»Tednik« izhaja pod tem imenom od Zi. nuvfcfmbra lyHl dalje po oklepu obOinskih odborov SZDL 1'tuj in Oruiož — Izdaja zavor »Ptujski tednik«, Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Stcv. tekočega računa: NB 524-3-72 - Tiska Časopisno pvodj. Mariborski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND Št. 43 PTUJ, 28. oktobra 1966 Cene: 0.4 ND, 40 SD Letnik XIX Priprave na skupščinske volitve 1967 Skupščine sestavni del družbenega samoupravljanja Občani in njihove stvarne odločitve v svojem in skupnem interesu riu.j, If). 10. iri(i« (V.l). Na poijovorih predsednika Obiinskejna odhora SZDL riuj Franja Ucbernaka z odborniki obeh zborov skup- ščine in s poslanci SRS so slišali navzoči več mnenj in preillosov tudi v zvezi s pripravami na skupščinske volitve spomladi 1967. iz uvodnesa nagovora predsednika szdi. Franja llebernaka povzi mamo neka.j mnenj in stališč občinskega odbora szdl: Skupščine - sestavni del samoupravljanja Po usliivni reformi leta 196.'i (po sprejetju zvezne in republiških usldv) se je močno poglobila družbeni! vloga, predstavniških leles (skupščin). Ustava jih tre- lira (in lak položaj bi morale skupščine dobili tudi v praksi) kol sestavni del družbenega sa- moupravljanja. Osnovni koncept naše ustave o sistemu družbenega samouprav- ljanja je v tem, da biistvo in no- silec naše socialiistične demokra- cije niista država in politična ob- last, ki bi delovala neodvisno in m:aio državljana ali po celo nad njim, ^ampa^k v tem, da naša družbena ureditev, ki s^mo jo proklamircili z ustavo, neposred- no izhaja od o^bčana kot proiz- vajalca družbenih dobrin, od njegove vloge pri delitvi dohod- ka in od skupnih razvojnih po- treb, celotne družbe. Iz lega osnovnega družbenega položaja proizvajalca in občana izhaja tudi njegova nadaljnja vloga, vloga nosilca vseh druž- benih zadev, o katerih naj kar najbolj neposredno in ne le for- malno, kakor je zaenkrat nava- da v naši praksi, ampak stvarno odloča v svojem in skupnem in- teresu. Tak sistem odklanja in izključuje lorej vsako posredni- štvo med človekom in družbo pri opravljanju in reševanju družbenih zadev ter pri izpolnje- vanju skupnih družbenih nalog. S ta.kimi o-snavnimi koncepti smo šli v ustaivno razpravo pred tremi leti, s temi koncepti in na podlagi njih smo skušali pri ob- čanih in organizacijah zbuditi živ interes za njihovo dejansko in ne le formalno vključevanje v sikupna prizadevanja za vzpo- stavljanje širokega in učinkovi- tega družbenega satnoiupravija- nja v občini. Ti koncepti 6o nam bili tudi poLitično vodilo v akci- ji za pripravo občinskega statuta in statutov KS. Na vprašanje, v kolikšni meri nam je uspelo za- četi graditi taik družbeni sa-mo- upravni mehanizem v ol.)čind, ■mislim, da lahko 'brez občutka sramežljivosti pri^trdilno odgovo- rimo. 1'riznamo lahko, da se naš ob- čan vse bolj zaveda svojega ustavnega položaja in pravic in da pojmuje dnevno polrebo po svoji samoupravljalski aktivno- sli v delovni organizaciji, v kra- jevni skupnosti, na zborih voliv- cev, prek odbornikov v občinski skupščini in celo širše v okviru občine. Za tak napredek imajo nedvomno določene zasluge vsi faktorji, ki so se za lo nepo- sredno zavzemali: družbeno po- litične organizacije, delovne or- ganizacije, občinska skupščina, odborniki, poslanci itd. To nam dokazujejo mnoge, včasih bolj, včasih manj pripravljene odkri- te in konstruktivne razprave z občani na zborih volivcev, na sestankih, konferencah, na dru- gih formalnih in neformalnih raz- govorih z občani o mnogih go- spodarskih, družbenih, političnih, zdravstvenih, kulturnih, šolskih, socialnih in ostalih vprašanjih. Za širši razmah samoupravljanja Ko smo organizacii^.''-več ali manj utrdili samoupravne insti- tucije v občini :n ko smo po- stavili določeno startno osnovo za samostojno delo teh organov, gre sedaj za to, da se odločneje angažiramo v vseh samouiprav- nih organizmih in na vseh pod- ročjih družbenega in gospodar- skega življenja v občini za širši razmah samoupravljanja, za nje- govo večje uveljavljanje in kva- l:U!to, za odpravo določenih ovir na tem področju, za odpravo napak, nezaupanja določenega dt'la proizvajalcev in občanov v >iimoupravni sistem, za odpravo samovolje posameznikov, more- liijtnih privilegijev in za odpravo \ ioh ostalih deformacij, ki one- titogočajo našemu občanu in ga ovirajo, da bi lahko bil nepo- sredno udeležen pri skupnem od- ločanju in reševanju določenih družbenih zadev na vseh nivo- j:h. I o so osnovne misli in osnovni poudarek IV. plenuma CK ZK.I in vseh plenumov republiških C K. Določene politične naloge in obveznosti v nadaljnjem razvoju scimoupravljanja so postavljene uuii pred občinske skupščine kot najširše samoupravne organe v občini, zlasti (sedaj v spremenje- nem položaju komune in v na- činu izvajanja njenih nalog v orocesu decentralizacije, ko ob- činska skupščina prerašča iz or- gana politične oblasti v najširši organ samoupravljanja v občini, v forum demokratičnega dogo- varja n/j a o poT i občine. S tem pa razumljivo dobiva tudi odbornik odgovornejšo vlo- go in naloge pri njegovem odlo- čanju v skupščini. Pri nas so žal še vedno pogosti primeri pod- ciMjevanja odborniške funkcije; nekateri jo smatrajo za drugo- razredno funkcijo, za dodatno iunkcijo k ostalim družbenim obveznostim, ki je pač formalno potiebna v našem sistemu. Z večjo demokratizacijo izbire od- bornika, z večjo demokratizacijo volilnega mehanizma in postop- ka, z večjo aktivnostjo odborni- ka v skupščini in izven nje ter z rastjo skupščinske avtoritete bodo prav gotovo tudi drugačna gledanja na družbeno odgovor- nost odborniške funkcije, tudi v občinski upravi odbornik še ni deležen ustrezne veljave. (Nadaljevanje na 5. strani) DAN MRTVIH v torek, 1. novembra 19C6, ob 9. uri dopoldne se bodo zbrali pre- bivalci iz Ptuja in okolice na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptujn, učcnci osnovnih in srednjih šol, člani delovnih skupnosti in svojci bor- cev, talcev in žrtev tudi iz drugih krajev ■ bomo odšli s -iSvobodcno^ godbo in z nosilci vencev na čelu na ptujsko mestno pokopališče na komemorativno slovesnost, ki bo tudi tokrat pred spomenikom prvobor- cev, talcev in žrtev, kot je vsako leto ob veliki udeležbi mladine in odraslih. Večkrat smo v jesenskem sončnem dnevu, pa tudi v dežju, i/iuo- žično zbrani obujali spomine na zgledne borce narodnoosvoboddiKfga boja, na talce in na žrtve fašističnega nasilja, katerih imena so vklesa- na na spominskih ploščah in na spomenikih na pokopališča, na krajih smrti m na raznih zgodovinsko važnih mestih težkega boja s jašisti in njihovimi pomagači. V sončnih dnevih se lažje spomnimo vseh lepih, mladostnih dni padlih in umrlih za svobodo, polnih načrtov in življenj- skega veselja, ki jim jih je prečrtala prerana smrt, ob deževnih pa se še podrobneje spomnimo tudi tistih temnih, težkih, žalosti in upora polnih dni druge svetovne vojne, kot najtežje nesreče, ki jo je moralo preživeti naše svobodoljubne ljudstvo v boju za obstoj, za svojo zem- ljo, za svoj jezik, za svoje načrte in za svoj življenjski mir. Pogle\l na rr^srv~Taznat(Trvtie čvetice, na'goreče svečke, no zem- ljo, pesek in kamnite plošče, pod katerimi počivajo naši dragi pokoj- ni, skoraj vedno spremlja solza in bolečina v srcu, ki bi jo radi pri- hranili mlajšemu rodu. saj mu želimo, da rnu ne bi bilo nikdar potreb- no umirati nasilne smrti v boju s sovražnikom za krivice, zaradi /c«te- rih so umirali v nenehnem boju z raznimi osvajalci naši predniki. Že- limo mlajšemu rodu da bi živel v miru, mednarodnem sožitju in med- sebojni pomoči in da bi tako živelo vse človeštvo po miroljubni rešitvi vseh perečih ekonomskih in drugih vprašanj, ki onemogočajo dostojno življenje še vedno dvema tretjinama človeštva. Kot vsako leto, se je tudi letos skoraj vsako pokopališče drugod po svetu in v naših krajih spremenilo v cvetlično odejo, pod katero naj bo lahka zemlja vsem dragim, ki se jih vsi skupaj in vsak zase radi spominjamo, jim prižigamo sveče in si preživeli segamo v roko v tihi želji, da bi nam še dolgo sijalo sonce v miru, svobodi in prizadevanju za lepše življenje. 24. oktober - dan Združenih narodov Organizacija Združenih narodov je posvetila enaindvajseto oblet- nico svoje ustanovitve vprašanju beguncev, ki so zapustili svojo rodno grudo, in jih na stotisoce hsga po svetu. Organizacija Združenih narodov, ki se polagoma približuje času, ko bo poklicana zastopati in ko bo zares zastopala vse narode .sveta, je upravičena seznaniti svet z nadlogami, ki tarejo posameznike in skupine, katerim begunstvo ne jemlje le mednarodnega zastop- stva, temveč tudi varstvo njihovih nacionalnih zakonov, ki živijo v negotovosti in marsikdaj tudi v rersčini. Sekaj po prizadevanju visokega frnmisartata za begunce pa tndt po '^r-zadevanju drugih njihovih or- ]anizacij se je Združenim naro- dom posrečilo, da so vsaj deloma \zpo'nUi praznine v življenju be- guncev. Ko ni bilo mednarodnega pred- stavništva v pravem pomenu be- sede. je organizacija omogočila beguncem, da so mogli prikazati svetu svoje težave. Da bi beguncem nadomestili varstvo, ki jim ga je odrekla nji- hova nacionalna zakonodaja, pod- pirajo Združeni narodi na med- državni in na nacionalni ravni sprejemanje in uporabo zakonov in upravnih ukrepov, ki dajejo be- guncem pravico pribežališča in iim priznavajo jasen status, kar jim o'.ajšuje potovanje in zago- tarUa odškodnino. Vsako leto daje organizacija Združenih narodov neposredno pomoč za več kot milijon begun- cev, da jirn s tem olajša nadloge vsakdanjega življenja, ker .so ti ljudje še vedno primorani živeti izven svojih rojstnih krajev. Še marsikaj bo treba storiti, da bi to delo neposredne pomoči uspešno dokončali. Število begun- cco ne le da se ne zmanjšuje, temveč še narašča. Da bi bili te- mu kos. so nujno potrebna večja sredstva — reč človeškega razu- mevanja kot tudi več finančne P0'V0Čt. Izven teh do'žnosii si je orga- nizriaia Združenih narodov zasta- vila veliko obsežnejši cilj: napravil i konec spopadom, pred- snJkom. P'-cganjanieni in neena- kosti. ki sUiio ljudi, da iz strahu n'i nhupa zapuščajo svojo rodno grudo. Ker je letos dan Združenih^ na- rnii'~"d()r. bodisi velikih ali maihnihc ter izraziti svojo voljo, »da pri- r">-tn>reio k družbenemu napred- ku in ustvarijo boljše življenjske fazniere r večji svobodi«. Ve Ic politični begunci, vsaj dve ^rcfiini človeštva iščeta pomoč, da 'ii prebrodili — to pa ie nujnejše, ^'ot da bi .-C jim izognili — stra- vojne, zastraševanja in po- '^•'onia, ki izvirajo iz rasne ali ^'frskc diskriminacije, mučeni- ' "tvo. ki ga prinaša bolezen, ne- i ^nunje ali podhranjenost, lakota ; pnrcdne nesreče, ki se jim , '^i mogoče izogniti. 'C ie treba toliko storiti, da' hcgunren) zagotcfHi pomoč in 'Jv.-.iic aa O. iLidn.j MEDOBČINSKO SREČANJE Občinski sindikalni sveti Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin so bili 22. in 23. oktobra 1966 iniciatorji treh pomembnih, samo- stojnih, v bistvu pa si medsebojno dopolnjujočih srečanj proiz- vajalcev in upravljavcev iz vseh štirih občin. V soboto, 2. oktobra, je bilo dopoldne v Kidričevem v dvo- rani restavracije kot prvo po- svetovanje pod naslovom: Več zaupanja neposrednim proizva- jalcem z glavnim referatom dr. Vaneka Šiftarja in s štirimi ko- referati ter nekaj diskutanti. Istega dne popoldne je bilo kot drugo pri gradu na Borlu par- tizansko srečanje ob tabornem ognju in kot tretje je bilo v M ielio. 23. oktobra, dopoldne pri gradu Borlu medobčinsko srečanje občanov sosednih občin s kulturnim programom, po- poldne pa s posebnim tekmova- njem in izrednim veselim de- lom ob godbi in plesu. \amen tega širšesa programa je bil posredovati proizvajalcem misli o praktični vrednosti sa- moupravnih aktov za celotne delovne skupnosti in za delov- ne enote ter o odločanju v duhu vsebine teh pravilno sestavlje- nih aktov. Drugi namen je bil zbrati v haloškcm gostinskem centru Borlu pri gradu ob kon- cu največje trgatve, ki jo je te dni končal kmetijski kombinat Ptuj in ki je dala okrog sto vagonov mošta, delovne ljudi iz vseh štirih občin in jih raz- vedrifi s kulturnim progrsTmom in s prosto zabavo. Prav gotovo je zapustil glavni referat dr. Vaneka Šiftarja vsem, ki so pozorno sledili nje- govim temeljito pripravljenim izvajanjem, dovolj snovi za preveritev organov upravljanja, ali so njitiovi samoupravni akti polni le zakonitih določil ali pa določil, po katerih v njiiio- vih delovnih skupnostili in de- lovnih enotah dejansko odloča- jo. Tudi koreferenti iz občin Cakovec (Ignac Žerjav), Ormož (Martin Habjanič), Ptuj (Feliks Bagar), Varaždin (Stevo Miha- lič), ZSS (Franc Orevc) in ZSH (Ivan Zadravec) ter nekaj di- skutantov so se zelo potrudili navzočim prikazati, kako zače- nja.io' ponekod dejansko odločati v duhu svojih samoupravnih aktov in kako ponekod še na- daljujejo z ugotavljanjem pra- vic o odločanju. Žal do izida te številke še niso gotovi skle- pi o celotni vsebini posvetova- nja. pač pa bodo pozneje ob- javljeni. Kdor se je udeležil tudi par- tizanskega večera ob tabornem ugnju in medobčinskega sreča- nja občanov na Borlu, lahko prizna organizatorjem priredi- tev, da jim je uspelo, da ude- leženci niso odnesli vtisa, da je šlo za gostinsko-turistično atrakcijo, temveč za široko sre- čanje ljudi. To ,jc dalo udele- žencem poleg kulturnega užitka z vsemi patriotično-vzgojnimi, glasbenimi, folklornimi in športnimi to- javljiajo v delu krajevnih skup- nosti in hromijo saimoupraadja- nje. Prav bi bilo, da bi o vseh teh vprašanjih raizpiravljali po- lemično tudi v tisku. Na posvetovanju so se dogo- vorili, da bodo v vsaki krajevni skupnosti formirali politični od- bor za pripraivo konference o samoupravijianju. V tem odboru bodo sodelovaili predstavniki vseh družbeniopolitičnih organi- zacij in društev, ki delujejo na območju krajevne skupnosti, vo- di pa ga naj predsednik krajev- ne organizacije SZDL. Glede orgainizacijisko vsebinske pri- prave na konferece so se dogo- vorili za maslednje oblike in do- ločili tudi roke. Najprej bodo o tezah razpravljaili ločeno — v krajevni organizaciji SZDL, v osnovni organizaciji ZKS in v svetu krajievne skupnosti. Na toh (razpravah bodo tudi ugoto- vilii, katera vprašanj v tezah bi biilo treba spremeniti, dopol- niti ipd. Naito bi sklicalii siku.pni' sesta- nek odbora din predstiavniko"/ vseh omenjenih organizacij, na kaiterem bi se konkretno zadol- žili za obdelavo posiameznih problemov in vprašanj. Ko bo ta naloga opravlliena, bodo zapet siklicailli sejo politič- nega odibora in predstavn'iikov družbenopoliiftičnih organizacij, na kateri bodo obravniavaii zbrano gradivo in se c-dločilli za dokončno formuliacljo a/nalfee. To natogo je treba v vseh kra- jevnih skupnostih opraviti do konca novemhria t. 1. Ves čais delia pa naj bo politiorki odbor krajievne skupnosti v stikih z občinskim poliitičnirm odborom za pripravo koniference saimo- upravljavcev in po potrebi od njega zahteva tudi pomoč. Tako pripravljeno anaiLizo sa- mouprave v krajevni skupnosti bodo potem obravnavali na kra- jevnih konferencah SZDL kot glavno temo razprave in tajko pristopili h kompleksnemu re- ševanju teh vprašanja Te kon- ference morajo biti izvedene do 15. decembra letos. 2Sapisniki s teh konferenc z analizami bo- do služili občinskemu politične- mu odboru za pripravo konfe- rence samauipravlj.avcev občine Ptuj. Vsa ta široko zasmovaoa ak- cija preučevanja našega samo- upravnega sistema — pomeni nadaljevanje procesa demokra- tizacije naše družbe, družbe sa- moupravljavcev, ki ga je tako radikalno začel IV. plenum CK ZKJ. Iluzorno bi bilo pričako- vati, da bomo le z nekaj anali- zami in konferencami uredili vse probleme, razrešili vsa vprašanja. To je dolgotrajni proces, ki ga moramo izvesti v naši d.ružbi. Mairsilkje je možno določene stvari urediti tudi brez maiteriailnih sredstev, zato ni- majo prav tisti, ki pravijo — »daijte krajevni sikupnosti do- vol'j denarja — pa bo samoupra- va zaživela«. Dejstvo je, da bodo še precej časa naša maiterialna sredstva omejena, zato je toliko bolj potrebno razpravljati, kaiko bi najigoispodarneje uporabljali sredstva, ki jiih imamo. F. Fideršek Teze za oceno dela krajevnih skupnosti — Kako ©o se socialistiične druž- bene sile angažirale pri pojaisinje- vanju vloge, organizacije, vsebine in metode dela in nadaljnjega razvoja samoupravtruih odnosov v krajevnih skupnostih (listavna razprava, razprava pred in ob for- miranju KS in izdelavi njihovih statutov). Politični rezultati po- jaisnjevainja in glavni problemi, stališča in mnenja v zvezi s tem. Kljub uspehom so še vedno ne- jasnosti, problemi in nezaupanje v KS. Ponekod, zlasti v večjih ceotrih, se pojavljajo napačna pojmovanja, da je krajevna skupnost neka zvrst komiunalne delovne organi- zacije, katere osinovna in edina naloga je neposredno organizira- nje in vodenje servisov. Vendar KS ni skupnost servisov, ampak skupnost ljudi, ki se združujejo, da bi življenjsko pKimembna vpra- šanja skupno reševali. Kako je pri vas? — Ali sedanja teritorialna raz- delitev KS v občini ustreza potre- bam, značaju in sipecifičnositim po- sameznih področij, krajiev in nase- lij (mnenje KS in občanov; pri- mer: Pacinje, Velovlak!). V ptuj- ski občmi je 214 krajev in naselij (vkljuično s Ptujem), v KS je to- rej povprečno 8 naselij. Jugoslo- vansko povprečje 5—6 naselij (418 občin, 4.968 KS). (Konec na strani) Koroški Slovenci - most sporazumevanja med sosednima deželnima GOSTJE II PLIBERKA Kmaiu koncert koroških pevcev v Ptuju Iz Pliberka na Koroškem (Bleiburg) je prispela v soboto, 22. oktobra 1966 na krajši izlet in obisk Ptuju in okolici triintrideset- članska skupina članov in članic slovenskega prosvetnega društva »Edinost« pod vodstvom predsednika društva g. Lovra Potočnika in znanega koroškega pevovodje g. V. Hartmana. Vse člane skupine je prese- notilo v času bivanja v Ptuju in okolici od sobote, 22. oktobra popoldne, pa do nedelje, 23. ok- tobra zvečer, vse, kar so videli v ptujskem glledelišču, v kul- tumozgodoviiniski zbirki v ptuj- skem muzeju, v kletairskem obratu KK Ptuj »Slovenske go- rice«, potem pa še pia Dorliu, na Ptujisiki gori in v Kidričevem, zliasti pa prisrčnost ljudi iz ma- tične Slovenije, od Karla Kore- na in Staneta Staniča, ki sta jih prva sprejela ob prispetju v Ptuj, pa do vseh ob vstopu v avtobus v Kidričevem pred pot- jo nazaj v Pliberk. Skupina ptujskih pionirjev in pionirk je poskrbela, da so vsi v Ptuju, ma Borlu in drugod gositic5m iz Ko- roške izkazovali posebno pozor- nost, sa:j so se ločili od drugih po niageljčku in zimzelenu v gumbnici. To so dobili ob ogle- du gledališča v Ptuju in ohra- nili vse do doma. Povsod so se počutiili kot doma, saj jiih je k temu tudi vzpodbujiailo veselo razpoloženje, prijaznost in do- brosrčnost vseh, s katerimi so priišli v stik. Zelo je veselilo goste iz Pli- berka, da so obiskali Ptuj, Bori, Ptujsko goro in Kidričevo ravno na dan, ko je bilo povsod te dne- ve izredno živahno, nekaj po za- slugi sindikalnih svetov Cako- vec, Ormož, Varaždin in Ptuj, ki so poskrbeli za več kot prijet- ne ure bivanja na Borlu tako v soboto zvečer kot ves dan v ne- deljo, pa tudi hotela »Petovio« Ptuj skupno z gostinskim pod- jetjem »Haloški biser« Ptui, ki sta imela ta dan v gosteh v Ptu- ju in Kidričevem mnoge goste podjetja »Steirerbus« in drugih mrd.ietij iz Avstrije. Goste iz Pliberka je zanimal sindikalni program na Borlu, ki jim je tu- di izredno uga.ial. zlasti mlaj- šim. ki so se lahko naplesali in naveselili od srca. Nedeljski lep. topel, sončen dam se je topo začel, sad je na- šlo sonce koroške Slovence na Borlu, kjer so prenočili in potem tam dopoldne tudni prisostvo- vali kulturnemu programiu sku- pin iz vseh štirih občin. Prijet- no jih je presenetila ugotovitev, da sta Ptuj in Bori središče so- sednih stilkiov v damačem kro- gu sliovensikih in hrvaških občin, pa tudi s kraji v sosedni Avstri- ji in da skrbijo za domače goste tudi sindikalni sveti iz sosednih občin, za goste iz sosedne deže- le pa kolektiv podjetja »Halo- ški biser« in drugi, odvisno pač od širine, na kateri zaisnoijejo gostitelji in gostje obisk in sre- čanje. Srečanje z ljudmi iz Ptuja in okolice je dalo več kot samo obljubo, da se bodo takšni obi- ski iz Koroške v sosedno matič- no Slovenijo številčno razširili, temveč tudi dogovor s p«vovod- jem g. Valdijem Hartmanom, da bo prišel pevski zbor »Edinosti« v Ptuj, na Bori in v Kidričevo pet v času, ki bo najbolj ustre- zal Ptuju in drugim ter pevcem iz Koroške. Takšno zadovolj.srtivo, kot je na vdajanlo tokratno skupino iz Pliberka, bi morailo doživeti čimveč koroških rojafcov, ki jim je potrebna zavest, da e30 v ma- tični Sloveniji vedno dobrodošli in da predstavljiajo v Avstriji most sporazumevanja med so- sednima deželama, ker to vodi k mirnemu sožitju med siosedi in miedsebojni pomoči, k prijet- nemu življenju v svit« sooica, ne pa v senci narodne nestrpno- sti in ravnanja s skiMensko manjšino na Koroškem, kot je biLa v praksi pred in med drugo svetovno vojno. Vedno boljši stiki med Jugoslavijo in Avstri- jo prispevajo mnogo k temu. da bi ljudstvo obeh dežel m vseh narodnosti živelo v medseboj- nem raizumevanjiu, spoštovanju in pomoči. y. J, OSNOVNA STALIŠČA SINDIKATOV PTUJSKE KOMUNE O REŠEVANJU STANOVANJSKIH PROBLEMOV Plenum Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj je na svoji VI. razširjeni seji razpravljal o pe- reči stanovanjski problematilki in stanovanjski gradnji na področju občine. Na plenumu so v razpra- vi aktivno sodelovali tudi diTek- torji delovnih organizacij in predsedniki delavskih svetov. Na podlagi celotnega gradiva VI. plenuma je komisija za fiociaJno politiiko in standard pri OSŠ Ptuj izdelala predlog osnovnih stališč in zaključkov o problemih in na- logah na področju stanovanjske problematike, ki so bila dokonč- no sprejeta na zasedanju VII. plenuma Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj, na katerem so so- delovali tudi odiborni/ki zbora de- lovnih skupnosti občine. Plenum ugotavlja, da so delov- ne organizacije na področju ob- čine Ptuj posvečale zelo malo po- zornosti izredno pereči stano- vanjsiki problematilki. Prav malo se je na tem področju načrtno delalo. Zahteve so se obravnava- le individualno in stihijsko. Ugo- tovljeno je bilo, da se je stano- vanjski sMad v zadnjih letih po- večal, vendar potrebam ni zado- ščeno in se te dnevno večaijo. Ne smemo mimo ugotovitve, da imajo delovne organizacije že velik stanovanjski sklad in to predvsem veliike gospodarske or- ganizacije. Ta stanovanja pa so ekonomsko nesprejemljiva za ve- čino delavcev. Zato so delovne organizacije doslej krile potrebe po stanovanjih samo svojim stro- kovnjakom in visokoikvailificiTa- nim delavcem. Ob strani pa so ostali delavci z niz'kimi osebnimi dohodki, katere stanovanjsiki pro- blem najpogosteje in najtežje prizadene. Nesprejemljiva je tudi ugotovitev, da delovne organiza- cije ne poznajo potreb in zahtev svojih delavcev. Ob ugotovitvi potreb in izhajanja iz stališča, da predstavlja stanovanje osnovni element življenjskega standarda in ugotavljanja, kaiko vpliva ure- jeno stanovanjsko okolje na de- lavca in njegovo produiktivnost, je plenum mnenja, da se bodo delovne organizacije morale s to problematilko resneje ukvarjati in ta problem čimprej odstraniti z dnevnega reda. Osnovni vzrok za stagnacijo v stanovanjski graditvi, ki jo je opaziti zadnje čase, je treba vse- kakor isikati v slabostih kreditne- ga sistema. Bolje rečeno, v ne- sposobnosti in premajhni priprav- ljenosti, da bi decentralizirana sreds)tva za gradnjo stanovanj skoncentrirali v banki. Najpo- membnejši dejavnik v kreditira- nju stanovanjsike izgradnje so vsekakor delovne organizacije, kjer se nahaja tudi največ sred stev. Da bi decentralizirana sred. 9tva večjih in manjših delovni! organizacij koristno in čimpre lahko uporabili, je nujno, da se odiklanjajo tiste ovire, ki zavira, jo zavestno, optimalno končen, tracijo in hitro obračanje tet sredstev. V mnogih delovnih or ganizacijah se ne zavedajo pred. nosti, ki jih imajo, če vežejc sredstva, namenjena za stanova- nja na banko. Slato odnos za kre. ditiranje stanovanjske gradnje m mnogih delovnih organizacijah je treba iskaiti v objektivnih in v subjektivnih okoliščinah. Go- spodarska reforma je marsikje sicer zmanjšala možnosti za kre- ditiranje stanovanj iz namenskih sredstev, to je iz skladov skupne porabe pa tudi to, da morajo de- lovne organizacije obvezno od- valjati večji del ustvarjalnih sred- stev v poslovni sklad oziroma sklad obratnih sredstev. Vendar jdh to ne opravičuje, da so s teoi zmanjšala sredstva, ki so jih prejšnja leta namenjali za stano- vanjsko gradnjo. Sedaj za sta- novanjsko izgradnjo namenjajo izkljiučno sredstva, predvidena z zakonskim predpisom. Vzrok te- mu stanju je tudi to, da delovne organizacije nimajo urejenega sistema finansiranja stanovanjske gradnje, organizacije varčevanja, pogrebnih pravilniikov in dolgo- ročnih programov, brez katerih si ni mogoče zamišljati uspešne- ga reševanja stanovanjskih pro- blemov. Zato se ma-nsdikje odloča- jo za neposredno kreditiranje in- dividualnih interesentov v obliki kreditov za gradnjo ali dogradi- tev družinskih hišic. Pri tem pa sta ponovno prizadeta ne'kvaliifi- ciran in kvalificiran delavec, ki zaradi rešitve stanovanj sikega problema segata po teh kreditih. Pri rešitvi tega vpraišanija pa tudi banka kot prevzemnik obvezno- sti stanovan/jsikega sklada še ni storila vsega. Premalo se je an- gažiraJa, da bi z različnim^i gitimu*, lativnimi obJikami kTeditiTanj^' angažirala več sredstev posamez- niikov in delovnih organizaicij in spodbujala razne oblike vairčevjh nja. Zaradi ugotovljenega stamja in čimprejšnje rešitve stanovanjske problematike, je plenum sprejel naslednja osnovna stališča in za- ključke: V bodoče bi naj vsaj neka] ča- sa gradili cenejša stanovanja, ki pa naj bi bila ekonomična in funkcionalna, da bi tako zadostili čim večjemu številu prosilcev. Zaradi hitre in kontinuirane gradnje bi se naj razdrobljena (Konec na 3. strani) Šolski problemi pred skupščino Ormož Premalo učencev konča vseh 8 razredov Potrebni pripravljalni od delki na vseh šolah Na zasedanju obeh zborov občinske skupščine Ormož, ki je bi- lo včeraj, v četrtek, 27. oktobra 1966 v dvorani delavske univerze v ormoškem gradu so dale šole na območju občine Ormož dokaj kritično oceno glede na učne uspehe v šolskem letu 1965/66, kakor so bili prikazani v analizi za to sejo, poleg tega pa je bilo rešenih več predlogov glede pravic samoupravljanja delovnih ljudi občin- skega sodnika za prekrške ter o spremembah in dopolnitvah sta- tuta ormoške občine. Z analizo učnih uspehov na osnovnih šolah v. občini Ormož v šolskem letu 1965/66 so prika- zani skupščinskima ziboroma splošni podatki o šolah v občini, učni uspehi, spremembe pri učencih v času osemletnega šo- lanja, pozitivno in negativno ocenjeni učenci v pos^ameznih predmetih, podatki o dodatni po- moči, o reailizačiji učnih ur po predmetih, o kadrovski zasedbi. Poleg tega pa so bili prikazani zboroma uspehi in problemi pe- dagoš/ke svetovalke za slovenski jezik, učni uspehi iz matematike in fizike v V. do VIII. razredih in učni uspehi iz slovenskega "je- zika. Glede na oceno doseženih us- pehov so zelo zanimivi predlogi za nadaljnje izboljšanje učnih uspehov v osnovnih šolah v ob- čini Ormož, Ker smatrajo, da ne bo mogoče ustanoviti več vrtcev za večino predšolskih otrok, bo potrebno ustanoviti na vseh šo- lah pripravljalne oddelke, v ka- terih bi naj bili predšolski otro- ci vsaj 1 leto pred vstopom v šolo. Ta razširitev dela z otroci pred začetkom šole bo zahtevala novo skrb učnega kadra pa tudi primernih prostorov. Pred vsto- pom v šolo bo moralo biti redno testiranje otrok. Odklonjeni otro- ci bi morali obiskovati priprav- ljalni oddelek. Za učence, ki ne uspevalo v šoli in ki so napredovali z nega- tivno oceno, bo potrebna doda+na pomoč, zaradi česar bo moralo biti delo na šoli taiko organizi- rano, da bo dodatna pomoč mož- na in koristna, učitelj^stvo pa na- grajeno za izredno pcmoč. Individualnemu fitrokovnemii izpopolnjevanju bodo morali pe- dagoški delavci posvetiti v<»r ra- sa ter bodo moraili študirati pe- dagošfka, psiiholof'-^ in ui^'' ' na vprašanja učnega in vzaojnp- ga dela, sicer ne bodo dorasli zahtevam redigiranega učnega načrta, veljavnega že v šolskein letu 1966/67 in pozneje pa jim sicer tudi izdelava podrobnega učnega načrta ne bo uspela. Prednje ugotovitve in uteme- ljitve potrjujejo podatki, da je končalo šolisko obveznost v fl- razredti le Sf>«^n nd vcoh 322 (Konec na 3. strani) Gostje iz Koroške pred gledališčem stran 2 TEDNIK — petek, 28. oktobra 1966 Stran 3 Tovarniški list naj izhaja naprej Pred nedavnim smo v Tedniiku že na kra^tko poročaili o dilemi, ali naj še nadalje izhaja tovar- n.iš.ko glasiilo, ali naj preneha iz- hajati, ker je bLlo premalo pri- ftpervkov članov koletktiva. Ple- num tovarniškega odbora sindi- kata je menil, da ni razlogov za ukinitev tovarniškega lista ter nakazal t^idi nekatere smernice za njegov« nadaljnje izhajanje. S tem vptašanjem se je pred kratkim ukvarjal tudi delavskd svet podjetja. Med drugim je ugotovil, da tovarnišiki list iz- haja neredno in da je treba tu- kaj storiti vse, da se stanje nor- malizira. 2e na eni izmed prej- šnjih sej je namreč DS ugotav- ljal vzroke nerednega i/zhajanja in ta.krat sklenil predlagati sve- tu proizvajalcev delovne enote osrednjih služb, da preuči mož- nosti ustanovitve ncuvega delov- nega mesta urednika časopisa. Svet proizvajalcev DE osrednjih služb je skupaj z upravnim od- borom podjetja in z uredniškim odborom raizpravljal o vseh prob- lemih okrog tega vprašanja m ugotovil, da zadeva ni tako hu- da, kot 60 jo nekateri prikazo- vali. Uredniški odbor je namreč pri preučevanju potrebe po de- lovnem mestu urednika tovarni- škega časopisa ugofovil, da ni problemov glede urejevanja ča- sopisa, ker je to urejeno z ma- riborskim Večercm, ampak so problemi pn zbiranju prispev- kov. Zaradi tega člani delavske- ga sveta niso soglašali z ustano- vitvijo novega delovnega mesta urednika, temveč so priporočili uredniškemu odboru, naj obvesti člane delovne skupnosti o tem problemu in jih povabi, da se balj angažirajo pri do^pisovanju. Uredniški odbor se tako trudi, da bi pridobil čim več dopisnikov, kar mu je delno tudi uspelo. Poslovanje tovarniškega bifeja v zadnjem času je v delovnem kolektivu TGA precej pripomb in razprav na račun poslovanja tovarniškega bifeja oziroma o poslovanju družbene prehrane. To je končno postalo že tako pe- reče, da so o tem razpravljali tudi organi samoupravljani a Člani delavskega sveta so nam- reč pripominjali, da je v zadnjem času kvaliteta v našem bifeju pod povprečjem, da v njem ni moč dobiti artiklov, kot so v prodaji v mesnicah in v trgovi- nah. V njem prodajajo konzer- ve, ki jim je rok že zdavnaj po- tekel i'td. Vse, kar so iznesli čla- ni delavskega sveta je skoraj r-s. Organi samoupravljanja so s-klenili, da je potrebno čim- prej ugotoviti dejansko stanje ter zadolžiti vodjo družbene prehrane, da pripravi poročilo, iz katerega mora biti razvidno, kakšne izdelke prodaja v bifeju in dati predloge, kaj je potrebno ukreniti za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Vsekakor bo treba poslovanje bifeja urediti, da bo služil namenu, za katere- ga je bil ustanovljen. Tudi letos brez kreditov? Na sejah delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot je bilo večkrat Dostavli^no vprašanje kreditiranja individu- alnih graditeljev stanovanj, do katerega v tem kolektivu nika- kor ne more priti, čeprav so po- bude za tak način prišle že od sindikata in s strani članov ko- lektiva. Ker je bilo to vprašanje že večkrat sproženo, je komisije delavskega sveta za skupno po- trošnjo in družbeni standard pri- pravila o tem problemu poTOČilo, iz katerega je bilo moč razbrati, da v tekočem letu ni na razpola- go sredstev za kredite za indivi- dualno gradnjo in da bodo ver- jetno tudi sredstva sklada sikup- ne porabe v priho^dnjem letu an- gažirana za gradnjo novega sta- novanjskega bloka v Ptuju. Ko- misija je nadalje mnenja, da bi nai dajali posojila za gradnjo sta- novanjskih hiš članom delovne skupnosti, vendar je potrebno prej sprejeti splošna merila, po katerih bi odobravali taka poso- jila. Tovarna sicer skrbi za sta- novanja za svoje člane kolekti- va, toda gotovo bi bilo treba raz- misliti tudi o tem, da bi s poso- jili članom, ki želijo graditi svo- jo hišico, mnogi odšli iz blokov in bi tako dali prostor tistim, ki ne nameravajo graditi. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da bi se za denar, kolikor ga gre za en 40-stanovanj«ki blok, zgradilo več kakor 40 stanovanj, kar js tudi zelo pomembno. Koristna izmenjatu mnenj Sindikalna srečanja so postala tradicionalna in so zelo koristna. Tovarniški odbor sindikata TGA trdno stoji na stališču, da je lah- ko samo koristno, če pride več- krat do izmenjav koristnih pobud in mnenj. Zato vzdžuje vrsto trd- nih stikov z raznimi delovnima kolektivi v republiki, pa tudi i?- ven nje. Pred nedavnim so člani TOS-a na pobudo sindikalne podružnice delovnega kolektiva »Prvom^^il- ska« iz Zagreba obiskali ta de- lovni kolektiv z namenntn, da b" izmenjali izkušnje v samouprav- ljanju in v delu sindikata na ra.z- nih področiih. Po ogledu te zna- ne velike tovarne, so se sestali 7 njenimi predstavniki in se se- znanili 7 njihovim: problemi in težavami v proizvodnji in v sa- Ti0'upravlja'n1u. Iz razgovorov je bilo kaj lahko ugotoviti, da so problemi obeh delovnih kolekti- vov približno enaki m da ima pač tudi vsak kolektiv svoje speci- fične probleme. Skoraj podobno srečanje je bilo tudi v Rušah, vendar s to razliko, da ie to bilo bolj športno srečanje. To pa ne zmanjšuje vrednosti takih stikov. Spet o nagrajevanju po delu? Na sindikalnih sestankih v obratih TGA so ob obravnavi polletnega obračuna proizvajalci živahno razpravljali o sedanjem sistemu nagrajevanja po delu Nihče ne more trditi, da so oseb- ni dohodki v TGA kje na repu, kot tega ne, da je vse v redu. To je bilo razvidno tudi iz raz- prav, ko so člani poudarjali, da bo treba izpopolniti sistem na- grajevanja po delu, menili pa so tudi, da bodo morali organi de- lavskega samoupravljanja prej ali slej bolj podrobno preučiti zahteve in predloge proizvajalcev ter imeti bolj odgovoren odnos do tega tako aktualnega vpraša- nja. Veliko bolj bo treba tudi pri- sluhniti mnenjem članov SPDF M. F. Umrl je Dušan Šestan Zelo nas je presenetila osmrt- nica v »Delu«, ki nas je obve- stila, da je umrl v Zagrebu v ponedeljek, 24. oktobra letos, podpredsednik sabora SR Hr- vatske v pokoju Dušan Sestan. Življenje tega ljubeznivega, živahnega in požrtvovalnega kultumoprosvetnega in politič- nega delavca je povezano tudi s predvojnim Ptujem, saj je ce- lo desetletje poučeval srbohrva- ščino na naši meščanski in bliž- njih šolah. Tedaj je sodeloval tudi pri vseh naprednih dru- štvih v Ptuju; bil je nekaj časa prosvetar pri Sokolu, predsed- nik okrajnega učiteljskega dru- .^tva TT.TU, vodilni sodelavec francoskega krožka ter aktivni član še mnogih drugih društev. Čeprav je bil po rodu istrski Hrvat, se je zelo vživel v naše slovenske ptujske prilike po prvi svetovni vojni in si prido- bil v mestu in nkoliri velik ugled Jeseni 1936 je bil zaradi napredne politične usmerjenosti premeščen *po službeni potrebi« v Veliko Horvatsko v Zagorju Po enoletnem učiteljevanju v tem kraju je bil premeščen v Zagreb, kjer je ostal do vojne. Ob zlomu stare Jugoslavije se je takoj vključil v narodnoosvo- bodilno gibanje in je bil zlasti zelo zaslužen politični aktivist v svoji rodni Istri. Po vojni je pri oblikovanju prve ljudske oblasti SR Hrvatske zavzel vi- sok položaj podpredsednika sa- bora Hrvatske, bil pa je tudi zvezni poslanec. Po upokojitvi je rad prihajal v Ptuj in obnavljal nekdanje stike s svojimi znanci. Tudi le- tos je, bil poleti na obisku pri svojih sorodnikih Kanclerjevih na Bregu in se shajal s svojimi starimi prijatelji. Hudo se je sprijazniti z mislijo, da nas je tako nenadoma zapustil. Duša- na bomo ohranili v najlepšem spominu kot humanega človeka in dobrega prijatelja. Drago Hasl SODELUJMO PRI OLEPŠANJU MESTA! Kot staro stalno naročnico va- šega lista me spričo že objavljenih člankov glede predvidene proslave 1900-letnice mesta, ki bo čez dve leti, zanima naslednje: Ne vem, ah že obstaja osrednji odbor za organizacijo proslave te obletnice, mislim pa, da so more- biti vsaj komisije za pripravo naj- važnejšega. Planirana je olepšava mesta, bližnje okolice, obnova starih zgradb in zaščita pred na- daljnjim propadanjem. Zdi se, da so načrti lepo zamišljeni, celo idealni, žal pa dvomim, ali bo mogoče to vse izvesti, če bo vse odvisno zgolj od plačanega dela, kaiti časi tako imenovanega po- žrtvovalnega udarništva v dobro- bit skupnosti so izbrisani iz be- sednega zaklada. Predvsem Telim nekoliko obrav- navati olepšavo okolice, pogozdi- tev goličav, zanemarjenih strug potokov, potočkov, ribnikov, ob- cestnih mrkov, ki kličejo kot glas vpnočega v puščavi po ureditvi, rendar se nikdo ne zgane, razen če posameznik <;am zaradi tega ne trpi ^kode. Sicer pa leti kup opazk na občino, češ da bi Ha morala to vse urediti, popraviti, osnažiti, za- saditi itd. Nekdaj le npr. peljala proti Stu- kom lepa steza, obrasla z maces- novimi drevesi, hrasti, šipkom. V krogu rvojih sta proslavila 50-!e!nico skupnega živ^enja v začetku oktobra 1966 sta praznovala prijeten jubilej — 50-letnico srečnega družinskega življenja Mihael Ceh, upokoje- ni finančni nameščenec, in nje- gova soproga Marija, gospodi- nja, iz Ptuja. Ta njun jubilej je bil toliko prijetnejši, ker so se ga udele- žili vsi trije otroci, dva sina in hčerka iz Ljubljane. Maribora in Markovec s petimi vnuki in drugi sorodniki. Skupno se je zbralo okrog jubilantov 16 oseb. Za jubilanta je bilo to doži- vetje izredno prijetno, saj je bi- lo v lepem oktobrskem dnevu, ob njunem zdravju in veselem snidenju vseh domačih, s kate- rimi sta delila jubilanta v svo- jem življenju vse tegobe in ve- selje in sta dočakala 79 let sta- rosti. Vsi zbrani so jima želeli še mnogo moči, življenjske volje in zdravja. Napitnice so bile na- menjene njunemu zdravju in zdravju, vseh zbranih. V. J. vrbo. Jarek potočka je bil očiSčen, trava pa pravočasno pokošena. Danes ni več občutka za estetiko in osnovno higieno. Kogar zani- ma. si radevo lahko oalpda in se prepriča o resničnosti teh navedb. Ker so postaviieni plani za olep- šavo mesta in bližnje okolice in tudi odda'ieneiših važnejših kra- jev — verjetno se bodo rodile še mnoae nadaljnje dobre zamisli —, se pridružujem vsemu, le zanima me, kje hi dobila gozdne sadike za poaoTd'tev manjših obpotočnih goličav, da bi se utrdilo obrežje in da ne hi povodnji več trgale in ndntšate remije. V privatnem aozdu ni doiiotieno jemati potreb- nih sadik, v drrnvnom gozdu pa nič ni druaače, mpdtem ko dre- vesnice 11 Ptuju več no premore- mo. V drevesnici f) Mariboru pa ip potrebno šffditi denar ce za vsako sadiko Vprašani" je torej, kje bomo dobili sadike. Zavod za komunalno deiaimost hi nai tu in tam navozil droben orespian pp^^pk in ga od^aaal v mnniših kupih dn hi laže vzdrže- vali nešpoti. Dnhro bi tudi bilo obnoviti drevorprfp s primernimi drevesnimi vrstami, kar bi naj svetrif^nh strokovnjaki. Korist-no bi bilo zainteresirati ?.a sodelovanje čimvp<^ dela^olinih občanov Vsak '^frnien zaselek bi naj zastopal vsai po en občan. Vai hr se Ijndie bolj zanimali za olepšavo svojega kraja' DP. Ptuj Osnovna stališča (Nadaljevanje z 2. strani) finančna sredstva predvsem majhnih delovnih organizacij zbi- rala v skupnem skladu pri kre- ditni banki Ptuj. Individualna gradnja in kredi- tiranje pa naj bi se nadaljevalo v okviru finančnih zmoqljivosti in ne za vsako ceno graditelja. Ravno na tem področju pa je največ prostora za aktivno delo- vanje sindikalnih podružnic, ki so se doslej preslabo ali le izje- moma angažirale okrog stano- vanjskih problemov delavcev. Sindikalne podružnice in sindi- kalni odbori naj s politično akci- jo prikažejo potrebe in možnosti reševanja stanovanjiskih proble- mov v novih pogojih. Zavzemati se je potrebno za čim prejšnjo izdelavo pravilniikov in dolgoroč- nih programov na področju sta- novanjske gradnje, kreditiranja stanovanjske gradnje in oblik varčevanja. Na ta način bodo sindikalne podružnice in sindikal- ni odbori prispevali velik delež k hitrejši rasti standarde^ tistih delavcev in občanov, ki nimajo stanovanj. Plenum daje ta osnovna stali- šča in zaključke v javno razpra- vo z željo, da delavci in občani povedo svoja mnenja in predlo- ge, da s skupnimi napori prispe- vamo k čim hitrejšemu reševanju stanovanjskih problemov vseh tistih delavskih družin, ki so brez stanovanja ali pa živijo v ne- ustreznih zdravstveno neprimer- nih stanovanjih. Po trgatvi v kombinatu Po lepši trgatvi skupno veselje Območji krajevnih skupnosti Podlehnik in Zavrč čaka nova tradicionalna trgatve na prireditev, ki je delno nadomestilo za dru- žinsko trgatveno veselje, odkar je mnogo družin zaposlenih pri vi- nogradniških obratih Podlehnik in Zavrč v sestavu Kmetijskega kombinata Ptuj. Po trgatvi imajo kolektivi obratov Zavrč. Podleh- nih in Dornava prireditve v raznih dvoranah. Kulturni dom v Za- vrču in prostori sindikalnega doma v Gorci na Podlehniku so ve- dno polni. Skupno delo narekuje tudi skupno prireditev po oprav- ljeni trgatvi in na ajej mora biti vsako leto veselo, s kulturnim programom in z ljudskim rajanjem. Gospodarske spremembe v Haiozan počasi izpodrivajo tudi stare Ijuaske delovne in druge navade v letnih časih. V maogo večjem obsegu kot so si lahko pripravile veselje po trgatvi ali ob trgatvi vinogradniške dru- žine, SI sedaj to pnpraivijo vino- gradniški obrati. Veliki vinogradniški komple- ksi kmetijisikega kombinata Ptuj v Halozah nn v Slovenskih go- ricah omogočajo mehaniziraino obdelavo zemlje, ki hitreje kon- ča, Ljudje pri njej manj trpijo, delo je prej opravljeno in uspeh dela je mnogo večji. Med trgat- vijo m po kombinatovih vino- gradih tako živo kot je še kje pri zasebnih vinogradnikih, kjer traja tjrgatev 1 do 2 dni, pri kombinatu pa mesec dni, zaito pa je vse veselo, razgreto in razpoloženo za petje ob trgat- vem prireditvi, ko se zbere ve- lika družina sodelavcev iz obra- ta, ki skupno proslavijo konec trgatve ali pa miartinovanje, ko se spremeni mošt v vino. Ob začetku letošnje trgatve sta povedala inž. Ivan Skočir in inž. Jože Reisman. vinograd- niški strokovnjak KK Ptuj, in obratovodja obrata Zavrč. da se je v zaanjih letih okrog pride- lave vina mnogo spremenilo in da občutijo te spremembe Ha- loze in Slovenske gorice. Na Haloze navezani del prebival- stva, vsaj 10 odst. za delo spo- sobnih, je našel svoje delovno mesto pri kmetijskem korr^bi- natu F^uj., drugi pri obdelova- nju s-vA^je zemlje, tretji pa sc si pomagali dalie na razna delov- na mesta. Kazalec življenjske ravni je pustil pod seboj več stopenj iz nekdanjih časov in je s^-daj više na lestvici, kljub te- mu pa ne ta'ko visoko, kot je v ravninsKin predelih m v mestih. V hišah je več novega, nove posteljnine, v omarah več oblek in obutve, predvsem pri druži- nah. kjer imajo reden dohodek, na polic: ali omari je še radio, v kuhinji štedilnik, pred hišo cisterna z motorno črpalko za vodo ali studenec itd. Elektri- ko imajo vsi. Malokdo še televi- zijo. avtomobil pa prav redke izjeme, mogoče obratovodje in učitelj,, drugi pa ne. Poleg vsega sončnega .■'e osta- lo še nekaj senc iz preteklosti na odraslih, pa tudi na otrocih. Žganje in vino še imata s^voje prijatelje, družina pa svoje so- vražnike. kjer alkoholne pijače preveč uživajo odrasli. Tega si- cer ni več toliko, kot je bUo včasih, tudi ne toliko prepirov in sporov, obračunavanj In ško- dovanj med seboj. Zaslužek marsikdo pametno obrne, kupi kar potrebuje, varčuje, gradi novo hišo ali pa ure i a staro. Vedno več hišic se beh z raz- lično oddaljenih hribčkov in z njihovih višin. Vedno več mla- dine prihaja v bližnje kino dvo- rane. vedno več jih naide de' ^ po svetu in ob praznikih so vs. radi doma pri 3\''ojih y krajih, kjer so živeli kot otroci. Svoj vpliv ima na ljudi tudi že zdravstvena služba. Rdeči križ in politične organizacije, zlasti pa šole ter podietia. Za marsikoear ni več bogastvo, kar .je v hiši in okros nie. pa tudi na človeku in v niegnf^rem žepii. temveč ie čas za marsikosar največip bogastvo. V=em mu- di pri dehi. da bi čimorei kaj do.s*?gli. Mladina, ki Mhaia v se večinoma zaveda, da ie drajocen čas šolgnia. zato sa mnoffi tudi ot)rimeio in odidejo ce^o v srednie šole Ved^o man-' ie družin z veli- kim šte\-ilom otrok, zate pa je tudi vedno manj odvisne delov- ne sile. Mnogi očetje in matere nosijo na svojih plečih težo vse- ga dela. ker ga z nj,ih nima kdo prevzeti. Vse to se najbolj vidi, ko potrebuje kombinat občasne delovne moči, ki jih ni preveč na izbiro.« Kot je še dalje dejal iiiž Jo- že Rei^an, nimajo ljudje več predsodkov do zdravnikov; obratno, radi bi ga imeli v vsa- kem večjem kraju in lepo ure- jeno ambularato. Cim bliže je trgovina, ambulanta, šola, go- stilna in obrat, tem manj de- narja gre za prevoze, tem manj je potrate časa, ko je kaj po- trebno. Veseli so ljudje vsega, kar je doma novega, pa tudi vsega, kar vidijo lepega drugje, ko se od- peljejo na izlet šolski otroci ali odrasli s svojo sindiikalno po- družnico ali ko organizira izlet katero izmed krajevnih dru- štev. Radi pogledajo drugam in se še raje vračajo domov. S svo- jimi učitelj: se starši radi |>o- menkujejo in z njimi delijo te- žave z otroci, da bi bil učni uspeh čim boljši. Funkcionarji se radi oglašajo na svojih vplivnih me- stih. ker se zavedajo, da le že čas praktičnega odločanja o važnih stvareh in da je čas raz- prav samo o pravicah že mimo. ker se dolžnosti in pravic že vsi dobro zavedajo. O vsem tem so se tudi letos gatvi, ko jim ni bilo za prepe- pogovarjali na kombinatovi tr- vanje. Taiko so se pomenili o vsem resnem, pa tudi o šaljivem, in čas trgatve jim je tudi letos hitro minil. Samoprispevek ne zadošča za popravilo cest Stanje cest na območju kra- jevne skupnosti Cirkulane je letos slabše kot je bilo iani, zato so nujno potrebna popravila, zlasti cesta v Gruškovcu, pot v Dugo, brv v Cret, cesita v Po- horju ter cesta na Velikem vrhu. Skoraj vse te ceste je potreb- no nasuti z gramozom in očistiti jarke. Popravila je potreben tu- di most na cesti v Pohorju. Kmetijski kombinat Ptuj je že začel navažati gramoz na cesto na Velikem vrhu. Vsa ta dela bodo letos težko izvršili, ker se je doslej nabra- lo iz krajevnega prispevka pre- malo sredstev. Nekaj del bodo morali opraviti s pomočjo plač- nikov samoprispevka, ki jim bo potem obveznost z;man.išana za vrednost opravljenega dela. Krajevna skupnost Cirkulane je sklenila urediti še pred le- tošnjim dnevom mrtvih ograjo okrog pokopališča, ki se je ze- lo razbohotila in kazi pogled na pokopališče. Skrb za to je pre- vzel Franc Bratušek, odbornik krajevne skupnosti. Prebivalci z območja krajev- ne skupnosti Cirkulane želijo, da bi imela trgovina »Panonija« v Cirkulanah non-stop poslova- nje, zlasti v zimskem času, ko radi opravijo prebivalci vsa pota pred nočjo in jim v tem času ne koristi, če je trgovina zvečer odprta. MEDOBČINSKO SREČANJE (Nadaljevanje s 1. strani) Nastop folklorne skupine iz Cakovca NOVA TOČILNICA v Ptuju, enem najpomemb- nejših središč slovenskega vino- gradništva, so doslej točili po gostiščih skoraj izključno le domača haloška in slovenjego- riška vina. Ta vina pa so draga, menda najdražja v Jugoslaviji, saj stanejo v gostilni od 600 do 1000 starih dinarjev liter. Bilo je že več predlogov, da bi tudi v Ptuju odprli točilnico za dal- matinska in srbska vina. kakor jih imajo drugod. Doslej se to še ni zgodilo, češ, čemu bi »uva- žali« vino od drugod, če živimo sredi vinogradov. Pred kratkim pa so le odprli v Prešernovi uli- ci lepo urejeno točilnico podje- tja »Dalmacijo vino« iz Splita, kjer točijo vino »čez ulico« po 380 starih dinarjev. Prodajo ga do 1000 litrov na dan. »Tudi dal- matinsko vino je dobro in — poceni,« pravijo Ptujčani in ga radi kupujejo. Konkurenca je zdrava in za potrošnika korist- klomo skupino iz Cirkovec je bil prav prisrčen. Tudi ta je po- trdil resno željo tokratnih pri- rediteljev, da bi spremljali večja snidenja ljudstva iz raznih ob- čin prireditve, ki vsajajo v srca udeležencev neizbrisne dokaze, da se veselimo gostov iz bližnjih in oddaljenih krajev naše do- movine in da tega veselja ne izražamo samo s pogostitvami — z jedjo in pijačo, temveč z vsem razpoložljivim kulturnim in drugim bogastvom, ki ga že- lijo vsi gostje spoTTiati in ki ga bodo vedno cenili. V. J. PREMALO UČENCEV (Nadaljevanje z 2. strani) učencev, ki so prišli v 1. razred v šolskem letu 1958/59. To po- meni u.s.peh za 14 "/o pod repub- liškim povprečjem. Najboljši umoči krajevne skupnosti je bila v le- tošnjih šolskih počitnicah pre- beljena fasada na obeh šolskih zgradbah, izdelane nove stop- nice in drugo, za kar so bila na razpolago sredstva skupnosti. RAZSTAVA »TALCI« V PTUJU V nedeljo, 6. novembra, bo odprla organizacija Združenja borcev v ptujskem muzeju, na Muzejskem trgu 1, ob 10. uri razstavo »TALCI«. Razstavo sta pripravila mari- borski in celjski muzej in so jo financirali še celjski in maribor- ski okraj ter sklad za pospeše- vanje kulturnih dejavnosti SRS kot potujočo razstavo. Razstava je plod dolgoletnega zbiranja arhivskega gradiva mariborskih in celjskih muzejskih delavcev s sodelovanjem še drugih sorod- nih muzejev in muzejskih od- delkov o strahotah nemškega nasilja v severnovzhodni Slove- niji. Na razstavi je prikazano v časovnem zaporedju, kako je nemški nacistični okupator mo- ril slovenske rodoljube po raz- nih krajih okupirane Štajerske. Največ dragocenih življenj je usahnilo v Mariboru in Celju. Med talci je padlo tudi nad 150 talcev iz ptujskega in ormoške- ga okoliša. Mnoge domače ob- raze bomo zato videli na slikah talcev na razstavi v ptujskem muzeju in prečitali marsikatero poslovilno pismo na smrt obso- jenih borcev za svobodo iz ptuj- skega in ormoškega okoliša. Da bomo v Ptuju lahko videli zelo lepo pripravljeno razstavo pretresljive vsebine iz dni na- šega boja za svobodo, se zahva- ljujemo skupščini ptujske ob- čine, ki je krila stroške za to prireditev, posvečeno 25-letnici upora proti okupatorju. Želimo, da bi razstavo obiska- lo čimveč občanov in vsa šol- ska mladina. S svojim obiskom razstave bomo počastili spomin na vse, ki so svoje življenje da- rovali za osvoboditev našega naroda. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 16. ure do 6. decembra 1966. V. R. XXX Odlomki iz življenja heroja Kaj so sklenili Tomaž, Stane in Skala na štabnem posvetu na Gabrški gori julija 1942? Jankovemu bataljonu so po- verili napad na utrjeno nemško postojanko v Lučinah, v sliko- viti vasici, oddaljeni od Škofje Loke po cesti 25 kilometrov. So- delovati morata tudi Simonov in Zdravkov bataljon, ki bosta postavila močne zasede ob glav- ni cesti. Nemci ne bodo mogli tako pripeljati pomoči iz Škofje Loke proti Poljanam. Zasedo bodo postavili tudi pri vasi Zminec, da bi Nemci ne mogli na pomoč napadeni postojanki. Tomaž je želel, da bi izpolni- li načrt čimprej. Jankov bata- ljon je takoj po štabnem po- svetu odkorakal z Gabrške gore na Zirovinski vrh. Tu se bo do- bil s četo Poljanskega bataljo- na in počakal bo na obvestilo za napad na Lučine. Po zvezi, ki so jo imeli par- tizani z Osvobodilno fronto v okolju, so zvedeli za nemški proglas na slovensko prebival- stvo, v katerem so Nemci ob- vestili, da je močnejša banda prekoračila mejo in da je dol- žan vsakdo, ki jo opazi, prijaviti nemškim oblastem. Kdor tega ne bo storil, bo kaznovan s smrtjo. Policijska ura je ob 8. uri zvečer! Tomaž je vedel, da bodo Nem- ci poskušali na razne načine pri- ti partizanom do živega. Tudi mi moramo s svoje strani poskusi- ti vse, da bomo zavarovali svo- je položaje! Govoril je s Stane- tom in skupaj sta izdala pro- glas, ki ga je njihova tehnika izdelala. V njem sta naznanila slovenskemu ljudstvu na Gabr- ški gori in še daleč naokoli, da bodo kaznovali partizani, ki se bojujejo za svobodo slovenske- ga naroda, vsakogar s smrtjo, ki jih bo prijavil Nemcem. Letake so morali tehniki II. grupe odredov nemudoma na- tisniti. Risbe na letaku je nari- sal Dušan Lakovič-Vladimir, ki sta ga Tomaž in Stane dodelila tehniki že na Notranjskem, kjer se je izkazal z rezbarskimi okraski na puškinih kopitih. Več tisoč izvodov letakov so še tisto noč raznesli kurirji po okolici. Te noči se je Tomaž poslovil od članov tehnike, ki so odšli na novo postojanko prek Selške doline na Jelovico, kjer so si uredili svoje taborišče nad vas- jo Jamnik. Prve dni bivanja na Gorenj- skem je Tomaž poslušal poročilo Maksa Krmelja-Matija, komi- sarja Poljanskega bataljona, ki mu je opisal politični položaj na Gorenjskem. Ljudstvo je sovražilo Nemce. Sovraštvo se je stopnjevalo z nemškim nasiljem. Ze leta 1941 so Nemci sklenili, da bodo za- vedne Slovence pregnali brez premoženja v tujino. Kdo od za- vednih Slovencev ne bi pozdra- vil upora proti tujčevemu na- silju, proti njegovi oblasti, upo- ra, ki bi dosegel osvoboditev?! Besede velikega slovenskega pesnika Prešerna, ki jih je pred sto leti napisal v pesnitvi Krst pri Savici, so vabile k uporu: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod sužnim soncem jasni dnevi.« Upor na Gorenjskem so kakor drugod pričeli komunisti, ki so ustano- vili partizansko enoto — Can- karjev bataljon. Nemci mu niso mogli do živega. Partizanski način bojevanja je uspel, je kljuboval nemški vojaški tehni- ki. V gornjem kotu Gorenjske, kjer ni bilo močnega komuni- stičnega vodstva, se upor ni ta- ko razvnel, kakor v vzhodni Gorenjski. Ogorčeni, da se Slovenci upi- rajo, so začeli Nemci že leta 1941 s strašnim nasiljem. Ljudi so streljali in pošiljali v talDorišča. Z močnimi smučarskimi voja- škimi skupinami so že v zimi na leto 1942 zasledovali partizane. Po treh mesecih so jih potisnili v planine, da bi jih tam sestra- dali. Po krajih pa so nastav- ljali svoje ovaduhe. Z njimi so polovili skoraj vse, ki so se- stavljali partizansko mrežo v Kranju, v Radovljici, na Jese- nicah, v Škofji Loki, v Medvo- dah. Hudi udarci za narodno- osvobodilno gibanje na Gorenj- skem! Gorenjska je potrebovala pomoči! Prebivalci so ostrmeli, onemeli pred nasiljem, ki se je večalo iz meseca v mesec. Bili so preplašeni. Prva velika želja po boju za svobodo je oplahne- la. Potrebni so bili novih spod- bud! Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je poslalo iz Ljubljanske pokrajine na Go- renjsko spomladi 1942. leta nad 120 novih partizanov. Prehajali so prek Poljanskega bataljona v Gorenjski in Kokrški odred. Ze pred odhodom na Gorenj- sko se je Tomaž seznanil s po- ložajem partizanskih enot na Gorenjskem in s političnim po- ložajem. Podrobnosti pa je spo- znaval sedaj s stiki z Gorenjci, z voditelji gorenjskih partizan- skih enot. Zelo pomembno je bilo spoznati tudi moč nemških postojank in do podrobnosti se- danjo mrežo organizacije Osvo- bodilne fronte. Tomaž je nadaljeval štabne razgovore v naslednjih dneh. Kako bodo izpolnili nalogo glavnega štaba, osvoboditi Po- ljansko in Selško dolino, za tem pa Bohinjski kot? Načrt bo mo- ral ostati v največji tajnosti! O njem bodo vedeli le udeleženci razgovorov o načrtu in izdelo- valci načrta, to sta štab II. gru- pe odredov in štab I. grupe od- redov, ki je do prihoda II. gru- pe vodil partizanske načrte na Gorenjskem. Po važnem sovražnem voja- škem posvetu v Ljubljani, ki je bil 12. julija 1942 — je vest o njem prišla v naslednjih dneh do štaba II. grupe odredov. Na sestanku v Ljubljani so se zbrali načelnik štalDa XI. armadnega korpusa general Rossener, gene- ral Drener, oficirji štaba XL ar- madnega korpusa in predstavni- ki italijanske okupacijske voj- ske v Ljubljanski pokrajini. Tomaž je mislil na to, da taki posveti pomenijo vedno moč- nejše vojaške mere proti upor- nikom. Na to morajo partizani računati! Potrebno je pomnožiti partizanske vrste! V štabnih razgovorih je To- maž zvedel, da so okrepili Nem- ci ob prihodu II. grupe odredov ne le nemško-italijansko oku- pacijsko mejo, ampak tudi svo- je sile v Skofji Loki, Gabrku, Lučinah, Kranju in drugod. Nemci so v okrepitve pritegnili celo elitne čete, pripravljene, da bodo kot okupacijski oddelki vkorakale v Moskvo. Položaj za partizanske enote se je tako ze- lo poslabšal. Partizani so se lahko izkazali proti sovražniku le z neprestanim napadanjem sovražnih postojank, ki so štele ponekod tudi nad sto mož. Ka- ko potreben je bil ravno sedaj prihod 11. grupe na Gorenjsko, saj je bilo na tem ozemlju nuj- no podvojiti in celo potrojiti naše sile, ker je bil sovražnik bolj zagrizen v boju, kakor na našem ozemlju, ki so ga zasedli Italijani. Z nejevoljo so ugotavljali To- maž in ves štab, da Siškovega bataljona še ni med njimi, da je ostal na Ključu v Dolomitih. Njegove sile so tam, kjer niso nujno potrebne! Tu pa morajo Zdravkov, Simonov in Jankov bataljon s pomočjo Poljanskega bataljona brez pomoči Siškove- ga bataljona v napade s sovraž- nikom, ki se pripravlja z naj- večjo resnostjo, da jih uniči. Kako potrebno je bilo razpore- diti naše sile enakomemeje. Na Gorenjskem pa je bilo pred prihodom II. grupe odredov okoli 600 partizanov, na Dolenj- skem pa kar 3000! Zakaj ni še Siškovega bataljona? Ko so v štabu govorili o Si- šku, je Tomaž zvedel od gorenj- skega partizanskega poveljstva, da je komandant Šiško zbežal z Gorenjske na Dolenjsko zara- di raznih prekrškov proti par- tizanskim pravilom. Na Dolenj- skem se je hitro znašel. Napre- doval je v komandirja čete, a na Gorenjsko, kjer bi prejel zaslu- ženo kazen, ni hotel. Svojih partizanov zato ni navduševal za pohod na Gorenjsko, ampak narobe. Povelja, da mora na Gorenjsko, ni izpolnil. S svoji- mi partizani je odšel raje na Notranjsko, kjer ga je zajela italijanska ofenziva. Prebijal se je kar dobro skozi italijanske položaje. Med potjo je dal Šiška celo ustreliti nekaj partizanov, ki so hodili zadnji v koloni. S tem je uveljavljal svojo nasilno moč in izgubljal na ugledu. Partizani so ga spoznali in ga zasovražili. Ko je svoje parti- zane pripeljal na Gorjance, so ga prijeli borci Tomšičevo bri- gade in ga obsodili na smrt. Tomaž se je spomnil živahne- ga Šiška, ki tedaj, ko ga je spoznal, ni pokazal še svojega pravega obraza. No in slednjič je sprejel zasluženo plačilo ti- sti, ki zaradi svojega značaja ni bil vreden partizan! Na Gabrški gori, sredi jelo- vih gozdov so potekale Toma- ževe poletne ure v neprestanem delu od jutra do večera. Po- trebno je II. grupi odredov pri- dobiti dovolj živeža, da bodo kos velikim nalogam. S člani štaba je o tem veliko razprav- ljal. Odločili so, da bo prvi na- pad za hrano na trgovino v va- seh Javorje in Muravi. Stane je nalogo poveril Simonovemu bataljonu in kazenskemu vodu. Z Gabrške gore so partizani obeh skupin odkorakali v noči na 13. julij 1942. leta. Vse je šlo po sreči. V trgovinah so za- plenili za poln voz živil: moke, okoli tisoč kilogramov sladkor- ja, makaronov, soli, konserv, riža in drugih jestvin ter nekaj perila. Za živila so napravili na Gabrški gori primerno skladi- šče. Tistega dne je Tomaž s Sta- netom in Skalo načrtoval tudi napad na nemške postojanke v Poljanski dolini, ki jo morajo osvoboditi. Najprej bo Jankov bataljon napadel Lučine, ki se je zadrževal tedaj na Zirovin- skem vrhu. Poslali so mu spo- ročilo, naj prične z napadom v noči na 14. julij. Lučine so bile od partizanskega taborišča od- daljene okoli sedem kilometrov, od Gabrške gore pa okoli štiri- najst. Ob napadu bodo pri- pravljeni za pomoč tudi Simo- nov, Zdravkov in Poljanski ba- taljon. V. R. (Dalje prihodnjič) stran 2 TEDNIK — petek, 28. oktobra 1966 Stran 5 Skupščine sestavni del družbenega samoupravljanja (Nadaljevanje s 1. strani) Odbornik v občinski skupščini Delo odborniikov v občinski skupščini kaže že nekaj let do- iLfČBne slabosti, predvsem v pro- cesu odločanja o posameznih vprašanjih, kar je menda sploh kard:nalno vprašanje naše demo- kraciie. Zagotoviti močnejši in zavestneijši vpliv odbornikov, sa- moupravnih organizacij in obča- nov v procesu odločanja v sikup- ščini pomeni dejansko zmanjšati formalizem in vpjive občinskih upravnih organov. Mislim, da je potrebno v procesu odločanja upoštevati dve fazi. V prvi fazi, ko se pripravljajo aJktd skupšči- ne, bi se morala bolj čutiti ude- ležba odbornikov in ne le tistih odbornikov, ki le kot člani po- sameznih svetov občinske skup- ščine sodelujejo pri pripravah občinskih aktov. Razlogov za to je več: obremenjenost odborni- kov s poklicnim delom, pri ne- katerih tudi obremenjenost z drugimi družbeniimi obveznostmi, nekvalificiranost določenega de- la odborniikov pa tudi njihova nezainteresiranost za posamezne akte. Mnogokrait pa tudi ustrez- ni občinsiki upravni organi, ki pripravljajo akte in dajeijo po- budo za njihovo pripravo, ndso dovolj zainteresirani, da bi od- boirniiki bili bolj udeleženi v nji- hovem pripravljanju. Ta moment je nedvomno ena od osnovnih ovir za učinkovitejši vpliv od- bornikov. Poleg tega so še drugi razlogi, kot so neizdelana oziro- ma bolj demokratična metodolo- gija piriprav aktov, časovna stis- ka zaradi prekratkih rokov, Iki so določeni s predpisi širših druž- beno političnih slcuipno.siti itd. Druga faza odločanja, ko se predlog akta predloži občinski skupščini in ki je najmanj toli- ko, če ne še menda bolj po- membna kot prva, se navadno sprevrže v formalnost, ker od- borniki navadno brez pripomb in razprave le glasujejo zanj, nepo- sredno po seji skupščine ali pa na terenu oziroma v svoji delov- ni organizaciji pa celo ustvarja- jo s svojo nekonstruktivno kriti- ko neprijetno politično vzdušje in mnenje, da se akti sprejemajo nedemokratično, vsiljeno itd. Taka kriitiika pa ima včasih tu- di svoj »prav«, saj odborniki za- radi časovno prekratke priprave in objave predloga akta niso de- jansko v stanju, da bi na skup- ščinski seji predlagali ustrezne spremembe in dopolnitve k ak- tom, ali pa se talko ali drugače nepristransko odločili za.nje. Prav tako odborniki ne dajejo pobude, da bi skupščina vsaj ob- časno ocenila, kako se izvajajo občinski akti v praksi, kako ob- čani reagirajo nanje, ali so akti potrebni ustreznih sprememb in dopolnitev po določenem času, skratka, ali se smotri, ki smo si jih zastavili pri sestavi in spre- jetju akta, dosegajo in uresni- čuje j o. Mnenje volivcev o aktivnosti odbornikov Volivci na terenu in v delov- nih organizacijah ugotavljajo, da del odbornikov ni dovolj aktiven ali pa je celo popolnoma pasi- ven na skupščinskih sejah in tu- di na terenu med volivci oziro- ma v svojih delovnih organiza- cijah, da se ne poslužujejo do- volj vseh pravic in možnosti pri odločanju, ki jim Jih nudi ob- činski statut in skupščinski po- slovnik. Morda nekateri od teh odbornikov vidijo razloge za to tudi v tem, ker so dnevni redi skupščinskih sej marsikdaj pre- obsežni in prenatrpani, ker je čas za preučitev skupščinskega materiala prekratek, ker so sej- ni materiali preobsežni in pre- obremenjeni s prepodrobno do- kumentacijo, z nepotrebnimi po- datki, ki za nekatere odbornike niso povsem razumljivi itd. Mislim, da vse to ni dovolj tehten razlog, da delo odborni- kov na sejah ne bi bilo aktiv- nejše. Diskusije in debate na sejah bi se dejansko morale spremeniti v demokratični boj mnenj, v konfrontiranje stališč in iznašanje argumentov »za« in »proti«. Tudi odnos odbornika do predloženega aikta in drugega sejnega gradiva bi moral biti bolj kritičen. Tako pa čestokrat diskusije odbornikov ostanejo le nekoristni monologi ter osamlje- ne in neučinkovite pripombe, ki =e včasih sprevržejo v škodljivo kritikanstvo brez vsakršne pozi- tivne težnje, da bi na konstruk- tiven način prispevali k izbolj- šanju stva.ri ali odpravi napak. Spomnimo se samo, kolii'Kokrat smo bih vljudno izzvani s tega mesta, da bi dali svoje prispev- iiaišti v diskusiji o pomemb- nejših zadevah, kot so družbeni plan, proračun, gibanje gospo- darstva, predlogi pomembnejših aktov iitd. Pn obravnavi gospo- darskih vprašanj bi morali biti bolj »glasni« zlasti odlborniiki zbora delovnih skupnosti, ki so v glavnem iz volilnih enot go- spodarstva in družbenih služb. V zvezi s tem ugotavljamo, da bo potrebno bolj okrepiti funkcijo zbora delovnih skupnosti in nje- govih odbornikov, to tembolj v sedanjih razmerah, ko se vse bolj poudarja in manifestira samo- upravna vloga proizvajalcev in njihov delež v delitvi ustvarje- nega dohodka. Odborniki tega zbora premalo obveščajo skup- ščino o položaju in problemih v delovnih organizacijah, premalo se predhodno posvetujejo s sa- ,moupravniml organi in proizva- jalci v svojih kolektivih, ne da- jejo iniciative za pogostejši sklic zborov delovnih ljudi v svojih volilnih enotah oziroma kolekti- vih. Nove naloge občinskih odbornikov Naš skupščinski sistem postav- lja pred odbornike nove in za- pletene naloge, ki jih pa lahko pomaga reševati in izpolnjevati le z ustreznim poznavanjem eko- nomskih, političnih, kuilturnih in ostalih problemov v občini in tudi v vsej naši sikupnosti. V teh pogojih lahko prav osebno delo in osebna zavzetost vsake- ga odbornika prispeva k obliko- vanju prave vloge odbornika, kakor ga terja naš sktuipščinski sistem. Zato je potrebno, da se odbornik v prid svoje družbene funkcije tudi sam usposablja in da stalno sipremlja tokove naše- ga gospodarskega in družbenega življenja. S krepitvijo njegove funkcije in ugleda bo zreducira- na na minimum tudi nevarnost, kakor je že mnenje pri delu na- ših občanov, da se tu in tam od- loča mimo skupščine, mimo od- bornikov, svetov in komisij, za zaprtimi vrati, v okviru nefor- malnih skuipin v občinski upra- vi, v načelniških krogih, v tako imenovanem ožjem »občinskem vrhu« itd. Prav gotovo tako mnenje, zlasti pa praksa, če taka obstaja, para«lizira skupščinski sistem, ga deformira in slabi po- litično avtoriteto s'kupščine. Za tesnejše stike med volivci in odborniki ter poslanci Nadalje je potrebno, da se aktivneje zavzamemo za vzposta- vitev tesnejših in stalnih kon- taktov med sike fisupnosti se lahko odvija samo na osjiovi konkretnih programov do- la. r»i-ograxn krajevne skupnosti nnora obdržati specifi^čne proble- me iKksameznih KS (kjer je več zaposlenih mater, mora biti pou- darek na otroškem varstvu itd.). Opa-z.iti j C. da je dejavnost kra- f;lujpnos'ti cesto preveč eno- stranska. Rcševa«jc komunalnih vprašanj predstavlja veh ko večino na!og, določenih s programom; medtem ko so oslala ix>dročja dela krajevne skupnosti zapostavljena. Kje so vzroki in po kal-cšni poti bi lahko izboiljsali stanje? Vpliv ob'5anov na sprejem progra- mov del^ krajevne skupnosti je nujno treba zagotoviti, da .so tako programi dejansko odi-az želja, potreb in možnosti ljudi na ob- močju krajevne skupnosti; ne pa morda le ozkega kroga njihovih izvoljenih predstavnikov. Zaradi t^-^ga morajo programe dela KS obravnavati ?:l>ori volivcev, polog tega pa naj bi se v smeri široli.-^ja obra^Tiavanip. programov krajev- ne skupnosti angažirale tudi orga- nizacije SZDL in druge družbene organizacije. Ali je bil program vaše krajev- ne skupnosti obravnavan lalvo ši- roko? — Ali se delo iji življenje KS manifestira le v delu organov KS a!i pa sloni na iniciativi, samoor- ganiziranju in odgovornosti ob- čanov. — Kako so razmpjene naloge KS in samostojna samoupravna funk- cija delovnih organizacii v KS (.sola, zdravstveni dom. KZ, otro- ška vanstvena ustanova itd.). Ko- ordinacija programov navedenih insititucij. — Razmeiitpv pristojnosti in iia- log med obi-in^Ko skupščino in KS. .Mi je občinska skupščina prene- sla v praksi tiste naloge na KS. ki so neposredno |X>membne 7-;a obSane in ki jih občani želi i o in lahko rc:šHjeJo fia.mi in v ;državne sile-«, marveč pros-to- voljno pcdrej-anje občanov skun- nim dogovorom za pros^tovoljno iz- polnievanje demokratično spreje- tih obveznosti. — Kako se dnAžbeni in pi^litični fsktorli v KS zavzemajo za dolgo- programiramje socializaci- je dru^^v-.^no-ekonomsk-e-ga življe- nja v KS in za iskanje nrčinov 7h bitreii^e usklajevanje osebnih In sknonih interesov socialistične- ga razvoja. Življenje ljudi je Z(;lo zaplet^-- no in zato problemov občanov ni mosc^e rešili samo z sradnjo vo- dovodov. elektrifikacijo in ureja- ni-em ces't. Zivlir>nje družin in nji- hm^ ctand^rd ftta v znatni meri civisra tudi od delovanja us^.iž- r.ostnih dejavnosti za napredne pomciS KC-co-^dinjstvu. od delovania ob-^atov diTiž^eiie pi-ehrane. del-:), zdravpfvenerra varstva i!d. Pole? tera io v okviru kraievne F-kuonocti treba skrbeti tudi Z5 or- T>omci^ socialno e.fri-ože- ri"n-i dr"7.'"nnm in roc-ameznVkoT;. c+Di-i'-n liiide-n. inval-dom. ^-zsoino 7.ane'->isrien.-:m otrokom, za ne^ro ■ho^TiU/^r- nn domu Pri reš"^-'^- Tiiu t.ai'\>-nib in oodnbniii vnrašani niorflio !-raievnim skTipnost'm po- mapst; '■iružK-^ne o'"23'ni7ae:je k^t npr. RK. Partizan. Društvo pri- jateljev mladme. PGD, Dru.š'vu upokojencev ter delovne organiza- cije s področja trgovine, gostinstv-a, obrti, zdravstva, socialnega var- stva, kulture in prosvete ifd. Ali v-am to pri delu KS uspejo do- segi? Kakšen je odziv delovnih r»"- r.aniziicij za reševanje teh om- blemov? — Povezovanje vaških KS s kmetijskimi delovnimi organizaci- jami Za "^kupno reševanje nel-:či- terih problemov kmetijske pro.7- v^Klrije in podružbljanja te prr- izvodnje. Vpra.šanie zemljišč osta- relih kmetov: zlorabe njihov.h "hi-a:n;iteljev". ki po predaji pode- dovanega zemlji.^ča prepuščajo iii-u?..l>i skrb za ostarele. — Vloga in naloge družbeno-po- litlč.nih organ izajfij (ZK. SZDL. ZIVTS) in drurŠtev pri usposablja-;ju rb?.anov za samounravmo aktiv- nost in njihovo n-^posredno odlo- eanie v politiki KS. Istovetenje KS in krajevne or- SZDL. zbora voliv-^ev i+d. Tako pojmovanje tma svoje korenine v časih, ko so zaradi ne- razvitih samoupravnih oblik SZDT.. druec dnižbeno-pnVt-čne nrcani-/n- eije. drn.štva in zbori volivcev bl'i o-^novni nosilec raznih K-<^munalmh krajih in naseljih. SZDL in druge družbeno-noli- tiene organi-^aciie naj se aktivira- .10 na političnem in samouprav- nem nndročju. nai ustvariajo iav- no mnenje, politično priaraVii?jo V7du-je za i7.PolnieT.'anie nf^los, ,iiriiv'raio in koordinirajo vse po- litične sile za reš-rvanje nrobl«'- .mov. ki rK>SDe?ujeio razvoj druž- benih odnosov KS. Za razliko od ^--užbenopr^liticnega aspekta nai KS izhaja iz '•praktičnih« as- iipktn--- oraaniz^riin :n onerativnr; c'-rh ir-ininir^-anie na]'>e in r^k- | cij. Svet KS naj bo v tem prime- ■ ru koordinator "strokovne, mate- rialne in druge podobne aktivno- sti v KS. Kako se ta stališča od- ražajo v praksi? SZDL je oblika političnega do- govarjanja in s tem opora samo- upravljanja ter nikakor ne more biti nadomestilo samoupravne organe občanov. SZDL moi'a s po- močjo raznih oblik zbiranja obča- nov (sestanki, javne tribune 'td..) nuditi možnost za izmenjavo mneni in zavzemanje skupnih btališč, da bi se tako izvoljeni čla- ni samoupravnih organov lažje opredelili za določene rešitve. Organizacije SZDL s tem tudi vplivajo na povečanje aktivnosti samoupravnih organov, ki so jim občani za določeno obdobje zaupa- li realizacijo delovnih programov. Organizacije SZDL torej ne mo- rejo prevzeti nase dolžnosti nepo- srednega organizatorja in opera- tivnega izvrševalca posameznih nalog, niti nasploh — niti v okviru krajevne skupnosti. Kakšno je stanje pri vas v tem pogledu? — Vprašanje poravnalnih svetov je še vedno odprto, saj pričaku- jemo zakon o poravnalnih svetih. Institucija poravnalnih svetov je pomembna kot razbremenitev red- nih sodišč; pozitiven orisoevek poravnalnih svetov se kaže v od- pravljanju sporov med občani in usklajevanju njihovih medseboj- nih odnosov, kakor tudi v razvi- janju družbene solidarnosti. Zato bi v statutih krajevnih skupnosti veljalo najti mesto za poravnavlne svete. Kako gledat.; na delovanje po- ravnalnih svetov? — .Administracija v KS in njena vloga. Marsikje administracija s svojim delovanjem nadomešča ne- posredno aktivnost in odločanja občanov pri izpopolnjevanju na- Irj? KS ali pa celo vpliva na re- šitve sveta KS. V nekaterih večjih krajevnih skupnostih se pojavlja tendenca po lastnem administrativnem apa- ratu v obliki tajništva. Gotovo je večjim KS ustrezno tajništvo po- trebno. vendar ob tem nastaja vprašanje odnosa med tajništvom in voljenimi samoupravnimi or- gan'. ki morajo še nadalje ohraniti prevladujoč vpliv. Kak') bi naj torc.i ta odnos v prak?i uredili? — Struktura svetov KS, udel-^ž- ba žensk in mladih v njih. — .Materialna osnova za razvoj KS in samoupravljanja v njih. Načini pridobivanja in viri finan- čnih sredstev za potrebe KS (sa- moprispevek občanov, dotacije iz občinskega proračuna, lokalne tu. ristične in prireditvenč takse, pri- spevek delovnih organizacij, druii viri). — Udeležba in odločanje obča- nov pri razporeditvi in uporabi sredstev KS. — VIriteriji :'.a dotacije iz občin- skega proračuna za potrebe KS. Finančna sredstva za delo kra- jevne skupnosti, ki se dodeljuje- jo iz občinskega proračuna, raz- porejata na posamezne KS — svet za komunalne zad&ve in svet za finance s^kupščine občine Ptuj. Sveta upoštevata kot osnovni kri- terij za delitev sredstev — dolžino cest, ki jih vzdržuje krajevna skupnost, pogoje za vzdi'ževan.ie teh cest (ravninski ali hribovit; predeli, oddaljenost gramo/cnic). Razen tega dobivajo krajevne skupnosti še namenske dotacije, np'-. z^a poštne prostore, gasilske domove, telesnovzgojne objekte, kmo dvorane, pokopališča Hd.; na- dalje sredstva od prodaje vaškin zicmljišč. zbirajo samopri.spcvke ter prispevke delovnih orfiani^ar-M in ooslužujejo še drugih mož- nosti. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI RIBNICA — DRAVA 23:17 Rokometaši ptujske Drave so v okviru VIII. kola SRL v ne- deljo, 23. oktobra, gostovali v Ribnici na Dolenjskem, kjer so jih domačini premagali z rezul- tatom 23:17 (12:4). O tekmi bi lahko rekli, da je bila lepa, ven- dar bi bila še mnogo lepša, če ne bi bilo izredno slabega sod- nika Kašmerja iz Ljubljane, ki je v mnogočem pripomogel do- mačinom do zmiige predvsem v prvem polčasu. Tako so Ptujča- ni večkrat igrali s petimi igral- ci, enkrat pa celo pet minut s štirimi, ker jih je sodnik za vsak najmanjši prekršek kaznoval. To je seveda moralno precej delovalo na goste in zato ni nič čudnega, če se je prvi polčas končal z veliko prednostjo do- mačih. V drugem delu so igralci Dra- ve prevzeli pobudo in bili bolj- ši. vendar niso mogli nadome- stiti zamujenega iz prvega pol- časa. Poleg tega se je že v pr- vem polčasu poškodoval Jurko- vič, ki je do konca tekme ostal na klopi za igralce. Pri Dravi je bil tokrat odličen v vratih vratar Magdalene. Drava je nastopila v postavi: Kuhar, Jurkovič, Cernezelj, Zemljič 1, Kukovec 5, Rozman 3, Kajnih, Cimerman, Zlender 8, Strašek, Magdalene. V zadnjem kolu bogo gosto- vali v nedeljo v Ptuju ob 10. uri rokometaši Brežic. To bo za Dravo vsekakor pomembna tek- ma, kajti v primeru zmage bodo v sredini lestvice, v obratnem primeru pa se bodo spomladi morali boriti za obstanek v ligi. Še rezultat Ormoža: SLOVAN : ORMOŽ 10:18 (6:6). Aluminij - Borac 3:1 (1:1) Po enakovredni igri - dve točki Vsako moštvo je imelo v ro- kah en polčas; Borac prvega, ki ga ni znal izkoristiti in Alumi- nij drugega, v katerem si je za- gotovil vredno zmago. Glede na potek igre, je rezultat 3:1 mogo- če malo previsok in bi bolj ustrezala zmaga z enim golorp razlike ali celo neodločen izid. Toda, če upoštevamo staro pra- vilo, da moštvo, ki zapravi v začetku veliko priložnosti — zgublja tekmo, potem sta dve točki ostali v pravih rokah. ALUMINIJ: Bračič, Grbavec, Tolič, Satler, Muršec, Markovič, Vodušek, Kaniški, Krnič, Sov- ruvič, Spehonja. BORAC: Halilič, Pele, Aljič, Agič, Alfirovič, Alagič, Keleče- vič (Ratkovič), Spasojevič, Stoj- čič, Tamljenovič, Timotijevič. Strelci golov: Muršec v 28. minuti. Kaniški v 64. in Krnič v 82. minuti za Aluminij, ter Spasojevič v 41. minuti za Bo- rac. Prvi polčas je potekal v igri na sredini igrišča in občasnimi napadi proti golu enega ali dru- gega moštva. V prvi minuti je Pele narobe podal žogo proti vratarju, ki pa se je vrgel med noge Spehonji in komaj obva- roval svoja vrata. Razen te pri- ložnosti in odličnega Krničevega udarca v 25. minuti napad Alu- minija ni bi! nevaren. Nekaj visoko podanih žog Špehonje. Kaniškega ter Muršeca. pa je Halilič z lahkoto obranil. Zelo dobri gostje so v prvem polčasu, v 15. minuti, skoraj za- deli v črno. Tomljenovič se je odločil za strel z daljave kakih 20 metrov in žoga je mimo ne- močnega Bračiča zadela v vrat- nicOi Samo pet minut pozneje pa je Spasojevič samo s kakih osem metrov od gola streljal tako slabo, da je žoga končala v golavtu. Še enkrat so gostje za- deli vratnico in uprizorili nekaj lepih akcij, vendar brez rezul- tata. Kar ni uspelo gostom in v pr- vem delu nerazpoloženemu na- padu Aluminija, je uspelo od- ličnemu Muršecu. Odločil se je za izlet v obrambni prostor Ba- njalučanov, preigral je lepo ne- kaj igralcev Borca in s silovi- tim strelom premagal solidnega Haliliča. Po veliki napaki Bračiča, ki je žogo spustil prav na nogo Spasojeviča, je slednji izenačil rezultat na 1:1. Vse do drugega gola oziroma do 64. minute, nismo imeli pri- ložnosti videti nič lepega. Akci- je so bile počasne, netočne in brez lepote. Potem, ko je po od- lični podaji Grbavca Kaniški virtuozno z glavo poslal žogo v mrežo, je igra dobila popolnoma drugačen izgled. Aluminij je za- čel odlično in je Halilič imel polne roke dela, vendar je v 82. minuti še enkrat posegel v mrežo, da bi pobral žogo, ki jo je prodtem Krnič sigurno spra- vil v kot. Tudi v obdobju velikega pri- tiska belih, je Borac nekajkrat nevarno ogrozil negotovega Bra- čiča, toda brez rezultata. Na koncu tekme je občinstvo toplo pozdravilo še en uspeh do- mačinov in res odlično sojenje sodnika Mitroviča iz Zagreba. V vrstah Aluminija in tudi na igrišču je bil najboljši igralec Kaniški, ki se mu lahko pribli- žajo še zelo dobri Muršec ter Grbavec in Satler. Pri gostih je treba pohvaliti najstarejšega igralca v moštvu, in sicer Spasojeviča in Tomlje- noviča ter solidnega Haliliča. Vojo Veličkovič Lep uspeh ptujskih atletov v Slovenski Bistrici Prejšnjo soboto je občinska zveza za telesno kulturo Sloven- ska Bistrica organizirala nočni tek po ulicah Slovenske Bistrice. Tega tekmovanja so se razen do- mačih tekmovalcev udeležili tudi tekmovalci telesno vzgojnega društva Partizan Markovci, Ki- dričevo, Gorišnica in Ptuj. Na sporedu je bilo šest tekmo- valnih disciplin. Kljub temu, da je bilo zelo hladno vreme, se ]> udeležilo tekmovanja večje šte- vilo tekmovalcev, še več pa gle- dalcev, ki so prav v tem kraju prvič videli nočni tek po ulicah naselja. Najprej so tekmovale pionirke na 400 metrov dolgi progi. V tej disciplini je premočno zmagala pionirka TVD Partizan Markovci Angela Kolarič z časom ene mi- nute in 9 sekund, sledi tekmoval- ka iz Slovenske Bistrice in na pe- tem mestu je pionirka iz. TVD Partizan Kidričevo — Gotvanj, 6. mesto Klanjšek, 7. mesto Bren- celj, 8. mesto Kelenc in 9. mesto Emeršič. Ekipno je zmagala do- mača ekipa z 21 točkami, sledi Ptuj I — 18 točk in Ptuj 11 — 6 točk. V drugi disciplini nočnega teka so tekmovali pionirji na 600 met- rov dolgi progi. Prvo mesto je zasedel pionir TVD Partizan Mar- kovci Milan Korošec z časom ene minute in 40 sekund, drugo mesto prav tako pionir, član TVD Par- tizan Markovci Jurij Mlinaric, 4. mesto Janez Zemljarič, član TVD Partizan Markovci itd. Ekip- no je zmagala ekipa iz Ptuja I. z 23 točkami, sledi Slovenska Bist- rica z 16 točkami in Ptuj II. z 6 točkami. V naslednji disciplini so tek- movale mladinke na 600 metrov dolgi progi. V tej d;iscipli.ni je zasedla prvo mesto mladinka TVD Partizan Kidričevo Maruša Pungerl z časom ene minute in 59 sekund, 3. mesto Marica Ferš, 4. mesto Lizika Ptičar in 6. me- sto Marija Repec. Ekipno je zmagala domača eki- pa z 16 točkami, sledi Ptuj 1. z 15 točkami in Ptuj II. z 13 točka- mi. V disciplini za mladince, kate- rih proga je bila dolga 1500 me- trov, je prav tako osvojil prvo mesto mladinec, član TVD Par- tizan Kidričevo Janez Mežnarič z odličnim časom 4 minute in 18 sekund, ter je pritekel na cilj 50 metrov pred ostalimi. Drugo me- sto je prav tako osvojil mladinec iz T\'D Partizan Markovci Miran Cepin, kar je zelo lep uspeh za mladinca, saj je do sedaj tekmo- val le na kratke proge, 4. mesto je osvoiil Anton Majcen, 5. me- sto Vinko Pisar in 6. mesto Alojz Vršič. Kot ekipa je prvo mesto osvo- jila ekipa Ptuj I. z 17 točkami preri Ptujem II. s 15 točkami. Članice so tekmovale na 8(X) metrov dolgi progi in so vsa pr- va tri mesta osvojile domačinke, in šele 4. mesto je zasedla Marija Galun iz Ptuja. Ekipno je zasluženo zmagala ekipa iz Slovenske Bistrice s 24 točkami, sledi ekipa iiz Ptuja s 15 točkami. Eno najzanimivejših tekmo- vanj je bilo tekmovanje na naj- daljši progi (2500 metrov). Ta di- sci^plina je bila najtežja in so se tekmovalci zelo menjavali v vod- stvu. Prvo mesto je zasluženo osvojil član TVD Partizan Kidri- čevo Alojz Gojčič z zelo dobrim časom 8 minut in 22 sekund, sled: Ivo Jernejšek iz Slovenske Bii^t- rice, 3. mesto je osvojil Jože Ce- lan iz Partizana Markovci, sledi Bogo Hmelina Kidričevo, Vlado Resman Markovci itd. Kot ekipa je prvo mesto osvo- jila ekipa Ptuj I. s 15 točkami, sledi Ptuj II. prav tako 6 15 toč- kami. Ob 'koncu tekmovanja je pred- sednik občinske zveze za telesno kulturo podelil najboljšim eki- pam lepe pokale, prvoplasirani tekmovalci pa so sprejeli diplo- me. Organizacija tekmovanja je bi- la dobra. -pa- ŠPORTNE PRIREDITVE OB DNEVU REPUBLIKE Ob letošnjem dnevu republike bo priredila občinska zveza za telesno kulturo Ptuj tekmovanje v rokometu in malem nogome- tu za prehodni pokal. Dne 12. in 13. novembra bo tekmovanje v rokometu, ki bo namenjeno predvsem ekipam osnovnih šol ptujske in ormo- ške občine. Tekmovanje bo za mi0.ske ekipe in za ženske ekipe F''rijave za to tekmovanje spre- jema občinska zveza za telesno kulturo Ptuj (tovariš Slana) do 6, novem.bra. Teden dni kasneje. 19. oziro- ma 20 novcmbr^i. pa bo tekmo- vanje v malem nogometu, na katerem lahko sodelujejo sindi- kalne ekipe, društva Partizan. JLA, in druge športne organi- zacije. Prijave za to tekmovanje je treba poslati do 14. novembra na občinsko zvezo, kjer lahko dobijo interesenti tudi vse osta- le informacije. Poleg tega se predvideva še tekma med reprezentanco ob- činske nogometne lige in ekipo Drave. Poleg teh prireditev bo- do tudi razna druga tekmovanja. Med drugim bo — kolikor bo vreme ugodno — tudi otvoritev novega ko.šarkarskega igrišča na stadionu ob Ormoški cesti. Ta- ko bodo ptujski športniki, po- j sebno ljubitelji košarke, prido- j bili šc cn športni objekt, ki je | dede HH r^^^voj telesne k if ir'- ^ tudi potreben. Ž. D. OSEBNA KRONIKA Kristina Zadravcc, Sodinci 14 — MaiMana; Matilda Galun. Sto- perce 5 — Brigito, Albma Ko- rošec, Podlože 17 — Darinko; Ivana Miivša. Zamusnni 75 — deklico; Ljudmila Kirbiš. Liu- tomer.^ka 29 — dečka; Marija Munda. Vodranci :-]3 — deklico; Frančiška Korenjak. Varej^ 62 — dečka; Ljudmila ■Lmžek.-.vič. Gorišnica 75 — dečka: Marija Vaupolič. Mejna cest;:i — Jan- ka; M:!r,',ana Gaube. Kidričevo 39 — deklico; Ana Kelc. Gra- dišče 149 — dečka: X;^tics Ma- lin aer. Limcova va- — dečka; Fnda Črnko. Krčevina 2H — dečka; An.-. Velenja k. Gv.šni- '"il — .l-.žicn: Kloar. Nr- lj';>otajo 22 — Stankci. I Rado Hlebec. Gerbičeva i Ccrknica. in Marija Petek. Rcd- I ni vrh 28; .Muks J.uršič. Rogo/- i niča 8s. in Marija Rus. Zab- jak 6; Jožef Capudor. Prvenc, 1. in Kristina Lanipret. Nova ce- sta 14. Ilija Bešič. Zagreb -io- sipdol.-ka 16. in Nad.i Mesaric. Zagrebška 12; .Janez Potočnik. Rogoznica 64. in N;jda Ovnik. ; Rogozn:c:4 64; Ernest Dr^.š. Ma- ribor. Zrkov.-ka 114. in Frideri- ka Butala. Maribor. Ko.sm^no- ! va U ! Mar:ja Potočnik Trg svobo- i de 4. ro;,. 188,5. umrla 19 oktobr;. ' 1966: Veronika Pša-,d. Drslr- ■ ija 28. roj. 1896 umrlo 21 okro- ^ bra 1966; A loj/ Majcen. SPish- 118 roj IDOJ. umrl 26. ol-.lo- i bra 1966.