Podravje Ptuj • Milijon in ena težava Doma upokojencev Ptuj O Strani 6 in 7 Kronika Ptuj • Na griču med Maistrovo ulico in Vičavo možno plazenje O Stran 24 Ptuj, torek, 14. februarja 2017 letnik LXX • št. 13 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR ImrnSii y * i [¿H Podravje • Prodaja pustnih mask narašča, trendi se spreminjajo www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Podravje Videm • K zdravniku nič več v sosednje občine O Stran 6 Podjetništvo Kidričevo • Petrol občane opozarja na visoke poračune O Stran 9 Podravje Slov. Bistrica • (Ne)pravilnosti poslovanja Zavoda za šport O Stran 8 Šport Rokomet • Tudi v drugo na lokalnem derbiju uspešnejši Ormož O Stran 11 Hit letošnjega leta: Donald Trump Prodajalci pustnih kostumov si te dni manejo roke, saj je prodaja na vrhuncu. Najbolje jim gre prodaja v Sloveniji, smo pa na našem koncu države za pustne kostume očitno pripravljeni odšteti precej, saj jih kupimo več kot drugi. Več o tem na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.S RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Lions klub Ptuj vabi na humanitarno, družabni dogodek 12. Obarjado, ki bo v soboto, 18.2.2017 od 9. ure dalje na dvorišču Minoritskega samostana Ptuj ■S&f^s Aktualno • Za s. p. čedalje bolj zapleteno O Stran 2 Podravje • Pravni zapleti s cirkulan-skim pokopališčem središču • Vse manj krščenih t cerkveno | poročenih 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 14. februarja 2017 Slovenija, Podravje • Vse manj krščenih in cerkveno poročenih Kristijani se počutijo zaradi svoje Število katoličanov se tako kot v zahodnih evropskih državah tudi v Sloveniji zmanjšuje. Po razlogih za tovrsten negativni trend smo ki vero oz. katoliško Cerkev predstavljajo kot zakrnelo in konservativno skupnost. »Prav je, da pometemo tudi pred svojim pragom. V Sloveniji naj bi bilo po podatkih Slovenske škofovske konference konec leta 2015 skoraj 75 % prebivalcev katoličanov. A to število se ne odraža v številu cerkvenih porok in drugih zakramentov. Tako se je število krstov med letoma 2005 in 2015 zmanjšalo za 1.876 (-14,13 %), na drugi strani pa se je v minulem desetletju število rojstev povečalo za 2.233. Sorazmerno z manjšim število krščenih se je znižalo tudi število podeljenih prvih svetih obhajil. V obdobju 2005-2015 se je število prvoo-bhajancev znižalo z 12.076 na 9.241 (-23,47 %). Število birm je od leta 2005 do 2014 prešlo z 12.566 na 10.582. Pod črto - število katoličanov se je v Sloveniji v zadnjem desetletju zmanjšalo za 66.822 oseb. Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi pripadnikov Katoliške cerkve ni samo slovenski pojav, temveč zajema celotno Evropo in zahodni svet. V Franciji se je število krstov v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 95.178 (-24,7 %), v Nemčiji pa med letoma 2000 in 2013 za 68.256 (-29,3 %). Danes se cerkveno poroči le še tretjina parov Negativni trend je opazen tudi pri razmerju med civilnimi in cerkvenimi porokami. Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.495 leta 2005 Ropi, tatvine, vlomi ... Slovenska škofovska konferenca opozarja, da v Sloveniji narašča kristjanofobija ali protikr-ščansko delovanje, ki je izraz nestrpnosti, diskriminacije, vandalizma, strahu, odpora, izključevanja, sovraštva ali žalitev do krščanstva, krščanskih simbolov in vernikov. »Ob tem so skrb vzbujajoči primeri medijskega linča, širjenja predsodkov ter stigmatizacije kristjanov kot tudi politični in družbeni interesi iz ozadja, ki omejujejo delovanje verskih skupnosti,« so prepričani. Slovenski duhovniki postajajo tudi vse pogosteje tarče napadov, ropov in tatvin. V zadnjih desetih letih se je v slovenskih sakralnih prostorih zgodilo več kot 2.300 kaznivih dejanj (od 2005 do 19. oktobra 2016). Spomnimo, nazadnje so na našem območju zabeležili rop župnika v Laporju pri Slovenski Bistrici. Mlajša moška sta s silo vstopila v župnišče, zagrozila s pištolo in nožem ter ukradla približno 1.000 evrov gotovine. I I 2005 I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I 2016 I Skupaj I PU Maribor 19 56 101 40 26 11 15 14 407 Skupaj 123 252 330 209 210 112 158 150 2.360 Vir: Letno poročilo katoliške cerkve v Sloveniji * Podatki za leto 2016 so iz tekoče baze in prikazujejo stanje na dan 19. 10. 2016. na 2.420 v letu 2015 (-30,75 %). Medtem ko se je še leta 2005 cerkveno poročilo 60,34 % parov, ki so se tudi civilno poročili, se je ta delež v letu 2015 prepolovil. V letu 2015 je bilo zabeleženih 6.449 porok, cerkvenih je bilo 37,53 %. V Slovenski škofovski konferenci so prepričani, da so zakramenti eden izmed pokazateljev odnosa, ki ga imajo katoličani do vere, upadanje števila svetih krstov, prejemanja zakramentov in nasploh oddaljevanje od verskega življenja pa da so povezani z načinom življenja družbe in družin. V Sloveniji se tako povečuje število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Medtem ko je bilo leta 1954 le 10,9 % prvorojenih otrok rojenih zunaj zakonske zveze, jih je bilo leta 2004 že 44,8 %, leta 2015 pa 57,9 %. Generacije mladih, ki jim je vera povsem tuja Ob tem v slovenski katoliški Cerkvi opažajo, da se danes soočajo s prvo generacijo mladih odraslih, ki jim je vera tuja ali povsem tuja. »Mednarodne razi- skave kažejo na dejstvo, da je generacija, rojena po letu 1980 (t. i. generacija Y ali tudi milleniiim generation ter delno generacija X), prva, ki ji vera in verska pripadnost nista več samoumevni. Omenjena generacija čuti manjšo versko pripadnost do Katoliške cerkve, se redkeje udeležuje bogoslužja in se posledično ne odloča za krščanski način življenja. Po drugi strani se vernost in duhovnost večata, vendar bolj kot element psihološke opore, ki daje upanje v težkih trenutkih in je razumljena kot splošna duhovnost.« Mladi v Cerkvi kot živi mrliči Za odvračanje od krščanstva Cerkev krivi medije in politike. Podravje • Mariborski mestni svetniki podprli projekt sortirnice Koncesionarji obljubljajo vzdržnost cene Po šestih urah razprave so svetniki mestne občine (MO) Maribor na četrtkovi seji dali zeleno luč za gradnjo objekta za obdelavo odpadkov (sortirnice) na Teznem v Mariboru. Projekt je pomemben tudi za Ptujčane, saj so ptujska in mariborska občina ter njuni občinski podjetji, ki se ukvarjata s smetarsko dejavnostjo, podpisali pisma o nameri za sodelovanje. Del odpadkov bi obdelovali v Mariboru, del v Cero Gajke na Ptuju, kjer bi jih po obdelavi tudi odložili. Koncesionarji, ki imajo na Ptuju in v Mariboru v rokah dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki, obljubljajo, da bodo lahko cene, če bomo imeli v regiji zgrajeno lastno infrastrukturo za obdelavo in odlaganje odpadkov, ostale na vzdržni ravni. Svarijo pred tem, da če bi se v panogi ustvaril monopol, bi se lahko cene za uporabni- ke precej povišale. Direktor Snage Cveto Žalik je na četrtkovi seji mestnega sveta MO Maribor pojasnil, da se bodo cene odvoza odpadkov za občane zviševale le v primeru, če sortirnica ne bi bila zgrajena. Tako naj bi letos za Mariborčane ostala cena 124 evrov na tono odpadkov, kar je deset evrov več kot lani, v primeru izgradnje sortirni-ce pa naj bi se kasneje znižala na 95 evrov na tono. Dodajmo, da so ptujski mestni svetniki povišanje Za gradnjo objektov za obdelavo odpadkov na Teznem v Mariboru bo Snaga, potem ko bo pridobila vsa potrebna dovoljenja, najela 10-milijonski kredit z ročnostjo odplačevanja deset let. Celotna vrednost naložbe znaša 14 milijonov evrov. cen obravnavali na januarski seji. Cena po toni odpadkov na Ptuju znaša enkrat več kot trenutno v Mariboru, 250 evrov. Za komentar o odločitvi mariborskih svetnikov, da soglašajo s projektom izgradnje objekta za obdelavo odpadkov, smo zaprosili direktorja Javnih služb Ptuj Alena Hodnika. »Informacija, da se počasi odpravljajo vse ovire za izvedbo investicije v Mariboru, je razveseljiva in dobrodošla tudi za nas. Izvajalci storitev ravnanja z odpadki smo že pred časom izkazali namero po sodelovanju na tem področju, seveda pod predpostavko, da obe mesti poskrbita za to, da bo potrebne investicije tudi mogoče izpeljati. Vemo, da niti Ptuj niti Maribor v tem trenutku ne razpolagata z ustrezno infrastrukturo, vendar so načrti med mestoma usklajeni, namen sodelovanja pa jasno izkazan. Tako tudi nas čaka kar trnova pot do zaključka potrebnih investicij. Tudi sami se bomo še morali soočiti tako z vprašanjem zapiranja finančne konstrukcije projekta kakor pridobitvijo (oz. spremembo) vseh potrebnih dovoljenj. Aktivnosti v tej smeri že tečejo. Usklajevanja s projektanti in tehnologi potekajo, pripravljajo se potrebni projekti, s katerimi bomo lahko nadaljevali ostale aktivnosti v smeri nadgradnje samega centra za ravnanje z odpadki in deponijskega polja.« Mojca Zemljarič Slovenija, Podravje • Letni davčni Za samostojne Samostojni podjetniki posamezniki (torej velika letni davčni obračun. Letos se bo pri nekaterih Novembra 2015 so objavili Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki je med drugim uvedel tudi spremembe glede transak-cijskih računov samostojnih podjetnikov. Na Finančni upravi RS (FURS) so pojasnili: »Od 15. decembra 2015 dalje fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (tj. samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost), za namene dejavnosti ne potrebujejo več ločenega transakcijskega računa. Zadostuje torej en sam transakcij-ski račun za namene dejavnosti (tj. za poslovno rabo) in za osebno rabo oz. gospodinjstvo.« Davčni zavezanci se sicer lahko še vedno odločijo za ločene transakcijske račune. Kljub temu je veliko podjetnikov raje izbralo enotne račune, da bi se izognili stroškom vodenja poslovnih računov, ki znašajo nekaj evrov mesečno. Teh istih nekaj evrov utegnejo sedaj izgubiti, čeprav po drugi poti. Med prihodke, ki jih je treba vpisati v davčni obračun, z nekaj izjemami sodijo tudi obresti. »Obresti se obravnavajo kot prihodki iz dejavnosti, če fizična oseba v poslu, na podlagi katerega se izplačujejo obresti, nastopa kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost,« so povedali na FURS. Pri obrestih iz naslova vezanih vlog posebnih težav ne bo. »V primerih vezanih vlog predstavljajo obresti prihodke iz dejavnosti, če je pogodbo o vezavi sklenila fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Če je takšno pogodbo sklenila navadna fizična oseba, gre pri obrestih za dohodek iz kapitala,« so pojasnili na FURS. Pri pozitivnih obrestih sredstev na transakcij-skih računih, ki so trenutno sicer zanemarljive, pa se lahko zaplete. Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 14. februarja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 3 vere stigmatizirani povprašali Janeza Ferleža, ki je prepričan, da so zatajili starši, krivda pa je tudi na medijih, Tudi mi, ki smo del Cerkve, bi lahko kdaj ravnali drugače,« je dodal. Število katoličanov 31. decembra 2014 je bilo na svetu 1.272.281.000 katoličanov, kar je 18.355.000 več kot v predhodnem letu. Največji delež katoličanov je v Ameriki (63,7 % prebivalstva), sledijo Evropa (40,1 % prebivalstva), Oceanija (26,1 % prebivalstva), Afrika (19,3 % prebivalstva) ter Azija (3,2 % prebivalstva). V Sloveniji je bilo konec leta 2015 2.064.632 prebivalcev, od tega 1.535.297 katoličanov, kar predstavlja 74,36 %. A krivda je tudi na starših, je prepričan Ferlež. »Starši so tu najbolj zatajili, saj se zelo bojijo, da bi otrokom kaj povedali o veri, Jezusu. V medijih vera (katoliška Cerkev) ni predstavljena simpatično, ampak velikokrat kot neka zakrnela, konservativna, nič kaj moderna skupnost, ki bi se je morali izogibati, če želimo biti napredni. Žal mora priti do nekega večjega trpljenja človeka, Na drugi strani pa del krivde nosi tudi Cerkev, je priznal: »Prav je, da pometemo tudi pred svojim pragom. Tudi mi, ki smo del Cerkve, bi lahko kdaj ravnali drugače. Približati se mlademu je naporno, ampak moramo narediti vse, da jim pokažemo, da nam veliko pomenijo.« Tako je Ferlež, ki ga mnogi poznajo pod vzdevkom Pojoči pater, prepričan, da bi mladi čutili večjo željo po vključitvi v katoliško skupnost, če bi imeli zgled med prijatelji, starejšimi. »Mladi tudi menijo, da bi morala biti vera osebna izbira in dodajajo, da bi jo morda izbralo več mladih, če v cerkvah ne bi bili kot živi mrliči.« In da bi se ta negativni odnos obrnil, da bi mladi spoznali, zakaj je zanje pomembno, da hodijo k maši, si pater Janez Ferlež prizadeva tudi z novimi potmi in načini. »Pri nas v župniji sv. Vida (Videm pri Ptuju) je gotovo ora-torij tisti, kjer se mladi najbolj najdejo. Je eden večjih v Sloveniji (lani je bilo vključenih 180 otrok in animatorjev). Poskušamo tudi z igranimi Pasijoni na Cvetno nedeljo. Tretja stvar pa je Slavljenje, ki ga vedno bolj uvajam. Pri slavljenju gre za to, da je molitev zelo živahna. Veliko igranja in prepevanja duhovno ritmičnih pesmi, ki razgibajo tudi starejše ljudi. Zraven pa ploskamo, dvigamo roke, govorimo razne slavilne vzklike kot 'Slava Jezusu'. Sicer je med našimi mladimi še neki strah, ampak verjamem, da se bodo mnogi oklenili tudi tega načina molitve. Seveda pa je moj način druženja z mladimi tudi nogomet (rekreacija, Liga),« je našteval Ferlež. Mojca Vtič Število katoličanov se je znižalo za 5 %, število prebivalcev pa povečalo ■ 1 2005 1 2010 1 2011 1 2012 1 2013 1 2014 1 2015 St. prebivalcev 2.006.389 2.049.261 2.050.189 2.055.496 2.059.114 2.062.731 2.064.632 Katoličani v % 79,8 76,5 75,9 75,6 74,9 73,8 74,36 St. veroučencev, šoloobvezni otroci Ni podatka 11.483 11.330 11.274 11.334 11.209 10.161 Št. veroučencev, srednješolci Ni podatka 325 341 330 315 304 403 Ministranti Ni podatka 1.450 1.474 1.475 1.512 1.494 1.414 Število podeljenih krstov po škofijah Foto: Črtomir Goznik da zopet začne oseba iskati vero staršev ali starih staršev.« Ob tem pa je Ferlež poudaril, da je iskanje notranjega miru v molitvi za mlade pogosto preveč naporno. »Laže ga je najti ob virtualnem odklopu, kozarcu piva, spolnem doživetju ... pa čeprav še naprej živiš v nemiru srca in strahovih. Morda bo kriza materialnega prinesla preporod na duhovnem področju.« I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I Maribor 3114 3128 3172 3021 3028 2.992 Ljubljana 4553 4545 4226 4110 3874 3857 Murska Sobota 203 775 801 680 728 714 Celje 2671 2193 1822 1767 1783 1511 Koper 1322 1209 1209 1089 1093 1034 Novo mesto 1302 1353 1316 1206 1114 1287 Število krstov v primerjavi s številom rojstev I 2005 I 2Ö1ÖM 2011 1 12012 1 12013 I 12014 I 12015 I St. rojstev 18157 22343 21947 21938 21111 21165 20641 Št. krstov 13664 14184 13621 12848 12144 11874 11705 Delež 72,62 61,6 60,15 57,18 56,24 54,9 55,21 ÜÉ Vir: Letno poročilo katoliške cerkve v Sloveniji Foto: CG Število krstov se je v devetih letih po podatkih RKC Slovenije znižalo za 15 %. obračuni podjetnike čedalje bolj zapleteno večina za delo sposobnih prebivalcev Slovenije, ki se jim ni uspelo zaposliti v javni upravi ali se jim sploh ni uspelo zaposliti) morajo do 31. marca oddati malo zapletlo ... Od kod je denar? Predpostavimo, da je imel samostojni podjetnik normiranec na svojem osebnem računu 1.000 evrov, še preden je podjetje sploh odprl. Nato se mu je iz naslova dejavnosti na račun steklo še 1.000 evrov. Pod- jetnik je nato 500 evrov dvignil z bančnega računa. Od katerega tisočaka jih je vzel, »osebnega« ali »poslovnega«, in pri katerih preostalih 500 evrih obresti tečejo naprej? Na FURS so odgovorili: »V primeru obresti od pozitivnih stanj na TRR, ki ga zavezanec uporablja za poslovne in zasebne namene, gre praviloma za prihodke iz opravljanja dejavnosti, razen če zavezanec obresti ustrezno razdeli med zasebne in poslovne. V slednjem primeru se šteje, da predstavlja ustrezni ključ razde- Obresti, ki jih dobi samostojni podjetnik posameznik na enotnem (osebnem in poslovnem) transakcijskem računu, štejejo kot prihodki iz dejavnosti. litve tudi ključ, ki ga uporabi pri razdelitvi stroškov, ki mu s TRR nastajajo.« Kakšen je ta ključ ali v kakšni obliki ga je treba oddati, niso povedali. Fizične osebe davek na bančne obresti plačajo le, če te dosežejo 1.000 evrov, samostojni podjetniki pa torej v vsakem primeru, celo neodvisno od vira tega denarja. Če je samostojni podjetnik na svoj osebni in hkrati poslovni tekoči račun prejel kakšno odškodnino (ki v davčno osnovo sicer ne šteje), ki je ni takoj porabil in je torej nanjo dobil obresti, bodo te štele kot prihodek iz poslovanja njegovega podjetja? Na FURS težav ne vidijo: »Samostojni podjetnik lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi (jih prosto dviguje s transakcij-skega računa in jih neomejeno preliva med podjetjem in gospodinjstvom). V skladu s slovenskim računovodskim standardom podatke o pretokih med svojim podjetjem in gospodinjstvom razkriva v okviru predpisane skupine podjetnikovega kapitala. Če za knjiženje pretokov v gospodinj- stvo in iz njega ni ustreznih knjigovodskih listin, jih mora sestaviti sam.« Evidenco knjigovodskih listin pretokov bodo v tem prime- ru morali voditi tudi normiranci. Za kar pa bodo seveda potrebovali dodaten čas ali/in denar ... Eva Milošič Zakaj ne seštevajo na finančni upravi? Letni davčni obračun je, vsaj pri normiranih samostojnih podjetnikih posameznikih, pravzaprav le seštevek mesečnih obračunov, ki jih na finančni upravi že imajo. Letos se bo zapletlo še z bančnimi obrestmi; pri tem ne gre za nekaj centov obresti, temveč za visoke kazni, če morda ne bodo prav izračunani. Zato bodo tudi samostojni podjetniki, ki si luksuza računovodskih storitev ne privoščijo in mesečne obračune oddajajo sami, očitno le morali zaviti v računovodstvo ali odpreti še en transakcijski račun. Ali država tako preprečuje, da bi propadli še računovodski servisi, kar bi statistiko brezposelnosti še bolj skazilo? Najbrž to ni edini razlog. Država od samozaposlenega dobi precej manj denarja kot od zaposlenega, ki mesečno prejme enak neto znesek, razliko pa prihranijo lastniki produkcijskih sredstev. Ker je samostojnih podjetnikov vse več, v državni blagajni nastaja (še ena?) luknja. Slovenija jo namerava zakrpati z vse ostrejšim nadzorom in kaznovanjem, nepravilno obračunavanje bančnih obresti (je to utaja davkov?) bo že fina priložnost za to. No, poleg standardnih ukrepov tipa davčnih blagajn in prispevka za prednostno dispečiranje elektrike ... Foto: ČG 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 14. februarja 2017 Podravje • Prodaja pustnih mask in kostumov iz leta v leto narašča, trendi se spreminjajo Štajerci kupijo več cenejših kostumov, Prodajalci pustnih kostumov si te dni manejo roke, saj je prodaja na vrhuncu. Najbolje jim gre prodaja v Sloveniji, smo pa na odrasli in otroci najraje našemijo, kakšni so trendi in kateri kostumi so trenutno najbolj priljubljeni. Spletna trgovina Lola, d. o. o., ki ima sedež na Rajšpovi ulici na Ptuju, je v zadnjih letih postala izjemno priljubljena. Na spletu delujejo četrto leto, le prvo leto delovanja pa niso ponujali pustnih kostumov. Ti so se kasneje izkazali za dobro tržno nišo, tako da imajo vsako leto pestrejšo ponudbo, in kot pravi direktorica Katja Joha, tudi vedno več kupcev: „Vsako leto našo spletno stran obišče in zaključi nakup večji delež kupcev, kar kaže, da se prepoznavnost spletne trgovine veča. V času pustovanja beležimo med 7.000 in 12.000 potenci- alnih kupcev dnevno, večinoma iz Slovenije in Hrvaške, delujemo pa tudi na avstrijskem in nemškem trgu, kjer pa je obisk strani precej manjši. Naša dejavnost je usmerjena predvsem v osvajanje našega in hrvaškega trga." Kot pravi direktorica podjetja Lola, so prvi pustni kostum v tem letu prodali takoj v začetku januarja. Očitno smo na našem koncu na pustovanje in maskira-nje zelo dobro pripravljeni. Vrhunec prodaje pa beležijo ravno v teh dneh. In kakšen je letošnji trend: „Ljudje iščejo izvirne, drugačne pustne kostume. Izredno Kje in kako bodo pustovali odrasli Sabina Goričan, 29 let, Nova vas pri Markovcih: »Kot vsako leto se bom tudi letos v času pusta našemila. S prijatelji bomo skupinske maske, ob večerih se bomo udeležili zabave v karnevalskem šotoru v Markovcih. Tega, v kaj se bomo našemili, še ne bi razkrila. Bomo pa vsak večer druga maska. Naj ostane skrivnost in presenečenje. Načrtujem, da bi sodelovala v etnografski skupini picekov, ki deluje v naši vasi in bi se udeležila povorke v Markovcih. Zagotovo si bom katero izmed okoliških povork ogledala tudi kot obiskovalka.« Janez Petek, 51 let, Markovci: »Pustni čas se zame začne na svečnico, ko se tradicionalno udeležim Korantovega skoka pri Zokiju v Budini. Korant sem 45 let. Najmanj 20 let sodelujem tudi v skupini markovskih kopjašev. S kopjaši se bom udeležil fašenka v Markovcih in karnevala na Ptuju. Ogledal si bom tudi katero izmed povork. Ob večerih se bomo zabavali v karnevalskem šotoru v Markovcih, maskiral se bom v kavboja. V šotoru v Markovcih bom dva dni tudi delal kot pomoč domačim gasilcem.« Miran Jeza, 56 let, Ptuj: »Vsako leto se nas maskira cela skupina, seveda se bomo tudi letos. Približno 30 nas je, nekajkrat smo že zmagali na izborih najboljših mask. V kaj se bomo oblekli letos, ne povem. Že priprave na pust, ki se pri nas običajno začnejo po martinovem, so družabna srečanja; na ta način krepimo medsebojne vezi in se sprostimo od vsakdanjih obveznosti. Po taki zimi namreč človek sprostitev potrebuje, da na novo zaživi. Poleg tega pa: kdor na Ptuju ni maskiran, je skorajda izločen iz dogajanja. Kostume nam zašije šivilja, ostale rekvizite izdelamo sami. Vsakič pripravimo tudi zastavo in izberemo slogan, natisnili smo že tudi žepne koledarčke, kot stevardese in piloti delili 'letalske karte' s QR-kodo ali se kot Napoleonova vojska učili bobnanja ... Vsako leto se na pustno soboto udeležimo plesa v šotoru - neodvisno od tega, kateri glasbeniki takrat nastopajo. Družimo se tudi na pustni torek in na pepelnico. Na ptujski povorki sicer še nismo sodelovali, smo se pa udeležili manjših povork v okolici, poleti hodimo tudi na karnevale na Hrvaško in v Srbijo.« Milan Plohl, 60 let, Ptuj: »Letos se ne bom maskiral, saj sem že v letih. Kot otroci in mladina smo se sicer šemili in hodili okrog, ko pa smo dobili svoje družine, se je to nehalo. Od prireditev v okviru kurentovanja si bom ogledal le ptujsko pustno povorko, saj je na njej mogoče videti vse maske, tudi iz številnih tujih držav. Na koncerte v karnevalsko dvorano ne bom šel, saj grem hitro spat in so zame ob (pre)pozni uri. Opažam pa, da je kurentovanje vsako leto bolj bogato.« Marko Pislak, 25 let, Majšperk: »Da, kot vsako leto se bom tudi letos našemil. Zakaj se šemim? Ker mi je všeč, da imam možnost, da pod masko nekoliko prikrijem identiteto in sem zato lahko bolj sproščen, pa tudi zato, ker se lahko vživim v pomen maske, ki jo nosim. Glede udeležbe na letošnjih pustnih karnevalih, povorkah ali koncertih še nisem povsem odločen, saj se navadno s prijatelji sproti dogovorimo. Zagotovo pa grem na Kurentanc.« Blaž Vantur, 26 let, Laporje: »Da, letos za pusta se bom našemil, saj menim, da je to eden lepših tradicionalnih praznikov v Sloveniji. Ob tem je pust ena izmed redkih priložnosti v letu, ko lahko brez slabe vesti obudiš otroka v sebi. Kot doslej se bom tudi letos udeležil pustovanj, zagotovo bom obiskal katero izmed povork v sosednjih krajih, udeležil se bom pa tudi kakšnega glasbenega dogodka pod šotorom na Ptuju. Seveda našemljen! Brez maske ne gre!« Hermina Žuran Knez, 35 let, Ptuj: „Po navadi se maskiramo v družinsko masko in tudi letos bo tako. Odkar imava otroka, si izbirava precej drugačne maske kot pred leti. Letos bomo recimo družina Kremenčkovih, imamo pa še nekaj kostumov iz prejšnjih let, ki bodo gotovo kak dan prav tako prišli prav. Nekaj mask si ponavadi sposodimo, nekaj kupimo. To leto bomo za maskiranje odšteli okrog 100 evrov, če bi proračun dopuščal, bi z veseljem zapravili še več. Kakšne kakovostne maske so precej drage. Ideje za maskiranje pa po navadi najdemo na spletu." MZ, EM, DK, MV pomemben dejavnik jim je kakovost in drugačnost. V naši trgovini ponujamo pustne kostume in dodatke treh različnih evropskih ponudnikov. Glavna nam je kakovost in posledično zadovoljstvo kupcev. Med dobavitelji prihaja do večjih razlik v ceni, kar vpliva tudi na naše prodajne cene kostumov." Omejitve navzgor pri ceni pravzaprav ni. Vse je odvisno od želja in zmožnosti kupcev. Kot pravi Joha, so kupci za dober kostum pripravljeni odšteti relativno visok znesek v primerjavi s povprečnim nakupom čez leto. Cene kostumov, ki jih ponujajo v njihovi trgovini, se gibljejo od 19 evrov naprej, pa vse do 140 evrov za tiste nekoliko drugačne, bolj izvirne in kakovostnejše izdelane kostume. Po navadi je k tem treba priskrbeti še lasulje, cene katerih se gibljejo med 10 in 40 evrov. „Veseli smo, da nas kupci velikokrat pokličejo in povedo, da so zelo zadovoljni z videzom kostumov in da se bodo z veseljem vrnili v našo trgovino. Opažamo, da kupec v našem okolju kupi več različnih kostumov po nižjih cenah, medtem ko iz drugih krajev kupijo enega in v praksi dražjega," ugotavlja lastnica spletne trgovine Lola. Kar je tudi razumljivo, saj v naših koncih pust traja najdlje in tudi večkrat se ponavadi udeležimo kakšnih dogodkov. Drugi k nam pridejo ponavadi le za dan ali dva, da sploh začutijo utrip tega vzdušja in zato številnih kostumov za razliko od nas, ki smo na tem koncu države doma, ne potrebujejo. In katerih mask bomo letos največ srečali? Joha pravi, da so letos najbolj prodajani kostumi pirati (linije delux), kleopatre, indijanci in rdeče kapice. Vsem je skupna cena okrog 75 evrov. Ženske se zelo pogosto odločajo za seksi di-zajnirane kostume. Večina deklic pa se najraje preobleče v morske deklice, ledene kraljice, mačke, vampirke in kleopatre, medtem ko pri dečki prednjačijo vitezi, dinozavri, pirati in vampirčki. Hit letošnjega pusta: maska Donalda Trumpa Veliko izbiro pustnih mask, kostumov, lasulj in raznovrstnih dodatkov ponujajo v dobro založeni trgovini Štamberger v Središču ob Dravi, kjer se poleg prodaje izdelkov iz pustnega in novoletnega programa, ki ga stalno dopolnjujejo z aktualnimi izdelki in izdelki tujih proizvajalcev, ukvarjajo še s proizvodnjo lastnih lasulj in kostumov. Da gre za največjo trgovino s pustnimi artikli daleč naokrog, izpričuje okoli 3.000 razstavljenih izdel- kov na vsega skupaj 180 m2 velikem razstavnem prostoru. S polic se smejejo politiki, groteskni klovni, vampirji, pa ljubke živalske maske, na voljo je tudi nepregledna množica raznovrstnih lasulj, pokrival in dovršenih pustnih kostumov, izdelanih v domači delavnici, pa umetno zobovje, kremplji, brade, kri v tubi in še in še ... Nakup artiklov nu- dijo tudi preko spletne trgovine. Kot opaža prodajalka Marina Tancoš, prodaja pustnih mask in kostumov iz leta v leto narašča. Po njenih besedah je največji hit letošnjega pusta maska aktualnega ameriškega predsednika Do-nalda Trumpa, ki so jo po ceni 46 evrov celo razprodali. Sicer pa se odrasli odločajo za različne kostume. Nekateri pustni čas izkoristijo, da se prelevijo v najljubšega filmskega junaka ali vzornika iz časa mladosti. Večinoma pa povprašujejo po tradicionalnih klasičnih opravah, kot so policisti, Indijanci, klovni, pirati, cigani, mornarji, kavboji ... Zaželene so tudi razne gumijaste maske, ki v celoti zakrijejo obraz, tisti bolj varčni pa posežejo zgolj po manjših dodatkih, Cene korantove opreme Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je zadnji januarski konec tedna priredilo tradicionalni 25. sejem korantove opreme. Predsednik društva Matjaž Šmigoc pravi, da so z obiskom zelo zadovoljni. In kakšne so bile cene korantove opreme? »Če govorimo o rabljeni opremi, je cena odvisna od starosti in ohranjenosti. Ceno najbolj držijo najmanjši otroški kompleti, primerni za otroke starosti tri ali štiri leta, saj so malo uporabljeni in zato najbolj ohranjeni. Cena otroškega kompleta opreme za najmanjšega koranta (brez kape) znaša okrog 120, 130 evrov: kožuh, zvonci in gamaše. Cena otroške korantove kape je 150 evrov. Tako je za nakup celotne otroške rabljene korantije treba računati na ceno okrog 300 evrov. Cena rabljene korantove opreme za odraslega je tam nekje 700, 750 evrov. Kapa in kožuh od 400 do 500 evrov ter zvonci od 150 do 200 evrov,« je pojasnil Šmigoc. Cena celotne nove korantije znaša dobrega tisočaka oziroma nekje od 1.100 do 1.200 evrov. Kapa in kožuh staneta 800-850 evrov, zvonci (nove malo večje hruške) 200-250 evrov. Na blizu 200 evrov stroškov je potem treba računati še za nakup čevljev, gobe za okrog pasu, gamaš, rutice, ježevke ... Korante spremlja tudi hudiček. Hudičkova kapa stane okrog 80 evrov, obleka oz. kombinezon 40-50 evrov, vile in zvonček pa skupaj okrog 30 evrov. (MZ) Foto: CG torek • 14. februarja 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 preostali večinoma le enega dražjega našem koncu države za pustne kostume očitno pripravljeni odšteti precej, saj jih kupimo več kot drugi. Preverili smo, v kaj se Foto: Črtomir G ozn i k Maškare so strašile po hišah Skozi tisočletja, najhitreje pa najbrž prav v zadnjih desetletjih, se je pustovanje seveda spreminjalo. Kako so se v naših krajih šemili nekoč, smo povprašali 81-letnega Antona Mira iz Velikega Brebrovnika. »V letih po drugi svetovni vojni so se šemili predvsem otroci in mladina. Dekleta so se šemila redkeje kot fantje, saj jih je bilo tega večinoma sram,« je povedal. V njegovih krajih so se nekoč maskirali samo na pustni torek, ne pa, kot danes, vse od svečnice naprej. Opozoril je, da so bile maske bistveno drugačne od sodobnih: »Denarja, da bi maske ali kostume kupili, ni bilo. Zato tudi nismo mogli predstavljati nobenega lika, saj nismo imeli s čim. Takrat je šlo le za to, da smo bil drugačni kot druge dni v letu. Oblekli smo raztrgana oz. najslabša oblačila, ki so bila pri hiši. Namesto s kapami smo si glave pokrili s kakšnimi krpami, da se nas je težje spoznalo, nadeli smo si tudi zobe ali roge. Spomnim se, da sem obul očetove raztrgane gumijaste škornje. Otroci (pri naši hiši nas je bilo osem) smo en drugega namazali s sajami. Ko je mati prišla z dela, ni vedela, kateri je kateri ...« Pojasnil je, da je bilo tudi pustno rajanje nekoč povsem drugačno kot danes: »Maškare smo šle od hiše do hiše, sčasoma se nas je nabrala lepa skupina. Zapeli smo kakšno pesem, noreli, tekali po vasi, s šibami tepli odrasle in jim nasploh nagajali. Pri tem smo ropotali z zvonci, lonci in steklenicami. Sosedom nismo hodili voščit debele repe, ampak smo jih strašili; nekateri starejši ljudje so se celo zaklepali v hiše, ker so se nas malo bali. Smo pa včasih dobili krofe ali treske (flancate) ... Šele drugi ali tretji dan po pustu smo s kostmi tekali po travnikih, da bi živina dobro uspevala in bi bila letina obilna. To so bili še zelo prvinski običaji.« Na pepelnično sredo so pustu pripravili pogreb, ki so se mu radi pridružili tudi odrasli, ki se sicer niso šemili. »Iz lesenega kola, robcev, starih oblačil, vreč za krompir, naphanih s krmo itd. smo napravili figuro fašenka. Obraz smo mu zarisali na masko, figuri smo celo obuli čevlje. Zvečer, ko so se ljudje z dela vrnili domov, smo pripravili pogrebni sprevod. Prvi je šel 'župnik', nato mrtvi fašenk, za njim pogrebci, ki so zares jokali. Uprizorili smo sveto mašo; duhovnik je odločil, ali bomo fašenk pokopali ali zažgali.« Anton je poudaril, da pust nekoč sicer ni bil masovno organiziran, je pa bil precej bolj vesel. (EM) ■^///////////////Z. Foto: wikimedia ki jih kombinirajo s tistim, kar že imajo doma. Med otroki so najbolj priljubljeni risani junaki ter živalski kostumi. Med lasuljami največkrat posežejo po kratkih kodrastih črnih lasuljah, primernih za črnce, ter po lasuljah za pračloveka. Pri dodatkih prednjačijo očala, med pustnim make-upom pa podlage in kremaste barve v standardnih barvah - črna, rjava, modra, bela in rdeča. Kako globoko so za pustno opravo pripravljeni seči v žep? Cene pustne maske se pričnejo pri nekaj evrih. Gre za PVC ali gumijaste in druge maske, ki zakrijejo obraz. Tako se cene beneških mask gibljejo od 5 do 7 evrov, gumijasta maska z ruto babice stane okoli 15 evrov. Celoten kostum čarlston velja približno 30 evrov, obleka pirat-ke 43 evrov, oprava Škota pa 52 evrov. Otroški kostum pikapolonice je na voljo za 21 evrov, kostum gusarja pa stane 16 evrov. Po izkušnjah Tancoševa še pove, da običajno skupinske maske za pustno opravo porabijo od 20 do 30 evrov po osebi, za pustne kostume v paru odštejejo okoli 100 evrov, cene posamičnih mask pa lahko znašajo tudi več, odvisno od izbire. Če kljub izjemno bogati ponudbi med ponujenim ne najdete kostuma oz. imate kakšno posebno željo, vam bodo z veseljem prisluhnili. »Biti izviren, občudovan, opažen ali zakrit. Biti to, kar si želim vse življenje. Vsaj en dan v letu.« To so tudi misli, ki Štambergerjeve že polnih 40 let vodijo pri ustvarjanju dovršenih kostumov in lasulj ter drugih izdelkov. Današnji fašenk je nekdanjemu komaj še podoben Pustne šeme skrbijo, da je pustni čas res poseben čas v letu ali celo »narobe svet«. Etnolog Niko Kuret je v Prazničnem letu Slovencev zapisal, da se ljudje maskirajo že deset ali več tisoč let: »Najprej menda zato, ker so menili, da se v našemljencu naseli duh rajnega prednika. Pozneje zato, ker se je človek le v šemski opravi lahko približal duhu ali duhovom, ki oživljajo naravo in ji gospodujejo.« Je maskiranje morda preprosto človekova potreba? »Kdaj pa kdaj mora človek zapustiti svoj 'jaz', mora zaživeti v 'šemski svobodi', da se znebi notranjih napetosti, ki so se v njem nabrale,« je zapisal Kuret. Temu Kaj so o maskiranju povedali otroci Bernard Ladič, 4 leta: »Lani sem bil za pusta kužek, letos bom zajček. Obleke še nimam pripravljene (priskrbela mi jo bo mamica), tudi ušesa mi še manjkajo. Imel bom kratek repek, mamica mi bo narisala brke, nosil bom korenček in skakal. Maskiran bom šel tudi v vrtec. Zajec bom zato, da bom drugo leto lahko medvedek.« Luka Pislak, 8 let: »Učenci na Ptujski Gori bomo letos orači. Maske smo si že pripravili, oblačila pa si moramo še poiskati. Nato se bomo udeležili povorke v Majšperku, kjer se bomo sprehodili do gasilskega doma še na krof. Sicer pa si želim biti za pusta vojak, ker vem, da bo vojak tudi moj bratranec.« Blaž Vinkler, 7 let: »V okviru šole bomo orači. Drugošolci še mask nismo izdelali, smo pa že izdelali očala za masko. Ne vem pa še, kaj bomo zapeli. Pustoval pa bom tudi na Ptuju, kjer obiskujem plesne vaje in takrat bom gusar. Bom pa s to masko tudi obiskal babico in sosede ter seveda ob tem zapel pesmico: Od hiše do hiše, od vrat do vrat...« Gal Bezjak, 10 let: »Maskiral se bom v indijanca in hudička. V šoli bom indijanec. Kostum že imam, ta maska mi je všeč. ! Hudiček bom v skupini korantov iz moje domače vasi Formin. V tej skupini sodeluje moj ati, zato jih jaz že nekaj let, pet ali šest, spremljam kot hudiček. Dva kostuma sem že prerastel, zato smo ravno nabavili novega. S koranti se bom udeležil katere izmed povork, prav tako zaključka in pokopa pusta, ki ga vsako leto organizirajo v naši vasi.« Thomas Bezjak, 10 let: »Letos se bom maskiral v kavboja. To pa zato, ker so mi kavboji všeč kot junaki. Na pustno soboto bom sodeloval v povorki v Markovcih, v okviru šole. Letos bom predstavljal etnografski lik, saj bom v skupini picekov. Z družino si bomo zagotovo ogledali tudi eno izmed povork. Rad se maskiram in rad imam pustni čas. Ko bom maskiran, bom zagotovo obiskal dedija in ostale sorodnike, ki se me zelo razveselijo.« babico, Alja Knez, 3 leta: »Zelo rada imam pust. Z mamico in atijem se vedno skupaj maskiramo, lani smo bili miki miške, pa jagode ... Tudi v vrtcu se bomo maskirali | s prijatelji. Vesela sem tudi, ker imam za pusta rojstni dan in bom stara že tri leta.« Liam Kelc, 4 leta: »Midva z bratom Lanom bova kurenta. Imava tudi maske za Batmana pa Spidermana, ampak najraje si oblečeva kurentijo. Obema nama ju je kupil dedek Miroslav. Najprej sem jaz imel malo kurentijo, zdaj pa sem jo dal bratu, ker sem jaz že veliki in sem rabil večjo. Tudi ko bova odrasla, bova kurenta. Atiju pa vedno rečem, da mi da zvonce gor, da ne bi kdo mislil, da sem Lan Kelc, 2,5 let: »Zelo rad se maskiram. Imam kurentijo, ampak tudi druge maske. Tako kot moj brat se bom masikral v Spidermana inSupermana, ker gledam te risanke. Lani sem bil Batman. Že lani sem bil kurent, ko sem bil star komaj leto pa pol in sem bil majhen. Najraje od vseh mask pa imam kurentijo.« MM, EM, DK, MZ v prid govori dejstvo, da se še danes šemijo prav vsi narodi sveta, »ne glede na stopnjo omike«. Pustno norenje se v Sloveniji pisno prvič omenja šele v 17. stoletju, vendar številni ohranjeni običaji, pesmi in vraže pričajo, da je v resnici občutno starejšega datuma. Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 14. februarja 2017 Ptuj • Milijon in ena težava Doma upokojencev Ptuj Končno spet lahko nameščajo nove Potem ko je decembra lani socialna inšpekcija prepovedala nameščanje novih stanovalcev v Dom upokojencev na Ptuju, se je ta na tak ukrep pritožil. Po možnosti (MDDS) pritožbi Doma ugodilo in podaljšalo rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. A določeni roki so zastavljeni tako, da je že danes Eno izmed vprašanj, s katerim se ubada tudi direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički, je, kako v 120 dneh zgraditi prizidek ali celo novo enoto. Nove težave pa se pojavljajo tudi pri načrtovani izgradnji geronto-loškega centra: vedno manj je možnosti, da bi se s ptujsko občino dogovorili za prodajo zemljišča na Potrčevi cesti. Elektriko dom prodaja nelegalno? Pozitivna novica, s katero so začeli sejo, je, da je pristojno ministrstvo ugodilo pritožbi Doma in odpravilo ukrep prepovedi nameščanja novih stanovalcev. Kot je dejala Šemničkijeva, je bilo stališče ministrstva, da je ukrep pregrob, saj da je med vsemi zavodi v Sloveniji bil naložen le ptujskemu Domu upokojencev. MDDS naj bi Domu tako naložilo odpravo ugotovljenih nepravilnosti, a so za to podaljšali roke. Eden izmed ukrepov, ki so se ga že lotili, je sprememba akta o ustanovitvi. Če dom namreč želi opravljati dejavnost za mlajše invalide, mora imeti strokovnega vodjo in materialne pogoje za to opredeljene tudi v aktu, česar pa doslej ni bilo. Mi- nistrstvo naj bi za spremembo akta zaprosili že leta 2014, ko so k opravljanju dejavnosti želeli dodati nekatere nove: tovorni in potniški promet, dejavnost proizvodnje električne energije ter vnos strokovnega vodje v akt. Do danes dom novega akta o ustanovitvi ni dobil potrjene- ga, po besedah Šemničkijeve pa so dobili pisni odgovor, v katerem naj bi predstavniki ministrstva zapisali, da bo največ težav pri vnosu nove dejavnosti prodaje električne energije. Njihovo stališče naj bi bilo, da prodaja električne energije ne sodi v tak zavod. Direktorico je ta informacija presenetila, saj so v dilemi, ali še naprej prodajati električno energijo iz sončnih elektrarn ali ne. »Dodatni problem je tudi v tem, da zemljišče v Muretincih, na katerem je postavljena elektrarna, sploh ni v lasti Doma, praktično je črno-gradnja,« pravi Šemničkijeva, ki Prodaja električne energije po mnenju ministrstva ne sodi v tak zavod, kot je dom upokojencev. se tudi to trudi urediti z lastniki zemljišča. Je pa informacija o vsem tem večino članov sveta zavoda presenetila in zaskrbela. Predsednik sveta zavoda je med drugim dejal, da tega ne razume: »Človek z ministrstva je sedel v svetu zavoda v prejšnji sestavi, pa ni ust odprl, ko so gradili elektrarno.« Miran Kerin, ki je bil prav tako član sveta zavoda že v prejšnji sestavi, je dejal, da je bilo od države takrat zaželeno izkoriščanje alternativnih virov energije in da bo vsekakor treba najti pametno rešitev za ta birokratski zaplet. Zanimivo je tudi, da se najemnina od proizvodnje električne energije steka v integralni proračun, ali bo ministrstvo akt potrdilo ali samo sebi zadalo klofuto (potem ko je odobrilo izgradnjo, pa tudi sredstva za postavitev elektrarn), bo zna- Foto: CG Cirkulane • Pravni zapleti s cirkulanskim pokopališčem Bitka za sto evrov letno bo kmalu končana, Pokopališče v Cirkulanah je v lasti župnije sv. Barbare v Halozah, po veljavni zakonodaji pa mora zanj skrbeti Občina Cirkulane. Njunega medsebojnega razmerja (še) ne ne skrbi, krši zakon. Nenavaden pravni zaplet jim bo v kratkem, kaže, le uspelo rešiti. Sredstva, ki jih je Občina Cirkulane v zadnjih letih namenila za cirkulansko pokopališče Leto Vzdrževanje (v evrih) Investicije (v evrih) 2014 5.101 1.793 (urejanje projektne dokumentacije za pokopališče) 2015 9.682 4.872 (izvedba ograje) 2016 6.434 7.718 (sanacija keramike na mrliški vežici) Zgodba se vleče že več let. Ker pravna razmerja glede lastništva ali druge stvarne pravice na pokopališču niso bila dorečena, je Občina Cirkulane k njihovemu urejanju pristopila že pred leti: »Nerešeno pravno vprašanje glede lastništva oz. stvarnih pravic na pokopališču je zadeva, ki smo jo prevzeli od bivše skupne občine. Takoj, ko smo izvedeli, da vprašanje ni rešeno, smo začeli pogovore z Nadškofijo Maribor, preko njenega zastopnika Emila Dre-va, dekana župnije sv. Barbare v Halozah,« je pojasnila direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak. Tudi v Cerkvi se strinjajo, da je stanje treba urediti, je povedal dekan cirkulanske župnije: »Razmerje med lastnikom in upravljavcem pokopališča pravno ni rešeno, podpisati bi morali neko pogodbo. Dejansko zdaj župani delajo v prekrških, na tujih zemljiščih. Že Vir: Občina Cirkulane celo leto delamo na tem, da bi to uredili. Občina Cirkulane bi to zemljišče lahko vzela v najem ali ustanovila služnostno pravico.« Tudi Debeljakova je pojasnila: »Nadškofija v vsakem primeru ne želi oddati nepremičnine v brezplačno uporabo, tudi odkupa zemljišča nadškofija ni predlagala kot možnost. Mogoča je samo ustanovitev stvarne pravice, za katero je treba plačati odškodnino ali najemnino.« Drev je poudaril, da bi bila cena najema simbolična, okoli 100 ali 120 evrov letno. Tu pa se stvari zapletejo: na cirkulan-ski občini namreč zneska, četudi simboličnega, niso pripravljeni plačati. Župan Cirkulan Janez Jurgec je razložil: »Katerikoli denar ne pride v poštev. Nimamo kaj popuščati: naš občinski svet je sprejel takšen sklep in jaz se ga moram držati. Vsa leta smo župniji šli na roko, tudi z denarnimi donacijami; \ V ■Itv^^H ■HI'A ! ** Kipi® l^vv* >,-, « i : 1 »v- v » « w WÊ » '^^H nHpkf? i r ¡g S M Vir: Prostorski informacijski sistem Pokopališče je v lasti župnije, parkirišče ob njem je last cirkulanske občine, cesta mimo pokopališča je večidel javno dobro. Med dvema ognjema Občina Cirkulane uradno ni ne lastnica ne najemnica pokopališča, je pa ga po veljavni dolžna upravljati. »Občina je v okviru svojih pristojnosti v skladu z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti (pred sprejemom tega zakona pa v skladu z Zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč) ter v skladu z Odlokom o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih dolžna izvajati lokalno gospodarsko javno službo upravljanja pokopališča,« je pojasnila direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak. Občina je kot dober gospodar dolžna poskrbeti, da je pokopališče urejeno. Upravljanje zajema tudi izvajanje investicij oz. investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc in izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališča. Debeljakova je poudarila, da sem sodi tudi urejanje pokopališča: »Čiščenje in odstranjevanje snega in odpadkov, odvoz odpadkov na odlagališče, košnja zelenic, vzdrževanje poti, manjša vzdrževalna dela na funkcionalnih objektih in napravah, vodenje evidenc, obratovalni stroški itd.« Po drugi strani občine brez najemne pogodbe ali služnostne pravice načeloma ne morejo vlagati v nepremičnine, ki niso v njeni lasti ... 10 ali 15 tisočakov smo dali za cerkev sv. Katarine in okoli 30 za cerkev sv. Barbare, saj sta to naša kulturna spomenika. Mislim, da je prav, da nekaj za to tudi dobimo: vložek župnije je v primerjavi z našim zelo majhen.« Občina je seveda vlagala tudi v samo pokopališče, kot je razvidno iz tabele. Koliko takšnih pokopališč je po vsej državi? Predlagana najemnina za pokopališče je res simbolična, zato nas je zanimalo, zakaj no- Zemljišče v bližini cerkve sv. Barbare v torek • 14. februarja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 7 stanovalce skoraj dveh mesecih je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake jasno, da jih ne bo možno upoštevati. no, ko oz. če bodo potrdili akt o ustanovitvi Doma upokojencev Ptuj, s katerim je svet zavoda soglašal. Kako bodo uredili probleme večposteljnih sob in mlajših invalidov? Vodstvo Doma upokojencev Ptuj je na podlagi zahtev ministrstva in odločbe socialne inšpekcije že pripravilo načrt odprave neustreznih prostorskih pogojev. Z nekaterimi nerealno zastavljenimi predlogi nekateri člani sveta zavoda niso soglašali oz. so se jim zdeli neprimerni. »Ne dvomim o ustreznosti pristopa, a želim potrditi realen plan. Za nerealno zastavljene termine enostavno ne bom glasoval,« je med drugim dejal Žarko Markovič. Podobnega mnenja sta bila tudi Franc Ko-dela in Oton Mlakar. Predvsem jih je zmotil ambiciozen načrt direktorice, da letos dogradijo enoto v Muretincih in Juršincih. Markovič je dejal, da je to nemogoče, čemur so pritrdili tudi drugi in zahtevali spremembo terminskega plana ter podaljšanje rokov za dokončanje na prihodnje leto. Šemničkijeva je še pojasnila, da nameravajo v Muretince namestiti dementne stanovalce, v Juršince pa mlajše invalide, česar se bodo lotili postopno, a težavo predstavlja zahteva ministrstva, da problem mlajših invalidov uredijo v roku 120 dni. Bistveno več časa - do leta 2021 - je za odpravo tri-in štiriposteljnih sob. Direktorica je sicer dejala, da se bodo tudi na tem področju ukrepov lotili nemudoma. Pomembno rešitev teh težav vidijo v sodelovanju s ptujsko Bolnišnico. Namen je kupiti njihovo zemljišče ter tam graditi novo enoto doma za paliativno oskrbo, iz razprave sodeč pa tudi za kakšno drugo obliko institucionalnega varstva. Odprta možnost ostaja tudi, da bi tam postavili geron-tološki center. Nekoliko razočaran nad strokovnim delom vodstva Doma pa je bil Viktor Pilinger, ki je dejal, da je največ informacij, povezanih z inšpekcijsko odločbo, izvedel iz medijev. »Pričakoval sem, da boste odločbo posredovali članom sveta zavoda,« je dejal in se novinarjem zahvalil za poročanje o tem. Sporno se mu zdi tudi zaračunavanje oskrbnin za mlajše invalide: »Kolikor dom zaračuna, toliko občina plača.« S področjem varstva mlajših invalidov pa se bo Dom očitno še veliko ukvarjal; zaposlene čakajo usposabljanja, zagotovitev prostorskih pogojev, ureditev cene ... Izhodišča za izvajanje institucionalnega varstva mlajših invalidov pa je svet zavoda potrdil. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Gerontološki center na Potrčevi - skorajda ni več možnosti! Ena izmed vročih tem, ki zadnje mesece razvaja vodstvo Doma upokojencev Ptuj in MO Ptuj, je načrtovana izgradnja gerontološkega centra na občinskem zemljišču na parkirišču na Potrčevi cesti. Ravno na dan seje sveta zavoda DU Ptuj, v četrtek, je MO Ptuj poslala vodstvu Doma dopis, v katerem pojasnjuje svoja stališča oz., kot je dejala Šemničkijeva, vztraja pri svojih zahtevah. Z vidika članov sveta zavoda in direktorice je v tej vsebini kočljivih več zadev. Problematična je cena (Dom ponuja okrog 450.000 evrov, občina za to zemljišče želi približno četrt milijona več, 750.000 evrov), nesprejemljivih pa je za potencialne kupce še kar nekaj zahtev, pri katerih pa občina vztraja. »Poslali smo jim 15 alinej pripomb, pričakoval bi, da bodo na vsako posebej odgovorili. Ko to berem, sem pristaš tega, da naj gredo na licitacijo, mi pa se bomo, ko bodo znani pogoji, odločili, ali sploh sodelovati na njej,« je med drugim dejal Kodela. Da to dopisovanje ne vodi nikamor, je poudaril tudi Pilinger, ki je prepričan, da je nujno organizirati javno tribuno in občane vprašati za mnenje o celotni zadevi. Še korak dlje je šel Oton Mlakar, ki se je s tem predlogom strinjal, je pa obenem spomnil, da je občina pred leti to zemljišče kupila od obrambnega ministrstva, z namenom, da ga zaščitijo. Dejal je še, da si zato nikakor ne želi na tem mestu še ene trgovine. Člani sveta zavoda so bili soglasni, da je Dom vložil ogromno truda in da je čas, da se posvetijo zemljišču, ki je v lasti ptujske Bolnišnice. Ena izmed najnovejših variant, ki se je pojavila tokrat, je, da bi ravno tam gradili tudi gerontološki center. Kodela se je še ob koncu razprave vprašal, zakaj vodstvo ptujske občine ne da na dnevni red občinske seje predloga, da se to zemljišče Domu proda za 450.000 evrov. »Ne nazadnje je župan sam dejal, da če bodo svetniki tako hoteli, bodo parcelo prodali tudi pod ceno, ki jo je določil njihov cenilec.« zmagovalec še ni znan ureja nobena pogodba. Občina je tako, če za pokopališče skrbi, v prekršku, če zanj bena od strani noče popustiti. Dekan je pojasnil, da to težavo Cerkev ureja za področje celotne Slovenije in da torej pri pogajanjih nima ravno prostih rok. Župan pa je povedal: »Zelo težko rečem, koliko pokopališč nima urejenega statusa. Vem pa, da je Nadškofija Maribor v precejšnjih finančnih škripcih. Domnevam, da jih želijo reševati tudi na ta način, saj sicer ne bi tako vztrajali pri najemnini ...« Na mariborski nadškofiji celotnega zapleta niso želeli komentirati; prosili so nas, da se obrnemo na cir-kulansko župnijo, ki je lastnica »spornega« zemljišča. Dodaten zaplet predstavlja 10.000 evrov, ki so jih na cirku-lanski občini že lani rezervirali za obnovo župnišča (predvsem ostrešja). Ker donacije niso realizirali, so to postavko vključili tudi v letošnji proračun. Dekan je povedal: »Občina je donacijo obljubila, zdaj pa jo pogojuje z najemno pogodbo za pokopališče. To je problem, vendar ga rešujemo.« Župan je odgovoril: »Dokler statusa pokopališča nimamo urejenega, tega denarja ne moremo nakazati. Ko bomo dobili najemno pogodbo za 20 ali 25 let in jo vpisali v zemljiško knjigo (s pripisom, da gre za brezplačen najem), bomo sredstva takoj nakazali.« Direktorica občinske uprave je poudarila, da občina od nadškofije pričakuje, da se bodo zadeve uredile čim prej: »Občina je pripravila pogodbo in posredovala vse potrebne dokumente za ureditev zadeve, vendar žal končnega odgovora mariborske nadškofije še ni prejela. Upamo, da ga bomo v kratkem, saj mora o tem odločiti kolegijski organ nadškofije.« Župan ocenjuje, da bodo zaplet rešili še letos, dekan je prepričan, da že v dveh ali treh mesecih. Eva Milošič Foto: EM Cirkulanah, na katerem sta pokopališče in mrliška vežica, meri okoli 6.000 kvadratnih metrov. Videm • Primarno zdravstveno varstvo K zdravniku nič več v sosednje občine Ugibanj, ali bodo v občini Videm le dobili dodatnega zdravnika in ali bodo program prenesli iz Zdravstvenega doma Ptuj, je konec: občina je objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni za področje družinske medicine. Rok za oddajo vlog je 15. februar, odprli jih bodo 17. februarja letos. V Vidmu bodo pridobili en program, koncesijsko pogodbo bodo z izvajalcem podpisali za 30 let. Na občini so pojasnili: »»Koncesijska dejavnost se začne opravljati v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku treh mesecev od dneva sklenitve pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Sloveni- je. V nasprotnem primeru se koncesija odvzame z odločbo.« Možen hiter začetek dela bo celo dodatno točkovan (do 10 točk, poleg tega do 10 točk za dodatna strokovna znanja in do 5 za osebni razgovor). Ker mora trenutno kar polovica občanov k zdravniku v sosednje občine, se res precej mudi. Župan Vidma Friderik Bračič je že lani ocenil, da bi novi zdravnik lahko začel dela- Edina zdravnica, ki trenutno dela v videmski zasebni zdravstveni ambulanti, ima 2.254 pacientov oz. opredeljenih oseb in novih že dolgo ne more več sprejemati. Občanov Vidma je okoli 5.600 ... ti letos spomladi. Njegove napovedi se bodo, če bo vse po sreči in govoricam navkljub, kmalu uresničile. Do takrat bodo nared tudi prostori: občina je lani ob videmskem zdravstvenem domu zgradila prizidek, v katerega se bo preselila zobozdravstvena ambulanta, v njenih dosedanjih prostorih pa bodo uredili še eno splošno zdravstveno ambulanto. Novi zdravnik bo moral ustrezne ordinacijske prostore zagotoviti tudi v Zgornjem Leskovcu oz. zanje skleniti najemno pogodbo. Priskrbeti bo moral še ustrezno opremo in kadre, kar vključuje tudi zagotavljanje možnosti odvzema materiala za laboratorijsko diagnostiko v Vidmu pri Ptuju. Koncesijska dejavnost se bo v tem kraju vsaj enkrat tedensko opravljala v popoldanskem času, v Zgornjem Leskovcu pa dva delovna dneva v tednu (torej najmanj petino delovnega časa programa). Ordinacijski čas bo vključeval tudi obiske na domu. Eva Milošič Foto: ČG 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 14. februarja 2Q17 Slovenska Bistrica • (Ne)pravilnosti poslovanja zavoda za šport »Obnašali smo se kot dobri gospodarji « Nedorečeni ceniki, pomanjkljivo izpolnjene naročilnice in pogodbe, so samo nekatere v vrsti nepravilnosti, ki jih je odkril Nadzorni odbor Občine Slovenska Bistrica, ko je lani pod drobnogled vzel delovanje Javnega zavoda za šport Slovenska Bistrica v letih 2014 in 2015. Tako so nadzorniki pri pregledu kupoprodajnih pogodb in naročilnic ugotovili, da se v vseh kupoprodajnih pogodbah zavod za šport sklicuje na zakon o javnih naročilih. »Vendar če bi deloval kot dober gospodar, bi pridobil vsaj tri ponudbe, saj bi tako res lahko preveril najugodnejšo ponudbo. Čeprav pri manjših naročilih zavod ni dolžan izvesti javnega razpisa, predlagamo, da se z vidika skrbnega gospodarja pred nabavo blaga ali storitve (računovodske storitve) tudi pri vrednostih, nižjih od 20.000 evrov, izvedejo preveritve cene na trgu s pridobitvijo več ponudb oz. se izvajajo pogajanja o višini cene storitve,« priporoča nadzorni odbor. Poraba ni vidna in transparentna Ob tem je nadzorni odbor posebej izpostavil naročilnice za Mercator, ki je v letu 2015 prejel od 242 do 1028 evrov mesečno oziroma 5.764 evrov letno. Javni zavod za šport vseh računov ni posredoval, pri tem pa so nadzorniki opozorili na račune za polnjenje Mercatorjevih vrednostnih kartic. »Poraba sredstev iz tega naslov namreč ni vidna in transparentna.« Netransparentno je zavod rokoval tudi s sredstvi za nabavo pokalov, fotografskega materiala, servisa delovnih strojev, vzdrževanja športnih površin ... Namreč računi, ki so jih nadzorniki prejeli, se ne ujemajo z izplačili, ki jih je zabeležil spletni portal Supervizor (zdaj Erar). Nadzorniki so pregledali tudi pogodbe, ki jih je zavod v letih 2014 in 2015 sklenil z društvi za organizacijo šolskih tekmovanj ali drugih športnih dogodkov, in račune, ki so bili izdani na podlagi teh pogodb. A dokumentacija ni bila v celoti posredovana. »Prav tako so nekateri posredovani računi brez žiga in podpisa, večina njih pa je brez specifikacije in natančne opredelitve zaračunanih storitev,« so zapisali nadzorniki v poročilu. Zavod za šport bi moral izdati tudi polletno poročilo in letno poročilo, iz katerega bi morali biti razvidni podatki za objekte, ki so v lasti občine, in sicer ure in stroški uporabe športnega objekta ter stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja, cenik uporabe športnega objekta. Vendar teh poročil nadzorni odbor ni našel. Nadzorniki so za leto 2015 še ugotovili, da sta si dva zaposlena v decembru izplačala dodatek za stalno pripravljenost v višini 496 evrov. Zavod je v odzivnem poročilu navedel, da so se ti dodatki izplačali zaradi povečanega obsega dela, a kot so opozorili nadzorniki, bi si potemtakem morali zapo- sleni izplačati dodatek za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Parcelna številka površine, ki se oddaja v najem, ne obstaja Nepravilnosti so nadzorniki odkrili tudi glede najema prostorov, ki jih upravlja javni zavod za šport. Tako je bila leta 2014 za 20 let sklenjena pogodba za oddajo površine pred dvorano borilnih Foto: Mojca Vtič veščin (za lokal s hitro hrano), a nadzorniki so ugotovili, da parcelna številka, navedena v pogodbi, sploh ne obstaja. »Pri večini najemnih pogodb so tudi podatki nepopolni,« so ugotovili. Še več, tudi cenik ni za vse enak, namreč cena najema športnih objektov se razlikuje od dogovora do dogovora. A pri tem ni krivda le na strani zavoda, temveč tudi na strani občine, ki je po mnenju nadzornikov opustila obvezen nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine ter tako dopustila oddajo premoženja v najem brez poseb- nega soglasja lokalne skupnosti, kot določa odlok. Zato občini predlagajo: »Naj se pravno uredijo pristojnosti zavoda v vlogi najemodajalca glede oddajanja stvarnega premoženja v najem tretjemu najemniku. Svetu zavoda pa predlagamo sprejetje cenika in kriterijev za uporabo in najem stvarnega premoženje, ki je v lasti občine in z njim upravlja zavod za šport.« »Zavod ni kršil zakona« Za komentar smo poprosili tudi direktorja Zavoda za šport Slovenska Bistrica Marjana Štim-ca, ki je poudaril, da navedene nepravilnosti, ki smo jih navedli v članku, v ničemer niso vplivale na poslovanje zavoda. »Bistveno je, da zavod ni kršil Zakona o javnih naročilih. Prav tako navedene 'nepravilnosti' niso vplivale na porabo proračunskih sredstev, saj nismo porabili niti evra več, kot nam je občina namenila. Da se moramo obnašati kot dobri gospodarji, drži, in mi se res obnašamo tako, sicer ne bi že vsaj sedem let poslovali pozitivno. Prav tako je računovodsko dokazljivo, da se tudi Supervizor včasih zmoti, kar smo nadzornemu odboru tudi predočili. Občina financira zavod v višini 75 odstotkov, preostala sredstva za poslovanje mora zavod zagotavljati s svojim delom, pogled na njegov proračun pove, da je treba s svojim delom zagotoviti vsaj okoli 100.000 evrov sredstev na leto. V ustanovnem aktu zavoda pa piše, da lahko zavod s sredstvi, pridobljenimi s svojimi drugimi dejavnostmi, upravlja samostojno in tako mi tudi delamo, zato nam je svet zavoda dovolil izplačevanje dodatka za povečan obseg dela, ki ni bil sporen, mogoče se je računovodstvo zmotilo v imenu izplačila,« je povedal Štimec. Ob tem je še ocenil, da je nadzorni odbor svoje delo opravil »dokaj korektno« ter zagotovil, da priporočila nadzornega odbora že upoštevajo. Mojca Vtič Slovenija • Eurostat - lestvica plač Najvišja minimalna plača v Luksemburgu Minimalna plača je v 10 od 22 držav EU, ki jo imajo določeno, januarja znašala pod 500 evrov, v sedmih pa je presegla tisoč evrov. Najvišjo so prejemali Luksemburžani (1999 evrov), najnižjo pa Bolgari (235 evrov). V Sloveniji je znašala 805 evrov, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Bolgariji so januarja z dna lestvice sledile Romunija (275 evrov), Latvija in Litva (380 evrov), Češka (407 evrov), Madžarska (412 evrov), Hrvaška (433 evrov), Slovaška (435 evrov), Poljska (453 evrov) ter Estonija (470 evrov). Med 500 in 1000 evri minimalne plače so prejemali državljani Portugalske (650 evrov), Grčije (684 evrov), Malte (736 evrov), Slovenije (805 evrov) in Španije (826 evrov). Preostale članice, ki imajo minimalno plačo zakonsko določeno, so jo januarja izplačevale v znesku, precej višjem od tisoč evrov. V Veliki Britaniji je minimalna plača znašala 1397 evrov, v Franciji 1480 evrov, v Nemčiji 1498 evrov, v Belgiji 1532 evrov, na Nizozemskem 1552 evrov, na Irskem 1563 evrov, v Luksemburgu pa 1999 evrov. (sta) Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik Ptuj • MUN konference Projekt za pridobivanje znanja in Na ptujski Gimnaziji te dni potekajo intenzivne priprave na tako imenovano OberMUN konferenco, prav Ptujčani. Namen omenjenih konferenc je mladim pomagati pri spoznavanju aktualne problematike Obenem spoznavajo diplomatske možnosti reševanja konfliktov ter razvijajo številne kompetence. Vsekakor pa je dejstvo, da bo konferenca ravno na Ptuju, izjemno pomembna tudi z vidika turizma, saj bodo gostili več kot 150 dijakov iz različnih koncev sveta. Mednarodnim izmenjavam, ekskurzijam in izletom ptujska Gimnazija posveča veliko pozornost. Septembra lani so se med drugim predstavniki šole udeležili ekskurzije z naslovom Diplomacija v praksi v NY in Washington. Pobudo za to so dali dijaki sami, ki so tudi oblikovali program in navezali večino kontaktov s svetovno pomembnimi institucijami. Med pomembnejšimi mednarodnimi sodelovanji je tudi konferenca CFMUNES-CO, ki je potekala v Čedadu v Italiji, kjer so bili znova opaženi; dva sta bila izbrana za najboljša delegata v njunih komitejih (Ti-len Kolar in Žiga Ciglarič), ostali trije (Patrik Tovornik, Katarina Horvat in Kaja Maruša König) so se uvrstili med najboljših pet. Trenutno se pripravljajo za udeležbo na OberMUN konferenci, ki bo marca v Trstu, bodo pa tudi organizatorji druge mednarodne dijaške MUN konference GimMUN Ptuj 2017 (potekala bo med 1. in 4. aprilom). Kot pojasnjuje mentorica Nataša Kostanjevec, se bo konference v Trstu udeležilo pet dijakov iz Ptuja, vsi pa se bodo MUN konference v tujini udeležili prvič. „Strategija, ki jo s tem zasledujemo je, da to izkušnjo omogočimo čim večjemu številu dijakov. Konference OberMUN v Trstu se bodo udeležili: Zasedba dijakov, ki se udeležujejo konferenc, se menjuje, namen je, torek • 14. februarja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 9 Kidričevo • Januarja poraba toplotne energije za 23 % višja kot lani Petrol krajane Kidričevega opozarja na visoke poračune Letošnji januar so zaznamovale zelo nizke temperature, ki so bile v povprečju za skoraj 4 °C nižje od povprečnih januarskih temperatur. A četudi je mraz v začetku februarja le popustil, bodo odjemalci energije za ogrevanje januarske nizke temperature še občutili, in sicer na položnicah in tudi pri poračunu. Medtem ko je bila v ogrevalni sezoni 2015/2016 povprečna zunanja temperatura v mesecih december 2,7 °C in januar -1 °C, je bila v letošnji ogrevalni sezoni precej nižja. In sicer je bila v decembru povprečna zunanja temperatura -1,4 °C in v januarju -2,2 °C. Zaradi nižjih zunanjih temperatur je bila posledično tudi višja poraba toplote za ogrevanje gospodinjstev, in sicer v decembru 2016 za 23 % (primerjava z decembrom 2015) in v januarju 2017 za 23 % (primerjava z januarjem 2016) na območju Kidričevega, so sporočili iz Petrola, ki daljinsko ogreva naselje Kidričevo. O porabi toplote v celotnem naselju Kidričevo, kar pomeni 40 objektov, pa so povedali: »Poraba toplote iz daljinskega sistema ogrevanja v obdobju od oktobra 2016 do januarja 2017 trenutno znaša 2.171,8 MWh, pri čemer je v celotni pretekli kurilni sezoni dejanska poraba znašala skupaj 2.939 MWh. Iz navedenega je razvidno, da poraba v tej kurilni sezoni dosega 74 % porabe celotne pretekle sezone, pri čemer vemo, da so pred nami še vsaj trije meseci ogrevanja (februar, marec in april), v primeru nižjih temperatur pa se lahko ogrevanje podaljša tudi v mesec maj.« Kaj porabnikom priporoča Petrol Glede na trenutne podatke o že porabljeni toploti za ogrevanje do 31. januarja sklepajo, da bo skupna poraba v tej kurilni sezoni precej višja glede na preteklo kurilno sezono, kar za odjemalce posledično pomeni, da bodo ob poračunu storitev ogrevanja morali doplačati razliko med dejansko porabljeno toploto ter višino Foto: Črtomir Goznik plačanih akontacij, ki pa so bile izračunane na osnovi porabe v pretekli kurilni sezoni. »Glede na vse zgoraj navedeno odjemalcem predlagamo, da v izogib prevelikemu poračunu poskrbijo za ustrezen dvig višine preostalih akontacij variabilnega zneska ogrevanja, ki ga vsak mesec prejmejo na položnici (za januar, februar, marec, april in maj 2017),« svetujejo na Petrolu. Za znižanje rabe energije v stanovanjih in posledično nižje stroške stanovalcem najprej priporočajo ogrevanje vseh prostorov v objektih na optimalne temperature. Poleg tega priporočajo znane ukrepe: energetsko sanacijo objektov (obnovo stavbnega pohištva, izolacijo fasad), vključno z ureditvijo toplotnih postaj, temperaturne regulacije in vgradnje termostatskih ventilov, če tega še niso storili. »Prav tako odjemalce prosimo, da nas pisno obvestijo preko hišnega sveta ali preko upravnika stavbe, če imajo željo po spremem- bi ogrevalnega režima,« so še sporočili iz Petrola. Rekorden odvzem električne energije Elektra Maribor Nizke temperature so vplivale tudi na porabo električne energije. Tako je Elektro Maribor konec januarja zabeležil konično obremenitev (maksimalne porabe električne energije v nekem časovnem intervalu) v višini 436 MW, kar je največ v zgodovini podjetja. Letošnja januarska konična obremenitev je v vseh odjemnih skupinah za 6 % do 8 % višja od lanske januarske, so še povedali na Elektru Maribor. Mojca Vtič Povprečne zunanje temperature v posameznih mesecih za obe kurilni sezoni Dejanska poraba toplote v naselju Kidričevo v obeh kurilnih sezonah 1 Povprečna zunanja temperatura (v C) | Oktober 1 November | December | Januar ^BPorabatoplote (v MWh) | Oktober 1 November | December | Januar 1 Skupaj 1 Kurilna sezona 2015/2016 10,3 6,8 2,7 -1,0 Kurilna sezona 2015/2016 261,4 369,3 531,4 661,4 1.823,4 Kurilna sezona 2016/2017 6,9 6,5 - 1,4 - 2,2 Kurilna sezona 2016/2017 272,8 431,6 651,7 815,7 2.171,8 Razlika v temperaturi: -3,4 -0,3 -4,1 -1,2 Delež višje porabe: 4 % 17 % 23 % 23 % 19 % promocijo mesta ki bo marca v Trstu. Mesec dni kasneje pa bodo MUN konferenco organizirali sodobnega sveta in jih spodbuditi k iskanju rešitev. Foto: arhiv šole da se jih čim več udeleži konferenc. Matija Žitnik, Matic Neuvirt, Zala Perovšek Tribušon, Žiga Ciglarič in Marko Čeh. Slednji je dijak prvega letnika, ki se je v preteklem šolskem letu udeležil naše konference še kot osnovnošolec. Organizatorji smo bili izjemno presenečeni in navdušeni, ko je bil izbran med pet najboljših delegatov v svojem komiteju." Organizatorji konference objavijo teme, ki se bodo v posameznem komiteju obravnavale, in pripravijo izhodišča za raziskovanje. » Dijaki tako izjemno dobro spoznajo problematiko, o kateri potem razpravljajo. Poleg tega pa morajo dodobra spoznati tudi državo, ki jo zastopajo. Zgodovinsko ozadje, geografske značilnosti, gospodarsko stanje, politična situacija, tradicija, stališča do posameznih globalnih problemov - vse to je v razpravi lahko izjemno pomembno. Dijaki v prvi fazi raziskujejo sami. Nekaj tednov pred konferenco se začnemo dobivati, izmenjevati informacije, pripravljati argumente za debato. Dijaki pripravijo tudi osnutke resolucij, ki jih potem skupaj izpilimo,« pojasnjuje Kostanjevčeva. Na MUN konferencah ptujski gimnazijci sodelujejo tri leta. »Prva konferenca, ki smo jo obiskali, je bila v Čedadu v Italiji. Takrat ne jaz kot mentorica ne dijaki nismo vedeli, kaj nas čaka. Vendar nas je popolnoma prevzelo. V šoli delam že 15 let in nisem še doživela dejavnosti, kjer bi dijaki v tako kratkem času toliko pridobili. Kljub temu da so bili popolni začetniki, so se naši dijaki že na prvi konferenci zelo dobro odrezali. Od takrat smo se vsako leto udeležili CFMU-NESCO v Čedadu, obiskali smo tudi DaViMUN v Leidnu na Nizozemskem ter nekaj manjših MUN dogodkov v naši okolici - in povsod so naši dijaki hitro opaženi,« še poudarja mentorica ptujskih gimnazijcev. Aprila se bodo vnovič preizkusili v vlogi gostitelja konference, česar so se lotili z namenom, da tovrstno izkušnjo omogočijo čim več dijakom. Kostanjevčeva pravi, da je to - zlasti v našem okolju, kjer imajo mladi nekoliko manj priložnosti kot njihovi vrstniki v razvitejših regijah Slovenije ali celo Evrope - izjemnega pomena. Želijo si, da to ne bi bil samo projekt Gimnazije Ptuj, ampak ptujski projekt. V tem času jih bo obiskalo okrog 120 mladih in njihovih mentorjev, prijave že dobivajo iz vseh koncev države, pa tudi iz Rusije, Bolgarije, Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške, velik interes pa kažejo še šole iz Danske, Indije, Tunizije in Belorusije. Mednarodna MUN konferenca je organizacijsko velik zalogaj, zlasti še, ker so organizatorji dijaki. Mentorji jih seveda pomembno podpirajo, je pa to, kot pravi Kostanjevčeva, najboljši način, da se učijo za življenje in pripravijo za izzive spreminjajočega se trga delovne sile. Poleg organizacijskega tima, v katerem sodeluje osem dijakov, bo v konferenco aktivno vključenih še okoli 30 dijakov delegatov ter še enkrat toliko dijakov, ki bodo v vlogi tehničnega osebja in okoli 20 gostiteljev tujim dijakom. O najpomembnejši izkušnji, ki so si jo dijaki s temi konferencami pridobili, pa njihova mentorica pravi: »Pomembno je, da hodiš po svetu z odprtimi očmi, da si aktiven in da se zavzemaš za tisto, kar je prav. Da lahko nekaj spremenijo. Ne glede na to ali gre za globalno ali lokalno raven.« Dženana Kmetec ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor Turistični animator Vodja cateringa , 1 1 f Ljubezen gre RES Dietni kuhar [ st™ želod«. Kuhar Natakar 9o o 9 SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 14. februarja 2017 Ptuj • Donacija Rotary Cluba Ptuj Ptujska minoritska knjižnica odslej še bogatejša Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Rotary Club Ptuj knjižnici ptujskega minoritskega samostana podaril posebno dragocenost - Justinijanov zakonik iz 16. stoletja. Knjiga z naslovom Instituti-ones Divi Ceasaris Iustiniana je kodifikacija rimskega prava, kot jo je dal v 6. stoletju zapisati vzhodnorimski cesar Justini-jan. Podarjeni izvod ima več kot 1.300 strani, vezan je v kartonske platnice, prevlečene z belim per-gamentom. Knjigo so leta 1569 natisnili v Benetkah, po neznanem spletu okoliščin pa se je znašla pri družini Cafuta z Brega pri Ptuju. V ptujskem Rotary Clu-bu so se odločili, da knjigo odkupijo in z njo dopolnijo izjemno bogato knjižno zbirko samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju. Ali je Justinijanov zakonik v izjemno bogatem pravnem fondu minoritske knjižnice morda že kdaj bil, še niso z gotovostjo potrdili. Knjigo je strokovno predstavila Marija Hernja Masten: »Šlo je za poenotenje poznoantičnega rimskega prava. Leta 528 se je rimski cesar Justinijan odločil, da bo zbral vse cesarske zakone, ki so bili takrat v veljavi. Zbral je deset kompilatorjev, celotna Štajerski1TEDNIK www.tednik.si IStajerskitBdnik I Stajerskitednik Knjigo je predal predsednik ptujskega Rotary kluba Mitja Nagode, v imenu minoritske knjižnice jo je sprejel gvardijan samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju pater Dominik Tikvič. zbirka je štela 12 knjig. Zakonik je bil v uporabi do 17. stoletja in so ga poučevali na vseh znanih univerzah.« »Nova« knjiga ne sme na police Predsednik ptujskega Rotary Cluba Mitja Nagode je pojasnil, da se je v 21 letih delovanja kluba zvrstilo že veliko različnih pro- jektov: »Ne skrbimo le za karita-tivno dejavnost, temveč tudi za kulturo.« Provincialni minister pater Milan Kos se je za dragoceno darilo zahvalil in poudaril, da ga sprejemajo z odgovornostjo: »Naš samostan bo kmalu praznoval 800 let, eden njegovih glavnih ponosov je prav minoritska knjižnica z vsem bogastvom, ki ga hrani. V tukajšnjem samostanu je bila knjižnica vedno ena iz- med svetih stvari; patri minoriti, ki so tukaj živeli in delovali, so se zavedali, da je knjiga dragocena.« Gvardijan samostana Dominik Tikvič je pojasnil, da sta s to dona-cijo na veljavi pridobili tako knjiga kot minoritska knjižnica: »Knjiga bi lahko končala na črnem trgu oz. odšla iz našega mesta, zdaj pa se je vrnila v okolje, kamor resnično sodi.« Minoritsko knjižnico so nazadnje prenovili in s pohi- štvom opremili leta 1931, odtlej pa je razpored knjig ostal nespremenjen. »Novih knjig naj ne bi odlagali na police oz. bi morali v tem primeru narediti posebno zaznambo,« je pojasnil gvardijan. Novo pridobitev so zato na varno shranili v posebno vitrino. Svečan dogodek sta z glasbo obogatili mezzosopranistka Karmen Ivančič in pianistka Anita Kralj iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Eva Milošič Papir ni bil za v smeti Gvardijan samostana Dominik Tikvič je obiskovalcem svečanega dogodka predstavil minoritsko knjižnico: »V njej je okoli 5.000 knjig, predvsem teoloških, pa tudi pravnih, leposlovnih, zgodovinskih in drugih. Najstarejša je iz leta 1515, ni pa to najstarejša stvar v knjižnici.« Knjižnica je starejša in je gotovo hranila tudi starejše knjige, ki pa se, najbrž zaradi požarov, niso ohranile. Titula najstarejših tako pripada fragmentom kodeksov iz 9. in 10. stoletja, ki so se ohranili v obliki ovitkov za knjige. »Včasih je bil papir resnična dragocenost, zato so manjše knjige zavijali v obrabljene kodekse,« je pojasnil predstojnik samostana. Minoritska knjižnica hrani še številne druge dragocenosti, denimo Trubarjev »Novi testament«, Koran iz 17. stoletja in faksimile Gutenbergove Biblije ... Knjižnica je danes muzejska, od leta 1951 je z odločbo o zavarovanju kulturnozgodovinsko pomembnih knjižnic tudi uradno zaščitena; ogledati si jo je mogoče le po predhodni najavi. Gradivo je po dogovoru dostopno v raziskovalne namene, Dorica Emeršič pa skrbi, da bo dragocenosti ptujskih mi-noritov mogoče najti tudi v spletnem bibliografskem sistemu Cobiss. Foto: CG Ptuj • Sprejem za Kumra Kumer: „Na Šolskem centru Ptuj je treba umiriti žogico!" Branko Kumer, ki je bil na čelu Šolskega centra Ptuj dolgih 20 let, se je z začetkom tega leta podal na novo karierno pot. Ostaja sicer v tesni povezavi s šolstvom in posredovanjem znanja, a tokrat na nacionalnem nivoju, imenovan je bil za direktorja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. V zahvalo za doprinos k razvoju izobraževalno-vzgojnih vsebin na Ptujskem ga je minuli teden sprejel ptujski župan Miran Senčar. Da se Kumru zahvali za uspešno vodenje in doprinos k razvoju vzgojno-izobraževalnih vsebin na Ptuju, je Senčar v torek v kabinetu župana pripravil posebej sprejem. „Zdelo se mi je prav, da se mu zahvalim za 20 let dela. Šolski center Ptuj je v tem času doživljal vzpone in padce, vse so uspešno rešili in spravili zavod do tega nivoja, kjer je danes. Mogoče je manj znano njegovo delovanje v slovenskem in evropskem prostoru, Kumer namreč deluje v mnogih organih na področju izobraževanja. Zahvaljujem se mu za vso pomoč, tudi za to, da je pomagal na Ptuj pripeljati mnoge programe. Še vedno ostaja Kakšni so dogovori Šolskega centra z Magno? „Podpisan je dogovor o sodelovanju z avstrijsko ambasado, oddelkom za gospodarstvo, Štajersko gospodarsko zbornico, tremi gospodarskimi subjekti iz Maribora in tremi iz Avstrije za skupni program. Namen je na Šolskem centru Ptuj narediti pilotni projekt, kako usposabljati dobre varilce. Vsi materialni pogoji so, en sodelavec se je verificiral za evropskega inženirja, drugi za preiskovalca kakovosti, kar pomeni, da so vsi materialni in kadrovski pogoji dani. Avstrijska ambasada je prišla na Ptuj, ker je tu zaznala večjo odprtost, kar bo treba izkoristiti. Za to je treba imeti mir in žogico umiriti, da se bo lahko delalo. Upam, da bo to Ptuj znal izkoristiti, ne le v firmi Magna in v teh 3000 delovnih mestih, mene bolj zanima preostalih 10.000 delovnih mest v sekundarni in terciarni dejavnosti, ki se bo razvijala ob tej firmi. Tu je prehranska veriga, logistična veriga, storitvene dejavnosti. Ne nazadnje se lahko začne večati število prebivalcev zaradi tega. Upam, da bomo vse to znali izkoristiti," je med drugim na sprejemu dejal Kumer in potrdil, da je dogovor podpisan tudi s podjetjem Magna. Župan MO Ptuj Miran Senčar je sprejel dolgoletnega direktorja ŠC Ptuj Branka Kumra. v vzgoji in izobraževanju, pod okrilje CŠOD spada tudi hostel Kurent in verjamem, da nam bo pomagal tudi v prihodnje," je na sprejemu dejal Senčar, ki je Ku-mru podaril malo statuo. Da jim je v času, ko je vodil Šolski center Ptuj, uspelo narediti kar nekaj pomembnih korakov, je dejal tudi Kumer. Najbolj ponosen je, da se je ravno na Ptuju razvila množica izobraževalnih programov, ki se izvajajo po vsej Sloveniji: avtokaroserist, avtoser-viser, celotno področje mehatro-nike, del biotehniških progra- mov, metalurgi, strojni tehniki, elektro tehniki, sodelovali so tudi pri informatiki ... „Tudi imena nekaterih teh programov smo prvi ponesli po Sloveniji, torej ne le, da smo razvili program, temveč smo ga tudi inicirali. Verjetno malokateri Ptujčan ve, da se izobraževalni poklicni in strokovni programi izvajajo po modelu, ki smo ga uspeli skupaj razviti na Ptuju; to je implementacija odprtega dela kurikula, sodelovanje z gospodarstvom ... Ponosen sem na prehojeno pot," je na sprejemu dejal Kumer, ki se je na novo karierno pot podal, ker mu to predstavlja izziv. O tem, koga si želi na svojem dosedanjem delovnem mestu in katerega kandidata za direktorja podpira, javno Kumer ne govori. Pravi le, da je osebno podprl Darjo Harb, za vedejevstvo, na predlog, izoblikovan na kolegiju Priporočamo v branje... David Benioff: 25. ura Poznate knjižno zbirko Bralec založbe Modrijan? Še ne? Potem je skrajni čas, da jo spoznate. ravnateljev kot posvetovalnem organu. „Pri imenovanju pa sem se izjasnil: najdite osebo - meni je vseeno kdo bo to, - ki bo vlekla vse niti. Ne nazadnje bo ta oseba morala delovati v dobro celotnega zavoda," je še dejal Kumer. Dženana Kmetec Obsega skoraj vse žanre za vsa razpoloženja in vse okuse -srhljivke, kriminalke in detektivke, ljubezenske, biografske, zgodovinske in pustolovske romane, znanstveno fantastiko, resnične zgodbe. Ena prvih knjig te zbirke iz leta 2008 je 25. ura ameriškega pisatelja Davida Benioffa (morda ga poznate kot avtorja scenarija za Trojo ali kot soustvarjalca Igre prestolov). Zgodba prikazuje mladeniča, kriminalca, ki mora zaradi preprodaje drog čez 24 ur v zapor za sedem let. Kje bo torej potekala njegova 25. ura, mislimo, da vemo, kako pa bo preživel zadnjih 24 ur na svobodi? Avtorju skoraj nekoliko zamerimo, ker je mladenič opisan preveč simpatično za preprodajalca drog (konec koncev je zaradi teh drog najbrž kdo tudi umrl), ampak roman, celotno dogajanje, vse njegove osebe (in pes Doyle) bralca pritegnejo od prve do zadnje strani. Ocena: 5. jš Foto: CG Tenis Dva finala prinesla nove dragocene odgovore Stran 12 Rokomet Odločitev že v prvem delu Stran 12 Futsal Tomaž v nezavidljivem položaju Stran 13 Odbojka Večja uigranost odločila v prid Branikovk Strani 13 Alpsko smučanje lika na prestolu nasledila Tino Strani 15 Mali nogomet Rim in Tomaž zmagovalca turnirja prvakov Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • NLB liga Tudi v drugo uspešnejši Ormož Jeruzalem - Drava 33:23 (15:9) JERUZALEM: Balent (8 obramb), Šutalo (2 obrambi); Kavčič 5, Petrovič 1, Ocvirk 3, Zidarič, Čudič 1 (1), R. Žuran 2, Kocbek 1, Niedorfer, Kosi 6 (1), Ozmec 3, Mesaric 1, T. Hebar 1, Rajšp, Cirar 9. Trener: Saša Prapotnik. DRAVA: Rosič, S. Žuran (13 obramb); Janžekovič 3, M. Žuran 3, Reisman 1, Bračič, Ma-roh, Lesjak 3, Gregorc 2, Hrupič 3, Jensterle 7 (3), Sabo 1, Kra-snič. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/2; Drava 5/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Drava 14 minut. IGRALEC TEKME: Miha Kavčič (Jeruzalem). Sosedski derbi je tudi v drugo v tem prvenstvu pripadel Jeruzalemu, čeprav je bila igra gostiteljev zelo daleč od blesteče. »Dobro, da je naša kriza trajala le dobrih petnajst minut. Poraz z Dobovo je pustil globoke posledice. Skozi tekmo smo znova zapravili številne strele iz ugodnih položajev. Težave imamo z realizacijo in ko to popravimo, bo vse lažje,« je uvod v sosedski derbi iz svojega kota videl trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Drava se je Ormožanom upirala do 16. minute, ko je za izenačenje na 6:6 poskrbel Miha Sabo. Prednost gostov na začetku je največ znašala dva zadetka (1:3). Po dveh zaporednih golih Drave se je prednost Jeruzalema v 25. minuti stopila na +1 (10:9). Sledil je odličen zaključek 1. polčasa Jeruzalema, ki je izkoristil napake Ptujčanov v napadu in preko »lahkih golov« iz protinapadov povečal svojo prednost na +6 (15:9). »Naša osnovna težava je, da nismo kompletni. Igralski kader šteje le enajst rokometa-šev in težko je rotirati igralce ter držati visoki tempo. Do 20. minute smo bili boljša Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema (v modrih dresih) so pred svojimi navijači prepričljivo ugnali Ptujčane. Nogomet • NK Aluminij ekipa na igrišču. V zaključku prvega dela smo naredili v nizu šest do sedem napak, kar je tako izkušena ekipa, kot je Ormož, izkoristila in rešila vprašanje zmagovalca. Po igri, ki smo jo prikazali, je poraz za deset zadetkov le nekoliko prevelik,« je po tekmi povedal trener Drave Ivan Hrupič. Gostje so bolje začeli 2. polčas in v 38. minuti prepolovili zaostanek (18:15). »Za nas je bil usoden zaključek Remi z ambicioznimi Lendavčani 1. polčasa, kjer smo storili preveč napak. V nadaljevanju je bilo težko loviti zaostanek šestih golov, zmagovalca pa je odločila naša kratka klop. Imamo nekaj težav s poškodbami, tu je še nekaj odhodov igralcev. Približali smo se na tri zadetke zaostanka, ampak dalje ni šlo. Zaslužena zmaga domačih. Sicer pa nas čaka hud boj za obstanek v ligi, ampak ne mislimo vreči puške v koruzo, dokler obstajajo vsaj minimalne možnosti,« je iz vrst Drave še povedal Matej Bračič. Od 40. do 47. minute je Ormožanom še v drugo na tekmi uspela serija 5:0 (19:16 - 24:16) in zmagovalec je bil le še potrjen. »Nismo blesteli na tekmi, vendar smo dovolj izkušena ekipa, da smo s pridom kaznovali vse napake nasprotnika in mirno pripeljali tekmo k srečnemu koncu. Še vedno s fanti upamo na srečen konec in uvrstitev v Ligo za prvaka. Še naprej je treba zbirati točke; če se že ne uvr- 1. A SRL (m) REZULTATI 19. KROGA: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 33:23 (15:9), Krka - Urbanscape Loka 24:30 (11:19), Dobova - Dol TKI Hrastnik 22:21 (10:10), Istrabenz Plini Izola - Maribor Branik 16:26 (7:12), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 2011 25:22 (12:11), Riko Ribnica - Koper 2013 28:29 (16:15). 1. RIKO RIBNICA 19 16 2 1 34 2. KOPER 2013 19 15 2 2 32 3. URBANS. LOKA 19 10 5 4 25 4. KRKA 19 11 1 7 23 5. DOBOVA 19 11 1 7 23 6. JERUZ. ORMOŽ 19 10 1 8 21 7. MARIBOR BRANIK 19 9 2 8 20 8. TRIMO TREBNJE 19 7 4 8 18 9. DOL TKI HRASTNIK 19 6 1 12 13 10. SLOVENJ GRADEC 19 4 3 12 11 11. DRAVA PTUJ 19 3 2 14 8 12. ISTRABENZ IZOLA 19 0 0 19 0 stimo med šest najboljših v državi, jih bomo potrebovali za čim mirnejši zaključek sezone,« je še zaključil kapetan Bojan Čudič. Zadnjih deset minut je bilo mirnih in oba trenerja sta v igro poslala vse igralce s klopi. Ormožani so v treh primerih svojo prednost že povišali na +10 in pri tej prednosti tudi zaključili tekmo (33:23). V naslednjem krogu Jeruzalem odhaja na gostovanje k Dolu, Dravo čaka domača tekma proti novomeški Krki. UK Nogometaši Aluminija so po vrnitvi iz Istre cel teden normalno trenirali, v soboto pa odigrali naslednjo pripravljalno srečanje; na igrišču z umetno travo v športnem parku Kidričevo so gostili Nafto. Lendavčani so trenutno vodilna ekipa 3. lige vzhod (za njim so Beltinci in Mura), njihove ambicije pa so jasne in segajo k napredovanju v 2. ligo. Za njihovo uresničitev imajo na voljo zelo kakovosten igralski kader, med drugim zanje igrajo Nemanja Stošic, David Toma-žič-Šeruga, Vedran Vinko ter nekdanja igralca Zavrča Mateo Monjac in Marko Marciuš. ALUMINIJ - NAFTA 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Novinic (72.), 1:1 Zeba (83.) ALUMINIJ: Janžekovič, Vez-jak, Kocic, Damiš, Turkalj, Rogi-na, Muminovic, Vrbanec, Bizjak, Tahiraj, Panadic. Igrali so še: Kovačic, Zeba, Jakšic, Mensah, Škoflek, Petrovič, Ploj, Reber-nik. Trener: Slobodan Grubor. NAFTA: Valentic, Stošic, Tomažič-Šeruga, Maleševic, Dodlek, Ilic, Novinic, Vinko, Voroš, Monjac, Roginic. Igrali so še: Zelko, Zagorec, Cekovski. Trener: Slobodan Buric. Tekmeca sta gledalcem ponudila dinamično predstavo, v kateri so bili gostitelji le za odtenek boljši tekmec, svoje priložnosti so dočakali tudi gostje. Za igralce v rdečem sta v prvem polčasu zapreti-la novinca, Sanin Muminovic in Mateo Panadic, pri gostih je nevaren strel sprožil Antonio Dodlek. V 2. polčasu je najprej Tahiraj po podaji Jakšiča z glavo zadel vratnico, strel Maleševica pa je odlično ubranil Janžekovič. V zadnji tretjini srečanja so gostje po lepi akciji povedli z golom Mitje Novinica, končni izid srečanja za pravičen remi pa je postavil Josip Zeba, ki je bil najvišji v skoku pred golom Nafte. Domači trener Slobodan Grubor je priložnost za igro ponudil večjemu številu igralcev, po tekmi pa je bil delno zadovoljen z igro svojega moštva: »Tekmo smo imeli pod kontrolo, manjka pa nam odločnosti v zaključku akcij. Tekmec je stal precej zadaj in čakal na protinapade, iz enega je tudi zadel. Naša naloga v nadaljevanju bo, da smo precej aktivnejši po bočnih položajih in da v vsakem trenutku poskušamo biti nevarni za dosego zadetka.« Trener Aluminija je podal tudi oceno priprav v Istri: »Zelo dobro smo izkoristili ugodne vremenske pogoje v Istri, le dež nam je nekoliko zmotil ritem treningov. Z vsemi tremi odigranimi tekmami sem lahko zadovoljen, čeprav so v igri še nekateri segmenti, ki jih moramo izboljšati. V ekipi je pet novincev, pri čemer je imel Vedran Mesec smolo s poškodbo, ki jo je dobil na «OK • • - - .j ...■ '. >— - _ ' ■ . T* ■ ■ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v predzadnjem pripravljalnem srečanju pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ligi na igrišču z umetno travo remizirali z Nafto. tekmi s Kapfenbergom. Vsi so se lepo vključili v delo in bodo ob primernem napredku koristni za ekipo.« Podobno razmišlja tudi Dejan Petrovič, mladi re-prezentant Aluminija: »Novince smo lepo sprejeli, tako kot je to pač potrebno in s tem ne bo težav. Celotne priprave v Istri so nam zagotovo koristile, predvsem je bilo pomembno, da smo nekoliko popestrili pripravljalni del. Tudi same igre na turnirju Istra Winter Cup so bile kar dobre, mislim da smo na pravi poti, da spomladanski del pričakamo odlično pripravljeni. Na voljo imamo še dva tedna za odpravo pomanjkljivosti, ki so se pokazale tudi proti Nafti.« Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 14. februarja 2017 Tenis • Tamara Zidanšek na ITF-turnirju v Avstraliji Dva finala prinesla nove dragocene odgovore Šele 19-letna Tamara Zidanšek (162. na WTA-lestvi-ci), članica TK Terme Ptuj, je tudi v Avstraliji nadaljevala serijo odličnih nastopov na ženskih profesionalnih ITF-turnirjih. Pretekli teden se je v Burnieu uvrstila v četrt-finale med posameznicami in v polfinale med dvojicami, na naslednji postaji, v Laun-cestonu, pa je naredila nov odločen korak na višjo stopničko. Na turnirju na igriščih s trdo podlago z nagradnim skladom 60.000 dolarjev je bila Tamara 4. nosilka. Ta status je odlično branila in se na koncu veselila uvrstitve v finale. Njena prva tekmica je bila 24-letna Bolgarka Aleksandrina Naydenova (238.), ki jo je ugnala v dveh nizih. Po četrtkovem prisilnem prostem dnevu zaradi dežja je bil na sporedu izjemno naporni petek, ki je za Slovenko obsegal kar trojni spored! Najprej je z odliko opravila dva nastopa med posameznicami, kjer sta njeno premoč priznali odlična 18-letna Čehinja Marie Bo-uzkova (243.), nato pa še 21-letna Britanka Katy Dunne (285.) - slednjo je ugnala še tretjič v prav toliko njunih medsebojnih dvobojih. Za nameček izjemnega petkovega izkupička je Tamara v paru z Italijanko Georgio Brescio dodala še polfinalno zmago med dvojicami. Tudi sobota je varovanki Zorana Krajnca in Marjana Čuka prinesla dvojni spored, ki je bil polovično uspešen. Vsekakor je bil pomembnejši polfinalni dvoboj posameznic z 21-letno Čehinjo Bar-boro Krejcikovo (245., leta 2015 že 140.). Čehinja (odlična igralka dvojic, kjer zaseda Finale dvojic Med dvojicami je Tamara igrala skupaj z 20-letno Italijanko Georgio Bre-scio. Odlično sta se ujeli in se preko kvalifikacij prebili vse do finala. Na tej poti sta dosegli štiri zmage, izločili sta tudi 4. nosilki turnirja, Bolgarko Aleksandrino Naydenovo in Japonko Riko Sawaya-nagi. Šele v sobotnem finalu (Tamara je pred tem igrala polfinale posameznic) sta klonili proti Av-stralki Monique Adamc-zak in Američanki Nicole Melichar. Ada mcza kova je doslej osvojila že kar 27 turnirjev med dvojicami! Trenerja Marjan Čuk in Zoran Krajnc skupaj s svojo varovanko Tamaro Zidanšek, ob njej je njena partnerka med dvojicami, Italijanka Georgia Brescia. 37. mesto na svetu) je bila po izenačenju v nizih v odločilnem 3- nizu že v lepi prednosti (1:3), a je Zidanškova s silovitim odgovorom dobila naslednjih pet iger zapored (6:3)! To ji je prineslo prvo uvrstitev v finale turnirja tega ranga in novo stopničko v njeni karieri. V finalu Američanka boljša za štiri točke V nedeljskem finalu je na nasprotni strani mreže stala 21-letna Američanka Jamie Loeb (185.). Šesta nosilka turnirja je v polfinalu ubranila pet zaključnih žog proti rojakinji Asie Muhammad, kar ji je dalo neverjetno energijo tudi za finalni dvoboj. Ta je bil izenačen od prvega trenutka dalje, dekleti sta se resnično borili za vsako točko. V agresivni igri so se vrstili odvzemi servisov (Zidanšek 4/7, Loeb 4/8) in niz se je končal v podaljšani igri, ki je odšla na stran Američanke (4:7). Drugi niz je bil izenačen do rezultata 3:4, nato pa je Loebova odvzela servis Zi-danškovi (3:5). Tamara je poskušala vse, da bi se vrnila v igro, ubranila je dve zaključni žogi in si sama priigrala break priložnost, a je bila Loebo-va dovolj zbrana, da je odbila vse njene napade. V uri in 33 minutah igre je Tamara osvojila le štiri točke manj od tekmice (69:73), kar kaže na veliko izenačenost. Tamara tako ostaja pri desetih naslovih na ITF-tur- nirjih, na svojega prvega v kategoriji tistih z nagradnim skladom 60.000 dolarjev pa bo morala še počakati. Glede na napredek to zagotovo ne bo dolgo... »Utrujenost je v finalu naredila svoje, a smo s prikazanim in tudi s celotnim izkupičkom v Tasmaniji vsekakor zadovoljni. Turneja je že sedaj, čeprav še ni končana, dala odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili,« so sporočili iz tabora Tamare Zidanšek, zadovoljni so tudi z vsem preostalim: »Tukaj je vse zelo dobro organizirano, povsem smo lahko osredotočeni na igranje in treniranje - in tega je bilo res ogromno. Tamara se je povsem spoprijateljila s trdo podlago igrišč, sedaj že igra svojo pravo igro. Ta je bistveno boljša kot npr. na začetku turneje v Melbournu, ITF-turnir, Launceston (Avstralija), 60.000 dolarjev, posameznice: 1. krog: Zidanšek (4.) - Ale-ksandrina Naydenova (Bolgarija) 6:0, 6:3; 2. krog: Zidanšek (4.) - Marie Bouzkova (Češka) 7:6(5), 6:3; četrtfinale: Zidanšek (4.) -Katy Dunne (VB) 6:0, 3:1 - predaja polfinale: Zidanšek (4.) - Barbora Krejcikova (Češka) 6:2, 3:6, 6:3; finale: Zidanšek (4.) - Jamie Loeb (ZDA, 6.) 6:7(4), 3:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Brescia - Naydenova/Sawayanagi (Bolgarija/Japonska, 4.) 7:6(6), 6:2; četrtfinale: Zidanšek/Brescia - Bai/Tjandramulia (Avstralija) 6:4, 6:2; polfinale: Zidanšek/Brescia - Lim/Reix (Francija) 6:2, 6:2; finale: Zidanšek/Brescia - Adamczak/Melichar (Avstralija/ ZDA) 1:6, 2:6. kar je povsem pričakovano. Gremo dalje!« V tem tednu Tamara nastopa na ITF-turnirju v Perthu v Avstraliji, kjer nagradni sklad znaša 25.000 dolarjev. V 1. krogu se bo kot 2. nosilka pomerila z Georgio Brescio ... Jože Mohorič Jakupovičeva in Zidanškova točkovno poravnani Ponedeljkova najnovejša WTA-lestvica je iz slovenskega vidika postregla z zanimivo podrobnostjo. Najvišje uvrščeni Slovenki sta namreč v tem trenutku 25-letna Dalila Jakupovič (145.) in 19-letna Tamara Zidanšek (146.), obe pa sta zbrali enako število točk - 403. Tamara je v tem tednu napredovala za 16 mest in je najvišje v karieri. Le malo zaostaja 25-letna Polona Hercog (150.), ki trenutno zaradi poškodbe ne nastopa, precej let pa je bila naša daleč najvišje uvrščena igralka, stalna članica TOP 100. Rokomet • 2. SRL (m) Rokomet • 1. B SRL (m) Zapravljena priložnost Odločitev že v prvem delu Slovan - Moškanjci-Gorišnica 39:28 (20:10) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 3, N. Bedrač, Geč 4, Mlač-Černe 1, Arnuš, Balas 3, Lozinšek 3, Grobelnik 8, Ranfl, Vrbančič, Caf, Krabonja 4, Preac 2, T. Bedrač, Koštomaj. Trener: Robert Bezjak. Zahtevno gostovanje v Ljubljani se je za igralce Mo-škanjcev-Gorišnice končalo s pričakovanim porazom, vsega pa je bilo konec že v prvem polčasu, ki so ga rdeči dobili z 20:10. Slovan je že pred srečanjem veljal za absolutnega favorita, nekdanji padli velikan slovenskega rokometa pa se še vedno bori tudi za vrnitev med slovensko elito. Edina pozitivna točka tokratnega visokega poraza je dejstvo, da je bilo gostujoče moštvo na Kodeljevem praktično popolno, da so se v pogon vrnili vsi fantje, kar je pred naslednjo, praktično ključno tekmo lahko odločilnega pomena. Ljubljančani so začeli silovito, gostje pa njihovega agresivnega koraka niso zmogli dohajati. Prednost je narašča- 1. B SRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Slovan - Moškanjci-Gorišnica 39:28, Črnomelj - Mokerc-Ig 28:24, Radeče Papir Nova -Herz Šmartno 30:33, Krško -Brežice 35:35, Sevnica - Rudar 25:37, Škofljica Pekarna Pečjak - Krim-Olimpija 25:24, Cerklje - Sviš Ivančna Gorica 26:33. 1. HERZ ŠMARTNO 15 2. SVIŠ IVANČNA GOR.15 3. ŠKOFLJICA PEČJAK 15 4. SLOVAN 15 5. KRIM-OLIMPIJA 15 6. BREŽICE 15 7. KRŠKO 15 8. RADEČE PAPIR N. 15 9.RUDAR 15 10. ČRNOMELJ 15 11. MOKERC-IG 15 12. MOŠKANJCI-GOR. 15 13. CERKLJE 15 14. SEVNICA 15 2 2 11 12 11 10 9 9 8 8 6 6 3 1 11 2 0 13 2 0 13 2 0 13 0 3 0 4 1 4 2 4 2 4 3 4 0 7 1 8 0 9 24 24 22 21 20 20 19 16 13 12 7 4 4 4 la iz minute v minuto, v 18. minuti je bilo že 12:5. Blestela je predvsem trojka Bogda-novic Jenko-Marušič-Krivic, ki je skupaj dosegla kar 26 zadetkov za domače moštvo. V 42. minuti je bilo na semaforju pred skromnim številom občinstva že zelo visokih 31:15 v prid Slovana. V sami končnici tekme so domačini nato vendarle nekoliko stopili iz stopalke za plin, kar so Štajerci, kjer so igrali tudi ro-kometaši, ki nastopajo manj, izkoristili za ublažitev poraza. V petek rokometaše Mo-škanjcev-Gorišnice doma čaka izjemno pomembno srečanje, saj bodo gostili za-dnjeuvrščeno Sevnico. To ho-češ-nočeš morajo premagati, da bi se vsaj malo odlepili od dna. Varovanci Roberta Bezjaka računajo tudi na večjo podporo občinstva, ki jo bodo še kako potrebovali. V moštvo naj bi se vrnil tudi Valenko. Karkoli drugega kot zmaga za rumeno-črne v petek torej ne pride v poštev. tp Velika Nedelja -Škrjanc Jadran Hrpelje-Kozina 26:33 (14:17) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 9, Kolmančič 5, Bombek 6, Topolovec 1, Mavrič, Bezjak 2, Bokša, Preac, Sok 2, Meško, Škrjanec, Lorenčič 1, Cimer-man, Šulek, Kosi, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič. Derbi med prvo- in drugo-uvrščeno ekipo 2. DRL je v športno dvorano Velika Nedelja privabil veliko število gledalcev. Domači so se želeli z zmago utrditi na drugem 2. SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Velika Nedelja - Jadran Hrpelje-Ko-zina 26:33 (14:17), Metlika -Arcont Radgona 30:30 (16:15), Alples Železniki - Ajdovščina 23:27 (10:13), Grosuplje - Po-murje 34:31 (15:15). 1. JADRAN HRPELJE 10 10 0 0 20 2. GROSUPLJE 10 7 0 3 14 3. AJDOVŠČINA 9 7 0 2 14 4. VELIKA NEDELJA 10 6 0 4 12 5. METLIKA 10 5 1 4 11 6. POMURJE 10 4 0 6 8 7. ALPLES ŽELEZNIKI 10 3 0 7 6 8. KRONOS 9 1 0 8 2 9. ARCONT RADGONA 10 0 1 9 1 mestu, gostje pa nadaljevati z nizom neporaženosti. Že po petih minutah igre so gostje povedli 0:4 in domačine postavili pred težko nalogo. Vendar se domači niso ustrašili, ampak so strnili moči in začeli počasi zmanjševati zaostanek. V 19. minuti so izenačili na 9:9 in takoj zatem povedli 10:9. Ko so vsi pričakovali nadaljevanje odlične igre, so žal popustili, kar je kakovostna in izkušena ekipa gostov nemudoma izkoristila in si do konca polčasa priigrala prednost treh zadetkov 14:17. V drugem polčasu so bolje začeli domači in v 39. minuti ponovno uspeli izenačiti rezultat na 19:19. V nadaljevanju pa so imeli vajeti igre spet v svojih rokah gostje, ki so uspešno zadrževali domače na zaostanku dveh do štirih zadetkov. V zaključku tekme so domači poskusili še enkrat s popolnim napadom, vendar so jih gostje uspeli odbiti, obenem pa izkoristiti vse napake domačih ter si priigrati zmago z visoko prednostjo. Razlika je glede na potek igre previsoka, vendar velja rek, da če gola ne daš, ga pač dobiš. In prav to se je zgodilo Velikonedeljčanom. Pretiranega razočaranja v taboru domačih ni bilo, saj so se fantje borili po svojih najboljših močeh, zato pa je bilo veselje gostov toliko večje, saj jim je uspelo ostati ne-poraženi na vseh 11 tekmah prvenstva. Velikonedeljčani imajo sedaj dva tedna časa za pripravo na tekmo proti Arcontu Radgoni, ki bo 3. 3. v Radencih; to bo ponovna priložnost za nove točke. Janko Meško Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL (ž) 14. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - Krka (SREDA ob 18.30) 1. A DRL (m) 20. KROG: Drava Ptuj - Krka (PETEK ob 19.30 - ŠD Center) DB torek • 14. februarja 2017 Šport Štajerski 13 Nogomet • NK Drava Petica Drave na obračunu z Odranci Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Večja uigranost odločila tekmo DRAVA - ODRANCI 5:1 (3:1) DRAVA PTUJ: Trajkovski, Močič, Gajič, Roškar, Acman, Leskovar, Kukovec, Marcius, Šalamun, Bašic, Panikvar. Igrali so še: Domjan, T. Golob, M. Golob, Kukec, Perger, Čeh, Milojevic, Dirnbek. Trener: Simon Sešlar. Na igrišču z umetno travo na Ptuju so nogometaši Drave pokazali zelo dobro predstavo proti Odrancem in so zmagali s 5:1. Varovanci trenerja Simona Sešlarja so bili vso tekmo veliko boljši tekmec od kakovostne gostujoče tretjeligaške vrste. Plod njihove razigranosti je bilo pet doseženih zadetkov, ki so jih iz izigranih situacij dosegli Bašic, Marcius, Panikvar, M. Golob in Perger. Ob tem je imela Drava še kar nekaj lepih priložnosti, medtem ko je edini zadetek za Odrance v prvem polčasu dosegel Hoz-jan. Na tej tekmi je prvič v letošnji sezoni pol ure odigral tudi kapetan Nastja Čeh, gledalci pa so lahko videli tudi dva novinca: Frana Kukeca, ki je prišel iz Zavrča, in Nina Dirnbeka, ki je v zadnjih sezonah igral v tujini. Ta dva igralca bosta najverjetneje ostala pri Dravi, iz katere je pred dnevi odšel izkušeni Enes Rujovic. V tem tednu bo ptujska članska ekipa odigrala dve prijateljski tekmi, in sicer v torek v Zrečah z Zre-čami ter v soboto v Murski Soboti z Muro. David Breznik Boks • Turnir AIBA Škot premočan za Venka 23-letni član Dejan Zavec Gym Teama Aljaž Venko je na turnirju AIBA v Debrece-nu končal svojo pot v 2. krogu - v 1. je Konjičan dosegel odmevno zmago proti favori-ziranemu Moldavcu Victor-ju Carapvecschiliju. Že naslednji dan, v petek, je moral znova v ring, tokrat je bil njegov tekmec Škot John Dohertry. Napet dvoboj se tokrat ni izšel po slovenskih željah, z 1:2 po točkah je slavil Škot. »Kljub porazu smo dobili odlične smernice za priprave na podobne in še zahtevnejše turnirje. Nismo pretirano raz- očarani, saj so pred celotno ekipo že novi izzivi, ki jih komaj čakamo,« so zapisali iz ekipe DZ Gym Team. JM Jan Sekul jih šteje 19 V petkovi številki smo pri sestavku o nastopih Jana Sekula in Aljaža Venka na Madžarskem pomotoma zapisali napačno starost Jana. Ni star 25, ampak 19 let. Za napako se opravičujemo. Futsal • 1. in 2. SFL GSV Zava Ptuj -Nova KBM Branik II 1:3 (-19, 22, -19, -14) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Gričnik, Čabrian, Gajser, Pu-šnik, Toplak, Lepej. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Odlično vzdušje so v športni dvorani Gimnazije Ptuj ustvarili navijači obeh ekip (slišali so se tudi kurentovi zvonci) na derbiju vzhodne druge lige. Zares lepo število gledalcev je spremljalo zanimivo tekmo s posameznimi vrhunskimi potezami, ki jo je na koncu dobila mlada (večina je kadetinj), a bolj uigrana ekipa Nove KBM Branika, trenira namreč vsak dan. Pri gostjah sta izstopali nekoliko starejši igralki, podajalka Ke-gljevičeva in napadalka Kova-ččeva. Mariborčanke so tekmo proti Ženskemu odbojkarskemu klubu GSV Zava začele s kombinirano postavo, ki si 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 15. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Nova KBM Branik II 1:3, Swatycomet Zreče -Celje 0:3, Kajuh Šoštanj - Pre-valje 0:3, Braslovče - Mozirje 0:3, Kostmann Slovenj Gradec - ŽOK Ljutomer 1:3. 1. NOVA KBM BRANIK II 15 13 2 39 2. PREVALJE 15 13 2 38 3. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 15 9 6 31 4. ŽOK LJUTOMER 15 10 5 30 5. MOZIRJE 15 10 5 28 6. BRASLOVČE 15 8 7 23 7. SVOLLEY VUZENICA 15 8 7 21 8. CELJE 15 7 8 20 9. K. SLOVENJ GRADEC 15 4 11 14 10. SWATYCOMET ZREČE 15 4 11 13 11. BENEDIKT 15 2 13 7 12. KAJUH ŠOŠTANJ 15 2 12 6 Tomaž v nezavidljivem položaju 1. SFL: Tomaž SIC bar-Bronx Škofije 4:7(2:2) STRELCI: 0:1 Radiškovič (3.), 1:1 U. Goričan (4.), 2:1 Buzeti (11.), 2:2 Radiškovič (12.), 2:3 Radiškovič (21.), 2:4 Radiškovič (22.), 2:5 Zaje (22.), 2:6 Radiškovič (30.), 3:6 Magdič (38.), 4:6 U. Goričan (39.), 4:7 Zaje (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol, Magdič, Školiber, U. Goričan, Gašparič, Roškar, D. Goričan, Kociper, Belšak, Buzeti, Kurbus. Trener: Marjan Magdič. Do konca rednega dela prvenstva v 1. slovenski fut-sal ligi so preostali le še trije krogi, prleški predstavnik, Tomaž ŠIC bar, pa se je znašel v nezavidljivem položaju. Zaseda namreč zadnje mesto, ki vodi v 2. slovensko futsal ligo. Tokrat je imel trener Marjan Magdič na razpolago najmočnejšo zasedbo, ki jo premore. Nikomur ni bilo treba ostati na tribuni zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov, prav tako pa je eki- pi po daljši odsotnosti pomagal Dejan Kurbus. Blizu 200 gledalcev, ki so si ogledali tokratni dvoboj, je v prvem polčasu videlo premoč domače ekipe. Gostje so sicer preko izredno razpoloženega Slavena Radiškovica, ki je tek- Foto: Črtomir Goznik Anja Cvirn, kapetanka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Tekma je bila zelo izenačena. Poznalo se je, da so bile gostje bolj 'domače' na igrišču, ker imajo bistveno več treningov. Pri nas se je poznalo, da ni igrala Ana Horvat, ki je do sedaj dobro igrala skozi celotno sezono. Na tej tekmi smo dale zares vse od sebe, a vedno se je pojavila kakšna točka v prid Mariborčank, ki je tudi odločila posamezne nize ali zmagovalno ekipo ob koncu tekme.« Pred številnimi gledalci so se gostje iz Maribora na Ptuju veselile zmage. do sredine niza ni uspela priigrati prednosti, medtem ko so nato ujele pravi ritem in zmagale 19:25. V zaključku niza se je rahlo poškodovala ena ključnih igralk Gajserje-va, ki pa je stisnila zobe in v nadaljevanju tekme odigrala po najboljših močeh. Prav preko Gajserjeve in Cvirnove gre večina napadov Ptujčank, na kar so se seveda Mariborčanke pripravile. Začetek drugega niza je potekal po domačih notah, saj so zaigrale odlično v vseh elementih igre, kar jim je hitro prineslo prednost 16:8 in 18:10. Sledil je padec v igri in serija 0:6 »bankirk« ter zanimiva končnica. V njej je bil izid poravnan še na 21:21, a sta sledili dve žogi gostij izven igrišča in po odličnem servisu Gaj-serjeve tudi osvojen niz Ptujčank 25:22. Izenačenje je spodbudilo Mariborčanke k bolj zavzeti igri, saj so z odličnimi servisi in raznovrstno igro v napadu hitro pobegnile na 2:9. Kljub visokemu zaostanku so se ptujske odbojkarice trudile priti do priključka in najbližje so bile pri 17:20. V tretjem nizu smo videli veliko dolgih točk ali ekspresno hitrih zaključkov točk, v katerih je ponovno prišla v ospredje v odločilnih trenutkih uigranost nadarjenih mariborskih igralk, ki so pobrale set z 19:25. Zadnji niz je bil izenačen do 11:11, potem pa so si igralke Nove KBM Branik II z odlično igro priigrale visoko prednost in zaključile z dvojnim blokom za 14:25. Kljub porazu proti zelo kakovostni mladi ekipi so Ptuj-čanke prikazale v večini tekme solidno igro z manjšimi nihanji, ki so jih na njihovo stran v pravih trenutkih obrnile Mariborčanke, ki so zmagale popolnoma zasluženo. David Breznik REZULTATI 15. KROGA: Tomaž ŠIC bar - Bronx Škofije 4:7 (2:2), Sevnica - Puntar 5:1 (3:0), Proen Maribor - Za-vas Siliko 6:4 (3:2), Dobovec Pivovarna Kozel - Benedikt 10:2 (3:0), Oplast Kobarid -FC Litija 3:3 (2:2). 1. PROEN MB 15 14 1 0 78:34 43 2. LITIJA 15 10 3 2 65:35 33 3.0. KOBARID 15 7 3 5 52:34 24 4. DOBOVEC K0ZEL15 7 2 6 63:49 23 5. SEVNICA 15 7 2 6 40:39 23 6. BRONX ŠKOFIJE 15 7 1 7 54:60 22 7. ZAVAS SILIKO 15 4 3 8 42:58 15 8. PUNTAR 15 4 0 11 27:64 12 9. BENEDIKT 15 3 2 10 52:66 11 10. TOMAŽ ŠIC 15 2 3 10 39:74 9 16. krog (petek, 17. 2.): Benedikt - Proen Maribor (20.00), Zavas Siliko - Tomaž ŠIC bar (20.30). Foto: Miha Šostarič Igralci ekipe Tomaž ŠIC bar so po porazu proti Bronxu še desetič v sezoni sklonjenih glav zapuščali parket. mo končal s kar petimi doseženimi zadetki, povedli, nato pa so na sceno stopili domači. Poleg zadetka Urbana Go-ričana in Roka Buzetija so si priigrali številne priložnosti, vendar je nekdanji prvi vratar slovenske reprezentance Miha Magdič, igralec Tomaža ŠIC bara: »S pokazanim na igrišču si ne zaslužimo treh točk, tekmec je bil enostavno boljši, izkoristil je vsako našo napako. Igramo na nivoju druge lige, kar je odraz treningov, saj igralci nismo dovolj resni in ne hodimo redno na treninge. Upam, da iz treh tekem, ki prihajajo, vzamemo maksimum in obstanemo v ligi.« Alen Mordej čudežno ubranil več žog, ki so jih nekateri že videli v mreži. Goste je v prvem polčasu poleg Mordeja v igro vrnil Radiškovič, ki je postavil izid polčasa. Zmagovalca tokratnega dvoboja sta odločili prvi dve minuti drugega polčasa. Domačini, kot da so enostavno obstali in le s pogledom spremljali goste, ki so s tremi zadetki v manj kot dveh minutah šokirali vse prisotne v dvorani. V zadnjih štirih minutah, ko so imeli Primorci prednost štirih zadetkov (2:6), so domačini zaigrali s petim igralcem v polju, vendar so uspeli le ublažiti poraz. Miha Šoštarič 2. SFL: Nezbranost ob koncu prvega in začetku drugega polčasa REZULTATI 14. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - Gorica Futsal Klub 3:5, Futsal klub Do-brepolje - FSK Stripy 2:7, ŠD Mlinše - KIX Ajdovščina 4:2, FC Ivančna Gorica - Velike Lašče 3:1, Kebelj Pizzeria Salama - Dlan Logatec 4:2. 1. FSK STRIPY 14 12 11 37 2. FC IVANČNA GOR. 14 11 1 2 34 3. GORICA FK 14 8 3 3 27 4. ŠD MLINŠE 14 8 2 4 26 5. VELIKE LAŠČE 14 6. KEBELJ SALAMA 14 7 1 6 5 2 7 7. FK DOBREPOLJE 14 4 2 8 8. HIŠA DARIL PTUJ 14 9. KIX AJDOVŠČINA 14 10. DLAN LOGATEC 14 3 2 9 2 1 11 2 1 11 22 17 14 11 7 7 FC Hiša daril Ptuj - Gorica Futsal Klub 3:5 (1:2) STRELCI: 1:0 Braček (8.), 1:1 Goranovič (14., iz 10-m), 1:2 Peršič (20.), 1:3 Goranovič (21.), 1:4 Batistič (25.), 2:4 Kavaš (26.), 3:4 Braček (35.), 3:5 Sukanovic (36.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Rok Pajek, Leon Anžel, Esat Ramadani, Dejan Kraut, Sašo Ka-vaš, Rok Mulej, Peter Braček, Žan Krajnc, Thomas Pihler. Trener: Boris Šprah. Ptujčani so še tretji krog zapored igrali proti tekmecem iz vrha lestvice, tokrat so bili najbližje osvojitvi kakšne točke. Proti Gorici so bili do konca prvega polčasa poravnani, gol so prejeli prav v zadnji minuti tega dela tekme. Takoj po prihodu iz slačilnice so hitro prejeli nov zadetek, ki je že postavil temelje zmage gostov. Z goloma Kavaša in Bračka so še uspeli znižati na 3:4, a so gostje hitro odgovorili in se z zmago obdržali na visokem 3. mestu lestvice. JM 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 14. februarja 2017 rezultatom 4:0. Pri veteranih je slavila ekipa Naitors veterani Tomaž. Mali nogomet • Zaključni turnir prvakov Zmagovalci so Rimljani in Tomažani Rezultati: člani: KMN Majolka - ŠD Selan 1:1, Bar Ajda Hidus -ŠD Rim 2:2, Bar Ajda Hidus - KMN Majolka 3:6, ŠD Rim -ŠD Selan 2:2, ŠD Selan - Bar Ajda Hidus 1:2, KMN Majolka - ŠD Rim 0:4. Vrstni red: 1. ŠD Rim 5, 2. KMN Majolka 4, 3. Bar Ajda Hidus 4, 4. ŠD Selan 2 točki. Veterani: Naitors veterani Tomaž - KMN Poetovio plin-dom 0807300 4:1, ŠD Selan gostilna Kozel - Naitors veterani Tomaž 1:0, KMN Poetovio plindom 0807300 - ŠD Selan gostilna Kozel 5:2. Vrstni red: 1. Naitors veterani Tomaž 3 (4:2), 2. KMN Poetovio plindom 0807300 3 (6:6), 3. ŠD Selan gostilna Kozel 3 (3:5). Medobčinska nogometna zveza Ptuj se je tretje leto zapored odločila, da pripravi zaključni turnir prvakov posameznih lig v malem nogometu. V športni dvorani Center smo videli prvake lig in povabljene ekipe v članski in veteranski kategoriji, sodelovali so predstavniki ptujske, ormoške, videmske in podlehniške lige. O pomenu zaključnega turnirja je predsednik komisije za mali nogomet v okviru MNZ Ptuj Matej Gajser dejal: »V MNZ Ptuj si v sklopu komisije za mali nogomet v zadnjih letih prizadevamo, da bi popularizirali mali nogomet. S tem namenom tudi organiziramo zaključni turnir, ki je letos potekal v nekoliko okrnjeni zasedbi, saj ni bilo prvakov ptujske lige KMN Draženci, katerih številni igralci so imeli obveznosti v svojih klubih. Mislim pa, da so gledalci videli dober mali nogomet v obeh konkuren-cah, članskih in veteranski.« Tekmovanje se je na obeh turnirjih igralo po sistemu »vsak z vsakim«, oba pa sta bila izjemno izenačena. Pod-prvak ptujske lige ŠD Rim je z dvema remijema in visoko zmago nad KMN Majolka zbral skupno 5 točk ter s tem postal prvak na zaključnem turnirju na Ptuju. S štirimi točkami so na 2. mestu igralci KMN Majolka, tretji pa Bar Ajda Hidus, ki je prav tako osvojil štiri točke, a je v medsebojni tekmi izgubil proti Majolki. Ekipa ŠD Selan je bila četrta, čeprav je izgubila samo eno tekmo. Podobno izenačeno je bilo tudi na veteranskem turnirju, saj si je vsaka ekipa priigrala po zmago in poraz. O končnem vrstnem redu je odločala razlika v zadetkih, v tem statističnem kazalniku pa je bila najboljša ekipa Naitors veterani Tomaž. Najboljše ekipe so prejele pokale. Matej Gajser, kapetan ŠD Rim: »Naša ekipa je odigrala turnir po najboljših močeh, s skupno zmago pa nam je uspelo ponoviti lanski uspeh. Vse tri tekme smo odigrali solidno, čeprav so se tekmeci izkazali za zelo neugodne ekipe. Z zmago in dvema remijema smo skupno v čvrstih tekmah zbrali pet točk, kar je bilo dovolj za naš novi naslov, s katerim smo lahko zelo zadovoljni.« Zvonko Gašparič, kapetan Naitors veterani Tomaž: »Glede same igre lahko rečem, da smo prvo tekmo odigrali dobro, medtem ko na drugi tekmi žal nismo zadeli in smo izgubili z 0:1, kar pa za nas ni bilo usodno in smo prišli do končne zmage. Sam se zahvaljujem vsem soigralcem za prikazano igro, po kateri se lahko skupaj veselimo tega uspeha.« David Breznik Mali nogomet • Veteranski turnir v Markovcih Slavili ekipi NK Hajdina in KMN Domino V športni dvorani v Markovcih je bil v sredo, 8. 2., odigran veteranski turnir v malem nogometu, ki ga je pripravilo ŠD Stojnci na čelu z glavnim organizatorjem Silvom Fošnaričem. Igralo se je v dveh starostnih kategorijah: nad 35 let in nad 45 let. Med starejšimi je na turnirju nastopalo pet ekip, ki so igrale po sistemu vsaka z vsako. Tekmovanje je bilo zanimivo in napeto vse do konca. Prav v zadnji tekmi je ekipa KMN Domino (združena ekipa igralcev iz Svetega Tomaža in Ljutomera) z 2:1 premagala NK Hajdoše in se veselila zmage na turnirju. Sledita ji na 2. mestu NK Hajdoše in na 3- mestu NK Gorišnica. Za najboljšega igralca tega dela turnirja so izbrali Zvonka Gašpa-riča iz ekipe KMN Domino, medtem ko je bil najboljši vratar Leopold Valh iz ekipe NK Hajdoše. V popoldanskem delu je sledil turnir za starostno kategorijo nad 35 let, na katerem je devet ekip prikazalo zares odličen nogomet. V finale sta se uvrstili ekipi NK Hajdina in KMN Poetovio. Tekma se je po rednem delu končala z 2:2, čeprav so igralci Hajdine že zaostajali 0:2. Uspelo jim je izenačiti v zadnji minuti tekme, po pra- Najboljša ekipa v konkurenci nad 45 let - KMN Domino Najboljša ekipa v konkurenci nad 35 let - NK Hajdina vi drami streljanja kazenskih strelov pa so na koncu po obrambi Matije Brodnjaka igralci s Hajdine slavili z 9:8! Tretje mesto je zasedla ekipa NK Skorba. Najboljši igralec turnirja je bil Nastja Čeh iz KMN Poetovio, najboljši vratar pa Matija Brodnjak iz NK Hajdina. Na odlično izpeljanem veteranskem tekmovanju sta sodila Gorazd Kodrič in Iztok Milošič. Vse sodelujoče ekipe so prejele spominske medalje, gledalci pa so lahko v Markovcih skozi prazničen dan uživali v številnih dobrih tekmah David Breznik Mali nogomet • ONL Videm Veterani SKUPINA A-ZA PRVAKA 9. IN 10. KROG: Gostilna Kozel ŠD Selan - ŠD Lanco-va vas veterani 6:2, Gostilna Kozel ŠD Selan - KMN Majolka veterani 1:6, JP Team - ŠD Lancova vas veterani 11:6. 1. KOZEL ŠD SELAN 9 8 0 1 46:20 24 2. KMN MAJOLKA 8 6 0 2 60:26 18 3. JP TEAM 8 4 1 3 41:40 13 4. ŠD LANCOVA VAS 9 2 1 6 31:62 7 SKUPINA B -OD 5. DO 7. MESTA 9. KROG: ŠD Zg. Pristava veterani - Joe Fernandes Copy Sitar 4:2. Ekipa ŠD Po-brežje veterani je bila prosta. 5. ŠD ZG. PRISTAVA 8 4 1 3 29:33 13 6. JOE FERNANDES 7 115 18:32 4 7. ŠD POBREŽJE 7 0 2 5 22:34 2 Darko Lah Prejemniki nagrad na turnirju nad 45 let Prejemniki nagrad na turnirju nad 35 let Šahovski kotiček Društveni turnirji v februarju V prostorih Šahovskega društva Ptuj se je nadaljeval ciklus turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu za naslov društvenega prvaka za leto 2017. Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo devet igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Zmagal je Branko Orešek pred Borisom Žlen-drom in Darkom Dominkom. Rezultati: Branko Orešek 7 točk, Boris Žlender in Darko Dominko po 5,5 točke, Janko Bohak in Milan Fijan po 4 točke, Martin Majcenovič in Leon Selišek po 3,5 točke, Ciril Kužner 2 točki... Na turnirju v pospešenem šahu je z naskokom zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer s 6,5 točke. Sledili so: Branko Orešek 5 točk, Darko Dominko in Boris Žlender 4,5 točke, Ciril Kužner, Nika Kralj in Franjo Lazar po 4 točke, Janko Bohak 3,5 točke, Tomaž Šuta, Leon Selišek in Martin Majcenovič po 3 točke ... Janko Bohak torek • 14. februarja 2Q17 Šport Štajerski 15 Alpsko smučanje • Svetovno prvenstvo 2017 Ilka na prestolu nasledila Tino Ilka Štuhec je spisala novo slovensko smučarsko pravljico. Po Mateji Svet in Tini Maze je 26-letna Mariborčanka tretja Slovenka v zgodovini z zmago na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju. Štuhčeva je najlepšo zgodbo v svoji karieri spisala v nedeljo na smuku, ko je na zahtevni progi Corviglia izbrala najhitrejšo, zlato linijo. Vsega skupaj so slovenski alpski smučarji na svetovnih prvenstvih osvojili 21 kolajn, devet od teh jih je slovenska rekorderka Tina Maze. Zaradi napak je zapravila kolajno v superveleslalomu, bila je 11., na kombinaciji je po drugem dosežku na smuku boj za kolajno izgubila z odstopom že po treh količkih na slalomski progi, slavili sta Švicarki Wendy Holdener in Michelle Gisin. Nato pa je sledil smuk, kjer je upravičila status favoritinje, utišala švicarske navijače in le potrdila, da ji v St. Moritzu nobena ni bila kos. Štuhčeva je tako Sloveniji ubranila zlato kolajno, ki jo je na prejšnjem prvenstvu v Vailu osvojila Tina Maze. Da je ena od držav ubranila zlato kolajno, se je zgodilo prvič po letu 2001, ko je Avstrijka Michaela Dorfmeister nasledila Renate Goetschl. Slovenija je dobila kraljevsko smučarsko preizkušnjo SP v St. Moritzu, smuk: 1. Ilka Štuhec (Slovenija) 2. Stephanie Venier (Avstrija) 3. Lindsey Vonn (ZDA) na zadnjih treh največjih tekmovanjih, saj je Mazejeva tudi aktualna olimpijska prvakinja. Zadnjič je kaj takega uspelo Švicarkam, ko je bila Michela Figini olimpijska, Maria Waliser pa dvakratna svetovna prvakinja. Šestindvajsetletnica je do naslova prišla prepričljivo. Potem ko je bila najhitrejša na obeh treningih, je tudi, ko je bilo najbolj potrebno, pokazala odlično formo. Že v zgornjem delu je bila najhitrejša, nato zaradi napake, zaradi katere ni ubrala optimalne linije, nekaj izgubila, a s fantastičnim spodnjim delom nadomestila izgubljeno. Na startu je bila sicer kot sedma, že takrat je prehitela eno od največjih konkurentk Italijanko Sofio Goggio, ki je storila še večjo napako, ko pa so zaostale Fabienne Suter, Lindey Vonn, slednja je z 32 leti in 117 dnevi postala najstarejša smučarka s kolajno na svetovnih prvenstvih, in Avstrijka Ramona Sieben-hofer, se je že slutilo, da bo prišla do svojega največjega uspeha v karieri. Srebrna Ve-nierjeva, ki se je na stopničke Mariborčanka Ilka Štuhec je v St. Moritzu postala nova svetovna prvakinja v smuku. prebila šele drugič v karieri, je prav tako kot Štuhčeva osvojila svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih. Seveda je srečo ob uspehu najprej podelila z mamo Dar- Smučanje • Ilka Štuhec Zmaga trmaste in vztrajne mini ekipice Ilka Štuhec se je po osvojitvi zlate medalje na SP ozrla na minute pred nastopom. »Vsaka tekma je sama zase pomembna. Velike tekme so še nekaj posebnega in ne glede na to, da sem bila danes malo bolj nervozna, sem bila v tistih zadnjih minutah pred nastopom spet prava jaz in pripravljena, da pokažem to, kar najbolje znam,« je dejala Štuhčeva, potem ko so v njeno čast, čast nove svetovne prvakinje, zaigrali slovensko državno himno: »Vedno ko poslušaš Zdravljico, je super, a danes je bilo nekaj posebnega.« Na vprašanje, ali bi si kaj očitala, če ne bi zmagala, je odgovorila: »Ne razmišljam o tem, ker sem zmagala.« Čeprav je bila v nedeljo najhitrejša in je bila njena vožnja »vožnja šampionke«, njen nastop pa nastop nove svetovne prvakinje, pa sama s svojo vožnjo ni bila najbolj zadovoljna: »Vožnja ni bila ravno idealna, bilo je še nekaj napak, nekaj malo slabših delov, na koncu pa je bil rezultat dovolj dober.« Štuhčeva je z enim pogledom že usmerjena v zimske olimpijske igre, ki bodo čez eno leto v Južni Koreji: »Olimp pride drugo leto. To še 'glih' ni. Je pa ravno tako nekaj posebnega, ni pa še čisto za mano vse skupaj prišlo pravzaprav.« Štuhčeva je bila absolutna Majhna, a trdno povezana ekipa favoritinja ženske smukaške preizkušnje. Pred St. Mori-tzem je v svetovnem pokalu stala na stopničkah na štirih smukih od šestih izpeljanih, na prvih treh pa je zmagala. Vlogo smukaške favoritinje je tudi upravičila s svojo prvo zmago na članskih svetovnih prvenstvih, s katero je tudi povsem stopila iz sence Tine Maze, ki je nove mejnike slovenskega alpskega smučanja postavljala pred njo. Nastop za zgodovinski anale je bil pri startni številki 7. Ne najboljši začetek svetovnega prvenstva je bil pozabljen. Po napakah na superveleslalomu, ko je bila zgolj 11., in odstopu na slalomu za alpsko kombinacijo Štuhčeva na smuku ničesar ni prepustila naključju ter je ob prihodu v cilj z najbolj brezkompromisno vožnjo za 40 stotink sekunde prevzela vodstvo. Srebro je šlo v roke Avstrijki Stephanie Venier, bron pa je osvojila Američanka Lindsey Vonn. Pred dvema letoma v Beaver Creeku je zmagala Tina Maze. Slovenija ima tako dve smukaški svetovni prvakinji, čeprav ne premore enega pravega smukaškega poligona, s smukom pa se profesionalno ukvarja le peščica zanesenjakov. »Poskušala sem ohranjati hitrost in razmišljala o tem, kaj še prihaja, kje moram še narediti. Prišla sem v cilj in videla, da sem prva ter se veselila. Istočasno sem vedela, da je na startu še kar nekaj punc, a je bilo na koncu vseeno dovolj za zlato. Glede na čas, ki sem ga dosegla na tretjem Slovenski dobitniki medalj na SP v alpskem smučanju: Schladming 1982: - srebro: Bojan Križaj (slalom) - bron: Boris Strel (veleslalom) Crans Montana 1987: - srebro: Mateja Svet (veleslalom) - bron: Mateja Svet (slalom), Mateja Svet (superveleslalom) Vail 1989: - zlato: Mateja Svet (slalom) - bron: Tomaž Čižman (superveleslalom), Mateja Svet (veleslalom) Saalbach 1991: - srebro: Nataša Bokal (slalom) Sierra Nevada 1996: - bron: Urška Hrovat (slalom) samostojni ekipi sta še trener Grega Koštomaj in kineziolo-ginja Anja Šešum. Slovenski junakinji zime 2016/17 so dvakrat predvajali slovensko himno Zdravljico, najprej takoj po tekmi ob podelitvi šopkov in nato še v središču St. Moritza, ko je dobila svojo prvo snežinko, najžlahtnejšo od vseh. Je pa zmaga Štuhčeve vsaj malo tudi švicarska. Štuhčeva je vse zmage, ki jih je osvojila v tej sezoni, osvojila na smu- St. Anton 2001: - bron: Mitja Kunc (slalom) Val d'Isere 2009: - srebro: Tina Maze (veleslalom) Garmisch-Parenkirchen 2011: - zlato: Tina Maze (veleslalom) - srebro: Tina Maze (super-kombinacija) Schladming 2013: - zlato: Tina Maze (superve-leslalom) - srebro: Tina Maze (super-kombinacija), Tina Maze (veleslalom) Vail 2015: - zlato: Tina Maze (smuk), Tina Maze (alpska kombinacija) - srebro: Tina Maze (super-veleslalom) St. Moritz 2017: - zlato: Ilka Štuhec (smuk) čeh proizvajalca Stockli, na katerih je zmagovala že Tina Maze pred njo. Novi osebni mejniki jo čakajo tudi v svetovnem pokalu, saj obstaja velika verjetnost, da bo sezono kot prva Slovenka v zgodovini končala kot zmagovalka smukaškega seštevka zime. Po poškodbi Lare Gut ima možnosti za osvojitev malih kristalnih globusov tudi v kombinaciji in superveleslalomu. sta jo Črnko, ki je verjela v hčerko tudi takrat, ko ji ni šlo in ko ji je sreča obrnila hrbet in je bila poškodovana. Kar pet poškodb kolena je imela. Ni manjkalo solz sreče. V majhni Namizni tenis Muta ostala brez prask treningu in danes, sem vedela, da ni bilo vse idealno, da se da še kaj narediti. Na tekmi se dogajajo napake, enim večje, drugim manjše,« je med drugim še dejala Štuhčeva. Za uspehom Štuhčeve stoji majhna samostojna ekipa. Tako kot dosežki Mazejeve pred njo so tudi dosežki Štuhčeve plod dela samostojne ekipe. Zato ne preseneča, kakšne misli so ji rojile po glavi, ko je čakala na to, da je njena zmaga postala tudi uradna: »O tem, iz česa izhajam, kako sem prišla do sem. Da smo mini ekipica, kako vozimo vse skupaj, kaj vse je že bilo, kaj vse še bo. Defini-tivno je treba biti trmast in vztrajen in verjeti v to, kar delaš. Jaz sem vedno verjela in slabe stvari se niso pripeljale v misli.« Na vprašanje, kdo je še zaslužen za zmago, pa je odgovorila: »Definitivno mama, da sem takšna, kot sem.« Štuhče-va, njena mama Darja Črnko, trener Grega Koštomaj in ki-neziologinja Anja Šešum tvorijo zmagovalno ekipo. »Delo prevzamem z začetkom sezone oziroma že malo prej. De-finitivno je odlično pripravljena,« je o novi šampionki dejala Šešumova. Štuhčeva še ostaja na prvenstvu in bo nastopila tako na veleslalomski kot slalomski tekmi. sta 1. SNTL (ž) 14. krog: Muta - Ptuj 5:0 Ptujska trojka (Katja Krajnc, Anja Bezjak in Daniela Toma-nič Butkovska) ni bila kos vodilni in neporaženi ekipi lige, Muti. Zanjo ob dvojčicah Ni ki in Zali Veronik nastopa tudi Vesna Rojko. Tokrat je bila blizu posamični točki le Katja v dvoboju z Zalo Veronik, na koncu pa je v odločilnem petem setu izgubila 11:9. 1. NTK MUTA 12 12 0 24 2. NTK ARRIGONI 13 11 2 22 3. NTK VESNA 12 8 4 16 4. NTK LOGATEC 12 6 6 12 5. NTD KAJUH-SLOVAN 12 6 6 12 6. NTK LETRIKA 12 6 6 12 7. NTK KEMA 13 4 9 8 8. NTK PTUJ 13 2 11 4 9. NTK JESENICE 11 0 11 0 1. SNTL (m) 14. krog: Kema - Maribor 5:3. Derbi kroga je bil odigran v Puconcih, kjer je gostovala ekipa Maribora. Domačini so na koncu svojo vlogo favorita upravičili, čeprav je bil dvoboj zelo tesen. Tokrat je bil najmočnejši člen gostujoče ekipe Matic Slodej, ki je osvojil vse tri posamične točke. Danilo Pi-ljak in Matevž Črepnjak tokrat nista dodala svojega deleža ... 1. NTK KRKA I 13 13 0 26 2. NTK KEMA 14 13 1 26 3. NTK INTER DISKONT I 13 9 4 18 4. ŽNTK MARIBOR 14 9 5 18 5. NTK ARRIGONI 14 7 7 14 6. NTK SOBOTA 14 7 7 14 7. NTS MENGEŠ I 14 6 8 12 8. NTD KAJUH-SLOVAN I 14 3 11 6 9. NTK OLIMPIJA 14 1 13 2 10. NTK ILIRIJA 14 1 13 2 2. SNTL (m) 8. krog: Muta - Ptuj 5:3, Inter Diskont II - Ptuj 5:4. Ptujčani so tokrat gostovali na Koroškem, kjer so odigrali dve srečanji. V nobenem niso bili uspešni, čeprav so možnosti vsekakor imeli. Na Muti je vse tri točke za varovance trenerja Marinka Grbiča osvojil Luka Krušič, manj uspešna sta bila Marsel Šegula in Darko Drčič. Na Ravna h je bila tekma še bolj zanimiva in negotova, gostje pa so po dveh zmagah Krušiča in dveh Šegula vodili 3:4. Odločilno točko bi lahko osvojil Darko Drčič, a je izgubil 14:12 v odločilnem 5. nizu, podobno kot Marsel Šegula (3:1) v zaključku proti Luku Brezniku, ki je ugnal vse tri Ptujčane. 1. NTK SAVINJA 15 15 0 30 2. NTK MELAMIN 14 12 2 24 3. PPK RAKEK 14 11 3 22 4. NTK MUTA 15 8 7 16 5. NTK VESNA 15 8 7 16 6. NTK INTER DISKONT II 15 7 8 14 7. NTK PTUJ 14 3 11 6 8. NTK LOGATEC 14 3 11 6 9. NTK KRIŽE 14 3 11 6 10. NTK PREBOLD 14 2 12 4 2. SNTL (ž) 5. krog: Cirkovce - Preser-je 0:5, Cirkovce - Ljubljana 5:0. Igralke iz Cirkovc (Ina in Iva Unger, Nika Belaj) so imele konec tedna dve srečanji, a z zelo različnima ekipama. Proti vodilni ekipi iz Preserja niso mogle računati na uspeh, proti Ljubljani pa so vknjižile zanesljivi točki. 1. NTK PRESERJE 7 7 0 14 2. NTK CIRKOVCE 7 5 2 10 3. NTK SOBOTA 7 3 4 6 4. NTK INTER DISKONT 6 2 4 4 5. NTK LJUBLJANA 7 0 7 0 JM 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 14. februarja 2017 Nova vas • Sedme koline TD Markovci Ko zadiši po pečenki Člani Turističnega društva (TD) občine Markovci so se tudi letos v gasilsko-va-škem domu v Novi vasi družili na kolinah. V svojo družbo so povabili vse ljudi dobre volje, občane in prijatelje društva. Obiskovalci oziroma gostje so se jim lahko pridružili že podnevi, ko je bilo delo še v teku. Družbe so bili veseli tudi v večernih urah, ko so za okrog sto povabljenih pripravili bogato večerjo. Pa tudi skozi dan odlične kulinarike ni manjkalo. Koline so pričeli ob 7. uri. Najprej s požirkom žganice. Okrepčali so se tudi s kislo juho. Medtem ko so mesarji skrbno opravljali svoje delo, razkosali meso in pripravljali vse potrebno za pripravo klobas in krvavic, so gospodinje pripravljale malico: jetrca, zelje in celi krompir. Dišalo je po praženi masti in ocvirkih, v krušni peči se je pekla pečenka. Pri opravilih je sodelovalo okrog 20 članov društva. Ob 17. uri so gostom postregli z večerjo. Pripravili so svinjsko juho z rezanci, kislo juho, pražen krompir, pečenko, dušeno zelje, zeleno solato, hren, pa tudi kuhane svinjske kosti (»košice«) za obirati. Zelo dobro so teknile gibanice, pečene v krušni peči. TD občine Markovci deluje 16 let. Kot vsako leto bodo člani tudi letos februarja sodelovali na markovskem fašenku, aprila pri organizaciji prireditev ob občinskem prazniku, v načrtu imajo izdajo promocijskega kataloga. Podelili bodo priznanja za najlepše urejene okolice domov in poslovnih objektov, udeležili se bodo srečanja predstavnikov obje-zerskih občin, načrtujejo pa tudi eno ali dve strokovni ekskurziji. MZ Markovci • 16. ocenjevanje pustnih krofov Naziv za naj krof v Dražence Skupinska fotografija gospodinj, ki so pripravile krofe za ocenjevanje, komisije in organizatorje dogodka. Podgorci • Slovesna maša v čast visokemu jubileju 80 let življenja župnika in deka V župniji sv. Lenarta v Podgorcih je bilo v nedeljo, 5. februarja, pri pozni maši nadvse Polenšak • Smučarski skoki Smučarski skoki, ki povezujejo različne generacije Od leta 2000 naprej Športno društvo Polenšak organizira smučarske skoke, na katerih je letos sodelovalo 20 skakalcev; najmlajši med njimi je štel 18, najstarejši pa 63 let. «M* Tekmovanje v smučarskih skokih v Kmetovi grabi na Po-lenšaku je bilo izvedeno konec januarja, organizator pa kot vsa leta doslej Športno društvo Polenšak. Prijavljenih je bilo letos 20 tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije, bodrilo pa jih je okrog 300 obiskovalcev. Najboljši rezultat je dosegel David Kvar (ŠD Polenšak), ki je skočil 22,5 metra. Eden izmed članov društva, ki je gostilo in organiziralo skoke, je bil tudi najmlajši udeleženec tekmovanja, 18-letni Anže Sagadin (ŠD Polenšak). Ob bok pa so se jim odlično postavili tudi veterani, med njimi tudi najstarejši skakalec, Milan Potočnik (Klub Abraham Bled), ki je še pri 63 letih skočil odlično. Kot pojasnjujeta tajnik ŠD Polenšak Matjaž Cvetko in predsednik skakalne sekcije David Kvar, Športno društvo Polen-šak skoke organizira vse od leta 2000 naprej, odvisnosti od vremena. Če bo letos naklonjeno ljubiteljem zime in snega, bodo organizirali še eno tekmovanje. Dženana Kmetec Rezultati skokov na Polenšaku Člani: 1. mesto: David Kvar (ŠD Polenšak), 2. mesto: Gregor Glušič (Velenje), 3. mesto: Damjan Lemež (Velenje) Veterani: 1. mesto: Peter Došler (ŠD Jablance), 2. mesto: Matej Kostanjevec, 3. mesto: Milan Potočnik (Bled) Foto: arhiv ŠD Polenšak Letos je tekmovalo 20 tekmovalcev, najboljši rezultat je dosegel David Kvar. / torek • 14. februarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Članice Društva podeželskih žena občine Markovci ostajajo zveste svoji društveni tradiciji. Takoj po svečnici, prvo soboto v februarju, so pripravile ocenjevanje pu- stnih krofov. Letošnje je bilo že 16. po vrsti. Krofe za ocenjevanje so pripravile gospodinje iz domače in sosednjih občin. Ocenjevala jih je štiričlanska komisija. Članice komisije so Marija Horvat iz Izobraževalnega centra Piramida Maribor (predsednica), Cvetka Bogdan in Bernarda Trafela iz KGZS - kmetijske svetovalne službe Ptuj, ter Darinka Meznarič, članica društva. Komisija v enaki sestavi deluje že od prvega ocenjevanja. Med 14 vzorci so bili letos za najboljše ocenjeni krofi Brigite Peršoh Bezjak iz Dražencev. Krofi za ocenjevanje so morali biti brez marmeladnega nadeva in sladkornega posipa. Komisija je ocenjevala zunanji videz, videz sredice ter vonj in okus krofa. Za vsak vzorec so ocenjevalke opredelile dobre in slabe strani, njegovo kakovost in napake. Na koncu so obdelale rezultate iz zapisnikov, na osnovi teh pa nato izbrale najboljši krof in podelile naziv naj krof občine Markovci. »Krofi, ki jih ocenjujemo, dosegajo zelo lepe ocene. Vsi letošnji vzorci bi na ocenjevanju za razstavo Dobrote slovenskih kmetij prav gotovo prejeli priznanja. Res so odlični. Za uspešno pripravo krofov so v prvi vrsti potrebne kakovostne sestavine, ki so pogoj za dober okus in lep videz. Prava pika na i pa je venec, ki pokaže, da je gospodinja res kos temu delu,« je povedala predsednica komisije Horvatova, ki je tudi tokrat po ocenjevanju gospodinjam delila nasvete o pripravi te priljubljene pustne sladice. MZ na Jožeta Sipoša slovesno. Župnijsko občestvo je svojemu dušnemu pastirju ob okroglem življenjskem jubileju - 80. rojstnem dnevu -, ki ga je praznoval dan prej, pripravilo lepo slovesnost, ki se je začela z nagovorom, ki ga je pripravil sam slavljenec, farni župnik, dekan Jože Šipoš, prebral pa ga je Vlado Mar, vrsto let desna roka gospoda župnika. Šipoš je bil rojen v župniji Pertoča v Prekmurju, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1962 v Mariboru. Na župnijo sv. Lenarta je prišel iz sosednje župnije sv. Marjete v Gorišnici, kjer je bil pred tem devet let kaplan, leta 1972 pa je v nastopil službo župnika v Podgorcih. Torej je duhovni vodja te župnije že polnih 45 let. Slovesna pozna maša je bila polna lepih misli, zahval, prošenj, dobrih želja, pa tudi obujanja spominov ni manjkalo. Župnik se je sprehodil po svoji bogati življenjski poti in se na svoj račun tudi hudomušno pošalil. Za svoja leta je še zelo bistrega uma, še vedno željan novih znanj, saj se prav te dni znova podaja na katehet-ski simpozij v Celje. Pravi, da za nova znanja ni nikoli prepozno. Za svojo fizično kondicijo in vitalnost pa gospod skrbi s planinarjenjem, je pa tudi eden redkih, ki je osvojil Santiago de Compostela - Špansko Jakobovo romarsko pot - najbolj znano romarsko pot na svetu - od južne Francije do Santiaga v Španiji ... Za slovesno petje pri maši so poskrbeli člani cerkvenega pevskega zbora domače župnije, ob koncu slovesnosti so pred oltarjem zapeli še člani moške vokalne skupine Mladi veseljaki iz Cirkulan, na koru pa so se oglasili še mladi glasovi mladinske pevske skupine domače župnije. Po podeljenem sklepnem blagoslovu sta z besedami zahvale in iskrenimi voščili spregovorila še predstavnica župnije Jožica Megla in predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, ki je dobrim željam v imenu lokalne skupnosti pridružil še voščilo župana občine Ormož Alojza Soka. Sveta maša, polna čustev, je bila po dveh urah končana, slavje pa so vsi prisotni, z jubilantom na čelu, ob prigrizku, sladkih dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje iz vse župnije in ob kapljici rujnega nadaljevali v kulturni dvorani v Podgorcih. Martina Horvat Ptuj • Ustanovitev društva mladih rejcev govedi Dvig rejske kulture Na Ptuju se ustanavlja društvo mladih rejcev govedi na območju Podravja. »Društvo omogoča pridobitev novih znanj, izmenjavo izkušenj in sklepanje prijateljstev,« je razloge, zakaj se pridružiti društvu, naštela Tjaša Gerbic, koordinatorka ustanovitve društva. Med pobudniki ustanovitve je Osemenjevalni center Ptuj. društva mladih rejcev govedi »Želimo si več dobrih in spo- Foto: Jure Zauneker sobnih mladih, ki jih zanima resno delo, ki gojijo ljubezen do živali in ki jih zanimajo nova znanja. Ob tem društva zagotovo pripomorejo k dvigu rejske kulture in zavedanja o pomenu domače selekcije,« je dejal Gregor Plevnik, vodja centra. In čeprav so danes informacije od nas oddaljene le nekaj klikov, pa imajo vendarle večjo težo izkustva in nasveti iz prve roke, je prepričana Tjaša Gerbic: »In tega se mladi kmetovalci zavedajo, saj so mnogi rekli, da je skrajni čas, da se tovrstno društvo organizira.« Volilni občni zbor bo 4. marca ob 19. uri v dvorani Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Ptuj. MV Starše • Občina spodbuja šport Na Pohorju smučajo po polovični ceni Občina Starše je svojim občanom ponovno omogočila za polovico cenejše smučanje na pohorskih strminah, in sicer od 1. februarja dalje. »Za ta ukrep smo se odlo- različnih športnih panogah čili, saj želimo povečati šte- in svojim občanom omogo-vilo športnih rekreativcev v čiti, da lahko ceneje smučajo, plavajo ter zastonj drsajo na drsališču, ki ga imamo postavljenega v Prepoljah,« je razlog za tovrstno odločitev pojasnil župan Bojan Kirbiš. Za športne aktivnosti občanov, torej za postavitev drsališča, za nakup pokalov ter nagrad za tekmovanja, ki jih organizirajo domača društva, ter za sofinanciranje kart za kopanje in smučanje ima občina v proračunu predvidenih 20.000 evrov. Koliko od tega skupnega zneska bodo namenili za sofinanciranje smučarskih kart, seveda še ni znano, bo pa, če gre sklepati na izkušnje predlanske sezone, strošek okrog 2.000 evrov. »Smučanje po polovični ceni smo našim občanom omogočili že v sezoni 2014/2015 in zanje poravnali 1.800 evrov,« je pojasnil župan. Ob tem so na občini dodali, da lahko občani Starš bonitetno kartico, ki so si jo uredili že pred dvema letoma, sedaj obnovijo. Drugi, ki bonitetne kartice še nimajo, morajo na blagajni vzpenjače z osebnim dokumentom dokazati bivanje v občini Starše ter naročiti izdelavo kartice, ki je v dopoldanskem času med tednom izdelana takoj. MV Ljubljana, Ptuj • Kurenti na obisku v parlamentu Kurenti pripravljeni pomagati parlamentarcem Obisk mask in šem iz Ptujskega v hramu demokracije je simbolično povabilo na obisk enega največjih karnevalskih festivalov v Evropi. Delegacijo 57. Ku-rentovanja sta sprejela predsednik Državnega zbora Milan Brglez in predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, častni pokrovitelj 57. Kurentovanja. Sprevod rogatih in pernatih kurentov in korantov iz Ptujskega so čez Trg republike do poslopja Državnega zbora povedli župan MO Ptuj Miran Senčar, predsednik 57. Ku-rentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen ter 16. princ karnevala Aleš Goričan plemeniti Maksimilijan Gre-gorič s princeso plemenito Ano in njuno gardo. V delegaciji niso manjkali niti pokači in hudomušna rusa. Najbolj znane slovenske odganjalce zime je sprejel predsednik državnega zbora Milan Brglez v družbi predsednika Mitja Bervarja. Župan MO Ptuj Miran Senčar je v imenu delegacije poudaril pomen Kurentovanja za Ptuj, regijo in Slovenijo in dodal: »Kurenti in koranti med vami so naši najbolj poznani pustni liki, ki preganjajo zlo in prinašajo dobro. Tudi slovenskemu parlamentu so pripravljeni pomagati pri tem poslanstvu, le namig jim je treba dati,« je Brglezu in Bervarju ponudil pomoč kurentov Senčar. Predsednik 57. Kurentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen je dodal, da ga veseli, da je kurentom in korantom prvič uspelo simbolično združiti Državni zbor in Državni svet. Za Ptujčane je pomembno tudi negovanje dediščine pusta, karnevala in pustnih likov, zato še posebej veselo pričakujejo za jesen napovedano odločitev vpisa tradicije obhodov kurentov na Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine. LC Foto: Borut Peršolja Foto: M Z 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 14. februarja 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline v Se vedno je premokro za delo na prostem Kmalu se bodo mnogi spraševali, kako gnojiti na vrtu. Prvo opozorilo - če ste jeseni že gnojili s hlevskim gnojem, potem gnojenje spomladi niti slučajno ni potrebno. Mogoče boste poleti občasno namočili koprive ali kompost in po treba zaliti najzahtevnejše vrtnine. Tako malo, za vsak slučaj, da bo bolje raslo, vreči še kaj, ali so to briketi (kupljena organska gnojila) ali celo umetna gnojila, pa ne le, da nima smisla. Škodljivo je za zemljo in za vrtnine. Mineralna ali organska gnojila Mineralna, umetna, lahko topna gnojila res priskrbijo potrebna hranila za naše rastline, vendar daljnoročno ničesar ne prispevajo k ohranitvi kakovostne strukture zemlje. Mineralna gnojila uporabimo samo, če nam analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed posamičnih hranil. Na vrtu torej uporabljamo organska gnojila. Organske snovi v tleh je le 3-5 %, a brez nje so v zemlji velike težave. Hranila se izpirajo, hitro nastopi suša, saj se vodne molekule nimajo kje zadržati, zemlja se zbija in seseda po vsakih močnejših padavinah. Vam je to kaj znano? Nekaj takega vidimo na številnih večjih njivah po Italiji, Franciji, žal včasih tudi pri nas. Po vsakem dežju na zemlji stoji voda, takoj za tem pa zemlja spoka. Tukaj seveda rastline nikoli nimajo ugodnih pogojev za rast in razvoj. Tega si na svojem vrtu nikakor ne želimo. Na vrtu torej uporabljamo samo organska gnojila. Organska gnojila niso samo gnoj in kompost Osnovno načelo ekološke pridelave je, da gnojimo tla, ne rastline. Zdrava, humozna prst potem skozi leta skupaj z mikrobi nahrani naše rastline. Zemljo pa lahko gnojimo samo z organskimi gnojili. Mnogi pod imenom organska gnojila poznajo samo gnoj ali kompost. Res je, da sta to še vedno najpogosteje uporabljeni organski gnojili, nista pa edini. Organska gnojila so lahko tudi rastline, ki jih namerno posejemo in potem zadelamo v zemljo, rečemo jim rastline za zeleni podor. Rastline lahko tudi namakamo določen čas v vodi in tako pridobimo močna, tekoča organska gnojila. Z rastlinami, tako zelenimi kakor posušenimi, lahko tla tudi zastiramo, kasneje pa jih zadelamo v tla in jih s tem obogatimo. Tudi tako gnojimo. Seveda pri gnojenju z rastlinami ne smemo pozabiti na metuljnice. Z njimi prav na poseben način obogatimo tla, prerahljamo povoženo, pohojeno zemljo in jih seveda pognojimo. Zelo uporabno organsko gnojilo je tudi pepel. Novejšega datuma je gnojenje z ovčjo volno. Kljub temu da je to res novost, lahko v tujini že kupimo organska gnojila, pelete iz ovčje volne. Če nam nobeno izmed zgoraj omenjenih gnojil ne odgovarja, potem imamo v trgovinah na razpolago široko paleto kupljenih organskih gnojil. Ta so običajno v obliki pelet, zato jim mnogi na kratko rečejo briketi. Gnojenje z gnojem Poleg hlevskega gnoja seveda lahko brez težav uporabljamo tudi gnoj drugih domačih živali. Imajo samo nekoliko drugačen sestav hranil, kar je treba upoštevati pri gnojenju. Pri gnojenju z gnojem je treba upoštevati nekaj znanih dejstev. Gnojenje z gnojem pomeni, da imajo rastline hranila na razpolago najmanj tri leta, trajni humus pa ostane v tleh, jih rahlja, zadržuje hranila in tudi vlago še dalj časa. Ravno zato je nujno, da pri gnojenju ne pretiravamo. Hlevskega (govejega) gnoja damo največ 2,5 l/m2 zgoraj zapisanim požrešni-cam. Vsako leto torej ne pogno-jimo vsega vrta, ampak samo del, najbolje tretjino. Naslednje leto pa pognojimo drugi del seveda, pri triletnem kolobarju tistega, ki ni bil gnojen že dve leti. Ker pa z FEBRUAR Svečan ¿i SREDA I l^nac 05. leden fi^A 1 d ^ETRTEK I U lulijana —x ČETRTEK ¿— Marija Svrfnica "1 r~7 PETEK 1 / Silvin 'Ä* -j PETEK Z) Blaž m SOBOTA Simeon a SOBOTA Andrej m H 05:20 ^^^ I Q NEDELJA 1 —' Julijan 1™ NEDELJA J Agata "") O PONEDELJEK /L-\J Leon OS. leden s-* PONEDELJEK O Dora (K. teden -1 TOREK Z_ 1 Irena od 09.00 r—J TOREK / Eeidii Sanfni vzhod 07:17 fife Sonini zahod 17:16 ' SREDA ¿—C— Marjeta £ Q SREDA i—/ lanez, Slovenski kulturni praznik ČETRTEK Z-Z) Marta Q ČETRTEK _J Polona & / PETEK ¿J~\1 Matija "1 PETEK 1 \J Viljem 41 SOBOTA Sergij SOBOTA Marija a NEDELJA Andrej % 14:00 -1 —i NEDELJA 1 /C. Damijan * PONEDELJEK i- / Gabrijel 09. teden A-J PONEDELJEK 1 «J Katarina 07. teden "««■» Od 10:00 TOREK ¿-O Roman Pusi m «1 / TOREK Valentin 'I [7 SREDA 1 J Jurka Ni priffliren tšt Cvetje in oljnice Soninice. lan. diiavnice in vse vrste cvetlic,- ^^ Plodovke in sadje ^^P Paradižnik, paprika, grah. Cepimo koUiiarje, gnojimo z mineralu Opravimo ¡iiTi¡H>Ur0plj8nj5 «3 0'fv p«oi¡ kodravostl. Z ¡oirnjem v nasadih mi «nojiji-Ijk pjiine- ! V» Solate, trli«, ohw, motovilit, tvciaía. btova... ie«rt, fibuli. Kdkiir ID za DDVr SM91185M ".SSä Sstvrno« wiroin^a Hariit Ttiu a zatoina Otda, vn«fl«, T. oi S5J™ Kompost je najboljše organsko gnojilo, ki ga lahko uporabite tudi spomladi. ¿Š* ■ ■ v- Foto: Miša Pušenjak gnojem gnojimo izključno samo jeseni, naj bo zdaj o gnoju dovolj. Kompost Kompost je zagotovo najboljše gnojilo za vrt, saj so mikroorganizmi v njem že tisti, ki ga potem razkrojijo do rastlinam dostopnih hranil. Vendar je treba vedeti, da kompostni kup na vrtu ni smetišče za organske ostanke. Organska masa v kompostu mora razpadati, ne gniti. To pa pomeni, da mora biti masa zračna, ne smemo previsoko nalagati, posamezne plasti, ki jih nalagamo na kup, ne smejo biti predebele. Kompostni kup mora biti v senci, saj sončni žarki uničujejo mikroorganizme, ki spreminjajo organsko maso v kompost. Prav tako pa v kup ne sme zatekati voda, zato ga pokrijemo tako, da zagotovimo kroženje zraka. Najboljša prekrivka so smrečje, koru-znica, trstika, ki jih naložimo tako, da je na sredini rahlo privzdignjeno in nagnjeno k robovom kupa. Tako zagotovimo odtekanje večjih količin vode in dežja s kupa. Kompostni kup je treba zračiti, ga večkrat prerahljati med poletjem. Če pa je poletje zelo suho in vroče, ga občasno zalijemo. Le tako bomo dobili najboljše gnojilo za vrt. Ka-pusnicam, plodovkam, sladki koruzi, krompirju, blitvi, rdeči pesi ga damo 8-10 l/m2 oziroma 4 kg/ m2. Preostalim korenovkam, endi-viji, radiču, solati, poru ga damo 5 - 8 l/m2 (3 kg) in ostalim vrtninam 1 - 2 l/m2 (1 kg). Mlademu sadnemu drevju ga lahko damo 5-7 l/m2, starejšemu in zelenici pa 3-5 l/m2. Tudi cvetlične grede in zelišča lahko gnojimo s kompostom, uporabimo ga 3-5 l/m2. Seveda je treba vedeti, da kompost ni enak kompostu, na primer kompostiran hlevski gnoj ima veliko višjo vsebnost hranil, zato ga damo skoraj polovico manj. Tudi kompost zadelamo, pomešamo z vrtno zemljo. Gnojimo pa lahko tako spomladi kakor v KGZS - Napajanje telet - (2.) Razvijajmo vamp Teleta ob rojstvu še niso funkcionalni prežvekovalci, saj vamp še ni razvit. Dokler tele napajamo samo z mlekom, je vamp najmanjši od želodcev in siriščnik največji. Šele ko teletu ponudimo žita, ta pričnejo vzpodbujati razvoj vampa - rast papil. Zdrava stena vampa je poraščena z izrastki - papilami, ki povečajo njegovo površino ter s tem pripomorejo k boljši absorpciji hranil iz vampa. V poizkusih je bilo ugotovljeno, da zgodnje krmljenje žitaric vzpodbuja razvoj vampa. Ob prebavi žitaric v vampu nastajata maslena in propionska kislina, ki sta odgovorni za rast resic. Tele prične že telo zgodaj grizljati voluminozno krmo (trava, seno, slama), a to k razvoju vampa ne doprinese skoraj nič, saj pri prebavi vlaknin nastaja po večini ocetna kislina, ki nima vpliva na razvoj vampnih resic. Tele, vzrejeno na mleku in senu, bo funkcionalni vamp razvilo precej kasneje, zato ga morajo rejci napajati z mlekom dlje časa, s tem pa pokrmijo večje količine mleka. Teletu moramo nuditi svežo čisto vodo, saj ta vzpodbuja zauživanje krmil ter napolni vamp, s tem pa pospeši razvoj anaerobnih mikroorganizmov (tistih, ki živijo v brezzračnih razmerah). Zaradi zgodnjega razvoja vampa bodo teleta imela manj drisk ter posledično večje priraste. Manj infekcijskih drisk pomeni tudi bolj zdrava prebavila, ki bodo, ko tele odraste v proizvodno žival, uspešno vsrkavala hranila. Svetovalna služba: Igor Tumpej, univ. dipl. inž. jeseni. Koreninski sistem trajnic, zelišč in okrasnih rastlin že v jeseni zavarujemo z njim pred zimo, spomladi pa ga vkopljemo v zgornjo plast zemlje. Kupljena organska gnojila So nadomestilo gnojenju z gnojem ali kompostom. Njihova prednost je predvsem lažja uporaba, doziranje in odsotnost plevelnega semena. Vendar dajejo hranila rastlinam samo eno leto. Ob enem vsebujejo premalo trajnih organskih ostankov, da bi zemljo tudi rahljala, zadrževala vodo in hranila. Zato svetujem, da uporabo kupljenih organskih gnojil redno kombiniramo tudi z rastlinami za zeleni podor ali kompostom. Uporabljamo jih natančno po navodilih, saj so navodila pri nekaterih že zelo visoka. Sama bi na vrtovih uporabljala nekoliko manjšo količino, kot je priporočena. Vsekakor pa količina na vrečki zadošča za gnojenje skozi celo leto in ni treba naslednji vrtnini ponovno gnojiti. Ravno obratno, jaz bi nekaterim vrtninam, kot so čebulnice, gnojila manj. Z njimi gnojimo tako spomladi kakor v jeseni. Osebno se mi zdi boljša spomladanska uporaba. Organskih gnojil je torej dovolj in vsak lahko najde sebi primerno. Zato je uporaba lahkotopnih, mineralnih gnojil na vrtu, povsem nepotrebna, razen v izjemnih primerih. Kako uporabljamo pepel na vrtu Pepel je kalijevo gnojilo, vsebuje tudi nekaj kalcija, pa nič dušika. Zato ga ne smemo uporabljati v prevelikih količinah, saj potem ustavlja rast. Vem, da ga je lažje pozimi kar sproti nositi na vrt. V tem primeru ga na tanko potresite po vseh gredicah, nikakor ga ne znosite vsega na prvo, najbližjo. Na tej bodo rastline rasle počasneje. Kolikor je le mogoče, pa ga prihranite za poletje. Takrat je ne samo gnojilo, ampak tudi odlično sredstvo za preganjanje škodljivcev. Z njim lahko odženemo tako čebulne muhe spomladi in jeseni kakor tudi bolhače s kapusnic in seveda uši s fižola, graha in boba. Nekateri pravijo, da je tudi koloradskih hroščev manj. Del pepela pa je tudi odlično sredstvo za kompost. Kadar damo nanj preveliko količino mokrih, predvsem kuhinjskih odpadkov ali pokošene trave, to plast potresemo s tanko plastjo pepela. Pepel rahlja kompost, ga vzdržuje zračnega in predvsem ne preveč mokrega. Novost je gnojenje z ovčjo volno V zadnjih letih so se predvsem v Avstriji zelo navdušili nad gnojenjem z ovčjo volno. Ovac je veliko, domače ovčje volne pa skoraj nihče več ne uporablja. Ovčja volna vsebuje dovolj hranil za vrtnine, praktično je potem treba le proti koncu rastne dobe zaliti nekajkrat še z namočenimi vrtninami ali pa volni dodati še polovico komposta. Volna ni samo gnojilo, zemljo tudi rahlja in spomladi greje. Odlična je za gnojenje plodovk in kapusnic. Opazila sem, da jo uporabljajo tudi za gnojenje sadnega drevja in jagodičja. Na gredice je navozimo 30-40 cm na debelo in zadelamo v zgornjo plast (15 cm) zemlje. To pa navadno naredijo s frezo, motokultivatorjem. Z moti-ko bo šlo dokaj težje. To je vse, preostalo opravi narava sama. Seveda pa moramo tako pognojene gredice v primeru suhega in vročega vremena nekoliko bolj zalivati, da volna res prepereva in hrani vrtnine. Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Foto: Miša Pušenjak Gnojenje z volno je pri nas manj znano; volna mora biti samo pomešana zemljo, da ima še nekaj zraka. torek • 14. februarja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Zadetek Z glasbo želijo ugajati predvsem ljudem Ansambel Zadetek iz Pesnice pri Mariboru je na sceni dobri dve leti. Ustanovljen je bil decembra leta 2014. Od začetka ga sestavljajo trije člani, v tem obdobju se je sestava nekoliko spremenila. Danes ga sestavljajo Matic Lorbek, harmonikar in klavi-a turist, študent glasbe v Gradcu iz Pesnice pri Mariboru, basist Sebastijan Plevnik, po poklicu optik, ki pridno vadi in išče zaposlitev, prihaja pa iz kraja Sela v občini Podčetrtek, ter Luka Zajc, kitarist, študent, doma na Vinski Gori, ki poje pri različnih zborih in dela še marsikaj drugega. Spoznali so se na zabavi ob 18. rojstnem dnevu Sebastijana, takrat so tudi prvič skupaj zaigrali in se dogovorili za sodelovanje. Povezala jih je glasba, glasba in še enkrat glasba, poudarja Matic Lorbek. Glasba je še utrdila njihovo prijateljstvo, ki je iz dneva v dan močnejše. Nastopajo v narodnih nošah, ki tudi ljudem veliko pomenijo. Tudi sami so zelo ponosni in veseli, ko jih oblečejo. Njihov glasbeni repertoar je zelo bogat. Igrajo tisto, kar si občinstvo želi: od Slaka, Avsenika, Bratov iz Oplotnice, Fantov z vseh vetrov, Modrijanov, Naveze, Poskočnih muzikantov, do Gadov ... Tudi v zabavni glasbi, kjer so prav tako sestavili izjemno bogat repertoar, želijo ugajati; občasno pa zaigrajo tudi za svojo dušo, četudi v prvi Tudi sam se kot avtor želi temu kar najbolj približati. Z vsako novo skladbo in novim besedilom je seveda bolje, pravi. Prvo festivalsko nagrado so osvojili leta 2016 na Vurberškem festivalu, v bistvu kar prve tri in postali absolutni zmagovalci. Nagrade so prejeli za skladbi Tisti večer in Muzikant. Nagradilo jih je občinstvo, prejeli so Slakovo plaketo za najboljšo izvedbo v celoti in zlatega zmaja kot absolutni zmagovalci. Tudi v Lučah so bili absolutni zmagovalci, najboljši so bili še po odločitvi žirije. Ne gle- de na vse, kar prinašajo festivali, imajo člani ansambla Zadetek vedno en sam cilj, da so na festivalu všeč ljudem, da so zadovoljni sami s seboj, z nastopom oz. izvedbo. Posneli so tudi že več videospotov, tudi na ta način se želijo čim bolj približati najširšemu krogu ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Pri tem jim pomaga snemalka in sodelavka Martina Lorbek. Pravi zadetek pa je bil njihov koncert Zadetkovo leto, ki bo, kot kaže, postal tradicionalen narodno-za-bavni dogodek v Pesnici. Cilji za prihodnost so seveda igrati, igrati in igrati, ustvarjati nove pesmi in biti pri srcu ljudem. „V igranju in glasbi uživamo, to želimo prenesti tudi na ljudi, za katere igramo," sklene Matic Lor-bek. MG AnsamSIlliliillS Foto: zasebni arhiv vrsti želijo razveseljevati občinstvo. „Preprosto povedano, delamo za ljudi in za glasbo obenem. Nekatere pesmi so preprostejše, druge z večjo umetniško vsebino. Skratka, delamo in ustvarjamo tisto, za kar menimo, da v glasbi in pri ljudeh šteje. Vsi ljubimo glasbo, radi pojemo in radi igramo. Radost v glasbi ter uživanje na zabavah in veselicah oz. na drugih prireditvah je tisto, kar je primarno in zaradi česar smo glasbeniki," poudarjajo člani ansambla Zadetek, ki nimajo najljubše skladbe. Vsak ima svojo, ki mu morda zaradi preteklosti ali česar koli drugega nekaj pomeni. Matic Lorbek pa zase pove, da obožuje skladbe, ki imajo močno umetniško sporočilo, so dovolj preproste za večino poslušalcev in preprosto božanske za izvajanje. Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1952 OV V Že v začetku leta so začeli aktivnosti za gradnjo impozantne stavbe, kulturnega doma, med Zdravstvenim domom in Mladiko, ki bi bila najdo-stojnejši spomenik za padle borce v NOV in žrtev fašističnega nasilja z območja ptujskega okraja. V njej bi bili prostori za vse množične organizacije, njena dvorana s priključkom za športne in razstavne prostore pa bi lahko sprejela do tri tisoč ljudi. Postavili jo bodo v dveh letih, stala bo 35 milijonov dinarjev. Za postavitev spomenika ZB NOV so se odločili tudi v Cirkulanah. V odloku o javnem redu, miru in prometu so zapisali, da je prepovedano prosto puščati pse v javnih nasadih in na pokopališčih. Nabiranje lipovega cvetja ali kakršnih koli drugih plodov v javnih nasadih pa lahko odobri le pristojni organ. Pričele so se arondacije, prva jo je izvedla KDZ Sobetinci. Okrajno gradbeno podjetje Drava Ptuj je v letu 1951 gradbeni plan izpolnilo s 156 odstotki. Na gradbišča je dobavilo več kot 6700 ton različnega materiala. V Spuhlji je ponovno zaživelo kulturno-prosvetno delo. Mlado ljudsko-prosvetno društvo je bilo ustanovljeno na Destrniku, na kulturno-prosvetnem področju so bili zelo dejavni tudi v Leskovcu, Vitomarcih in pri Veliki Nedelji ter v številnih drugih krajih ptujskega okraja. 14. februarja je bila na Ptuju odprta poliklinika v trinad-stropni Čučkovi hiši, ki so jo sestavljali kirurški, ginekološki, otroški, interni, zobni, protituberkulozni, antivenerični in splošni oddelek s sprejemnico z 18 posteljami. Še vedno je bilo veliko problemov pri gradnji zadružnih domov, do leta 1952 sta bila popolnoma zgrajena le dva od predvidenih 22. MLO Ptuj se je zavzel za odločno borbo proti ostankom nemčurstva, ki se v raznih oblikah pojavlja v mestu. 17. februarja so v Narodnem domu na Ptuju odprli šolo za gasilske podčastnike. V prvi tečaj te šole se je vpisalo 60 kandidatov, med njimi 12 tovarišic. V Makolah so se spraševali ali bolj potrebujejo pekarno ali gostilno. V letu 1951 si je ptujski grad ogledalo 39.568 obiskovalcev, ki so Velik obisk letovišča Borl V letu 1952 je letovišče Borl obiskalo veliko prehodnih gostov. Imeli so tudi 250 stalnih gostov, ki so svoj zasluženi dopust preživeli med lepimi haloškimi griči in v osvežujoči Dravi. Z njim je ptujski okraj pridobil zanimivo in privlačno turistično točko, ki iz nedelje v nedeljo ob domačih gostih iz cele Slovenije privablja tudi veliko število gostov iz Hrvaške. rh rtr Foto: Fotografija je iz zbirke fotografij Franca Goloba Skozi ptujski mestni park je bila v 50. letih prejšnjega stoletja speljana cesta. se še posebej zanimali za kulturnozgodovinsko zbirko. Dornavčanom je pust prinesel srčno razvedrilo. Trgovsko podjetje Okrajni magazin Ptuj je vlada LRS nagradila s prehodno zastavico in denarno nagrado, kot najboljši kolektiv trgovskih podjetij v Sloveniji v letu 1951. Pletarna na Ptuju, tretja najstarejša zadruga v Slovenija, je praznovala 30-letnico obstoja. Prebivalci ptujskega okraja so si ogledali smučarske skoke v Planici, domačo tekmo na 50-metrski skakalnici in mednarodno tekmo na 80-metrski skakalnici. Tudi na Ptuju in v okolici je bilo več protestnih zborovanj zaradi barantanja s Trstom, na kateri je bilo izrecno poudarjeno, da se s sklepi zakulisne konference v Londonu ne bomo nikoli sprijaznili. Frankovčani so bili še vedno brez električne luči v vasi in železniške postaje. V zadrugah ljutomerskega okraja so pričeli postavljati prve električne pastirje. Garnizija Ptuj je prejela novo bojno zastavo. Na Bregu so 12. maja odprli prvi otroški vrtec OF v Ptuju. Podjetje Slovenija vino dobilo moderni stroj za polnjenje vina V Ptuju so množično proslavili 60. rojstni dan maršala Tita. Okrajni proračun za leto 1952 je znašal dobrih 182 milijonov dinarjev. Odborniki so tudi zahtevali, da se v okraju ustanovi kmetijska šola. Socialistično zdravstvo si je zadalo za cilj, da bo v letu 1952 poiskalo vse tuberkulozne bolnike v okraju. Fluorografiranje je zajelo 50.000 ljudi. Kolektiv Narodne banke v Ptuju je prejel priznanje kot najboljši v Sloveniji. Svet za komunalne zadeve OLO Ptuj se je zavzel za lepši videz mest in vasi. 29. junija je pri podjetju Slovenija vino začel obratovali moderni stroj, edini te vrste v Jugoslaviji, s katerim so lahko napolnili 2000 steklenic z vinom v eni uri. Ustanovljeni sta bili dve novi državni trgovski podjetji: Železnina in Izbira. Na predvečer dneva vstaje je na Panorami zagorel kres. Peter Malec je postal poklicni režiser v Okrajnem gledališču Ptuj. Na Gomili so dogradili 18 metrov visok razgledni stolp, gostinski obrati ptujskega okraja, skupaj 106, so ustanovili svojo zbornico. Zvezni gospodarski svet je izdal odločbo o nakupu premoga na kredit, obroki kredita niso smeli presegati četrtine mesečnih prejemkov. Poslovati je pričela Trgovinska zbornica Ptuj. Avto-moto društvo Ptuj je 17. avgusta organiziralo hitrostne motorne dirke v Kolodvorskem drevoredu v Ptuju. Izredna suša je prepolovila poljedelsko proizvodnjo v ptujskem okraju in povzročila večmilijonsko škodo. V letu 1952 sta mednarodno poslovali le dve podjetji: Perutnina in tovarna v Strnišču. V Drstelji so 19. oktobra odkrili spominsko ploščo v februarju umrlemu velikemu slovenskemu znanstveniku dr. Matiju Murku. Pri urejanju minoritske knjižnice so našli Trubarjev 430 strani obsegajoč Novi testament - evangeliji in apostolska dejanja. Knjiga je bila natisnjena leta 1557. V Ptuju je bilo ustanovljeno DPD Svoboda Ptuj. Sedmega decembra so potekale volitve v občinske ljudske odbore in okrajni zbor ptujskega okraja. Za predsednika LO mestne občine Ptuj je bil ponovno izvoljen Janko Vogrinec. Okrajno gledališče Ptuj je 20. decembra praznovalo 40-le-tnico delovanja. Pripravila: MG 20 Štajerski TEDNIK Podravje Kaj bomo danes jedli torek • 14. februarja 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK jota s kislo repo in cvetačna kremna juha, dušena juha, pečen file korenčkovajuha, kostna juha, svinjski juha, pečena svinjska kranjsko klobaso, juha, sojini polpeti, govedina v čebulni brancina, na maslu štefani pečenka, zrezki v omaki, ocvrti krača, pražen bananin kolač gobova omaka, omaki, zdrobova dušena zelenjava, dušena špinača, pire njoki, motovilec, krompir, zeljna solata endivija, sadje rezina, radič, rulada z krompir v kosih, krompir, lešnikove jogurtova strjenka z z majonezo, čežana marmelado ocvrta jabolka rezine gozdnimi sadeži Skutini njoki - Sestavine: 150 gramov skute, 1 žlica kisle smetane, 100-120 gramov gladke moke, 1/2 čajne žličke soli, 1 slaba pest naribanega parmezana (ni nujno), 1 jajce. Zadnjič nam je hotel neki trgovec prodati pol kilograma njokov za 2 evra (pravzaprav 1,99 €). Hvala lepa, si jih bomo naredili sami doma. In smo si jih na en-dva-tri. Skuto zmešamo s kislo smetano. Vmešamo z vilico stepeno jajce in sol ter nariban parmezan (ali kak drug sir). V zmes vmešamo najprej dve tretjini moke, nato pa postopoma še preostalo. Po potrebi dodamo še malo moke - dobiti moramo enotno testo, ki se ne prijema pretirano na prste, kljub temu mora biti zelo mehko. Testo razdelimo na tri dele in vsakega na po-mokani delovni površini z roko zvaljamo v velik svaljek. S topim delom noža ali plastično lopatko narežemo vsak svaljek na njoke poljubne velikosti. Kuhamo jih v soljenem kropu 5 minut, lahko pa jih ocvremo. Bananin kolač Sestavine: 125 g masla, 2 jajci, 125 g sladkorja v prahu, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 250 g moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 3 narezane banane, 60 g narezanih orehov, 80 g rozin, 100 g nastrgane čokolade. Maslo penasto umešamo. Postopoma mu dodamo obe vrsti sladkorja in rumenjaka ter še malo mešamo, da zmes naraste. Dodamo banane in čokolado, nato sneg in moko, presejano s pecilnim praškom, orehe in rozine. Rahlo pomešamo, da se sestavine spri-mejo. Testo damo v pomaščen in pomokan pekač ter pečemo pri 180 stopinjah Celzija 25 do 30 minut. ZPS • Živimo v debelilnem okolju Agresivno trženje hrane eden od razlogov za debelost Neuravnotežena prehrana, sedeča vedenja in nizka telesna dejavnost ter tudi premalo spanja so najpogosteje navedeni vzroki za debelost. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah. Otroška prekomerna hranjenost in debelost sta še vedno previsoki, zato je pomembno, da učinkovite politike uspešno uveljavljamo in dodajamo nove, dokazano učinkovite ukrepe, kot je omejevanje trženja hrane otrokom, ter tako preoblikujemo sedanje debelilno okolje v okolje z zdravimi izbirami. V letu 1993 je bilo v Sloveniji 13,7 % prekomerno telesno težkih otrok in mladostnikov in 3,1 % otrok in mladostnikov je bilo debelih. Do leta 2010 sta ti številki narasli na 19,6 % prekomerno telesno težkih in 7,3 % debelih otrok in mladostnikov. Po tem letu smo priča zaustavitvi naraščanja otroške debelosti in leta 2015 je bilo prekomerno telesno težkih 18,2 % in debelih 6,6 % otrok in mladostnikov. Podatki različnih študij kažejo, da smo bili uspešnejši pri mlajših kot pri starejših, bolj pri fantih kot pri dekletih, bolj v zahodni in osrednji Sloveniji kot vzhodni Sloveniji. Številni ukrepi, ki se že uvajajo ali so v pripravi, bodo usmerjeni tudi v ciljano zmanjševanje problematike debelosti v bolj ranljivih skupinah otrok in mladostnikov. K debelosti prispeva tudi oglaševanje hrane Omejevanje oglaševanja energijsko bogatih in hranilno revnih živilih otrokom je med pomembnejšimi ukrepi Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje. Oglaševanje hrane je dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost. »Prodorne tržne prakse spodbujajo uživanje živilskih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, s pomočjo spreminjanja okolja (transport, različna računalniška oprema in naprave, TV, mobilni telefoni) se pojavlja več sedenja. Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili,« je poudarila Mojca Gabrijelčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala, da oglaševanje hrane poleg zamenjave blagovne znamke znotraj iste skupine živil vpliva tudi na menjavo vrste živil, npr. sadje zamenjamo s sladkarijami. Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednost indeksa telesne mase. Da oglaševanje živil otrokom predstavlja resen problem v Sloveniji, je pokazala tudi obsežna raziskava Inštituta za nutricionistiko. »V raziskavi smo zajeli 12 mesecev programa na najpomembnejših TV-kanalih v Sloveniji. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila. Še posebej skrb vzbujajoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Ugoto- Foto: splet vili smo, da so 96 % oglaševanja živil tem času predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 % takšnega oglaševanja je povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje - ne glede na njihovo hranilno sestavo,« je povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodal: »V okviru raziskave smo spremljali tudi oglaševanje živil v obdobjih, ko so pred televizorji predvsem otroci, stari med 10 in 14 let. Tudi pri oglaševanju tej starostni skupini je bilo najbolj izrazito oglaševanje sladkarij (43 %), sledilo pa mu je oglaševanje pijač (10 %) in piškotov (8 %). Celokupno je bilo kar 81 % oglaševanja tej starostni skupini povezanega s promocijo živil, ki niso izpolnjevala meril Svetovne zdravstvene organizacije za oglaševanje otrokom.« Samoregulacija TV-ponudnikov »Izdajatelji TV-programov so imeli do 2. februarja 2017 rok za posredovanje pravil, zato bo agencija začela preverjati izpolnjevanje obveznosti izdajateljev, to je skladnost sprejetih pravil s smernicami ministrstva. Pravila ravnanja morajo biti oblikovana na način, da je otrokom omogočen razvoj zdravih prehranskih navad v skladu s prehran-skimi smernicami,« je poudaril Tomaž Gorjanc z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. torek • 14. februarja 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da ni nadzora nad državljani nikoli preveč. Bistričani sicer vedo, kdo jih nadzira v prometu - namreč domači policaji in še bolj domači redarji, sprašujejo pa se, kdo pa bo nadziral njihove redarje, ki so nič kaj po predpisih pustili svoj avtomobil sredi ceste. Govori se ... ... da smo se nekoč o Prešernovih pesmih učili v pretekliku - da je namreč v svojih pesmih slikal NEKDANJE razmere v tedanji slovenski družbi. Ampak saj veste, da je Prešeren vedno aktualen. In ponosno lahko zatrdimo: Prešeren slika DANAŠNJE razmere v sodobni slovenski družbi 21. stoletja. Ko človek toliko velja, kar plača. ... da nam je šele po nedavni državni kulturni proslavi jasno, kako spretne politike imamo v Sloveniji. Saj se spomnite, da že nekaj let govorijo, da bomo sedaj tujcem prodali državno srebrnino. In sedaj vemo, kaj je to, saj nas je kulturni govornik spomnil na Pre- Prireditvenik šerna: srebrnina - rosa trave. In če uspe našim politikom tujcem prodati roso tra ve - vsaka jim čast. Sicer pa če svojim državljanom že 25 let prodajajo meglo, zakaj ne bi nategnili še tujcev z roso trave?! ... da niso vsi ljudje ljubitelji pusta. In letošnja mora nas bo tlačila skoraj cel mesec. Lani pa je bilo tako prijetno - teden dni, potem pa je imel človek mir. ... da se pustno dogajanje pričenja s tradicionalnimi »prvimi« prireditvami: prvi kurentov skok, prvi bičev pok, prva brazda... Čas je za novo tradicijo: a ne bi markovskim pice-kom privoščili prvi kurji (na) skok? Najstniki vam bodo hvaležni (kurikepa tudi)... ... da je častni pokrovitelj letošnjega Kurentovanja predsednik državnega sveta. Kdo je že to? Če bi naredili anketo Foto: Tajno društvo PGC med Ptujčani, se najbrž ne bi spomnili njegovega imena niti tisti kurenti, ki so ga prejšnji teden svečano povabili na Ptuj. Razen Rajka F., ki pa ne šteje, ker je član državnega sveta. Pa ne bomo rekli: kakršna prireditev, takšen pokrovitelj. Ker nesramni pa nismo ... ... da bomo na pustnih prireditvah srečali vse tradicionalne pustne like iz domačega okolja. Tudi Branka Brumna... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 1 4 9 3 8 3 4 2 5 9 1 4 8 6 7 7 3 9 4 9 8 5 2 1 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ©© €€€ O Bik v ©©© € OO Dvojčka v ©© €€€ O Rak ©© €€ O Lev v © €€€ OO Devica ©© €€ O Tehtnica vv ©©© € OOO Škorpijon ©© € O Strelec vv © €€ OOO Kozorog v ©© GG Vodnar v ©©© GG Ribi ¥¥¥ © G Torek, 14. februar 16:30 Ptuj, Zasebni vrtec Vilinski gaj, PE Mezinčica, Volkmerjeva 49, brezplačne igralne urice za predšolske otroke, prijave na 051 223 069 ali vrtec@vilinskigaj.si 18:00 Ptuj, Dom Franca Krambergerja, Čučkova ul. 1, odprtje razstave udeležencev likovne kolonije Zelena meja - Zavrč 2016 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, predavanje dr. Andrej Pleterski -Globina naše kulturne dediščine - Slovani naša dediščina Sreda, 15. februar 12:00 Majšperk, prostori občine, Dan odprtih vrat 2017 v občini Majšperk, od 12. do 17. ure, ob 15.00 voden ogled čistine naprave Majšperk, ob 17.00 skupen ogled prostorov KPC 17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, pravljična urica z indijansko pripovedko in posebno gostjo 18:00 Ptuj, hotel Mitra, predavanja Tantrični pogled na spolnost in spolno energijo 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, koncert učencev Glasbene šole Ormož Četrtek, 16. februar 16:00 Ormož, prostori MCO, dvodnevna delavnica šivanja pustnih kostumov, brezplačno 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba Branke Jurce, pustna pravljična urica, Liljana Klemenčič in Maškarada 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Bralni klub, 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave slikarke in oblikovalke tekstilij Cvetke Hojnik 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, predavanje Dušice Kunaver - Globina naše kulturne dediščine - Evropska kulturna dediščina v slovenskih šegah Petek, 17. februar 16:00 Ormož, prostori MCO, dvodnevna delavnica šivanja pustnih kostumov Mestni kino Ptuj Sreda, 15. februar: 19:00 Pogovor ob filmu Komuna; dogodek Kosilo za enega, pogovor z dr. Iztokom Šorijem. Četrtek, 16. februar: 19:00 T2 Trainspotting. Petek, 17. februar: 16:00 Lego batman film; 18:00 T2 Trainspotting; 20:20 Petdeset odtenkov teme. Štajerski 1 PED INI [K www.tednik.si É^Stajerskitednik .Stajerskitednik Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 14. do 20. februarja. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Zakaj cepiti otroka in kdaj ne? Nd udaru v četrtek ob 16. uri z Marijo Slodnjak. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? tw^ V» t . « Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Qelix ff.uclla.sl UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: David Vajda, Lancova vas 75 c, 2284 Videm. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 ŠtajerskiTEDHiK Šport, poslovna sporočila torek • 14. februarja 2Q17 Plavanje • PK Terme Ptuj Priznanji Sari Lampret DP za dečke in dekiice Mladi val Plavalnega kluba Terme Ptuj trenutno najbolj zastopa Sara Lampret, ki se je pod vodstvom trenerja Igorja Sternada udeležila moštvenega in posamičnega državnega prvenstva v plavanju za deklice in dečke v Kranju. Pod tridnevno tekmovanje se je podpisal PK Triglav, Lampretova pa je skupno nastopila v šestih disciplinah: na 50 m prosto, 50 in 100 m hrbtno, 50 m prsno in 100 m mešano. Plavala je dobro in je tudi dvakrat stopila na stopničke v mlajši kategoriji. Njena kategorija so plavalke letnik 2004 in 2005 (op. a. Lampretova je letnica 2005 in na DP so podelili priznanja tudi za mlajši letnik). Od šestih startov v pred-tekmovanju je štirikrat nastopila v B-finalu in v disciplini 100 m mešano v A-finalu. Tako je na 100 m mešano s časom 1:19:96 osvojila 3. mesto, na 50 m delfin pa je s časom 34.04 zasluženo stopila na vrh zmagovalnih stopničk med plavalkami letnicami 2005. Tudi v ostalih štirih disciplinah ni bila daleč od priznanj, saj je osvojila eno četrto in tri peta mesta med mlajšimi plavalkami. S tem nastopom Sare Lam- Sara Lampret Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 pret so predstavniki PK Terme Ptuj končali nastope na zimskih državnih prvenstvih v zaprtih 25-metrskih bazenih, na katerih je ob Lampetovi uspešno že pred tem nastopila Klara Benko. 15-letnica je tekmovala na zimskem združenem prvenstvu Slovenije v mariborskem Pristanu in je med mladinkami osvojila dve 4. mesti na 50 in 100 m prsno. O nastopu svojih dveh varovank je trener Igor Sternad povedal: »Obe sta upravičili nastop in sta vzorno zastopali PK Terme Ptuj. Zanimivo je tudi to, da sta obe petkrat nastopili v popoldanskem finalu. Na obe naši mladi plavalki smo v klubu zelo ponosni.« David Breznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: WWW.dlib.8l Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM stroj za čiščenje piščancev. Tel. 031 207 112._ PRODAM dve telički simentalki, stari slabe 3 mesece. Tel. 031 840 282. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. www.tednik.si .s Stajerskitednik Stajerskitednik 08:00 Bal na Dostmiku 09:10 Gostilna pri Francetu 10:10 Destrnik, oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kulturni praznik v Majšperku 20:00 Veseloigra „KorenČkovi" 21:30 Komedija Boeing, Boeing 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK vgč na spletni strani www.siptv.sf SIP 08:00 S pesmijo v novo leto 10:00 Kronika iz občine Starše 11:30 Glasbena oddaja ! 2:30 Video strani 3 5:00 Italijanska trgovina - v živo ] 8:00 Dobrodelni koncert v Staišah 20:00 Kulturni praznik v Hajdošah 21:10 S pesmijo v novo leto 04 O tO ^ UJ I- ÙL F Lj «j OS:00 Podelitev priznanj pri OOZ Piuj 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo ! 8:00 Seja sveta Domava - v Živo 20:00 Koncert skupine Enigma 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,: 02 749 34 27; 031 627 340 Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, ITIiklošičeva 2, tel 02 23 50 206. Štajerski TEDNIK ^ Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo FINALE športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj sobota, 18. februarja, ob 18.OO VSTOPJEPROST! RADIOPTUJ Štmprchi www.radio-ptuj.siwww.tednik.si /C B PILOT Simply Write FRirion SMORE SAZAS 71 cestno podjetje ptuj SMORE www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 14. februarja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni, nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. SPOMIN Včeraj, 13. februarja, je minilo 20 let, ko nas je zapustil dragi sin, brat, stric in svak Roman Dajnko IZ DOBRINE 1 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Njegovi najdražji SPOMIN 13. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jožef Drevenšek SP. LESKOVEC 20 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Kar je bilo, še dolgo ostane, če v ljubezni biva in kali. (Srdjan Bavdek, dr. vet. med.) SPOMIN Jutri minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil Franc Kac 2. 10. 1937-15. 2. 2015 IZ LANGUSOVE 17, PTUJ Njegovi najdražji Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 14. 2. 2017 mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in tast Ludvik Mlakar Z ZGORNJE HAJDINE 105 A Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešajo Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo NA1 .ROCI1.NICA za Štajerski Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več med nami te ni. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 12. 2. 2013, ko nas je za vedno zapustila mama, zlata babica in prababica Julijana Kolarič IZ BUKOVCEV 4 Hvala vsem, ki se je spomnite, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te pogrešamo Življenje celo si garal, za dom in bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, svaka, strica in prijatelja Alojza Čagrana IZ GORIŠNICE 164 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube stali ob strani, nam namenjali besede tolažbe in nam z bližino lajšali žalost. Hvala vsem, ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljeno sveto mašo zadušnico in pogreb, pevcem, godbeniku, zastavonoši, praporščakom in nosilcu križa, hvala članom PGD Gori-šnica za vso pomoč in podporo, hvala govornikom - vnukinji Juliji, gospodu Janku Šumanu in predsedniku PGD Gorišnica gospodu Boštjanu Kolarju. Vsem še enkrat velik hvala! Vsi njegovi Oh, kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman le tebe išče. Ostal je le spomin in delo tvojih pridnih rok. V SPOMIN 13. 2. je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Avgust Petek IZ PLACEROVCEV 13 Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in se ga spominjate. Vsi tvoji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. J. W. Goethe ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tašče Ane Stres IZ ŽETAL 4 A (19. 6. 1932-31. 1. 2017) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se želimo zahvaliti g. župniku Cirilu Čušu za molitev in lepo opravljen cerkveni obred, ge. Moniki Jazbec in ge. Roziki Polajžer za molitev, g. Janiju Vodušku za ganljive besede slovesa, moški pevski skupini iz Žetal za odpete pesmi, nosilcem simbolov, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Žetale ter sodelavcem Kmetijske zadruge Ptuj in Zadružne oskrbe Ptuj. Iskrena hvala tudi sestri Štefki Satler, Tatjani Bele in Berti Jazbec za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi njeni Ptuj • Na griču med Maistrovo ulico in Vičavo možno plazenje Za naravno nesrečo včasih kriva tudi človeška roka Pred osmimi leti, februarja 2009, v času zimske moče, ki je bila posledica taljenja snega in deževnih padavin, se je na območju mestne občine (MO) Ptuj sprožilo več plazov. Od desetih evidentiranih jih je bilo šest na hribu med Maistrovo ulico in Vičavo. Plaz z največjo razsežnostjo, premikalo se je okrog 2.000 m2 zemljine, je je sprožil pri družini Erjavec na Maistrovi ulici. Skupaj z zemljino se je premikala celotna hiša in drsela proti drugi, zgrajeni na nižji terasi. Premikal se je cel hrib, in to v dve smeri: na vičavsko in grajensko. Ugotovljeno je bilo, da so pred 50 leti na lokaciji rasla drevesa, ki so jih posekali. V času gradnje so na parceli premikali tudi zemljino. Razmočenost terena pa je nato bila samo še pika na i, da je pobočje hriba začelo drseti. Plaz na Erjavčevem dvorišču v tistem času ni bil edini na tem griču. Službe zaščite in reševanja so jih evidentirale še pet: dva v Orešju, dva v Krčevini pri Vurberku in enega v Krčevini pri Ptuju. Od takrat do lani premikanja tal večjih razsežnosti na tem območju ni bilo zaslediti. Lani novembra se je zemeljski plaz sprožil le dober streljaj od Erjavčevih, ob Ulici Vide Alič, na vznožju pobočja hriba, na katerem je po občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) iz leta 2010 predvidena gradnja devetih stanovanjskih hiš. Ena hiša je že zgrajena, plaz se je sprožil na oziroma ob cesti v njeni neposredni bližini. Iz hriba odpeljali ogromne količine zemljine Lastnik celotnega pobočja hriba, velikosti približno hektar, ki se razteza ob Ulici Vide Alič in Klepovi ulici, je leta 2011 začel odvažati Zemljino. Četrtna skupnost Panorama je takrat MO Ptuj obvestila o posegih v prostor. Lastnika je opozorila, da bo odgovarjal za plazove, ki se lahko sprožijo zaradi njegovega neustreznega in nevarnega posega v prostor. Leto dni kasneje je MO Ptuj po opravljenem ogledu na terenu lastnika, ki je s hriba posnel in odpeljal ogromne količine zemlje, vnovič opozorila na neustrezno ravnanje. Zaradi sestave in strukture tal naj bi bil ta prostor že sam po sebi bolj izpostavljen plazenju terena. Z nestrokovnimi posegi pa bi se lahko nevarnost za proženje plazov še povečala. Isto leto, julija 2012, je MO Ptuj zoper lastnika na Inšpektorat za okolje in prostor podala prijavo. »Lastnik z gradbenimi deli vidno spreminja zunanjo podobo hriba. Če so ti posegi v skladu s predpisi in pod nadzo- Na vrhu tega hriba je nekoč stala hiša, po pobočju se je razraščal sadovnjak. MO Ptuj je lastniku leta 2010 z OPPN dovolila gradnjo devetih stanovanjskih hiš. Ker je lastnik s pobočja odpeljal veliko zemljine, je MO Ptuj večkrat z dopisi izrazila zaskrbljenost zaradi nevarnosti sprožitve zemeljskega plazu. In lani novembra se je zgodilo točno to - tla so začela drseti. rom ustreznih strokovnjakov, ki tudi jamčijo za prevzem odgovornosti za posege, je ta dopis le preventivni ukrep. Če pa bodo posegi, ki so bili storjeni na terenu, povzročili nastanek plazov in Foto: RECO Ptuj Razsežnost in posledice zemeljskega plazu iz leta 2009, le sto metrov od pobočja ob Ulici Vide Alič in Klepovi ulici, kjer je zemljina zdrsela novembra lani. zaplavljanje okolice, pa je to že drugo opozorilo, s katerim kličemo pristojne za vzpostavitev ukrepov, ki bodo pomenili varno gradnjo. Prostor, ki je predmet posega, se po geoloških kartah nahaja na za plazove ogroženem območju. Plazovi v bližnji okolici teh parcel dokazujejo, da so zemljine na tem terenu podvržene plazenju. Dodatno nevarnost predstavljajo vsi posegi v zemljino, način urejanja meteorne in druge kanalizacije ter celovitost ureditve okolja. Brez dodatnih ukrepov bodo zgornje parcele izpostavljene zdrsu, spodnje pa narivu zgornjih zemljin. Splošna ocena je, da predstavlja poseg v prostor veliko tveganje za nevarnost nastanka plazov,« je v dopisu na Inšpektorat sredi leta 2012 med drugim navedla ptujska mestna občina. Tla so začela drseti Lani jeseni se je zgodilo točno to, na kar je lokalna skupnost pred štirimi leti opozarjala -sprožil se je plaz. Do premika zemljine naj bi sicer prišlo zaradi trenutnega spleta takratnih okoliščin. Delavci Komunalnega podjetja Ptuj so ob cesti popravljali komunalni jašek in odpeljali nekaj materiala. Nad cesto je lastnik parcele, ki je zgradil novo hišo, pri urejanju dvorišča premaknil večjo količino zemlje. Ali sta plaz povzročila samo ta dva posega ali tudi že predhodno ravnanje lastnika celotnega kompleksa zemljišč, bodo ugotavljale za to pristojne službe. Mojca Zemljane Osebna kronika Rojstva: Janja Šprem, Selce 25 f, Voličina - deček; Janja Vinko, Starše 76 t, Starše -deček Tine; Shpresa Shala, Trg svobode 30, Slovenska Bistrica - deček Ymer; Natalija Medved, Šardinje 26 a, Velika Nedelja - deček Sven; Tina Kaučevič, Apače 23, Lovrenc na Dr. polju - deček Tim; Tina Krivec, Lovrenc na Dr. polju 113 a, Lovrenc na Dr. polju - deklica Pika Kristina; Tjaša Brenčič, Ul. Jožefe Lackove 32 a, Ptuj - deklica Mihaela; Martina Šuta, Ločič 9 a, Trnovska vas - deklica Ema; Jerneja Ploj, Sp. Porčič 26 b, Lenart v Slovenskih Goricah - deklica Alja; Janja Pajlč, Apače 286, Lovrenc na Dr. polju - deček Andi; Mojca Breznik, Pod hribom 12, Šentilj v Slovenskih Goricah - deklica Neža; Simona Medved, Župečja vas 60 a, Lovrenc na Dr. polju - deklica Zarja; Martina Stajnko, Sv. Tomaž 6 a, Sv. Tomaž - deček Llam; Maja Pukšlč, Klcar 49 a, Ptuj - deček Tjan; Petra Cerjak Travnlkar, Vinarski trg 9, Ptuj - deček Mihael; Natalija Ozvatlč, Trnovski Vrh 41 a - deček Gašper; Zvonka Lozlnšek, Volkmerjeva c. 29, Ptuj - deklica Isabel; Dušanka Rajšp, Janežovcl 16, Destrnlk - deklica Denisa; Manja Ša-uperl, Leskovec 9, Pragersko - deklica Allna; Maja Marlnlč, Klcar lila, Ptuj - deklica Lia: Anlta Mlasko Zorko, Čagona 10, Cerkvenjak - deklica Sara. Umrli so: Janez Bezjak, Pla-cerovcl 4 a, roj. 1955 - umrl 1. februarja 2017; Roza Plajn-šek, roj. Krček, Kungota pri Ptuju 91, roj. 1926 - umrla 2. februarja 2017; Alojz Čagran, Gorišnica 164, roj. 1943 -umrl 3. februarja 2017; Stanislava Črepinko, roj. Kovačič, Njiverce vas 30, roj. 1937 -umrla 3. februarja 2017; Neža Vrečar, roj. Tekmec, Štuki 26, roj. 1926 - umrla 5. februarja 2017; Lina Potinga, Ptuj, Vinarski trg 7, roj. 1979 - umrla 8. februarja 2017. Poroka - Ptuj: Vinko Cvetko in Andrejka Cmok, Hlaponci 53 a. Neugodna geološka zgradba Leta 2009 so si teren, kjer so se sprožili plazovi, ogledali strokovnjaki Oddelka za geologijo Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Ministrstva za okolje in prostor. »Na splošno velja, da so bili pregledani plazovi sproženi zaradi hitrega topljenja snega ob istočasnih intenzivnih deževnih padavinah. Glavni razlog za nastanek plazenja je neugodna geološka zgradba, saj širše gričevnato območje MO Ptuj gradijo sedi-menti, ki se v času svojega geološkega staranja niso spremenili v kompaktnejše kamnine, temveč imajo po geomehanskih kriterijih še vedno lastnosti zemljin. Na tem območju gričevnat svet gradijo plasti peska, proda, konglomerati in vložki glinastih plasti. Na določenih predelih se lokalno pojavlja puhličasta peščena glina,« je v zapisniku po ogledu terena med drugim navedel strokovnjak za področje geologije dr. Mihael Ribičič. ■ki ■ ■ ■ ■ Danes bo pretežno jasno, le po- Napoved vremena za Slovenijo ^v južni., ^¡.osprva ■ + oblačno. Zjutraj in deloma dopol- dne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, v krajih snežno odejo na severozahodu okoli -10, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 13 stopinj C. ObetI V sredo in četrtek se bo nadaljevalo večinoma jasno vreme. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Jutra bodo hladna, čez dan pa bo razmeroma toplo. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope prevladuje obširno območje visokega zračnega tlaka, ciklon, ki se zadržuje zahodno od Pirenejskega polotoka in Biskajskega zaliva ne vpliva na vreme pri nas. Foto: CG