Prešlo je v navado, da pokrajinski klubi prirejajo vsako leto brucovanja v središčih po-kraiine, kjer so doma študenti, ki jih ti klubi združujejo. Tudi Klub študentov Prekminrja pri-reja svoje akademske plese, združene z bruco-vanjem, že vrsto let in so te prireditve pridobile doma že lep ugled. Pred štirimi leti so na aka-demskem plesu prvič izdali tudi glnsilo plesa — Bruc; ta bi naj na piker in zabaven način opiso-va! življenje študentov doma in na univerzi v Ljubljani. Takrat je prevzel pokroviteljstvo nad plesom in Klubom študentov Prekmurja delovni kolektiv ČZP Pomurski tisk, ki je eden najboljših delovnih kolektivov v Prekmurju. To pokrovi-teljstvo je postalo tradieionalno. Tudi na letošnjem akademskem plesu v Radencih, je Klub izdal Bruca, ki je že četrti po vrsti. Uredniki letoš-njega Bruca so z vsebino grobo prekršili dosedanjo tra-dicijo šaljivega in zabavnega študentskega glasila in so letošnje glasilo napolnili z umazanimi obrekovanji, neo-kusnimi namigovanji in bedastimi duhovičenji. Avtorji so si na skrajno nesramen način dovolili žaliti, potvarjati in sramotiti najlepg^ in najsvetlejše ideale, ki so vzrasli v naši socialistični stvarnosti. Za krinko nekake »inte-lektualistične satire« so blati,'i celo takšne ideale kot je Ustava, osebnost predsednika Tita, Titova štafeta, in Jugo-slovanska ljudska armada. Ti ideali so bili ustvarjeni med revolucijo in v težkih dnevih po njej. V osebnosti predsednika Tita ne vidimo samo voditelja države, ampak tudi simbol vseh pridobitev naše socialistične revolucije. Prav tako naša mlada generacija v Jugcslovanski ljudski armadi ne vidi zgolj služenja kadrovskega roka, ampak zmagovalca nad fašističnim okupatorjem in poroka za miren in neodvisen socialistični razvoj. Tudi ostale na-padane vrednote pomenijo našim ljudem veliko, veliko več, kot so morda mislili Rudi Ringbauer, Branko šotneri in Franc žerdin, ki so glasilo uredili in napisali večino objavljenih prispevkov. Ne želimo se spuščati v moralni lik teh treh ljudi, ampak se ob tem vprašamo, kaj je d e 1 a 1 o vodstvo kluba in Klub štu»ientov Prekmurja, v imenu katerega je bilo glasilo izdano. Znano je, da je ravno ta klub eden najstarejših na Ijubljanski univcrzi in da ,je pred vojno združeval najboljše in najnaprednejše študente, ki jih je dala pokrajina na levem bregu Mure. V najtežjih tre-nutkih naših narodov so prav člani tega kluba organizi-rali vstajo v Prekmurju in s svojimi življenji omogočili mladim prekmurskim rodovom, da živijo in študirajo v neprimerno ugodnejših in bolj urejenih pogojih. S tem ko Ringbauer, Šomen in Zerdin napadajo in žalijo že omenjene vrednote v imenu Kluba študentov Prekmurja, žalijo spomin njegovih predvojnih članov — revolucio-narjev in dosedanjo svetlo tradicijo kluba. S tem grobim izpadom so trije ljudje umazali ugled prekmurske štu-dentske mladine ne samo v očeh delovnih ljudi domače pokrajine, ki jim je s svojim trdim delom omogočajo študij, ampak tudi v očeb vse slovenske in jugoslovanske javnosti. Klub študentov Prekmurja je organizator brucovanja in izdajatelj Braca ter nosi tako vso odgovornost. Odbor kluba je kljub svoji dolžnosti skrajno malo-m a r n o opustil ustaljeno navado, da pred objavo pre-gleda pripravljeni material. Danes je prepozno poudar-jati, da je to bila dolžnost odbora. Potrebno pa je pou-dariti, da je sedaj, ko nosi objavljeni material klubovo ime, dolžnost odbora Kluba in dolžnost vseh prek-murskih študentov, da z odločno akcijo odstrani iz kluba vse tiste, ki so v njegovem imenu izrabili izkazano jim zaupanje, in s svojim nadaljnjim delom poskušajo oprati sramotni madež, ki leži danes na Klubu študentov Prek-murja. Prepričani smo, da so med prekmurskimi štu-denti ljudje, ki so to sposobni storiti. Tako lahko ohra-nijo svetlo tradicijo nekdanjega Kluba prekmurskih aka-demikov. Končno sodbo o tem, kdo vse je temu kriv in kako je treba postopati proti krivcem, prepuščamo prekmur-skim študentom. Prepričani pa smo, da je sklep pred-sedstva univerzitetnega odbora Zveze študentov, da pred-laga Plenumu izključitev krivcev iz Zeze študentov, po-polnoma upravičen. Srečko Beričič Po šfudiju si odložila pero 8n sklenila roke. Knjiga )e ostala odprta na mizi. Potem sem Te nežno objel in poljubil za voščilo in vedela si, da je bil moj poljub namenjen vsem dekletom in žennm. Danes je vaš dan. Popoldne, si rekla, bomo s kolegi nazdiravili slavju vseh žena. Tvoji in moji materi, vsem materam sveta, vsem dekletom. Povabila si me na ples In bil sem srečen v družbl s Tabo in Tvojimi kolegicami: dobre prijateljice imaš. In si opazila, kako so se vsi veselili z vami? Si videla, kakšen lep šopek nageljnov so prinesfi Jelki in Milki, kako so Zdenka, Tatjana in Helena povabile na zobavo vse nekdanje sošolce? Lep je Tvoj praznik in vsi fantje so srečni z vami. Verjomem, da je to mojhna pozornost do Tebe in vem, da Tebi veliko pomeni... Foto: JOCO ŽNIDARŠIČ LETO XIII. LJubljana, 6. morec 1963 Stev. 5 ribuna SEJA SVFTA Več skrbi dotoku kadrov na univerzo Mq pnri letošnjl seji, ki je bila 25. februarja, |e univerzitetni svet raz-pravljal o nekaterih zelo važnih vprašanjih, med drugim o osnutku poročila o ddu unlvene v letu 1962, o nalogah univerze in fakultet v zvezi s priporočilom Ljudske skupščine LRS o družbenem upravljanju v vzgojno-izobraževalnih zovodih in v zvezi z družbenim planom za leto 1963, ter o poročilu personalne komisije o kadrovskih vprašanjih. Univer-zitetni svet je potrdil zaključni račun univerze za leto 1962 in sprejei finančni načrt zo tekoče leto. Sprejeta so bila tudi pravila kemijskega inštituta »Boris Kidrič«, ki so ga ustanovili Izvršni svet LS LRS, slovenska akademijn znanosti in umetnosti in univerza v Ljubljani. Poročilo o delu univerze je letos pri-pravljeno neposredno za Ljudsko skup-ščino hi ne za Izvršni svet kot doslej. Prikazalo naj bi rezultate in uspehe dose-danjega dela na reforcni visokošolskega študija in nakazalo probleme, ki se pri tem obsežnem delu pojavljajo. Zaradi iz-rednega pomena tega poročila je univer-zitetni svet menil, da je treba asnutek nekoliko razširiti in dopolniti z nekateri-mi podatki, ki bi pomagali prikazati sta-nje na univerzi v popolnoma objektivni luči. Predvsem bi bilo potrebno osnutek dopolniti s podatki o organizacijskih in strufcturnih spremembah na fakultetah, z uspehi pedagoškega dela in faktorji, fci objektivno zavirajo razvoj in uveljavitev reforme. Poudariti bi bilo treba, da so se-danji učni načrta in programi v precejšnji meri prilagojeni dejaaskiin potrefoam prakse, oziroma da so v procesu prilago-jevanja tem potrebam. Premalo je omen-jena fcudi vloga študentov v tem procesu in določena neenotnost v njihovih vrstah, ki je pogojena z odAosom nekaterih uči-teljev do prindLpov reforme. Univerzitetni svet je tudd menil, da je treba v poročilu opozoiiti na neorejeno vprašanje financi- ranja izrednega študija in študija 3. stop-nje, na štipendijsko problematiko in vpra-šanje oinejevanje vpisa na fakultete v Ljubljani. Podatki v poročilu naj bi se vzkladili za nekaj let nazaj, da bi poro-čilo tako dejansko bilo realna asnova za razpravo o univerzitetoi problematiki pred Ljudsko skupščino. V razpravi o nalogah univerze in fakul-tet v zvezi s priporočilom Ljudske skup-ščine LRS o družbenem upravljanju v vzgoj* no izobraževainih zavodih in v zvezi z druž-benim planom za leto 1963 je bilo poudarje-no, da ta dva izredno pomembna dokumenta nikakor ne smeta biti povod za novo di-skusijo o načelih in principih reforme vi-sokošolsikega študija, kot so se na uni-verzi že pokazale določene težnje. Disku-sijo je treba usmeriti na vprašanja, ki jih ob izvajanju reforme doslej ni uspelo re-šiti, in na analizo dosedanjih uspehov. Vprašanja, ki morajo v tej diskusiji dobiti še poseben poudarek, pa so vprašanja oblik in vsebine družbenih in samouprav-niii organav na fakultetah, sveti letnikov in samoupravljanje oddelkov. Na fakul-tetah bo potrebno analizirati stanje in predvsem uspešnost funkciomiranja dose- Popravek danjih ablik samoupravljanja m na pa-dlagi dobljenih rezultatov predlagati spre-membe pozitivnih predpisov, ki danes več ne ustrezajo. Učne načrte in programe je treba v skiadu z željami in težnjami prak-se izpapolnitj tudi z nekaterimi predmeti o ekonomiki, poslovanju in upravljanju delovnih organizacij, ker predmet družbe-ne vede, ki se sedaj predava na naših fakultetah, tem zahtevam ne more ustre-zati. Z diskusijo o priporocilu je potreb-no povezati tudi vprašanje organiziranih stikov fakultet z operativo in poudariti, da lahko ti sriki rodijo obojestransko ko-rist. Fakultete bi imele možnost, nepo-sredno zasledovati potrebe operative po profilih strokovnjakov in uporabnost ve-ljavnih učnih načrtov za delo. ki naj ga diplomanti pjsanieznih stopenj v praksi opravljajo. Univerzitetm svet je priporo-čil, naj se proučijo tudi vprašania nadalj-nje modernizacije pedagoških metod in aktivizacije študentov, naj se posveti več-ja pozornost vzgojnemu delu na visoko-šolskih institucijah in vključevanju razi-skovainib kapacitet univerze v reše\'anje aktualnih družbenih problemov Velike važnosti pa je nadaljnja poglobit&v in proučitev sistema nagrajevanja in iskanje lastnih poti na fakultetah v sodelovanju z Institutom za javno upravo, ki je izdelal osnutek sedaj veljavnega sistema. Disku-sijo o teh vprašanjih. je treba razviti na vseh fakultetah in z njo doseči, da bodo študenti in učitelji spoznali, da je refor-ma njihova stvar in ne nekaj, kar je fa-kultetam od zunaj vstljeno. V zvezi s poročilom personalne komi-sije o kadrovski problematiki je univerzi-tefcni svet ugotovil, da je potrebno temu izredno perečemu vprašanju pasvetiti vso pozornast. Kljub lanskoletnim priporoči-lom v zvezi s to probiematiko, pri delu personalnih komisij svevov in uprav ni bilo doseženih bistvenih ospehov še ved-no ni enotnega, sistematičnega kadrova-nja, ki bi omogočilo normalen dotok mlajših znanstvenih delavcev na fakul-teti. Obširno poročilo personaLne Komisi-je nazorno kaže, da stanje, predvsem kar se tiče asistentov, še zdaleč ni zadavolji-vo m da je v jugoslovanskem merilu ce-lo najslabše Glavni vir asistentslcih ka-drav je zaenkrat reprodukcija s fakultet, torej n&posredno diplomanti, ker je ka-dre iz praxse zelo težko dobiti. Več po-zornosti pa bi bilo potrebno posvetiti ka-driranju institutov ki bi mogli postati glavna baza za dotuk predavateljskih ka-drov na fakuitece Pri reševanju kadrov-skih vprašanj bi iahko pomembno vlogo imeh kadroviki, kJ naj bi zbirali podatke in analizirali potrebe na posameznih od-delkih in usmeritvah Vendar pa mora biti osnovna skrb za Sadre še vnaprej prenesena na katedre, ki morajo v veliki meri sodelovati pri izdelavi psrspektivne-ga načrta potreb po kadrih. ara TINE HR1BAR KLER V SLOVENSKI Od kleriklnega kons erva tizma do »psevdoklerofašizma« Kakor v ostali Avstriji, je torej tudi na Slovenskem zmagala reakcija. čeprav so bili objektivni pogoji za us-peh revolucionarnodemokratičnih sil pri nas dani, je za-radi splošne zaostalosti ljudstva manjkalo izikušeno te-oretično in organizacijsko vodstvo ter bi bilo potemtakem naše gledanje na zgodovinske procese subjektivno in ide-alistidno, 5e bi pripisovali poraz zametkav revolucije prav sarao Bleiweisovemu krogu in kleru. Seveda se po tej ugotovitvi njihova subjektivna krivda prav nič ne zmanj-ša. Krivi so, da se je zdaj kmet v odporu proti kapita-listični eksploataciji vdal konservatizmu in vodstvu pol-fevdalnih idejnih sil; da se je začelo tradicionalno, deset-letja trajajoče slovensko zaplotniško in drobtinčarsko politikanstvo, hlapčevstvo in moledovanje. Usodo slovenskega naroda je znova prevzela v svoje roke družbeaia plast, socialno-palitično pavezana z napol fevdalnim veleposestništvom, Avstrijo in monarhijo, sve-tavno nazorsko pa zvezana s klerom, ki se je sicer na videz umaknil v ozadje, a je vseeno imel domala vse vodilne niti ter je zato neposredno odgovoren za konser-vativno politiko »vsezaverodomcesarjevceiv«. Kler je vedno računal s perspektivo, da se najreak-cionarnejši deli vladajočega razreda vrnejo na oblast; zveza med Cerkvijo in monarhizmom je predstavljala glavni steber avstrijskega državnega sistema in tisti vezni člen, ki je vezal kmeta z reakcijo; čeprav je mnogo duhovnikov iskreno želelo pomagati kmetu, (v gospodar-stvu in pri osnovnem izobraževanju mu v resnici tudi je), je bil rezultat njihovega dela prav nasproten, kakor so mislili in hoteli. Ko so pozneje »reševali« kmeta pred li- Strara 2 beralnim oderuhom, ga tako izolirali od liberalne t>uržo- azije, so ga s tem posredno pehali v naročje monarhistič-no-veleposestniške reakcije, ki je uspela prepričati femeč-ke množice, da je njihova varnost edino v narooju Cer-kve in je bil tako na tej osnovi zgrajen tipično avstrijski klerikalizem. Bili so pač na napačni idejni poti, povezani z napačnimi družbanimi silami; toda tega so bili sami krivi. Sam Slomšek je sicer mnogo storil za pridobitev sploš- nih narodnostnih kulturnih in jezikovnih pravic Sloven-cev: slovenske nededjske šole, pobuda za ustanovitev Mo-horjeve dražbe, prenos škofijskega ordinariata na trd-nejša slovenska Ua; vedno pa se je varoval, da s svojimi zahtevami ne bi omajal konservativnega sistema in se je verjetno pridruževal mnenju Jeranove Zgodnje Danice, da »poglavitni del narodnosti je in ostane vera«. Ni brez pomena, da je biic to načelo kasneje tudi vodilno načelo ideologije klerikalcev, kajti vsako postavljanje narodnosti na revolucionarnejše temeije, je skrivalo za njih nevar-nost, da se proces, ki bi ga utegnili povzročiti, ne oi za-ustavil pri nedokončani buržoazno-demokratični revoluci-ji, ampak bi utegnil prerasti njih same in spodkopati so-cialne korenine, družbene plasti, na kateri so temeljili. Prav zaradi tega. ter da bi speljali delovne množice na stranska pota, so pozneje toliko časa vztrajali samo pri primltivneTn reševan-ju nacionalnega vprašanja, da jim ta-fco s kratkovidnim varanjem ne bi bilo reba sociainega, česar pa so se i rastočo močjo proletarskega gibanja na-zadnje moralj iotiti; Jcam so ga nameravali speljati, bo-mo še videli, k^ bomo abravnavaii krščanski socializem. Da so se resnično bali v osnovi revoluoionarnih ijudskih množic, da jim je bilo samo za osebne koristi, nam do-kazuje že sredi 19. stol. dvajset let v slogaštvu živeče breznačelno kcmservativnoliberalno vodstvo. šele, &o so začutili, da na takšen način izgubljajo svojo nekdanjo ve-ljavo, vlogo m stare pravice, da je čas fevdalnih privi-legijev minil, so dr. Mahnič in njegovi nastopili z borbe-nim političnim katolicismom, obsodili slogaštvo in kato-liški liberalizem, znova pokopali program Zediiajeae Slo- venije ter zagovarjali avstrijsko državo in zgcdovinske po krajine; tako je vse do prve svetovne vojne ostalo bistvo slovenske politike prrncip kronovinske avtonomije S službenim nastopom škofa Missije se je gioanje Kle-rikalcev — okrepljenih z mahničevci, ki so počasi izpodri-nili konservativce in Kasneje s krščanskimi socialci — znova, zlasti med prevladovanjem liberalcev in nemških velepoasestnikov v dežekietn zboru, z vsemi silami usmerilo med kmečke množice; ustanavlja politična in izobraže-valna društva, rajfajznovke itd; se notranje preor^anizi-ra: katoliško politično društvo preimenujejo najprej v Ka-toliško narodno stranko in leta 1905 v Slovensko Ijudsko stranko, ki v nekaj letih prevlada v kulturnem, gospo darskem m političnem življenju podeželja ter tako za dol-ga desetletja dobi oblast nad slovenskim narodom. To pa je bila oblast buržoazije, ki je v »notranji« politiki sicer popiiščala zahtevam množic, kolikor je morala, da je po-tera tem laže stopala na pot direktn^a podpiranja in pri-lagajanja monarhistični reakciji, izdajanja slovenskih na-cionalnih koristi; vse to pa je delala samo zaradi lastnih razrednih koristi in kori&ti Cerkve, ki je njo in SLS ne-posredno padpirala. Ne glede na to, kakšno vlogo je imela SLS na Sloven-skem, je slovensko cerkveno vodstvo posredno odgovor-no za vsa njena dejaiuja, saj sta škof Missia in Jeglič. iz-birala njene voditelje; (Ko je hotel duhovnik Žitnik, kr-ščanski socialec, kandidirati na nekih volitvah obenem s šušteršičem, mu je to Jeglič pod cerkveno kaznijo pre-povedal v korist zadnjega); gladila in pomirjevala sta na-sprotja znotraj stranke, agitirala za njo s pomočjo škofijskih listov ter vpregala v njen vosz duhovnike ki 50 največ storik za njeno veljavo tn ugled. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je SLS zavestno opredelila za Avstrijo, njena koncepcija je bila uradno avstrijska per-spektiva in se je šele po treh letih odločida za nekak tri-alizem. Novr sad NOVf SAD NOVf SAD NOVI SAD Primerilo se je, da sem že na beograj-ski železniški postaji srečal novosadske študente, natančno rečeno, dva novosadska študenta. Bane, študent prava na pravni fakultetJ v Novem Sadu, je moj stari zna-nec z nekega seminarja v Zadru. Večkrat sva se srečala tudi v Beogradu, na kon-ferencah športne organizacije. Tudi nje-govega tovariša bi moral poznati; povedal je, de. je bil aprila lani na partizanskem pohoau pravnikov v Sloveniji. Na peronu sem opazil še skupino beograjskih gleda-liščnikov, ki so se poslavljali od igralke Mire ir režiserja Bojana Stupice, ki sta se odpravljala na gostovanje v Moskvo. Poldrugo uro, kolikor potrebuje ek-spresni vlak za 85 kilometrov do Novega Sada, smo se pogovarjali predvsem o tem, kako smo prebili čas, odkar smo se zad-njič videli. Bane se je krepko posvetil štu-diju, pustil je delo v športni organizaciji. Diploma, pravi, mu ni več daleč. Tokrat sem bil drugič v Novem Sadu. Pred dvema letoma je vlak še vozil po ulicah, bobnel je mimo oken v prvem nadstropju. Zdaj tega ni več. Oktobra 61 so izjročili prometu nov most čez Donavo tn tako rešili prometni in urbanistični problem. železniška postaja je ostala ista. Pred avtobusom, ki naj bi me odpe-Ijal v mesto, smo se poslovili. Za drugi dan smo se dogovorili, da mi bosta raz-kazala to najmlajše univerzitetno mesto v Jugoslaviji. Novi Sad ni večje mesto od Ljubljane, vendar ima v mestnem središču več svet-lobnih reklam ».Pa ne samo to, tudi go-rijo vse!) Ura je bila skoraj enajst, ulice so bile že prazne, le na »štrafti« je še ne-kaj Ijudi oklevalo, kam naj stopijo še na kozarček pred spanjem. V hotelski restavraciji sem pričakoval zvoke ciganske glasbe, a jih ni bilo. Po-lovica gostov je bilo mladih ljudi, študen-tov. Nič posebnega torej, enako kot v Ljubljani. Najbližje omizje je razpravljalo o jazzu, videti je bilo, da so se pravkar vrnili z vaje ali poslušanja plošč. Deževno popoldne sem porabid za fco, da sem pregledal material o novosadski univerzi in njenih študentih, ki sem si ga že vnaprej pripravil. Nekaj osnovnih po- nizacija že sodelovala — kot enakopraven član — v vseh oblikah dela Zveze študen-tov. V Novem Sadu so štirje študentski do-movi, v katerih je prostora za skoraj 1200 študentov. študentje imajo tudi dve re-stavraciji. List študentov novosadske uni-\ ^rze, »Index«, izhaja že 5. leto. Kolegoin iz redakcije še ni uspelo rešiti kočljivih finančnih vprašanj, zato izhaja list le vsakih štirinajst dni. Odločil sm se, da jih bom poiskal šele proti koncu svojega obi-ska. Prej pa si bom pomagal z informa-cijami navadnih študentov. Razlike se počasi umikajo Pred trgovsko hišo »Progres« me je opoldne čakal Bane. Takoj mi je razložil, da so fakultete posejane po vsem Novem Sodu Pravna in tehnološka pa sta celo na Tvrdjavi onstran Donave, v Petrovaradi-nu Odločila sva se, da pogledava najporej na filozofsko fakulteto, ki je sredi mesta. Njegoševa ulica je bila globoko razkopana. Zgradba fakultete je stara, podobna ljub-ljanski realki v Vegovi, le za tretjino manjša. Bane je na tej fakulteti kar do-mač, saj večkrat obišče svoje dekle, ki študira angleščino. Dekleta so tudi tu — kot menda na vseh filozofskih fakultetah pri nas — v večini. Bant, študent družbene fakultete se je izkazal z znanjem o svoji Alma mater. »Na filozofski fakulteti je letos okrog šeststo študentov, od tega dobra polovica rednih. Največ novincev se je odločilo za matematiko. Za fiziko in kemijo ni veli-kega zanimanja, čeprav se je fakultetna uprava trudila z dobrimi ekonomskimi po-goji privabiti študente. Pri nas namreč delijo mesta v domovih po fakviltetah in so fiziki in kemiki imeli mesta zagotov-Ijena, pra\ tako tudi fakultetne štipendije. Najmanj rednih študentov, še manj kot deset, je vpisalo jugoslovanske jezike. Gobovo je tudi pri vas, v Ljubljani, po dobna stvar — modni študij.« Na hodnikih fakultete je le tnalo štu-dentov, marsikdo je1* podaljšal novoletne praznike in ostal doma. Tudi oglasne de- datkov torej: univerza je bila otvorjena 27. septembra 1960. Ima zaenkrat sedem fakultet: agronomsko, tehnološko, stroj-no, pravno, ekonomsko, medicinsko in filozofsko. V mestu je tudi pet višjih šol. Presenečen pa sem bil nad btevilom študentov. v tem šolfekem letu je bilo Tpisanih 4000 rednih in kar 6180 izrednih študentov, skupaj torej nad deset tisoč. Doslej je na novosadskih fakultetah diplo-miralo nad štiri tisoč študentov, od tega samo v zadnjem šolskem letu skoraj tisoč. študentska organizacija na novosadski univerzi je stara že kar osem let. še v času, ko je bilo v Novem Sadu le nekaj fakultet in višjih šol, je študentska orga- ske ne kažejo ničesar novega, aktualnega. Videti je, da so tu s prostorom zelo na tesnem omare zastavljajo že tako tesne hodnike. Iz predavalnice prihite študentke, ni jih dosti Med njimi je tudi Olja. Na hi-tro se spoznamo in že mi mora pripove-dovati, kaj jim dela pri študiju posebne težave. »Predvsem nam manjka modernih sredstev za študij jezika. Fakulteta vse prepočasi nabavlja to opremo. Reforma je pri nas le težko stekla, profesorji so po-časi spremenili študijske programe. Po vprečno traja študij na naši skupini še vedno okrog pet let. Jezikovne prakse sko- raj nimarr.'o, delo v kamipih v Angliji pa jezikovno le malokomu koristi.« Oljo sva spremila do njenega doma, v ulici A;ekse šantida. V domu stanuje okrog dvestc študentk. Bežen sprehod po hodniku mi je pokazal, da novosadske kolegice še precej zaostajajo za stanoval-kami Ijubljanskega Naselja. In to v vsem: urejenosti sob in hodnikov ne gre primer-jati; v domu imajo plaoane vratarje (ljub-ljanski vzgled zaradi udobnosti ni pro-drl!), za razvedrilo imajo le televizijski sprejemnik v nezakurjeni sobi, nekaj &-sopisov, nobene knjige. Omenil sem Banetu svoja zapažanja. Dejal je, *da sami vedo, da jim še precej manjka in da s trudijo odpraviti pomanj-kljivosti. V prvih letih obstoja naše univerze je bilo treba skrbeti predvsem za nemotsn potek pouka, za zadostno število predava-teljskega kadra in za druge bistvene reči. študentska organizacija ve, da v študent-skeni življenju izven fakultete še precej manjka. posebno pri zabavi. Mesto samo, Novi Sad, zaenkrat še ne zna in ne more ustreči vsem željam svojih novih, mladih prebivalcev. Nekaterim fakultetnim odbo rom je že uspelo precej storiti, na primer na strojni, na pravu.« Dve fakulleti v nekdanji trdnjavi Na petrovaradinsko trdnjavo sem se odpravil kar sam, saj nisem mogel zgre-šiti. Iz Donave, po kateri so plavali kosi ledu, se je dvigovala megla. Trdnjava je res precejšnja, le od rok je. Stari železniški most kaže vsa rebra, nima cestišča, zato avtobusi vozijo daleč naokrog čez novi most. Pravniki in teh-nologi se torej vsak dan kar lepo spreho-dijo. Bane mi je že dopoldne povedal, da ima okrog 340 kolegov, od katerih je polovica izrednih študentov. Zgradba fa-kultete je nekoliko spremenila svoj Oibrambni, militaristični, zunanji iizgled, a posebno privlačna ni. Zgodnja popoldan-ska ura ni bila najbolj primerna za obisk, saj so hodniki prazni. (Pravniki so res povsod nagnjeni k čimvečji udobnosti.) Nič hudega! Ko sem se odpravljal že nazaj v mesto, sem srečal drugega znan-ca iz športne organizacije. (Imena mu ni-sem več vedel.) Pravkar je hitel v telo-vadmco, kjer običajno s kolegi igra ko-šarko. Povsod tarejo športno organizacijo študentov isti problemi: oddaljenost raz-položljivih telovadnic, nezainteresirancst precejšnjega dela študentov, pomanjkanje rekvizitov in podobno. študentk niti ni-sva omenjala, saj že vsakdo ve, da je žen-ski šport na naših iiniverzah ubogi pa-storek. Pričelo je deževati, zato se nisem vrnil do telovadnice. Pred slovesom mi je še potožil, da še oni študentje, ki obiskujejo športne tečaje, večkrat neodgovorno rav-najo z opremo in tako zmanjšujejo skrom-ne možnosti. Na Buivaru maršala Tita, najbolj veli-častni ulici, (poznamo jo z razglednic), sem odkril eno od študentskih restavra-cij. Prezgodaj je bilo še za večerjo, pa sem vseeno vstopdl. Del restavracije je ve- dno odprt, točilnica. Pravijo, da zmanjšu-je primanjkljaj menze. Vonj po močnem kuhanem žganju me je kmalu nagnal ven. Večerjal sem raje v ekspresni restavraciji. Tudi tam je bilo opaziti nekaj študentov, čo.prav so tamkajšnje cene še vedno višje od cen v študentski menzi. Ko sem hitel po ulici Jugoslovanske armade, sem opazil še drugo restavracijo za študente. Tudi ta je imela točilnico. Na vratih sem videl plakat: Ferijalna družina prireja zabavni večer. Ura je bi« la prava, datum in kraj tudi, zato sem sklenil počakati, da vidim, kaj bo. Nič ni bilo. V izvenšolskem življenju večkirat zaškriplje Ko sem bil spet v družbi z znanci, sem* se pozanimal še za ostalo, izvenšolsko de-javnost študentov v Novem Sadu. Takole so mi rekli. 0 »Imeli smo nekaj predavanj na fa-kultetah Bilo jih je malo, toda bila so zanimiva in dobro obiskana. Tribina mla-dih je v zadnjem času precej izgubila na svojem pomenu. Pri nas je mnogo študen-tov, ki le malo dajo na kulturne ustanove v mestu. Večini pomeni kino glavno zvrst kultumega in zaba^Tiega življenja, poseb-no matineje.« 0 »Imeli smo tudi študentsko zadrugo. Bila je slabo organizirana, tako da je prišlo do vrste nepravilnosti in je bila zato ukinjena. Pravzaprav bo treba mate-rialnemu vprašanju naših študentov po svetiti še precej pozornosti. Mnogokrat komisije niso opravile svoje naloge tsko kot je treba « % »Naši študentje precej potujejo. Fe-rijalne družine so zelo številne, vendar se nam dogaja, da so izleti včasih slabo pripravljeni, posebej oni v inozemstvo. Imamo tudi svoje letovišče, počitniški ta-bor v Petrovou na moru, kamor študentje, navajeni ravnine in blatnih rek, radi za-hajajo. čeprav je življenje v taboru prijet-no — v njem prirejamo nastope neznanih talentov. maškarade, radijske oddaje in seveda ples — se primeri, da organizacija tabornega življenja zašepa.« % »Marsikdo bi mislil, da študentskih kulturnih skupin v Novem Sadu ni. Saj nikdar ne nastopajo v drugih univerzitet-nih središčih. Imamo študentski pevski zbor in nedavno smo osnovali folklorno skupino. Vendar to gre počasi, naše neiz-kušene skupine morajo tu v mestu ora.ti ledino. Pri naših tovariših, gtudentih ne najdemo prave podpore. A pačasi bo že šlo.« Tovariše iz redakcije »Index« sem — le malo pred odhodom — s težavo našel. Skoraj vsi so bili zbrani v tiskarni in po-magalj pri sestavljanju naslednje številke lista. Na hitro smo se pozdravili in mo-ral sem na postajo. Rahlo je snežilo. Morda mi bo Novi Sad v soncu bolj všeč. Stran 3 j FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGUO V tej številki Tribune bomo spregovorili nekaj besed o študiju, ki je v tesni povezavi s prouče-vanjem skorje našega pla-neta. RUDAR, META-LURG in GEOLOG so Ijudje, ki jih našemu gospodarstvu še zelo pri-manjkuje. Pa tudi druga-če »brskanje« po nedrjih matere zemlje ni samo koristen in zahteven po-sel, ampak je tudi zani-miv — za tistega seve, ki mu za tovrstno delo ne manjka veselja in volje ... STUDIJ je organiziran stopenjsko. Prva in druga stopnja trajata po dve leti, le pri študiju rudarstva in praktične geologije traja prva stopnja dve leti in pol (pet semestrov), druga pa poldrugo leto Uri semestre). ODDELEK ZA MONTANISTIKO Ta oddelek ima kar štiri odseke, rudarski, meta-lurški, geološki odsek in odsek za mineralogijo. štu-dij na posameznih odsekih pa se dalje deli na razne smeri. Oglejmo si bolj detajlno geološki odsek! SMERI Geološki odsek omogoča naslednje smeri študija: praktična geologija, mineralogija, petrogra-fija ter paleontologija. Ob vpisu na fakulteto si izbe-reš eno od teh smeri. Najbolj vpisujejo praktično geologijo, medtem ko je na paleontološki smeri le bolj malo študentov. PREDMETI so prvo leto na vseh smereh bolj ali manj enaki in splošni. Strokovne predmete poslušaš šele v višjih letnikih. Tako boš prvo leto na smeri praktična geologija vpisal tele predmete: matematiko fiziko, opisno geometrijo, mineralogijo, dinamično In historično geologijo ter kristalografijo. KOLOKVIJI so zelo pogosti, ker je študijski re-žim vse prej kot blag. Pri kristalografiji imaš šest obveznih kolokvijev. Pozitivna ocena iz vseh šestih Je pogoj, da lahko greš k izpitu. Stirje pozitivni kolokviji pa ti dajejo podpis v indeks. VAJE Obvezno moraš opraviti teden dni terenskih vaj, na katerih moraš voditi dnevnik. Vsebina vaj: kartiranje terena in spoznavanje, razbiranje kame-nin; v laboratoriju pa imaš mikroskopiranje mine-ralov. PRAKSA Na vseh štirih odsekih je obvezna eno-mesečna praksa. Rudarji jo preživijo v rudnikih, metalurgi se potijo v kakem metalurškem oforatu, geologi pa zaidejo ali v rudnike ali pa so samo na površini in kartirajo. IZPITI Geologi pravijo, da je izpitni režim tak, da ti je precejkrat nemalo vroče, preden mu zadostiš v vseh zahtevah. Ce bi navedli konkretne številke o tem, koliko jih vsako leto »obleži« na študijskem polju, ker so resne stvari jemali premalo resno, bi se uverili, da študij zahteva celega moža. V prvem letniku gojijo študentje največ spoštovanja pred kri-stalografijo, zaradi obsežnosti materije pa ne gre podcenjevati tudi fizike in mineralogije. LITERATURE je dovolj. Nakupil si boš nekaj skript, se oprl na lastne zapiske s predavanj (mnogi se ne ustrašijo celo ruske ali nemške literature) in že boš imel dovolj za študiranje. Sicer pa se boš kmalu udomačil v Geološki knjižnici. ŠTIPENDIJE Vedeti je treba, da imata pri nas organiziran geološki odsek samo ljubljanska in beo-grajska univerza. Pravijo, da praksa potrebuje še vrste rudarskih inženirjev, mineralogov, metalurgov in geologov. Zato tudi ni težko dobiti štipendijo. štipenditorji so rudniki, železarne in druga meta-lurška podjetja: Geološki zavod LRS, Republiška zbornica za industrijo, gradbenštvo, rudarstvo in promet, naftna podjetja i. d. r. Možnosti za zaposli-tev je torej več kot dovolj. Geološke raziskave, ru-darstvo, metalurgija (barvna in črna), so gospodar-ske dejavnosti, ki so zmeraj življensko važne in jim manjka še veliko dobrih strokovnjakov. Torej: perspektiv ne manjka. OPOMBI O študiju mineralogije, metalurgije in rudarstva nismo govorili detajlno kot za geološki odsek. Vendar veljajo opombe, ki se tičejo geologov, tudi za naštete odseke. Studij se razlikuje le po predmetih in posameznih obveznostih, sama študij-ska atmosfera pa je na vseh zelo sorodna. Omenimo naj le dvoje: 1. Na dmgi stopnji se študij rudarstva prelevi iz prej enotnega uenega načrta v tri ožje smeri: v proizvodno-strojno smer v smer oplemenitenja mineralnih snovi v geološko-jamomersko smer. 2. študij mineralogije, ki vzgaja strokovnjake za potrebe nekovinske industrije, je organiziran izje-moma kot nedeljen štiriletni študij, lahko pa se na drugi stopnji študira kot nadaljevanje študija ru-darstva ali metalurgije na prvi stopnji. NASVET Ce računaš resno, da jeseni potrkaš na »montanistiko«, tedaj se v srednji šoli nikar ne uo-gibaj geologije in bodi prijatelj fizike in kemije! PRIHODNJIC si bomo ogledali ostala dva oddelka fakultete za naravoslovje in fehnologijo: matema-tično-fizikalni in oddelek za kemijo. Utesnjena Med Ijubljanskimi knjižnicami študijskega tipa je za študeote teiinike posebno pomembna Centralna tehnična knjižnica, v kateri lahfco študentje posegajo po domači im buji strokovni literafriiri, po tehnični dokumentaciji, ki jo potrebujejo pri svojem delu pri študiju, pri oprav-ljanju seminarskih in diplomskih del in pri raziskoval-nem deilu. Knjižnice se poslužuje tudd ostalo slovensko tehnično osebje, kajtd tu imajo zbraniih vrsto del iz do-mače in tuje sbrokovne literature, ki je pri delu teh ljudi nujno potrebna. Zapisali smo: 1 a h k o se poslužujejo te literature. Vendar pa marsifcateri študent tehnike, ki bi rad pre-živel doipoldne v knjižnici, ob prebirainju študijskega gra-diva spozna, da se vendar ni tako lahko poslužiti te li-terature. Kaijti knjižnica je danes v utesnjenih prostorih in večje število študentov mo>ra dan za dnem odha-jali, ne da bi dobili prostor. Ob velikem številu štu-dentov tebnike postaja to problem, ki kliče po rešitvi in čimprejšnjein ukrepanju. Naprosili sino ravnatelja Centralne tehnične knjižni-ce tovariša inž. Kajetana Kavčiča, da bi nam povedal nekaj besed o delu in pfoblemih knjižniee. Izvedeli smo, da so problemi knjižnice v glavnem prostori. »Problem je s pros*ari za delo, skladišči, kakor tudi prostori za abiskavalce. Večji del leta morajo obisiko-valci odhajabi, ker ne dobijo prostora. Naša skrb je, da eim večjemu števiilu mlade' tehnične iinteligeince pre-skrbimo prostore, v katerih bi lahko študirali, da bi na ta načiin lahko oimprej končali študij na faikulteti.« »Nam lahko po.is'o knjigo preživlja popoldneve v kakšni drugi ton;tžn:ci in ss pritožuje, da mu liieratura zs študij ni dosezljiva. Upamo pa, da bo Centralna tehnična kn.>ižnica, s po-sredcvrnjem un:verzl'tevnL'ga sveta, problem še pravo-časno rešila. —dk m poieg lista »plačal za neopravljene delovne ure«, se je pojavil drug list, »obvezujem se, da bom te ure opravil v prihodnjem letu«. Med tern pa bodo mnogi diplomirali, odšti, ali pa našli kak drug način, da se tej obveznosti izognejo — razen, če ne bo študentski svet našel učin-kovitega načina, ki bo prisilil stanovalce, da opravijo to, kar so že na več skupščinah svečano obljubili. Po-dobnih ugotovitev bi lahko navedli še več: od tega, da se ples zavleče za celo uro. ker so samo trije Ijudje pripravljeni pospravljati stole, do tega, da se mora vča-sih agitacija za udeležbo v delovnih brigadah posluievati ponekod že čistih oblik ideološkega prisiljevanja, itd. Problem zase v tej vrsti so funkcionarji. lraamo že lepo število plačanih funkcionarjev, ostali, ki še delajo »iz idealizma«, pa si prizadevajo, čimprej se iznebiti dela. Naše kadrovske komisije dostikrat boli glava ob misli, kje dobiti Ijudi za naslednje leto. »Nimam časa« je če-dalje pogostejši izgovor. Res so študijski kriteriji če-dalje ostrejši in je za dobršen del študentov honorarna zaposlitev že ekonomska nujnost, toda ali je res samo čas vzrok? Najbrž ne. Kake, da se bomo morali k,malu zamisliti nad dilemo: ali izvesti linijo komerr^Hzacije do kraja, to se pravi, dosledno plačati vsal-r^ • '^eno delo« ali pa popolnoma obratno. Mnogt ugotavljajo, da se tu ne da nič stu.:. se živ- tjenje čedalje bolj komercializira in da pač HV!d<*ntje gredo samo s tokom razvoja. če bo razvoj res iak, bo vsekakor žalosten. Ze zdaj pogosto slišimo ugotovitve, da študentje v Ljribljani ne predstavljajo nobene poli-tične stle. »da fih ni nikjer čutiti«. Seveda študentje ne morejo predstavljati neke posebne plasti prebivalstva. Toda poiem mladosti navadno jemljemo kot sinonim za naprednmt. idealizem v pozitivnem smislu besede, ve-selje do dela, da. zlasti še do »družbenega dela«, do de-la, ki ni plačano z denarjem • Zakaj problem za komuniste? Morda bi morala biti Zveza komunistov prva, ki bi se nad tem ^^^^^'a. Marija Cigale V trinajstih letih nenehnega razvoja si je univerza v Gani pridobila relativno ve-lik sloves in tradicijo. Leta 1948, ko so ustanovili univerzo v Gani — ta je imela svoje začasne prostore v »Achimota Scho-ol« — je štela devetdeset študentov (88 mo-ških in dve dekleti). Pet let kasneje, leta 1952, se je število študentov dvignilo že na 471 (444 moških in 27 deklet). Profesorski zbor se je povečal od 17, kolikor jih je bflo leta 1948, na 78. Leta 1961 se je števi-lo še povečalo, in sicer na blizu 750 štu-dentov, pričakujejo pa, da se bo oktobra letos to število povzpelo na 1000. Vzrok nenehnemu rastu števila študentov pripi-sujejo predvsem zakonu, ki skrbi za siste-matično vzgojo inteligence. Zakon, imenu-jejo ga »Načrt za pospešen razvoj šol-stva«, prav natančno opisuje perspektivni razvoj šolstva v tej afriški državi. Sodobne sobe Prej navedeni podatki veljajo za eno izmed treh univerz v Gani — za največjo, ki jo imenujejo »University of Accra« ali prej »University of Gana«. Omejil bi se z opisom pri največji univerzi Gane, »University of Accra«, prikazal življenske pogoje in nekatere fakultete tega univer-zitetnega in glavnega mesta Gane. »štu-dentsko naselje« sestavljajo štirje prostor-ni bloki, ki nosijo imena: Akuafo, Le-gon, Commomvealth in Volta. Poslednji je namenjen dekletom. Vsak od teh blo-kov ali točneje »Hall-ov«, kakor jih nazi-vajo domačini, je opremljen z jedilnico, kapelico, čitalnico: imajo pa š^ nekaj prostorov namenjenih za družabno življe-Vsak študent ima svojo sobo, opremljeno s sobnim inventarjem: omaro za obleko, pisalno mizo, nekaj stolov, knjižno polico in posteljo. Univerz šteje 28 fakultet »University of Accra« šteje 28 fakultet; vodi jo profesor, ki usmerja dela univer-ze preko predstojnikov posameznih fakul-tet. Način dela se je izkazal kot uspešen, saj je študijski uspeh študentov prav dober. Leta 1951 je diplomiralo šest štu-dentov, leta 1956 74, a leta 1961 je število diplomiranih naraslo na 148. Velik uspeh je dosegla fakulteta v ko-operaciji z »University of London«. Prvi od petih kolonijalnih uuiverz so pričeli uspešno pripravljati svoje študente za na-daljnji študij v Londonu. »University of Accra« istočasno uspešno izpolnjuje tu-di svoj osnovni namen: mnogi domači znanstveniki so produkt te univerze. V trinajstih akademskih letih je tisoče štu-dentov prišlo skozi vrata unlverze in z različnimi ocenami opravilo izpite. Fakulteta ima dobro založeno knjižnico. Med leiom 1948 in 1952 je knjižnica imela 55.000 izvodov strokovnih knjig in 1.300 izvodov najrazličnejših rcvij. Sedaj pa razpolaga s 150.000 izvodi domačih in tu-jih knjig ter s 3.400 izvodi revij. Ganska vlada z raz.umevanjem sprem-Ija razvoj šolstva v državi in veruje, da so investicije v visoko šolstvo kapital, ki bo rodil visoke obresti. Veliko število študentov študira tudi izven meja domovine. Največ jih je goto-vo v Londonu, saj jih je tu skoraj štiri tisoč. študirajo pa tudi v mnogih drugih vseh evropsldh drZavah. Naj povemo, da je tudi v Jugoslaviji okrog 30 študentov iz Gane. V Nekaj zadnjih mesecev pomeni v Južno-afriški uniji obdobje velike napetosti med Verwoerdovo vlado in študenti. Vzrok te napetosti je zakon o sabotažah, ki ga je iz-dal minister Jahannes Worster. O zako-nu pravijo v dobro obveščenih kroglh, da je najbolj nestrpen in nesramen, kar jih je bilo izdanih v katerikoli deželi (izfclju čujoč tukaj nacistično Nemčijo). Omernbe vredno je povedati, da je bil minister Worster med drugo svetovno vojno sim-patizer nemškega nacizma. Kakšen je La zakon? Zakon, ki je spro-žil v Južnoafriški uniji toliko diskusij, daje Verwoerdovi vladi absolutno pravico, da prepove kakršna koH zborovanja, ne gle-de na to, ali so političtna ali nepolitična, javna ali privafcna. Zakon, ki med drugim prepoveduje študentom vsaka srečanja in zborovanja izven univerze, služi vladi-nemu namenu, preprečiti vse, kar bi lah-ko služilo »komunistični prapagandi« in ta ukrep se med drugim v neiki meri slda-da z vrsto drugih rasističnih zakonav. Vladi daje moč, da Iahko aretira vsako-gar, čigar mišljenje in delo je »podobno ali pa spominja« na komunizem, in ga lahko odvede v zapor brez sodnega pro cesa. Zaprta oseba nima nikakršnega sti-ka z zunanjim svetom. Zakon med dru-gim lahko doseže tudi to, da je pisatel-jem in novinarjem prepovedano objav-ljati, če so v njihovem delu opazili ka-kršnakoli opozicionalna politična gesla, zaprejo te lahko, če si vstopil v poštaii uraid ali javno zgradbo, ki je samo za do ločene skupine ljudi in če ne moreš do-kazati, da pri tem nisi imel nikaikršnih ugoslovani v Jugoslovanske mladinske delovne akdje so zaslovele domala po vsem svetu. O ko~ ristnosti teh akcij so se prepričale marsi-katere tuje delegacije na obisku v naši domovini. Zato nismo bili presenečeni, ko smo slišali o organizaciji takih ali podob-noh delovnih akdjah izoen meja naše do-movine. Tako se je pričel 28. februarja v Alžiru poseben tečaj za domače mladince, ki bo-do vodili delovne akcije. Te tečaje vodijo jugoslovanski mladinci. Pobudo za mla-dinske delovne akcije v Alžiru je dal pred-sednik vlade Ben Bela. Te množične de-lovne akcije naj bi nadomestile klasične vojaške enote. Mladino kličejo na delo — mobilizirajo jo z nalogo: izvršiti narodne gospodarske naloge. V zvezi s to akcijo je organ Političnega l i ¦"¦ i v. FLN, Hst »El mtidžahid«, objavil inieroiu z našim ambasadorjem v Alžiru, tov. Nijazom Dizdarevičem pod naslovom »Ena izkušnja«. V uvodnem delu intervju- ja, ki obsega več kot dve strani lista, pra-vi »El mudžahid«, da so zaprosili fugo-vanskega arnbasadorja za intertju, toda ne kot intervju z ambasadorjem temveč kot nekdanjemu vidnemu funkcionarju CK LMJ. V dolgoletnem delu v mladinski or-ganizaciji si je pridobil mnogo izkušenj ravno na področju delovnih brigad in jim lahko te izkušnje posreduje. List nato priobčuje daljši intervju, v ka-terem je ambasador DizdaretAč detajlneje obrazložil zgodovino delovnih akcij. Pri-kazal je osnovanje prostovoljnih akcij od dni narodno-osvobodilne vojske in zbira-nja žetev, pa do napiovejših delovnih ak-cij pri graditvi jadranske magistrale. Ambasador Dizdarevič je predvsem po-udaril družbeno-politični in izobraževalni pomen prostovoljnih mladinskih delovnih brigad. Vsekakor bo ta mtervju mnogo ko-ristil alžirskim in našim mladincem. ki bodo preživeli na skupnih tečajih kn >»» čas. Ivo štrakl političnih namenov. Po zakomu se namred to šteje kot »sabotaža.« in terau po> mu je dana tako široka definicija, da kb-ključuje vsako opoziciijisko gibanje v dfr> želi. Pred meseci so objavila listo 102 ne-zaželenih ljudi, (med njimi 52 belcev) in noben časopis ne sme objaiv*jati njihovdh člankov (kazen za urednika, ki bi se pre« kršil, je zapor do treh let). V taki atrnosferi so študenbje organizi-rali demonstracije, ki so povzročite areta-cijo prejšnjega predsednika Naciomatae unije Južnoafriškiii študenta?, A. Left-wicha in drugih. Vse se je začelo v mrs-lem zimskem nalivu v Cape Tovrau, ko jo tristo študentov iz tega mesta uprizorSo demonstracije, kakršnih to mesto do ta-krat še ni videlo. Skoraj dve uri in pol so se premočeni od hudega naliva, spoprijemaii z unifor miranimi in civilnimi palicaji in zahtevaii svoje demokratične pravice. Z baklami v rokah, bila je noč, so se približaii raznim javnirn stavbam in zahtevali uikanitev no-vega rasističnega zakona. Z nekaj udarci — ki so simboi državne policije — so štu-dentom zaprli vrata v ulico Kraljice Vik-torije in pridrveli so avtomobili, ki so skušali razbiti ta »nočni sprevod bakel«. Nekaj študentov, ki so se pred polic^jo zavzemali za svoje pravice, so strpali v avtomobile in jih odpeljali. »Zakaj ne zaprete vseh? Vse nas odpe-Ijke,« so vpili študaitje. Z baftdami v xo-kah so gledali, kako policija vocii njihove voditelje v čme avtomobile in jih odvaža nezamno kam. To nphovo početje 80 spremtjali vzkliki študesitov:« »Držanra policije« in podobni, s katerimi so prote-stirali proti ugrabitvi njihavai voditeljev. Neki policaj je, ko je aretiral šbudenta, Iztrgal demonsfcrantu baklo in jo vrgel med gručo ljudi. Detektiv, ki je misliJ, da je to storil študent, je skočil ponjo m jo s Mi-coan »Vi psi, vi umazacti psi« zavihtel M skušal vreči v študente. V zadnjem trennt-fcu mu je to preprečil kolega s policaje. Dva axetirana je palicija vrnala študen-tom, ker so zahtevaK, da jiix vmejo v pe-tih minutah. In že čez tri minute, ko jo preplašena poHcija spustHa oba študenia, so ju kolegi na raimah ponesli s seboj. Aretacije se nadaljujejo. Zafeon, ki ga ge izdala rasistična viada in ki jo v neiki me-ri ščrti pred vse večjim nasprotovanjem, se uveljavlja na vseh področjih. Napredni ljudje v deželi se spra*uje»jo, kaj bo novi ukrep vlade. Nekdo je javno vprašal: »Kaj bo nasledixje? Zaplerriba la-stnine in otovezna rurnena zvezda na ro kavu?« Kajti v Južnoatriški uniji so natan&io poučeni o nacizanu m ga znajo posnemati Po »WSN« — P. Breščak Stran 5 Vera Zarko Irena žerjal ne JOCI to stran posvecamo RADA BI BILA TVOJ POGLED, MEHAK IN TOPEL KAKOR POLETNI VEČER. RADA BI BILA TVOJ NASMEH, RAHEL IN BEL KOT BREZINE ROKE SPOMLADI. RADA BI BILA TVOJA DLAN, KRHKA IN PLAHA KOT POZDRAV VETRA ZA POLJEM. RADA BI BILA TVOJ ODMEV. VSRKALA BI VASE DROBCE TVOJEGA SMEHA IN JOKA IN SE KAKOR GLASOVI VEDNO ZNOVA VRAČALA VATE. našim NE JOCI VEČ V MOJIH DLANEH SAJ VETER DVIGNE SVOJE PLASTI ZA MEJO SO MRE2E TVOJIH MISLI BESEI NE JOČI CETUDI MORAŠ ZA TEM NA MORJE NE JOČI NISO VREBNE TEGA TVOJE OČI VZEMI SI PALICO IN KOVČEG RAZVEŽT SI DOLGE LASE IN POJDI V DALJNO DEŽELO PO SREČO NE JOČI MORDA SE NIKOLI VEČ NE VRNEŠ. Vera Zorko svet je umazan in star «vet jeioln laži in prevar Sfcpoln ipizanih besed in grdih reči, poln lažnilDbljub in utvar, poln malilin grdih ljudi. Samo tvojtoči so še vedikos nedotaknjenega neba, samo v tvfih očeh so še vedno spominčic^oletja, ki jim ne tiiš do dna . Samo tvojifiči še znajo gledati zvezde iniesec ob jasnih nočeh, semo tvoj«či še odkrijejo vedno kajifcpega v ljudeh. Svet je uatean, zaprašen in star in poln laleh utvar o sreči. 0. Henry Podstrešna soba Najprej bi vam Mrs. Parker pokazala veliko, predeljeno spre-jemnico in ne bi imeli toliko poguvna, da bi jo prekinili, ko bi vam opevcda njene prednosti in zasluge gospoda, ki jo je imel osem let v najemu. Potem bi se vam posrečilo izjecljati, da niste niti zdravnik niti dentist. Način, kako je Mrs. Parker sprejela to priznanje, je bil tak, da niste mogli potem nikoli več čutiti do staršev kot prej, ker so zanemarili vašo izobrazbo na področju, ki je edino odgovarjalo sprejemnici Mrs. Parker. Nato ste se povzpeli eno stopnisče višje in si ogledali drugo nadstropje zadaj za osem dolarjev. Ko vas je govor, ki ga je uporabljala v drugem nadstropju, prepričal, da je soba vredna dvanajst dolarjev, ki jih je Mr. Toosenberry vedno plačai, do-kler ni odšel na Florido, da bi skrbel za brataoo plantažo po-maranč, in da je tukaj Mrs. Mclntyre vedno preživela zimo, da ima dvojna vhodna vrata in lastno kopalnico, vam je šele uspelo izblebetati, da želite nekaj, kar bi bilo še cenejše. Če ste preživeli zaničevanje, ki ga je izžarevala Mrs. Parker, ste šli lahko gledat veliko sobo v tretjem nadstropju, kjer je stanoval Mr. Skidder. Soba gospoda Skidderja ni bila prosta. On je v njej ves dan pisal drame in kadil cegarete, toda vsak je bil prisiljen obiskati njegovo sobo, da bi lahko občudoval za-vese. Po vsakem obisku je Mr. Skidder iz strahu, da ga ne bi pregnali, plačal nekaj na račun najemnine. In, ojoj, če ste potem še stali na eni nogi, stiskali v žepu s potnimi prsti tri dolarje, ter s hripavim glasom razglasili svo-jo ogabno in obsojanja vredno revščino, nikar da bi vas še vodi-la Mrs. Parker! Glasno bi zatrobila besedo »Clara«, pokazala bi VQ,m svoje široko ozadje in odkorakala po stopnicah navzdol. Nato bi vas Clara, črna služabnica, spremila po lestvi, pokriti s preprogo, ki je nadomestovala stopnice, in vam pokazala pod-strešno sobo. Ta je bila zelo majhna, postavljena na sredo hod-nika, z vseh strani pa jo je obdajala temna ropotarnica. V tej podstrešni sobi je bila železna postelja, umivalnik in stol; omara za obleko je bila polica. Njene štiri gole stene so pritiskale na človeka, da je bil kot v krsti. Roka se vam je ne-hote prikradla do grla, začeli ste loviti sapo, pogledali ste navzgor kot iz vodnjaka in globoko zadihali. Skosi steklo pod-strešnega okenca ste zagledali štirikotnik modre neskončnosti. »Dva dolarja, g'spud«, bi vam rekla Clara na svoj na pol zaljiv, na pol ponižen način. Nekega dne je prišla Miss Leeson in vprašala za sobo. S seboj je nosila pisalni stroj, ki bi ga morala nositi veliko ob-sežnejša dama, kot je bila ona. Bila je zelo majhna deklica, z očmi in lasmi, ki so rastli še naprej, ko je ona že nehala, in ki so se zdeh, kot da pravijo: »Zaboga, zakaj nas pa ne doha-jate?« Mrs. Parker ji je pokazala veliko, predeljeno' sprejemnico. »V tem prostoru,« je relcel, »bi lahko postavili skelet, ali pri-pravo za anestezijo, ali —« »Toda jaz nisem niti zdravnik niti dentist,« je rekla Miss Leeson in se stresla. Mrs. Parker ji je podarila začudeno, pomilovalno, zasmehu-joče leden pogled, lci ga je hranila za tiste, ki se niso uspeli kvalificirati za zdravnike ali dentiste, ter jo odpeljala proti »dru-gemu nadstropju zadaj«. »Osem dolarjev?« je rekla Miss Leeson, »Strela, saj nisertl milijonar. Saj sem samo revno, delavno dekle. Ali bi mi poka-zali nekaj cenejšega?« Mr. Skidder je poskočil in raztresel po sobi cigaretne cgor-ke, ko je zaslišal razbijanje po vratih. »Oprostite, Mr. Skidder,« je rekla Mrs. Parker s svojlm de-monskim smehljajem, ko jo je gledal z besnimi očmi, »nisem vedela, da ste doma. Hotela sem pokazati gospodični vaše zave-se!« »Preveč so lepe, da bi jih smeli uporabljati«, je rekla Miss Leeson in se smehljala, kot angel. Ko sta odšli, je postal Mr. Skidder zelo zaposlen s tem, da je izbrisal visoko črnolaso junakinjo iz svoje zadnje fše neupri-zorjene) drame in jo nadomestil z majhno, zivahno in navihano junakinjo, ki ima goste, svetle lase. »Anna Held bo navdušena«, si je rekel Mr. Skidder, dvignil noge, jih prislonil na zaveso in izginil v oblaku dima, kot bi bil suhozemna sipa. Takoj nato je doneč klic »Clara« oznanil svetu stanje denar-nice Miss Leeson, ki jo je temno demonsko bitje zgrabilo, od-vedlo pb skrivnostnih stop?iicah, jo pahnilo v votlino s slabot-nim sijem svetlobe na vrhu in zamrmralo grozeče in kabalistične besede: »Dva dolarja«. »Vzela jo bom«, je vzdihnila Mlss Leeson in se spustila na cvilečo železno posteljo. Vsak dan je šla Miss Leeson na delo. Zvečer je prinesla domov rokopise in jih prepisovala na pisalnem stroju. Včasih pa zvečer ni imela dela in takrat je sedela z ostalimi sostanovalci na stopnicah pri vrhu visokega stopnišča. Ko je narava ustvarjala Miss Leeson, je ni namenila za živ-Ijenje v podstrešni sobi. Bila je veselega srca in polna nežne, iskrive domišljije. Nekoč je dovolila, da ji je Mr. Skidder pre- bral tri dejanja iz svoje veličastte (neobjavljenej komedije »Saj ni več otrok« ali »Dedinja iz podmmske železnice«. Veselje je zavladalo med pspodi najemniki, kadarkoli je imela Miss Leeson uro ali dvcčasa, da je lahko posedela na stopnicah. Toda Miss Longneckm, visoka plavolaska, ki je po-učevala v Ijudski šoli in ki je mcse, kar ste ji rekli, odgovori-la: »Ja, pa zares!«, je sedela na v&m stopnid in vihctfa nos. In Miss Dorn, ki je vsako mteljo streljala premikajoče plo-čevinaste race na zabaviščih Cmey Islanda in ki je bila zapo-slena v veleblagovnici, je sedekta spodnji stopnici in vihala nos. Miss Leeson je sedela v smtini in gospodje so se kmalu zbrali v krogu okoli nje. Posebno Mr. Skidder, ki ji ft podelil v svoji domišljiji glav-no vlogo v osebni, romantični, (mzgovorjeni) drami iz resnič-nega življenja. In posebno Mr. Moover, ki jih je imel petinšti-rideset ter bil rejen, zaripel in neamen. In prav posebno zelo mladi Mr. Evans, ki se je silil 2 votlim kašljem, da bi jo pri-pravil do tega, da bi ga prosib, naj preneha s kajenjem. Go-spodje so jo izvolili za »sploh ne/toZj zabavno in prijetno«, toda vihanje nosov na vrhnji stopnm in na spodnji stopnici zaradi tega ni prenehalo. PROSIMO VAS ZA DOVOUENJE, DA SE DRAMA PRE-KINE, MEDTEM KO SE ZBOE DOSTOJANSTVENO POMJKA PO ODRU IN PRETAKA POGSBBNE SOLZE ZARADI DEBE-LOSTI MR. HOOVERJA. UGLiSlTE PISČALI NA TRAGEDI-JO SALA, POGUBO TELESNE mOSTORNINE, BEDO MESNA-TOSTI! IZ TON FALSTAFFOVS MASTI BI LAHKO DOBILI VEČ ROMANTIČNIH ČUSTEV KOT IZ UNČE ROMEOVIH SU-HIH REBER; TODA ZALJUBLMNEC LAHKO VZDIHUJE, NE SME PA SOPIHATl. DEBELI L3DDJE SO VEDNO DEL MOMU-SOVEGA SPREMSTVA. ZAMAlf VTRIPA NAJZVESTEJŠE SR-CE NAD TREBUHOM Z OBtEGOM DVAINPETDESET IN-ČEV. IZGINI, HOOVER! HOOSER V PETINŠTIRIDESETIH, ZARIPEL IN NEUMEN. BI S! LAHKO OSVOJIL HELENO SAMO; HOOVER V PETINŠTZRIDESETIH, ZARIPEL, NEU-MEN IN REJEN, BO PROPAIML ZA VAS NIKOLI NI BILO UPANJA, HOOVERf Nekega poletnega večera so tako sedeli jtanovalci pri Mrs. Parker, fco je Miss Leeson pogUdola v neboin zaklicala s svo-jim drobnim, veselim smehom: »Glej no, to je pa Billy Jack-sonl Tudi od tod ga lahko vidim.« Vsi so pogledali navzgor — nekateri v okna nebotičnikov, drugi pa so iskali zrakoplov, ki g* vodi Jackson. ' »To je tale zvezda,« je pojainila Miss Leeson in jo pokazala z majhnim prstom. »Ne tista velika, ki miglja — tista rnodra, tik zraven. Vidim jo vsako noč skozi moje podstrešno okno. Imenovala sem jo Billy Jackson.« »Ja, pa zares!« — je rekla Miss Longnecker. »Nisem vede-la, da ste astronom, Miss Leeson.« - portreti: Joco Znidarsic (rena Žerjal od daleč nas se zapletajo vretena časa. Čas briše madeže res-ničnosti. Navideznost nezdružlji-vosti, navideznost nerazdruž-nosti, navideznost večnosti in trenutkov. Domišljamo si, da ima-mo prav. Domišljamo si, da ni- mamo prav Domišljamo si, da loči- mo poldan od večera. Vretena časa nas kuje-jo v tla. Nihče ne zahteva našega odgovora. Svetlanci Makarovič TELESA SO ŽEJNA SONCA SONCA MOJE OČI SO ZGORELE V NJEM V VELIKEM MESTU Z JALOVIM TRUPOM LEPEM MESTU Z GNILIM SRCEM PLAZEČIM SE ZA MANO KOT TAT LUČI MU UMIRAJO NJEGOVI LJUDJE ODHAJAJO V MORJU ODMEVA LE NJIH POZDRAV LJUDJE SE PARIJO, PIJEJO SONCE STRASTNO ODMEVAJO TOLKALA GLASOV LE POD VEČER SE RIBIČI Z RJAVIMI MREŽAMI ODZIBAVAJO V NOC GOREČE CESTE SE PLAZIJO ZA NJIMI. Ogromni so kvodri molka nad mrtvimi strehami. Molk zantirznjenega zraka med nezavestnimi uiicami. Mo!k belih lobanj v vejevju. Čez žSeb je cmahnila srebrna roka. Otrdeia kaže v smrt. Grlice spijo, drobne za iskrivimi zastori strahu. Svefiana Makarovič januar »O, ja«, je odvrnila mala zvezdoznanka, «vem toliko kot vsak od njih o modi rokavov, ki jih bodo nosili naslednjo jesen na Marsu«. »Ja, pa zares!« je rekla Miss Longnecker. »Ta zvezda, o ka-teri govorite, se imenuje Gamma in je iz ozvezdja Kasiopeje. Je skoraj druge velikosti in njen meridian meri —« »Oh«, je rekel zelo mladi Mr. Evans, »Mislim, da je Billy Jackson zanjo veliko lepše ime«. »Jaz prav tako«, je rekel Mr. Hoover in kljubovalno sopihal proti Miss Longnecker. »Mislim, da ima Miss Leeson ravno to-liko pravice dajati imena zvezdam, kot so jo imeli tisti stari astrologi«. »Ja, pa zares!!« je rekla Miss Longnecker. »Radovedna sem, če bo postala utrinek in zadela koga na zemlji«, je omenila Miss Dorn. »Jaz sem zadnjo nedeljo na Coney Islandu zadela devet rac izmed desetih in še zajca.« »Ne vidi se tako lepo od tod spodaj«, je rekla Miss Leeson, »morali bi jo videti iz moje sobe. Saj veste, da se vidijo zvez-de celo podnevi, če jih gledate iz globokega vodnjaka. Po-noči je moja soba kot rudniški jašek in Billy Jackson je videti kot velika diamantna zaponka, s katero si noč zapenja svoj kimono«. Potefn je prišel čas, ko Miss Leeson ni več nosila domov velikih kupov zapiskov, da bi jih prepisovala. Ko je zjutraj odšla od doma, je, namesto da bi odšla na delo, hodila od pisar-ne do pisarne in pustila, da se ji je krčilo srce ob zavrnitvah, ki so jih ji sporočali nesramni pisarniški vajenci. In to se je naduljevalo. Nato se je nekega večera utrujena vzpenjala po stopnišču Mrss. Leeson ob času, ko se je navadno vračala od večerje. Toda tistega dne ni večerjala. Ko je prišla v vežo, je srečala Mr. Hooverja, ki je takoj zgrabil za prilošnost. Prosil jo je, naj se poroči z njim in njegova debelost je lebdela nad njo kot plaz. Izognila se mu je in se prijela za ograjo. Poizkušal jo je prijeti za roko, ona pa ga je s slabotno roko udarila po licu. Korak za korakom se je vzpenjala ob ograji. Šla je mimo Mr. Skidderjeoih vrat ravno v času, ko je z rdečo tinto pisal odr-sko navodilo za Myrtle Delorme (Miss Leeson) v svoji (nespre-jeti) komediji, naj»... naredi pirueto z leve strani preko odra do grofa«. Končno je splezala po lestvi in odprla vrata podstreš ne sobe. Bila je preslaba, da bi prižgala luč ali da bi se slekla. Pad-la je na železno posteljo in izrabljena peresa so se komaj vdrla pod njenim nežnim telesom. In v tej sobi, podobni temnemu predpeklu, je dvignila težke veke in se nasmehnila. Kajti Billy Jackson je svetil nanjo z neba, miren, svetel in trajen. Svet je zanjo izginil. Bila je pogreznjena v brezno teme, ki jo. je osvetljeval samo majhen štirikotnik blede svetlobe z zvezdo, ki ji je dala tako nenavadno in tako nekoristno ime. Miss Longnecker ima morda prav: to je Gamma i z ozvezdja Kasiopeje in ne Billy Jackson. In vendar ni mogla dovcliti, da bi bila Gamma. Ko je tako ležala na hrbtu, je dvakrat poizkusila dvigniti roko. Tretjič je le dvignila dva prsta k ustnicam in iz črnega brezna poslala poljub Billyju Jacksonu. RoJca ji je brezmočno omahnila nazaj. »Zbogom, Billy«, je narahlo zašepetala. >>Mi-lijone milj si daleč in niti pome&iknil ne boš. Ampak ostal si, kjer sem te lahko videla, ko ni bilo nikjer ničesar razen teme, ali ne? Milijone milj... Zbogom, Billy Jackson«. Clara, črna služkinja, je naslednjega jutra ob 10 uri našla vrata zaklenjena in v sobo so morali vdreti. Ko se je pokazalo, da je kis, trepljanje zapestij in smojenje kurjih peres brezu-spešno, je nekdo telefoniral po rešUni avto. Ta je hitro prišel. Sposoben, mlad zdravnik, v belem plat-nenem plašču, hiter, živahen, izžarevajoč zaupanje, z gladkim, na pol dobrodušnim, na pol čemernim obrazom, je priplesal po stopnicah. »Iz številke 49 ste klicali rešilni avto«, je rekel na kratko. »Kaj je narobe?« »Oh, saj pravim,« je zasmrkala Mrs. Parker kot da je naj-huje to, da je v njeni hiši nekaj narobe, »ne morem si misliti, kaj naj bi ji bilo. Vse smo storili, pa se ni zavedla. Mlada kenska je, neka Miss Elsie — da, Miss Elsie Leeson. še nikoli ni v moji hiši —«. »Katera soba?« je zakričal zdravnik $ strašnim glasom, ki ga Mrs. Parker ni bila navajena. Očitno je zdravnik poznal pot do podstrešne sobe. Izginil je po stopnicah, preskakujoč jih po štiri naenkrat. Mrs. Parker mu je počasi sledila, kot je to zahtevalo njeno dostojanstvo. Na prvem presledku ga je srečala, ko je prihajal nazaj, no-seč zvezdoznanko v rokah. Ustavil se je in sprostil izurjen skal-pel svojega jezika, pa ne preglasno. Počasi se je Mrs. Parker krčila, kot toga obleka, ki je zdrsela z žeblja. Tudi pozneje so ostale gube v njeni duševnosti in na njenem telesu. Včasih so jo radovedni stanovalci vprašali, kaj ji je zdravnik povedal. »Pustimo to,« bi odgovorila; »če mi bo kdaj odpuščeno, da sem ga poslnšala, bom zadovoljna!« Nezgodni zdravnik je z bremenom koračil skozi gručo ra-dovednežev, ki se zbirajo ob vsakem takem dogodku, in celo ti so se v zadregi umikali po pločniku, ker je bil njegov obraz tak, kot da nosi mrtvega enega od svojih. Opazili so, da ni odložil osebe, ki jo je nosil, na pripravlje-no ležišče v rešilnem avtomobilu; šoferju je rekel samo: »Vo-zi kot h ... č, Wilson!« To bi bilo vse. Pa je to vsa zgodba? Naslednje jutro sem v časopisu opazil majhno notico, katere zadnji stavek vam jo lahko pomaga (kot je meni) vskladiti. Poročala je o mladi ženi iz No. 49 East — Street, ki je bila sprejeta v bolnišnico Bellevue zaradi izčrpanosti, povzročene od iakote. Končala se je s temi besedami: »Dr. Jackson, nezgodni zdravnik pravi, da bo pacientka ozdravela. Po končani generalki je Aci dejal, da je najbolje, če gremo kar k njemu na dom. Med potjo smo opravili še nekaj stvari, ki bi jih na krat-ko lahko označili z angleškim izrazam »Shopping«. Ko sva prišla v njegovo sta-novanje, m njegove izjave — ali če hočete, predstavljanja: »Ta dva sta od ,cajten-gov' — notri bi me rada stlačila«, nihče vzel resno in tako smo se začeli pomenko-vati z njim in njegovo ženo, igralfeo Leriko Ferenčakovo, o vserr mogočem, tako da sva celo sama pozabila, kakšen je namen najinega obiska. čez čas nama je predvajal nekaj svojih plošč. Pravilno vrednotenje jazza je ena izmed Acijevih lastnosti. Takega odnosa navadno pri ljudeh njegovega kova ne zasledimo vedno. Zasluga za to ne gre samo njegovi mladosti, temveč je vzrok temu v dognanosti problema, ki ga jazz s svojo eksistenco postavlja predenj. Morda je v vzkliku: »Fantje, na to se pije,« ma-lo trenutnega entuziazma, vendar vidiš, da je to le priznanje, cenjenje. Gramofon je reproduciral »Holly Night« v interpre-taciji slavne črnske spiritualistke Mahai-le Jackson. Na omari leži dopisnica. Malo čudna je. Takih pri nas nismo navajeni. Na hrbtni strani piše: »Dragi mojster«, nekaj privat-nih stvari, nato pa na kancu: »Upam, da bom lahko prišel v Ljubljano toliko prej, da se bova za koncert dobro vigrala. Ci-ril«. Pogledam Acija; njegove oči in ustnice govore: »Ja, veš je hudo, voasih gre za miniite«. Da to čisto drži, sva spoznala ma-lo kasneje, ko nama je pripovedoval pro-gram dela za tekoči teden: sodelovanje na koncerfcu mojstra Hubada, vaje z za-grebško filharmonijo, skok v Skopje in Sarajevo, kancert s Ciriam škrjancem, nato pa brez odmora — (.. »časa bom imel ravno še toliko, da se bom poslovil od domačih in kolegov«) — »Rad imam koncerte. Ne prenašam ita-lijanske opere.« To je po njegovem mne-nju z vseh vetrov nanesen material, poleg tega pa ga moti narejenost, patetičnost, neživljenske siituacije. Ni sinteze med igro in glasbo. Ko se je nagovoril o tem problemu, sem se spomnil njegovih be-sed: »Hočem čistega vina«. Spoznal sem, da to pri njem drži, da to ni fraza. Pogovor o naravi, izletih, fizičnem delu. Pripovedoval je, kako sta z ženo dva me-seca delala na neki francoski kmetiji, pol-nila vreče s krompirjem, kosila, napajala živali. Nisem ga vprašal, če si takih po čitnic še želi, vendar sem po dinamičnem pripovedovanju in prebliskih. v njegovih živahnih očeh ugotovil, da se čemu podob-nemu ne bi nikdar odrekel. Zopet eden, ki se od časa do časa želi umakniti iz cili-vizacije, ubežati pred konvencionalnostjo, ki nam jo na vsakem koraku vsiljujejo odnosi in norma, v neizumetničenost in preprostost. Stran 8 Precej nehvaležno delo je, predstaviti mladega umetnika z nekaj stavki in z eno aii dvema slikama. V najboljšem pnmeru uspeš osvetliti le določeno število njegovih značilnih potez, nikoli pa ne ce!e osebnosli. Filharmonija. Krepak stisk rok in pogovor je stekeL Prijet-no je debatirati na zadnjih sedežih dvorane, pogreznjen v mrak, ko se skozi besede sproščenega, običajnega pogovora prelivajo zvoki Debussyjeve glasbe, ki jih mojster Hubad izvablja iz orkestra Aci Bertoncelj }e bil sicer v tistih dneh sredi intenzivnega pripravljanja za koncerte štrom ncše domovine, vendar je naši želji z veseljem ugodil. Beseda teče o športu. Predebatirali smo vse zadnje aktualne dogodke. Za umetnika je bil čudo na tekočem. »Se morda s športom ukvarjaš?« Spomnil se je neke izjave Alaina Deloina, ki je v ne-kem intervjuju odgovoril: »Un peu tout«. »To bi pravzaprav veljalo tudi zame«, je z nasmeškom povedal. Končno pa to ni nič čudn^ga. Okno nje-gove sobe v Rimu je Ie nekaj Iučajev od-daljeno od olimpijskih športnih objektov. Po vsem tem, kar sva izvedela iz tega, v bistvu neofidalnega razgovora, ga ni-sva spraševala o stvareh, ki poleg poklica do nelke mere izpolnjujejo naše življenje, ker sva imela vtis, da je Acijev hoby živ-Ijenje samo. Ko se je ura nevarno pomikala proti de-seti, smo menili, da je najbolje če prične-mo z »intervjujem« in tako sva Bertonc-lju pričela zastavljati naslednja vpraša--nja, za kaitera je v celofai odgovoril. H Kako interpretiraš skladatelijevo de-lo? Vplivajo dejstva, ki jih poznaš, neki dogodki iz njegovega življenja, na tvojo emocijsko podajanje, ali si pa koncept in-terpretacije izdeluješ strogo od takta do takita, od oznake do oznake? »Predvsem si moram biti na jasnem (govorimo o kompozicijah na splošno), v katerem obdobju je skladba nastajala. To mi je prvi kriterij. Jasno je, da bom Bac-ha drugače podajal kot Prokofjeva. Naj-prej skladbo preprosto preberem, potem se šele začsne tehnična obdelava in pri tej se poraja zavestna interpretacija, kjer pravzaprav najbolj pride do veljave stil, v katerem je skladba napisana. Zaniina me skladtoa kot taka, ne pa komponisto-vi osebni problemi. Delo jemljem abso-lutno gTasbeno in če je to umetnina, mora biti most med izvajalcem in publiko na eni ter avtorjem na drugi strani«. || Kot poklicni pianist si prav gotovo že slišal inteTpretirati razne velike piani-ste. Si kaj povzel od njih, ali pa misliš, da je tvoj stil tako osebno izkristaliziran, da se ti s te strani ni treba bati kakega vpliva, da torej težiš za vsebinsko čisto svojskim podajanjem? »Pri današnjem raavoju tehnike — v mislih imam sodobna repradukcijska sredstva — človek sliši isto delo v več zelo različnih izvedbah. Lahko prizaiam, da so mi nekatere ljubše kot druge, ven-dar o zavestnem posnemanju ni govora, ker si tega zaradi samega sebe ne bi upal dovoliti.» || Tvoji koncerti so vsebinsko zelo raz-noliki in izvajalsko tako zahtevni kot kon-certi malokaterega koncentanta. — Zakaj si izbiraš tak program? »Odgovor bi bil približno podoben prejšnjemu. Edini vodnik pri izbiri pro-grama je vsebinska globina skladbe, ne pa blišč in obenem beda tehničnega akro-batiziranja«. g| Se tvoje interpretacije istih del v časovnem razmaku kaj razlikujejo? »Seveda. Vsako delo, ki ga po dolgem časvt zopet vzamem v roke, gledam s pre-cej drugačnega aspekta. V času, ko se z njim nisem tebnično ukvarjai, se pravi imel neposredn&ga kontakta, je delo v meni nehote dozorelo, poleg tega pa po- stajajo tehnični problemi, s katerimi se ob študiju na vsaicem koraku srečujem, vse manjši«. 0 Ali rad koncertiraš z deli iz novejše glasbene literature? »Mislim, da je dolžnost reproduktivca (posebno nrladega!) predstavljati skladbe svojih sodobnikov, če že ne kolegov, ker pridejo glasbena dela le tako do prave veljaive in le tako sploh pridejo do poslu-šalcev, katerim so pravzaprav namenje na«. f^ Kdo od skladateljev ti je najbolj pri srcu in ga največ izvajaš? »Vsak reproduktivni umethik je primo-ran pogosto menjavati svoj repertoar. Osebne simpatije so nehote rahlo omeje-ne.« 0| Kakšna oblika koncertiranja te bolj privlači, samostojni koncertni recitati ali izvajanje koncertov? »Recitati — brez dvoma. V tej obliki ma izva.ialec možnost, da pokaže publiki ori za ekskluzivno slabo izvedbo), ali pa izvajalec. V primeru, da je iavajalec res dober, je zanimanje za program, ki ga izvaja, sekundarnega pomena, ker ve-lik umeteik lahko tudi iz povprečne umetnine izlušči vse, kar je v njej dobre-ga, alias s svojo mnetniško potenco iz-polni kompozicijske pomanjkljivosti«. |g Precej se govori o sintezi jazza in resne (simfonične) glasbe. Bi nam lahko povedal svoje mnenje o tem problerau? »Načrtno se izogibam vzdeVka resne, ker je bilo v našem tisku okoli tega že precej polemik. Vsako stvar pojmujem zase. Na eksperiment, ki so ga pred ne-davnim izvedli v Zagrebu, t. j. poskus sin-teze godalnega kvarteta in jazz kvarteta, gledam s precejšnjim nezauipanjem, če-prav se moderni jazz opira nekje na kla-sični barok. Nota bene se neoklasicizem z Hindermthom opira na isto glasbeno obdobje, je pa jasno, da je efekt v obeh primerih zelo različen«. U| Slišali smo, da rad igraš jazz, kadar-koli se ti za to ponudi priiožnost. Je to res in te morda k temu vodijo kakšni globlji nagSbi, ali pa je to samo oblika trenutne rekreacije? »Jazza sploh ne igram, ker pojmujem pod jazzom umetnost, ekvivalentno klasič-ni glasbi. Prepričan sem, da bi moral za dobro poznavanje modernega jazza vsaj teoretično prehoditi vso pot od New Or-leansa oz. črnske duhovne glasbe. Dobro igranje jazza pa — tako kot vsaka dmga umetnost — potrebuje celega človeka«. P| Kiko gledaš na današnji glasbeni raz-voj? »Poskušam gledaci objsitivno. Ne zani-rna me, kako ustvarjalec nekaj pove, predvsem je važno, kaj pove, oziroma če ima sploh kaj povedati«. p| Katera umetnost ti poleg glastoe naj-bolj ugaja? »Rad imam vsako umetnost, kadar je ta čista, kadar je v središču človek, ali pa kadar je vsaj formalno čista in izdelana.« g Ali bi lahko povedal kakšno značil-no zgodbo iz svojega otroškega ali po-znejšega razdobja? Želeli bi zgodbo, ki je imela bistven vpliv na tvojo življenjsko pot. »Strago ločim privatno življenje in svoj paklic«. g| Zanima nas, kakšen odnos imaš do splošno veljavnih človeških norm, kot so Ijubezen, morala ...? »Svojih odnosov do osebnih stvari ne dajem na dražbo, ker v tem trenutku ne bi bili več moji«. g§ Kdo je tvoj sedanji pedagog? Koga izmed vodlnih svetovnih umetnikov naj-bolj ceniš? »Moj sedanji prafesor je itaajanski pi-amisit in pcd::.^?;? Cvdo Agccti. Cenim vse interprete, pri katerih je visoko tebnično znanje samo po ssbi umevno sredstvo za dosego umetndških ambicij, ne pa l'art pour 1'artizem« B| Kaj si — po tvojem osebnem mne-nju — pridobil v času študija in kaj si najbolj pogrešal? z izborom skladb nagnjenje do take ali take vrste glasbe, lahko pa s sanotrno iz-branim programom pokaže svoj okus in vrednotenje publike; ne pa iskanje poce-ni efektov«. m Katera zvrst glasbe ci najbolj ugaja? »Odvisno od raz-položenja. Vsekakor vsaka zvrst, ki se mi zdi dobra. Pornote niso izključene« m Tvaje mnenje o občinstvu — našem in nasploh? »Pretežni del publike pride na koncert zato, da posluša. To je tista publika, ki jo imam rad — našo in nasploh«. H Ali veliko hodiš na koncerte in kaj te v zvezi s tem najbolj zanima? »če grem na koncert, me zanimajo de-la, ki se izvajajo (seveda če ne gre a pri- »Pogrešal nisem ničesar. Imel sem sre-čo, da sem v času vsega svojega študija delal pod vodstvom pedagogov, ki so kon-struktivno vplivali na moj razvoj. Vsi ti pedagogi so na srečo imeli zelo različne poglede na glasbeno umebnost in skušal sem osvojiti od vsakega tisto, kar mi je bilo blizu in kar sem mislil, da mi manj-ka«. Na koncu našega razgovora (skoraj ob 11 h zvečer, ko so nama predvssm nje-gove oči govorile, kako naporen dan je že za njim) sva mu žastavila še eno vpra-šanje, in sicer sva hotela vedeti, koliko časa dnevno vadi. »Niso važne ure, važno je. kako vežbaš« se je glasil odgovor. Tekst: Primož Pohleven Peter Kastelic PLEŠITEZ NAMI... Marsikdo izmed nas mladih bi si tež-ko predstavljal, da bi preživel sobotni ve-čer doma. Predvsem zato, ker smo nava-jeni, da čas v soboto zvečer posvetimo zabavi, k&kršno imamo pač najraje. Mi-slim, da se ne bom veliko zmotil, če tr-dim, da je to za večino mladih ples ples, kjer sklepamo nova poznamstva, se razvedrimo in uživamo v plesnih korakih saniih. Zgodi se, da ne vemo, kam bi pravza-prav šli. Takrat se ozremo po množici pisanih lepakov, ki nas vabijo na to ali ono prireditev. če ste se v takem prime-ru kdaj odločili za ples, in sicer za ples na bežigrajski gimnaziji, potem ste spo-znaii sedem fantov, s katerimi vas bomo danes poskušali pobliže seznaniti. NJIHOVO IME STOMPERS. Kdor se zanima za starej-ši jazz, ve, da je »stomp« eden izmed na-činov igranja tradicionalnega jazza. Kot večina amaterskih ansamblo-v, so se tudi naši fantje na začetku svoge razvojne po-ti odločili za tradicionalni jazz, predvsem dixieland. In ker jih je ritem stomipa ta-koj navdušil. so se sklenili imenovati Sčompers. Tako tudi oni niso izjema v poplavi angleških imen pri Ijubljanskih amaterskih jazz ansamblih. : Stompersi so ansambel iz študentskih. vrst Kar pet se jih fakultativno izobra-žuje, druga dva pa se bosta verjetno tudi — ko bosta dovolj stara. Njihov duhovni vodcia Tomaž Lajevec se ponaša kar z osmim semestrom veterinarske fakultete in sodi torej med najstarejše bajte. Ne-koč nadobuden igralec namiznega tenisa, ima danes enega samega velifcega konjič-ka — glasbo, in sicer piha v pozavno in poje v mikrofan. žal se ne more pohvali-ti, da nadaljuje svojo glasbeno izobrazbo, kar gre zameriti tudi mnogim drugim mladim »jazzarjem«. Trobentar Matjaž Rode je druga stara bajta v orkestru. Le-tos bo namreč absolviral stomatalogijo. Kot glasbenik je znan po svojem poseb-no lepem tonu, vendar pa nima poseb-nega repertoarja improvizacij. To gre spet pripisati pomanjkljivi glasbeni izo-brazbi, a kaj, ko Matjaž vedino govori, da bo nehal igrati. Verjetao pa mu ne bo drugače kazalo, ko konča študij. Otoa člana orkestra, ki smo vam ju do zdaj predstavili, sta dokazala, da je mo-goče najti čas tako za glasbo kot za štu-dij. Tretji pihalec v orkestru je letošnji maturant Jernej Podboj, klarinetist in saksofonist. Lahko rečemo, da je »ta mal«, kot mu pravijo prijatelji najbolj perspek-tiven član ansambla, saj pridino vadi kla-rinet na srednji glasbeni šoli. V zadnjem. času mu je čedalje bolj pri srcu sakso-fon, ki ga je sprva zavračal. Pianist Tone šimenc si je v osmih letih učenja klavir-ja pridobil dovolj tehnike, da bi se lah-ko razvil v dobrega jazzovskega pianista. Vendar pa za dobro jazzovsko igranje ne zadostuje samo dobra tehnika, temveč je treba biti idejno bogat. Kdor nima jazza v krvi, se mora učiti pri velikih mojstrih te zvrsti glasbe. S tem ni miš-ljeno, da je Tone slab pianist; nasiprot-no zelo dober, naravnost odličen za or-kester, ki ni usmerjen v jazz; vendar pa bi moral po mojem ronenju vsak glasbe-nik, ki je glasbano kolikor toliko izobra-žen, iskati novih izraznih možnosti v jazzu, ki ima dandanes že približno ena-ko veljavo kot klasična glasba. Predstaviti je treba še ritmično skupi-no Stompersov. To so: kitarist Ive Dov-žan, ki se je lani vpisal na strojno fakul-teto in je tudi član ansambla bratov Dovžan. Potein je tu še začasni basist Peter Hudobivnik, nakakšen najdenček orkestra. Ko so ga na;mireč »odpustili« kot pozavnista, so ga Stompersi, ki so bili začasno brez basista, vzeli v svoje vrste, čeprav vsi vedo, da je žalitev za kontrabas, če se izdaja za basista. Drugače pa je ob svoji pozavni že v tret-jem letniku srednje glasbene šole in se bo verjetno čez leto ali dve vpisal na akademijo. Tako nam astane le še Mitja Pavlica, imenovan »bobnar z najslabšimi bobni v Ljubljani«. Ta naslov si je pri-služil s svojim kaj slabim in pomanjklji-vim bobnarskim kompletom, ki bi že zdavnaj zaslužil pokojnino. Stompersi, znani predvsem po svojem obsežnem repertoarju twistov, so tukajle v nekoliko 'dmgačni zasedbi z vihrafonom. Slika je še iz lanske sezone, ko so nam igrali v študentski restavraciji Triglav. Ljubljanska mladina pozna STOMPERS predvsem z bežigrajske gimnazije pa tudi z nekaterih drugih prireditev. Stompersi pa so dobro znani v Kranju, saj tarn že drugo leto uspešno igrajo. Letos igra-jo v Stražišču in resnici na Ijubo je treba priznati, da je precej po njihovi zaslugi tamkaijšnje plesišče postalo močno pri-Ijubljeno med kranjsko in okoliško mla-dino. Težko bi bilo reči, ali so tudi v Ljubljani tako priljubljeni, predvsem spričo moone konkurence, vendar pa bi lahko tvegali pritrdilni odgovor. Pri tem se lahko opiramo na dejstvo, da imajo v svojem repertoarju vrsto popevk v ri-tmu twista, ki je že nekaj časa močno priljubljen na vseh plesiščih. Prav twistu se ima Tomaž Lajevec zahvaliti, da je postal pevec, Jernej Poclboj pa da je postal saksafonist. Sicer pa, kar za-deva njihovo priljubljenos.t, naj ostane pri starem »chaqun a son gout«, ali po naše »pesnik poje, ptič poje... vsak po svoje.« V zadnjem času si Stompersi precej prizadevajo, da bi v svoj spored uvrstili čimveč popevk z zborom, ki je v sodobni zabavni glasbi malone nepogrešljiv. Seve-da pa to ne gre čez noč, pa tudi v enem meseou ne. Za to je treba (kot pač pov-sod) vztrajnega dela in vsaj začetni ta-lent. Tega sicer imajo, ne bi pa mogli re či, da so tako zelo navdušeni za vztrajno delo. Res pa je, da morajo premagovati vrsto težav, saj nimajo ustreznega pro-stora za vaje in so tudi pri študiiju pre-cej zaposleni. To pa so težave vseh ama-terskih ansamblov in prav gotovo eden izmed razlogov, da se pri nas ne more- mo pohvaliti z mnogimi dobrimi amater-skimi glasbeniki. Delna posledica takšne-ga položaja pa je dejstvo, da tudi naši profesionalni godbeniki, vsaj v glavnem, niso nobene zvezde. če naj spregovorimo o trenutnih teža-vah Stompersov, potem je treba povedati, da so pred kratkim ostali brez stalnega igranja v Ljubljani, ker so ples na beži-grajsiki gimnaziji začasno prekinili. Če se že drugod ne najde prostora, da bi pisa-li o tem, potem naj tukaj povemo, za-kaj. Noben ples v Ljubljani namreč ne mine brez takšnih ali drugačnih izgredov. Tako so bile letos uprave mnogih šol pri-siljene prepovedati vrsto plesov. Najprej na elektro-tebjnični, nato na VI. gimna-ziji v šubičevi, pa še v šentvidu in sedaj tudi na bežigrajski, potem ko je skupina fantov, ki bi jim naredili uslugo, če bi jih imenovali le huligane, prav z vandal-skim navdihom opustošila stranišče. Ne bomo se veliko zmotili, če rečemo, da so več ali manj isti poskrbeli za podobna »drzna početja« tudi na drugih plesih. Verjetno s tem ndso naredili usluge ti-stim, ki se ne bodo imeli kje zabavati. Toda vrnimo se k Stompersom. Kakšni so njihovi na^rti? Vsekakor bi radi osta-li skupaj tudi prihodmje leto. Poleti se bodo sicer razdrobili in odšli igrat na morje. Tam si bodo pridobili novih iz-kušenj in tudi novega znanja, ki ga terja vsakodnevno igranje. že sedaj pa misli-jo, kako bo, ko si bodo oprali slan okus po morju in se vrnili v Ljubljano. Želi-mo jim, da še naprej ostanejo skupaj in nas še dolgo zabavajo na ljublj. plesiičih. E.-M. Piše: Eleozar Lipsky Tiger v noči Slope je segel po tvoji pištoli. Potem so zadoneli streli, izbruhndla je bitka. Tebe so zadeli v oko in dobil si kroglo v nogo. Fats in Rooky sta zadrževala monžico s p^tolami in zbežada, tebe pa pustiila. Ohoatey je bil mrtev s kroglo v vratu, tebe pa so prijeJi. To vse skupaj je umor m obtožba je bila vložena danes zjutraj. So-dišče me je določilo, da te branim in tukaj sem, da storim, kar morem.« »Vi sami, gospod?« »Imam še dva družabnika, toda to zadevo bom prevzel jaz.« Za zastori so se glasovi spremenili. Obed je bil končan, strežniki so odstranjevali pladnje, zaslišal se je smeh starejšega moža iin popoldanska reklam-na oddaja na televiziji. Fantov obraz se je nagubal, povešena spodnja ustnica je odkrila rumene zobe. »Gospod, ne vem kaj naj rečem,« je vznemirje-no zamrmral. »Kako se vam zdi?« »Toliko ti povem.« Phillips je pobožal blago na kolenih. »če ne boš utišal teh prič, boš obsojen na smrt.« Po premoru je fant tiho vprašal: »Mislite — stol?« »Da.« »Kako morete biti tako gotovi?« »Govoril sem z gospodom Wileyem, javnim tožil-cem...« Javni tožilec! V faiutovih mislih se je prikazala podoba — suh, rusolas mož, z mrzlimi modrimi očmi, mirno trdovraten, spreten in hiter, s pozna-vanjem človekovih najbolj skritih misli in z iro-nično govorioo — m slika je izginila. Eddie je ner-vozno stisnU ustnice. »Žre me,« je zamrmral. »Mislil sem, da je izguba tega očesa najhuje, zdaj pa mi pravite, da mi pri-pravljajo stol.« Odvetnik je počasi prikimal. Fantova široka glava, pokrita s črnimi kodri, se je nagnila nazaj. Oči so se mu zavrtele, rvimene in podplute; zastrmele so se v podrobnosti odvetnikove obleke, v robček na suknjiču. »Gospod, pa si lahko pomagam?« »Gotovo ...« Phillips je občutljivo zakašljal, stis-nil dlani kot bi se branil pred nekim notramjim nasprotovanjem. »Fats in Rocky sta izginila; razen opisa, ki lahko ustreza tudi tisoč ljudem, ni za njima nobene sledl. Gospod Wiley bi hotel menjati dva za enega.« »Kaj naj to pomeni?« »če ju izdaš, si lahko rešiš življenje.« Začudujoč smeh se je pojavil na fantovern obra-zu. »če pričnem cviliti?« »Da.« »In gresta onadva na stol?« »Onadva, pa ne ti.« »Recimo, če bi bili vi v moji koži?« »Moj nasvet,« je okorno dejal odvetnik, »je, misliti nase, ker je v takem primeru kot je tvoj, to edina gotova rešitev.« Fintov nasmeh je zatrepetal. »Ampak, saj sem rekel gospodu Wileyu pa tudi vam — ne poznam nobenega Fatsa ali Rockyja! Ti ljudje me hočejo narediti za propalico in taka je preprosta resnica.« »Oni imajo zoper tebe več kot deset prič.« »Toda če sem jaz nedolžen,« je zavpil fant »kako naj izdam dva moža?« Odgovorite mi na to!« Phillips je pokadil dve cigareti in odkimal se-stri, ki je pokukala za zastor, in nemirno povzel: »Težava je v tem, Eddie, da nimaš nobene mo-goče obrambe — nobenega alibija, nobene blaznosti, ne napačne istovetaosti, nobene od teh stvari, ni-česar; imaš samo svojo lastno verzijo, nobene priče za svojo stran ,vse dokler se ne bo prikazal kakšen prijatelj in prisegel, da nasi imel pištole; vendar še enkrat, stvar ni gotova.« »Saj upoštevam vse to.« »Ali si imel kakega prijatelja?« »Ne, gospod.« »Fant, fant,« je zamrmral Phillips in dvomljivo zmajal z glavo, »od kod pa si sploh prišel?« »Iz Stokes Cornerja.« »Kaj pa je to?« »Malo podeželsko mestece blizu Charlotte; cest-no križlšče.« »Ali so tvoji živi?« »Ne ,gospod.« »Niti eden?« »Ne, gospod, niti duša.« »Kakšne šole imaš?« »Znam malo brati, znam pisati in nekaj sešte-vati. Moj oče je dejal na polju, toda naučil me je, kar je sam znal.« »Kaj pa šola?« »Niso me mogli obdržati v šoli. Predivji sem bil, pa saj tudi ne bi bilo vredno.« »Zakaj pa si zapustil Stokes Corner?« »Nič me ni več držalo tam.« »Fant!« je rekel odvetnik ostro. »Ja?« »Se zavedaš vsega, kar si ravnokar povedal?« »Saj Lmam glavo na ramenih, gospod. Sam sem se navadil kar precej stvari in pripravljam se, da postanem mesar. To vendar ni nobena slaba stvar.« »Ali si imel kakšno dekle?« Ves obraz, širok, z močnimi ličnicami, se je na-smehnil plaho. »Ne, nisem.« »Ampak kot se spomnim, imaš še precej življe-nja pred seboj.« »Ja, vsaj mislim tako.« »Katero dekle pa si tmel v mislih?« INDEKS IN... DRSALKE Student drugega letnika stomato-logije, FRANEK KLEMENC, ki je pravkar dopolnil 20 let, je pred krat-kim osvojil s partnerko Katjušo De-rendovo naslov drž. prvaka v drsa-nju v parih za letošnjo leto. Na prvo vprašanje, ali ga šport-no udejstvovanje ovira pri študiju, je odgovoril: »Zaenkrat še ne in upam, da bo tudi v prihodnje tako, kajti drugače se bom moral poslo-viti od enega ali drugega. Vsekakor bi bilo to drsanje oz. kotalkanje, kajti najprej je študij, nato vse ostalo.« Vloga športne sreče v tvoji šport-ni disciplini. Mislimo na drsanje in kotalkanje. Odgovor: »50%« Kam najraje zahajaš v Ljubljani? »Poleti na kotalkališče in Kolezijo, pozimi pa na drsališče.« Ali bereš Tribuno? »Redno, in to od A od Ž.« Tvoj konjiček? »Hitri avtomobili in zbiranje športnih značk ter gr-bov oziroma našitkov.« Koliko časa treniraš dnevno? »To je odvisno od bližine datuma tek-movanja. V mrtvi sezoni treniram malo; na splošno treniram pozimi tri ure dnevno, poleti pa nekaj več.« Delovanje študentske organizaci-je na tvoji fakulteti? študentska or-ganizacija na moji fakulteti je zelo aktivna, posebno kar se tiče refor-me študija, tekočih problemov in ostalega. Pri nas so bili uvedeni ci-klusi, bodisi dvo ali tromesečni in z ugodnim razporedom le-teh se je študentska organizacija precej ukvarjala.« Kaj pa telesna vzgoja pri študen-tih — stomatologih? »Kot kaže, so letos pričeli smotrnejše delati na tem. Vsak se lahko posveti tisti športni disciplini, za katero se nav-dušuje, kajti za vsako panogo je napravljen urnik, tako da ima na razpolago tako telovadec, strelec, kot košarkaš, rokometaš ali nogo-metaš ob določenem času bodisi te-lovadnico, bodisi športno igrišče.« Tvoj največji športni uspeh do-slej? »šesto mesto na lanskem sve-tovnem prvenstvu v kotalkanju na Floridi in pa osvojitev drž. prven-stva, obakrat v parih. Posamezno ne drsam, kajti niso mi všeč obvezni liki.« Zanimivost v zvezi s športom? »Teh je precej, predvsem takih, ki niso za objavo, vendar naj povem tole: na lanskem svetovnem prven-stvu na Floridi smo imeli general-ko pred nastopom, med drugim tu-di vkorakanje vseh sodelujočih re-prezentanc na stadion. Vse je po-tekalo v najlepšem redu, dokler ni-smo opazili, da nosi naš zastavono-ša namesto naše zastave bivšo ju-goslovansko. Seveda se je priredi-telj s tem nedvomno osmešil.« Za konec še: kaj misliš za pri-hodnost? »Prvo je študij; ta je in bo še nekaj Iet vsekakor najvidnej-ši! seveda pa je tu še, če bo le mo-goče, drsanje oziroma kotalkanje, ka/ti zelo rad bi se udeležil letos septembra ali oktobra v Barceloni prihodnjega kotalkarskega svetovne-ga prvenstva; želel bi pa sodelovati tudi na veliki prireditvi v kotalka-nju, ki bo v easu olimpijskih iger v Tokiu. Tja so nas povabili japon-ski funkcionarji, ko smo gostovali na Floridi. Vsekakor lepa prihod-nost. Upam, da ne bo ostala le na papirju.« PORTO ALLEGRE gostitelj najboljših na svetu Od 30. avgusta do 8. septembra letos bo v brazilskem mestu Porto Allegru, ki leži na atlantski obali, največja športna ma-nifestacija študentov vsega sveta — u n i-v e r z i a d a. Do sedaj so bile že tri univerziade, na katerih so jugoslovanski študentje — šport-niki dosegli številne lepe uspehe. Tudi na letošnji bodo Jugoslavijo zastapali naši najboljši, in to: igralca tenisa, Bora Jo-vanovič in Nikola Pilič, plavalka Hilda Zeier in telovadec Miro Cerar. To so ne-dvomno šporfcniki, ki bodo našo državo v Braziliji kar najdostojneje zastopali. Danes vam predstavljamo prva dva: Boro Jovanovida in Nikolo Piliča. Bora Jovanovid je Zagrebčan, star 23 let; je študent pravne fakultete. Nedvomno spada med najboljše športnike naše drža-ve in uspešno že več let reprezentira Jugo-slavijo po vsem svetu. Velike uspehe je dosegel prav v zadnjih treh letih. Največji je nedvomno plasman v finale lanskega neuradnega svetovnega prvenstva v teni-su, — Wimbledona. Lani mu je namreč skupno s kolegom na fakulteti (Nikola Pilič prav tako študira pravo) uspelo priti v fanale na tem največjem teniškern tek-movanju na svetu, potem ko sta v polfi-nalu premagala diva svetovno znana Av-strelca, Emmersona n Frazerja. Tudd v finalu sta imela možnost, da si osvojita najvišji naslov, žal pa zaradi treme in trenutnega padca v formi nista uspela. Bora Jovanovid je bil zmagovalec mnogih mednarodnih turnirjev v Italiji, Franciji, SatokoTanaka-nova nada Japonske v plavanju Pred 14 dneifi se je na mednarodnem prvenstvu Avstralije v plavanju zgodil ta-le neljub dogodek: Nova svetovna rekorderka na 100 in 200 m hrbtno, 19-letna Japonka Satoko Tanaka, je v plavalnem bazenu v Perthu ravno plavala v predtekmovanju, ko je nenadoma ugasnila električna razsvetlja-va. V trenutku je bil bazen v popolni temi. Naravna reakcija ostalih plavalk je bi-lo najprej začudenje, ki se je spremenilo v jezo. Začudenje, da se je kaj takega moglo zgoditi, in jeza, da bo treba plavati znova. Morda je bila katera od tekmo-valk tudi vesela, če je rechmo prepozno startala in tako zapravila vse upanje za boljšo uvrstitev, sedaj pa bo, zahvaljujoč temu neljubemu dogodku, lahko po-pravila svoj prejšnji neuspeh. Satoko Tanaka pa je, kakor poročajo, reagirala povsem drugače. Usirašila se je, kajti tema okrog nje se ji je zdela pošast-na in pričela je klicati na pomoč. Poteg-nili so jo is vode; pregledal jo je zdravnik, ki je ugotovil nervozno hzčrpa-nost. Satoko tega in tudi prihodnjega dne ni več smela na start. Čudno, so deiali prisotni plavalni stro-kovnjaki, svetovna rekorderka, pa se boji teme. če bi moral biti lcdo siguren v vodi, potem bi to morala biti prav ona, pa naj s\ bo svetlo ali temno. Biti bi ji moralo vseeno, saj ostane voda vendarle le voda. Zdravnik je v svoji diagnozi napisal, da je plavalko zadel šok, ki nastopa po veli~ kih telesnih naporih. Mlado dekle je bilo pač do tolikšne mere koncentrirano, da je bila ugasnitev luči zadosten razlog za po-polno dekoncentracijo. Iz vsega tega nam je lahko jasno, da 19-letna Tanaka, študentka in svetovna re-korderka, pač ne dosega svetovnih rekor-da za nizko cenol T.Z. športnikov Egiptu, Indiji in drugje. Prav tako je skupno s Piličem zmagoval na teh turnir-jih tudi v igri dvojic. Nikola Pilid, 22-letni Splitčan, ki živi v glavnem v Zagrebu, je nedvomno hud konkurent Bori, saj ga je na zadnjem drž. prvenstvu premagal in tako postal prvak države. V tujini zaenkrat še ni dosegel ve-likih uspehov, toda tuji teniški strokov-njaki ga poznajo kot igralca z servisom, ki spada med najmočnejše na svetu. Nikola in Bora sta prva sedaj na turneji po ZDA, od koder se bosta preselila še na nekatera teniška tekmovanja v Južno Ameriko. Za enkrat smo dobili samo vesti iz ZDA. Na moono zasedenem tumirju na Flo-ridi sta se uspela uvrstiti med osem naj-boljših igralcev. V dvojicah sta prišla do polfinala. Strokovnjaki menijo, da ima Pilic, 1.91 m visoki igralec tenisa, celo več-je možnosti za igralca svetovnega razreda, kot Jovanovič, katerega igra zaenkrat še ni izdelana do popolnosti. Zato ima seve-da še čas, saj je star šele 22 let. Oba teniška asa sta nosilca zlate meda-lje zadnje univerziade v Sofiji v igri dvo-jic, med posamezniki pa je Jovanovid v finalu po težki borbi premagal Pilida in tako osvojil zlato medaljo, medtem ko je Pilicu pripadla srebrna. V Porfeu Allegru jima želimo, da bi ta uspeh ponovila, za kar imata nedvomno veliko upanja. T. Zajc Najbrž še ne vesteda... • je bil pred kratkim v zvezni dr-žavi Vinnipec velik atletski mlting v dvorani. Med najzanimivejšimi disciplinami, ki so bile na spore-du, je bil skok s palico. Sodelo-vali so najboljši ameriški atleti v tej panogi. Vsi so na prejšnjih tekmovanjih že večkrat preskoči-li 4.80 m in več. Toda tokrat ni-ti enemu od njih ni uspelo pre-skočiti začetne višne 4.25 m. Med gledalci, še bolj pa med tekmo-valci samimi, je zavladalo veliko začudenje. Toda vzrok je bil kaj preprost: palice iz plastičnih vlaken so ne-posredno do pričetka tekmovanja ležale v hladnem prostoru. S tem so izgubile svojo elastičnost in postale neprožne. To je bil za-dosten razlog, da se z njml ni moglo preskočiti niti začetne vi-šine. • bodo naslednje zimske igre štu-dentov-športnikov na Češkem in sicer v Spindlerovih Mlinih. Ne-posredno po zimski olimpiadi prihodnje leto v Insbrucku se bo-do študentje vsega sveta pomeri-li v smučarskih disciplinah, drsa-nju in hokeju na ledu. Organiza-cijski komite zimske univerziade je že sedaj, leto dnj pred tem pomembnim športnim tekmova-njem, priče! s pripravami. • je bivši madžarski nogometni re-prezentant Ferenc Puskas, danes leva zveza svetovno znanega mo-štva Real iz Madrida, trenutno najboljši strelec španske nogo-metne lige. Na lestvici najboljših golgeterjev vodi s 15 goli, ki jih je dosegel na tekmah v zadnjib mesecih. Kaže, da se naturalizirani špa-nec še ne misli kmalu posloviti od nogometne žoge. Naši najboljši smucarji — skakalci so se pred odhodom na velika tekmovanja v tujino (Kongsberg, Holmekoln itd.) nekaj dni marljivo pripravljali v Planici. Na sliki skupina skakalcev s trenerjem Rudijem Finžgarjem pod sodniškim stolpom 80-metrske skakabiice \^MA': ''¦'•¦¦ ¦ "" '— . : ^ -^^; p^ JUNAKIDNEVA-KAKO DOLGO SE? Zgodbo o štefanu, ki so ga do smrti ka-menjali, najbrž poznate, kajne? Bistvene raz-like med njim in med mučenci današnjega dne, ki so prav zdaj stopili na zadnjo pot, med špalir rjoveče množice, pa gotovo ne poznate! Razlika je prav neznatna. Nekdaj so imeli ljudje tenak sluh. 2e na najtišji vzklik: •Po njem! Kamenjajte ga!« je množica pla-nila. Danes pa je videti, da si ljudje kaj slabo umivajo ušesa, prav naglušni so. Marsikdo je že pozval k linčanju Majka Klad'va, Lemi-ja Previdnost, Bilija Otroka ter drugih rav-barjev in žandarjev. Nič nismo slišali. — Ko pa je bilo rečeno jasno in glasno, smo se zganili le mi, mladi, tkim. potrošniki. No, ja, na besedo potrošnikov pa se tako nihče več ne zgane. HELENA & COMP. Stari Grki so bili njega dni kaj pameten in kulturen narod. Najbrž kar malo preveč, saj, ko jim je odbila ura, jim vse skup ni dosti pomagalo. Današnji Grki so zato raje malo manj modri, pa zato bolj bogati. Bliža se osmi marec, zato posvetimo nekaj naše pozornosti svetlim likom tedanjih žena in de-klet. škoda, da ni najti več nobene nove Lizi-strate, kako hitro bi se vzhodni in zahodni mož sporazumela. Modernih Penelop je, vsaj pri nas, še nekaj — žal, tudi med možaki. (Posebno v industriji in zunanji trgovini!) En dan se trudijo, naslednji dan pa gre spet vse pozlu; dan Odisejeve vrnitve (on bo nam-reč vse uredil, kot je treba) pa je spet za dva dni bliže itd. Trojanska Helena bi si v teh časih izjokala svoje lepe oči, saj bi jo soldatje ignorirali. Ne vedoč, zakaj se gredo ravsat, bi mirno korakali mimo nje na boj. Soldaška znanost napreduje, kaj moremo. SAMO ZA ŽALOSTNE BRALKE (UKRADEN NACNASLOV) Student Janez, X. letnik — pravo, ima težave. To sicer ni nič posebnega, kajti težave ima vsakdo in če bi pisali o težavah vsakega izmed nas, bi morali vso industrijo pre-usmeriti v papirno, toliko pol bi bilo popisanih. če pa pišemo prav o njegovih težavah, smo prepričani, da so nje-gove težave izjemne in nenavadne. Dve napaki ima študent Janez, X. letnik — pravo. Prva je ta, da je od nekdaj rad uporabljal citate. In ni čudno, da so se ga ljudje začeli izogibati. Nekega dne je na fakulteti, v seminarju za splošne svobodne aktivnosti, rekel: »Svoje razpravljanje končam z besedami: ,Veni, #di, viči', kar pomeni ,Zdrav duh v zdravem telesu', kot nas lepo pouči Sokrat, ko s pomočjo Hamleta premaga Atilo, slavnega indi.jskega vojskovodjo.« Takoj je opazil med poslušalci in profesorji silno negodovanje. Takrat si je rekeL da stvari, ki so vsakemu jasne, ne bo nikoli več razlagal na dolgo in široko, ampak bo kratek. In ko je hotel biti kratek, se mu je zgodilo, da se je med njim in kolegom pri interpretiranju rimske zgodovine in prava razvil takle dialog: »In tako končam z besedami,« je rekel kolega na se-minarju, — .NOMEN EST OMEN'«. »Tako je,« je veselc pritrdil študent Janez, X. letnik — pravo,« ,Ime je znamenje', to je eden mojih najbolj pri-ljubljenih citatov. Prav imaš, kolega Divjak.« In ker je v nasem mestu veliko ljudi z imeni Ravbar, Smrkelj in ker je pred njimi ,'edno stresal ta zadnji ci-tat in čeprav so vsi Ravbarji ali Smrklji govorili, da je poudarek na njihovem imenu na a ali e, so bili užaljeni. Kajti nihče noče biti tisto, kar je v resnici — in ljudje niso razumeli njegove ustvarjalne, čeprav neosveščene, re-volucionarnosti. Ni pa imel študent Janez, X. letnik — pravo, težave samo s citati če hočemo opredeliti njegove težave in jih sistematizirati, moramo začeti pri njegovem podpisu v pismu deklici Katerini, kjer se je podpisal, boječ se lega-lizacije svojih čustev, z okrajšavo: št. Janez X. — pravo. Deklica je najprej zardela, potem pa jo je premagal orga-nizacijski in splošno-družbeni koristni čut in sklicala je sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki raznih fakultet, funkcionarji z imeni od A-F (ostali so odšli na seminar: Kako med sestankom ustvarjalno izkoristim čas) in pa študenta.. Lepa deklica je najprej gilasno prebrala pismo, nato pa še podpis. »Vidite,« je rekla, »ta čiovek — človek iz naših vrst takorekoč, se pod pismo podpiše Sveti Janez X. Ima reli-giozne poglede na svet in kot bodoči družbeni delavec se mora spremeniti, skratka še je čas, da ga prevzgojimo.« študent Janez, X. letnik — pravo je bil med poslušalci in zardel je Razložil je, da je on napisal pismo in naprosil vse funkcionarje od A do F, vključno deklico Katerino, naj oprostijo okrajšavi njegovega imena. Ko pa je razlagal, se mu je hudo zataknilo, ko je povedal, da pomeni X. deseto leto študija Vsi funkcionarji so zmajali z glavo in menili, da bi v tako brezupnem primeru zmajali z glavo tudi vsi funkcionarji od F — ž. študent Janez, X letnik — pravo, je načitan človek. Bere naše in tuje časopise kot bi rožice sadil. Brž je po-slal na uredništvo nekega takega časopisa, ki ga je zelo rad prebiral. pisemce naslednje vsebine: »Dragi časopis. Redno berera vaš časopis. Najbolj mi je všeč rubrika Včasih mi je slabo. Deset jih imam na grbi in ne vem, kam bi z njimi. Nikjer me ne marajo, pravijo, da bi moral končati, jaz pa ne morem, ker mislim da se še nisem dovolj naučil. Kaj naj naredim?« Nekajkrat je kupil časopis in odgovora ni bilo. Potem je na neki strani prebral, da se je naklada časopisa dvig-nila za en izvod in bil je vesel, kajti on je bil tisti, ki je začel časopis redno kupovati. čez pol meseca in štiri dni je v časopisu pod rubriko Včasih mi je slabo, prebral naslednje vrstice. »študent Janez Veseli nas, da si reden bralec našega časopisa in po tem sklepam, da si kulturen. Vidim, da si v velikih težavah. Deset deklet imaš na grbi, kot se nič kaj lepo ne lzraziš. Vedi: življenje ni enostavno; kar vpra-šaj svojo mamico. Povedala ti bo. Praviš, da te zato nikjer ne marajo! Imaš pač široko srce, vendar menim, da si se že dovolj naučil in da bi postal zvest samo eni. Lahko bi ti še svetovala. vendar pustiva sedaj te stvari. Pošlji mi svoj naslov, in zaupaj mi vse težave, pisala ti bom.« Potem ni več kupoval časopisa. FELICIJ JURIST LI BOŠ PLESAL Z MENOJ?« je bil zelo lep nasiov na plakatih, ki so vesoljnjcmu me- stu objaviii elitno Drucovanje ekonomistov in ki so razDurjali pubertetne pamže, pa tudi ostalo prebivalstvo, kajti vsakdo je ob pogledu na lepo deklico s plakata pomisiil: »No, če me že sprašuje ALI BOš PLESAL Z MENOJ?, ji pa ne bom odrekel.« Urednik Škorpjončkov se brucovanja ni ude-ležil. Nima opreme in prakse (pod opremo razu-mi: zaščitna čelada proti udarcem od zgoraj, jekleni jopič pod srajco itd., pod prakso pa: slaba telesna konstitucija mu ne dovoljuje vmešavanj v take zadeve). Od svojega znanca, ki ima sicer boljšo telesno konstrukcijo in zgradbo (zanj sploh pravijo, da je bolje »zgrajen«), si je zgoraj ime-novani urednik skušal sposoditi opremo za hokej-golmana, vendar je ugotovil, da metuljčck nič kaj lepo ne pristaja gorilskim ramenom, ki mu jih je le-ta oprema namerila. Kljub svoji cenjeni odsotnosti pa je izvedel, da so določeni elementi preimenovali prireditev iz »ALI BOŠ PLESAL Z MENOJ?« v »ALI SE BOŠ TEPEL Z MENOJ?«, in namesto lepe PETITE, ki je tako lepo vprašala, postavili krepkega orjaka z dvignjeno pestjo »za udarce od zgoraj«. LED SE TAJA: in prihaja pomlad, kar je zelo lepo. Vprašanje pa je, če se led res taja in če je vse res lepo. Tako se sprašujejo fantje in de> kleta na zgodovini, ki pravijo, da je pri njih kljub dobrim vremenskim napovedim še vedno severna zima in zamrznjeno morje, kajti ledolomilec na atomski pogon — REFORMA — je le delno zaoral v led prenatrpanosti učnih programov. NA POMLAD CAKAJO tudi slavisti, kl menijo, da bo menda šele takrat vzcvetel plakat z napisom BRUCOVANJE. Pa ne, da so se starejši kolegi . ustrašili obilice mladega in lepega naraščaja? Zve-deli smo, da je nek zlobnež predlagal, da bi bilo lepo, 5e bi bilo brucovanje šele drugo leto — sku-paj za dve leti. Iz NASELJA poroča naš stalni, tajni in nepoob-laščeni posebni dopisnik, o tragediji, vredni li-terarne obdelave. Menda so izvedeli, da je nek fant bil pri svojem dekletu v prepovedanem-nočnem času. Komisija je menda odprla vrata, fanta pa ni bilo. Pogledali so v omaro — prazno. Pogledali pod posteljo — nič. Pogledali po kotih — nikogar. Končno so ga odkrili. Visel je z okna — navzdol. Sočustvujemo! m Zadnja zimska: »Ce nismo že mi na Zemlji dosegli g plana, so ga vsaj oni nad nami.« W 1 »RIB IN SIROVIH ŠTRUKLJEV SEM SE PRE- | NAJEDEL NA PEPELNIČNO SREDO«, mi je po- g tožil znanec, ko je na popustni dan zaman iskal 1 kaj mastnega za pod zob; bil je namreč še malce 1 paraliziran od pokopavanja pusta. | KARNEVAL SE NADALJUJE: in če rečete = znancu, kako lepo je maskiran, vam ne bo zame- 1 ril. Maskiranje je v modi! Nekateri svoje maske 1 sploh ne odložijo. Takim Ijudem, ki se maskirajo, 1 pravimo po domače KARIERIST. Le-ti so, kot smo I videli v Pavlihi, navadno taki, da si na pustni to- H rek nadenejo masko z napisom na čelu JAZ, med- 1 tem ko imajo na originalnem čelu napisano JAST. 1 DOPISI so včasih naravnost presenetljivi. Tako 1 so se ljubljanski medicinci kar za glavo prijeli, ko I so prebrali nekaj vrstic dopisa, ki so jim ga 1 poslali kolegi — »ferijalci« iz NIŠA. Pisali so 1 kratko in jasno: »Dvajset medicincev naj nas tega I in tega dne počaka na železniški postaji. Razka* ¦ zali nam bodo Ljubljano in Bled.« 1 Zakaj so se ljubljanski medicinci prijeli za I glavo? I Pravijo, da so podvomili v geografsko znanje 1 »ferijalcev«. Iz pisma je izzvenelo, kot da sta 1 Ljubljana in Bled skupaj, stroški ogleda pa po fj tej geografiji pripadajo Ljubljančanom. MPušica in \Tilija Na predpustno soboto sta se ob 9.30 uri poročila ob zvo-kih Mendelsohnove poročne koračnice ŠTUDENTKA STO-MATOLOGIJE Dusica Gojkovič in ždravnik dr. Vili Hrast-nik. Mladi par in priee smo presenetili, kajti že s poročnega urada so nam sporočili, da ne marata kakršnekoli objave y tisku. Zaradi osebnega poznanstva z našim fotoreporterjem in tudi zato, ker smo »od študentskega časopisa«, sta dobro razpoložena pristala na razgovor. »Kateri letnik stomatologije,« smo vprašali nevesto. »Tretji!« ženin je povedal, da je zaposlen v bolnišnici v Celju. »Kam na pustovanje?« »V Portorož». »Koliko povabljenih bo na ohceti?« »Dvanajst!« »Kje sta se spoznala?« »Na morju, v Zadru,« se je oglasila priča dr. Zvone La-movec. »Kako ste se počutili zjutraj, ko ste vstali?« smo vpra-šali nevesto. »Malo me je bilo strah,« je rekla. »In kdaj ste s prijatelji in kolegi zapili fantovščino?« »Prejšnjo nedeljo,« je rekel bodoči soprog. »Si bosta vzela do pusta še kaj dopusta?« »Mhm!?« Ta odgovor smo preskočili. »Kaj želita mladim študentskim parom?« »Stanovanje,« sta rekla oba v eni sapi. »Kaj sporočata bralcem študentske Tribune?« Ob tem vprašanju smo se najbolj zabavali. Nevesta je takoj vsem našim bralcem sporočila prav lepe pozdrave, že-nin pa se je malce obiral. Na pomoč je priskočila priča, ki je imela najmanj treme in bila najbolj razpoložena. »Daj, Vili,« se je smejal, »reci močno izjavo za tisk! Izcimi ne-kaj...« »No,« je rekel. »ker smo že pri poroki; ni preveč neumno, če se poročiš, pa četudi si še študent!« Nekaj minut zatem sta se poročila. še prej pa smo mla-demu paru zaželeli vso srečo in jima v imenu naše redakcije izročili šopek spomladanskega cvetja. T. M. Točno ob dva Tokrat smo točno ob dvanajstih, ko so v soboto, 23. februarja, zatulile sirene, na pragu filozofske fakultete ujeli v objektiv študentko četrtega letnika germanistike — NANIKO MUSTER. Bila je prva, ki je opoldne stopila skozi steklena vrata. »Kako študij?« »Nemščina pod A, francoščina in angle-Sčina pod BU< »Posebni načrti do 10. marca?« »Čimprej moram oddati diplomsko na-Iogo, ki jo pišem že dva meseca. Seveda pa se raznim praznikom ne bom izognila'.« »Kaj pričakuješ od Dneva žena?« »Jaz prav nič. Mamici bom kot vsako l©to dala šopek rož.« »Kakšen je tvoj delovni dan? Kaj si da-nes že naredila?« »Vstala sem ab pol osmih. Izjemoma! Mislila sem, da bom imela v ponedeljek nastop, pa so mi ga preložili. Zdaj se lah-ko pripravljam le še na pust!« »Kdaj si opravljala zadnji iapit in kako Je šlo?« »To je bil izpit iz angleške fonetike. Ka-lco je šlo? No, še kar...« Kasneje smo lzvedeli, da je dobila odlično oceno. o vprašanje, na katerega lah- ko odgovoriš z DA ali NE, ali pa tudi z molkom: imaš fanta?« Še predno je izzvenela zadnja beseda je rekla: »DA!« »Katero filmsko predstavo si videla na-zadnje?« »Vse v rok službe, ali kako je že tisti naslov. Ta film je zelo aktualen, ker bo šel ON kmalu k vojakam ...« »Si športnica?« »Bila sem na smučarskem tečaju, šport-nica pa nisem!« »Si kdaj pisala pesmi?« Vprašanje je ni nič začudilo. »Ne,« je rekla preprosto. »Bereš Tribuno in kaj ti je v njej naj-bolj všeč?« »Seveda jo berem. Najbolj so mi všeč škorpjončki. Pa tudi filmske kriitike pre-berem. Zadnjo številko Tribune seon v ce loti prebrala.« »In kaj si misliš o intervjuju Točno ob dvanajstih?« »Sem vaša prva žrtev?« je vprašala. Ko je zvedela, da je bil že nekdo pred njo in da bomo s to rubriko nadaljevali, je menila: »Mislim da se tako najbolj pri-bližate bralcem ...« Še en posnetek in poslovili smo se. jstih piema uredništvu Danes ne bomo objarMi pisma, pač pa tiekoliko drugačen zapis, ki pa, po svoji vsebini in tudi zato, ker bi to bilo prav lahko pismo uredništvu, spada na to me-sto. Tako pismo bi nam morda napisal kakšen študent ELEKTROTEHNIČNE FA-KULTETE, saj je med njimi marsikdo OSupnil ob dejstvih. S tatomi dejstvi operiramo tudi mi. Bralci se gotovo še spominjate, da je iz-šel pred nekaj meseci v našem listu čla-nek z naslovom Automatenrauber aus..., ki je opisoval klavrno poslanstvo ekskur- zije zadnjega letnika študentov elektro-tehnične fakultete v švici in po Franciji. Zaradi različnih motivov nismo takrat na-plsali imen tistih študentov, ki so metali v Ziirichu dvajsetdinarske kovance v av-tomate... življenje teče dalje. Krivce so na priti-tisk javnosti kaznovali. Več študentov, se-daj absolventov, so tudi izključili iz Zveze študentov. Taka kazen je zadela tudi ne-kaj študentov z oddelka za jaki tok. Med kaznovanimi je vidno izstopal ZDRAVKO CAPELJ. Zanj ob kaznovanju n! bilo po-mislekov. Bil je tudi tisti, ki se je ves čas ekskurizije nekorektno vedel. Pred dnevi je po fakulteti, zlasti pa med absolventi, zakrožila vest: ZDRAVKO ČAPELJ JE ODPOTOVAL NA »PRIVATNI OBISK« V WADEIKEL (blizu Dortmun-da v Zahodni Nemčiji)! Kdo mu je dal dovoljenje? Zvezat študentov oz. združenje študeti' tov elektrotehnične fakultete o njegovem odhodu ni bilo obveščeno, r&ti ni nihče vprašal združenja za mnenje o »turistu«. Fakulteta tudi ni izdala nikakšnega mnenja o opravljenih izpitih in o študen-tu Zdravku čaplju. Toda Zdravko čapel) je pred petnaf-stimi dnevi odpotoval. Študentje elektro-tehnične fakultete se sprašujejo, kako je mogoče, da je urad za potna dovoljenja v MISJA LUKNJA Ljubljani tedal vizo absolventu, ki je le šesto leto na fakultefi, ki ima komaj pet-najst izpitov od štiridesetih, absolventu, ki je politično nezrel, ki vsako leto zapovr-stjo odhaja v inozemstvo in končno — o katerem se na fakulteti in pri Zvezi štu-dentov niso zanimali. Za druge študente, ki želijo potovati v inozemstvo, je drugače in bolj komplicirano. Nabaviti si morajo najmanj potrdilo fakultete o opravljenih izpitih. Kako se je Zdravko čapelj temu izognil, ne vem. To ostane danes še vprašanje. Vprašanje študentov. Odgovor morda že v prihodnji številki. Tadej Murah LJUBLJANA: Pretekli petek je iz Ljubljane odpotovala skupina štiri-indvajsetih študentov pravne fakul-tete, ki se bodo udeležili smučar-skega tečaja na Jahorini. Tečaj so podaljšali še za dva dni. RIJEKA: Na Rijeki je 8 visoko-šolskih ustanov, in to 3 fakultete (medicina, strojna, ekonomska), 1 visoka šola (industrijsko pedago-ška) in 4 višje šole (pomorska s šestimi oddelki), pedagoška akade-mija, višja ekonomska šola in višja stomatološka). Na Rijeki se v zad-njem času intenzivno bavijo z vpra-šanjem izboljšanja pogojev za živ-ljenje in delo študentov. Med naj-bolj pereče probleme spadajo vse-kakor odgovarjajoči prostori za študij ter namestitev domačih in tu-jih študentov. ZAGREB: V Zagrebu so pred krat-kim pri univerzitetni knjižnici usta-novili oddelek fonoteke, ki ima na-logo, da zbira gramofonske plošče in magnetofonske trakove z vsega tistega področja, ki predstavlja kul-turno-zgodovinsko vrednost. Ta od-delek je že zdaj oskrbljen z nekaj sto ploščami. Postavljene so tudi posebne kabine; obiskovalci si lah-ko nekatere gramof onske plošče tudi sposodijo. ZAGREB: V Graz je odpotovala skupina petnajstih planincev, štu-dentov, ki se bo na povabilo av-strijskega turističnega kluba in gor-ske reševalne službe, udeležila se-demdnevnega tečaja za visokogor-sko smučanje in nudenje pomoči ponesrečencem v gorah. Te moder-ne metode se bodo kmalu začele uporabljati tudi pri nas. BEOGRAD: Pred nekaj dnevi — kakor poročajo iz Beograda ----- je v študentskem naselju uprava štu-dentske restavracije napravila kont-rolo po treh blokih in zbrala »ne-kaj« inventarja restavracije, ki so ga študenti od Novega leta sem vztrajno odnašali. Poročajo, da so zbrali 250 skodelic, preko 100 plad-njev, nekaj stotin vilic in žlic in nekaj desetin krožnikov. Zdaj res ne vedo, ali gre za bolne kleptoma-tie ali za deplasiran odnos študen-tov do družbene lastnine. Uprava storilcem ni storila nič žalega, saj je inventar samo odvzela ... BEOGRAD: Nek sodnik iz Nfiša je na pravni fakulteti v Beogradu branil svojo doktorsko disertacijo. Ta sodnik okrožnega sodišča ni znal vdgovoriti na vprašanja, zaradi ka-terih profesorji na pravu »mečejo« študente prvega letnika. Toda sod-nik je ob podpori članov izpitne ko-misije dobil naslov doktorja prava, vendar je nek član, ki ni protežiral omenjenega sodnika, izjavil: »V tej državi je obvezno osnovno šolstvo, ni pa obvezno, da imajo vsi doktor-ske naslove.« do Skopja Trtbuna - glasilo Zveze Studentov — Izdaja unlverzltetnl odbor ZSJ — Urela uredniStd odbor - Odaovort« urednLk lole SuSmell; g^avni ¦urednik Mltja Vavpeti« - Uredn. ln uprava. TrtbuBa Poliansk« «T1 telefon 36-123 - tekoči račun 600-14-608-72 - L«tna naročnina 400 dinarjev. posameznt (rvod 2f ^'n -Bofcopisov In fotografU ne vrafia-mo - Ttsk: CP Delo. Lluhlian* Tom51*ewa I. tel. »3-521 iribuna