Leto 1896.
463
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LIL — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1896.
Vsebina: (Št. 181.—138.) 131. Zakon o odpravi zasafinin pri dohodarstvenih prestopkih. — 132. Zakon o dodelitvi posojila iz državnih sredstev deželi kranjski vsled potresa v letu 1895. — 133. Zakon o dodelitvi dodatnih kreditov k državnemu proračunu za leto 1896. — 134. Ukaz zastran izvršitve zakona z dne 2. julija 1896. I. o odpravi zasafinin pri dohodarstvenih prestopkih. — 135. Razglas o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Melku na Dolenjem Avstrijskem. — 136. Razglas, da se je ustanovil véliki carinski urad II. razreda v Pruskem Ileinersdorfu in se opustil mali carinski urad I. razreda v Bernarticih. — 137. Razglas o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozko raztefiino v Ôrnôvcih. — 138. Ukaz o pričetku uradovanja okrajne sodnije Floridsdorf na Dolenjem Avstrijskem.
131.
Zakon z dne 2. julija 1896. 1.
o odpravi zasačnin pri dohodarstvenih prestopkih.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen 1.
Sedaj veljavna določila o nagrajanju zasačni-kov pri dohodarstvenih prestopkih (o zasačninah) se razveljavljajo in od zvišanih s tem prebitkov iz dohodarstvenih kazenskih novcev se 74 odstotkov odkazuje državnemu zakladu.
Člen II.
Spredaj stoječi člen se ne uporablja o primerih :
1.	gledé katerih so se že pred pričetkom veljavnosti tega zakona pridobile pravice do zasačnin, ali
2.	v katerih poseben zakon ali pogodba stekajoče kazenske novce proti povračilu stroškov za postopanje prepušča kakemu dohodarslvenemu zakupniku ali kaki družbi za užilninsko poravnavo.
Člen III.
Ta zakon stopi v veljavnost z dnevom, katerega se razglasi.
Z istim dnevom se razveljavijo temu zakonu nasprotujoča določila.
Člen IV.
Izvršiti ta zakon je naročeno finančnemu ministru.
V Išlu, dne 2. julija 1896. 1.
Franc Jožef s. r.
Badeni s. r.	Biliiiski s. r.
»
138.
Zakon z dne 8. julija 1896. 1.
o dodelitvi posojila iz državnih sredstev deželi kranjski vsled potresa v letu 1895.
S pritrditvijo občh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
92
(Sloveniach.)
§• 1.
Moja vlada se pooblašča, deželi kranjski vsled potresa v letu 1895. dodeliti v namene, v nastopnem navedene, s tremi od sto obrestno posojilo iz državnih sredstev v znesku 1,500.000 gl.
Od tega zneska je uporabiti 550.000 gl. za obnovo deželskih poslopij, 450.000 gl. za dodelitev triodstotnega posojila mestni občini ljubljanski v založbo zaklada za vravnavo mesta in 500.000 gl. za dodelitev triodstotnih posojil pomoči potrebnim posestnikom takih poslopij v Ljubljani in selskih okrajih kranjskih, katera so bila po potresu podrta ali poškodovana.
§. 2.
Skupni znesek 1,500.000 gl. se deželi dâ na razpolaganje v treh letnih obrokih po 500.000 gl. v letih 1896., 1897. in 1898.
V ta namen se vladi dovoljuje dodatni kredit za 500.000 gl. k državnemu proračunu za leto 1896., Potrebščina, poglavje „Obča blagajniška uprava“ ; oba nastopna obroka je vpostaviti v državni proračun leta 1897. in leta 1898.
§. 3.
Posojilo za 1,500.000 gl. je povrniti v dvajsetih enakih letnih obrokih, katerih prvi dospé v izplačilo 1. dne januvarja 1901. 1.
§• 4.
Pravne listine, vloge, vpisi in uradna dejanja o tem posojilu in pa o posojilih, ki se iz njega do-delé občini ljubljanski in zasebnikom, se oprošču-jejo kolkov in pristojbin.
§. 5.
Izvršiti ta zakon, kateri stopi v veljavnost, z dnem, katerega se razglasi, je naročeno ministroma za notranje stvari in za finance.
V Išlu, dne 8. julija 1896.
Franc Jožef s. r.
Biliiiski s. r.
13».
Zakon z dne 8. julija 1890.1.
o dodelitvi dodatnih kreditov k državnemu proračunu za leto 1896.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Člen I.
V založbo nekaterih v finančnem zakonu za leto 1896. neprevidenih stroškov se dovoljujejo nastopni dodatni krediti:
A.	Poglavje 7. Ministerstvo za notranje stvari.
I.	Naslov 1. Osrednje vodstvo.
a)	Zavarovalnotehniški oddelki.
Redna potrebščina.............. 10.725	gl.
Izredna potrebščina .... 11.800 „
Vkupe . 22.525 gl.
b)	Za opravo statističnih ovedeb o razmerah za-
sebnih uradnikov.
Izredna potrebščina ....	12.000	gl.
II.	Naslov 6. Povodne stavbe.
Štajersko.
Izredna potrebščina:
Državni prispevek za vzdrževanje vredbenih staveb na reki Muri v kosu od Gradca doli do šta-jersko-ogrske meje (1. obrok) .... 45.000 gl.
B.	Ministerstvo za finance.
Poglavje 11. Obča blagajniška uprava.
Izredna potrebščina:
a)	Brezobrestna državna naprejščina deželi
štajerski za vzdrževanje vredbenih staveb na reki Muri v kosu od Gradca doli do štajersko-ogrske meje (1. obrok)...................... 45.000 gl.
b)	Izredne podpore:
Draginjski prispevek za državne in državnih železnic služnike po povodu potresne nezgode, ki je leta 1895. zadela Kranjsko........... 62.500 gl.
Badeni s. r.
C.	Poglavje 30. Ministerstvo za pravosodje, j Naslov 4. Nove stavbe pravosodnega upravstva.
Vzhodna Galicija.
Za stavbo uradnega poslopja v Žydačovu (I. obrok)........................ 15.000 gl.
Člen II.
Uporabna doba rednega kredita 10.725 gl. za zavarovalno tehniške oddelke v ministerstvu notranjih stvari se ustanavlja za čas do 31. decembra 1896. L, uporabna doba vseli izrednih kreditov pa za čas do 31. decembra 1897. 1.
Člen III.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje in finance.
V Iglu, dne 8. julija 1896.
Franc Jožef s. r.
Badeni s. r.	Bilinski s. r.
Gfleispach s. r.
i:n.
Ukaz finančnega ministerstva z dne 9. julija 1896.1.
zastran izvršitve zakona z dne 2. julija 1896. I. (drž. zak. št. 131) o odpravi zasačnin pri doho-darstvenih prestopkih.
8- 1.
Veljajoča določila o nagrajanju ovadnikov do-hodarstvenih prestopkov se ne izpreminjajo z zakonom o odpravi zasačnin pri dohodarstvenih prestopkih.
§. 2.
Osebe, katere so si z odkritbo dohodarstvenih Prestopkov, spadajočo v njih službeno dolžnost, ali Pa tudi brez take službene dolžnosti s prijetbo dohodarstvenega prestopnika ali z zasačbo predmeta ati pomagâl k prestopku pridobile posebnih zaslug, se morejo po tem, kako važen je kazenski primer 'n kako težavna je bila odkritba, prijetba ali za-sačba, nagraditi iz državnega zaklada.
§• 3.
Za dodelitev te nagrade je brez pomena, ali je dohodarstveni prestopnik po odkritem dohodarslvenem spotikljaju zaslužil kazen na imovini ali pa kazen zapora, ali se je-li res tudi vplačala pravnomočno njemu prisojena globa.
Nagrado je moči dovoliti tudi tedaj, kadar je dohodarstvena kazen že nehala, samö da država do davščine, skrajšane po prestopku, ima š^ zmerom pravico izmere.
§. 4.
Kadar je zastran dodelitve v §. 2. oznamenjene nagrade presojati, kako zaslužna je dohodarstveno-uradna sprožba spotikljaja, se je ozirati zlasti na te-le okolnosti :
a)	na posebno nevarnost, kateri je bilo dohodar-stvo izpostavljeno po doličnem dohodurslve-nem prestopku bodi si z ozirom na višino pripadajoče davščine, oziroma na vrednost predmeta prestopka, bodi si z ozirom na nevarnost prestopnika ali na obseg, skrivnost ali premetenost dohodarstvu kvarne podjetbe;
b)	na poseben trud, napor ali osebno nevarnost, ki je bila v zvezi z odkritbo dohodarstvenega spotikljaja.
§. 5.
Kedorkoli je pri odkritbi dohodarstvenega spotikljaja sodeloval tako, kakor je pisano v §. 2., ima zastran svojega eventuvalnega izkaza pravico, od ohlastva, urada ali uradnika, kateremu je predložiti popis dejanja, zahtevati o spotikljaju, ki ga je on sprožil, potrdilo, v katerem je zabeležili opravilno številko, pod katero se je uradno postopalo s popisom dejanja.
Bilinski s. r.
135.
Razglas ministerstva za notranje stvari z dne 24. julija 1896.1.
o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Melku na Dolenjem Avstrijskem.
Deloma izpreminjaje upravno razdelitev nad-vojvodine avstrijske pod Anižo, razglašeno z ukazom ministerstva za notranje stvari z dne 10. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 101), je Njegovo cesarsko in
kraljevo apostoljsko Veličanstvo z Najvišim sklepom gnane železnice z ozko raztečino od Prutskega mosta z dne 28. septembra 1895. 1. najmilostiveje račilo ' skozi Mostovno cesto, Kolodvorsko cesto, Glavno dovoliti ustanovitev okrajnega glavarstva v Melku, cesto črez Veliki trg, skozi Svetovalniško cesto, katerega uradni okraj obsegaj sodni okraj manški, - Erdeljsko cesto, Strelško cesto do kraja pred po-melški in ybbski, ki jih je izločiti iz sedanjih poli- j stajo Ljudski vrt železnice iz Levova v Črnovce, s kritičnih okrajev Scheibbs, St. Pölten in Amstetten.	J loma od tam, kjer Mostovna cesta prihaja v Kolo-
Okrajno glavarstvo melško prični svoje urado- - ^voisko cesto, do kraja pred vzprejemalnieo postaje vanje s 1. dnem oktobra 1896. 1.	Crnôvci in pa odtam, kjer Vrtna ulica prehaja v Er-
deljsko cesto, do vozovne lope.
Iladeni s. r.
130
Razglas finančnega ministerstva z dne 24. julija 1890. 1.,
da se je ustanovil véliki carinski urad II. razreda v Pruskem Heinersdorfu in se je opustil mali carinski urad I. razreda v Bernarticih.
Oziraje se na spisek v avstrijsko-ogrskem carinskem ozemlju postavljenih carinišč, objavljen z ministerskim ukazom z dne 1. avgusta 1891. 1. (drž. zale. št. 154), se razglaša, da se je na kolodvoru v Pruskem Heinersdorfu ustanovil véliki carinski urad II. razreda, kateri ima poleg ocarinje-valnih oblasti, ki mu gredö po njegovi vrsti, tudi oblast, opravljati napovedno postopanje v železniškem prometu, potem carine prosto odpravljati pred kom ali za kom pošiljane popotne stvari in na izvozu obravnavati cuker, izstopajoč s pravico do izvozne bonifikacije.
Mali carinski urad 1. razreda v Bernarticih se je opustil.
lUIiiiski s. r.
131.
Razglas ministerstva za železnice z dne 26. julija 1896.1.
o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozko raztečino v Črnovcih.
G. kr. ministerstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak št. 2. iz 1. 1895.) po pogojih in načinih, natančneje ustanovljenih spodaj, v porazumu z vdeleženimi c. k. mini-sterstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministerstvom mestni občini črnovski dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo iz obratovanje male, z električno silo
§. 1.
Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Trajna doba v členu V., lit. cl) zgoranjega zakona previdene prostosti od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni na mesto njih, se ustanavlja na 15 let, računčč od današnjega dne.
Zastran eventuvalne premembe kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino, je uporabljati določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj navedenem zakon.
§. 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo s kraja ozna-menjene železnice začeti precej, in jo dokončati naj-dalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dne, ter dodelano železnico izročiti javnemu prometu in obrat po nji vzdržavati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roku za gradnjo, mora koncesijonarka dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§- 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarki dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile ceste, katere niso v občinski upravi, mora koncesijonarka dobiti privolilo tistih, ki so dolžni té ceste vzdrževati, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v rabo ceste.
§■ 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministerstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v poglavju ß zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) uporabni o malih železnicah, potem zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö, naposled pa še tega, kar ukažejo ministerstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§• 6.
Koncesij'onarki se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarke.
Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena.
Koncesijonarki se nasproti priznava pravica, izdati prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, Jo zneska, kakor ga ustanovi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, Preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz donosov poznejših lét, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, potem za dobavo vozil in pa dotacijo pri-čuvnega zaklada res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so med grajenjem res bile izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube Pri dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se dotični stroški sméjo prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§• 7-
Koncesijonarka je dolžna, po dopuščeni železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonanci-jam, ki so ravno v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnim vojaškim oblastvom.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Ako bi vsled slovesnosti, vojaškega premikanja, parad, potem vsled jnapravljanja novih kanalov, polaganja novih cevi itd. oblastva štela, da je potrebno začasno ustaviti obrat po dopuščeni železnici, mora koncesijonarka slušati dotične zaukaze oblastva, ne zahtevaje nikake odškodnine za izgubo, ki ji nastane vsled tega, da se obrat začasno ustavi.
§. 9.
Državni uradniki, nastavljene! in služabniki, kateri železnico po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrano koristi države rabijo vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. k. ministerstvo za železnice, se ž njih popotnim pratežem vred morajo prevažati brezplačno.
§. 10
Koncesijonarka je dolžna, pošto in pa služnike poštnega in telegrafskega upravstva prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
(Sloveniseh.)
93
Za to dajatev in pa za druge dajatve v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplato, katera se ustanovi dogovoroma.
Dopisi, kateri se glede na upravo železnice pišejo med ravnateljstvom ali načelništvom železniške podjetbe in med podrejenimi organi, ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železniškega zavoda.
§■ H-
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na petdeset (50) let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 12.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. I. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§. 13.
Koncesijonarka nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako ji tega državno upravstvo izrečno ne dovoli.
§• H.
Državno upravstvo ima pravico, se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseli delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
§• 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojili ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu upravstvu pridržuje tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreči, da je dopustilo svojo moč izgubilo še pred iztekom dopustilne dobe.
Guttenberg s. r.
138.
Ukaz ministerstva za pravosodje z dne 28. julija 1896.1.
o pričetku uradovanja okrajne sodnije Floridsdorf na Dolenjem Avstrijskem.
Z ukazom ministerstva za pravosodje z dne 23. oktobra 1895. 1. (drž. zak. št. 160) na novo ustanovljena okrajna sodnija Floridsdorf prični svoje uradovanje s 1. dnem septembra 1896. 1.
Gloispach s. r.