resnici zelena
Razvili novo enoto
Malteška poroka na Polzeli
Priznanje ekomuzeju
Z malteške poroke
Polzelani so na svojo zgodovino zelo ponosni, še posebej, ko gre za starodavni malteški viteški red, ki je tukaj deloval celih petsto let, od leta 1263 do leta 1780, in z mogočno Komendo, ki jo zdaj temeljito obnavljajo, pustil neizbrisen pečat kraju in občini. Že nekaj let se trudijo tudi z obujanjem zgodovinskih dejstev. V soboto so v prelepetn dvorcu in parku Senek na Polzeli poskrbeli
tudi za malteško poroko.
Člani Turističnega društva Občine Polzela so v sodelovanju z Malteško konjenico Polzela in Kulturno-ume-tniškim društvom Cecilija že petič zapored organizirali malteško poroko. Ženin in nevesta, Boštjan Kocman in Suzana Pungartnik, ter priči so bili ogrnjeni v posebna malteška ogrinjala, poroka pa je potekala v kristalni dvorani. Par sta poročila župan Občine
Polzela Ljubo Žnidar in matičarka Milena Lukač, malteški vitez Stanko Novak pa je ženinu Boštjanu Kocmanu in nevesti Suzani Pungartnik izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta od zdaj v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa, to so bolezen, zapuščenost, brezdomstvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera. Predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar pa je v imenu društva mladoporočencema izročila ročno izdelan glinen kropilnik kot simbol sreče in družinskega življenja.
Žal se zaradi slabega vremena mladoporočenca nista mogla peljati s kočijo. Odpadla pa je tudi prireditev v parku Senek z naslovom Malteški pozdrav poletju. Prireditev bodo pripravili pozno poleti ali jeseni.	T. Tavčar
Antične delavnice v Rimski nekropoli
nih delavnicah, s katerimi so organizatorji popeljali udeležence v antični svet nekdanjega mogočnega rimskega imperija, ki ga v Šempetru poudarjajo veličastni nagrobni spomeniki vplivnih rimskih rodbin.
Udeleženci so v delavnicah iz gline oblikovali rimsko posodo, izdelovali rimski nakit, se igrali stare igre Rimljanov, si izdelali naglavni venec iz br-šljanovih listov, ustvarjalni pa so bili tudi pri likovni upodobitvi antičnih spomenikov.
Za pravo rimsko vzdušje pa so poskrbeli tudi »pravi« Rimljani in Rimljanke, ki so se sprehajali po antičnem parku.	D. N.
Golažijada pod Kotečnikom
že in Kmetija Tratnik sta namreč organizirala že 6. tekmovanje v kuhanju golaža. Kuhanja te okusne jedi se je lotilo 18 ekip.
Komisija ni imela lahkega dela pri ocenjevanju jedi. Kot je povedal glavni ocenjevalec Gregor Krašek iz Laškega, je kakovost skuhanega golaža vsako leto na višjem nivoju. Tokrat so vse moške kuharje prekosile ženske - ekipa SDS, ki je bila tudi edina ženska ekipa. Na drugo mesto so se uvrstili kuharji Sanjske ekipe, na tretje pa ekipa z imenom Don Kihot-Sancho Pansa iz Latkove vasi. Priznanja za sodelovanje sta ekipam podelila občinska svetnika Robert Čehovin in Janko Kos, zmagovalnim trem ekipam pa je medalje podelil župan Lojze Posedel.	D. N.
Golažijada pod Kotečnikom
Pod Kotečnikom v Za- junija, dišalo po golažu, grebenu je v soboto, 19. Turistično društvo Gri-
Občina Polzela in Turistično društvo Občine Polzela
OBJAVLJATA
javni natečaj za izbor najboljšega turističnega spominka Občine Polzela.
Podrobne informacije o natečaju najdete na spletni strani Občine Polzela www.polzela.si in Turističnega društva Občine Polzela www.td-polzela.si.
Ena izmed antičnih delavnic
Turistično društvo Šempeter je v sodelovanju z Osnovno šolo Šempeter in šempetrsko enoto vrtca pod geslom Mozaik našega kraja
pripravilo antične delavnice v Rimski nekropoli, s katerimi so želeli pričarati utrip rimskega časa.
Ta se je odseval v ustvarjal-
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/ krajine je sredi junija Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije iz Žalca podelilo priznanje Naša Slovenija 2010. To je pomembna simbolna potrditev pomena tega skupnega projekta Spodnje Savinjske doline.
Gre za priznanja, s katerimi želijo nagraditi prizadevanja posameznikov, društev in neformalnih civilnih pobud pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine, temeljev slovenske prepoznavnosti. Na razpis gibanja, ki je nosilec tega projekta, je ekomuzej prijavila Razvojna agencija Savinja. Na letošnji razpis je prispelo 27 utemeljenih predlogov, med njimi je bilo za priznanja izbranih le 12. Poleg Ekomuzej a hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so si priznanje prislužili tudi rojstna hiša Janeza Jalna (Rodine), Grajski mlin (Grab-če pri Gorjah), Triptih, d. o. o., restavratorski atelje Bogovčič, Muzej na prostem Pleterje, Mreža Unesco šol Slovenije, Povhov mlin v Šentanelski reki, KUD Vladko Mohorič Zreče, Pavlova hiša (Potrna - Laafeld, Avstrija), Kulturno društvo Ro-zajanski dum (Rezija - Italija), novinar Drago Bulc in Fundacija poti miru (Posočje).
Svečane podelitve na obnovljeni in oživljeni železniški postaji Otoče na Gorenjskem so se v imenu Občine Žalec in
ekomuzeja udeležili podžupan Dani Zagoričnik, direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in Stojan Praprotnik (RAS Savinja). L. K.
Žalska ponudba v Kopru
Potem ko so v ZKŠT Žalec januarja poskrbeli za odmevno predstavitev na ljubljanskem sejmu Narava zdravje, so turistično ponudbo Žalca in okolice v podobni zasnovi predstavili tudi na 17. Primorskem mednarodnem obrtno-podjetniškem sejmu, ki je potekal med 3. in 6. junijem v koprski dvorani Bonifika.
Na sejmu, kjer se vsako leto predstavi več kot 200 domačih in tujih, obišče pa ga okrog 200.000 obiskovalcev, so turistično ponudbo Občine Žalec predstavili v sodelovanju s Turističnim društvom Šempeter, kmetijo Podpečan iz Galicije in keramiko Rus iz Kasaz. Kmetija Podpečan je predstavitev popestrila z degustacijo svojih sirov, s svojo ponudbo izdelkov iz keramike se je predstavila Keramika Rus. Predstavnici TD Šempeter v nošah iz Rimskih časov sta poskrbeli za pokušnjo hmeljskega žganja in približali zgodovino ter turistično ponudbo Šempetra. Seveda pa so predstavili tudi Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, ki je od novembra ponos celotne Spodnje Savinjske doline.	L. K.
Predstavitev ekómuzeja in žalske turistične ponudbe na sejmu v Kopru
Lesene skulpture in perujska glasba
Tudi Kulturno društvo Vrbje je v soboto, 19. junija, pripravilo prireditev z naslovom Kresni večer.
V imenu organizatorja je zbrane pozdravila Leonida Meh. Povedala je, da je narava v kresnem času bujna, raznolika, živahna in skrivnostna. Skrivnostne in zanimive pa so tudi skulpture Vinka Kovačca, ki propadajočim kosom lesa vdihne novo življenje. Vsaka skulptura pripoveduje svojo zgodbo in nosi svoje sporočilo. Skulpture so predstavili z besedo in z izraznim plesom poklicne plesalke Bojane Mišič, ki živi in ustvarja v Celju. Dogajanje kresnega večera pa
20 let Snežne jame
20. obletnico odprtja Snežne jame za turistični ogled bodo jamarji počastili s priložnostno slovesnostjo v soboto, 10. julija, ob 10.30 predjamo.
Udeleženci se bodo lahko podali na brezplačen ogled jame. Jama je sicer odprta vsak vikend in ob praznikih do konca septembra, od 15. julija do konca avgusta pa vsak dan. Ogledi so ob 9., 11., 13., 15. in 17. uri.
Skupina Machu Pichu
so popestrili trije bratje skupine Machu Pichu, ki igrajo glasbo južnoameriških Indijancev iz Peruja, od koder tudi sami prihajajo. Med drugim
so zaigrali tudi svetovno znano uspešnico El kondor pasa. Kresni večer so končali s tradicionalnim prižiganjem lučk na ribniku.	T. T.
PONIRKOV INFO CENTER
Odpiralni čas julija in avgusta:
PONEDELJEK-PETEK	od 15. do 20. ure
SOBOTA, NEDELJA,	od 9. do 12. in
PRAZNIK	od 14. do 20. ure
Z

PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE VSAKO SOBOTO in NEDELJO med 17. in 19. uro.
V primeru slabega vremena zaprto.
Vodenje občine je izziv
Slovenci za, Savinjčani proti
Karmen Dvorjak
Občinski odbor SDS Braslovče je pred dnevi organiziral okroglo mizo z naslovom Gospodarski in finančni položaj v luči podjetnika in občana. Ob tej priložnosti je odbor predstavil svojo kandidatko za županjo na jesenskih lokalnih volitvah.
Sedanji župan Marko Balant, ki je na okrogli mizi najprej pozdravil vse zbrane, ne bo ponovno kandidiral za župana. Izziv je sprejela Karmen Dvorjak, ki z družino živi v Šmatevžu v KS Gomilsko, po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka, zaposlena kot direktorica Službe za ekonomiko v podjetju Livar v Ivančni Gorici. Je tudi predsednica regijskega ženskega odbora SDS za sa-vinjsko-šaleško regijo. Kot strokovnjakinja s področja financ in računovodstva, ki prihaja iz gospodarskega, torej realnega sektorja, dobro pozna trenutni gospodarski in finančni položaj v Sloveniji, ima pa tudi znanje in izkušnje kot profesorica ekonomsko teoretičnih predmetov. Zato je na okroglo mizo povabila mag. Andreja
Širclja, priznanega finančnega in davčnega strokovnjaka ter predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS, ki je predstavil številne ukrepe, ki jih za razbremenitev gospodarstva predlaga strokovni svet SDS. Med drugim je omenil predlog razbremenitve gospodarstva z znižanjem stopenj davkov od dohodkov pravnih oseb in neposredna jamstva države za mala in srednja podjetja, predvsem tista, ki imajo razvojne projekte. Poudaril je, da je za dobre projekte moč pridobiti sredstva kohezijskih skladov, čeprav se za ta način črpanja sredstev mala in srednja podjetja zaradi birokratskih omejitev pogosto ne odločajo. Karmen Dvorjak je ob tem poudarila, da je vodenje občine podobno vodenju velikega podjetja. K. R.
Skupen kandidat za župana
Sredi junija so se v sejni sobi Občine Prebold na svojem sestanku zbrali člani Občinskega odbora SD Prebold. Na seji so obravnavali kandidate za lokalne volitve, potrdili so Akcijski razvojni program Občine Prebold in se dogovorili za poletne dejavnosti. Udeležencem sestanka se je predstavil tudi župan in kandidat za župana na jesenskih lokalnih volitvah Vinko Debelak, ki je
podrobneje predstavil dosedanje delo, dejavnosti v občini in naloge, ki občino še čakajo v prihodnosti.
Sejo je vodil predsednik Občinskega odbora SD Prebold Matjaž Debelak, ki je prisotne najprej obvestil, da spremembe o volilnih enotah, ki jih je februarja predlagal župan, niso bile potrjene na občinskem svetu. Občina bo tako tudi na jesenskih lokalnih volitvah raz-
deljena na tri volilne enote, v vsaki od teh pa se bo volilo po pet svetnic oziroma svetnikov.
Sicer pa je kandidatna lista SD za lokalne volitve v veliki meri že sestavljena, do konca avgusta pa jo bodo po potrebi še dopolnili. Občinski odbor SD Prebold je za skupnega kandidata SD, LDS, DeSUS, ZARES in SLS za župana Občine Prebold podprl Vinka Debelaka.	D. N.
Na volitve dobro pripravljeni
Prejšnji mesec se je na stranke DeSUS. Na zboru so Ponikvi zbralo več kot 120 obravnavali poročilo prete-članov krajevnega odbora klega leta in govorili o dejav-
Z zbora na Ponikvi, kjer se je predstavil tudi županski kandidat Ivan jelen
Odbor tudi v Taboru
Od 4. junija je uradno ustanovljen Občinski odbor SD v Občini Tabor. Člani odbora želijo prispevati svoj delež pri oblikovanju občinske politike v naslednjem mandatnem obdobju.
Na ustanovnem sestanku so za predsednico soglasno izvolili Natašo Zore Kos, ki bo po statutarnem sklepu Območne organizacije SD Žalec tudi članica predsedstva Območne organizacije SD.
Na sestanku, ki so se ga poleg članic in članov SD Tabor udeležili tudi člani predsedstva
Območne organizacije SD Žalec na čelu s predsednikom Romanom Virantom, so opredelili tudi dejavnosti, ki so potrebne za uspešno delovanje občinskega odbora. Med pomembnimi nalogami za letos so vsekakor jesenske lokalne volitve, na katerih bodo nastopili s svojimi kandidatkami in kandidati. Na sestanku so podali predlog za članico Občinske volilne komisije, ki naj bi zastopala Občinski odbor SD Tabor. To nalogo so zaupali Tjaši Pungartnik, ki naj bi bila članica OVK v naslednjih štirih letih.	D. N.
nostih, ki so jih oziroma jih še bodo opravili v tem letu, letu lokalnih volitev.
V preteklem letu se je članstvo povečalo za 12 novih članov, že do zdaj pa so bili z več kot 230 člani najštevilčnejši krajevni odbor v Sloveniji. Kot so povedali, so zelo veseli, da se jim pridružujejo zelo dobri kadri. Poudarili so, da so na letošnje lokalne volitve na Ponikvi že zelo dobro pripravljeni, saj za župana Občine Žalec kandidira predsednik KS Ponikva, bivši poslanec in svetnik v občinskem svetu Ivan Jelen. Poleg moških predstavnikov kandidirata za mesto svetnice v občinskem svetu tudi Ljudmila Volk in Ivanka Repinc. Uspešno delo krajevnega odbora, njegovega predsednika Bogdana Pečečnika in predsednika občinskega odbora Ivana Jelena je na srečanju pohvalil tudi predsednik DeSUS-a Karel Erjavec, ki se je tokrat dotaknil tudi drugih političnih in aktualnih tem, kot so javnomnenjske raziskave političnih strank, čas recesije, pokojninske reforme, problematike zdravstva, sociale ... in delovanje koalicije. Ob koncu uradnega dela srečanja se je zbranim predstavil kandidat za župana Občine Žalec Ivan Jelen. Zbor so nadaljevali s prijetnim druženjem. D. N.
Da smo Slovenci na referendumu o Zakonu o arbitražnemu sporazumu 6. junija glasovali za sporazum ob skoraj 43-odstotni udeležbi z 51,54 odstotka glasovali za sporazum, je že nekaj časa znano. Manj znano pa je, da je bila odločitev v volilni enot 5 - Celje v podobnem odstotku (51,56 %) proti sporazumu in da so bili
še nekoliko bolj proti sporazumu tudi volivci v obeh žalskih okrajih, ki pokrivajo vseh šest občin Spodnje Savinjske doline.
Tudi udeležba v obeh žalskih okrajih je bila nižja od slovenske udeležbe. V okraju Žalec 4 je znašala skoraj 44 % ali 7.697 volivcev, v okraju Žalec 5 pa skoraj 46 % ali 8.367 volivcev.
Naklonjenost arbitražnemu sporazumu je v okraju Žalec 4 izrazilo komaj 47,32 % volivcev (3.623 volivcev), v okraju Žalec 5 pa še za dobri dve odstotni točki manj, torej 45,17 % volivcev (3.752). V obeh okrajih je torej večina glasovala proti arbitražnemu sporazumu, v prvem žalskem okraju je bilo proti 52,67 % volivcev (4.033), v drugem pa 54,63 % (4.555). L. K.
Spremenimo danes
Občinski odbor stranke SD Braslovče je predstavil županskega kandidata na jesenskih volitvah. Za županski stol se bo potegoval 52-letni domačin Branimir Strojanšek, po izobrazbi univ. dipl. pravnik, zaposlen na Davčnem uradu Velenje.
Med najpomembnejšimi točkami volilnega programa kandidat Strojanšek izpostavlja: »Za več lastne prisotnosti in komunikacije z občani bom poizkusno uvedel uradne ure tudi v Letušu, na Gomilskem in v Trnavi /.../ Odlični pogoji dela v vrtcih in šolah morajo biti osnova zadovoljstva in izoblikovanja otrok ter njihovega pravilnega usmerjanja v prihodnost pred vplivi drog in kriminala. Kulturno ozaveščanje ter medsebojno spoštovanje morata postati vsakdanja vrednota /.../ Vseh sedem gasilskih društev
mora biti operativno sposobnih za zagotavljanje varnosti, zaščito in reševanje ljudi in premoženja. Krajinske lepote in zgodovinske znamenitosti občine morajo postati bolj razpoznavne in ohranjene. Spremljanje potreb starostnikov in pomoči potrebnim soljudem v stiski mora postati naša stalna obveznost. Potrebno je izboljšati trgovsko oskrbo z iskanjem zasebnega investitorja za izgradnjo manjšega trgovskega marketa. Program razvojnih načrtov za obdobje 2010-2014 mora biti realiziran /.../ Občina mora bistveno intenzivneje sodelovati na razpisih za pridobitev državnih in evropskih sredstev. Podpiram argumente Civilne iniciative Braslovče proti izgradnji hitre ceste F2 med Velenjem in Šentrupertom. Občane je potrebno vseskozi spodbujati k skrbnej-
Branimir Strojanšek
šemu ločevanju odpadkov zaradi posledičnega znižanja stroškov odvoza in predvsem zaradi ohranjanja narave. Ne bomo sklepali predvolilnih koalicij, po volitvah pa bo dobrodošlo čim širše soglasje zaradi uresničitve celotnega volilnega programa.« Strojanšek bi funkcijo župana opravljal profesionalno.	T. Tavčar
Spoštovane občanke! Spoštovani občani!
' - -
Predstavljamo vam
O^r v,
KLJUČ
za spremembe v občini Žalec:
Gregor Vovk Petrovski,
kandidat za župana občine Zaiec.
Ta ključ je v vaših rokah. Odklenite vrata lepši mladosti, novim podjetniškim priložnostim in izzivom ter dostojnejši jeseni vašega življenja.
Odprite pot človeku, ki ima vizijo, znanje in voljo, da bo vaše življenje lepše, boljše in prijaznejše; takšno, kot si ga zaslužite.
Andražani državni gasilski prvaki
Polzelani kolesarili
Novo gasilsko vozilo Na Vranskem 700 gasilcev
Turistično društvo Občine Polzela je tudi letos prvo junijsko nedeljo pripravilo rekreativno kolesarjenje po Občini Polzela, in sicer po kolesarski progi 10 (Polzela, Podvin, Dobrič, Andraž, Založe, Ločica, Breg, Polzela).
Zbrane kolesarje je v lepem poletnem vremenu na startu pred občinsko zgradbo pozdravila predsednica Turističnega društva Občine Polzela Alenka Žnidar in vsem kolesarjem zaželela varno vožnjo. 28 kilometrov dolga pot, ki je bila primerna za različne starostne skupine in speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitosti občine, so prekolesarili v dobrih dveh urah.	T. Tavčar
@ 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net
Ekipe iz GZ Žalec, ki so nastopile na državnem tekmovanju
V Lipovcih, v Občini Beltinci, je prvo soboto v juniju potekalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Ekipe so morale najprej skozi sito tekmovanj na gasilskih zvezah in skozi sito regijskih tekmovanj, tako da so na državnem tekmovanju nastopile najboljše ekipe iz vse države.
Na tekmovanju je Gasilsko zvezo Žalec zastopalo sedem
ekip v naslednjih kategorijah: mladinke, mladinci in pionirji. Najuspešnejši sta bili ekipi mladink in pionirjev iz PGD Andraž nad Polzelo, ki sta osvojili naslov državnih prvakov. Mladinke z Gomilskega so
bile četrte in iz Velike Pirešice sedme. Pri mladincih je ekipa PGD Velika Pirešica zasedla sedmo mesto, ekipa iz Andraža nad Polzelo pa deseto, medtem ko so pionirke iz Levca zasedle 36. mesto.	T. Tavčar
Mladinci: Velika Pirešica 7. mesto, Andraž nad Polzelo 9. mesto
Mladinke: Andraž nad Polzelo 1. mesto, Gomilsko 4. mesto,
Velika Pirešica 7. mesto
Pionirji: Andraž nad Polzelo 1. mesto
Pionirke: Levec 36. mesto
Ob novem vozilu (na desni voznik Jože Križnik, na levi predsednik PGD Tešova Srečko Gril in poveljnik Marko Križnik)
V Občini Vransko so praznovanje letošnjega občinskega praznika sklenili s prevzemom in blagoslovom novega gasilskega vozila Land Rower GVGVP-1 za PGD Tešova.
Slovesnosti so se udeležili številni gasilci, ki so jih ob tej priložnosti nagovorili predsednik PGD Tešova Srečko Remic, podpredsednik GZ
Žalec Primož Vasle in vranski župan Franc Sušnik. Z dogodkom občina zaključuje cikel opremljanja gasilskih društev z ustreznimi vozili glede na kategorizacijo društev. Vrednost vozila je 61 tisoč evrov. Na slovesnosti so botrom in donatorjem podelili zahvale, Boris Piki in Marko Križnik pa sta prejela odlikovanje tretje stopnje GZ Slovenije.	T. Tavčar
Gasilska zveza Žalec je prejšnjo nedeljo na Vranskem s pomočjo Občinskega gasilskega poveljstva Občine Vransko pripravila tekmovanje za članice in člane. Pred začetkom tekmovanja je zbrane pozdravil vranski župan Franc Sušnik in tekmovalnim enotam zaželel veliko uspeha.
V štirih kategorijah je nastopilo 68 enot s 700 članicami in člani iz 35 društev zveze. Pomerili so se v vaji z motorno brizgalno,
suhi izvedbi, štafetnem teku in v vaji razvrščanja. Pri članih A je zmago slavila enota PGD Andraž nad Polzelo, in sicer pred enotama Parižlje - Topovlje in Loke, pri članih B je zmagala enota PGD Braslovče pred Veliko Pire-šico in Zabukovico, pri članicah A desetina PGD Andraž nad Polzelo pred Ponikvo pri Žalcu in Levcem in pri članicah B desetina PGD Velika Pirešica pred Tovarno nogavic Polzela in Kaplo - Pondor.	T. Tavčar
Vaja z motorno brizgalno
Veterani GZ Žalec pred gasilskim domom v Braslovčah
Srečanje gasilskih veteranov
V nedeljo so gasilci PGD Gasilske zveze Žalec. V le- Vse veterane je na začetku Braslovče gostili 3. poletno	pem sončnem vremenu se jih pozdravila njihova mentori-
srečanje gasilskih veteranov je zbralo 90.	ca in predsednica komisije
za veterane Savina Naraks. Zbranim so spregovorili tudi predsednik PGD Jožef Matko, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, ki je veterane pozdravil tudi v imenu občine gostiteljice in župana Marka Balanta. V nagovoru je poudaril, da so bili gasilski veterani tisti, ki so s svojim trdim delom zagotovili dobre pogoje za rast in razvoj gasilstva v naši dolini, in izrazil veselje, da so se zbrali v tako velikem številu. Sprehodili so se do Braslov-škega jezera, ob vrnitvi jih je čakala malica, nato pa so se zadržali na druženju ob glasbi in družabnih igrah. T. Tavčar
Del udeležencev kolesarjenja
Nočni pohod na Bezovec
Planinsko društvo Braslovče ima v svojem koledarju več pohodov in izletov. Med pohodi je tudi tradicionalni nočni pohod na 837 metrov visok Bezovec na Dobrovljah. Letos je bil že
22.	po vrsti, pripravili pa so ga prvo soboto v juniju.
Pohoda se je udeležilo okoli petdeset pohodnikov. Na Startu v Braslovčah jih je pozdravil predsednik PD Braslovče Toni Ramšak in jim zaželel varno pot. Pohod je trajal dve uri in pol, v Domu borcev pa so se okrepčali s kislo juho. T. T.
Kmalu po startu s trga v Braslovčah
Počastili krajevni praznik
V dvorani Kulturnega doma Letuš so ob praznovanju krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin, ko so Letušani v noči z 12. na 13. junij pred 68 leti množično odšli v partizane, pripravili srečanje občanov, starih sedemdeset in več let.
Spomin in srečanje so obeležili s kulturnim programom, razstavo likovnih del otrok iz vrtca in Podružnične osnovne šole Letuš ter nastopom Zbora starejših krajanov Braslovč. Udeležence srečanja je najprej pozdravi-
la predsednica KO Rdečega križa Letuš Cvetka Kočevar, nato so zbranim spregovorili župan Občine Braslovče Marko Balant, predsednik Krajevnega odbora Letuš Viktor Zorec in predsednik društva upokojencev Franc Sternad.
Vsi so starejšim zaželeli prijetno druženje, obenem pa so se jim zahvalili za njihov prispevek k razvoju kraja, za njihove modre nasvete, izkušnje ... Kulturnemu programu je sledilo družabno srečanje.	T. T.
Utrinek s srečanja
Pesem, glasba in dobrodelnost
Superstarovci odplesali sezono
V Dvorani doma krajanov Tabor je bilo v sredo, 9. junija, zelo veselo in zabavno. K temu sta v veliki meri pripomogli mladi humoristki Gela in Pafla, ki sta se udeležili prireditve, posvečene zaključnemu koncertu pevskih zborov in Orfove skupine POŠ Tabor ter zaključni akciji Karitasa Pokloni zvezek - zvezke za socialno ogrožene otroke.
Prireditev so sooblikovali taborski otroci, ki prepevajo v obeh šolskih zborih pod vodstvom Manje Majcen, in otroci, ki sodelujejo v Orffovi skupini, ki deluje pod vodstvom Mateje Todorovski. Učenci so
na odru pokazali, da so tudi rokometaši, nogometaši in še marsikaj drugega pa so s svojimi kulturnimi točkami sredino popoldne obogatili še nekateri drugi. Poleg Jožeta Škorjanca, ki je na klavirju spremljal pevska zbora, sta na synthesizer zaigrala Matevž Lesjak in Jure Kropivšek, na citrah je pevski zbor spremljala tudi Jerca Vranič, s pesmijo sta občinstvo prevzeli Eva Aubreht in Nina Kreča, na frajtonerico pa je zaigral Lovro Leskovšek. Pravo glasbeno poslastico pa sta občinstvu pripravili še Nina Kreča in Manja Majcen. Slednja pa je na klavir, skupaj s sodelavko
Matejo Todorovski, ki je igrala flavto, zaigrala skladbo iz filma Mistralova hči.
Prireditev, ki jo je vodil član NZ ansambla Vagabundi Kristjan Šmid je imela tudi dobrodelno vsebino. Predstavniku škofijskega Karitasa Celje Mateju Pirnatu so namreč ta dan izročili 250 zvezkov, ki so jih zbrali na šoli in na tej prireditvi. S tem so zaokrožili akcijo Pokloni zvezek- zvezke za socialno ogrožene. Z njo naj bi pri Karitasu omogočili zbrati vsaj tri zvezke za vsakega otroka, kar pomeni da bi zvezke prejelo okrog 8000 otrok.	D. Naraglav
Madagaskar v Žalcu
Na prvi poletni da je bila v Domu II. slovenskega tabora Žalec zanimiva prireditev Madagaskar v sliki, besedi in glasbi. Za pestro dogajanje na odru je poskrbel Joseph Roko-tarahalahy z Madagaskarja, ki že kar nekaj let živi v Sloveniji in z najrazličnejšimi akcijami pomaga svojim rojakom.
Tudi na OŠ Griže so se odločili pomagati prebivalcem Madagaskarja, kolektiv šole denimo omogoča šolanje deklice Valerie. V zahvalo za to jih je Joseph povabil na prireditev, na kateri je predstavil svojo rojstno domovino in težave, s katerimi se srečujejo tamkajšnji prebivalci.
Na glasbenem koncertu
Zvezde zvezdicam februarja lani v Grižah, na katerem je bil kot gost tudi Joseph Rokotara-halahy, je bil ustanovljen Valerie sklad z namenom pomagati pri šolanju Herinavalona Valerie Ratovondriaka z Madagaskarja. Zamisel se je porodila, ko je Joseph, ki je po poklicu arhitekt in ima status samostojnega kulturnega delavca, skladatelja in scenarista, pripovedoval o življenju na Madagaskarju in vsakdanji borbi ljudi za vodo ter preživetje. Valerie je bila rojena 26. septembra 1996 in obiskuje High school St. Francois - Xsaver na Madagaskarju. Kot je povedal Joseph, ki jo je lani decembra obiskal, je zelo pridna učenka,
Joseph-Rokotarahalahy je na hitro naučil igrati tudi učitelje in učence
radovedna in vesela, rada poje in pleše. V sklad namenjajo delavci šole vsak mesec 50 evrov, ki se preko Western Money Union Transfer mesečno nakazuje Valerii. D. Naraglav
Jadralno društvo Maltezer
Jadralna tekmovalna posadka, ki se že ponaša z nekaj odličnimi rezultati (drugi z leve predsednik Ljubo Žnidar)
pljanja, plavanja in jadranja na deski ter povezovanje čla-
nov društva za uresničevanje skupnih interesov rekreacije, vadbe in tekmovanja v navedenih vodnih športih.
Med osnovnimi nalogami je tudi vzgoja in razvoj najmlajših članov na področju vodnih športov ter nanje prenesti znanje in izkušnje. V ta namen bodo za člane društva organizirali šolo jadranja, izobraževalna predavanja, tečaje plavanja, sodelovanje na jadralnih regatah in drugih tekmovanjih.	T. Tavčar
S plesnega spektakla v žalskem kulturnem
V	Domu II. slovenskega tabora Žalec so se 13. junija na prireditvi ob koncu šolskega leta predstavili plesalci in pevci Plesno-glasbenega centra Superstar. Ta bo naslednje leto slavil že desetletnico delovanja v Gotovljah, kjer ima najmočnejšo enoto, in delovanja nasploh. Klub je na isti dan v Žalcu pripravil kar dve prireditvi in obakrat napolnil dvorano.
Na vsaki se je s kar 23 koreografijami plesnih zvrsti, kot so hiphop, street, breakdance in z orientalskimi plesi, predstavilo okrog dvesto plesalcev in pevcev, od najmlajših, predšolskih otrok do štiridesetletnic. Letos je bila plesna predstava še posebej kakovostna, saj se je kar pet skupin pred tem udeležilo državnega prvenstva, ena pa tudi mednarodnega turnirja.
V	plesni šoli Plesno-glasbenega cetra Superstar, ki poleg Gotovelj deluje tudi v Celju, Velenju in v Laškem, pleše skupaj okrog štiristo plesalcev, od tega samo v Gotovljah okrog sto, od mini klubov z dve- do štirile-tniki, s katerimi lahko plešejo tudi spremljevalci, naprej. Največ plesalcev je pri hiphop in street plesih, v kategorijah od 6 do 8, pa članov od 16 let naprej. Najstarejše so gotovo plesalke v zvrsti orientalskih plesov, kjer plešejo plesalke od 17 do 40 let. Zadnji dve leti je posebej velik porast pri breakdancerjih, v mlajših kategorijah, ki so bile letos tudi najuspešnejše na državnem prvenstvu v sodobnih tekmovalnih plesih. Tega tekmovanja se je klub letos udeležil prvič, in to le z gotoveljskimi skupinami (s štirimi) in posamezniki.
Na državnem prvenstvu so dobili tudi aktualnega držav-
domu
nega prvaka v breakdancu v kategoriji solopionirji. To je postal Aleksander Flis. Odlično pa se je odrezala tudi ekipa pionirjev breakdancerjev, ki je v svoji kategoriji osvojila 4. mesto. Državnega prvenstva so se udeležile tudi pionirke v kategoriji malih skupin in osvojile 9. mesto, pa tudi mladinke v kategoriji formacij in osvojile 10. mesto, kar je za prvi nastop odličen uspeh. Plesna formacija članov iz Gotovelj se ponaša tudi s 5. mestom na letošnjem mednarodnem plesnem festivalu v Lignanu v Italiji. Vsega seveda ne bi bilo brez kakovostnih plesnih pedagogov. Potem ko je klub pred devetimi leti zasnovala nekdanja članica skupine Power Dancer Cve-tana Rozman in bila prvo leto
tudi sama plesna učiteljica, so klub v teh letih obogatili tudi številni drugi plesni učitelji različnih plesnih zvrsti. Trenutno strokovno ekipo sestavlja deset učiteljev.
Za Superstarovce, ki se ponašajo s številnimi nastopi na slovenskih TV-postajah in številni prireditvah na Celjskem in po Sloveniji, bomo v prihodnjih letih gotovo še slišali. Načrtov, kot pravi vodja in ustanoviteljica GPC Superstar Cvetana Rozman, je gotovo še precej. Radi bi še povečali kakovost treningov in privabili še nove kakovostne učitelje in uvedli nove plesne zvrsti. K temu pa so jih gotovo opogumili tudi uspehi na letošnjem državnem prvenstu in na tekmovanju v Italiji. L. K.
Tretjič 174 pohodov
Na Polzeli je bila ustanovna skupščina Jadralnega društva Maltezer. Pobudo
dralna tekmovalna posad - 300 pohodnikov po obronkih Galicije
ka v sestavi Ljubo Žnidar (skiper), Franc Meža, Brane Turnšek, Marko Balant,
Miha Slemenšek, Andrej Knez in Tomaž Drev (člani posadke).
Ekipa že osem let uspešno nastopa na jadralnih regatah in dosega odlične rezultate.
Že šestkrat so člani ekipe stali na zmagovalnih stopničkah. Kot je povedal prvi predsednik Ljubo Žnidar, je namen društva prostovoljno, nepridobitno druženje rekreativcev in ljubiteljev votlih športov jadranja, pota-
Del pohodnikov na Gori Oljki
Društvo upokojencev Andraž je že tretje leto zapored pripravilo 12 ur pohodov na Goro Oljko. Trajali so od 7. do 19. ure. 75 pohodnikov je v 12 urah opravilo 174 pohodov.
V lepem sončnem jutru se je ob 7. uri na pot podalo 15 pohodnikov, ostali kasneje. Od starta
Planinsko društvo Galicija je prvo junijsko nedeljo pripravilo 22. pohod po obronkih Krajevne skupnosti Galicija. Približno tristo pohodnikov se je zbralo pred Podružnično osnovno šolo Trje, kjer so zbrane pozdravili predsednik Planinskega društva Galicija Viktor Furman, predsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Kruleč in planinski vodnik Sebastjan Ašenberger.
Tokrat so se podali od POŠ Trje skozi Rajterjevo dolino do kmetij Ograj enšek in Šu-perger, nato pa skozi Rimski graben do Gore, kjer je bil zaključek pohoda. Za pot, dolgo 12 kilometrov, so potrebovali slabe štiri ure, vreme pa je bilo kot nalašč za to zvrst rekreacije. Letošnji pohod so pripravili v okviru tradicionalnih ga-liških dni in akcije Razpnimo jadra, ki jo pripravlja ZKŠT Žalec.	T. Tavčar
Start pohoda pri POŠ Trje
v Hotunjah se je lažja, a zanimiva pot skozi gozd nadaljevala na Murnov hrib in dalje po pobočju do doma na Gori Oljki. Navzdol je pot vodila mimo gostilne Jug v Dobrič in se zaključila na star-tno-ciljnem mestu.
Na štirih kontrolnih točkah so pohodniki žigosali pohodniške kartončke, se odžejali in okrepčali. Vsak udeleženec je prejel spominsko majico, tisti z največ pohodi ter najstarejši in najmlajši udeleženec pa so prejeli tudi priložnostno nagrado. Med moškimi je največ pohodov, kar osem, opravil Drago Jamnikar, s mu je sledil Franc Rebernik. Tudi ženske so bile zelo uspešne, največkrat, kar šestkrat, sta se na Goro Oljko podali Milena Mešič in Martina Ograjenšek. Najstarejša pohodnika sta bila Albina Maver (rojena leta 1936) z enim pohodom in Ferdinand Verdev (rojen leta 1943) s tremi pohodi. Najmlajša pohodnika sta bila sedemletna Klara Podnar in devetletni Vid Jesenko. T. T.
Nogometna Afrika v Žalcu
S tekom in hojo proti raku
Rdeč nagelj za preživele in ozdravljene
Pravo vroče afriško vreme, ki je stopilo nasproti najmanj 400-glavi množici ljubiteljev črno-belega okroglega usnja, je prvi dan svetovnega prvenstva v nogometu v Športnem centru Žalec spremljalo celoten potek prireditve »Razpnimo jadra -Nogometna Afrika v Žalcu«.
Uvod v dogajanje so začeli najmlajši nogometaši (osemletniki in mlajši), ki so na travnatem igrišču in v odlični izvedbi članov Športnega kluba Levec pokazali svoje nogometno znanje. Borbenega duha ni manjkalo, na koncu pa je slavila ekipa Golgeter, druga je bila mešana ekipa Žalca in tretja ekipa Slovenije. Starejši učenci so v organizaciji Športnega društva Hofrein merili moči na asfaltnem igrišču. 11 ekip se je dodobra preznojilo in na koncu moralo priznati premoč Mojstrom iz Žalca, drugo mesto je pripadlo žalskim Šalabajzerjem, tretje pa ekipi Za-bukovice. Inline hokej banda je predstavljala nogometno areno
za sedem članskih ekip. Po besedah žalske sodniške legende Dura Tešanoviča je bil to dobesedno boj do zadnje žoge. Nogometni klub Žalec je kot glavni organizator prvim trem ekipam na koncu podelil prestižne pokale. 1. mesto so osvojili Buldogi iz Pirešice, 2. mesto Calcio iz Žalca in 3. mesto fabulani, prav tako iz Žalca.
Nogometno vročico je pomagal dodobra zakuriti uradni DJ akcije Razpnimo jadra D J Teo. Vzdušje pa seje stopnjevalo tudi preko spremljevalnih dejavnosti: »luciferske hoje po gurtni«, ročno nogometnega turnirja in streljanja v okvirje. Ročno nogometnega turnirja za naslov »zlate savinjske kopačke« se je udeležilo 28 parov (organizator je bila animacijska skupina OKEJ), medtem ko je svojo natančnost v streljanju v okvirje merilo preko 100 udeležencev.
Predtekmo svetovnega nogometnega prvenstva sta odigrali ekipi »savinjskih estradnikov
s prijatelji« in »Občine Žalec z gosti«, pravico na igrišču pa je krojil nogometni sodnik Tomi Pospeh. Selektorja župan Lojze Posedel in Franci Podbrežnik sta imela veliko dela pri sestavi ekip. Odziv povabljenih gostov je bil odličen. Tako so se ekipam med drugimi pridružili radijski in televizijski voditelj Boštjan Romih, košarkar Samo Udrih, športni komentator Peter Kavčič in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Končni rezultat niti ni pomemben, toliko bolj druženje, ki je pokazalo, da smo Slovenci športen narod. Končni rezultat je bil 4 : 4. Da smo Slovenci tudi vse bolj patriotsko naravnani, je dokazalo skupno spremljanje tekme Slovenija : Alžirija. Podjetje Aliansa je omogočilo spremljanje tekme in v prepolnem šotoru nas je ob slovenski himni preplavilo pravo zmagovalno vzdušje, ki se je stopnjevalo vse do zadetka in ki je s končnim sodnikovim žvižgom doseglo vrhunec. T. Tavčar
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je v petek pripravilo že 9. celodnevno prireditev Tek - hoja za življenje. Z njo želi v ljudeh vzpodbuditi skrb za zdravje, bolne za rakom in njihove svojce pa spodbuditi k optimističnemu razmišljanju. Program je bil živahen in pester. Pokrovitelj prireditve, ki je potekala v Športnem centru Žalec, je bila Občina Žalec, častna pokrovitelja pa Ministrstvo za zdravje RS in Lojze Peterle, evropski poslanec, ki je tudi sam premagal to bolezen.
Z dogajanji v okviru prireditve so dopoldan začeli v delavnicah v žalskih vrtcih in šolah, kjer so s pomočjo glasbe in plesa premagovali stres in krepili zdravje. Popoldanski program so začeli z mašo za bolnike v žalski župnijski cerkvi, nato pa se je prireditev nadaljevala v žalskem športnem centru, kjer sta zbrane nagovorila evropski
poslanec Lojze Peterle in župan Lojze Posedel, na čelu teka oziroma hoje za bolne in zdrave pa je bil znani slovenski judoist Rok Drakšič. V nadaljevanju so se predstavili nekateri udeleženci, ki so premagali raka, nato pa so podelili priznanja, rdeče nageljne in spominske medalje. Na prireditvi so nastopili najmlajši iz žalskih vrtcev, osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, Zdravstvene šole Celje,
mažoretke iz Levca, pevci, med drugimi tudi legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner, ansambli in drugi. Udeleženci prireditve so se lahko posvetovali s strokovnjaki, kako preprečiti raka in kako živeti z njim, se seznanili s prehrano bolnikov z rakom, merili so krvni sladkor, holesterol in drugo. Prireditev brez alkohola, cigaret in drog se je končala v poznih večernih urah.	T. Tavčar
Petrovčani prepevali
Cici olimpijada ponovno navdušila
Nastop najmlajših iz vrtcev
Že konec maja se je na letnem koncertu v Zadružnem domu Petrovče predstavil tudi Moški pevski zbor Petrovče pod vodstvom zborovodkinje Metke Berk.
Občinstvo je navdušil s priredbami slovenskih narodnih in ponarodelih, kot so Tam na vrtni gredi, Štiri belokranjske, Slanica, Mlati-či, Srce človeško, Za njo kot
riba za vodo, Moj atej so djali, Marko skače in Cigani. Solisti tokratnega koncerta so bili Bojan Pevec, Mirko Koprivnik, Aleš Dovžan in Slavko Lednik. Gostje koncerta so bile pevke Ženskega pevskega zbora Griže z zborovodkinjo Vesno Turičnik, ki so letos praznovale šestdesetletnico. Prireditev je povezovala Elvira Selič.	L. K.
ZKŠT Žalec je skupaj z žalskimi vrtci in šolami žalske občine ter v sodelovanju z Atletskim klubom Žalec organiziral že 15. cici olimpijado. Zaradi velikega zanimanja so prireditev tudi tokrat pripravili v dveh delih, eno za vrtce in drugo za prvošolčke.
Na prvi prireditvi je nastopilo rekordnih 360 otrok, ki so na prijazen način spoznavali tako atletski stadion kot predvsem prvine metov, skokov in tekov. Vzgojiteljice so jih vodile od discipline do discipline, atletski sodniki sodili in demonstrirali, malč-
ki pa so dosegali »rekord za rekordom«.
Že naslednji dan so svojo moč razkazovali prvošolčki in njihova vnema ni bila nič manjša od mlajših kolegov. Skupno je »atleticiralo« 160 prvošolčkov. Atletske disci-
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
pline so bile domala iste, učiteljice pa tudi tokrat zveste »trenerke« svojih varovancev. Na začetku in ob koncu prireditve so prisluhnili »športni« himni, ki jo je že pred leti
posebej za to priložnost napisal znani slovenski animator Sten Vilar. Prireditev je ob podpori DJ-ja Tea povezoval športni komentator in pedagog Peter Kavčič.
Ob tej priložnosti se za odlično organizacijo in koordinacijo vseh vrtčevskih enot zahvaljujejo predvsem Vidi Stingi, zahvaljujejo pa se tudi vsem vzgojiteljicam in učiteljicam, ki so vestno skrbele za svoje male atlete. Za veselo razpoloženje je poskrbel Ponirek - maskota Ribnika Vrbje.
Vsi otroci so na koncu prejeli diplome in žige v zgibanke športne akcije Razpnimo jadra.
Prireditev so navdušeno spremljali starši, fotoaparatov in kamer je bilo skoraj več kot na pravi olimpijadi - sicer pa, saj to je bila prava olimpijada - cici olimpijada.	T. T.
Petrovčami so večer posvetili slovenski narodni in ponarodeli pesmi
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
NAPOVEDNIK
junij 2010
17
OBČINA ŽALEC
Vsako 1. soboto v mesecu od 8. do 12. ure
kmečka tržnica; središče Gotovelj (040 590 040).
Četrtek, 1. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 1. julij, ob 19. uri
odprtje razstave Nova fotografija - pripovedi; Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 31. 8. 2010 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. julij,
EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zalec.si).
Petek, 2. julij, ob 20. uri
33. kavarniški večer: pesnica Patricija Dodič in glasbena gosta: Danijela Jerkovič in Lu Studen - glasbila sveta;
razstavno-prireditveni prostor KUD Svoboda Griže
(GLD Aletheia, 031 359 485).
Petek, 2. julij, ob 21. uri
Savinovi večeri - koncert Vokalne skupine In špiritu;
atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu bo koncert v ekomuzeju)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 3. julij, ob 6. uri
Klemenčeva jama-Krofička;
zbor pred trgovino Kili
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 3. julij, med 8. in 12. uro
dan doživetja na kmečki tržnici s sejmom pod lipami;
središče Gotovelj
(TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 3. julij,
EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zales.si).
Sobota, 3. julij, ob 10. uri
razstava »Godba Zabukovica skozi čas«;
Dom Svobode Griže
(Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Sobota, 3. julij, ob 10.30
proslava »Dan slovenskih rudarjev - 3. julij«; Letno gledališče Limberk Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Sobota, 3. julij, ob 21. uri
izbor Smaragdne kraljice;
pred Domom II. slovenskega tabora Žalec
(TKD Levec, 041 504 981).
Nedelja, 4. julij,
EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zalec.si).
Nedelja, 4. julij, od 10. do 18. ure
dan odprtih vrat Rudarskega muzeja Zabukovica-Liboje;
Dom Svobode Griže
(Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Nedelja, 4. julij, ob 15. uri
prireditev Kmečko popoldne pod lipo;
Slomškov dom na Ponikvi
(Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317).
Ponedeljek, 5. julij, med 10. in 13. uro (do petka, 9. julija)
šola streljanja (brezplačno); strelišče Liboje
(Strelsko društvo Liboje, 051 381 074).
Torek, 6. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 9. julij, od 11. do 18. ure
dan odprtih vrat rojstne hiše skladatelja Rista Savina;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 9. julij, ob 21. uri
Savinovi večeri - koncert instrumentalne skupine InQuartet;
atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu bo koncert v ekomuzeju)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 10. julij, ob 7. uri
kolesarski izlet v Logarsko dolino; start pri Hotelu Žalec, predprijave do 8. 7. (Kolesarski klub Žalec, 041 220 525).
Sobota, 10. julij, ob 10. uri (do sobote 31. julija)
27. planinski tabor mladih planincev - Drežniške Ravne
(Planinsko društvo Žalec, 040 637 157).
Sobota, 10. julij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
»Poletje v Vrbju«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 11. julij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
»Poletje v Vrbju«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 13. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 16. julij, ob 21. uri
Savinovi večeri - koncert skupine Lusier;
atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu bo koncert
v ekomuzeju)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. julij, ob 5. uri
pohod na Storžič;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 17. julij, ob 5. uri (do nedelje, 18. julija)
pohod po zahodnih Julijskih Alpah; odhodi: Zabukovica (Sipex), Migojnice AP ob 5.10 in Žalec AP 5.20 (Planinsko društvo Zabukovica, 041 783 836).
Sobota, 17. julij, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 17. julij, ob 10. uri
poletno gledališče za najmlajše; ekomuzej (vstopnice 1 EUR).
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. julij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
»Gusarji zasedejo Vrbje«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 18. julij, ob 15. uri
vaške igre (po igrah bo nastopil ansambel Okrogli muzikantje);
Ponikva pri Žalcu
(Športno društvo Ponikva, 041 836 275).
Nedelja, 18. julij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
»Gusarji zasedejo Vrbje«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 20. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 22. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. julij, ob 6. uri (do nedelje, 25. julija)
pohod na Triglav;
odhodi: Celje, Glazija ob 6.15, Žalec AP ob 6.30, Migojnice AP ob 6.40 in Zabukovica (Sipex) ob 6.50
(Planinsko društvo Zabukovica, 041 740 753).
Petek, 23. julij, ob 21. uri
Savinovi večeri - koncert Nataše Ferant z gosti; atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu bo koncert v ekomuzeju)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 24. julij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 25. julij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Ustvarjalnica na plaži«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 27. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 29. julij, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 30. julij, ob 21. uri
Savinovi večeri - koncert skupine Same Babe; atrij Savinove hiše (ob slabem vremenu bo koncert v ekomuzeju)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 31. julij, med 9. in 12. uro
domača tržnica pod Obrezovim kozolcem;
Zaloška Gorica
(TD Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 31. julij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
»Dogodivščine na kitajskem dvoru«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 1. avgust, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Dogodivščine na kitajskem dvoru«,
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 3. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. avgust,
EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zalec.si).
Petek, 6. avgust, ob 20. uri
34. kavarniški večer: LITERATURA NI NA DOPUSTU;
razstavno-prireditveni prostor KUD Svoboda Griže
(GLD Aletheia, 031 359 485).
Petek, 6. avgust, ob 21. uri
koncert skupine Brencelj banda;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. avgust, med 8. in 12. uro
dan doživetja na prvinski kmečki tržnici s sejmom po lipami; središče Gotovelj
(TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 7. avgust,
EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www. zkst-zalec.si).
Nedelja, 8. avgust,
EKOFEST, celodnevno dogajanje na različnih lokacijah (več na www.zkst-zalec.si).
Torek, 10. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 12. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. avgust, ob 17. uri
začetek obiranja hmelja;
pred Domom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. avgust, med 15. in 19. uro
dan odprtih vrat Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. avgust, ob 21. uri
koncert skupine Fešta bend - Velenjski trubači; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14., in nedelja, 15. avgust, ob 5. uri
pohod: Fužinske planine;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 14. avgust, ob 5.40
pohod: Češka koča;
odhodi: Celje (Nova vas - Lidi) ob 5.40, Zabukovica (Sipex) ob 6.00, AP Migojnice ob 6.10, AP Žalec ob 6.20 (Planinsko društvo Zabukovica, 041 311 139).
Sobota, 14. avgust, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
»Na Luno in nazaj«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 15. avgust, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE:
»Na Luno in nazaj«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 17. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 17. avgust, ob 11. uri
začetek slikarske šole Rudija Španzla Chiaroscuro (do 26. 8. 2010);
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 20. avgust, ob 21. uri
koncert mehiške skupine Mariachi International Alma de Mexico;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. avgust, ob 5. uri
pohod: koča na Gozdu-Hanzova-Prisojnik; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 899 12 84).
Sobota, 21. avgust, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 21. avgust, ob 10. uri
poletno gledališče za najmlajše;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije; vstopnice 1 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. avgust, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Ustvarjalnica na plaži«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. avgust, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Ustvarjalnica na plaži«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 24. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 26. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 26. avgust, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del udeležencev slikarske šole Chiaroscuro;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. avgust, ob 20. uri
1. večer Festivala akustične glasbe - FAG Žalec; Dom KUD Svoboda Griže (TIC Žalec, 710 04 34 ).
Petek, 27. avgust, ob 21. uri
večer stand up komedije: Klemen Mauhler,
Vid Valič in Tin Vodopivec;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 28. avgust, med 9. in 12. uro
domača tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 28. avgust, ob 9. uri
pohod po hmeljski poti;
začetek in konec poti pred Dvorcem Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 28. avgust, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Dogodivščine na kitajskem dvoru«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 28. avgust, ob 20. uri
2. večer Festivala akustične glasbe - FAG Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 29. avgust, ob 8. uri
po obronkih KS Ponikva, zbor pred gasilskim domom na Ponikvi (Planinsko društvo Žalec - Planinska sekcija Ponikva, 041 829 936).
Nedelja, 29. avgust, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Dogodivščine na kitajskem dvoru«;
Info, center pri ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 31. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 31. avgust, ob 19. uri
Faust, I. del, v izvedbi dramske skupine Koral Laško;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponavljajoči dogodki pri ribniku Vrbje:
-	joga skozi srce (ponedeljek, četrtek in nedelja od 7.30 do 8.30)
-	joga za otroke (petek od 8.00 do 8.45)
-	zvočna sprostitev z gongom v naravi (sobota ob 8. uri, sreda ob 20. uri)
-	otroška poletna doživetja (od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 3. julij, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 3. julij,
turnir generacij v nogometu;
Športno igrišče Kaplja vas;
ŠD Kaplja vas
(Dušan Kuserbanj, 041 783 048).
Nedelja, 4. julij, ob 9. uri
srečanje letalcev in ljubiteljev letenja; vzletišče Kaplja vas;
Sobota, 10. julij,
srečanje motoristov Motoristični klub B.F.Blissful Slovenia;
Gaj Prebold
(Dušan Gradišnik, 041 496 471).
Sobota, 10. julij,
Mojstrovka;
PD Prebold
(Mitja Cetina, 031 801 738).
Sobota, 10. julij, ob 21. uri
rock koncert z naslovom “SANT LOVRENC RAZBIVA OPEN AIR”;
Športno igrišče v Sv. Lovrencu;
Decibel virus in kulturna sekcija
PGD Sv. Lovrenc
(Andreja Kumer, 031 640 432).
Sobota, 17. julij, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 17. julij, ob 15. uri
gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Občine Prebold in Gasilska noč na vasi; Športno igrišče Matke;
PGD Matke
(Boštjan Veber, 041 624 282).
Nedelja, 18. julij, ob 10. uri
Magdalenina nedelja na Homu;
Hom;
Župnijski urad Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Sobota, 24. julij,
slovesnost ob 90-letnici obstoja PGD Šešče:
-	ob 18. uri gasilska parada in prevzem in blagoslov orodja
-	ob 20. uri zabava z ansamblom Petra Finka Šešče;
PGD Šešče
(Karli Ožir, 031 800 572).
Sobota, 24. julij, ob 7. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Nedelja, 25. julij, ob 15. uri
Anina nedelja - blagoslov Aninega doma; slovesnost bo vodil msgr. dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof;
Anin dom;
Župnijski urad Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Nedelja, 25. julij, ob 14. uri
tradicionalna lovsko-strelska prireditev;
Golava;
Lovska družina Prebold (Miran Borišek, 041 633 027).
Nedelja, 1. avgust, ob 15. uri
tekma koscev in grabljic;
Sv. Lovrenc;
PGD Sv. Lovrenc
(Andreja Kumer, 031 640 432).
Od ponedeljka, 2., do petka, 6. avgusta,
športna tekmovanja DU Prebold;
Prebold;
DU Prebold
(DU Prebold, 572 31 10).
Sobota, 7. avgust, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 7. avgust,
srečanje članov DU Prebold;
Gaj Prebold;
DU Prebold
(DU Prebold, 572 31 10).
Sobota, 7. avgust,
12. memorial Draga Gajška;
Gasilski dom Latkova vas;
PGD Latkova vas
(Srečko Stepišnik, 041 793 783).
Nedelja, 8. avgust, ob 10. uri
Lovrenška nedelja;
Sv. Lovrenc;
Župnijski urad Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Nedelja, 15. avgust, ob 7.45
romanje iz Prebolda v Marijo Reko in slovesnost
praznika Marijinega vnebovzetja;
Marija Reka;
Župnijski urad Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Nedelja, 15. avgust, ob 7. uri
kolesarjenje v Logarsko dolino;
ŠD Latkova vas
(Marko Ropret, 041 793 783).
Sobota, 21. avgust, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. avgust, ob 18. uri
tek skozi pet vasi;
Športni center Matke;
Športno društvo Matke (Boris Golavšek, 041 783 332).
Sobota, 28. avgust, ob 7. uri
ribiško tekmovanje, društvena tekma;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 28. avgust,
90-letnica PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka;
Prebold;
PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka (Milan Kupec, 041 640 517).
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
KNJIŽNICA PREBOLD
Julija in avgusta odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure; vsako sredo ob 11. uri poletne delavnice za otroke.
BAZEN PREBOLD
SKOZI ČAS v Dvorcu Prebold Odprto julija in avgusta vsak dan od 10. do 17. ure.
OSNOVNA ŠOLA PREBOLD
Poletni počitniški tabor od 18. do 20. avgusta in od 23. do 25. avgusta 2010.
Vabijo vas mladi počitnikarji, ki bodo to poletje ustvarjali z vami.
OBČINA POLZELA
Sobota, 17. julij, ob 6. uri
pohod na Ivanjščico v hrvaško Zagorje; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 17. julij, ob 9. uri
6. gorski tek na Goro Oljko iz Andraža; štart športno igrišče Andraž (Zoran Stok, 041 754 778).
Sreda, 21. julij, ob 11. uri
počitniška ustvarjalna delavnica;
Knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 24. julij,
147. lunohod na Geos; slovensko srečanje lunohodcev; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 24. julij, ogled gledališke predstave;
Studence pri Domžalah;
odhod avtobusa izpred Kulturnega doma Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Ponedeljek, 26. julij,ob 18. uri
pravljična ura s poustvarjanjem;
Knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 31. julij, ob 5. uri
pohod na Krn;
zbirališče - parkirišče pred občinsko stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota 7. do nedelje 8. avgust ob 5. uri
Rjavina vrbanove špice;
Zbirališče - parkirišče pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 7. avgust, ob 6. uri
pohod na Lepenatko in Rogatec; odhod izpred občinske zgradbe (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sreda, 11. avgust, ob 11. uri
počitniška ustvarjalna delavnica;
Knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 14. in nedelja 15. avgust ob 5. uri
pohod na Triglav;
zbirališče - parkirišče pred občinsko stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Ponedeljek, 16. avgust, ob 18. uri
pravljična ura s poustvarjanjem;
Knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Torek, 24. avgust, ob 18. uri
148. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pri domu Društva upokojencev (Rudi Divjak, 031 525 790).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 3. julij, ob 16.30
tekmovanje ženskih in moških članskih desetin za pokal PGD Letuš;
PGD Letuš
(Primož Brinovec, 031 605 752).
Sobota, 17., in nedelja, 18. julij,
pohod na Jalovec (2645 m) in Bavški Grintavec (2347 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Sobota, 24., in nedelja, 25. julij,
spominski pohod s sv. mašo dr. Ivana Rojnika na Olševo (1929 m) in Raduho (2398 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 31. julij, in nedelja, 1. avgust,
pohod na Triglav (2864 m) in Veliko Špičje (2398
m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Joži Marovt, 041 570 151).
Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. avgust,
48. dan hmeljarjev;
Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938).
Sobota, 14., in nedelja, 15. avgust,
izlet v Karnijske Alpe Monte Zermula (2143 m), Trogkofel (2279 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Nedelja, 22. avgust,
pohod na Kobariški Stol (1673 m)-Nadiža; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988).
OBČINA TABOR
Sobota in nedelja 3. in 4. julij
Zajčevi dnevi;
Zajčeva koča - zajčje jedi od 13. ure Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z (Društvom žena in deklet Tabor, 572 72 14).
Nedelja 4. julij,
-	8.00 pohod na Zajčevo kočo izpred šole v Lokah
-	9.00 začetek košnje trave pri Šnep
-	11.00 kratek nagovor ob 30. obletnici Zajčeve koče;
Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z (Društvom žena in deklet Tabor in Lovsko družino Tabor, 572 72 14).
Nedelja, 1 avgust, ob 9. uri
meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje; Lovska koča
(Lovska družina Tabor, 031 524 111).
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
POLETJE V KNJIŽNICI
Kljub poletni vročini bo v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec pestro in zanimivo - zlasti za najmlajše. Rednim pravljičnim uram bomo dodali poletno križanko in poletno knjižno uganko z bogatimi nagradami za srečne izžrebance. Obiščite nas osebno ali prek spletne strani www.zal.sik.si.
Od ponedeljka, 5. do petka, 16. julija, bo v času odprtosti knjižnice na ogled razstava fotografij "Delo na kmetiji nekoč in danes".
Za vas pa smo pripravili tudi posebno ponudbo počitniškega branja za mladino in odrasle.
Želimo vam vesele počitnice, polne zanimivih dogodivščin.
Kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec
»Ustvarjalnica na plaži«;
Info, center pri ribniku Vrbje
Četrtek, 19. avgust, od 9. do 11. ure
počitniške ustvarjalne otroške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 27. julij, ob 20.30
koncert v okviru Festivala Seviqc Brežice - zasedba Auser Musiči iz Italije;
Dvorec Novo Celje
Sobota, 21. avgust, ob 9. uri
5. tradicionalni pohod po poteh NOB v KS Griže; odhod izpred Doma Svobode Griže (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196).
Odprt vsak dan od 9. do 19. ure;
AERO KLUB Prebold	plavalni tečaji, odbojka na mivki, tenis.
(Edo Potočnik, 041 710 578).
TIC PREBOLD in ZBIRKA PREBOLD
Harmonikarji s filmsko glasbo
Izšla deseta številka revije Vpogled
Za presenečenje je poskrbela tudi Andreja Brumec Turnšek kot izvrstna plesalka stepa
Žalski harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki že več kot 20 let deluje pod taktirko Andreje Brumec Turnšek, je v ponedeljek,
7.	junija, v Domu II. slovenskega tabora Žalec nastopil na letnem koncertu.
Program so zastavili predvsem s filmsko glasbo, ki je v vrhunski izvedbi orkestra in gostov pričarala nepozabno glasbeno doživetje. Na odru so se jim pridružili številni gosti - Urban Jerman na violini, Dejan Podbregar na trobenti in Aleksej Ermanov na balalajki, sopranistka Nataša Krajnc in tenorist Sebastjan Podbregar, pianistka Irena Kralj, violinist-
ka Danijela Djordjevič, flavtistke Nina Baša, Alenka Bogataj in Doroteja Ropaš ter tolkalisti Dejan Tamše, Katarina Kukovič in Toni Alatič. Ob zvokih irskega Gospodarja plesa sta se jim pridružila tudi plesalca stepa brata Vodlan iz oddaje Slovenija ima talent. Kar zna in zmore v plesu stepa, pa je skupaj z njima pokazala tudi Andreja. Navdušenje se je razlilo čez dvorano in obiskovalci so stoje zahtevali ponovitev.
Žalski harmonikarji so navdušili občinstvo in ponovno potrdili svojo glasbeno kakovost, ki jih zaznamuje že dve desetletji. Leta 1997 so na mednarodnem tekmovanju v
Puli prejeli prvo zlato plaketo. Sicer pa odličnost orkestra, v katerem igrajo Slavko Mandelc, Borut Matko, Nina Štusej, Gal Dolinar, Suzana Krivec, Luka Pusovnik, Andrej Stergar, Tanja Cetina, Matic Turnšek, Špela Antloga, Gašper Kundih in Žiga Drobež, potrjujejo številna priznanja in najvišje nagrade z mednarodnih tekmovanj, ki so jih prejeli v zadnjih letih. Pri tem gre izpostaviti zlasti tekmovanja v Puli, Srbiji, Moravcih, Pragi, kjer so osvojili zlate plakete, ter tekmovanji v Italiji in na Češkem, kjer so s komorno zasedbo postali vice prvaki oziroma so osvojili 2. mesto.	D. Naraglav
Zven ljudske in ponarodele pesmi
Med nastopom otroškega pevskega zbora Kobulka, ki ga vodi Zdenka Markovič
V atriju Savinove hiše so predstavili deseto, jubilejno številko književne revije Vpogled, ki redno izhaja od leta
2005.	Revija nudi možnost objavljanja kakovostnega leposlovja savinjskim in vsem ostalim slovenskim avtorjem.
Ob jubilejni številki je spregovoril pesnik, književni kritik, urednik, pisec številnih spremnih besed Peter Kolšek in med drugim dejal: "Če govorimo, da
je knjiga hiša kulture, potem lahko rečemo, da je revija dvorišče te hiše. Avtorjem daje možnost prvih objav, jim omogoča, da se kalijo in odkriva nove, kakovostne pisce. Savinjska dolina še čaka na svoje veliko pero." Izdajatelju je zaželel še najmanj 90 naslednjih številk.
Člani uredništva Marija Končina, Dani Bedrač in Simona Kropeč so predstavili vsebino jubilejne številke, odgovorna
urednica Lidija Koceli pa je ob izidu revije izrazila tudi nekaj kritičnih misli in povedala, da revija išče novega odgovornega urednika.
Skupina igralcev iz KUD Zarja Trnovlje je predstavila kratko dramsko besedilo Uzanca, avtorja Tomaža Mahkovica, pesmi sta brala Simona Kropeč in Gorazd Matela, za zanosno vzdušje na prireditvi pa je poskrbela glasbena skupina Kalinka. T. T.
S predstavitve
Koncert mešanega pevskega zbora
Mešani pevski zbor A Cappella, ki ga vodi Blaž Rojko, je z letnim koncertom v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče zaključil svojo 16. pevsko sezono. Člani zbora so se predstavili s programom, ki je sad letošnjega dela, in v goste povabili Majdo in Marjana Petana.
Kot so povedali, so imeli v pretekli sezoni dvainštirideset rednih vaj, devet nastopov, od tega štiri koncerte, dva skupna koncerta s pevskim zborom Klaster iz Rakeka, dve gostovanji v Kruševcu in Rakeku, štirikrat so sodelovali na pro/ slavah in se uspešno predstavili na območni reviji pevskih zbo-
rov. Pridružilo se jim je osem novih pevk in pevcev in šestnajsto leto zapored so v prvem kakovostnem razredu pevskih zborov v Sloveniji, torej vse od ustanovitve. In kljub temu daje konec te sezone, že razmišljajo o tem, katerega mednarodnega tekmovanja se bodo udeležili naslednjo sezono. T. Tavčar
Za pevci A cappelle je bogato pevsko leto
rm j	ir* m
1 1 '	lh ni
Na koncertu ob koncu šolskega leta je v ponedeljek, 31. maja, zazvenela slovenska ljudska in ponarodela pesem pevcev petih zborov I. osnovne šole Žalec. Zbrane je v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pozdravila ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža, ki se je zahvalila vsem pevcem in zborovodkinjam, še posebej Zdenki Markovič, ki že 31 let vodi zbore.
Prepevali so zbori Pede-njped pod vodstvom Anje Krajnc Zakonjšek, pevska zbora podružničnih osnovnih šol iz Gotovelj in s Ponikve pod vodstvom Zdenke Markovič in Andreje Pušnik, otroški pevski zbor Kobulka ter mladinski pevski zbor, ki ju vodi Zdenka
Markovič. Zborovsko petje so popestrili Orffova skupina Kraguljčki pod mentorstvom Ksenje Marolin Kuzma in učenci, ki so zaigrali na diatonično harmoniko, violino, flavto in kitaro. Na klavirju je zbore spremljal Jože Škorjanc. Vlogo povezovalcev programa so prevzeli učenci dramske skupine pod mentorstvom Karmen Štusej, ki so poslušalce z izvirnimi dramskimi točkami popeljali v čas, ko so se ljudski običaji še prepletali v vsakdanjiku.
Zborovodkinja Zdenka Markovič se je od pevk in pevcev devetošolcev tradicionalno poslovila s priložnostnim darilom, hkrati pa se zahvalila vsem, ki so pomagali soustvariti ta pevski dogodek.	T. Tavčar
Tokrat z dalmatinskimi pesmimi
V dvorani Doma II. slo- seslish, ki deluje v okviru krat so se predstavili z dal-venskega tabora v Žalcu je Kulturnega društva Žalec, matinskimi pesmimi, bil letni koncert zbora Pop- vodi pa ga Matjaž Kač. To- Spremljava je bila v rokah
Popseslish ni prepeval pop skladb, ampak seje lotil dalmatinskih
Boštjana Grabnarja in Marka Lednika, program pa je povezoval Matjaž Romih. Sicer pa repertoar zbora sestavljajo pesmi iz področja tuje in domače pop in jazz glasbe, letošnji koncert pa so posvetili dalmatinski pesmi.
Zbor je bil ustanovljen leta 1998 kot Savinjski komorni zbor iz zborov, ki so prepevali pod vodstvom Matjaža Kača. Pred petimi leti se je kadrovsko opredelil na lokalno območje in pričel z acapella zabavno glasbo. Lani so zbor preimenovali v Popseslish, ker so smatrali, da mu tako ime, glede na repertoar bolj pristoji. Sedaj se pripravljajo na festival Večeri dalmatinske pisme v Kaštel Kambelovcu pri Splitu, kamor gredo v začetku julija.	T. Tavčar
Žalski simfoniki navdušili
Med nastopom Simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so pripravili letni koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec. Orkester se je občinstvu prvič predstavil leta 1997 na mednarodnem pevskem festivalu v Celju.
Od takrat se redno predstavlja domačemu občinstvu na koncertih ob koncu šolskega leta, sodeluje na revijah simfoničnih orkestrov širom po Sloveniji ter
skrbi za izobraževanje mlajših, saj redno prireja matineje za osnovne šole, na katerih učenci in učenke spoznavajo sestavo in glasbo simfoničnega orkestra. Mladim glasbenikom prinaša sodelovanje v takšnem orkestru mnogo izkušenj in novih izzivov, ki se jih ne branijo, na drugi strani pa je to priložnost za združitev prijetnega s koristnim. V orkestru sodeluje 60 mladih glasbenic in glasbenikov.
Njihov repertoar je zelo pester, saj obsega dela tako klasične simfonične literature kot dela modernih skladateljev ter novejših partitur filmske glasbe in glasbe iz muzikalov. Tako se v njegovem repertoarju prav gotovo najde za vsakogar nekaj. Koncertna mojstrica je profesorica Sonja Alatič, dirigent orkestra pa je prof. Bernard Belina. Program je povezovala Nina Baša.	T. Tavčar
12. srečanje vokalnih skupin
Kulturno-umetniško društvo Polzela je na Vimperku nad Polzelo pri podružnični cerkvici sv. Miklavža pripravilo 12. srečanje malih vokalnih skupin Polzela 2010. Nastopajoče in poslušalce je pozdravil predsednik KUD Polzela Marko Slokar in skupinam zaželel veliko uspeha pri nastopu, poslušalcem pa veliko glasbenega užitka.
Na 12. srečanju so nastopili Vokalni kvintet Lastovka, Polzela, Sekstet Gomilsko, Vokalna skupina Candela Petrovče, Andraški oktet, Oktet Vrelec Rimske Toplice,
Vokalna skupina ZaPeT Po- koledniki, Vokalna skupina nika pri Žalcu, Vokalni kvin- Kompolčani in Vokalni kvartet Ajda Prevalje, Mozirski tet Rogatec.	T. T.
Med nastopom Seksteta Gomilsko, ki ga vodi Vesna Štraus
Andraški oktet prepeva pet let
Tradicija zborovskega petja se v Andražu nad Polzelo nadaljuje z Andraškim oktetom. Vse od leta 1969 je najprej prepevala skupina petih ljudskih pevcev. Pred dobrimi petimi leti so se skupini pridružili še trije pevci in tako je nastal Andraški oktet. Pet let delovanja so proslavili v Domu krajanov Andraž nad Polzelo zadnji petek v maju, medse pa so povabili
pevke Vokalne skupine Primule s Polzele in Moški pevski zbor Franc Ksaver Meško iz Slovenj Gradca.
Čeprav še vedno radi prepevajo narodne pesmi, so v svoj seznam priljubljenih pesmi uvrstili tudi umetne pesmi naših skladateljev.
Andraški oktet se pod vodstvom Julija Pačnika udeležuje območnih revij odraslih pevskih
zborov in vokalnih skupin, srečanj pevskih zborov na Gori Oljki in srečanj malih vokalnih skupin. Oktet deluje pod okriljem Kulturnega društva Andraž, zato redno sooblikuje kulturne in praznične prireditve domačega kraja.
Pevcem so ob tej priložnosti za prostovoljno udejstvovanje na kulturnem področju podelili bronaste oziroma srebrne Gallusove značke.	T. Tavčar
Andraški oktet ob peti obletnici
Vaja zbora na Polzeli
Igralci z režiserjem Matjažem Jeršičem
Gledališka skupina Kul-turno-umetniškega društva Polzela je v dvorani Kulturnega doma Polzela premierno uprizorila komedijo Vinka Möderndorferja Vaja zbora v režiji Matjaža Jeršiča. Na uprizoritev so se polzelski gledališki amaterski delavci pripravljali dalj časa.
V igri nastopajo Matic Majhen, Igor Pungartnik, Franci Uratnik, Tamara Hren, Dani Pfeifer, Jaka Jeršič, Blaž Jelen, Vlasta Pšaker, Andreja Lesjak, Peter Žohar, Vlado Marjetič in Majda Dobovičnik. Igra je komedija in satira, z mnogimi komičnimi zapleti. Komedija želi biti predvsem na tistih mestih, kjer spregovori s komičnimi značaji in situacijami. Satira pa je
tam, kjer asociira na prizore, ki jih prepoznamo iz našega vsakdanjega, tudi političnega življenja. Zgodba pripoveduje o mladem in ambicioznem dirigentu, ki ga župan povabi v mali slovenski kraj, kjer naj bo vodil zbor, s
katerim bi promovirali tamkajšnjo kulturo tako doma kot v tujini. A kmalu se izkaže, da ne bo vse potekalo po pričakovanju, saj krajevni prepiri prevladujejo nad višjim ciljem. S komedijo bodo gostovali jeseni. T. Tavčar
Večer rime in globine
V parku pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so se na tretjem Večeru rime in globine, ki so ga podnaslovih z verzom „povežimo se v pesem s pesmijo“, srečali vsi, ki so radi v družbi besed.
Goste je pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jalonda Železnik, glavni in odgovorni urednik literarne revije Vsesledje Zoran Pevec pa je predstavil Lirikon-fest, pomladni festival liričnih umetnosti v Velenju.
Svojo intimno stran so v pesmih razkrivali Dani Bedrač, Nuša Ilovar, Jolanda Ušen, Ana Nuša Dvoršek, Andrej Ste-ničnik, Tanja Vovk Petrovski, Slavica Tesovnik, Lea Mraz, Magda Salamon, Zoran Pevec, Rok Komel, Maja Horvat, Tanja Petelinek in Andreja Hutin-ski, ki je tudi vodila popotnike
Med nastopom Magde Šalamon
po besednih stezah s pomočjo glasbenega gosta Damirja Viši-ča na sarodu. Indijska klasična glasba, poznana po osrednji melodični obliki Raga Sangit že iz verskih ritualov v hindujskih templjih izpred 2000 let, se od zahodne klasične glasbe razlikuje po tem, da temelji na melodiji in ritmu in ne na
harmoniji ter po zelo širokem spektru improvizacij. Poslušalci in gostje gostoljubnega, večera so se lahko naužili tudi pristnih indijskih sladic. T. Tavčar
Razstavljal
Štefan
Marflak
Magistrica s flavto
Nina Baša (desno) in Larisa Čanji
V dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec je mlada flavtiska Nina Baša občinstvu predstavila svoj zaključni podiplomski recital, s katerim je magistrirala na ljubljanski glasbeni akademiji. Na klavirju jo je spremljala Larisa Čanji.
Nina Baša je osnovno glasbeno zanje pridobila na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, srednjo pa uspešno zaključila v Celju. Šolanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V času šolanja je prejela tri zlate plakete in tretjo nagrado na državnem tekmovanju v najvišji kategoriji. V šolskem letu 2007/2008 je diplomirala v razredu redne profesorice Karoline Šan-
tl - Zupanc in bila prva flavtistka Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani, s katerim je sodelovala na koncertih v Ljubljani, Hamburgu in drugod. Kot prva flavtistka je sodelovala v operah Hmeljarska princesa, Melodija srca in Teharski plemiči. Je tudi članica več komornih zasedb ter orkestra Hiše kulture Celje.
Že šest let je dejavna na pedagoškem področju, in sicer poučuje flavto na Glasbeni šoli Rista Savina Žalec ter flavto in pikolo na srednji stopnji na Glasbeni šoli Celje. Končala je specialistični podiplomski študij flavte in s tem pridobila naziv specialistka flavte.	T. T.
V Savinovem likovnem salonu je bila do včeraj na ogled razstava akademskega slikarja Štefana Marflaka, ki živi in ustvarja v Ravnah na Koroškem. Likovni kritik Boris Gorupič je zapisal, da je akademski slikar Štefan Marflek eden najbolj prepoznavnih avtorjev zrele generacije naših likovnikov.
Tokrat je na razstavi predstavil serijo novejših del, ki so v Savinovem salonu prvič razstavljena. Njegov slog se nahaja med figuralnim in abstraktnim, pri tem je potrebno poudariti, da je v različnih obdobjih poudarjal abstraktne značilnosti. Razstavljena je tudi avtorjeva knjiga, sestavljena iz slik, pri čemer ne gre za klasično ilustrirano publikacijo, pač pa za knjigo, sestavljeno iz izvirnih slikarskih del.
Odprtje je s pesmimi v koroškem narečju pospremil ljudski pevec in kantavtor Milan Kamnik, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar
V 40 dejavnostih sodelovalo več kot tri tisoč Zalčanov
Z jadri na konja
Rotalo seje tudi najmlajšim
Državne prvakinje
Mlade odbojkarice iz Braslovč državne prvakinje
Spopad pod košem
Maja in junija so v Žalcu pripravili vrsto prireditev in več kot štirideset različnih dejavnosti z naslovom Raz-pnimo jadra, in sicer za vse tiste, ki radi športajo. Piko na i so dali člani športnih društev Občine Žalec, ki so imeli v soboto na zaključni prireditvi kar 16 različnih "postojank", kjer so predstavljali svoje dejavnosti.
Glavni organizator (ZKŠT Žalec, enota šport) je pripeljal do cilja že deseto akcijo. Tokrat je bilo v Žalcu na zaključni prireditvi več kot šeststo ljubite-
Planinska zveza Slovenije je v Ravnah na Koroškem s pomočjo tamkajšnjega planinskega društva pripravila republiško tekmovanje v planinski orientaciji. V osmih starostnih kategorijah se je med seboj pomerilo 68 ekip s 330 tekmovalci. Tekmovanja so se udeležile tudi ekipe šestih planinskih društev Spodnje Savinjske doline.
V kategoriji mladih planincev do vključno 6. razreda osnovne šole je ekipa PD
ljev športa različnih starosti, v vseh pa več kot tri tisoč, ki so uživali na/v različnih dejavnostih: konjeništvu, taborniških spretnostih, igrah z žogo, mini avtomobilskih spretnostih, igrarijah na napihljivih poligonih, predstavitvi karateja, strelskih podvigih, zabavni orientaciji, balinarsko-keglja-ških spretnostih, tenisu in drugem. Poleg obilice omenjenih rekreativnih vsebin pa so potekala tudi različna tekmovanja. ŠD Body Solution je organiziralo košarkarski turnir trojk, ki ga je nadgradilo z uvodno pro-
Vransko osvojila peto mesto, PD Zabukovica pa sedmo. V kategoriji mladih planincev od
7.	do 9. razreda osnovne šole
mocijsko tekmo mladih med gostitelji in Kelejo iz Celja. Med košarkaškimi trojkami sta največ zmag zabeležili ekipi mladih iz ŠD Body Solution in izkušene trojke z imenom "Kr eni" iz Velenja. Mladi in tudi malo manj mladi so malo za šalo in še več zares merili moči v heballu (boju med dvema ognjema). V organizaciji ŠD Petrovče so v dveh zanimivo opremljenih arenah (Hervis in Linde areni) največ spretnosti pokazali člani ekip Big Winners in Slovenija iz Žalca.
Predstavljena je bila tudi nova žalska "Bob ekipa Lucifero", ki je imela svojo informacijsko točko zelo domiselno opremljeno. Njihova gosta sta bila skeltonec Anže Šetina, udeleženec zadnjih zimskih olimpijskih iger, in sankač Primož Počeha. Med športnimi gosti je bil tudi judoist Roki Drakšič.
Prireditve je popestril nastop padalcev, ki sta jih vodila izkušena slovenska padalska mojstra Slavko Perbil in Matej Jerman. Žal je bil zaradi nizke oblačnosti odpovedan tandem, v katerem bi doskočila na sredino nogometnega igrišča skupaj z njima 18-le-tna šempetrska odbojkarica Mojca Božič. Nastopu padalcev je sledilo žrebanje športnih nagrad. Športna oblačila in obuvala naših košarkarskih bratov Udrih je v njihovi opravičeni odsotnosti izžrebal oče Silvo Udrih. Glavni nagradi, dve kolesi podjetja Hervis, pa sta izžrebala nadobudna mlada športnika Filip in Lovro. Prvi je srečo okusil Mitja Dolinšek iz Pongraca, druga pa Ana Baudek iz Bevkove ulice v Žalcu.
je drugo mesto zasedla ekipa PD Braslovče, ekipa PD Zabu-kovice pa je bila šesta. V kategoriji mladincev je prvo mesto osvojila kombinirana ekipa PD Zabukovica in PD Slivnica pri Celju, na šestem mestu pa je pristala ekipa PD Braslovče. V kategoriji veteranov je ekipa PD Polzela zasedla četrto, PD Zabukovica pa peto mesto. V kategoriji družin je družina Sadnik iz PD Polzela zasedla tretje mesto, v odprti lažji kategoriji pa je ekipa PD Žalec - bibice zasedla tretje, PD Zabukovica - metuljčki četrto, PD Žalec - hmeljčki peto, PD Polzela osmo in PD Šempeter enajsto mesto. T. Tavčar
Nam se rola
Na tretji od petih prireditev akcije Razpnimo jadra z naslovom Nam se rola se je v Športnem centru Žalec zbralo več kot 250 ljubiteljev "malih koleščkov".
Nekateri so se pri prof. Metki Umek učili prvih prvin ro-lanja. Drugi so tekmovali na hitrostno spretnostni progi, za katero je skrb in vso organizacijo prevzel Smučarski klub Gozdnik Žalec. Tretji in najbolj vešči so igrali hokej, četrti pa spoznavali dokaj novo športno disciplino skike. Hokejisti na rolerjih so se merili v dveh ločenih kategorijah. Osem ekip iz širše Savinjske doline se je podilo za pakom vse od 10. do 14. ure, v razburljivem finalu pa je največ znanja pokazala ekipa Kingsov. Za hokejsko druženje so poskrbeli IHK Kingsi z vodjo Janijem Podmiljšakom. Skike je najbližja imitacija teka na smučeh. Profesor Igor Uranjek je navdušenim nad to športno disciplino podal nekaj teoretičnih in praktičnih informacij in na koncu organiziral 3. državno tekmovanje v skiku. Na dokaj težavni progi sta bila najhitrejša Aleš Gros in Metka Mozetič Pančur. Prireditev je pravil ZKŠT Žalec.
Turnir mladih v šahu
Šahovski klub Žalec je v okviru prireditve Razpnimo jadra organiziral turnir mladih v šahu, na katerem je nastopilo 15 igralk in igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu, z igralnim časom 2x15 minut. Zmagovalec turnirja je bil Miha Bombek, kije zbral 6 točk, drugi je bil s 5,5 točke David Brinovec, tretji pa Tilen Lednik s 5 točkami (vsi ŠK Žalec). T. T.
Mladi
odbojkarji
bronasti
V Kanalu ob Soči je potekal finalni turnir za naslov državnega prvaka v mali odbojki. Ekipa Sip Šempeter se je v polfinalu pomerila z ekipo Mrchiol Prvačina in srečanje izgubila 2:1, v tekmi za tretje mesto pa je z rezultatom 2 : 1 premagala ekipo Kostanjevice ob Krki in tako zasedla tretje mesto. Končni vrstni red: 1. Salonit Anhovo, 2. Marchiol Prvačina, 3. Sip Šempeter, 4. Kostanjevica ob Krki. Odbojkarski klub se ob koncu sezone zahvaljuje vsem sponzorjem, navijačem, ki so jih bodrili na tekmah, ter seveda vsem staršem.	T. Tavčar
Ženski odbojkarski klub Braslovče je v športni dvorani v Braslovčah organiziral finalni turnir v mali odbojki za deklice. Na turnirju so nastopile ekipe deklic iz Maribora, Ljubljane, Mozirja in domača ekipa, ekipa Braslovče, ki je osvojila naslov državnih prvakinj.
Konec maja so se braslovški taekwondoisti podali na zadnje tekmovanje v tej sezoni. V Ljubljani je namreč potekal
8.	mednarodni turnir za vse kategorije. Uspešen nastop od najmlajših pionirjev do mladincev in članov je bil pika na i dolgi in naporni sezoni 2009/10.
Še bolj veseli pa so bili uspešnega nastopa v kickboxingu, kjer si je v državnem prvenstvu Slovenije kar štirim članom bra-slovškega kluba uspelo priboriti naslov državnega prvaka. Miha Kronovšek, Luka Passero in Rok Rokovnik so med mladin-
Rezultati tekem: Braslovče : Mozirje 2 : 1, Nova KBM Branik : Vital 1 : 2, Nova KBM Branik : Mozirje 1 : 2 in Braslovče : Vital 2:1.
Končni vrstni red: 1. Braslovče, 2. Vital Ljubljana, 3. Mozirje, 4. Nova KBM Branik Maribor.	T. T.
ci v vseh treh kolih tekmovanja uspešno nastopali in zbrali dovolj točk za osvojitev prvih mest v svojih kategorijah. Sabina Bec je med članicami nastopila v kar dveh kategorijah in po nastopih le na dveh kolih v kategoriji -55 kg osvojila naslov državne prvakinje, v kategoriji -60 kg pa naslov državne viceprvakinje.
Med člani sta tretje mesto osvojila Miro Kuserbanj in Luka Zgojznik, Taras Terjašek (med mladinci) in Davor Florjan pa sta osvojila četrto mesto. Vsi nastopi so dobra popotnica za kar najboljši začetek sezone 2010/11.	D. N.
Hopse trenira Mašina
Boštjana Kuharja, dosedanjega trenerja Hopsov, bo na klopi rumeno-modrih nasledil Hrvat Tonči Mašina, s katerim so Polzelani sklenili dveletno pogodbo. 38-letni zadarski strokovnjak, ki že več let živi in dela v Zagrebu, je kot prvi trener v sezoni 2007/2008 vodil Dubravo, s katero se je uspel uvrstiti v ligo za prvaka hrvaškega prvenstva.	T. T.
Mladi šahisti
Braslovčani osvojili drugo mesto
Učenci OŠ Braslovče in Planinskega društva Dobrovlje Braslovče (Anja Strojanšek, Urška Završnik, Tajda Glamočak, Špela Kovač in Matej Reberšak z mentorico Ireno Kumer)
Končana sezona
Z medaljami z državnega prvenstva
Prvenstvo v karateju na Polzeli
Srebro v štafetnem teku 4 x 100 metrov so osvojili petrovski osnovnošolci Na Atletskem stadionu med mlajšimi učenci),
Kladivar v Celju je 26. maja potekalo področno osnovnošolsko prvenstvo v atletiki. Atleti iz Savinjske doline so dosegli izjemne rezultate, te pa so potrdili tudi na državnem prvenstvu osnovnošolske atletike, ki je 3. junija potekalo v Ljubljani.
Na področnem prvenstvu v Celju so se zmage veselili Anže Apat (OŠ Šempeter v teku na 300 m), Aljaž Juhart (OŠ Braslovče v metu vortexa
Ane-
ja Simončič (OŠ Šempeter v teku na 300 m) in Nika Žuža (OŠ Griže v metu vortexa med mlajšimi učenkami). Med starejšimi učenci so se zlata veselili Lucijan Zalokar (OŠ Vransko v teku na 300 m), Gašper Vodeb v skoku v višino in Tim Topolovec v skoku v daljino (oba I. OŠ Žalec) ter učenci OŠ Petrovče v štafeti 4 x 100 m. Sari Tajnik, ki je odlično skakala, bi se radi ob tej priložnosti opravičili, ker je v prejšnji
številki Utripa nismo omenili. Postala je namreč medobčinska in področna prvakinja v skoku v višino med starejšimi učenkami.
Le dober teden kasneje so na državnem prvenstvu v osnovnošolski atletiki tekmovalci iz doline zelenega zlata ponovno posegli po visokih uvrstitvah. Šempetrani so dobili kar dva nova državna prvaka v teku na 300 m v kategoriji letnik 1997 in mlajši. To sta postala Anže Apat in Aneja Simončič. Odličen uspeh pa je dosegla tudi ekipa OŠ Petrovče v postavi Klemen Kozel, Matija Jošt, Rok Mlinar in Tilen Drev, ki se je v štafetnem teku 4 x 100 m med starejšimi učenci okitila s srebrom. Poleg treh medalj so mladi atleti v kategoriji letnik 1995 in mlajši osvojili še nekaj zavidljivih uvrstitev: Janja Vidmajer (I. OŠ Žalec) v metu krogle 4. mesto, Tim Topolovec (I. OŠ Žalec) 5. mesto in Klemen Kozel (OŠ Petrovče) v teku na 60 m 6. mesto. G. Š.
V nedeljo, 6. junija, je Karate zveza Slovenije v Športni dvorani Polzela s pomočjo tehničnega organizatorja Karate kluba Polzela organizirala državno prvenstvo v ekipnih katah in ekipnih borbah za vse starostne kategorije za leto 2010. Prijavljenih je bilo 142 ekip iz 38 klubov. Karateisti so se med sabo pomerili v 26 kategorijah. Med njimi so bili tudi Žalčanka Kiti Smi-
ljan iz KK Shokotan Velenje, člani Karate kluba Nestor iz Žalca in domačega kluba KK polzela.
Ekipa KK Polzela je zmagala v borbah za kadete od 14 do 16 let, sicer pa so ekipe polzelske-ga kluba zasedle tudi 2. mesto v borbah za starejše dečke od 12 do 14 let in za članice nad 16 let ter 3. mesto za mladince od 18 do 18 let. Nestorjevci so zasedli pet ekipnih tretjih mest, in si-
cer v borbah za mlajše deklice in za mlajše dečke od 10 do 12 let, v borbah za starejše deklice od 12 do 14 let, za mladinci od 16 do 18 let in mlajše člane od 18 do 21. Kiti Smiljan je skupaj s svojo ekipo iz velenjskega kluba KK Shokotan postala državna prvakinja v katah ekipno v kategoriji mlajših deklic in v kategoriji starejših deklic in zasedla tudi 3. mesto v borbah v kategoriji mlajših deklic. L. K.
Državni prvak v osmeroboju
Dvojna zmagovalka Ema Gračner Kovačec na podelitvi medalj
Na 9. mednarodnem karate barve velenjskega kluba KK
Klemen Kozel v ospredju
Na državnem prvenstvu v atletiki v mnogobojih za vse kategorije, ki je potekalo konec maja na Ptuju, so se v pionirski kategoriji odlično odrezali trije člani AK Žalec. Klemen Kozel je postal državni prvak v osmeroboju, Nina Parko pa je v sedme-roboju osvojila tretje mesto. Kaja Bajda je bila v tej disciplini sedma.
V zelo izenačeni konkurenci si je Klemen Kozel v zadnji disciplini osmeroboja v teku na 1000 m s časom 3:05 pritekel naslov državnega prvaka, kar
je izreden dosežek za mladega atleta. Uspešna so bila tudi dekleta, saj je Nina Perko dokazala svojo vsestranskost in na koncu osvojila tretje mesto, medtem ko je Kaja Bajda osvojila prav tako odlično sedmo mesto.
Konec maja je v Postojni potekalo tudi državno prvenstvo v mnogoboju za mlajše pionirske kategorije U14 in U12, kjer sta se najbolje uvrstila Aljaž Juhart v U14 in Alen Dedič v Ul2; zasedla sta 6. mesto. Maruša Kujan pa je med dekleti osvojila 8. mesto.	L. K.
Adi ponovno najboljši S tremi nleda|ja""
V Novem mestu je v začetku junija potekalo veteransko državno prvenstvo v metih. Udeležili so se ga tudi trije Savinjčani, in sicer Adi Vidmajer iz Prebolda, Srečko Kavalar iz Levca in Jože Hrvatin iz Liboj.
Adi Vidmajer, ki sodi med najuspešnejše atletske veterane v Sloveniji, je v Novem mestu zbral v petih disciplinah (metu gire, kladiva, diska, krogle in kopja) 3311
točk. Absolutno najboljši je bil v metu gire in kladiva, nekoliko slabši pa v ostalih treh disciplinah. Skupno število točk ga je ponovno postavilo na najvišjo stopničko za zmagovalce.
Tudi Srečko Kavalar in Jože Hrvatin sta v svojih kategorijah dosegla lep uspeh. Srečko je z zbranimi 2499 točkami osvojil 3. mesto, Jože Hrvatin pa je bil s 1998 točkami četrti.	D. N.
Savinjski karateisti uspešni v Postojni
riji mladincev +76 kg in Tilen Kajtna v kategoriji mlajših dečkov +40 kg.	L. K.
Dva prvaka
Ju jitsu zveza Slovenije je v sodelovanju z Ju jitsu klubom Ippon Sevnica, 6. junija, organizirala zaključni turnir v ju jitsu tehnikah do 15 let za leto 2010. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani v Sevnici, udeležilo pa se ga je 105 tekmovalcev iz devetih ju jitsu klubov. Iz šempetrskega kluba Aljesan se je tekmovanja udeležilo 16 tekmovalk in tekmovalcev. Osvojili so eno prvo mesto, tri druga in tri tretja mesta.
Nejc Zorec si je v kategoriji 7-8 let priboril zmago. Srebrno kolajno so osvojili Dominik Hlade (7-8 let), Lena Kostajnšek (7-8 let) in Lea Posedel kategorija II (13-14 let). Z bronasto kolajno pa so se domov vrnili Jan Mogu (11-12 let), Iva Posedel (9-10 let) in Liza Pri-vošnik (13-14 let). Svoje nastope so Aljesanovci obogatili še s tremi četrtimi, enim petim, dvema šestima, enim sedmim in dvema osmima mestoma.
V vseh tekmovanjih v tehnikah za leto 2010 sta v skupnem seštevku slovenskega pokala postala najboljša v svojih kategorijah v Sloveniji Dominik Hlade (7-8 let) in Iva Posedel (9-10 let). Mladi tekmovalci so tudi na tem zaključnem tekmovanju pokazali zelo dobre tehnike ju jitsa, kar je še toliko večji dokaz dobrega in uspešnega dela v klubu.	D. N.
turnirju Postojna Open sredi maja so med 77 klubi in 567 tekmovalci iz osmih držav, sodelovali tudi tekmovalci iz treh spodnjesavinjskih klubov, iz KK Nestor, KK Polzela in KK Žalec. Med njimi se je s skupno 15. mestom in z desetimi osvojenimi točkami najbolje uvrstil KK Nestor, sledil mu je KK Polzela s 16. mestom in z osmimi osvojenimi točkami in KK Žalec s 24. mestom in šestimi osvojenimi točkami. Med najuspešnejšimi je bila s tremi prvimi mesti tudi desetletna Žalčanka Kiti Smiljan, ki pa je v Postojni zastopala
Shokotan.
Kiti Smiljan, ki trenira tudi v KK Nestor, je v Postojni v svoji starostni kategoriji osvojila 1. mesto v katah posamezno, 1. mesto v katah ekipno in 1. mesto v borbah. Sicer pa so po dve prvi mesti osvojili tekmovalci iz KK Žalec (Lina Pušnik) in KK Polzela (Vesna Bezgovšek), eno pa Eva Gračner Kovačec v kategoriji mlajših deklic -40 kg (KK Nestor). Med najuspešnejšimi je bila gotovo najmlajša udeleženka iz Spodnje Savinjske doline.
Drugo mesto so osvojili Neja Rom Zupanc (KK Nestor) v kategoriji starejših deklic -50 kg, Jernej Blatnik (KK Nestor) v kategoriji kadeti +70 kg in Benjamin Žgank (KK Polzela) v kategoriji nad 18 let -75 kg.
Trije tekmovalci iz KK Nestor so v svojih kategorijah osvojili tretje mesto: Luka Per-noušek v kategoriji mladincev -61 kg, Tilen Smiljan v katego-
Žalčani regijski prvaki
Šahisti Društva upokojencev Žalec so se udeležili regijskega ekipnega turnirja v šahu. Na tekmovanju v Šentjurju, kjer so osvojili prvo
mesto pred ekipami Šentjurja, Slovenskih Konjic in Celja, je nastopilo devet ekip. Kot zmagovalci so se uvrstili na državno prvenstvo oktobra. T. T.
Barbara Stiplošek (levo) v akciji na Dunaju
Zadnji vikend v maju je na Najuspešnejša je bila Barbara
Uspešni savinjski veterani
Dunaju, v športni dvorani Ferry, potekalo evropsko prvenstvo kadetov in mladincev v ju jitsu. Tekmovanja se je udeležilo 476 tekmovalcev iz 22 držav. Med njimi tudi 25-članska reprezentanca Slovenije.
Slovenske barve je zastopalo tudi pet tekmovalcev iz Ju Jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so osvojili tri medalje.
Stiplošek, ki je osvojila 2. mesto med kadetinjami (63 kg) in 9. mesto med mladinkami (62 kg). Z bronasto kolajno sta se okronali Anja Laznik kadetinje (63 kg) in Sabina Predovnik mladinke (+70 kg). Tekmovanja sta se udeležila tudi Tilen Hadolin in Žan Artelj, ki sta v kategoriji kadetov osvojila 9. oziroma 13. mesto.	D. N.
Člani zmagovalne ekipe: Stanko Nikolič, Tomo Studnička, Igor Penko, Franc Brinovec - kapetan in Dimitrij Urisek
Pisma bralcev
Pohvala Cindiju
Od meseca februarja do junija sem se dvakrat tedensko udeleževal delavnic za zdravo hujšanje in pravilno prehrano CINDY. Delavnice, ki so potekale v Zdravstvenem domu Žalec in šolski telovadnici, so bile zame zelo pozitivna ter v vsakem pogledu uspešna izkušnja. Ob prijetnem druženju z ljudmi s podobnimi težavami, ob visoko strokovnem delu medicinskih sester Majde in Marte, fizioterapevtke Barbare ter vodje dr. Kravosa, smo bili na vseh nivojih osveščeni in obveščeni o pravilni negi in skrbi za svoje telo in zato dosegli lepe rezultate.
V svojem imenu na tem mestu še enkrat javno izrekam iskreno zahvalo in vsa priznanja za dobro opravljeno delo, prepričan pa sem, da je takšno tudi mnenje ostalih udeležencev. Gregor Čulk, Žalec
El zkst.utrip@siol.net
Komu za župana bi dali svoj glas?
Saj res, letos volitve za župana čakajo nas. Le komu? Le komu bi dali svoj glas? Zdaj tisti bo, ki bo delal v prid nas in uredil nevredno imena bo cesto skozi Arjo vas.
Ne vemo, kje občina denar plemeniti, ki bil je namenjen za cesto urediti. Zdaj trdijo, da za to so krivi posamezniki, ker nočejo zemlje za pločnik odstopiti.
Cestišče je bilo za obnovo vodovoda in »elektrike« prekopano, prav bi bilo, če bi bilo vsaj v prvotno stanje dano, zdaj pa sosed k sosedu težko pride, saj so »bankine« pustili, kot »meh svinje«.
Delavci z mehanizacijo za obnovo cest, so vsaj dvakrat lopatkah cesto skòzi Arjo vas, morda so celo ugotovili, da bi zalogo asfalta za to cesto porabili.
Kdo od županskih kandidatov ima toliko poguma, da bi dan med tednom preživel v bližini našega doma, kaj hitro ugotovil bi, da normalen človek ob takem ropotu težko živi.
Dobili smo »reklamo« kateremu kandidatu naj svoj glas damo, da bomo tudi napisano pesmico peli, vendar le, če bomo kaj od tega imeli.
Ja demokracija je odlična stvar, a le za tistega, ki ima denar, za druge pa predvolilne obljube, potrudite se, da se volilni glasovi ne zgube.
Tole pišem, ker je velik gnev. Kdaj Arnovčan v miru bo spočiti smel, je cesta slabša kot kak makedam, odgovorne za to je lahko sram.
Olga Glušič, Arja vas
^jzjsrr^ftAPJJA
1.	Fizioterapevtska obravnava
•	športnih poškodb
•	po operativnih posegih na hrbtenici in sklepih
•	nevrološka obravnava pacientov (po možganski kapi)
2.	Fizioterapija na domu
3.	Izobraževanje in zdravstveno svetovanje
4.	Shiatsu masaža in terapija
5.	Vodene vadbe - joga, pilates, pilatesjoga
NOVAK SIMONA, S. P., Velika Pirešica 27 k, Žalec, tel. št.: 0S1 383 083
ZAHVALA
Preko časopisa Utrip Savinjske doline se iskreno in iz srca zahvaljujem gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Žalec, ki so se nemudoma odzvali mojemu klicu dne 25. aprila 2010, ko je prišlo (verjetno v nočnih urah) do izlitja vode, ker je počila cev pri grelniku. Vsi spodnji prostori so bili v vodi, ki so jo gasilci izčrpali in tako rešili neljubi položaj, zato se jim še enkrat lepo zahvaljujem za njihovo nesebično pomoč.
Marija Klampfar, Cesta na Lavo 7, Žalec
MALI OGLASI
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Informacije: 031 786 975.
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Informacije: 041 645 555.
Boginja sočutja
Prisluhnimo krikom sveta.
Srčika sočutnega delovanja: To. kar želite, da bi drugi storili vam, storite tudi vi njim.
Empatija: Hodi v čevljih drugega.
Pristno sočutje porodi spontan občutek odgovornosti, ki nas sili, da delujemo in lajšamo trpljenje.
MARIJA KOT BOGINJA KRŠČANSTVA
Prvi slovenski evharistični kongres 13. 6. 2010 v Celju se je začel in končal z brezjansko podobo Marije Pomagaj. Začel se je, ko so jo prinesli, in k njeni podobi se je v sklepnem nagovoru obrnil tudi prvi duhovnik slovesnosti, kardinal Tarcisio Bertone, ki je ob koncu slovesnosti Mariji »prišepnil«, naj blagoslovi vso Slovenijo in vsem podeli svoj mir.
Na krajih nekoč svetih boginj so Mariji postavili posvečene cerkve in katedrale. Ljudje se laže zatekajo po sočutje k Mariji kot njenemu sinu, in jo prosijo, naj se zavzame zanje pri Bogu Očetu. Ljudje pričakujejo, da matere prisluhnejo, odpuščajo, tolažijo, razumejo in sprejmejo veliko več kot očetje. Nagibamo se k projiciranju teh lastnosti na materinske like, čeprav smo imeli drugačno mater.
Avtorica knjige Babje Boginje razmišlja o krščanstvu z očmi ženske, njeni zapostavljenosti skozi zgodovino tudi pri krščanski veri.
»Jezusova mati Marija je v rimskokatoliški veroizpovedi »blagoslovljena mati«. Že dve
tisočletji je prevladujoči ženski lik v zahodni kulturi, tako v religiji kot v umetnosti, poleg tega je navdihnila nekatere najveličastnejše svetovne zgradbe. Posvečene so ji katedrala, kot sta Notredamska in v -Chartesu, zgrajene v enajstem in dvanajstem stoletju široko po Evropi. Patriarhalne in monoteistične religije so sicer pregnale in potlačile trojno boginjo, pa vendar v liku Marije ostaja na svetu. Marija je prevzela in preoblikovala trojno boginjo kot devico, mater in babo. Marija JE bila devica, kije brezmadežno spočela, ko se ji je prikazal nadangel Gabrijel. Bila je mati, ki je po partenoge-nezi rodila Jezusa in je v svoji najznačilnejši drži upodobljena kot Madona z otrokom, Kot žalujoča mati križanega Kristusa je Marija tudi utelešenje babe. Ljudje v molitvah prosijo za milost in tolažbo in jo nagovarjajo kot mater in kot žensko, ki pozna bolečino in trpljenje. Starejša Marija, baba, je tista, kije poznala trpljenje. Ko ljudje prosijo Marijo, naj se zavzame za njihovo življenje, ko molijo k njej in ji darujejo, ne naslavljajo mlade device niti mlade matere, marveč starejšo Marijo. To je Marija v Michelangelovi Pieta, mati, ki drži v naročju mrtvega odraslega sina. Ljudje molijo k njej, ker zavestno ali nezavedno zaznavajo vez med njenim trpljenjem in sočutjem do njihovega trpljenja«.
Marija ima v rimskokatoliški veroizpovedi izjemen pomen, saj bi lahko govorili o krščanski četverici Marije in Svete trojice. Lahko bi rekli ,da
se je boginja po Mariji vrnila v kulturo. Ljudje jo že dolgo častijo, čeprav cerkev ne uveljavlja njenega božanstva.
Avtorica navaja, da se znotraj katolicizma razvija močnejše gibanje, usmerjeno k dovzetnemu papežu s prošnjo, naj spet uporabi papeško nezmotljivost in razglasi, da je Marija »soodrešenica. posrednica vseh milosti in zagovornica Božjih ljudi«. Če bo uspelo, bo razglašeno, da Marija sodeluje pri odrešenju, ki ga je dosegel njen sin, da je vse milosti, ki pritekajo od trpečih in smrti Jezusa Kristusa, mogoče dobiti le po Marijinem posredovanju pri sinu in da se morajo tudi vse motive in prošnje vernikov stekati skozi Marijo. V psihi tistih, ki molijo k njej, postaja že zdaj Božja mati, Mati boginja.
Po vsem svetu ie vse več pripovedi o pojavljanju, prikazovanju Mariie. Vse to kaže na vrnitev boginje v kulturo in hrepenenje po sočutju.
SOČUTIE IE BREZČASNO IN NE PRIPADA NOBENEMU SPOLU.
Boginjo sočutja, Kuan Jin, Sekhmet, Taro, Devico Marijo, častijo vsevprek že več kot tisoč let.
Kako jo kdo vidi, je odvisno od njegovih pričakovanj in umske naravnanosti. V Združenih državah Amerike imajo svojo različico boginje sočutja v Kipu svobode. Kako neverjetno lepa je ta izklesana podoba, Gospodarica svobode in boginja svobode ali boginja sočutja.
Poglavitna značilnost teh boginj je čisto neomajno sočutje brez vsakega ponosa ali maščevalnosti, saj noče kaznovati
niti tistih, ki jim bo strog nauk še kako koristil. Pod pogojem, da želja ni bila zlohotna, je zadoščala vera v njeno moč, da pomaga. Ne zahteva nikakršne pobožnosti ali izpolnjevanja strogih vedenjskih pravil.
»Začuti, kako se oblikuješ v levinjo z mišicami in zlatim plaščem, z milino mačke
in močjo, da planeš na hudodelce ali zaščitiš, kar ljubiš.
Nihče se ne bo igral s teboj. Levinja sem ... znam rjoveti.« Torej ZARJOVI in ZARJOVI in še enkrat ZARJOVI.
In nato obmolkni.
Bodi pozorna na notranjo Sekhmet, na energijo levinje v sebi.
Če kje v svojem življenju začutiš, da je »dovolj«,
pokliči modrost in sočutje za nasvet.
In Sekhemt za levjesrčni pogum, ko je čas narediti, kar veš, da moraš narediti.
(Domišljijska vaja boginje sočutja Sekhmet)
BABJA BOGINJA SOČUTJA
Ženska po petdesetem ali po menopavzi naj ne ponikne v nevidno, nebitno. Naj postane to obdobje čas osebne celovitosti. To je čas babjih let, ko se še naprej duhovno in psihološko razvijajo. Modrost postane sočutna modrost. Sočutje olajša lastno in tudi trpljenje drugih. Je nelastniška ljubezen, ki ne potrebuje povračila. Sočutje nas naredi prijaznejše in manj zahtevne do sebe in drugih. Več ko jo dajete, več ie imate.
»Dokler ostaja prostor, dokler ostaja eno čuteče bitje, dotlej naj ostanem tudi jaz in odganjam nesreče sveta.« (Bodisatvina zaobljuba dalajlame)
Pripravila mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del
Vir: Bolen, Jean, Babje boginje
KAM MED POČITNICAMI?
INFORMACIJE: TIC ŽALEC, tel. 710 04 34, E-pošta: zkst.ticisio.net
TENISKE POČITNICE
nonni nX-16.7. IUJmi 16.8,- 20.8,
ŠPORTNI CENTER ŽALEC OSNOVNI PROGRAM: 8.30 - 11.30 (TENIS Z DODATNIMI AKTIVNOSTMI)
CELODNEVNI PROGRAM: 8.30 -15.00 (kosilo, kopanje in družabne ii
CENA: 60 EUR (osnovni paket), 110 EUR (celodnevni paket) INFORMACIJE: Teniška akdemija Žalec - 041 698 276 (Tomaž)
Od 5. julija do 9. julija Od 10. do 13. ure STRELIŠČE LIBOJE Informacije: 051 381 0714 (Emil
POLETNA KOŠARKARSKA SOLA

Julij in avgust - 3 x tedensko
Cena: 25 EUR /mesec
www.kosarka.bodysolution.si •rt °
Informacije: ŠD Body Solution - 041 676 094 (Žan)
KOPALIŠČE PINGO - ORLA VAS
mm
S tem kuponom imate v kopališču \
Pingo 25% enkratni popust ;____
pri nakupu dnevne kopališke karte
Velja samo za osnovnošolce!
Odprto vsak dan od 9. do 20.ure, možno tudi nočno kopanje! Informacije: 700 22 60 ali 070 877 664
PLEZALNI TABOR KOTECNIK '
TERMINI: 4.7,- 9.7. FTHflEUdM 1.8.- 6.8. E33E0 PLEZALIŠČE KOTEČNIK Za osnovnošolce!
Cena: 110 EUR (6 dni, od 8. do 16. ure)
Prevoz je organiziran. Zbor ob 7.30 na avtobusni postaji v Žalcu. Informacije: levltacija@gmail.com, 040 382 766 (Uroš P.), www.levitaci;
POLETNA NOGOMETNA SOI
Od 16. avgusta do 31. avgusta
3 X tedensko (ponedeljek, sreda, petek ; od 9.00 do 10.30){
Brezplačno !
Informacije: 051 654 007(Stanko), www.nkzalec.com
... k ribniku Vrbje
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE ob sobotah in nedeljah med 17. in 19. uro
OTROŠKA POLETNA DOŽIVETJA od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro
JOGA ZA OTROKE ob petkih ob 8. uri
ZABAVNE IN POUČNE AKTIVNOSTI ZA OTROKE V OKVIRU EKOFESTA prvi vikend v mesecu
KONJENIŠKI DNEVI ODPRTIH VRAT
... v Ekomuzej
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE ob torkih in četrtkih od 9. do 11. ure
POLETNO GLEDALIŠČE ZA NAJMLAJŠE sobote, 3. in 17. julija, 7. in 21. avgusta, ob 10. uri
Od 23. do 27. avgusta - od 16. do 18. ure
KMETIJA UŠEN - ZG. GRUŠOVLJE 6 Brezplačno!
Informacije: Klub za vzrejo in vzgojo jahalnih konj “U 041 546 068 (Grega)
Zbral in uredil: ZKŠT Žalec, OE Šport, www.zkst-zalec.si/sport
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 naj večja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Verižni eksperiment tudi z OŠ Vransko - Tabor Naše srečanje s Tonetom Pavčkom
Verižni eksperiment predstavlja celotno ekipo (na posnetku ni vseh učencev), v ozadju lanski in letošnji eksperiment
V soboto, 29. maja 2010, je v ljubljanskem Železniškem muzeju SŽ potekalo praznovanje pete obletnice Verižnega eksperimenta. Organizatorji prireditve so Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v sode-
lovanju s Tehniškem muzejem Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Verižni eksperiment temelji na ideji podiranja domin, le da tu namesto domin stojijo fizikalni eksperimenti, ki so med seboj povezani z veznim členom - kroglico. Vsak posa-
mezen člen se začne s padajočo kroglico in konča tako, da kroglico spusti v naslednjo napravo. Povabilu za pripravo člena v eksperimentu se odzovejo vrtci, osnovne in srednje šole, fakultete in zainteresirani posamezniki. Tako rekoč sodeluje vsa Slovenija.
Temu povabilu se je tudi letos odzvala OŠ Vransko - Tabor. Pod budnim očesom prof. fizike Marka Podpečana je nastajalo delo za delom. Lansko leto sta med 36 ekipami Tjaša Košenina in Thys Grobelnik prejela 2. nagrado strokovne komisije za eksperiment z naslovom TLAK. Letos se je ekipi pridružil Krištof Skok in skupaj so za MULTI FIZIKALNI EKSPERIMENT ponovno prejeli 2. nagrado strokovne komisije. Suzana Košenina
V ponedeljek, 17. 5., smo v šolski knjižnici OŠ Petrovče gostili Toneta Pavčka, velikega pesnika, mojstra besed in poezije, ki je ljuba predvsem otrokom.
Srečanje smo poimenovali kar Velesenzacija, nad njegovim prihodom smo bili namreč navdušeni, saj gospod Pavček zaradi svojih let ne obiskuje več šol.
Pa je naredil izjemo. Napisali smo mu prijazno pismo, njegove Majhnice in Majnice so bile namreč v letošnjem šolskem letu izbrane za literaturo na Cankarjevem tekmovanju. Več kot 60 učencev naše šole, osmošolcev in devetošolcev, je prebiralo njegovo pesniško zbirko in so jo vzljubili ... zbirko, pesmi, pesnika, Toneta Tralaloneta, njegov odnos do jezika, otrok, življenja, ljubezni, otroka v njem ...
Želeli smo ga spoznati, ga povprašati o vsem tistem, kar
piše v svoji poeziji, pa nismo našli odgovorov, predvsem pa smo se mu želeli zahvaliti za vse ...
In nam je odpisal, v zanj tako značilnem slugu, v verzih: »K vam pridem, ker sem priden in vem, da na hvalo je treba dati pohvalo.«
V literarnem večeru, ki so ga pripravili učenci 8. in 9. razredov, Cankar Tončki, bronasti, srebrni in zlati dobitniki Cankarjevega priznanja, skupaj z mentoricama Natašo Grobelnik in Bredo Šip, smo uživali vsi, otroci, njihovi starši, učitelji, učenci drugih šol Občine Žalec ... kot tudi Pavček, ki se je pošalil: »Če bi vedel, da bo tako dobro, bi pa prišel že prej ...« Navdušen je bil tudi nad prvošolci, ki so recitirali njegove pesmi, kot nad Učenjakom, ki ga je zapel pevski zbor.
Nato pa je govoril On in nam razkrival tančice svojega življenja: od poti v šolo, o svo-
ji učiteljici Pavli, o Rožamariji, vinogradu, Istri, Dolenjski, volji do življenja, optimizmu, do lumparij in vragolij, ki so mu še danes zelo blizu in prepričali smo se, da otrok v njem še kako živi. Recitiral je svoje pesmi in želeli smo si, da se večer ne bi končal. Na koncu nam je položil na srce, da naj ljubimo življenje in ostanemo »živi« za lepe in manj lepe stvari, ki jih prinaša življenje, Nataša Grobelnik
Mladi raziskovalci na državnem tekmovanju
Gal Gabriel Plaskan, Tina Tkalec in Mateja Novak
Mladi raziskovalci OŠ Braslovče so se predstavili na državnem srečanju mladih zgodovinarjev v Novem mestu. Tina Tkalec in Mateja Novak, učenki 9. b-razreda, sta osvojili zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Z roko v roki nam bo lažje, Gal Gabriel Plaskan, učenec 9. a-razreda, pa srebrno priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Pomoč revnim. Njihova mentorica je bila učiteljica Bernarda Predovnik.	T. T.
Bralne značke
Na OŠ Vransko - Tabor je letos učencem od 6. do 9. razreda bralne značke in priznanja podelil učitelj, pisatelj, dramatik in politik Tone Partljič. Na literarnem večeru, katerega gost je bil, je spregovoril tudi o cvojem literarnem ustvarjanju ter razmišljal o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji.
Učenci so zaigrali odlomka iz Partljičeve komedije Moj ata, socialistični kulak. Ob tem je iz-
Cicitrimček končali s pohodom
Športno društvo Partizan Prebold v sodelovanju s tamkajšnjim vrtcem vsako leto za petletne otroke v sklopu vseslovenske akcije Ciciban planinec pripravi program CICITRIM-ČEK.
Namen te akcije je navdušiti otroke za planinstvo oz. pohodništvo že v zgodnji fazi otroštva, spoznati naravo v bližnji okolici domačega kraja (predvsem južnih obronkov Prebolda), se seznaniti in osvojiti osnove atletike
in gimnastike in se privajati na medsebojno odvisnost in solidarnost.
Letos je dvajseturni program potekal vso pomlad. Vodili sta ga Cvetka Napotnik in Alenka Mernik ob strokovni pomoči trenerjev ŠD Partizan. Program so končali konec maja s pohodom v spremstvu staršev do planinskega doma pod Reško planino, kjer so po kulturnem programu vsi udeleženci prejeli tudi priznanja in spominsko značko. D. N.
V Postojnski jami
V torek, 25. 5. 2010, smo imeli učenci 4. razredov OŠ Vransko -Tabor zaključno ekskurzijo. Odpeljali smo se v Postojno. Po dveh urah vožnje smo prispeli.
Najprej smo si ogledali kratek filmček o nastanku Zemlje. Nato smo odšli v učno jamo. Tam so bili akvariji s človeškimi ribicami in izvedeli smo nekaj o nastanku kapnikov. Ravno na dan našega obiska so jih hranili. Odšli smo na postajo, da smo se z vlakcem odpeljali v Postojnsko jamo. Sprejel nas je vodnik in odšli smo čez ruski most ter skozi belo, rdečo, špagetno in koncertno dvorano. Z vlakcem smo odbrzeli do izhoda.
Odšli smo v grajsko restavracijo, kjer so nas že čakale lepo pogrnjene mize. Jedli smo dunajske zrezke, pomfri, solato in sladoled. Po kupovanju spominčkov smo se z avtobusom odpeljali do Predjamskega gradu. Tam nas je sprejela vodnica Vanja in nam razkazala grad ter povedala zanimive zgodbe. Ogledali smo si tudi 500-letno še rastočo, deloma votlo lipo, pod katero je pokopan Erazem.
Na zaključni ekskurziji je bilo zelo lepo!
Spet smo odšli na avtobus in se odpeljali proti domu.
Starši pa so nas že pričakovali.
Alja Cestnik, 4. c, OŠ Vransko - Tabor
Evropa v šoli
Na letošnjem enajstem literarnem natečaju Evropa v šoli so sodelovali tudi učenci OŠ Petrovče, in sicer Tjaša Lešnik, Zala Kapitler, Lovro Obreza, Pina Hrovat, Kristjan Anej Kramer in Matevž Žolnir s podružnične ter Zarja Antloga, Jan Franc Podbrežnik, Jona Kruleč, Valentina Mazzoni, Marina Kovač in Špela Terbovc s centralne šole z mentoricama Natašo Grobelnik in Bredo Šip.
Na natečaju je sodelovalo 19 šol iz naše regije. Podelitve regijskih priznanj 24. marca so se v preddverju Osnovne šole Miha Pintar Toleda udeležili tudi nekateri učenci naše šole s svojimi starši.
Zanimivemu kratkemu kulturnemu programu je sledila podelitev priznanj, obiskovalci pa so si lahko ogledali razstavo likovnih in literarnih del.
Razglasili so tudi udeležence natečaja oz. literarne prispevke, ki so se uvrstili na državno ocenjevanje. Med njimi so bili tudi prispevki
naših učencev. Med 140 prispelimi literarnimi prispevki so naprej odšli le najboljši, in sicer literarni prispevek
Matevža Žolnirja in Pine Hrovat iz Trja ter Zarje Antloga, učenke centralne šole.
Zaključek natečaja
V ponedeljek, 17. 5. 2010, je potekala v Mariboru že 11. zaključna podelitev priznanj učencev za sodelovanje na natečaju Evropa v šoli. V Maribor so prišli le najboljši iz vse Slovenije, ki so na natečaju sodelovali z literarnim, likovnim, fotografskim, video, medmrežnim delom ali projektno nalogo. Med najboljšimi so bili tudi učenci naše šole: Zarja Antloga, učenka matične šole, ter Matevž Žolnir in jaz s podružnične šole. Z nami je odšla tudi učiteljica Metoda Močnik. Tisti dan je potekal malo drugače. Ob 10. uri smo se zbrali na avtobusni postaji v Žalcu in se odpeljali proti Mariboru. Prispeli smo pred 12. uro, zato smo imeli čas za ogled me-
sta, odšli smo tudi na sladoled. Ob 12.30 smo odšli v Slovensko narodno gledališče, kjer je potekala prireditev, pred prireditvijo pa smo si ogledali razstavo nagrajenih del. Ob 12. uri smo odšli v cjvorano. Začela se je prireditev, ki je bila zelo lepa, ker je bilo veliko glasbenih, plesnih nastopov ... Prisluhnili smo tudi Igorju Plohu, invalidu, ki se je ponesrečil pri delu. Razkril nam je svojo zgodbo, napisal je tudi knjigo, v kateri sporoča, da je invalid tudi človek in da živi. Ob 14. uri se je prireditev končala, potem pa smo se srečni, da smo lahko bili na tako pomembni prireditvi, vrnili v Žalec.
Pina Mastnak Hrovat, 5. r., POŠ Trje
Iz Žalca smo se z avtobusom peljali v Maribor. Ko smo prispeli v Maribor, nas je učiteljica Metoda peljala na sladoled. Potem pa smo si šli ogledat razstavo natečaja Evropa v šoli. Nato smo odšli na proslavo. Bila je zelo zanimiva, poučna in zabavna.
Vesel sem, da sem sodeloval na na-
tečaju Evropa v šoli.
Matevž Žolnir, 3. r., POŠ Trje
V ponedeljek, 17. 5. 2010, smo nagrajenci literarnega natečaja Evropa v šoli odšli v Maribor na zaključno prireditev.
Iz naše šole smo se prireditve udeležili samo trije učenci, ki smo sodelovali na omenjenem natečaju in bili izbrani z regijskega na nacionalni nivo ocenjevanja. V Mariboru smo na zaključni prireditvi izvedeli, kdo je nagrajenec. Podeljene so bile diplome in knjižne nagrade za literarni, fotografski, multimedijski in likovni natečaj. Sama sem sodelovala na literarnem področju.
Prireditev je bila zelo lepa. Takšna, kot je bila tema natečaja, je bila tudi prireditev, vse se je vrtelo okoli revščine, socialne izključenosti in drugačnosti med nami.
Pomagajmo tistim, ki so revni in ki so kakor koli izključeni iz družbe. Morda je že jutri to lahko vaš sorodnik, prijatelj, sošolec, sodelavec ...
Zarja Antloga, 7. b, OŠ Petrovče
podelil Tone Partljič
šla tudi literarna priloga glasila Bela vrana, v kateri so bili nagrajeni literarni in likovni prispevki učencev. Bralno značko je od 6. do 9. razreda osvojilo 88, priznanja za svoje literarno in likovno ustvarjanje pa 25 učencev.
Bralno značko je osvojilo tudi 120 učencev od 1. do 5. razreda OŠ Vransko - Tabor in 67 učencev Podružnične osnovne šole Tabor. Slednjim je priznanja podelila ilustratorka Mojca Cerjak, ki je učence tudi spodbudila k likovnemu ustvarjanju oziroma ilustriranju zgodbic. T. Tavčar
Tone Partljič podeljuje bralne značke
v v
Literarno na OS Šempeter
Steciva na travnik marjetke brat
in njih cvetke v svet poslat...
[Barbara Cotič]
V sredo, 19. maja, je v knjižnici OŠ Šempeter potekal 2. literarni večer z naslovom Zavetje domišljije skriva mojo zgodbo. Na njem so se štiri osmošolke - Ana Halužan Vasle, Jerneja Jelen, Vesna Kamenšek ter Špela Kert - predstavile s svojimi pesmimi ter odlomki iz zgodb. Uvodoma so dekleta zbrane nagovorile s svojimi pesmimi iz sklopa Stik besed poljublja kristalno srce, kjer so besede krhko božale dušo in izrekale svojo bolečino.
V proznem delu z naslovom Iztis mojega sveta ujet v odsevu tvojih oči pa je nastala čarobna preproga, ki je goste popeljala v svet domišljije. Večer je bil tako prepleten z domišljijskimi iztisi in koščki realnosti.
Ob tej priložnosti je izšlo tudi posebno literarno glasilo, ki si ga je mogoče ogledati na spletnih straneh šole in v šolski knjižnici. Prijeten odziv vseh udeležencev je poleg ljubezni do literarnega ustvarjenja tehten razlog, da se tega projekta lotimo tudi prihodnje šolsko leto.
Stecite tudi vi z nami v svet brez meja...
Barbara Cotič, mentorica
Jubilejni koncert z razvitjem prapora
V Mariji Reki znova veselo
Godba Zabukovbica pod vodstvom Boštjana Mesarca ob svoji 130-letnici
Godba Zabukovica praznuje letos 130-letnico svojega delovanja. V tem letu se je in se še bo zgodilo veliko nastopov, povezanih z njihovim jubilejem. Osrednjo slovesnost pa so pripravili v soboto, 12. junija, v Letnem gledališču Limberk. Ob tej priložnosti so s spomini posegli v zgodovino, podelili Gallusove značke,
razvili svoj društveni prapor in se poveselili z vsemi udeleženci jubilejne prireditve.
Slovesna prireditev se je začela in končala z glasbo. Voditeljica prireditve Katarina Rošer je z vmesnimi vložki postregla z zgodovino godbe, delom, življenjem godbenikov ... Zbranim pa je spregovoril tudi predsednik godbe Jože Kolšek.
Arja vas skozi čas
Iztok Uranjek z brošuro o Arji vasi
Na nogometni petek, ko sta sev Johanesburgu pomerili reprezentanci Slovenije in ZDA, je bilo pestro tudi v Arji vasi. Domači gasilci so namreč pripravili dan odprtih vrat in ob tej priložnosti poskrbeli tudi za ogled nogometne tekme, ki so jo predvajali na velikem platnu, zvečer pa je sledila zabava z Navihankami. Večer pa je bil nekaj posebnega tudi zaradi predstavitve nove brošure Arja vas skozi čas.
Pisanja te knjižice, ki predstavlja tipično vas Spodnje Savinjske doline, se je lotil predsednik Krajevne skupnosti Petrovče in
predsednik domačega gasilskega društva Iztok Uranjek. Kot je povedal na predstavitvi, je knjižica nastala ob izdatni pomoči starejših Arnovčanov in njihovih potomcev.
Na nekaj manj kot sto straneh. bogatih tudi s slikami in drugimi dokumenti, je Iztok Uranjek, ki je knjigo izdal v samozaložbi, predstavil geografski oris vasi, njeno zgodovino, nekdanje in sedanje življenje Arnovčanov, popise prebivalstva v različnih obdobjih, dogodke 20. stoletja, ki so ga zaznamovali tudi obe svetovni vojni, povojna nacionalizacija in nasploh povojni razvoj. Posebej je obravnavano tudi gospodarstvo v vasi (kmetijstvo, obrt, proizvodnja) v preteklosti, še posebej po osamosvojitvi Slovenije.
Dokaj obširno so v knjižici predstavljene tudi domačije s starim imenom. V brošuri boste našli tudi delovanje gasilskega društva in predstavitve posameznikov, ki so v zadnjih petdesetih letih s svojim delom in prizadevnostjo zaznamovali Arjo vas.	D. Naraglav
Jubilejni koncert so godbeniki pripravili kot nekakšen mozaik žanrov, ritmov, avtorjev, celin, sodelovanj. V drugem delu večera so prevladovale slovenske skladbe in popevke. Godbenikom sta se pridružili tudi pevka Irena Vrčkovnik in Eva Soline, članica ljubiteljskega Big Banda, ki znotraj pihalne godbe deluje pod vodstvom Gašperja Smisla.
Koncerta se je udeležil tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je nagovoril godbenike in občinstvo in godbenikom izrekel vse priznanje za trud in požrtvovalnost z željo, da igrajo še najmanj naslednjih 130 let. Z lepimi željami in spominskimi darili so godbenikom čestitali tudi predstavniki sosednjih godb in drugi gostje. Med njimi tudi vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik, ki je godbenikom podelil bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja. Bronasto Gallusovo značko je prejelo enajst članov godbe, pet članov je prejelo srebrne, štirje člani (Jože Kolšek, Alenka Šon, Franc Tratar ml. in Janez Už-mah) pa zlate.
Godba Zabukovica, ki že peto leto deluje pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Boštjana Mesarca, šteje skoraj štirideset glasbenikov, ki jih večina živi v KS Griže. Najdlje v njeni zgodovini je godbo vodil pokojni Franc Tratar, ki je imel dirigentsko palico v rokah kar trideset let, vse do leta 1996. Sicer pa je bil z godbo kot glasbenik povezan že od leta 1935, kar pomeni skupaj več kot šestdeset let.	D. Naraglav
90 let Ljudmile Blaznik
Jože Meh in Ernest Lužar s slavljenko Ljudmilo Blaznik
V KS Vrbje je pred kratkim svoj 90. rojstni dan praznovala Ljudmila Blaznik, po domače Milči.
Ob tej priložnosti so jo obiskali predsednik KS Vrbje Jože Meh, predsednik DU Vrbje Ernest Lužar in drugi, zaigrali in zapeli pa so ji člani Ansambla Ajmarček. Ljudmila je namreč velika ljubiteljica petja in glasbe, zato je bila gostov še posebej vesela. Obiskovalci so ji zaželeli veliko zdravja, prav tako tudi hčerki Bogdani in zetu Franju, ki lepo skrbita zanjo. Jubilantki so izročili tudi šopek in priložnostno darilo.	T. T.
Zmagovalni ansambel Vrh, kije dan pred tem zmagal tudi na tekmovanju v Florjanu pri Šoštanju
V Mariji Reki je bilo tudi letos zelo veselo, čeprav vreme organizatorjem vsakoletne tridnevne športne in kulturne prireditve Pod Reško planino veselo živimo ni bilo najbolj naklonjeno. Kljub temu jim je uspelo uspešno pripraviti vse prireditve in znova so dokazali, da so zelo dobri in gostoljubni organizatorji.
Začeli so že v petek, in sicer s športnimi igrami in družabnim srečanjem članov ŠD Marija Reka s svetniki in predstavniki Občine Prebold ter gasilskima društvoma Kaplja vas in Prebold-Dole-nja vas-Marija Reka. V soboto je sledil kolesarski vzpon do Doma pod Reško planino, popoldan pa so poskrbeli za 9. srečanje šolarjev in učiteljev nekdanje marije-reške šole, 14. srečanje ljudskih pevcev in godcev pod geslom Pojemo in godemo v okviru področnega srečanja OI JSKD Žalec, 4. predizbor harmonikarjev za 30. Zlato harmoniko Ljubečne ter tekmovanje za reškega godca.
Na prireditvi Pojemo in godemo se je občinstvu predstavilo sedem skupin ljudskih pevcev in
godcev (Reški slavčki, Pevke treh vasi, Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, Vaški godci iz Andraža, Prijatelji 6 Še, Katarinski fantje in Oldtajmerji z Ljubnega ob Savinji). V tekmovanju 4. pre-dizbora za Ljubečno je nastopilo sedemindvajset harmonikarjev. Štirinajstim se je uspelo uvrstiti v polfinale. Naslov reški godec pa si je tokrat prislužila 7-letna Neža Lesar iz Trbovelj.
Nedelja je bila v znamenju 8. festivala domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Nastopilo je dvanajst ansamblov,
ki sta jih ocenjevala občinstvo in strokovna komisija v sestavi Brigita Vrhovnik Dorič, Boštjan Dorič in Mirko Šlibar. V skupnem seštevku je največ točk in s tem tudi prvo nagrado v vrednosti 800 evrov ter pokal osvojil Ansambel Vrh iz Prebolda. Drugo nagrado je osvojil Ansambel Tolar z Jesenic na Dolenjskem, tretjo pa Zagorski kvintet. Strokovna komisija je podelila tudi posebno nagrado za inovativnost in svež pristop. Nagrado je prejel Ansambel Navdih iz okolice Šmartnega ob Paki.	D. N.
Biserna Gorškova iz Pongraca
Terezija in Ivan Goršek s svojimi otroki Ivanko, Magdo, Ivijem, Cilko, Cvetko in Mileno
Terezija in Ivan Goršek, po domače Jankovčeva, iz Pongraca v KS Griže sta v soboto praznovala biserno poroko. Cerkveni obred je v župnijski cerkvi v Grižah opravil domači župnik Jože Planinc, civilnega pa v družbi 70 svatov v gostišču Zibika žalski župan Lojze Posedel ter matičarka Zdenka Leber.
Ivan se je rodil v kmečki družini v Migojnicah. Po končani osnovni šoli v Grižah se je vpisal v meščansko šolo v Žalcu. Po šolanju pa je pomagal na kmetiji svojega strica Pepija Veligovška v Pongracu. Ob začetku II. svetovne vojne je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder seje živ in zdrav vrnil na stričevo kmetijo, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico Terezijo Dravec, ki se je rodila v Ivanskem vrhu pri Gornji Radgoni. Po končani
osnovni šoli in ob iskanju dela jo je pot zanesla v Savinjsko dolino, kjer se je zaposlila v podjetju Ju-teksu v Žalcu. Poročila sta se leta 1950 v Žalcu in po smrti strica Pepija prevzela kmetijo, ki sta jo obdelovala vse do tedaj, dokler jima je dopuščalo zdravje.
V zakonu se jima je rodilo pet hčera in sin. Otrok nista
mogla razvajati, saj je bilo delo na kmetiji trdo, učila pa sta jih spoštovanja do sočloveka in do dela. Na jesen njunega življenja se najbolj razveselita obiska svojih otrok, enajstih vnukov in petih pravnukov. Kmetijo sta zdaj prevzela hčerka Cvetka in njen mož Janko, ki lepo skrbita tudi za starše.	T. Tavčar
SIMPLY CLEVER
RO+SO d.o.o.,
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA ŠKODA Skaletova 13 (Hudinja), 3000 Celje Prodaja novih vozil: 03 425 40 80 Servis: 03 425 40 84
E-poéta: roso@roso.si. prodaja.skoda@roso.si Spletna stran: www.roso.sl
PRI NAS LAHKO OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU: - zavarovanje vozil - ocenitev škode in urejanje formalnosti za vse zavarovalnice - kvalitetna in hitra kleparsko-ličarska popravila - možnost nadomestnega vozila
Škoda SUPERB Combi 20.990 EUR Škoda YETI 2.0 TDI CR 4x4 19.990 EUR Škoda OCTAVIA 1,6 TDI CR 16.666 EUR Škoda OCTAVIA 1,2 TSI 14.444 EUR Škoda FABIA	8.888	EUR
Vozila imajo 4 letno jamstvo brez omejitve kilometrov. Ugodna ponudba službenih in testnih vozil. Financiranje do 84 mesecev.
Servis menjave olja
Navedene cene zajemajo delo, material in 20% DDV.
Cene veljajo v avtohttl RO+SO.
Tel.: 03 425 40 84 E-pošta: servis@roso.s!
Prodaja novih in rabljenih motornih koles ter rabljenih vozil
Bežigrajska cesta: 03 49116 00 In 041697 829
električna kolesa motorna kolesa
$s
,00
75
.00 €
Ottevta 1.« MPl
eT
oo*
Octevta U TDI
gS\
oo€
Pričakujemo vas od pon. do pet., od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Bitka za življenje dobljena z novim srcem
Na zdravje ob 15-letnem jubileju novega življenja z ženo Ivo
Zdravniki dnevno doživljajo veličastne zmage, a tudi poraze. Največja zmaga je nedvomno ohranitev življenja, poraz izguba slednjega. Pred petnajstimi leti, natančneje 27. aprila, na dan vstaje slovenskega naroda, so presadili srce takrat 43-letnemu Savinjčanu Francu Pozniču z Vranskega. Bil je peti Slovenec in prvi Štajerec, ki so mu opravili to zahtevno operacijo v naši domovini.
Po operaciji je postal človek, poln življenja, z veliko energije, radosti in veselim pogledom na svet okrog sebe. Človek bi dejal, da se je zgodil čudež, on sam in drugi pa vedo, da je bil ta čudež delo zdravnikov, ki so bolno srce zamenjali z zdravim. Novo srce ga je spremenilo v vseh pogledih, postal pa je tudi velik borec za pomoč in oporo ljudem, ki čakajo na takšne ali podobne operacije, in tudi borec ter promotor za širjenje mreže darovalcev organov. Gre za humanost diamantnega sijaja, ki pa iz takšnih ali drugačnih razlogov še ni tako urejena, kot bi želeli in kakršne so potrebe glede na število tistih, ki čakajo na transplantacijo in novo življenje. Do zdaj so v Sloveniji presadili že več kot sto src, pred kratkim tudi prvo dvojno, istočasno transplantacijo srca in ledvic, kar je izjemen dosežek v transplantaciji organov in slovenske kirurgije nasploh.
Tri obdobja življenja S Francem Pozničem sem se že nekajkrat pogovarjal. Prvič sem ga obiskal dobre pol leta po operaciji, nato čez leto dni, nekajkrat sva se vmes še srečala in spregovorila o njegovem počutju in delu, lani pa je bil tudi organizator prvega srečanja članov sekcije Slovenskega
društva Transplant. Letošnje leto je jubilejno tako zanj kot tudi za društvo, zato sem ga znova obiskal na njegovem domu na Vranskem, kjer sem ga zmotil pri njegovem delu v frizerskem salonu. Šel je po očetovih stopinjah in ni mu žal. Če bi se še enkrat odločal o svojem poklicu, bi izbral prav to delo. Sicer pa sam pravi, da deli svoje življenje na tri obdobja.
»Prvi del je trajal do 40. leta, ko sem živel, kot je življenje hotelo. Potem sem živel dve leti tako, kot nisem hotel ne jaz ne kdo drug. Bilo je zelo hudo. Takrat so mi stali ob strani zdravniki in moja družina. Brez njih bi ti dve leti težko preživel. Bil sem na koncu svojih moči in marsikdo je mislil, da mi ni več pomoči. Operacija z zamenjavo srca je odgnala nepriljubljeno »okostenelo osebo s koso« in mi vrnila življenjske moči. Zdaj že 15 let traja moje tretje obdobje, ki sem ga živel drugače in kot sem sam hotel. Seveda po pameti, saj sem se in se še zavedam, da je srce vendar dar, ki ga ne smeš zanemariti tudi zaradi spoštovanja in zahvale do neznanega darovalca. Vredno je negovanja in ljubezni, saj mi je dalo novo življenje, nove možnosti in radosti.«
Prvi znaki bolezni že pri 25 letih
Franc Poznič je prvič občutil težave s srcem že v najboljših letih, kmalu potem, ko si je ustvaril dom in družino. Začelo se je z neenakomernim bitjem srca in zmanjšano telesno zmogljivostjo. Vsemu temu v začetku ni posvečal prevelike pozornosti.
»Težave so se stopnjevale in obiski bolnišnic so postajali vse pogostejši. V meni so se začeli prebujati neprijetni
Franc Poznič še vedno rad ustvarja frizure, saj je to poklic, ki bi ga vedno znova izbral
občutki, strah, negotovost ..., kar je začelo najedati tudi mojo psihično stabilnost. Vsi moji življenjski cilji in načrti so se začeli rušiti. Moja prihodnost je postajala vse bolj negotova in se nejasno izgubljala v nekakšni megli. Težko je bilo, z mano pa je trpela vsa moja družina, žena Iva in sinova Klemen in Matic. Žena je morala podpreti še četrti vogal pri hiši, otroka pa sta ji pri tem zelo pomagala in bila tako tudi precej prikrajšana za brezskrbno otroštvo. Zdaj sem srečen in vesel, da sta znala iz tega potegniti tudi veliko dobrega. Odraščala sta veliko hitreje kot bi sicer in danes je tako starejši sin Klemen dr. medicine, mlajši Matic pa dipl. inženir strojništva,« z zadovoljstvom pove Franc, ki je po desetih letih zdravljenja prebolel še dve virusni pljučnici zapored. S tem pa se je šele prav začela bitka za življenje.
»Na kliniki v Trnovem sem postal skoraj doma. Moja zdravnica dr. Irena Keber, ki me je zdravila že prej, je storila vse za moje srce, ki pa je kljub intenzivnemu zdravljenju še naprej počasi, a vztrajno pešalo, z njim pa tudi moje moči. Dr. Kebrova, ki sem ji takrat edini zaupal, mi je razložila moje zdravstveno stanje in možnosti za življenje. V enem od pogovorov mi je omenila tudi možnost presaditve srca, česar pa pri nas v Sloveniji takrat še niso izvajali. Edina možnost so bile tuje klinike, vendar mi je zdravnica omenila, da imamo tudi pri nas strokovnjake, ki se pripravljajo na tovrstne posege. Skupaj sva se odločila in predstavila meje zdravniku dr. Darku Zormanu, ki se je ukvarjal s pripravo bolnikov - kandidatov za transplantacijo srca. Pr njem sem bil prvič naročen 15. maja 1992. Po preiskavah je ugotovil, da sem primeren za takšen poseg. Pred mano je bilo poletje in čas za premislek in odločitev. Resnici na ljubo me je bilo strah, pa tudi počutje je bilo še kar znosno, tako da se za operacijo takrat še nisem odločil. Temu je botrovalo tudi dejstvo, da tega v Ljubljani takrat še niso počeli. Zavedal pa sem se, da tako dolgo več ne bo šlo in bo prej kot slej potrebno narediti tudi ta korak, saj bom drugače dokončno omagal,« z rosnimi očmi pove Franc, saj spomini na tisti čas niso prijetni.
Bolezen je pri Francu nezadržno napredovala. Zaradi popuščanja srca mu je začela zastajati tekočina v telesu, težko je dihal, vse več noči je prebedel sede, podnevi pa je izmučeno gledal, kako življenje teče mimo.
»Končno sem zbral toliko poguma in moči in oktobra 1994 sem se dokončno odločil za transplantacijo in s pomočjo zdravnikov, svoje družine,
vere in trdne volje prepričan v dober konec dočakal dan upora proti smrti, ki se je končal z zmago in novim srcem,« dodaja Franc Poznič in ljubeče pogleda svojo ženo Ivo, nato pa skupaj nazdravimo 15-letnici njegovega novega življenja.
Sedem mesecev čakanje se je obrestovalo
Od odločitve za operacijo do posega je bilo potrebno čakati sedem mesecev. Potrebno je bilo namreč dobiti srce darovalca, ki bi ustrezalo laboratorijskim analizam, s katerimi so že pred tremi leti, ko so mu opravili bioskopijo - tipizacijo srca, ugotovili, kakšno mora biti darovano srce.
»Morda bi bil celo prvi, ki bi mu presadili srce v Sloveniji, če bi zame našli primerno srce. Tako pa sem živel v upanju, da bom enkrat, če ne bo prepozno, tudi sam doživel ta dan X, katerega izid bo sicer negotov, a druge izbire ni bilo več. Bil sem na poti, ko je bilo potrebno zaviti levo ali desno. Živeti še nekaj časa in čakati na »odrešitev«. Izbral sem življenje. Ni bilo lahko, zdaj si je težko zamišljati življenje potem, vsekakor pa so mi vlili pogum že pred mano operirani »srečneži«, ki so uspešno prestali takšno operacijo in zaživeli novo življenje,« pravi Franc in pove, da jim je takrat kar malo zavidal, da so to že prestali, hkrati pa je bil tudi žalosten, ker ni bil med njimi tudi on.
Bilo je pred 15 leti. Ura je bila okrog poldneva. Pozni-čevi so ravno pokosili, ko je na vrata vikenda potrkal znanec in povedal, da zdravnik v Ljubljani želi, da pride Franci takoj v bolnišnico v Ljubljano. Že nekaj dni prej je Franci rekel ženi, da se lahko zgodi, da ga pokličejo na operacijo prav med prazniki, ko se običajno zgodi tudi največ nesreč.
»Ob prejetem sporočilu sem doživel nekakšen stres. Prevzel me je občutek strahu in misel, da gre zdaj zares. Mislim pa, da sem se odzval bistveno drugače, kot sem si zamišljal že prej. Bilo je neko odrešenje in hkrati upanje v novo življenje. Čez štiri ure sem že bil v bolnišnici. Z mano so bili žena in sinova. Spremljali so me skoraj do operacijske sobe. Hitro sem se poslovil in s tem prihranil sebi in družini mučne trenutke. Moje besede so bile: 'Na svidenje jutri.' Skratka brez poslavljanja in solz.«
Z novim srcem novo življenje
Z operacijo so začeli okrog
19.	ure in končala ob 23. uri.
»Zbudil sem se ob pol štirih zjutraj v sobi za intenzivno nego. Slišal sem, čeprav oči še nisem odprl, da me nekdo budi. Moja prva misel je bila, da sem živ. Navdala me je takšna sreča, kot morda še niko-
li prej. Z mislimi sem bil pri svojih domačih in še isti dan popoldan so to radost, čeprav je bilo med nami steklo, doživljali z mano.«
Po operaciji je dobro okreval. V bolnišnici je bil štiri tedne, dva meseca po operaciji pa se je že sam odpravil z avtomobilom v Šmarješke Toplice, kjer je bil štiri tedne in pod budnim očesom zdravnika in terapevta krepil svoje zdravje. Ob novem letu sta po nekaj letih z ženo znova zaplesala in nazdravila novemu življenju.
Franc Poznič od operacije dalje živi novo življenje, kar mu je omogočil neznani darovalec, saj zdravniška etika razkritje imena darovalca ne dopušča. Poznič je nekako prepričan, da je imel ta človek srce športnika, saj se je po operaciji tudi sam zelo posvetil raznim športom. Kot pravi, ga z darovalcem veže vedno močnejša vez. Želel bi kaj vedeti o njem in njegovi smrti, ki je omogočila življenje njemu. Skušal je izvedeti nekaj skopih podatkov, od tega, da je imel darovalec povečan krvni tlak, da je bil nekje njegovih let in da se je menda ponesrečil v gorah. V športno srce darovalca še kako verjame. Tek, igranje namiznega tenisa, smučanje, skoki v daljino in še kaj so ga znova popeljali v mlada leta pred boleznijo, čeprav, tako pravi, se je zadnji čas malo polenil in bo letos znova bolj dejaven. O njegovi dejavnosti govorijo tudi medalje, ki jih je osvojil na mednarodnih tekmovanjih transplantirancev v Dablinu, Neaplju in drugod. Njegova disciplina je bil tek na 100 m. Da je zdaj tako dejaven, gre v prvi vrsti zahvala darovalcu in zdravnikom, še posebej ekipi, ki ga je operirala, na čelu z dr. Tonetom Gabrijelčičem, in vsem, ki so skrbeli zanj.
»Če že ugasne eno življenje in če lahko s to smrtjo rešimo drugo, ne bi smeli pomišljati ob darovanju organov. Misel na plemenito dejanje in na novo življenje zagotovo lajša bolečine ob izgubi najdražjega,« pravi Poznič, ki skupaj s predsednico društva Anastazijo Bizjak, člani društva Transplant in drugimi zagovorniki darovanja organov upa, da se bo to vprašanje nekako sistemsko rešilo tudi v okviru posebnega zakona. Sicer pa bodo ob 10-letnici društva predstavili knjigo s pričevanji ljudi transplantirancev in njihovimi zgodbami. In s tem naj bi pripomogli k osveščanju ljudi o pomenu darovanja organov in opogumljali tiste, ki čakajo na takšen poseg. Poslušajmo glas svojega srca, razširimo roke, bodimo ljudje z razumom, srčnostjo, humanostjo in ljubeznijo. Bodimo srečni in postanimo tudi mi potencialni darovalci, saj se lahko zgodi, da bomo v takšni stiski tudi sami. Življenje je le eno samo. D. Naraglav
Naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15, Ljubljana
Predstavitev knjige Toneta Vrabla
V spomin v Celju in pod Gozdnikom
in prijazna. Pri tem morajo biti predvsem župan, direktor občinske uprave in vodje oddelkov zgled svojim sodelavcem. Mora pa biti župan v tako veliki občini, kot je naša, zaposlen za polni delovni čas izključno kot župan in za občino delati osem in več ur dnevno ter biti ljudem vedno na razpolago.
Kako si v resnih pogojih gospodarjenja zamišljaš dobro in učinkovito sodelovanje s podjetniki?
Ne obljubljam nič takšnega, kar ne bi bilo v širšem prostoru že velikokrat preizkušeno in potrjeno. Želim sodelovati z gospodarstveniki, poznati delo in težave njihovih podjetij, se z njimi srečevati v podjetjih ali na občini, kjer jim bom na razpolago, njihove izkušnje in izkušnje drugih bom koristno prilagajal našim razmeram, zmožnostim in potrebam. Občina bo gibalo, razvoja, podpirala bo inovativnost in pomagala odpirati »birokratska« vrata, kadar bo potrebno, možnost, da živim polno življenje.«
PROMOCIJSKO BESEDILO
urejanju zgodb v oblikovno celoto. Knjigo je izdala in založila žalska območna organizacija Društva izseljencev Slovenije, izdatno pomoč pui urejanju besedila je prispevala Anka Krčmar, ilustracije pa so delo Darinke Pavletič Lorenčak, tudi bivše izseljenke. Sledil je zanimiv pogovor, ki je med občinstvom po tolikih letih še vedno vzbujal občutke bolečine in neprijetnega spomina. Svojo pretresljivo izkušnjo v ustaškem taborišču v Slavonski Požegi je doživela Metoda Uranjek, ki še danes, po skoraj sedmih desetletjih, pred očmi doživlja usodo srbske deklice, svoje mirne sošolke, ki so jo ustaši metali v zrak in vanjo streljali, dokler ni potonila v Savi. Metoda Uranjek je zgodbo prebrala pred številnimi obrazi, ki so še nekaj časa zatem presunljivo mirovali. Prav tako je o svojem doživljanju pripovedovala slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. Več kot devetdeset obiskovalcev sta pozdravila predsednik območne organizacije Društva izgnancev Žalec Ciril Blagotin-šek in namestnik predsednice Društva izseljencev Slovenije Franci Vidmar.
Predstavitev knjige so z domoljubnimi in narodnimi pesmimi popestrili glasbeni gostje - pevci Vokalne skupine Grmada.	T. Tavčar
Pohodniki malo pred ciljem pohoda
Zloglasni zapor »Stari pisker« v Celju je zadnjo majsko nedeljo znova oživel v spominih na čas II. svetovne vojne in streljanje talcev. Njihovemu spominu so se poklonili pohodniki, ki so se odpravili na triurno pot iz Celja ob Savinji preko Kasaz in Porenc pod Gozdnik, kjer je ob pol dvanajstih potekala vsakoletna proslava v spomin na deset talcev, ki so jih Nemci na tem mestu postrelili 29. maja 1943.
V Starem piskru sta pohodnikom spregovorila kustosinja muzeja in Janez - Ivan Grobelnik, eden izmed šestih partizanov, ki so s 14. na 15. december 1944 izpeljali
drzno akcijo z osvoboditvijo talcev iz tega zloglasnega zapora. Tokratni pohod je bil tretji po vrsti. Glavni organizator pohoda in proslave je ob sodelovanju Občine Žalec in Planinskega društva Zabukovica Združenje borcev za vrednote NOB Žalec s krajevno organizacijo NOB Griže. Pohoda se je udeležilo več kot 150 pohodnikov, ki so ob zvokih harmonik in z zastavo po treh urah hoje ponosno prikorakali na prireditveni prostor pred spomenikom, kjer jih je s ploskanjem pozdravila množica udeležencev spominske slovesnosti.
Na proslavi pri spomeniku pod Gozdnikom je pohodnike in ostale zbrane najprej pozdravil predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Griže Branko Hriberšek, nato pa je zbranim spregovoril tudi predsednik Območne organizacije
ZB za vrednote NOB Marijan Turičnik, ki je poudaril pomen ohranjanja spomina na NOB in čestital pohodnikom za opravljeno pot. Žalski župan Lojze Posedel je bil poleg veteranov vojne za Slovenijo Adija Vidmajerja, Milana Vogrinca, Antona Gržine in policijskega veterana Iztoka Rumfa pobudnik tega pohoda in skupaj z omenjenimi tudi med udeleženci vseh treh pohodov.
Spominsko slovesnost, ki jo je vodila Danica Vončina Veligošek, so s kulturnim programom obogatili Godba Liboje, Ženski pevski zbor Griže, Ubrane strune, Olga Markovič, učenci OŠ Griže ter harmonikarja Anže Vidrih in Sandi Bobovnik. Po proslavi so nadaljevali z družabnim srečanjem, kjer ni manjkalo obujanja spominov na čas vojne in tudi pogovorov o današnjih časih in aktualnih dogodkih. D. Naraglav
»Spremembe so nujne za razvoj,«
pravi svetnik in kandidat za župana Občine Žalec Janko KOS
izgnane v Srbijo, na Hrvaško ali v taborišča. Njihove zgodbe do zdaj še niso bile zapisane, odkriva jih šele knjiga Boleče zgodbe.
V pogovoru z Ireno Štusej je avtor pripovedoval o načinu zbiranja zgodb, o zapisovanju njihovega pripovedovanja, ko je obiskoval posameznike, in
Zakaj si se kljub težkim ekonomskim razmeram, ki jim zaenkrat še ni videti konca, in kljub številnim nujnim projektom v Občini Žalec, ki pa so ostali zgolj na papirju ali na začetku izvedbe, odločil kandidirati za župana? Lokalne volitve so pomemben dosežek demokracije, ki so bodisi v obdobju ugodnih ekonomskih razmer bodisi v obdobju recesije in krize. Pomembno je, da imajo občanke in občani vsake štiri leta možnost izbirati med več kandidati, ki jim lahko zaupajo, da bodo ti v danih razmerah storili največ za korist občine. Seveda mi je žal, da se zelo hitro približuje zaključek možnosti črpanja evropskih sredstev, še vedno pa pri izvedbi zahtevnejših občinskih projektov računam na pomoč vlade oziroma posameznih ministrstev. Zavedam se, da bo večje investicije, kakršna je Osnovna šola Griže, in druge večje začete projekte potrebno čim prej zaključiti, ne glede na visoko zadolženost, ki nas bo še več let obremenjevala. Iskali bomo dodatne vire sredstev in preudarno določali prioritete na odhodkovni strani proračuna. Kljub težkim razmeram sem pripravljen prevzeti odgovornost za vodenje občine, saj mi ni vseeno, kako se bo v prihodnje razvijala naša občina in kako bomo v njej živeli.
Ali si kot dolgoletni občinski svetnik imel možnost sodelovati pri pomembnih razvojnih vprašanjih Občine Žalec. Kako ocenjuješ svoj prispevek, kakšne izkušnje si pridobil, kakšna znanja imaš, da ti smemo zaupati, da boš dober župan?
Menim, da se v zadnjih letih občinski
svet ni dovolj ukvarjal z dejanskimi problemi in z resnično potrebnimi projekti, še manj pa z razvojnimi vprašanji Občine. Občinski svet skladno s Statutom obravnava proračun, zaključni račun, odloke in druge zadeve, ki mu jih predlagajo strokovne službe in župan, ki tudi vodi seje občinskega sveta. Pri vodenju sej župan ne sme biti vzvišen in vseveden, biti mora vljuden in spoštljiv. Na postavljena vprašanja in kritike se ne sme odzivati osebno, kar se je, žal, zdaj dogajalo, in so se še tiste redke priložnosti za vsebinsko razpravo na občinskem svetu spremenile v brezplodne razprave. Vsa leta sem med aktivnejšimi svetniki, znotraj naše svetniške skupine si porazdelimo naloge ter oblikujemo predloge in pripombe na posredovana gradiva. Udeležujem se številnih sestankov in skladno z možnostmi tudi čim več raznovrstnih in pestrih dogodkov in prireditev v občini.
Za dobrega župana formalna izobrazba ni najpomembnejša. To, da sem zaključil podiplomski študij in si pridobil naziv specialist manage-menta, omenjam zgolj zato, da bom pri vodenju občine ravnal skladno s podjetniško in poslovno logiko. Poznam probleme naše občine in rešitve zanje. Želim postati župan, da bom delal v dobro ljudi, ker to znam in zmorem.
Kaj je potrebno za dobro, ustvarjalno in pregledno delo občinskega sveta? Kako ne glede na strankarsko pripadnost in osebnostne razlike doseči sodelovanje in ravnanje, ki je v korist občanom.
Prepričan sem, da sem osebnostno zrel in dovolj izkušen, da bom v občinskem svetu ustvarjal dobro delovno vzdušje, kjer bomo člane občinskega sveta spodbujali k ustvarjalnemu sodelovanju, saj so vsi izvoljeni zato, da kaj dobrega naredijo za sredino, iz katere izhajajo, in za celotno občino. Verjamem, da smo »kreganja« in nastopaštva v občinskem svetu že vsi pošteno siti. Z istim vodenjem pri pričakovanem večinskem deležu sedanjih svetnikov v novi sestavi občinskega sveta torej ni pričakovati dobrega dela občinskega sveta, nesoglasja bi se tudi v bodoče nadaljevala. Menim, da vsak župan v treh mandatih (v 12 letih) naredi vse, kar zna in zmore, in da je po tem času resnično potrebna sprememba. Novo vodstvo obogati življenje v občini in prinese nove prioritete, z njimi pa napredek, saj se vsak nov župan želi dokazati in čim več narediti za občino. Parlamentu še ni uspelo ločiti ustavno nezdružljivi funkciji poslanca in župana. Sedaj imajo to priložnost naše občanke in občani, ki lahko izvolijo župana, ki ne bo hkrati poslanec. Tudi sam nedvomno zagovarjam stališče, da lahko dobro opravljaš le eno funkcijo.
Ali velja pregovor: Kakršen župan, takšna občinska uprava? Kako bi oblikoval ljudem prijazno in strokovno učinkovito občinsko upravo?
Sebi in svojim sodelavcem vedno postavljam visoka merila, opredeljena s konkretnimi cilji. Sem pristaš timskega dela, sprejemam drugačna mnenja, znam poslušati in upoštevam dobre nasvete in predloge. Pričakujem, da bo občinska uprava visoko strokovna
5	pogovora ob predstavitvi knjige
Pred dnevi je minilo 65 let od vrnitve slovenskih izgnancev med II. svetovno vojno. Tone Vrabl, nekdanji novinar pri medijski hiši Novi tednik
6	Radio Celje, avtor nekaterih knjig in številnih člankov, je zbral, zapisal in uredil zgodbe mnogih savinjskih družin, ki so bile med vojno
FORD « SOLAR
UROŠ PREMIK s.p. Migojnice 4a 3302 GRIŽE D.Š. 22724583
041 / 031 628 666 Mail: fflrriS-Q!ar@qm<MU9m
www.fordsolar.si
PONUDBA:
-SOLARNI SISTEMI -OGREVANJE -FOTOVOLTAIK A -VETRNE ELEKTRARNE 12 -ZALOGOVNIKI 500-5000 -TOPLOTNE ČRPALKE -TOPLOTNI IZMENJEVALO -PRETVORNIKI 12-230V -WHIRLPOOL TEHNIKA -PREVOZI DO 3,5t -STIROPOR »ugodno«
SONCE V VSAK DOM ! »AKCIJA«
STIROPOR VSEH DIMENZIJ PO IZREDNO UGODNIH CENAH!
Izolativna fasada:
10 cm do zaklj.sloja - cena pod 10,00C/ M2 5 cm do zaklj.sloja - cena pod 7,00C/ M2
ZALOGOVNIK 1000L S KMPL IZOLACIJO IN SOLARNIM IZMENJEVALCEM SAMO 900,OOC
Prevozi do 3,5t, doma in tujina, zelo ugodno!
Prevozi opreme in pohištva, selitve, dostava vsega blaga (Metro, Kika, IKEA, itd)
O
Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Območna organizacija ZB za ohranjanje vrednot NOB Žalec Veteransko društvo Sever Celje - Odbor Žalec
VABILO
Člane vseh treh veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline vabimo v soboto, 28. avgusta, ob 9. uri na skupno tradicionalno športno-družab-no srečanje v prijetno okolje preboldskega Gaja pri bazenu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Pokrovitelj tokratnega druženja je Občina Prebold.
V okviru tega druženja bodo potekala tekmovanja v balinanju, odbojki, streljanju z zračno puško, tenisu, odbojki na mivki in še v čem. Vsi udeleženci, ki se bodo udeležili tekmovanj, morajo biti na prizorišču ob 8.30 zaradi priprave seznama tekmovalcev, ekip in razporeda tekmovanj.
Ne pozabite, sobota, 28. avgusta, je naš dan. Vzemimo si čas in skupaj preživimo nekaj prijetnih uric.
Predsedstvo OO ZVVS Spodnje Savinjske doline, predsedstvo OO ZB za vrednote NOB Žalec in Veteransko društvo Sever Celje - Odbor Žalec
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa: VELIKA-NAGRADA-SAVINJSKE-DOLINE-REŠKI-GODEC-POJEMO-IN-GODEMO. Izžrebani nagrajenci: 1. Mirko Šarlah, Gotovlje 206, Žalec; 2. Drago Goršek, Čeplje 2, Vransko; 3. Štefka Vračko, Matke 74 a, Prebold. Prvi nagrajenec prejme kračo za štiri osebe v Domu pod Reško planino, drugi DVD Prav Lepa je Reška tara m pecivo, tretji nagrajenec DVD. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je ßRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 20,58 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10. julija 2010.
Robert Čehovin, kandidat za župana Občine Žalec
Stanovitnost in vztrajnost - razloga za zaupanje
Kako bi se opisali v enem stavku?
»Sem človek, ki zna prisluhniti drugim in se jim trudi pomagati pri reševanju njihovih težav.«
Kaj vam pomeni Žalec?
»Žalec mi pomeni veliko, to je mesto, ki me spremlja od malega, najprej vrtec, nato šola, izobrazbo pridobiš drugje in prideš v Žalec v pričakovanju primernega delovnega mesta in pogojev za lastno družino. Verjetno bo tudi mesto, od katerega pričakujem primerno oskrbo v tretjem življenjskem obdobju. Moja dolžnost pa je zdaj poskrbeti kot soustvarjalcu lokalnega okolja, da bo to res prijazno do vsakega posameznika.«
Katere vrednote se vam zdijo najpomembnejše?
»Poštenost, resnicoljubnost in dobri medsebojni odnosi vsepovsod (v družini, na delovnem mestu, med prijatelji, skratka povsod, kjer si).«
Je žalska mladina problematična?
»Problematična ni prava beseda, mislim pa, da če bi mlade pritegnili z različno ponudbo dejavnosti, prireditev in dogajanj v Žalcu, ne bi bilo problematične mladine, ker bi se vsak našel nekje. Morda pa smo starejši včasih bolj problematični kot naša mladina. Pozabljamo
namreč, da smo mi vsi bili nekoč mladi.«
Delujete zelo sproščeno, tudi v mandatu v občinskem svetu ste delovali zelo pomirjujoče in ne pomnim, da bi vas kaj posebnega vrglo iz tira. Je to res?
»Tudi meni včasih zavre, a ko vidiš v občinskem svetu kako samovšečno se vodijo seje in kako imajo na vse odgovor vedno eni in isti, je moj prispevek na sejah v tem, da napetost umirim.«
Kaj bi bilo bolje, če bi bili vi župan?
»Znal bi prisluhniti ljudem in njihovim problemom, povezoval bi različne interese strank, da bi občinski svet vidno pripomogel k boljšemu delu občinske uprave in predvsem župana, pa naj si bo to kdorkoli. Zanimivo je, da so vsi najavljeni kandidati za župana v določenem obdobju prepričljivo podpirali obstoječega župana, zdaj pa jim ne ugaja več. Kaj se je spremenilo pri njih, ne vem, vem pa, da SDS obstoječega župana ni nikoli podprla.«
Kaj bi izpostavili v vaši kampanji?
»Predvsem je pomembna delovna in strokovna ekipa. Vodenje občine ni projekt enega človeka, ampak delo ustvarjalne ekipe, ki zna prisluhniti
potrebam posameznika. Miselnost moramo spremeniti predvsem v smeri: Najprej ustvari in potem gospodarno upravljaj. Sedanje stanje pa je: Deli in vladaj! In ni primerno času, v katerem živimo.«
Marsikdo bo rekel, da vsi obljubljate. Komu verjeti?
»Verjeti tistemu, ki je stanoviten, ki ne menja svojega političnega prepričanja glede na aktualne dogodke. Verjeti tistim, ki se v novem sistemu niso le preoblekli in si podali predznakov demokratični, socialni, liberalni itd. Žal slovenska demokratična tradicija še ni dolga in takšnih dogajanj še ne kaznuje v smislu »oslovske klopi«. Slovar slovenskega knjižnega jezika ima za takšne ljudi izraz vetrogončič oziroma vetrnjak.«
Na televiziji je prenos svetovnega prvenstva v nogometu in proslave ob dnevu državnosti. Kaj bi izbrali?
»Ne smem zanikati, da mi je šport pomemben, vendar bi izbral proslavo ob dnevu državnosti, kajti to je naša zgodovina, sedanjost in prihodnost. Je pa res, da so bile do zdaj naše proslave državnosti bolj kot neka obrobna prireditev.
Zato vsem občankam in občanom želim, da s ponosom proslavljajo dan državnosti in prav tako dan samostojnosti in enotnosti kot največja slovenska
praznika.«
Napišite nam pravilen vrstni red besed: Evropa, družina, planine, občina, sonce, potovanja.
»Družina, občina, Evropa, sonce, potovanja in planine.«
Si starejši zaslužijo svoj dom za ostarele?
»Seveda si ga zaslužijo. In ne samo obljub, da dom bo, ampak tudi dejansko uresničitev danih obljub v najkrajšem možnem času. Prav zanimivo, kako dolgo lahko obljubljaš in iščeš izgovore, pa ti še vedno verjamejo.«
Koliko ste stari?
»47 let.«
Kaj je za vas kultura?
»Kultura mi pomeni predvsem druženje ljudi, obiskovanje različnih prireditev. Kultura so dobri medsebojni odnosi, dejansko vse, kar je okrog nas.«
Kje se vidite čez deset let?
»Po možnosti v Žalcu, sicer pa tam, kjer bom čutil izziv oz. možnost, da živim polno življenje.« PROMOCIJSKO BESEDILO
SDS
Slovensko demokratsko stranko
Robert Čehovin je rojen Žalčan, star 47 let. S svojo družino - ženo Slavico in hčerama Lariso in Nino -živi v Gotovljah. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Celju je diplomiral na Eko-nomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, smer poslovne finance. Prve delovne izkušnje si je pridobil v Gorenju kot njihov štipendist. Svojo pot je nadaljeval v bančništvu, najprej v SKB banki.
nato pa kot vodja Hypo banke v Celju. Nadaljnji izziv na njegovi poti je predstavljalo vodenje finančnega holdinga. Sodeloval je v več nadzornih svetih, zdaj je član upravnega odbora investicijskega sklada v Bosni.
Od leta 2007 je predsednik OO SDS Žalec, član občinskega sveta in dejavno sodeluje pri oblikovanju političnega dogajanja v Žalcu.
Naročnik: Društvo svetnikov SDS, Mestni trg 1,3310 Žalec
Nov, zelo nevaren škodljivec
Trsne rumenice
Edi Petrnel (desno) in zet Vili Grm s petimi priznanji
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Prebold, ki ga vodi Drago Lobnikar, je 4. junija v prostorih Konjeniškega kluba Žini v Latkovi vasi pripravil predstavitev in pokušnjo vin, ki so dobila zlata in srebrna priznanja na ocenjevanju sortnih vin letnik 2008 in 2009.
Na pokušnji vin so člani Društva savinjskih vinogradnikov, ki živijo v Občini Prebold predstavili svoja vina, ki so jih dali na ocenjevanje in zanje prejeli priznanja. Najuspešnejša vino-
gradnika sta bila Edi Petrnel in njegov zet Vili Grm, ki sta prejela kar pet priznanj. Edi Petrnel je že od leta 1977 vinogradnik. Posajenih ima 850 trsov, tako da je dela kar precej, če je letina dobra, pa je tudi vina kar nekaj. Vsekakor je vesel, da ima veselje z vinarstvom tudi zet in da zdaj skupaj dosegata takšne rezultate.
Vsa vina so udeleženci srečanja, med katerimi je bil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, tudi poskusili in vinogradnikoma čestitali za dosežene rezultate. D. N.
&
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	10.00
17.00-	18.00 sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
Poškodbe na listih paradižnika od napada gosenic paradižnikovega molja
Do zdaj pri paradižnikih nismo imeli posebnih težav s škodljivci, če seveda zanemarimo občasen pojav listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja, listnih zavrtavk in gosenic sovk. Od leta 2006 pa je bil v Evropo zanesen nov škodljivec paradižnika, in sicer paradižnikov molj, ki izvira iz Južne Amerike. V Evropi so ga prvič našli v Španiji (in sicer v Kataloniji). V letu 2008 je bil škodljivec množično prisoten poleg Španije tudi v Maroku, Alžiriji; lani pa tudi v južnem delu Francije in Italije. Trenutno poročajo o njegovi prisotnosti tudi iz drugih evropskih držav, kot so Grčija, Nizozemska, Bolgarija idr. Paradižnikovega molja smo v Sloveniji prvič našli lani, prav tako smo ga zasledili na feromonskih vabah na širšem območju Slovenije tudi letos. Gre za novega škodljivca na rastlinah iz družine razhudni-kovk (Solanaceae). Škodljivec spada med nočne metulje, katerega gosenice so izredno škodljive, saj poleg paradižnika lahko napadejo tudi krompir, jajčevec, pasje zelišče in tudi papriko. Najdemo ga lahko tudi na okrasnih rastlinah (npr. Daturi sp.), okrasnem paradižniku in okrasnem krompirju. Paradižnikov molj trenutno še ni uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov, vendar gre za
nadzarovan organizem, saj se zelo hitro širi na celotnem območju Evrope. Škodljivec se na daljše razdalje prenaša z napadenimi sadikami in plodovi in tudi z napadeno embalažo.
Paradižnikov molj je prisoten predvsem v zavarovanih prostorih (npr. plastenjakih), vendar ga lahko najdemo tudi na prostem (še posebno v toplejših območjih). Gosenice paradižnikovega molja se zavrtajo v povrhnjico listov, stebla in tudi v plodove gostitelj skih rastlin. Paradižnikov molj je prisoten vso rastno sezono (od maja dalje). Na leto lahko ima do 10 generacij. Iz nekaterih držav članic EU poročajo, da lahko paradižnikov molj povzroči tudi za več kot 60 % zmanjšanje pridelka. Zatiranje z insekticidi je zaradi narave škodljivca slabše učinkovito ozirama skoraj neučinkovito. Namreč gosenice paradižnikovega molja se hitro zavrtajo v notranjost rastlin, v katerih delajo rove. V notranjosti rastlin pa insekticidi nimajo zadovoljivega učinka.
Trenutno v Sloveniji za zatiranje paradižnikovega molja nimamo na razpolago nobenega insekticida. Tako je potrebno pravočasno opaziti poškodovane rastline in jih nemudoma odstraniti ter na primeren način uničiti.
Opazujte rastline paradižnika in ostale gostiteljske rastline paradižnikovega molja, kot so krompir, jajčevec, pasje zelišče, paprika, Datura in v primeru, da bi naleteli na neobičajne poškodbe listov, stebel in plodov, vas prosimo, da to nemudoma sporočite na lokalno fitosanitarno inšpekcijo ali javno službo za varstvo rastlin na vašem območju oziroma na Fitosanitarno upravo RS. Omenjene strokovne službe vam bodo potrdile oziroma ovrgle sum na paradižnikovega molja in vam podale ustrezna navodila za nadaljnje ukrepe.
Prav tako bodite pozorni tudi pri nakupu plodov paradižnika, kajti lahko se zgodi, da so na trgovskih policah prisotni tudi napadeni plodovi paradižnika s paradižnikovim moljem. Tudi v takšnem primeru vas prosimo, da o tem obvestite prej omenjene službe za varstvo rastlin.
Dr. Magda Rak Cizej, univ. dipl. inž. agr., IHPS
@ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Predstavitev in pokušnja
Trsne rumenice so bolezni vinske trte, ki jih povzročajo fitoplazme. To so parazitske bakterije brez celične stene. V Evropi in pri nas se v vinogradih najpogosteje pojavljata dva tipa trsnih rumenic, in sicer zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée oz. FD, ter rumenica počrnelosti lesa, ki jo povzroča nekarantenska fitoplazma Bois noir oz. BN. Bolezenska znamenja obeh tipov rumenic so si vizualno zelo podobna, zato je za določitev tipov potrebo opraviti laboratorijsko analizo. Obe v vinogradih povzročata gospodarsko škodo, saj vplivata na kakovost in količino pridelka. Razlika med njima je predvsem v hitrosti širjenja bolezni. Zlata trsna rumenica se s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka v vinogradih hitreje in agresivneje širi ter s tem povzroča množične izbruhe, okužene trte pa v nekaj letih propadejo.
FD je karantenski škodljivi organizem za vinsko trto ter njeno podlago. V Sloveniji je bila FD v okviru posebnega nadzora trsnih rumenic prvič ugotovljena leta 2005 v vinogradu v bližini Kopra, leta 2009 pa je bila navzočnost FD potrjena na enajstih novih lokacijah v vinogradih v vseh vinorodnih deželah. V letih 2008 in 2009 je bila v okviru posebnega nadzora FD ugotovljena tudi v navadnem srobotu, zato je odstranjevanje le-tega v vinogradih in njihovi okolici eden od pomembnih fitosanitarnih ukrepov za preprečevanje širjenja te bolezni.
Prav tako je v vseh vinorodnih deželah razširjena rumenica počrnelosti lesa BN, ki se širi počasneje in je v vinogradih navzoča že od osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Trsne rumenice spoznate po tipičnih bolezenskih znamenjih, kot so zvijanje listov navzdol, pri belih sortah listi rumenijo, pri rdečih rdečijo. Listi so togi in krhki, opazna so
sektorska razbarvanja med žilami, rodni nastavek je šibkejši, cvetovi se sušijo in odpadejo, jagode sredi poletja ovenijo in se posušijo, mladike pa slabo olesenijo. Ta bolezenska znamenja se začnejo pojavljati v začetku julija in se proti jeseni stopnjujejo.
Trsne rumenice se na dolge razdalje prenašajo predvsem z okuženim rastlinskim - razmnoževalnim materialom, na krajše razdalje pa s pomočjo naravnih prenašalcev -žuželk. Glavni žuželčji prenašalec FD v naravi je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Bali), ki s sesanjem iz listnih žil okuženih rastlin sprejme z rastlinskim sokom fito-plazmo in jo prenese na neokužene trte. Prenašalec BN pa je svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus), ki je pri nas avtohtona vrsta in živi predvsem na nekaterih plevelih, na trto pa zaide bolj po naključju.
Glavna gostitelja svetlečega škržatka sta njivski slak in velika kopriva, zato je pomembno pravočasno zatiranje teh rastlin v obdelovalnem pasu vinske trte.
V Sloveniji je bil v letu 2009 sprejet Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Ul RS, št. 73/2009), ki določa posebno nadzorovano območje za trsno rumenico, ugotavljanje zdravstvenega stanja go-stiteljskih rastlin na ogroženem območju, dolžnosti imetnikov gostiteljskih rastlin, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje FD.
Med preventivne fitosnitarne ukrepe spada predvsem redno pregledovanje trt, pridelava neokuženega sadilnega materiala, ugotavljanje in spremljanje navzočnosti ter zatiranje prenašalcev in odstranjevanje samoniklih gostiteljskih rastlin.
Eden izmed ključnih ukrepov za preprečevanje širjenja FD je tudi
Ličinka ameriškega škržatka, stadij L3
zatiranje ameriškega škržatka z insekticidi. Za pravočasno uporabo insekticidov je nujno pomembno natančno spremljanje razvoja in velikosti populacije ameriškega škržatka, saj je uspeh njegovega zatiranja odvisen predvsem od pravočasne uporabe insekticidov.
V žariščih okužbe kot tudi v varnostnih območjih ter matičnjakih, trsnicah in matičnih vinogradih je zatiranje ameriškega škržatka obvezno in je nujno potrebno opraviti tri škropljenja letno: prvič po cvetenju vinske trte, drugič v času zatiranja grozdnih sukačev (do sredine julija) in tretjič v začetku avgusta. Zatiranje ameriškega škržatka v proizvodnih vinogradih izven razmejenih območij ni obvezno, je pa priporočljivo opraviti dve škropljenji, in sicer prvič takoj po cvetenju vinske trte, drugič pa vzporedno z zatiranjem druge generacije groznih sukačev.
Trenutno je ameriški škržatek v razvojnem stadiju ličinke L2 do L3, zato je v tem tednu potrebno opraviti prvo škropljenje z insekticidom, in sicer s pripravkoma Actara 25 WG ali Steward.
Ukrepi obvladovanja širjena trsnih rumenic so zelo pomembni za razvoj in ohranjanje slovenskega vinogradništva.
Razmejena območja zlate trsne rumenice z žarišči
Alenka Ferlež Rus, univ. dipl. inž. agr., IHPS
V si paradižniki Slavke Ilich
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v četrtek, 3. junija, gostili Slavko Ilich, avtorico knjige Paradižniki z mojega vrta.
Avtorica knjige na svojem mestnem vrtičku vzgaja paradižnike z vseh koncev sveta. V enajstih letih je na njenih gredicah zraslo več kot 150 sort
paradižnikov. Mnoge sorte so ostale trajnica. Da bi si lažje zapomnila različne sorte paradižnikov, je v tem času posnela kar nekaj fotografij, ki so bile osnova zanimivi knjigi. Ta bo v pomoč vsem, ki jim je gojenje paradižnikov v posebno veselje. Pripoveduje o skrbni izbiri semen, vzgoji poganjkov
in navaja kar nekaj izvirnih receptov za jedi iz zrelih paradižnikov.
Obiskovalci so avtorico na večeru, katerega pokroviteljica je bila Tehniška založba Slovenije, pri kateri je knjiga izšla, spraševali povsem praktične stvari, avtorica pa jim je z veseljem odgovarjala. T. Tavčar
STROŽER. KLEPARSTVO IM MONTAŽA, D.O.O.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
TEL.: 03/714 Ol OO. FAKS: 03/714 Ol 01, CSM: O41 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 28 let
r
T
+
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA I
I ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
I
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD CELJE
Poziv k samoprijavi v zvezi z davkom od premoženja in dohodkom iz oddajanja premoženja v najem
Davčna uprava bo začela s poostrenim nadziranjem plačevanja obveznosti na področju davka od premoženja (stavb, delov stavb, stanovanj in garaž ali prostorov za počitek oz. rekreacijo) in dohodkov iz oddajanja premoženja (nepremičnin in premičnin) v najem. Pridobljeni so bili namreč podatki o lastništvu nepremičnin, iz katerih izhaja, da ima večje število zavezancev v lasti nepremičnine, za katere ne plačujejo vseh predpisanih dajatev. Vse zavezance, ki premoženja in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem za leti 2010 oz. 2009 (pa tudi pretekla leta) niso napovedali, pozivamo, da predložijo davčne napovedi. Glede na to, da je rok za oddajo napovedi potekel, lahko napovedi oddajo v obliki samoprijave (na izpolnjeno napoved se na vidno mesto in na pregleden način napiše »samoprijava«). Ta je možna do izdaje odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora ali do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Če davčni zavezanci ne vložijo davčne napovedi ali ne vložijo davčne napovedi v roku, je za tako ravnanje predvidena globa od 200 do 400 evrov. Z globo od 400 do 1.200 evrov pa se kaznujejo za prekršek zavezanci, če v davčni napovedi navedejo neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke. V primeru dohodka iz oddajanja premoženja v najem bo zavezancem poleg izrečene globe izdana tudi odločba na podlagi primerljivih podatkov iz napovedi z območja, za katero se obdavčuje nepremičnina. V primeru davka od premoženja pa bo davčni organ poleg globe po uradni dolžnosti vodil davčni postopek, ugotovil dejansko stanje in izdal odmerno odločbo.
Aškerčeva ulica 12, 3000 Celje (p. p. 399, 3001 Celje)
Telefon: 03 422 37 00, telefaks: 03 422 38 70, www.durs,gov.si, e-pošta: gp.durs-ce@gov.si
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.. (03) 7038400
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS št. 69/2000,116/03)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2010
1.
Priznanja Občine Braslovče so :
-	zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom,
-	srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom,
-	bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom,
-	naziv častni občan,
-	častni znak Občine Braslovče.
I.	ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Zlata plaketa Občine Braslovče je najvišje priznanje Občine Braslovče. Podeljuje se za vecletné uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
II.	SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Srebrna plaketa Občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih.
III.	BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Bronasta plaketa Občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka.
IV.	ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE
Častni znak Občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ali društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam.
V NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Braslovče se podeljuje občanom Občine Braslovče in drugim državljanom RS, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Občine Braslovče.
2.
Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ali s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu.
3.
Postopek podeljevanja priznani
Pobudniki oz predlagatelji za podelitev navedenih priznanj so lahko:
-	občani Občine Braslovče,
-	politične stranke,
-	krajevni odbori,
-	podjetja,
-	društva,
-	druge organizacije in skupnosti.
4.
Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika,
-	ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke,
-	obvezno obrazložitev pobude,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
5.
Pobude za podelitev priznanj Občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 22, 3314 Braslovče, do 15. 7. 2010. Prepozno vložene vloge se zavržejo.
Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Rudi Sedovšek l.r.
INFORMAC1IE / KRONIKA______________________________junij 2010	29
Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih rok ostaja.
Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč živeti...
ZAHVALA
Z globoko bolečino v srcu smo se mame,
HELENE GERM
iz Zabukovice (16. 8. 1949-8. 6. 2010)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče.
Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Godbi Zabukovica, trobentaču, praporščakom, pogrebni službi Britovšek in Cvetličarni Floristika.
Posebej se zahvaljujemo nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje ter Špesovemu domu Vojnik, kjer so ji v času njene bolezni pomagali s svojim znanjem, z voljo in s prijaznostjo.
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Pogrešali te bomo: žalujoči mož Marjan, hči Nataša in sin Mitja z družinama, brat Jože z ženo, brat Martin in ostalo sorodstvo
Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo večno živela.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljube mame, stare mame, tašče, sestre in tete
HELENE KUNST roj. HROVAT
iz Spodnjih Grušovelj 12 (1.5.1923-10. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sočutja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in potrebe cerkve.
Posebna zahvala vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času bolezni in ji s pozornostjo krajšali čas.
Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, MPZ Savinjski zvon, trobentaču gospodu Viliju, Cvetličarni BOŽA, praporščakom in predstavnikom
društev, pogrebni službi ROPOTAR za opravljeno storitev in gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa.
Hvaležni smo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Pogrešali jo bomo.
V globoki žalosti: vsi njeni najdražji
Morda je umreti biti nežno šelestenje vetra in biti žitno klasje, ki ga nobena burja ne premakne, morda je umreti prebivati v snu brez sna, v uri brez obzorja, v spominu brez nasilja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
AMALIJE MEDVED
iz Zabukovice
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, ter nam z besedami tolažbe stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Rudi in Mira z družinama
V spomin profesorju Zoranu Razboršku iz Arje vasi
Tiho je sklenil svoje ustvarjalno življenje. Zoran Razbor-šek, profesor, s katerim smo na mnoge načine radi potovali skozi življenje. Zdaj v vsakem od nas pušča delček sebe, nekaj, kar bo v nas živelo naprej, ga priklicalo v spomin in nagradilo s hvaležnostjo in prijazno mislijo.
Sam je pravil, da je bil rojen na dan svetega rešnjega telesa, 19. junija 1919, v kmečki družini v Arji vasi. Rojenice so mu bile naklonjene, podarile so mu dolgo in bogato življenje, sojenice pa namenile življenje izobraženca. Zato gaje pot vodila v Zagreb, kjer je študiral na Visoki ekonomsko-komercialni šoli. Koje izbruhnila 2. svet. vojna, je bil na polovici študija. Vrnil seje domov, delal na kmetiji, leta 1944 pa s skupino fantov iz vasi odšel v partizane. Po vojni je nadaljeval študij in se po diplomi na ekonomski fakulteti vrnil v Arjo vas, v svoj rojstni kraj. Tuje zorelo in dozorelo njegovo darovito življenje. V rojstnem kraju si je zgradil dom, se poročil, si ustvaril družino, tu sta bili hčerki Romana in Tanja, na kateri je bil ponosen.
Prijazna hiša med rožami, takšna mi prihaja v spomin, je bila pribežališče, zavetje, kamor se je rad vračal, včasih utrujen od dela in skrbi, in ker je med svojimi rad poiskal podporo za svoje zamisli in hotenja.
Tu je živel svojo samost, ko mu je umrla ljubljena žena Berta.
Bil je človek, ki je živel z delom: 30 let je poučeval na Srednji ekonomski šoli v Celju, tri leta pred upokojitvijo je postal direktor novoustanovljenega centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. Njegov delavnik je bil dolg, končal se je v krajevni skupnosti, v Kulturnem društvu Petrovče in TVD Partizan. Kaj vse je bilo treba postoriti - od vodovodnega omrežja, cest, dozidave osnovne šole do ureditve športnih igrišč. Bil je 8 let delegat Kulturne skupnosti Slovenije in prav toliko let predsednik Občinske kulturne skupnosti Žalec, in to v času, ko so se gradili kulturni domovi na Vranskem, v Letušu, na Gomilskem, v Vrbju, na koncu mandata tudi v Žalcu. Koliko usklajevanj in finančne negotovosti! Kdo drug bi težko razumel predanost in kmečko trmo, s katero seje loteval problemov, prepričeval dvomljivce in navduševal nas, ki smo radi delali z njim. Mi smo ga razumeli, samo kulturniki zmorejo tako zaneseno hoditi k lepoti in ljudem.
Toda niso bile le funkcije in mandati, kar ga je povezovalo s kulturo in umetnostjo. Vez je bila pristna in stvariteljska. Z odgovornimi je snoval knjižnično mrežo in spodbujal ustanovitev glasbenih skupin, za svoje ustvarjalno delo si je prislužil najvišje Savino-vo odličje in zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij. Rad je imel umetnost, posebno glasbo, rad je imel knjige, ki sijih je do zadnjega sam skrbno izbiral v knjižnici. Vračale so mu žive, dejavne ure življenja, ko je telo slabelo, duh pa ostal živ in mladostno radoveden.
Nekaj revolucionarnega pa je vedno ostalo v njem, nekaj svežega, še dolgo potem, ko se je upokojil. Njemu dela in skrbi ni nikoli zmanjkalo. Menda mu je bilo v naravi, daje po vzoru matematičnih problemov iskal rešitve in nove izzive. Bilje med pobudniki ustanovitve Društva upokojencev Petrovče in dva mandata celo predsednik. Vesel njihove želje po druženju in rekreaciji jim je velikodušno podaril »Ruško hosto« za rekreacijski center.
Visoka državna odlikovanja, zlati grb občine, zlata značka IS, visoka odlikovanja TVD Partizan Slovenije ohranjajo svojo zgodbo: hčerkama Tanji in Romani v ponos, vnukinjam in vnuku pa govorijo o dedku, kije bil resničen vzornik, sopotnik pomembnih dogodkov, snovalec napredka in varuh dobrega, tega, kar drži svet, da ne zdrsne s tečajev. Ko se boste v tem mesecu zbrali na dan, ko bi praznoval z vami 91. rojstni dan, ne bodite žalostni, bodite srečni, da stega imeli, da vam je dal tako žlahtno popotnico za življenje.
Anka Krčmar
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Za vedno je zaspal naš dragi sin, brat, svak, stric in nečak
FRANCI ČREŠNIK
iz Studenc
(6.10.1971-22. 5. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno pisno ali ustno sožalje, darovano cvetje, sveče ter sv. maše.
Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, duhovniku za lepo opravljen obred, hvala CMC, delavcem kamnoloma Velika Pirešica in kolektivu Podržaj.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali
Sredi gozda gor na Homu domačija mala še živi, na njej, še hiška, ki ni več domek, ker v njej Vas, draga mama, ni.
ZAHVALA
ob prerani boleči izgubi naše ljubljene mame
AGNELE SLEMENŠEK
iz Pongraca
(26 4.1928-24. 5. 2010)
Iskrena hvala vsem, ki ste ji polepšali življenje, in hvala tudi vsem, ki ste ob njeni zadnji poti sočustvovali z nami.
Za vedno z ljubeznijo njeni najdražji
»Čas bo polegel bolečino, grenke solze posušil, le spomin na tebe nikoli ne bo ugasnil, v naših srcih večno boš.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in strica
PETRA PAVLA KOSCA
iz Trnave
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali prestati najtežje trenutke.
Posebna zahvala gre vsem njegovim sorodnikom, prav tako sestri in bratom Paterneš za nesebično in toplo pomoč, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pozornost, darovano cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in tolažilne besede.
Globoko hvaležni smo domačemu župniku, vsem duhovnikom in ministrantom za spoštljivo sveto mašo in slovo ob grobu.
Iskrena hvala kolektivu podjetja Notranja oprema Velenje, predstavniku Društva upokojencev Gorenje Velenje, Petrinim sošolkam in sošolcem,
iskrena hvala tudi vsem ostalim sodelujočim - domačim pevcem ter pevcem iz Luč, trobentaču, govornikoma ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Vsem, ki so ga z lepo mislijo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Milena, hčerka Marija Petra, sinovi Franci, Viki, Primož ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar smo za vedno izgubili našo drago babico in prababico
IVANKO SKALIČ
iz Šempetra
Hvala vsem, ki se je še spominjate in z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu.
Vnuk Simon z družino
Bil si del nas, naš dragi Rok!
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V SPOMIN
Minilo bo šest let, odkar nas je zapustil Najin sin
ROK PRISLAN
Bolečina nama še vedno v srcu tli, slej ko prej zabriše čas vse rane, a spomin ostane, nikdar ne zbledi.
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: mami in oči ter ostali sorodniki
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET d.o.o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do lf. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip).
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo	in PE CVETLIČARNA FLORA
smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Hvala ti za dragoceni čas, ko smo lahko bili s tabo. Zato pa pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
FRANCU KRALJU
z Ložnice pri Žalcu (3. 8. 1914-22. 6. 2000)
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji naj dražji
Prižiga se lučka spomina, v srcu ostaja tiha bolečina.
Ko gledamo naokrog, povsod se spominjamo tvojih pridnih rok ...
V SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ate, tast, brat in stric
FRANC MAK
iz Smatevža
(20. 3.1941-18. 6. 2008)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče.
Vsi tvoji
M te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši.
Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
Če lučko na grobu odpihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
SONJI FLORJANČIČ
(10. 4. 1952-27. 6. 2009)
Še vedno nas na vsakem koraku vse spominja nate in na lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu, iskrena hvala.
Vsi njeni
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Te bolezen je objela, poslednjo moč ti vzela, pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.
Sedaj spokojno spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in strica
JOSIPA GRIVCA
iz Arje vasi 6 (19. 9. 1944-25. 5. 2010)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetij Montana Trade, d. d., Žalec, Gorenje, d. d., Velenje, Novem car interior design, d. o. o., Žalec za darovano cvetje, sveče, za svete maše, za izkazano sočutje, pomoč in izraze sožalja.
Hvala dr. Poloni Sagadin za pomoč v času njegove bolezni.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Zupancu za opravljen obred s sveto mašo, gospodu Dušanu Banku za ganljive besede slovesa, pevcem Savinjskega okteta za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pavla, sinovi Matija, Mladen in Toni z družinami ter ostalo sorodstvo
...Le dobrota in milost me bosta spremljala vse dni mojega življenja, vsa leta brez konca ...
ZAHALA
Poslovili smo se od naše drage mame, stare mame, tašče in tete
FRANČIŠKE LUKMAN -MALIKOVE FANČI
iz Tabora (1927-2010)
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, delili z njo veselje, radost in trpljenje.
Hvala vsem, ki ste se ji z darovi poklonili in jo pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali in omogočili, da je bilo njeno zadnje slovo tako veličastno.
V SPOMIN
dragemu atu, staremu atu, tastu in stricu
JANEZU LUKMANU
(1929-2006)
Hvala vsem, ki se spomnite naših staršev v lepem, dobrem in z molitvijo.
Sinova Janko in Roman ter hči Sonja z družinami
V SPOMIN
6. julija bo minilo šestnajst let žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubljeni sin
ROBI KOPRIVA
(6. 7. 1970-6. 7. 1994)
Vsem, ki se ga še spominjate in ga tudi obiščete ob njegovem mnogo preranem grobu, pa iskrena hvala.
Njegovi: ati, Zlatka, Peter, Petra
»Težko je človeka pozabiti, ki ti bil je drag, še težje ga za vedno izgubiti, a najtežje je naučiti se živeti brez njega ... «
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega 'moža, atija, dedija, svaka, tasta in strica
BOGOMIRJA BREZNIKARJA
iz Orle vasi
(30. 6. 1947-16. 5. 2010)
se zavedamo, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvala gospodu župniku iz Braslovč za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki Ropotar za besede slovesa.
Hvaležni smo zdravnikom in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej hvala dr. Justineku in dr. Veri Rupel.
Iskrena hvala soigralcem Kulturnega društva Gomilsko in gospe Magdi Šalamon za prelep govor.
Iskrena hvala tudi nekdanjim sodelavcem PGD TT Prebold, prijateljem in ribičem z Ribnika Prebold, ŠD Trnava, pevcem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Pretrgala se je nit življenja dragemu možu, očetu, bratu, staremu očetu in svaku
IVANU GLUŠIČU
s Ponikve
(9. 12. 1931-27. 4. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Krašovcu za opravljen obred, pevcem s Ponikev za odpete pesmi, gospodu Pustineku za poslovilni govor in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje.
Hvala za čast, za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere, stkane v trpljenje.
Mama, naj večno ti lučka gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete, svakinje in tašče
MARIJE KLASIČ
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in jo v tako velikem številu pospremili do groba.
Hvala Društvu upokojencev Griže, Godbi Zabukovica, pevskemu duetu, govornici, praporščakoma. Posebna zahvala Bredi Novak za nesebično pomoč. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni
Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo do 15. avgusta 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICffRNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Življenjsko pot je sklenila naša nekdanja dolgoletna sodelavka
GOSPA JOŽEFA DIMEČ
OHRANILI JO BOMO V SPOŠTLJIVEM SPOMINU.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
... ni je več na vrtu, ni je več v hiši, nič se glas njen več ne sliši...
V SPOMIN
11. junija je minilo leto dni, odkar nas je zapustila
MARINKA MAROVT
iz Pariželj pri Braslovčah
Vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se skupaj z nami spominjate lepih trenutkov, iskrena hvala.
... nikoli je ne bomo pozabili, vedno v srcu jo bomo nosili ... Pogrešamo jo.
Vsi njeni
SREČKU PIZORNU
(17. 5. 1930-21.7. 2009)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate.
Vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK _________Matjaž Britovšek, s.p._______________
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže	GSM: 070/826-323
PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže	040/721-827
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši.
Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
VLADIMIRJA TOMAŠIČA
iz Kasaz
(24. 11. 1936-19. 4. 2010)
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, denarno pomoč in besede tolažbe ter pomoč sorodnikom, sosedom in prijateljem.
Hvala sodelavcem Mercatorja Levec, Mercatorja Žalec, podjetja Finalne obloge Potočnik Sašo in Krovstva, kleparstva Vrhovšek za vso pomoč.
Hvala govorniku za lep govor, pevcem za odpete pesmi, Godbi na pihala Liboje, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku p. Arhu za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo.
Spi.
(Lorca)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
IVANKE BORŠTNER
iz Čepelj
(23.1.1922-27. 5. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in tolažbo, njej pa podarili cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni žalujoči
ZAHVALA
Ob izgubi dobre žene, mame in stare mame
JOŽEFE DIMEČ
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja in zadnje slovo od pokojne.
Patronažni službi ZD Žalec, še posebej pa sestri Cvetki, se zahvaljujemo za vso njeno skrb in pomoč v času bolezni.
Mož Jože, hčerka Veronika in sin Marjan z družinama
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
JOŽETA ŠANCE
iz Žalca
se iskreno zahvaljujeva za tolažbo, izrečena sožalja, pomoč, darovano cvetje in sveče vsem, ki ste bili z nama v najtežjih trenutkih.
Hvala sorodnikom, pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotar za besede ob slovesu, sosedom iz Čopove 3 in Ojstriške vasi, Davidovim prijateljem, pevskemu zboru iz Tabora, trobentaču, duhovniku iz Prebolda.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Beba in sin David
Prvošolčki ob koncu leta
Vstop v osnovno šolo je v marsičem prelomnica za otroke in starše. Zato je njegova premiera, prvi razred, tako zelo pomembna. Zdaj jo je odigrala generacija otrok, rojenih leta 2003.
Anita Roinik nam ie Dosla-
la fotografijo in zapis s srečanja braslovških prvošolcev, njihovih staršev in učiteljic. »Preživeli smo lepo popoldne, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Sodelovanje in povezanost staršev in učiteljev smo prenesli tudi na področje druženja in učencem dali lepo
popotnico za nadaljnjo graditev pozitivnih odnosov, popotnico zavedanja, da z roko v roki zmoremo več ...« je ob tem zapisala. Mi pa dodajamo, naj se tudi prihodnja leta šolanja končajo tako lepo, za braslovške in otroke vseh starosti po vsej dolini. L. K.
Braslovški prvošolčki so sklenili prvo šolsko leto
Božanska glasba in ritem za finale
Predstava je bila odlična za uho in privlačna za oko
Na prvi junijski petek so v Domu II. slovenskega tabora Žalec s petim koncertom sklenili glasbeni abonma sezone 2009/2010. Kot se za finale spodobi, je bila veličastna predstava petja v predstavi Vokalne skupine Perpetuum Jazzile pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja.
Čudovita vokalna glasba edinega slovenskega jazzovskega zbora, z vrhunskimi solisti, ki
je zaradi vremena namesto v griškem Limberku odmevala v žalskem kulturnem domu, je bila deležna gromkega aplavza. To je bila na koncertih letošnjega glasbenega abonmaja pravzaprav stalnica in večina se je strinjala o odličnosti celotnega izbora. Jeseni sta s strastnimi židovskimi oz. t. i. klezmer šansoni prva prepričala Vita Mavrič in Kvartet Akord. Nato je sledil glasbenik,
najbolj znan po odličnih interpretacijah Raya Charlesa, Uroš Perič s spremljavo Stella Okestra. Vrhunski glabeniki skupine Ter-rafolk, ki se predajajo glasbenemu hedonizmu in mešajo tudi na videz nezdružjlive zvrsti glasbe, so občinstvo očarali konec januarja. V svet muzikalov in filmske glasbe pa so abonente spomladi popeljali Nataša Krajnc in člani orkestra Mandoline. L. K.
Zadnja Žalska noč?
Žalska noč v "lastni režiji"
Šudentski klub Žalec je prejšnjo soboto v Športnem centru Žalec pripravil Žalsko noč, za katero so posebej poudarjali, da je zadnja, ker je organizacija
takšnega dogodka precej veliko finančno breme.
Če bi sodili po številnih mladih obiskovalcih, ki so se raje kot na prizorišču zadrževali na par-
kirišču v neposredni bližini, kjer so v manjših ali večjih skupinah posedali po tleh in se »krepčali« z lastnimi zalogami pijače, glasbo, pa dobro slišali tudi od tam, bi najbrž lahko temu pritrdili. Sicer pa lahko rečemo, da je prireditve škoda, da bi odtavala na pogorišče zgodovine. Že tako se je od nekoč vseslovensko odmevne in možične prireditve »zmanjšala« (le) na prireditev za mlajšo populacijo. Morda bi ob bogati in vedno novi ponudbi raznolikih žalskih prireditev vendarle kazalo razmisliti tudi o obuditvi nekoč zelo zanimive zgodbe.	L. K.
Kresni večer v dvorcu
Sen kresne noči plesne skupine Stevens
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v Dvorcu Novo Celje ponovno na svojevrsten način pripravil najskrivnostnej-ši dan v letu, ognjeni praznik sonca, sončni kres. S tem so izrekli dobrodošlico poletju in
proslavili tudi dan državnosti.
Več plesov na temo kresne noči so uprizorili plesalci Baletne šole Stevens ob odlomkih iz Mendelssohnove opere Sen kresne noči, ščepce obredja v besedi je z recitacijami dodala Katja
Dvornik, gostiteljica večera pa je bila modna oblikovalka Maja Štamol Drolje. V avli dvorca so razstavili kostume iz predstav Baletne šole Stevens, ki so jih izdelali v Ateljeju za oblikovanje oblačil Maja Štamol. T. T.
695 kolesarjev v Logarsko dolino
Mlekarna Celeia Arja vas je zadnjo majsko soboto pripravila 8. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino, dolg 70 kilometrov. Start je bil pri mlekarni v Arji vasi, cilj pa pri hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Zbrane so na startu pozdravili predsednik uprave Mlekarne Celeia Marjan Jakob, predsednik nadzornega sveta Anton Pušnik in letošnja mlečka kraljica Mateja Pavlič s Planine pri Sevnici. Vsi so udeležencem zaželeli srečno in varno vožnjo. V sončnem in lepem vremenu na startu, proti cilju v Logarsko dolini pa v dežju, se je maratona, ki je
bil rekreativnega značaja, šli na cilj. Ta maraton je po udeležilo rekordnih 695 ko- številu udeležencev največji lesarjev in skoraj vsi so pri- na Celjskem. T. Tavčar
Po startu pred Mlekarno Celeia
Medvedek Zdravko gre v JAR
Otroci iz Vrtca Polzela so se junija poslovili z zaključno prireditvijo Medvedek Zdravko gre v Južnoafriško republiko. Prireditev je sad celoletnega dela otrok in vzgojiteljev, mentorici zaključne prireditve pa sta bili Martina Jezernik in Nataša Pančur Posedel. Na letošnjo zaključno prireditev je otroke popeljal medve-
dek Zdravko, ki jim pomaga pri premagovanju strahov in
reševanju težav.
Po Uvodnem pozdravu ravnateljice Valerije Pukl je medvedek Zdravko naj mlaj še v vrtcu z letalom popeljal do črne celine, malce starejši pa so srečali afriške živali in uprizorili njihovo gibanje. Otrokom je pomagal poiskati stadion in so-
deloval pri odprtju prvenstva. Slovesno so dvignili slovensko in FIT-ovo zastavo. Spoznali so delo sodnikov in navijačev ter si ogledali trening nogometašev. Finalna tekma se je bliskovito bližala! Pred začetkom so skupaj zapeli slovensko himno in boj se je začel. Pri navijanju so bili v veliko pomoč tudi starši in drugi obiskovalci. T. T.