9. Vili. M v ptujski GLASiLO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO Vlil ŠT. 5 —6 JUNIJ 1984 peinitnin.a.r Obisk Staneta Dolanca in slovesen podpis sporazuma V petek, 8. junija 1984, smo se srečali s članom Predsedstva SFR tov. Stanetom Dolancem ter vodilnimi delavci SOUR Centro-prom in Ljubljanske banke iz Beograda. Uvodničar tega delovnega razgovora je bil predsednik KPO Alojz Gojčič, ki je goste seznanil z razvojem naše DO v zadnjih 20 letih ter bistvenimi vsebinskimi določbami predloga Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev pri izgradnji povečanja kapacitet proizvodnje piščančjega mesa med Perutnino Ptuj in SOUR Centro-prom: — SOUR Centroprom oz. RO Centromarket združuje 60,000.000 din za dobo 10 let kot delež pri izgradnji naših farm; — Perutnina Ptuj kot proizvajalec pa se obveže, kupcu zagotoviti in dostaviti po tržnih cenah, dodatnih 2,000.000 kg piščančjega mesa letno, za dobo 10 let. Sledil je slovesen podpis Sc moupravnega sporazuma, ki sta ga v imenu udeleženk podpisala A. Gojčič in B. Bosnič. V imenu delavcev SOUR Centroprom, je predsednik KPO V. Kostič, s priložnostnim nagovorom opozoril na velik ugled, kvaliteto izdelkov in poslovnost naše DO ter možnosti nadaljnje širitve sodelovanja. O delu DPO in samoupravnih organov pri nas, sta poročala predsednika konference sindikata A. Pišek in delavskega sveta DO J. Reisman. Tov. Dolanc se je vključil v razgovor z več vprašanji, člani KPO pa so ilustrativno in s konkretnimi podatki orisali problematiko uvoza-izvoza, finančne politike in poslovanja ter proizvodnje in tehnologije. Ob izteku srečanja je spregovoril Stane Dolanc. Povzemamo misli, ki jih je posebej povdaril: — pri nas vse preveč govorimo v parolah o Jugoslaviji, samoupravljanju, zakonu o združenem delu ..ko govorimo o problemih pa predvsem o svojih interesih — trenutna situacija, pa tudi bodočnost narekujeta več Tovarišu Dolancu in gostom iz Centroproma je predstavil delovno organizacijo, delovna prizadevanja kolektiva, uspehe in težave Alojz Gojčič, predsednik KPO enotnosti, skupnih interesov, boljšega dela, pameti; — smo v težki gospodarski situaciji, pri čemer moramo istočasno z odplačevanjem velikega dolga, zagotoviti devize za normalno proizvodnjo; — naša prevladujoča usmeritev je izvoz; — splošna, skupna in osebna poraba so čezmerne, še danes trošimo preko zmogljivosti; — še vedno preveč vlagamo v infrastrukturo; — dolga leta smo odlašali z razreševanjem določenih problemov; — skrajni čas je že, da odkrito postavimo zadeve tja, kamor sodijo; — še nekaj let bo preteklo, preden bomo prešli v normalne gospodarske tokove; — mnogokrat se sliši, da je kakšen administrativni ukrep ne- smiseln, pri tem pa se pozablja, da je kompromis različnih interesov ; — bodočnost zavisi od nas vseh, naša alternativa je: priti k pameti z novim odnosom do dela, načina življenja in obnašanja; — k problemom je treba pristopiti vedno iz širše perspektive; — mednarodna situacija je izredno napeta, nad čemer moramo biti posebno pozorni in zaskrbljeni; — ob čestitki k uspešne sklenjenemu Samoupravnemu sporazumu, je treba posebej izpostaviti politični pomen, ki ga ima takšno povezovanje v jugoslovanskem prostoru. Gostje so sklenili obisk z ogledom TOZD Mesna industrija ter farme kooperanta F. Bolcarja v Spuhlji. Joco Tarbuk Iz vsebine 9 Razvojni načrti Perutnine v sedanjem srednjeročnem obdobju in njihovo uresničevanje. A Dan Perutninarjev ® Nove izvozne usmeritve ® Nelikvidnosti sklada ri-zika botruje nepotrebno povzročanje škode H Delo samoupravnih organov Razvojni načrti Perutnine v sedanjem srednjeročnem obdobju in njihovo uresničevanje Prvotni srednjeročni načrt je bil sprejet ob koncu leta 1980, vendar smo ga po slabih dveh letih korigirali, upoštevajoč nove pogoje gospodarjenja. Primerjava uresničevanja srednjeročnega načrta izhaja iz sedaj veljavnega načrta, ki smo ga sprejeli novembra leta 1982. a) Fizični obseg proizvodnje Predvidevamo, da bomo po posameznih vrstah proizvodnje v naši DO do konca leta 1985 realizirali sledeče količine: Poleg nekaterih tekočih manjših naložb bomo letos zgradili v Mesni industriji novo kotlarno na zemeljski plin, zaključili razširitev predelave klavniških odpadkov in predali v proizvodnjo približno 15 novih objektov v kooperaciji. Do konca srednjeročnega obdobja imamo v programu še izgradnjo nove farme brojler-skih staršev in izgradnjo žitnih silosov ob Tovarni krmil. Glede na nove pogoje gospodarjenja, zlasti pa še zaradi visokih obrestnih mer, ki se nam v bodoče obetajo, je realizacija teh dveh naložb vprašljiva. Kljub vsem teža- 125.000 ton + 3,1 % 44 milijonov — 3,1 % 2.750.000 + 28 % 35 milijonov — 2,8 % 36.400 ton + 2,4 % 7.000 ton + 9,8 % 33.000 ton + 3,0 % 4.000 ton + 12,6 % vam pa bomo do konca prihodnjega leta morali realizirati predvideno razširitev in rekonstrukcijo perutninske klavnice, ki postaja vse ožje grlo v realizaciji naših skupnih proizvodnih načrtov. Realizacija te naložbe je nujna tudi z vidika izboljšanja težkih delovnih pogojev, v katerih delajo delavci v Mesni industriji. Izgradnja reprodukcijskega centra obsega: — farme za plemenske kokoši, — valilnico za plemenske piščance V zadnjem času je naša največja in v tehnološkem pogledu zahtevna investicijska naložba izgradnja novega reprodukcijskega centra. V izgradnji so tri samostojne farme s po 4 objekti za rejo plemenskih kokoši in izgradnja valilnice za plemenske piščance. Kapacitete novega centra so usklajene in nam bodo v končni fazi omogočile proizvodnjo nad 2 milijona plemenskih piščancev, brojler-skih staršev. Letna proizvodnja nad 2 milijona brojlerskih staršev je namenjena za zadostitev lastnih potreb, ki znašajo približno 500.000 koma- dov, ostanek pa je namenjen prodaji na ostalem jugoslovanskem tržišču in izvozu. Izvoz predstavlja pomemben delež v proizvodnji omenjenih objektov. Izgradnja novega reprodukcijskega centra je zanimiva z dveh glavnih vidikov: a) Skupna vrednost naložbe je razmeroma visoka in znaša po zaključnih cenah iz lanskega leta preko 900.000.000,00 din. Današnja in jutrišnja vrednost vseh teh objektov oz. celotnega novega reprodukcijskega centra pa je še znatno višja. Smatramo, da smo z izgradnjo kljub težavam v zvezi z lokacijo začeli še pravočasno in da smo z izvajalci ob dogovorjenih fiksnih cenah dosegli normalne pogoje za iz-grdanjo. b) Reprodukcijski center pa je še zlasti zanimiv s tehnološkega vidika, saj temeljita njegova izgradnja in pozneje proizvodnja na najsodobnejših principih za tovrstne objekte v svetu. Osnovni koncept izhaja iz zahteve po popolni izoliranosti objektov od že obstoječe žive perutninske proizvodnje in tudi po popolni medsebojni izoliranosti. Na posamezni farmi bodo istočasno Krmila Valilna jajca Valilna jajca plem. piščancev DSP-brojlerji Vzreja BRO-ŽT-TOK Vzreja BRO-ŽT-farme Perutninsko meso Mesni izdelki IZVOZ 12.000 ton, kar predstavlja le- tno stopnjo rasti v višini 172 % Razvidno je, da bodo srednjeročni cilji v glavnem realizirani, razen plana proizvodnje valilnih jajc, kar je posledica sedanje preusmeritve v proizvodnjo brojlerskega mesa za izvoz. b) investicijske naložbe Kljub manjšemu zastoju v naložbeni politiki v letih 1981 in 1982, ki je bila posledica strožjih kriterijev in omejenih možnosti glede akumulacije, je v lanskem letu naložbena aktivnost, ki je sicer ena od bistvenih značilnosti našega naglega razvoja, ponovno oživela. Letos nadaljujemo z izgradnjo lani začetih investicij, od katerih je najpomembnejša izgradnja novega reprodukcijskega centra za plemenske kokoši in nadaljevanje izgradnje kooperacijskih objektov. Pogled na farmo Formin, ki bo kmalu vključena v proizvodni proces Valilnica v Markovcih ima sedaj' že precej' drugačen izgled (posnetek je nastal 18. maja) samo živali iste starosti, ki pa iz zdravstvenih razlogov ne smejo priti v stik — niti preko ljudi — z živalmi z druge farme. Zaradi takšnih zahtev je bilo veliko težav že pri določanju ustreznih lokacij. Po dolgem lastnem iskanju — obdelanih je bilo preko 30 potencialnih lokacij — ter v sodelovanju s TOZD Gozdarstvo Ptuj in pristojnimi službami na občini smo se končno odločili za izgradnjo centra na levem bregu Drave, vzhodno od Ptuja. Na tem področju je razmeroma malo perutninske proizvodnje, vsi naši družbeni objekti — torej vse naše farme — pa ležijo na desnem obrežju Drave, tako da je do najbližjega preko 10 km razdalje. Z vsemi novimi lokacijami smo se umaknili tudi na takšna zemljišča, ki za poljedelstvo niso primerna, kar prav tako smatramo za pozitivno. Žal pa to bistveno povečuje stroške izgradnje. Ocena nove investicije z vidika kapacitet in kvalitete proizvodnje Izgradnja reprodukcijskega centra za našo DO ne predstavlja toliko koraka naprej glede količin proizvodnje osnovnega artikla — perutninskega mesa, temveč bistveni korak naprej v pogledu kvalitete naše proizvodnje. S sprostitvijo objektov, ki služijo istemu namenu sedaj na farmi v Starošincih, bomo sicer pridobili nove kapacitete za proizvodnjo valilnih jajc, vendar smatramo, za še pomembnejše dejstvo, da nam bodo nove lokacije in novi najsodobnejši objekti omogočili brezhibno proizvodnjo z vidika zahtev veterinarsko-zdravstve-ne službe. Prav na tej službi leži tudi največja odgovornost, da z ustrezno tehnologijo in zoohigienskim redom čim bolje izkoristiti take kvalitetne možnosti. Proizvodnja zdravstveno neoporečnega živega reprodukcijskega materiala je predpogoj za kvaliteto domačih matičnih jat in še zlasti najbistvenejši pogoj za prodajo oz. izvoz. Vsemu temu je podrejen način gradnje novih objektov, tako proizvodnih, t. j. hlevov, kakor tudi spremljajočih, kamor spadajo med drugim upravni prostori, sanitarije in prostor za veterinarsko službo. Prav nič ne pretiravam, če trdim, da bo na vseh objektih morala vladati brezkompromisna tehnološko-veteri-narska in sanitarna disciplina. Komuniciranje zaposlenih bo omejeno, glede higiene pa nič manj zahtevno kot na kakšnem kliničnem centru. Novi objekti kot nova delovna mesta Konkretno so novi objekti locirani tako: —■ farme starih staršev s po štirimi proizvodnimi objekti v Forminu, Mali vasi in v Stojncih, ' — valilnica za plemenske piščance v Markovcih. Vse enote bodo zaposlile tudi novo delovno silo, skupaj s strokovnimi delavci skoraj 50 ljudi. Že na tem mestu pa naj poudarim, da bo odločanje o zaposlitvi zelo strogo, saj nihče od zaposlenih ne bo smel imeti stika z domačo perutnino. Objekte bomo vključevali v proizvodnjo postopoma. Najprej bo zaključena gradnja farme starih staršev v Forminu — predvidoma sredi leta, nato pa še ostali dve farmi. Valilnica v Markovcih bo predvidoma predana v proizvodnjo do konca tega leta. Dipl. ing. Franc Vraber Vabimo vas, da se v soboto 30. 6. 1984 ob 14. uri udeležite prireditve 13. DNEVA PERUTNINARJEV, ki bo na stadionu NK Drava v Ptuju SPORED: 1. Otvoritev 2. Nastop moškega Komornega pevskega zbora, Ptuj 3. Slavnostni govor 4. Objava sklepa o podelitvi priznanj DO zaslužnim delavcem in kooperantom MK PP 5. Razglasitev rezultatov športnih tekmovanj PP 6. Nastop folklorne skupine DPD Svoboda Ptuj Za ples in zabavo bo igral Celjski instrumentalni kvintet. V zabavnem delu bomo organizirali tradicionalne igre — kikirikanje, izbor najsimpatičnejše perutninarke ... Delavci, kooperanti in upokojenci PP boste lahko bone dvignili od 13. ure dalje. Če bo trajno slabo vreme, bo prireditev naslednji dan ob istem času. Prireditveni odbor Ob obisku Staneta Dolanca j'e bil podpisan tudi samoupravni sporazum o sov!aganj'u sredstev za izgradnjo zmogljivosti za povečanje proizvodnih zmogljivosti. Sporazum med Centropromom in Perutnino sta podpisala Bogdan Bosnič, predsednik KPO Cen-troproma in Alojz Gojčič, predsednik KPO Perutnine. Po podpisu sporazuma so si skupno ogledali še proizvodni proces v perutninski klavnici Nove izvozne usmeritve Pakiranje izkoščenih prsi za izvoz V TOZD MI se že nekaj let zavedamo, da je izvozna usmeritev edini izhod za normalno poslovama in za zagotovitev dela za vce delavce Perutnine. To dokazuje lanskoletna realizacija izvoza, še bolj pa to potrjujejo dosežene količine izvoženega mesa v letošnjem četrtletju, Žal je situacija na svetovnem tržišču takšna, da z izvozno ceno še zdaleč ne pokrivamo lastne proizvodne cene, kaj šele, da bi pokrili ali se vsaj približali ceni na domačem trgu. Tako ni slučajno, da poskušamo v zadnjem času z višjo stopnjo obdelave nadoknaditi evidentne razlike v ceni piščančjega mesa med domačo ceno in ceno na tujih tržiščih. V iskanju ugodnejših cenovnih razmerij in zmanjševanju stroškov proizvodnje določenih artiklov in surovin, potrebnih za lastno proizvodnjo, je treba omeniti dve veliki pridobitvi v Ml. Prva je nabava novega stroja za strojno izko-ščevanje, ki je zamenjal stari »Ribun«. Bistvene prednosti »Eeehiva« so v tem, da ni potrebno predhodno mletje surovine, da je realna kapaciteta okrog 1400 kg na uro, p edvsem pa je pomemben za v č ko 100 % večji izplen, kot je bil pri starem stroju. Bistven prihranek pa je v tem, da ni potrebno voziti surovi- Nova linija za ročno izkoščevanje ne na uslužnostno izkoščevanje v Slavonski Brod. Samo s tem, da so odpadli prevozi v Slavonski Brod, smo prihranili letno približno eno staro milijardo dinarjev, če pa še računamo, da smo morali plačati usluge izkoščevanja po 20.— din za kilogram surovi-Ine, pa to pomeni naslednji dve in pol stari milijardi. Ob vsem tem pa seveda ne gre prezreti, da je sedaj surovina za mesne izdelke sveža in da sami odrejamo kvaliteto, poleg tega pa tudi zmanjšujemo možnosti, da bi se kvalitetna surovina za izdelke lahko pokvarila med transportom. Druga pomembna novost je ureditev linije za ročni razrez in izkoščevanje piščančjih prsi. Cene, ki so za piščance na tujem tržišču nizke, so za posamezne dele (bedra, prša, krila] višje. Predvsem so ugodne cene za izkoščeno meso. Tako računamo, da za 1 kg iz-koščenega mesa dobimo tri ali skoraj štirikrat več kot za 1 kg piščanca. Tako bi za izkoščeno meso prsi in zgornjega dela bedra dobili vrednostno enako vsoto kot za celega piščanca, za prodajo na domačem tržišču pa bi ostala krila, spodnji del bedra ter hrbet za predelavo. Tak način izvozne usmeritve je nujen, če hočemo vsaj deloma zmanjšati razlike med domačo, izvozno in lastno ceno. Seveda pa to terja od strokovnih služb in komerciale dodatne napore za prodajo, saj se bistveno spremeni struktura artiklov na domačem trgu. V prvi fazi bo doma ostajala večja količina beder, praktično pa za prodajo ne bo več prs. Poleg tega pa se pojavijo novi artikli, kot so spodnji deli bedra, ki jih do sedaj ni bilo na tržišču. Z uvedbo nove linije za razrez obstaja tudi možnost ponuditi tržišču zadnjo polovico piščanca z delom hrbta in obema be-droma. Vse to bo vsekakor popestrilo ponudbo na domačem trgu, saj računamo da bi z ustreznim pakiranjem lahko ponudili domačemu trgu tudi izkoščene dele piščančjega mesa. Začetne težave in faza uvajanja na novi liniji so praktično že za nami. Dnevna proizvodnja filetov — izkoščenih prs že dosega 1.500 — 2.000 kg dnevno. Te količine bodo lahko še večje, seveda pa se bomo morali prilagajati potrebam prodaje. Zaključene so že tudi prve količine za izvoz in tako smo v začetku junija izvozili 20 ton izkoščenih prsi. V mesecu juniju in juliju pa bomo izvozili še nadaljnjih 80 ton. S tako izvozno usmeritvijo se v bodoče nadejamo boljših in ugodnejših deviznih in dinarskih realizacij ter pričakujemo, da bomo ob koncu leta lahko govorili o pozitivnem finančnem poslovanju TOZD Ml. Boris Pelci Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Marije STERGAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata DSSS za darovano cvetje, pomoč in vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Zahvala Ob prerani izgubi očeta Antona Horvata se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in darovano cvetje sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata DSSS. Še zlasti se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Nelikvidnosti sklada rizika botruje nepotrebno povzročanje škode Že tri leta se strokovne službe delovne organizacije in samoupravni organi v TOK ter kooperanti neprestano naprezajo, da bi odločno zmanjšali obseg zadušitev v kooperacijski reji. Uspeh pa je zelo pičel. Gotovo zato, ker so se doslej škode zaradi izpadov pokrivale do 2/3 iz direktnih stroškov. Odslej takih možnosti ne bo več, ker ni sredstev. Nekateri rejci še vedno niso dojeli, da že dolgo vzrejamo intenzivno, kar pomeni večjo zahtevnost in disciplino pri uporabi tehnologije v hlevu. Zadušitve piščancev, ki bodo predmet sledeče seje odbora sklada rizika, so se dogodile v času od meseca oktobra 1983 do konca maja 1984, to je v hladnem obdobju, ko vročina ni mogla imeti nobenega vpliva na zadušitev, torej je bil edini vzrok premajhna količina zraka. Rejci, ali nikoli ne pomislite, da so piščanci živa bitja in da je neodgovorna malomarnost pri dovajanju zadostnih količin svežega zraka — trpinčenje živali! Vse rejce neprestano opozarjamo na to, da naj nenehno skrbijo za dovod zadostnih količin svežega zraka v hlev in za odvod onesnaženega. Splošno pravilo je, da mora biti na 1.000 komadov vesljenih piščancev I2 čiste površine za dovod svežega zraka. Okna torej niso na hlevu samo za svetlobo, temveč v prvi vrsti za dovod zraka. Da ne bi bilo problemov s svetlobo, ko so okna odprta, je možna namestitev provizoričnih svetlobranov z zaščitnimi mrežami za preprečitev dostopa ptičev, mačk, itd. v hlev. Poleg tega je potrebna dnevna preizkušnja signalnih naprav. Zaradi bližajočega se toplega obdobja morajo biti vsi ventilatorji v neoporečnem stanju. V obdobju od oktobra 1983 do maja 1984 so zadušili piščance sledeči rejci (glej tabelo): Od prizadetih si lahko vsak zase izračuna, kakšna škoda je povzročena z izpadom. Skupna škoda pa je sledeča: 40.223 komadov 1,66 kg poprečne teže je 66.770 kg X 127,88 din, kar je sedanja planska cena za 1 kg žive teže in kar znaša 8.538.547 din. Če izpad ovrednotimo s prodajno ceno mesa, je škoda še večja. Takega razkošja si tudi Perutnina ne more več privoščiti zaradi česar bodo morali prizadeti rejci dobršen del škode nadoknaditi sami. Stabilizacija ni torej pojem samo za druge, temveč tudi za nas. Sestavil: Jože REISMAN Ime in priimek Občina Starost dni Kom. Porab, krma v kg Slavko Črnko Ptuj 50 7.921 31.208 Stanko Jurkovič Gor. Radgona 43 2.620 8.200 Janko Dominko Ptuj 47 3.540 12.637 Janez Rak Slov. Bistrica 43 3.052 9.552 Avgust Krumpič Čakovec 48 1.883 6.948 Drago Lepšina Ptuj 45 1.405 5.184 Janko Bleteršek Ptuj 46 296 1.021 Avgust Jelenko Slov. Bistrica 37 1.950 4.368 Jože Selih Slov. Konjice 46 2.924 9.503 Fanika Ljubič Slov. Konjice 46 849 3.905 Alojzija Prosenjak Slov. Bistrica 45 1.405 4.678 Maks Korošec Slov. Bistrica 45 4.008 13.346 Albin Druzovič Ptuj 30 3.720 5.394 Angela Kokot Ptuj 31 530 816 Neža Vajda Ptuj 14 3.357 1.309 Anton Jarc Maribor 49 763 2.907 40.223 120.976 NAŠ IZLET Odpravili smo se, perutninarji, na Novosadski sejem, da bi videli kaj vse je novega na področju kmetijstva. In res je bilo kaj videti. Obsežen razstavni prostor nudi obiskovalcem veliko zanimivosti in novosti v našem kmetijskem prostoru. Kljub temu, da je bila pot dolga, je v prijetni družbi čas hitro minil. Ves čas potovanja, nas je tov. Safranko seznanjal z zanimivostmi krajev, mimo katerih sta hitela naša avtobusa. Ustavili smo se tudi v Hiši cvetja, da se poklonimo spominu tov. Tita in si ogledamo prostore, kjer je delaj in bival naš dragi Tito. Bilo je zelo lepo. Tako smo koristen in poučen izlet, združili s prijetnim. Vsem, ki so se trudili pri organizaciji posebno tov. Šafranku, prav lepa hvala. Želimo si še več tako prijetnih izletov. Udeleženci izleta Po razgovoru in ogledu proizvodnega procesa v perutninski klavnici so Stane Dolanc in gostje obiskati še našega kooperanta Franca Bolcarja v Spuhiji OBVESTILO Interesenti za elektroagregate naj vplačajo din 200.000.— pri blagajni TOK-a. Možnosti kreditiranja mi. Agregati so znamke Rade Končar z močjo 5 KWA, 380 V s porabo 1,7 I dizel goriva na uro. TOK Hajdina Predstavljamo vam Bolj redko se avtorji prispevkov odločajo za predstavitev delavca iz naše hiše, ki dela v pisarni. Tudi sam sem dolgo tuhtal, koga bi vzel na piko, saj nam je v navadi, da mislimo, kako je pisarniško delo nezanimivo, nerazgibano, neproduktivno in slično. Ali je res tako? Nikakor ne, saj iz vsakdanjega življenja ugotavljamo, da brez pisanja, računanja praktično nič več ne moremo napraviti. Nasprotno — vedno večji poudarek dajemo temu delu. Da je marsikaj nepotrebnega, dvojnega itd., pa gotovo niso krivi tisti, ki tako delo izvršujejo, pač pa tisti, ki to naročajo. Žetim vam predstaviti delavko, o kateri v vsakdanjem življenju mnogo ne slišimo, to je: Marija KRUMPAK, računovodkinja v TOK-u, ki je svojo kariero začela v nelahkih razmerah 50-ih let, ko še mnogo-česa nismo imeli. Z delovnim stažem je pričela 1. 9. 1957 v takratni KZ Hajdina, kjer je poleg upravnika za pisarniško poslovanje imela še vsega tri ljudi. Delo je bilo v pisarni sicer razdeljeno, vendar se je bilo treba lotiti vsega, kar je prišlo. In ne samo v pisarni. Tako je tudi pomagala sušiti seno na zadružnih travnikih in okopavati koruzo na zadružnih njivah — tudi v popoldanskem času, kar pa ji ni bilo težko, saj je bila končno kmečka hči. Pomagala je tudi pri gradnji poslovnih prostorov zadruge. Tako je tovarišica pomembna priča nastajanja oz. »zgodovine« naše DO. V letu 1960 sta se Hajdini pripojili še KZ Slovenja vas in KZ Turnišče. Takrat je začela opravljati posle finančnega knjigovodja. Vmes se je leta 1966 KZ Hajdina priključila Perutnini. Od leta 1978 pa imenovana uspešno vodi računovodske posle. Ko jo sodelavci vprašujejo, kako se to ali ono napravi, je vedno na razpolago s konkretnimi odgovori, z obilo dobre volje in z značilno skromnostjo. Delavci ugotavljamo, da je s tako sodelavko v naši sredini ugodno delati in ji želimo, da bi taka ostala tudi vnaprej. Jože Reisman DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV - DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV - DELO SAMOUPRAVNIH Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard Predlog prioritetne liste za gradbene kredite Prioritetna lista za novogradnje 1. PODLESNIK Janko DSSS 106,5 198.000.— 2. ILOVŠEK Slavica COM 104,5 300.000.— 3. PODPADEC Martin COM 99,5 227.000.— 4. RIBIČ Franc TK 95 197.000 — 5. VINDIŠ Olga Ml 91 200.000.— 6. MOHORKO Stanko PF 90,5 150.000,— 7. MLAKAR Vekoslava PF 89 306.000 — 8. GODEC Marija TOK 88 298.000.— 9. JURANČIČ Rada COM 85 366.000.— 10. GOLOB Stanko Ml 85,5 150.000.— 11. MARKEŽ Stanko COM 85 266.000.— 12. VRBANČIČ Marica Ml 84,5 125.000.— 13. VIDOVIČ Marija, Ml 83,5 269.000 — Pobrežje 160 14. REPEC Rudi Ml 83 208.000,— 15. TOPOLOVEC Jože TS 81,5 150.000.— 16. TIKVIČ Marjan COM 81 238.000.— 17. ROJKO Marija DSSS 80,5 207.000.— 18. GOLOB Franc TS 79,5 207.000.— 19. RENKO Milan TS 79,5 342.000 — 20. TEŽAK Ivan Ml 78,5 243.000.— 21. BOZIČKO Stanko PF 78,5 271.000.— 22. HOSTNIK Anica Ml 78,5 278.000.— 23. ZVEGLA Viktor COM 77,5 256.000.— 24. KLEP Jožica PF 77,5 320.000 — 25. VIDOVIČ Marija Ml 77,5 203.000.— Sedlašek 8/a 26. ŽUMER Janez TS 77 219.000.— 27. ZEMLJARIČ Konrad TS 76 314.000.— 28. PAPIČ Juraj COM 84 326.000,— 29. NOVAK Slavko TS 74,5 253.000 — 30. TOŠ Vinko TK 73,5 248.000 — 31. VAUPOTIČ Janez TK 73 226.000.— 32. KOČEVAR Samo PT 73 226.000.— 33. PODGORŠEK Zlatka PF 73 226.000,— 34. KVAR Katarina Ml 73 226.000.— Pojasnilo V skladu s 53. čl. SaS in 40. členom pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev niso uvrščeni na prednostno listo naslednji prosilci kredita zaradi: — dosežena gornja meja kredita po prejšnjem pravilniku: Emeršič Andrej iz TOZD Transservis, Malinger Lojzka iz TOZD Perutninske farme, Osterc Anton iz TOZD Mesna industrija, Osterc Jožica iz DSSS; — od izdaje gradbenega dovoljenja je poteklo 5 let: Cafuta Albin iz TOZD Tovarna krmil; Toplak Lizika, Pulko Terezija Čeh Franc, Sori Janez iz TOZD Mesna industrija; Pulko Jože iz TOZD Transservis; — brez dokumentacije: Bušnja Stjepan, Sok Zdravko iz TOZD Mesna industrija; Bračič Janez in Jožica iz TOZD Perutninske farme; — po predlogu komisije ni upravičena: Zemljak Frančka iz TOZD Mesna industrija (manjka fasada). Gornji predlog je bil sprejet na seji odbora za stanovanjske zadeve in družbeni standard dne 5. 6. 1984. Sredstva za novogradnje v višini 8.240.000 din so razdeljena med prosilce v skladu s samoupravnimi akti z upoštevanjem kriterija, da mora prosilec s številom točk doseči 5 povprečnih neto OD v SRS za leto 1983, kar znaša 92.000 din, da pridobi pravico do kredita po prednostni listi. Upošteva se že dobljeni znesek kredita ter se v primeru poračuna gornjega zneska t. j. 366.000 din, ostanek sredstev dodeli naslednjim prosilcem po prednostni listi. Vrednost točke je 4.300 din. Kredit za novogradnje dobi v letu 1984 34 prosilcev v višini, ki je navedena na predlogu prednostne liste.. Predlog je dan v 15 dnevno javno obravnavo. Ugovor na predlog prednostne liste je možno vložiti na DS TOZD oz. DSSS v roku 30 dni. O ugovoru odloči DS s sklepom. Prednostna lista je pravnomočna, če jo v enakem besedilu sprejmejo delavski sveti vseh TOZD in DSSS. Ptuj, 5. 6. 1984 Predsednik: Mlakar Martin, L r. Prioritetna lista za adaptacije 1. MATJAŠIČ Janez Ml 89 132.000.— 2. ZUPANIČ Anton Ml 85,5 124.000.— 3. LOVRENČIČ Franc Ml 75,5 97.000.— 4. HLIŠ Marija Ml 73,5 109.000.— 5. CAFUTA Anton TS 70 104.000.— 6. HLIŠ Anton Ml 67 99.000,— 7. CIZERL Marija COM 66 98.000,— 8. BLAŽEK Anton TS 64,5 71.000.— 9. KOROŠEC Franc TS 60,5 89.000.— 10. ŠERUGA Marjan TK 59,5 88.000.— 11. FEGUŠ Marjan TS 58 86.000.— 12. BRLEK Avgust TS 57 84.000.— 13. MLAKAR Frančiška PF 55,5 82.000.— 14. PAVLINEK Marija TOK 54,5 81.000.— 15. FERČEC Ivanka Ml 52,5 78.000.— 16. OBRAN Bruno PT 51,5 76.000.— 17. KOVŠE Anton TS 51,5 76.000.— 18. KODRIČ Branko TS 50,5 75.000.— 19. REZEK Cvetka PF 48 71.000.— 20. LAH Franc Ml 46,5 40.000.— Pojasnilo V skladu s 54. čl. SaS in 38. čl. pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev niso uvrščeni na prednostno listo naslednji prosilci kredita zaradi: — manjka potrdilo o priglasitvi adaptacije: Grabar Marjan, Majcen Anton, Vaupotič Stanko, Princi Franc, Princi Ana iz TOZD Mesna industrija; Čeh Elizabeta, Širovnik Anica, Vujič Milica iz TOZD Perutninske farme; Žnidaršič Janez, Zubič Nevenka iz TOZD Commerce. — od vselitve ni poteklo 15 let oz. ne gre za povečanje stanovanjskih prostorov, obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij: Peršuh Angela, Vek Štefan, Arnuš Milica, Cafuta Katarina iz TOZD Mesna industrija; Hrga Ivan, Hrga Štefka, Drevenšek Marjan iz TOZD Transservis; Drevenšek Jelka iz DSSS, Turk Jožica iz TOZD Commerce, — dosežena gornja meja kredita po prejšnjem pravilniku: Veisbaher Marija in Jakob Franc iz TOZD Mesna industrija. Gornji predlog je bil sprejet na seji odbora za stanovanjske zadeve in družbeni standard dne 5. 6. 1984. Sredstva za adaptacijo v višini 1.760.000 din so razdeljena med prosilce v skladu s samoupravnimi akti z upoštevanjem kriterija, da mora prosilec s številom točk doseči 3 povprečne neto OD v SRS za leto 1983, kar znaša 55.000 din, da pridobi pravico do kredita po prednostni listi. Upošteva se že dobljeni znesek kredita ter se v primeru poračuna gornjega zneska t. j. 183.000 din, ostanek sredstev dodeli naslednjim prosilcem po prednostni listi. Vrednost točke je 1.480 din. Kredit za adaptacije dobi v letu 1984 20 prosilcev v višini, ki je navedena na predlogu prednostne liste. Predlog je dan v 15 dnevno javno obravnavo. Ugovor na predlog prednostne liste je možno vložiti na DS TOZD oz. DSSS v roku 30 dni, O ugovoru odloči DS s sklepom. Prednostna lista je pravnomočna, če jo v enakem besedilu sprejmejo delavski sveti vseh TOZD in DSSS. Ptuj, 5. 6. 1984 Predsednik: Mlakar Martin, I. r. Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame ALOJZIJE MATJAŠIČ se iskreno zahvaljujem OOS Ptujske tiskarne za venec, kakor tudi vsem sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja in cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Hčerka Lizika z možem in vnuk Miran z ženo. Odbor za gospodarstvo Kadrovske spremembe Povzemamo nekatere pomembnejše sklepe 2. redne seje z dne 30. 5. 1984 ® SKLEP a) Odobri se delno doplačilo za posamezne kooperante z izhodiščem priznavanja prekomerne konverzije krme in zdravstvene problematike 1984 in 1983, din 6.688.877.—. b) Izdela se program kooperantov (40 — 50 koop.), kateri dobro delajo. Le-ti bi služili za primerjavo, kaj se dogaja v kooperacijski vzreji in kateri bodo osnove za vodenje politike. c) . Področni vodji morajo izpopolniti evidenco na nekaterih tehnoloških normah. d) KPO imenuje komisijo v sestavi članov TOK Hajdina TOZD Perutninske farme in TOZD Tovarna Krmil, katera obišče 20—30 kooperantov nenajavljeno in opravi opis trenutne situacije, ter sestavi poročilo odboru za gospodarstvo. ® SKLEP Hmezadu — KZ Slovenska Bistrica, Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Žalec, se odobri kredit za izgradnjo hlevov din 8,500.000.—, na dobo 13 let, brezobrestno po pogojih pogodbe, ki je sestavni del tega sklepa. 9 SKLEP Odbor za gospodarstvo predlaga Kreditnemu odboru PES, da sprejme za poslovanje Posebne finančne službe obrestno mero Kreditne banke Maribor, ki znaša v tem času 40 %. @ SKLEP Sprejme se SaS o medsebojnem sodelovanju pri vzdrževanju likvidnosti z interno banko TAM Maribor. $ SKLEP Sprejme se SaS o združevanju dela in sredstev med Perutnino Ptuj in Drogo Portorož, dodatno se predlaga določilo o sodelovanju na področju deviz. V tej zvezi sprejema TOZD Tovarna krmil obvezo za združevanje din 12,000.000 za dobo 12,5 let, TOZD Mesna industrija pa obveznost za dobavo 400 ton amortiziranih matičnih jat t. j. mesa. Droga se obvezuje za dobavo 300 ton ribje moke. ® SKLEP Planirana sredstva v okviru TOK Hajdina za potrebe KS se razporedi za sledeče namene: Proizvodni okoliš KS Namen Znesek din Slovenske gorice Desternik gramoz, ceste v smer Zagoršek—Rodošek 15.000,— Slovenske gorice Videm ob gramoziranje ceste Ščavnici v smer Jurkovič 15.000.— Slovenske gorice Lenart razvoj tel. omrežja v smer Hercog 15.000,— Ptujsko polje Zavrč gramoziranje ceste v smer Belšak 15.000,— Ptujsko polje Polenšak gramoziranje ceste v smer Slodnjak 10.000,— Ptujsko polje G. Mihaljevec gramoziranje ceste v smer Kos 10.000,— Ptujsko polje Stanetinec razvoj vodov, omrež. v smer Novak 15.000,— Haloze Hajdina telefonsko omrežje v smer Strmšek 10.000.— Podlehnik gramoziranje ceste v smer Mlakar 20.000,— Žetale gramoziranje ceste v smer Kolar 15.000,— Stoperce gramoziranje ceste v smer Grdina 15.000,— Dravsko polje Jarenina gramoziranje ceste v smer Oroš 15.000,— Kozjansko Ponikva asfaltiranje ceste v Slatini 30.000,— Slovenske Koniice 25.000,— SKUPAJ: 225.000,— Drugi pomembnejši sklepi se nanašajo v glavnem na zagotovitev in odobritev sredstev za investicijsko izgradnjo in vzdrževanje objektov ter za nabavo nujnih rezervnih delov. Od nenehnega toka dogodkov in sprememb, kot je pač v življenju, tudi v TOK nismo izvzeti. Pričujoči članek ima namen v kratkem opisati kadrovske spremembe, ki so bile izvedene pri nas letos v mesecu maju, in sicer: 1. Uspešno je zaključil 4-letno obdobje na delovnem mestu direktorja ing. Ivan Zupanič, ki je prevzel novo delo, prav tako zahtevno, in sicer kompleks skupin objektov, kjer se bodo na novo vzgajali stari starši in novo valilnico' zanje. V času dela pri nas je s svojim prodornim in nevsiljivim načinom vnesel precej novosti v poslovanje TOK. Sodelavci mu želimo pri novem delu obilo uspehov, še posebej zato, ker bomo sadove njegovega dela v obliki reproverige kot dan stare piščance — brojlerje vzrejali v kooperacijskih hlevih. 2. Zbor delegatov TOK je imenoval novega direktorja, lin to ing. Franca ZUPANIČA, ki ga delavci in kooperanti dobro poznamo, saj je v TOK že od L 2. 1970. leta in je uspešno delal v vseh fazah kooperacijske proizvodnje. Predsto-ječe delo mu gotovo ne bo vedno prijetno in lahko glede na vedno ostrejše pogoje gospodarjenja. Vsekakor pa se bomo sodelavci potrudili, da bomo z njim v okviru pogojev kar najbolj uspešno delali. Volje, korajže in znanja mu ne manjka, izkušnje pa si bo pridobival z vsakim dnem. Branko Babusek 3. Z mnogimi izkušnjami in znanjem v perutninski proizvodnji je iz Tovarne krmil prišel k nam ing. Branko BABUSEK, ki je prevzel dela vodje kooperacijske proizvodnje. V Perutnini je že od leta 1964 in je delal na farmi brojlerjev Breg ter na farmi matične jate Sela in Kidričevo, kar izkazuje, da ima za seboj bogato prakso. Prepričani smo, da bo svoje izkušnje lahko bogato izkoristil v prid kooperantom in delavcem te hiše, prilike bo dovolj. Ciril Muršič 4. S farme Breg je k nam dodatno prišel vodja te farme Ciril MURŠIČ, absolvent višje agronomske šole, ki je nekaj mlajši je pa v tej hiši od leta 1974 — torej kljub vsemu že 10 let. Ker ima izkušnje z vzrejo brojlerjev, bo kooperantom lahko marsikaj svetoval, ko bo prevzel proizvodni okoliš. 5. Že od L 1. 1984 sta se zamenjala skladiščnika, ker je prejšnji Albin DRUZOVIČ, doma prevzel kmetijo — istočasno pa je kooperant, ki obenem namerava povečati hlev za vzrejo piščancev. Pričakujemo, da bo dober kmet in dober kooperant. Na njegovo delo je bil razporejen Anton ŠTUMBERGER, ki je bil kooperantom znan po tem, da je z razkuževalcem WAPP razku-ževal hleve. Pri nas je zaposlen od leta 1975. Razkuževanje pa odslej opravlja Vinko URBAN J A, ki je zaposlen pri nas od leta 1973 ter je priden, umirjen in natančen fant. Svetujemo, da mu kooperanti pri naročenem delu pridno pomagajo. 6. Od nas pa je prešel na farmo Breg kot vodja proizvodnega okoliša Milko CIMERMAN, ki je v Perutnini že od leta 1970 (s presledkom zaradi službe v JLA). Tudi njemu želimo pri novem delu kot vodji farme obilo delovnih uspehov. Kakšen smoter smo želeli doseči s kadrovskimi spremembami? a) V okviru možnosti ustreči željam in hotenju posameznikov, da bi se na novem delu še bolje počutili. b) Da bi zaradi prej navedenega lahko v okviru možnosti več doprinesli, prispevali k skupnemu cilju — pridelati več hrane. Jože Reisman Prejemnika srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije To je naš lika Le kdo ne pozna Živorada Marinkoviča — Žika, našega varnostnega inženirja, kot radi po domače rečemo. Pred sedmimi leti je prišel v naš kolektiv in se je poleg svojega poklicnega dela takoj vključil v športne aktivnosti, ki mu veljajo kot konjiček. Žika je človek, ki s športom živi. Že v mladosti je bil aktiven na tem področju. Kasneje je, kot aktivni oficir JLA to dejavnost še krepil in tako je ostal športnik z dušo in srcem. To so opazili tudi drugi. Bil je član odbora za šport in rekreacijo v Perutnini, predsednik odbora za šport in rekreacijo bratskih občin SR Hr-vatske in SR Slovenije. In kar je še pomembnejše, pri Občinskem svetu ZSS Ptuj je član komisije za varstvo pri delu. jame, da se ne bi našlo nekaj uric na teden za organizirano fizično utrjevanje zdravstvenega stanja. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da človek začne razmišljati o svojem zdravju takrat, ko to predpiše zdravnik. Takrat pa je ponavadi že prepozno. Z njegovim mnenjem v celoti soglašamo, saj druge alternative ni. Žiki za prejeto družbeno priznanje iskreno čestitamo. Uredništvo Priznanje osnovni organizaciji sindikata Največ se ob delu ukvarja s športom, zato je že prejel Bloudkovo bronasto značko, bronasto plaketo TTKS Ptuj in bronasto plaketo ZRVS. Pokalov, kolajn in diplom sploh ne šteje več. Največ jih je dosegel na tekmovanjih v namiznem tenisu. Brez namiznega tenisa Žika ne zna živeti, rad pa se pomeri tudi v streljanju. Za vso njegovo aktivnost, predvsem športno, je na predlog konference OO ZSS v Perutnini na prvomajski proslavi prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Ob vsem tem pa Živorada jezi, ker naši delavci nimajo dovolj posluha za športne aktivnosti in še manj za organizirano rekreacijo. Kot vodja službe varstva pri delu se krepko zaveda pomena športne rekreacije za krepitev zdravja delavcev in s tem psihofizične kondicije, ki je predpogoj za uspešno proizvodno delo in preprečevanje nesreč pri delu. Poseben problem pri tem je mladina. Kot meni Žika, mladi nimajo dovolj občutka, da bi se aktivno vključili v družbeno dejavnost na sploh, še manj pa v aktivnosti športne rekreacije. Iniciative, ki bi morala biti v rokah mladih, sploh ni. Vedno jih je treba takorekoč vleči za rokav, da se vključijo v prostovoljno delo. Pravi, da pripadnost kolektivu in družbeni skupnosti ni le delo na rednem delovnem mestu in iskanju svojih eksistenčnih in pri-dobitniških pravic, marveč se odraža v vsem družbenopolitičnem in interesnem udejstvovanju. Tega žal pri naših mladih sodelavcih ni dovolj čutiti, tistim, ki se na raznih področjih udejstvujejo pa se oni drugi znajo celo posmehovati. Neaktivni vedno najdejo izgovor, da nimajo časa, ker imajo preveč svojega domačega dela. Žika trdi, da ne ver- IO OOS TOZD Tovarna krmil je dne 4. 4. 1984 prejel sklep Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj, v katerem so nas seznanili, da se naši OOS za dolgoletno, aktivno in uspešno delo na področju sindikalne dejavnosti v letu 1984 podeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Kolektiv TOZD Tovarne krmil je s ponosom prejel priznanje, saj smo delavci od leta 1962, ko je stekla proizvodnja v mešalnici krmil, pa do leta 1984 izbojevali mnoge delovne zmage. Najbolj ponosni pa smo bili ob pridobitvi nove tovarne krmil ter vseh spremljajočih objektov — žitnih in TTB silosov, skladišča za ovrečene su- rovine, industrijskega tira in računalnika za avtomatsko vodenje tehnološkega procesa. Vedeli smo, da nam bo vse to omogočilo ob vestnem in prizadevnem delu večjo, predvsem pa kvalitetnejšo proizvodnjo krmil, kar je tudi osnova za boljše delo ostalih temeljnih organizacij. Vendar se je kolektiv vsa leta srečeval tudi z večjimi in manjšimi težavami, ki pa smo jih vedno zadovoljivo rešili. Smo »manjši« kolektiv glede na število zaposlenih delavcev, kar pa ima to prednost, da se lahko hitro in sproti pogovorimo o nastalih problemih in jih tako tudi rešimo. Vsi smo člani osnovne organizacije sindikata ter več ali manj angažirani in aktivni v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Zavedamo se resnosti današnjega gospodarskega položaja in se trudimo uresničevati cilje gospodarske stabilizacije. Zavedamo se tudi, da moramo varčevati na vsakem koraku, da ne smemo izgubiti nobenega kilograma dragocenih surovin in da ni prav po nepotrebnem trošiti vse dražje energije. Ponosni smo na dodeljeno priznanje Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj, ki nam bo hkrati tudi obveza za dobro in še boljše delo. Cvetka Drevenšek Kljub veliki skrbi za razbremenitev delavcev v Tovarni krmil, je v tej enoti še vedno veliko napornega ročnega dela Upokojila sta se naša milijonarja Lepo je delati s sodelavci, ki imajo čut do pripadnosti, do družbene odgovornosti in do kolektiva, torej s takimi, ki ostanejo zvesti delovni sredini in firmi v dobrih in slabih časih. Taka sodelavca sta bila vsekakor naša šoferja Jože Krajnc in Franc Petrovič. Oba sta delala v Perutnini več kot 20 let in v tem času prevozila krepke milijone kelometrov. Jože in Franc sta v aprilu izpolnila s svojim prizadevnim delom pogoje za upokojitev. Nista se obotavljala, marveč sta se odločila za upokojitev, saj sta si to že želela. Vsi namreč vemo, da v Perutnini velja pravilo, da mora blago biti pravočasno in v redu dostavljeno. Tega pa ni možno vedno uskladiti z »normalnimi« delovnimi pogoji, še toliko bolj, če upoštevamo stanje naših cest, ki je vse prej kot ugodno. Oba šoferja sta za volanom svojih vozil prebedela marsikatero noč. da o vsakodnevnih presenečenjih, nevščenostih in težavah na cesti sploh ne govorimo. Tudi vozila niso bila vedno takšna kot so sedaj. Oba šofer j a sta iz tiste generacije naših delavcev, ki so pomagali soustvarjati našo delovno organizacijo v šestdesetih letih, ko je bilo najbrž najtežje. Vse to pa je pustilo na njima sledove utrujenosti, zato sta možnost predčasne upokojitve tudi izkoristila. Starejši delavci se obeh dobro spominjajo, saj sta jim marsikdaj pomagala nakladati in razkladati blago. Petroviča je bilo možno spoznati po dveh predstavitvah v Perutni-narju. Spomnili se boste, da je Petrovič skupaj s Henta-kom prevozil 1,000.000 km s hladilnikom magirus 232 brez generalnega popravila. Ravno ob upokojitvi pa je tudi Krajnc pričakoval ta šoferski jubilej. Le nekaj deset kilo- metrov mu je manjkalo do 1,000.000. Te številke dovolj zgovorno pričajo, da sta šoferja Krajnc in Petrovič imela zelo izostren čut in odnos do družbenih sredstev. Organiziranost, doslednost in točnost so nujne vrline. Vsekakor je treba dodati, da sta prej vozila tudi z drugimi kamioni in z njimi prevozila vsaj še toliko kilometrov. Prevozila sta toliko, da bi lahko vsaj 40 krat obvozila zemeljsko kroglo. Za uspešno delo, tako pri opravljanju rednega dela kot v organih upravljanja, sta prejela številna priznanja, predvsem od tovarn katerih vozila sta upravljala. Bila sta vestna in dobra delavca, zato sta bila priljubljena med sodelavci, saj sta bila mnogim vzor. To se je pokazalo tudi na poslovitveni slovesnosti, ki sta jo pripravila v jedilnici TOZD Transservisa. Bila sta zadovoljna, da odhajata v zasluženi pokoj, vendar sta se težko poslovila od prijateljev, s katerimi sta dve desetletji delila lepe pa tudi težke trenutke. Izrazila sta le razočaranje, ker se njune »od-hodnice« ni udeležil nihče iz vodstva transporta. Zato pa sta bila toliko bolj vesela, da so se njunemu vabilu odzvali predsednik KPO Alojz Gojčič, ki jima je izrekel čestitke v imenu delovne organizacije in jima izročil v spomin monografijo Ptuja, in drugi povabljeni sodelavci izven TOZD. Ob slovesu jima želimo, da bi še dolgo zdrava uživala zasluženo pokojnino. Želimo tudi, da se od nas ne odtujita, marveč ostaneta v tesnih stikih z nami. Veseli bomo vsakega njunega obiska, da bomo lahko skupno obujali spomine in rekli tudi kakšno o sedanjosti. Sodelavci Sklepi izdajateljskega sveta Stališča in sklepi razširjene seje izdajateljskega sveta, ki je bila 30. 5. 1984 ob 10. uri, na kateri so poleg članov izdajateljskega sveta bili navzoči člani uredniškega odbora, glavni in odgovorni urednik, predsednik KPO, predsednik PK OOZS. 1. V bodoče bomo izdajali poredkeje časopis, medtem pa bilten Informacije pogosteje in v krajših časovnih presledkih. S takšno rešitvijo želimo na bolj gospodaren način porabiti sredstva namenjena za to dejavnost, določen delež pa celo privarčevati. 2. Tam kjer nam omogočajo A V sredstva, bomo pričeli poskusno zvočno obveščati, z namenom, da bi bilo obveščanje sprotno pestrejše. 2. Samoupravni organi, v prvi vrsti DS delovne organizacije, morajo vsaj enkrat letno obravnavati in oceniti dejavnost obveščanja delavcev. 4. Za obveščanje so odgovorne DPO, (in njihovi organi oz. komisije) strokovni ter vodstveni delavci. 5. Bilten Informacije naj prinaša prvenstveno informacije za odločanje, torej sprotno ali v naprej. Naklada pa se bo prilagajala vsebini gradiva. 6. Zaradi stalnih težav, ki jih ima uredništvo pri zbiranju prispevkov, predlagamo, da se ustanovi skupina rednih dopisnikov, ki bodo dodatno spodbujali delavce k objavljanju prispevkov. Za organiziranje le-teh so zadolžene DPO, zlasti sindikat. 7. Tematska razvrstitev vsebine obsega: — aktualni dogodek — gospodarjenje in stabilizacijska prizadevanja — samoupravljanje in samoupravni akti — delo DPO — inovacije in tehnični dosežki — strokovni nasveti in izobraževanje — pravni nasveti in tolmačenja — tribuna mladih — spoznavajmo se med seboj — varnost in družbena samozaščita —• prenašanje tradicij NOB — upokojenci — bilo je pred ... — kultura — šport — pregovori — smešnice — aforizem — križanke — kratke vesti 8. DS DO naj s sklepom opredeli natančen rokovnik vseh faz izdajanja časopisa oz. biltena, da bi se tako izognili slučajnemu zbiranju, za- mudam, napakam in podobno. — Zadnji datum dospetja prispevkov v redakcijo: 10. v mesecu. — Redigiranje in lektoriranje vsebine: 14. v mesecu. — Oblikovanje: 20. v mesecu. —■ Tiskanje in distribucija: 25. v mesecu. 9. Za izvajanje vsebinske zasnove so poleg izdajateljskega sveta in uredniškega odbora odgovorne DPO, zlasti sindikat. 10. Predlagamo, da se prične postopek za spremembe in dopolnitve pravilnika o izdajanju glasila z zakonom o javnem obveščanju, ki je v razpravi in v postopku priprave predloga. 11. KPO naj zadolži člana za posredovanje aktualnih sporočil za objavo v biltenu Informacije. Prvič - poslednji V soboto, 9. junija, je bilo v Varaždinu tradicionalno, letos jubilejno, 10. srečanje športnic in športnikov Podravke, Koke in Perutnine. Ker so ta srečanja na medrepubliški ravni, nam je Koordinacijski odbor bratskih občin podelil srebrne plakete bratstva in prijateljstva v znak dol- goletnega sodelovanja predvsem na športnem področju. Po sprejemu v poslovnem centru Koke smo se odpravili vsak na svoje tekmovališče in začeli s športnimi boji. Že v samem začetku so nas prijetno ohrabrile tekmovalke v pikadu, ki so zmagale z visoko prednostjo pred drugouvrščeno Koko. Nato so se odvijali boji v nogometu, košarki in namiznem ker smo igrali vsak z vsajam, tenisu. To je trajalo malo dalj, Rezultati in uvrstitve: Namizni tenis: Podravka — Koka 5 :2 PP — Koka 5 : 1 PP — Podravka 0 : 5 1. Podravka 2. PP 3. Koka Kot vsako leto nam tudi tokrat ni uspelo premagati Podravke, ki je že nekaj let suverena. Tudi pri ženskem namiznem tenisu je bila Podravka za nas pretrd oreh. Podravka — PP 3:0 Koka — PP 0:3 Koka — Podravka 0 : 3 1. Podravka 2. PP 3. Koka Kdo je v delovni organizaciji dolžan skrbeti za preprečevanje alkoholizma Skupini zdravljencev Kluba zdravljenih alkoholikov v Ptuju ter delavcem iz OZD Agis Ptuj, TGA Kidričevo, KK Ptuj, Meso-kombinat Perutnina Ptuj in še iz drugih OZD sem postavila dve vprašanji o preprečevanju alkoholizma. Odgovori so podani brez zadržkov, kakor pač anketiranci problematiko doživljajo in o njej mislijo. Če kdo od bralcev misli, da nimajo prav, naj to sporoči. Radi ga bomo poslušali, morda bomo skupno našli boljši odgovor ali o problemu spremenili mišljenje. Že vnaprej pa bi lahko iz odgovorov nakazali domnevo, kot da vodstvene strukture podpirajo alkoholizem in da so socialne službe v DO nemočne, ker nimajo prave podpore vodilnih. VPRAŠANJI 1. Kdo je v DO dolžan skrbeti za preprečevanje alkoholizma? 2. Kaj lahko stori okolje za alkoholika, kako mu lahko pomaga iz zasvojenosti? Zdravljenec »A«: 1. V naši delovni organizaciji so dolžni preprečevati alkoholi- zem: služba za varstvo pri delu, sekretar ZKS oz. vsak zaposleni. Žal pa tega nihče ne dela, ker NE POZNA BOLEZNI ALKOHOLIZEM. 2. Okolje bi moralo pomagati spraviti alkoholika na zdravljenje, to je po moje prvi korak iz zasvojenosti. Zdravljenec »B«: 1. Alkoholizem bi morala najprej preprečevati služba za varstvo pri delu, zatem direktor TOZD, vsi vodilni delavci, neposredni vodja dela in delovni tovariši. Obstaja tudi pravilnik o izvajanju nalog in pristojnosti glede alkoholizma, prav tako imamo alkotest in druga sredstva. 2. Z lastnim zgledom in opozorili vodstvenih delavcev se ga naj preusmeri oz. priporoči za zdravljenje. Če to ne pomaga, pa se je treba zateči k odpovedi delovnega razmerja. Zdravljenec »C«: V delovni organizaciji ni osebe, ki bi bila zadolžena za preprečevanje alkoholizma. Dokler bodo imeli direktorji reprezen- tančno pijačo in bodo imele tajnice v podjetju »buffet« (k sreči pri nas to ni primer - op. ur.), tako dolgo ne bo uspešnega boja proti alkoholizmu v DO. Ljudje so pač tako navajeni, da praznujejo rojstni dan, rojstvo otroka, organizirajo razne piknike, razne obletnice in praznike doma in v podjetju, kjer ne gre brez pijače, ki se je delavci skupaj z vodilnimi pridno poslužujemo. Često so vodilni sami pobudniki za taka pivska »srečanja«, zato od njih ne moremo pričakovati, da bodo preprečevali alkoholizem. Socialna služba v delovni organizaciji se v večini primerov ne briga za alkoholike v kolektivu. Morda te obiščejo, ko si že propadel, ko propada družina, marsikdaj pa se še niti takrat ne zmenijo za alkoholika. Tudi sam sem bil v podobnem položaju, vendar zastopnika socialne službe sploh ni bilo na spregled. Zato menim, da je pri nas socialna služba samo v pisarnah in navadno ne ve, kaj se med delavci v resnici dogaja. To vemo mi delavci sami, ki smo ali smo bili ogroženi. 2. Alkoholika bi mroali najprej prepričati, kako škodljivo je za človeški organizem uživanje alkohola, kako propada družina alkoholika in kako sam odpove na delovnem mestu. Alkoholika je treba obvezno pridobiti za sodelovanje, mu nuditi toplo besedo, mu pomagati, prav tako družini, če je postala socialni problem. Glavna naloga delovne organizacije je, da zdravljenega alkoholika vrne družbi. Če bo alkoholik našel smisel v delu in bo za to delo ustrezno nagrajen, bo pozabil na alkohol. Seveda mora ob tem imeti sam močno in trdno voljo. V vsakem prmeru se mora delovno okolje več posvetiti alkoholiku ter mu preprečiti, da ne pride v stik z alkoholom in da se izogne pivski družbi. Sam zdravljeni alkoholik se mora več posvetiti svoji družini in delu, ker se bo le tako tudi sam spremenil. Nadaljevanje prihodnjič! D. Zlata Ivetič, terapevt kluba zdravljenih alkoholikov Ptuj V nogometu smo v prvem dvoboju premagali Koko, kar nam je dajalo upanje v igri proti Podravki. Prvi polčas je bil neodločen 2 : 2, potem pa je prišlo do katastrofe zaradi izključitve našega igralca. PP—Koka 4:0 PP—Podravka 2:4 Koka — Podravka 5 : 1 1. Podravka 2. PP 3. Koka V streljanju nismo imeli kompletnih ekip pri ženskah in moških. Vskočili so pač prisotni športniki iz drugih disciplin. Temu primerna je tudi uvrstitev o-beh ekip, ki sta končali na repu. Streljanje ženske: Koka 481 krogov Podravka 477 krogov PP 422 krogov Moški: 1. Podravka 2. Koka 3. PP 700 krogov 675 krogov 624 krogov V šahu smo se tudi slabo odrezali. Povedati moram, da sploh nismo imeli kompletne ekipe, ker je z našim srečanjem sovpadal izlet Transservisa, kjer so ravno najboljši šahisti. Mislim, da bi ob takih akcijah bilo možno izlet preložiti, če bi se zato pravočasno zavzeli. Tudi v DSSS je bil planiran izlet za 9. junij, vendar so družbeni interesi prevladali nad privatnimi, tako da smo imeli izlet dva tedna prej. Koka — PP 3:1 Podravka — PP 2:2 Podravka — Koka 3 : 1 1. Podravka 2. Koka 3. PP Letos je bila prvič v naša srečanja uvrščena tudi košarka. Ker nimamo dovolj svojih košarkarjev, smo si jih nekaj izposodili. Ker tako kombinirana ekipa ni bila vigrana, nas je Koka premagala. V drugi tekmi smo se konsolidirali in premagali Podravko. 1. Koka 2. PP 3. Podravka Koka, ki je predlagala to novo panogo, je torej vedela, kje lahko pride do prepotrebnega prvega mesta. O podobnem lahko pričnemo razmišljati tudi mi za leto 86, ko bomo zopet gostitelji. V plavanju sta tekmovali ženska in moška ekipa, ki so ju sestavljali po štirje udeleženci. Ženske so tekmovale v štafeti 4 x 25 m in posamezno. Prav tako tudi moški, vendar na 50 m. Pri ženskem plavanju so naša dekleta bila zadnja, moški pa dvakrat prvi. Štafeta ženska 4x25 m: 1. Koka 2. Podravka 3. PP Posamezno — ženske 25 m: 1. Koka 2. Podravka 3. PP Štafeta moška 4 x 50 m: 1. PP 2. Koka 3. Podravka Posamezno — moški 50 m 1. PP 2. Koka 3. Podravka Kegljanje je bila ena od zadnjih disciplin. Najprej so igrale ženske. Zaradi odsotnosti naše favoritinje Hukerjeve iz Zaoreba smo bili okrnjeni, zato nismo pričakovali visoke uvrstitve. Dekletom pa je vendar šlo razmeroma dobro in so dosegle drugo mesto s prednostjo enega samega keglja. Ženske: 1. Podravka 142 kegljev 2. PP 115 kegljev 3. Koka 114 kegljev Mnogo slabši so bili naši moški kegljači. Tekmovali so po istem tekmovalnem sistemu kot ženske (6x15 lučajev). Od naših kegljavk so bili boljši za 16 podrtih kegljev. Moški: 1. Podravka 193 kegljev 2. Koka 142 kegljev 3. PP 131 kegljev Kot zadnja disciplina je bil na vrsti mini golf za ženske. Tekmovanje se je odigralo v Minervi v Varaždinskih Toplicah. Organizacija tu ni bila najboljša, ker je primanjkovalo palic in žogic. Naša dekleta so tudi tu premočno zmagala, vendar za skupno višjo uvrstitev to ni zadostovalo. Končna uvrstitev po vseh disciplinah : 1. Podravka 49 točk 2. Koka 45 točk 3. PP 41 točk Tenisači med »bojem« Veliki Prehodni pokal je spet »odpotoval« v Koprivnico Po več letih se je zgodilo, da nam je ostalo zadnje mesto, čemur se ni preveč čuditi glede na interes naših sodelavcev za šport in rekreacijo. Mislim, da je mnogo premalo mladih, ki bi imeli voljo sodelovati na športnem področju, a kaj, ko imajo toliko drugih preokupacij. Mislim, da bo treba na športnem področju nekaj ukreniti ali pa v celoti nehati. Vsem sodelujočim se za udeležbo zahvaljujem, ostale pa vabim, da se nam pridružijo in pričnejo resneje delati, da bomo opravičili finančna sredstva, ki jih dobimo od sindikata. Aco KRAJNC Za ustrezno uvrstitev so se še zlasti potrudile predstavnice nežnega spola Tekmovanje pemtninarjev Slovenije V okvirju sodelovanja slovenskih perutninarjev organizira Perutninski kombinat Pivka delavske športne igre, ki bodo v soboto, 23. junija v Pivki. Športniki se bodo pomerili v malem nogometu, kegljanju in odbojki. Predvidevajo, da bi ta srečanja postala tradicionalna, o čemer se bodo dogovorili na srečanju. Razmišljajo tudi o uvedbi novih športnih disciplin. Urednik Kje je naša mladina? Varnost v cestnem prometu — tudi vaša varnost Letos mi je bilo zaupano vodenje športnih aktivnosti v naši delovni organizadji. V zvezi s tem bi rad napisal nekaj stvari o naši mladini. Že nekaj let je pri njej opazen padec interesa za rekreacijo in šport. Pri tem se vprašujem za vzrok. Mogoče tiči tudi v meni in tovariših, ki smo za to aktivnost zadolženi po delavnih enotah. Poleg vsega se trudim za redno obveščanje o rekreaciji in športu. Pri nas v DSSS so vedno vsa obvestila na oglasni deski (v vednost tistim, M pogledajo tja samo takrat, ko so objavljeni kakšni razpisi, morebiten dvig točke ali gradbeni krediti). Naša mladina, ki je naš up in bodočnost, kot je že govoril Tito, pa se slabo udeležuje tudi športnih aktivnosti, čeprav menim, da bi morala biti nosilec vsega naprednega v naši družbi. V delovni organizaciji sem šele nekaj let, vendar dovolj dolgo, da sem opazil, kako deluje naša mladinska organizacija, vodstva se menjujejo, sprememb pa ni opaziti. Ko je treba ob 15. uii domov, je že vrsta ob žigosni uri, da ne bi kdo ostal kako minuto dalj. Ne vem, ali je to pridobitniška mrzlica ali pa je standard tako padel, da morajo doma vsi nekaj početi kot vrtičkarji, zidarji, kmetovalci in podobno. Mislim, da konkretno v DSSS nihče od mladih nima tako nizkega standarda, da kdaj pa kdaj ne bi mogel na kakšno športno tekmovanje v okviru delovne organizacije. Ah pa bi morali koga spodbujati celo z dnevnico? Ne vem, zakaj vidim na športnih prizoriščih več ali manj iste starejše ljudi. Nisem zbiral statističnih podatkov o starosti udeležencev, vendar lahko storim tudi to, če bo potrebno komu dokazovati odsotnost naše mladine. Vsa aktivnost naše mladine je v organizaciji vsakoletnega piknika, za kaj več pa ne vem. Mogoče se motim, mogoče so še kakšne skrivne ali strogo zaupne akcije, ki pa mi vsaj iz naših javnih občil (Perutninar) niso znane. Tako še enkrat apeliram na našo mladinsko organizacijo, da bi mi v bodoče pomagala na športnem področju, in to ne le v organizacijskem smislu, temveč predvsem s svojo prisotnostjo in udeležbo na športnih prizoriščih. Aco Krajnc Ljudje smo včasih malce čudni, tudi v prometu. Kadar smo peš, se jezimo na voznike, kadar smo za volanom, nam gredo na živce pešci, pri tem pa pozabljamo, da bomo jutri spet pešci. Kaj pa otroci — naši otroci. Že tako in tako si najraje organizirajo igrišče na ulici ali cesti, saj je tam zagotovo asfalt. Po svoje imajo sicer prav, neza-vedajoč se nevarnosti, ki na njih preži. Žal pa se mnogi starši, največkrat zaradi pridobitniške mrzlice, premalo zavedajo svoje odgovornosti do uporabnikov prometnih poti in do svojih otrok. Pred nami so letne počitnice, ki so namenjene sprostitvi otrok, to pa je tudi čas, ko delavci in občani 'množično odhajajo na zaslužen dopust, oziroma počitnice. Pri enih kot drugih večkrat popusti pozornost, zato ta čas prinaša še več možnosti za nesrečo. Prav bi bilo, da bi o tem razmišljali vsi in zamenjali nekatere materialne dobrine za svoje in otrokovo sprostitev in dobro počutje. V tem času je še zlasti prosto za otroško igro na dvorišču, v parku ali bližnjem gozdu, nikakor pa ne na cesti. Potrudimo se in manj bo presenečenj in žalosti. Posebno poglavje v varnosti cestnega prometa so kolesarji, oziroma njih kolesa. Avtomobil moramo vsaj enkrat na leto peljati na tehnični pregled zaradi podaljšanja registracij. Je torej vsaj enkrat) v letu resnično v brezhibnem stanju. Kaj pa kolo? Marsikdo tudi v desetih letih ne naredi ■ »tehničnega pregleda«. Podobna slika se je pokazala, ko so člani komisije za varstvo in vzgojo v cestnem prometu op-ravilil pregled brezhibnosti koles tudi v naši TOZD Mesna industrija. Številk tokrat raje ne bom navajal, so pa porazne. Takih in podobnih akcij, tudi »ostrejših« bo še več, zato bi bilo prav, da bi svojim kolesom posvetili več pozornosti in manj bo nesreč. Nesmiselno je čakati na miličnikov ukrep. Pa srečno! L. C. PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Lojze Cajnko, predsednik), Irena Javernik, Ida Kozel, Anton Medved, namestnik predsednika, Vida Nahberger, Jože Reisman, Marija Širovnik, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2000 izvodov, uredništvo In uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacija pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dna 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.