VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v januarju 2012 ............................................................................................................ 3 Razvoj vremena v januarju 2012 ............................................................................................................... 24 Meteorološka postaja Podgrad.................................................................................................................. 31 Svetovni dan meteorologije 2012: Svetovna meteorološka organizacija – Vreme, podnebje in voda za boljšo prihodnost ...................................................................................................... 36 AGROMETEOROLOGIJA 42 HIDROLOGIJA 47 Pretoki rek v januarju 2012........................................................................................................................ 47 Temperature rek in jezer v januarju........................................................................................................... 51 Dinamika in temperatura morja v januarju 2012........................................................................................ 57 Zaloge podzemnih voda v januarju 2012 .................................................................................................. 62 ONESNAŽENOST ZRAKA 67 POTRESI 76 Potresi v Sloveniji v januarju 2012 ............................................................................................................ 76 Svetovni potresi v januarju 2012 ............................................................................................................... 79 Fotografija z naslovne strani: V območju visokega zračnega tlaka se je v mrzlem in jasnem jutru na Barju nabrala debela plast ivja, 25. januar 2012 (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: On a clear and cold morning a layer of rime covered Ljubljansko Barje, 25 January 2012 (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JANUARJU 2012 Climate in January 2012 Tanja Cegnar J anuar je osrednji mesec meteorološke zime in običajno najhladnejši v vsem letu. Letos je bil na Goriškem in v Posočju, pa tudi v Julijcih nekoliko hladnejši kot običajno, drugod pa toplejši, najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Pomurju, kjer je bil več kot 3 °C toplejši od dolgoletnega povprečja 1961–1990, ki ga uporabljamo za primerjavo. 10 10 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 5 0 -5 -10 LJUBLJANA 5 0 -5 -10 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 7 10 NOVO MESTO 5 0 -5 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 10 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 5 5 0 -5 -10 PORTOROŽ 5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka januarja 2012 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, January 2012 Sončnega vremena je bilo občutno več kot običajno, relativni presežek običajne osončenosti je bil največji v osrednjem delu države, kjer so zabeležili 149 ur neposrednega sončnega obsevanja, kar je Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 320 % običajnih vrednosti. Najmanjši presežek, do 50 %, so zabeležili na Koroškem, na severozahodu države, Goriškem in Ilirski Bistrici. Največ padavin je bilo na območju Posočja, kjer so ponekod presegli 60 mm, v južni, osrednji Sloveniji in večini Gorenjske je padlo od 20 do 40 mm. Del Dolenjske, Štajerska, Koroška in Prekmurje pa so zabeležili pod 20 mm. Večina vremenskih front je naše kraje prešla z višinskim severnim ali severozahodnim zračnim tokom, zato je bilo padavin v naših krajih malo. Obilno pa je snežilo v severnih Alpah in na Balkanu. Tako so padavine povsod po Sloveniji opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, nad 40 % običajnih padavin je bilo le v manjšem delu Julijcev in omejenem območju Notranjske. Na Goričkem je padla manj kot petina dolgoletnega povprečja. Na Gorenjskem je januar zaznamoval tudi močan severni veter, ki je pihal 6. in 7. januarja. Kljub temu da so izmerili rekordno močne sunke v Lescah in na Kredarici, veter ni povzročil večje škode. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Mesec se je v večjem delu države začel z nadpovprečno toplim vremenom, ki je v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti s krajšo prekinitvijo sredi meseca vztrajalo vse do 25. januarja. Zadnjih teden januarja je bila povprečna dnevna temperatura pod dolgoletnim povprečjem. V Biljah in Portorožu je toplo obdobje z enodnevnimi vmesnimi ohladitvami trajalo do 13. januarja, nato pa so do konca meseca večinoma prevladovali hladnejši dnevi od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici so bile razmere nekoliko drugačne, saj so se dokaj enakomerno izmenjavala kratka toplejša in hladnejša obdobja. Po vsej državi so največji negativni odklon zabeležili zadnji dan v mesecu. Zadnje dni januarja se je začelo daljše mrzlo obdobje, ki je trajalo vse do 14. februarja. 10 5 0 -5 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -5 -10 -15 -20 1955 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 KREDARICA 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v januarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna januarska temperatura 1,6 °C, kar je 2,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši januar je bil leta 2007 s 4,9 °C, sledijo januarji 1975 (4,3 °C), 1948 (4,1 °C) in 1988 (3,8 °C). Daleč najhladnejši je bil januar 1963 z −6,2 °C, z −5,7 °C mu sledi januar 1964, −5,2 °C je bila povprečna januarska temperatura leta 1954, v januarju 1985 pa je temperaturno povprečje znašalo −5,0 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila −2,5 °C, kar je 1,4 °C več od dolgoletnega povprečja. Najhladnejša so bila jutra v januarju 1963 z −9,6 °C, najtoplejša pa januarja 1988 in 2007 z 1,6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 6,1 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši popoldnevi so bili januarja 2007 z 8,6 °C, najhladnejši pa januarja 1963 z −2,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Januar 2012 je bil v visokogorju nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −9,0 °C, odklon pa −0,8 °C. Najtoplejši januar je bil leta 1989 z −2,7 °C, sledijo mu januarji 2007 (–3,6 °C), 1997 (–4,0 °C) ter januarja 1990 in 1983 (–4,3 °C). Od začetka meritev je bil najhladnejši januar 1963 (–14,7 °C), sledil mu je januar 1985 (–12,8 °C), za 0,8 °C toplejši je bil osrednji zimski mesec leta 1981, leta 1968 pa je bila povprečna temperatura −11,1 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. V visokogorju in v Slovenj Gradcu so bili hladni vsi januarski dnevi, dan manj je bil hladen v Lescah, 29 hladnih dni pa so našteli v Kočevju. Po 28 takih dni je bilo v Ratečah, Biljah, Celju in Murski Soboti. Najmanj hladnih dni je bilo na letališču v Portorožu, zabeležili so jih 18. V Ljubljani je bilo 26 hladnih dni, kar je 2 dni več od dolgoletnega povprečja. Največ hladnih dni je bilo januarja 1964, ko so bili hladni vsi januarski dnevi, v letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 pa je bilo hladnih 30 dni. Samo po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988. 25 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 20 število dni število dni 25 15 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1951 2011 Slika 3. Število hladnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in January and the corresponding mean of the period 1961–1990 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 4. Število ledenih dni v januarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bil januarja 2012 le en leden dan, kar je 8 dni manj od dolgoletnega povprečja; brez ledenih dni so bili od sredine minulega stoletja štirje januarji, največ takih dni pa je bilo v januarju 1954, ko so jih zabeležili 20. -2 18 LJUBLJANA LJUBLJANA -10 -14 -18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -6 -22 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 10 6 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v januarju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in January and the 1961−1990 normals Absolutna najnižja temperatura je na Kredarici znašala −20,1 °C, zabeležena pa je bila zadnji dan meseca. V preteklosti so v visokogorju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1985 je termometer pokazal −28,3 °C, sledil je januar 1963 z −28,0 °C, najnižja temperatura januarja 1979 je bila 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo −27,8 °C, leta 1968 pa −26,7 °C. Tudi po nižinah je bilo večinoma najhladneje zadnji januarski dan. V Ratečah se je ohladilo na −17,9 °C, v Kočevju je bilo −13,9 °C, v Slovenj Gradcu −13,6 °C, v Črnomlju −12,5 °C, v Celju −12,2 °C, v Lescah pa −11,9 °C. Na Bizeljskem so najnižjo temperaturo zabeležili 28. januarja (–9,0 °C), na letališču v Portorožu pa 27. dne (–4,9 °C). Na Krasu in v Postojni se je najbolj ohladilo 17. januarja (–7,5 °C oz. −12,3 °C). V Ljubljani je temperaturni minimum znašal −7,3 °C, kar je 4,2 °C nad dolgoletnim povprečjem in precej nad najnižjo temperaturo v januarjih 1985 (–20,3 °C), 1963 (–20,2 °C), 1968 (–19,7 °C) ter 1987 (–18,3 °C). Najvišjo januarsko temperaturo so na letališču v Portorožu izmerili že 3. januarja (13,0 °C), dan kasneje pa na Kredarici (2,8 °C), na tem visokogorskem observatoriju je bila temperatura v preteklosti že večkrat občutno višja, januarja 1999 so izmerili 9,6 °C, leta 1998 9,3 °C, 1992 8,3 °C in 1983 7,6 °C. 10. januarja je bilo najtopleje v Godnjah (13,0 °C), Biljah (12,7 °C) in Lescah (10,5 °C), v Ratečah pa z 8,2 °C 13. dne v mesecu. Večina krajev je zabeležila najvišjo temperaturo v dneh od 20. do 23. januarja. Najvišjo temperaturo so izmerili v Črnomlju (13,8 °C). V Murski Soboti in Celju je temperatura dosegla 12,5 °C, v Kočevju 12,3 °C in v Mariboru 12,2 °C. V Ljubljani je bilo najtopleje že 9. januarja, ko so izmerili 10,4 °C, kar je manj od maksimumov zabeleženih v januarjih 2007 (15,8 °C), 1988 (14,8 °C), 1982 in 2001 (14,6 °C) ter 1994 (14,2 °C). Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka januarja 2012 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, January 2012 3°C 2°C 1°C 0°C Povprečna mesečna temperatura je januarja le na Goriškem, v Posočju in delu Alp nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem, v Biljah je bil odklon −0,7 °C, na Kredarici pa −0,8 °C; drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, odklon je naraščal od zahoda proti vzhodu. Največji presežek so zabeležili v Pomurju. V Murski Soboti je bilo 3,3 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Slika 7. Park na protokolarnem posestvu Brdo pri Kranju in pogled na Storžič, 10. januar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Park Brdo pri Kranju and view on Mount Storžič, 10 January 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 15 BILJE PORTOROŽ 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 -5 5 0 -5 -10 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 15 15 LJUBLJANA NOVO MESTO 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 -5 5 0 -5 -10 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 15 15 CELJE MARIBOR 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 -5 -10 5 0 -5 -10 -15 -15 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 15 5 KREDARICA MURSKA SOBOTA 0 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 -5 -5 -10 -15 -10 -15 -20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), januar 2012 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2012 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 -2 KREDARICA temperatura zraka (°C) aa temperatura zraka (°C) aa LJUBLJANA 4 -4 -6 -8 -10 -12 2 0 -2 -4 -6 -14 -16 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 -8 1951 2009 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 8 5 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) aa temperatura zraka (°C) 3 1 -1 -3 -5 6 4 2 0 -7 -9 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 -2 1951 2005 2011 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 6 6 CELJE NOVO MESTO 4 4 temperatura zraka (°C) aa temperatura zraka (°C) aa 1957 1963 1969 2 0 -2 -4 0 -2 -4 -6 -6 -8 1951 2 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 -8 1951 2005 2011 1957 1963 1969 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v januarju Figure 9. Mean air temperature in January Na večini prikazanih postaj je bila povprečna januarska temperatura zraka nad dolgoletnim povprečjem, v Portorožu je bilo dolgoletno povprečje preseženo zgolj za spoznanje, v visokogorju pa je bilo hladneje kot običajno. Najhladnejši na Obali je bil januar 1954 z −1,1 °C, v Ljubljani, na Kredarici in v Novem mestu pa leta 1963; v prestolnici je bilo takrat mesečno povprečje 1,6 °C, v visokogorju −9,0 °C in v Novem mestu 1,3 °C. V Murski Soboti so leta 1964 zabeležili −7,9 °C, v Celju pa istega leta −7,5 °C. Po nižinah države ostaja najtoplejši januar 2007, takrat so v Murski Soboti zabeležili 3,6 °C, v Celju 4,0 °C, v Novem mestu 4,9 °C in v Portorožu 7,7 °C. Na Kredarici pa je bil najtoplejši januar leta 1989, ko je povprečna temperatura znašala −2,7 °C. Višina januarskih padavin je prikazana na sliki 10. Januar je bil zelo skromen s padavinami, še največ jih je bilo v prvi tretjini, v osrednji tretjini jih praktično ni bilo, zelo skromne pa so bile tudi v zadnji tretjini meseca. Največ padavin so zabeležili na severozahodu države, v Kneških Ravnah je padlo 74 mm, v Kobaridu 56 mm, na Kredarici pa 51 mm. Od 40 do 50 mm so zabeležili v Žagi, Soči, Logu pod Mangartom in Biljah. Drugod je bilo padavin manj, ponekod na severovzhodu je padlo pod 10 mm. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 mm Slika 10. Porazdelitev padavin, januar 2012 Figure 10. Precipitation, January 2012 40 mm 20 mm Dolgoletnega povprečja padavin niso dosegli nikjer v Sloveniji. Nad dve petini običajnih padavin so zabeležili v Novi vasi (z 38 mm so dosegli 45 %), Biljah (s 43 mm so dosegli 41 %) in na Kredarici, kjer so z 51 mm dosegli 49 % dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih je padlo 6 mm, kar je 16 % dolgoletnega povprečja padavin v mesecu januarju. Slika 11. Višina padavin januarja 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in January 2012 compared with 1961−1990 normals 40% 30% 20% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm januarja 2012 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in January 2012 and the 1961–1990 normals 9 januar 2012 200 250 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ker je bilo malo padavin, je bilo malo tudi dni s padavinami vsaj 1 mm. Največ jih je bilo v Črnomlju in na Kredarici, in sicer po 7, drugod pa so jih večinoma zabeležili do 5. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Število padavinskih dni v januarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in January with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, januar 2012 Table 1. Monthly meteorological data, January 2012 Postaja Kamniška Bistrica Letališče J. Pučnika Jezersko Log pod Mangartom Soča Žaga Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 37 21 31 48 43 47 56 74 38 19 12 14 6 RP 27 28 26 30 28 21 27 32 45 29 22 32 16 Padavine in pojavi SD SSX 4 2 3 0 5 10 3 1 3 0 3 0 1 0 4 1 5 17 6 2 1 1 4 0 3 0 DT 1 0 1 6 0 0 0 6 1 1 30 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm SS 1 0 24 1 0 0 0 1 6 2 1 0 0 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Januarja je v Ljubljani padlo 28 mm, kar je le 35 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil brez padavin januar 1964, 0,1 mm so namerili leta 1989, sledijo januarji 1993 (2 mm), 2005 (3 mm) ter 2000 (4 mm) Najobilnejše so bile padavine januarja 1948 (202 mm), 175 mm je padlo januarja 1979, 168 mm so namerili januarja 1977, januarja 1984 pa 166 mm. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 350 PORTOROŽ 300 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 250 200 150 100 200 150 100 50 50 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 250 250 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Padavine v januarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Precipitation in January and the mean value of the period 1961−1990 250 Slika 15. Januarske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in January and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 16 je shematsko prikazano januarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo več sončnega vremena kot običajno. Največji presežek sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 so dosegli v Ljubljanski kotlini, v Ljubljani je bilo sonca več kot trikrat toliko kot običajno. Vsaj dvakratno običajno osončenost so zabeležili tudi v večjem delu Prekmurja in delu Štajerske. Najmanjši presežek, do 50 %, so dosegli v Ilirski Bistrici, na Goriškem in severozahodnem delu države ter na Koroškem. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja januarja 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in January 2012 compared with 1961−1990 normals 250% 200% 150% 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Mariboru so s 130 urami povprečje presegli za 86 %, v Slovenj Gradcu pa so zabeležili 114 ur, kar je 39 % več kot običajno. Na Kredarici so s 136 urami običajno osončenost presegli za petino, na Obali pa so imeli 149 ur sonca, kar je 59 % nad dolgoletnim povprečjem; prav toliko časa je sonce sijalo v Biljah, kjer to ustreza 42-% presežku. V Murski Soboti so s 118 urami dolgoletno povprečje presegli za 104 %. Sonce je v Ljubljani sijalo 149 ur, kar je 220 % več od dolgoletnega povprečja in predstavlja rekordno vrednost, odkar v prestolnici merimo trajanje sončnega obsevanja. V letih 2005 in 1981 so zabeležili po 133 ur, sledita januarja 2000 (120 ur) in 2002 (98 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo januarja 1970 (4 ure), med bolj sive spadajo še januarji 1972 (9 ur), 1971 (13 ur) in 1974 (19 ur). 150 LJUBLJANA število ur 120 Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v januarju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 1961–1990 90 60 30 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah in na Krasu, našteli so jih po 13. V Biljah in Postojni je bilo po 10 takih dni, 9 v Lescah in na Obali, 8 jasnih dni pa je bilo v Beli krajini. En jasen dan so zabeležili v Slovenj Gradcu in Mariboru, 4 na Bizeljskem, po 5 takih dni pa je bilo na Kredarici in v Murski Soboti. V Ljubljani (slika 20) so zabeležili 6 jasnih dni, dolgoletno povprečje pa znaša 2 dni; enako število jasnih dni kot tokrat so zabeležili tudi leta 2002, to pa predstavlja tretjo najvišjo vrednost od začetka meritev. Več jasnih dni je bilo januarja 1981, ko so jih našteli 9, in 1991, ko jih je bilo 7, brez jasnih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja 15 januarjev. Slika 18. Črni teloh pri vasi Borovec na Kočevskem 11. januarja 2012 in blagodišeči teloh na Magdalenski gori pri Grosupljem 15. januarja 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Hellebore in the Kočevska region and on Magdalenska gora, 11 and 15 January 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Ob nadpovprečno sončnem vremenu je bilo oblačnih dni precej manj kot običajno. Največ takih dni, in sicer 8, je bilo v Postojni, dan manj na Goriškem, Obali, v Kočevju in Črnomlju, 6 oblačnih dni pa je bilo na Bizeljskem. V Slovenj Gradcu in Novem mestu je bilo 5 takih dni; prav toliko so jih zabeležili tudi v Ljubljani, kar je 13 dni manj od 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletnega povprečja (slika 21); manjše število oblačnih dni kot tokrat je bilo le še januarja 1981 (3 dnevi), največ oblačnih januarskih dni pa so zabeležili januarja leta 1972, ko so jih našteli 29. 40 50 8 10 6 20 4 10 2 0 0 7 6 20 4 10 2 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 9 30 9 NOVO MESTO 20 6 10 3 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) LJUBLJANA 0 1 3 5 7 20 6 10 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 dan 9 30 9 MARIBOR 20 6 10 3 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) CELJE 0 1 3 5 7 20 6 10 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 9 30 9 PORTOROŽ 20 6 10 3 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 1 3 5 7 sončno obs. (ure) 5 30 sončno obs. (ure) 3 8 20 6 10 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 dan sončno obs. (ure) 1 40 sončno obs. (ure) 30 padavine (mm) BILJE sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), januar 2012 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2012 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 20 število dni število dni 8 6 4 15 10 2 0 1951 1957 1963 5 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 20. Število jasnih dni v januarju in povprečje ob- Slika 21. Število oblačnih dni v januarju in povprečje dobja 1961−1990 obdobja 1961−1990 Figure 20. Number of clear days in January and the Figure 21. Number of cloudy days in January and the mean value of the period 1961–1990 mean value of the period 1961–1990 Povprečna oblačnost je bila najmanjša v Ratečah, oblaki so v povprečju prekrivali le 3,2 desetini neba. Na Krasu in v Lescah je bila povprečna oblačnost 3,7 desetin. V pretežnem delu države so oblaki v povprečju prekrivali manj kot polovico neba. Največja povprečna oblačnost je bila v Mariboru (5,5 desetin), na Bizeljskem (5,3 desetin), v Kočevju (5,2 desetin), v Murski Soboti (5,1 desetin), v Slovenj Gradcu pa so oblaki prekrivali polovico neba. Slika 22. Planina na Kraju na Komni, 21. januar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Planina na Kraju on Komna, 21 January 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, januar 2012 Table 2. Monthly meteorological data, January 2012 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS −0,4 −9,0 −3,9 2,0 3,5 2,4 0,3 −0,4 1,6 1,2 1,3 1,5 0,6 1,6 −1,4 1,0 TOD 2,1 −0,8 0,8 −0,7 0,1 0,8 1,2 1,2 2,7 2,5 2,6 2,2 2,4 2,9 2,0 3,3 TX 5,3 −5,7 2,4 8,7 9,1 9,0 5,7 5,8 6,1 5,9 6,4 7,4 6,7 6,4 4,1 6,3 Temperatura TM TAX DT −5,4 10,5 10 −11,6 2,8 4 −7,9 8,2 13 −3,4 12,7 10 −0,5 13,0 3 −1,6 13,0 10 −5,0 10,5 23 −6,2 12,3 23 −2,5 10,4 9 −2,9 11,0 22 −2,7 11,6 23 −3,9 13,8 20 −4,6 12,5 22 −2,3 12,2 22 −5,8 8,8 22 −3,3 12,5 22 TAM DT −11,9 31 −20,1 31 −17,9 31 −8,4 16 −4,9 27 −7,5 17 −12,3 17 −13,9 31 −7,3 17 −9,0 28 −10,5 31 −12,5 31 −12,2 31 −9,8 31 −13,6 31 −11,7 31 SM 30 31 28 28 18 24 27 29 26 27 26 25 28 23 31 28 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 633 900 741 558 512 544 610 631 569 583 580 573 600 572 663 588 Sonce OBS RO 147 136 120 97 117 149 142 149 159 135 155 149 320 118 173 115 130 114 118 169 186 139 204 Oblačnost PO SO SJ 3,7 2 9 4,6 2 5 3,2 2 13 4,3 7 10 4,4 7 9 3,7 4 13 4,6 8 10 5,2 7 7 4,7 5 6 5,3 6 4 4,9 5 6 4,5 7 8 4,9 4 6 5,5 4 1 5,0 5 1 5,1 4 5 RR 20 51 29 43 20 35 39 25 28 20 19 24 16 8 14 10 RP 22 49 34 41 28 33 34 28 35 34 36 32 28 16 28 28 Padavine in pojavi SD SN SG SS 4 0 3 0 7 0 8 31 4 0 0 29 2 1 3 0 2 1 1 0 2 0 0 0 2 1 4 1 5 0 4 3 4 1 4 0 4 0 2 1 5 0 5 2 7 0 0 2 2 1 0 1 4 0 0 1 6 0 4 6 3 0 1 0 Tlak SSX 0 135 11 0 0 0 1 7 0 1 3 3 2 1 8 0 DT 0 3 1 0 0 0 30 1 0 30 30 30 30 30 1 0 P 744,2 919,9 1013,3 1020,1 2,3 985,1 5,2 993,8 5,3 991,6 986,9 4,9 4,6 4,5 5,0 998,0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanj kljaj − število ur son čnega obsevanja − son čno obsevanje v % od povprečja − povpre čna oblačnost (v desetinah) − šte vilo oblačnih dni − število jasnih dni − viši na padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in po vprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS i ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 PP 5,3 5,9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, januar 2012 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, January 2012 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Tpovp Tmax povp Tmax abs 5,4 3,5 2,4 2,2 −1,7 1,9 0,6 2,5 4,0 3,7 3,7 3,8 3,7 3,3 3,6 4,0 3,5 4,2 11,2 9,9 7,7 8,3 3,5 7,1 5,2 8,2 8,2 6,6 8,1 9,7 8,0 8,7 8,3 8,7 8,4 7,8 13,0 12,7 9,7 10,4 7,2 10,5 7,3 10,5 10,4 8,4 10,2 12,5 10,2 10,0 11,0 12,1 12,2 10,6 I. dekada Tmin Tmin povp abs 1,1 −1,8 −3,1 −3,4 −5,8 −3,2 −3,1 −2,8 0,0 1,2 0,0 −1,5 −0,3 −1,4 −0,9 0,2 −1,0 −0,2 −1,8 −4,7 −7,0 −7,0 −9,4 −5,5 −7,4 −5,5 −2,7 −1,1 −3,1 −6,0 −3,8 −3,4 −4,9 −1,9 −3,9 −1,5 Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs −0,5 −4,0 −3,0 −6,2 −3,7 −7,5 −5,2 −9,1 −8,9 −13,8 −3,9 −6,2 −6,2 −10,7 2,4 0,7 −0,8 −1,2 −4,3 −1,4 −1,7 −1,5 0,9 1,5 0,6 1,3 0,1 −0,5 0,3 1,3 0,6 1,9 8,3 8,3 6,5 6,7 2,8 5,5 4,9 5,8 6,3 5,4 7,2 8,4 5,7 6,9 6,5 6,8 6,5 5,9 11,9 11,8 10,4 9,1 8,2 9,2 8,4 7,8 8,0 8,1 9,3 13,8 7,6 9,0 9,0 10,0 10,4 9,0 −2,7 −6,3 −2,3 −3,3 −0,9 −4,0 −2,1 −6,7 −9,0 −4,0 −6,3 −4,9 −3,3 −3,9 −6,6 −6,0 LEGENDA: II. dekada Tmin Tmin povp abs −1,5 −5,2 −7,6 −7,9 −7,0 −6,8 −6,9 −7,6 −4,1 −1,3 −4,2 −4,9 −4,7 −6,2 −4,5 −3,1 −3,6 −1,5 Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp −4,7 −3,7 −8,2 −8,4 −6,6 −10,3 −12,3 −7,3 −12,5 −12,0 −10,1 −14,3 −15,1 −13,4 −19,3 −11,2 −8,7 −13,0 −11,6 −10,3 −15,3 −10,9 −7,3 −8,1 −12,9 −5,3 −8,1 −7,2 −11,2 −10,0 −8,7 −14,0 −8,4 −5,2 −9,0 −10,5 −8,5 −13,3 −8,8 −5,9 −10,3 −6,2 −6,0 −4,8 −9,8 −4,6 −5,1 −8,6 2,7 1,9 −0,6 −2,0 −5,5 −1,8 −2,9 −2,0 0,2 0,8 −0,2 −0,4 0,0 −0,8 −0,6 −0,4 −0,8 −0,1 8,0 8,0 3,1 2,8 1,0 3,5 2,3 3,9 3,8 2,5 4,0 4,5 4,0 4,8 3,9 4,1 4,2 3,4 Tmax abs III. dekada Tmin Tmin povp abs 12,0 −0,9 −4,9 12,6 −3,2 −8,2 10,5 −4,5 −9,3 12,3 −7,2 −13,9 7,4 −10,7 −17,9 9,2 −6,2 −11,9 8,8 −7,3 −13,6 10,5 −6,8 −12,0 10,3 −3,4 −6,8 11,5 −3,5 −10,6 11,6 −3,9 −10,5 13,8 −5,3 −12,5 11,0 −3,7 −9,0 12,5 −6,1 −12,2 12,0 −4,9 −9,8 12,2 −3,8 −9,8 12,5 −5,1 −11,7 11,0 −4,0 −10,8 Tmin5 povp Tmin5 abs −3,8 −4,7 −4,8 −8,6 −13,8 −7,6 −10,4 −7,9 −10,2 −9,0 −17,0 −19,7 −13,5 −16,6 −7,1 −11,0 −6,1 −5,0 −4,3 −8,2 −5,8 −7,6 −14,5 −7,1 −14,1 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mea n air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air t emperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T min povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air te mperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 −13,0 −14,0 −9,2 −14,9 −10,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, januar 2012 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, January 2012 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. RR 19,3 42,9 37,8 14,1 26,5 19,1 9,5 20,0 24,6 10,4 6,8 9,4 9,1 13,7 7,8 4,1 7,8 5,0 p.d. 2 2 3 4 5 4 3 3 3 3 3 4 3 4 2 3 4 2 RR 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,2 0,0 0,0 0,0 0,2 0,3 0,2 0,3 0,0 1,6 0,1 0,2 p.d. 3 3 5 7 7 7 7 6 6 7 8 10 9 9 6 8 8 4 od 1. 1. 2012 RR 20 43 39 25 29 20 14 21 28 19 19 24 20 16 10 8 10 6 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri I. Dmax 0 0 0 7 11 0 8 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 2 0 0 3 1 7 9 6 9 8 11 11 0 0 0 0 0 0 4 0 0 1 2 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 1 2 0 0 0 3 2 3 0 0 0 3 2 3 0 0 0 1 1 1 0 0 0 2 1 2 0 0 0 1 1 1 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 s.d. 0 0 1 3 29 0 6 0 0 2 2 2 1 1 1 1 0 0 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2012 40 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M p.d. RR p.d. RR 0 0,8 1 20,1 0 0,2 1 43,1 0 0,8 2 38,6 0 10,5 3 24,6 0 2,1 2 28,6 0 1,4 3 20,5 1 3,7 3 14,4 0 1,4 3 21,4 0 3,8 3 28,4 0 8,7 4 19,1 1 11,5 4 18,5 2 14,5 4 24,2 1 10,2 5 19,5 1 2,1 4 16,1 0 2,2 4 10,0 1 2,3 4 8,0 1 2,3 3 10,2 1 1,2 1 6,4 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover LJUBLJANA 30 20 10 0 1.jan 17 6.jan 11.jan 16.jan 21.jan 26.jan 31.jan Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor NNW 6.0 % 1.6 m/s Kredarica 6.7 % 7.5 % N 1.1 m/s NNE 8.1 % 0.7 m/s 6.1 % NW 1.9 m/s NNW NE 8.1 % 1.2 m/s 0.8 % N 1.8 m/s NNE 3.5 % 1.1 m/s 19.7 % NW 1.1 m/s 11.6 % 0.9 m/s NNW NE 18.7 % 5.2 % WNW 2.0 m/s ENE 13.0 % 1.0 m/s WNW 1.3 m/s 3.0 % 1.2 m/s ENE 5.9 % 4.6 % W 2.1 m/s E 13.8 % 1.8 m/s W 1.9 m/s ESE 4.5 % 1.5 m/s WSW 0.8 m/s ESE SW SW 4.4 % 1.5 m/s SE 1.5 % 0.7 m/s SE 4.4 % 1.3 m/s 3.4 % SSE 2.3 % 0.7 m/s 1.7 % 1.0 m/s S 3.6 % 1.3 m/s SSE 1.9 % 0.5 m/s 3.4 % 0.7 m/s NE 39.8 % 24.6 % W 10.8 m/s 1.1 % 0.8 m/s 2.2 % WSW 9.7 m/s ESE 6.9 % 1.1 m/s 0.1 % 2.2 m/s 10.8 % 1.3 m/s SSW 0.1 % 3.1 m/s S Portorož – letališče NNE NNW NE 6.4 % WNW 0.7 m/s 3.2 % 1.2 m/s ENE 11.5 % W 0.6 m/s 10.8 % WSW 0.5 m/s ESE 11.2 % 0.5 m/s SE S 9.1 % 0.7 m/s SSE 1.3 % 0.5 m/s 2.4 % 1.8 m/s N 2.4 m/s NNE NNW 1.1 % 2.1 m/s 0.5 % 2.2 m/s 0.7 % 0.7 m/s NNE 1.4 % 1.0 m/s N 0.7 m/s 1.9 % 5.0 % NW 2.3 m/s 8.5 % 1.6 m/s E 9.3 % 0.6 m/s SSE 0.5 % 2.0 m/s NE 1.1 % 0.7 m/s 9.6 % 8.3 m/s Bilje 2.2 % 1.5 % 1.2 m/s 2.2 % SSW 0.1 % 2.2 m/s SE 3.4 % 4.6 m/s 1.3 % N 1.3 m/s NW 1.0 m/s SW 0.5 % 3.4 m/s E 1.5 % NNW 0.9 % 3.6 m/s ENE S 1.1 m/s Novo mesto 0.2 % 7.1 m/s WNW10.5 m/s SW SSW SSW NNE 14.4 % 2.6 % 0.9 m/s 1.3 % 0.8 m/s N 6.2 m/s NW 9.7 m/s E 2.4 % 3.1 % WSW 1.6 m/s 2.3 % 6.7 m/s 6.7 % 1.7 m/s 1.9 % 0.7 m/s NE NW 1.2 m/s 1.8 % 4.6 m/s 3.1 % 4.6 % WNW 2.5 m/s ENE 5.7 % 4.8 m/s WNW 1.6 m/s ENE 3.4 % 2.8 % W 1.5 m/s E 7.7 % 4.2 m/s W 1.2 m/s E 3.9 % 1.9 % WSW 1.7 m/s ESE SW 1.2 % 2.6 m/s 2.4 % 0.5 m/s SSW SE 1.7 % 2.5 m/s S 2.0 % 1.9 m/s Slika 23. Vetrovne rože, januar 2012 SSE 21.0 % 3.6 m/s 35.1 % 3.5 m/s WSW 1.0 m/s ESE SW 5.2 % 1.0 m/s SSW 3.8 % 2.4 m/s SE 2.7 % 0.8 m/s S Figure 23. Wind roses, January 2012 18 3.2 % 1.5 m/s 2.2 % 0.6 m/s SSE 1.8 % 0.6 m/s 4.0 % 0.7 m/s 30.7 % 2.4 m/s 33.2 % 1.7 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 64 vseh terminov; veter je v 7 dneh presegel 10 m/s; najmočnejši sunek je 3. januarja dosegel 17,0 m/s. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s, 29. januarja je bil zabeležen najmočnejši sunek, in sicer je veter dosegel hitrost 14,9 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodseverovzhodnik skupno pihala v 64 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 30. januarja dosegel 14,8 m/s, bili so 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severnik s sosednjima smerema pihal v 22 % vseh terminov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 38 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema je pihal le v 12 %. Veter je v 7 dneh presegel 10 m/s, 6. januarja je dosegel 15,2 m/s. Na Kredarici je zahodseverozahodnik s sosednjima smerema pihal v 79 % vseh terminov, vzhodjugovzhodniku in vzhodniku pa je pripadlo 13 % vseh terminov. Bilo je 10 dni z vetrom nad 30 m/s, 6. januarja je veter dosegel hitrost 53,0 m/s. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 47 % vseh primerov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 18 % terminov. Sunek vetra je 5. januarja dosegel 13,0 m/s; hitrost vetra nad 10 m/s so zabeležili v štirih dnevih. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 52 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pa je pripadlo 18 % vseh terminov; veter je le 10. januarja presegel hitrost 10 m/s, izmerili so 12,6 m/s. Na Rogli je veter v 24 dneh presegel 10 m/s, od tega v 2 dneh 20 m/s. 6. januarja je najmočnejši sunek dosegel 22,3 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s in od tega dva dneva z vetrom nad 20 m/s; 30. januarja je veter v sunku dosegel hitrost 22,7 m/s. V prvi tretjini januarja je bila povprečna temperatura zraka občutno nad dolgoletnim povprečjem. V večjem delu države so odkloni presegli 3 °C, v Prekmurju tudi 6 °C. Največji odklon so izmerili v Velikih Dolencih, in sicer 6,3 °C. V zahodni polovici države so bili odkloni manjši, v Biljah je bila povprečna temperatura le 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem, ob morju pa je odklon dosegel 2,1 °C. Padavin je bilo v prvi tretjini meseca več kot običajno le v Biljah, kjer je presežek znašal 41 % in v Postojni s 4 % presežka. Drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, še najbolj so se mu približali v Ratečah (98 %). Na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju je večinoma padlo manj kot 40 % običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo z izjemo Rateč, kjer so dosegli le 69 % dolgoletnega povprečja, povsod opazno več kot običajno, v Ljubljani so zabeležili 279 % dolgoletnega povprečja, v Prekmurju pa je bil presežek 74 %. Osrednja tretjina januarja je bila na Obali (–0,8 °C) in Goriškem (–1,5 °C) hladnejša kot običajno, drugod pa nekoliko toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Odklon je bil tako kot v začetku meseca tudi v osrednji tretjini največji na severovzhodu države, v Murski Soboti je bilo 4,0 °C topleje, v Velikih Dolencih pa je odklon dosegel 4,5 °C. Druga tretjina meseca je bila praktično brez padavin, sončnega vremena pa je bilo povsod veliko več kot običajno. V Ljubljani je sonce sijalo štirikrat toliko časa kot običajno, v Murski Soboti dvainpolkrat toliko, v Mariboru in Novem mestu pa dvakrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Najmanjši presežek je bil v Ratečah, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 58 %. V zadnji tretjini meseca je povprečna temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Izjema je bilo le Prekmurje, kjer so beležili pozitivne odklone (Murska Sobota 0,4 in Veliki Dolenci 0,2 °C). Negativni odkloni so bili majhni in večinoma niso presegli 1 °C, največji negativni odklon pa je bil v Ratečah, in sicer −2,2 °C. Padavine so bile tudi v zadnji tretjini januarja skromne, večinoma niso dosegle dveh petin dolgoletnega povprečja. Običajnim vrednostim so se še najbolj približali v Novem mestu (71 %) in Črnomlju (69 %). V Sevnem in na Bizeljskem je bilo padavin polovico toliko kot običajno, drugod pa niso presegli dveh petin dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, tudi tokrat je bil največji relativni presežek v Ljubljani, kjer je sonce sijalo skoraj trikrat toliko časa kot običajno. Najmanjši presežek pa so imeli v Slovenj Gradcu, kjer je bilo sončnega vremena le za desetino več kot običajno. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, januar 2012 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, January 2012 Postaja I. 2,1 1,1 3,9 4,4 4,0 4,8 4,6 5,2 5,5 5,4 5,3 4,7 5,2 5,4 5,5 5,7 6,1 6,3 Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Letališče J. Pučnika Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M Temperatura zraka II. III. M −0,8 −0,7 0,1 −1,5 −1,6 −0,7 0,9 −0,9 1,2 1,4 −1,7 1,2 0,8 −2,2 0,8 1,7 −0,4 2,1 2,5 −0,8 2,0 1,9 −0,7 2,0 2,8 0,1 2,7 3,5 −1,1 2,4 3,1 −0,2 2,6 3,1 −0,9 2,2 2,5 0,0 2,5 2,4 −0,2 2,4 2,9 −0,4 2,5 3,6 −0,4 2,9 4,0 0,4 3,3 4,5 0,2 3,6 I. 76 141 104 48 98 66 56 66 86 42 39 36 50 74 46 25 67 35 Padavine II. III. 0 3 0 0 0 2 0 39 0 7 0 4 7 22 0 5 0 14 0 47 1 71 1 69 1 51 1 12 0 14 9 15 1 19 2 10 Sončno obsevanje I. II. III. M 137 181 161 159 115 162 147 142 114 186 163 155 69 158 115 117 131 175 111 139 279 399 288 320 115 210 186 173 125 190 186 169 160 174 218 256 182 190 186 204 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 500 100 LJUBLJANA KREDARICA 400 80 višina (cm) višina (cm) M 28 41 34 28 34 22 28 28 35 29 36 32 34 28 20 16 28 16 300 200 100 0 1956 1962 60 40 20 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 Slika 24. Največja višina snega v januarju Figure 24. Maximum snow cover depth in January Na Kredarici so 3. januarja zabeležili 135 cm snega, kar je manj kot v zadnjih štirih letih in tudi opazno manj od dolgoletnega povprečja. Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici zabeležili v januarjih 1977 (434 cm) in 2001 (415 cm) ter 2009 in 2011 (380 cm). Najmanj snega je bilo januarja 1989, namerili so ga le 30 cm, nato v januarjih 2002 (50 cm), 1968 (100 cm) in 2005 (115 cm). Januarja 2012 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, kar je toliko kot vsak januar, odkar so pričeli z meritvami. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 150 višina (cm) KREDARICA 100 Slika 25. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici, januar 2012 Figure 25. Daily snow cover depth, January 2012 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan V Ljubljani januarja 2012 snežne odeje ni bilo. Januar je minil brez snega še v letih 1975, 1989, 1990 in 1998. V prestolnici je bilo največ snega leta 1987, ko je snežna odeja dosegla 89 cm. V Ratečah so zabeležili 11 cm, v Kočevju 7 cm, v Novem mestu in Črnomlju 3 cm ter v Slovenj Gradcu 8 cm. Drugod je bilo snega manj, marsikje pa je mesec minil brez snežne odeje. 30 30 NOVO MESTO 25 25 20 20 število dni število dni LJUBLJANA 15 15 10 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 30 30 25 25 20 20 število dni število dni MURSKA SOBOTA 15 RATEČE 15 10 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v januarju Figure 26. Number of days with snow cover in January Število dni s snežno odejo je na prikazanih postajah močno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem, le v Ratečah so z 29 dnevi dolgoletno povprečje izenačili. V Kočevju so bili 3 dnevi s snežno odejo, v Slovenj Gradcu 6, v Novem mestu in Črnomlju pa 2. Drugod je snežna odeja vztrajala le dan ali pa je sploh ni bilo. Januarja so nevihte prava redkost, letos je nekaj postaj zabeležilo dan z grmenjem. Na Kredarici so zabeležili 8 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 5 dni z meglo so imeli v Novem mestu, po 4 pa v Postojni, Kočevju, Slovenj Gradcu in v Ljubljani. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Kot že omenjeno so v Ljubljani zabeležili 4 dni z meglo, kar 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je 11 dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ meglenih dni je bilo v januarjih 1952 in 1965, in sicer po 28, najmanj pa leta 2001, ko so bili taki le trije dnevi. 30 LJUBLJANA Slika 27. Januarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 27. Number of foggy days in January and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 28 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zračni tlak se je že 5. januarja, ko so bili naši kraji pod vplivom ciklona, spustil na 968,0 mb, kar je bila tudi najnižja vrednost v januarju 2012. Nato je zračni tlak naraščal in 11. januarja dosegel najvišjo vrednost, ki je znašala 995,8 mb. Razmeroma visok je bil zračni tlak tudi 18. dne, ko je dosegel 995,2 mb. Po upadu zračnega tlaka, je bil le-ta zadnjih nekaj dni meseca ustaljen, na vrednostih okoli 990 mb. 1010 10 pritisk vodne pare (mb) zračni pritisk (mb) LJUBLJANA 1000 990 980 970 960 LJUBLJANA 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 28. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, januar 2012 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, January 2012 Na sliki 28 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan meseca je bil parni tlak 5,7 mb. Ob padavinah je vsebnost vlage 3. januarja narasla na 8,8 mb, kar je največ v januarju 2012. Nato je nad naše kraje pritekal bolj suh zrak in 6. dne je bil parni tlak le 4,1 mb, še večji padec pa je bil zabeležen v sredini meseca, ko je tlak vodne pare znašal le 2,7 mb. Nato je ponovno pritekal bolj vlažen zrak, najbolj suh zrak pa je ob koncu meseca prinašal mrzel vzhodni veter, delni tlak vodne pare je bil zadnji dan meseca le 2,4 mb, kar je tudi najnižja vrednost meseca. SUMMARY The mean air temperature in January mostly exceeded the 1961–1990 normals. Slight negative anomaly was observed only in high mountains, the Goriška region and in Soča valley. Elsewhere the anomaly was positive and increasing from west towards east. In Prekmurje the anomaly exceeded 3 °C. During the last days of January easterly winds brought cold air; the longer cold period started and continued until mid February. All over the country there was much more sunny weather than usual, the relative excess of the normal insolation was greatest in the central part of the country where 149 hours of direct sunshine was 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo observed (320 % of the normals). Small surplus, up to 50 %, was observed in Koroška, in the northwest of the country, the Goriška region and Ilirska Bistrica. In Gorenjska the strong northerly wind was blowing on 6 and 7 January. Despite the fact that the wind was very strong, it didn’t cause major damage. In January precipitation remained well below the normals. Especially during the second and the last third of the month precipitation was modest, and in some places even completely missing. In some areas of Posočje precipitation exceeded 60 mm. In the southern, central Slovenia and most of Gorenjska 20 to 40 mm fell. In part of Dolenjska, Štajerska and Prekmurje less than 20 mm fell. Although precipitation in the northern Alps and on the Balkans was abundant, due to northern and west-northern winds weather fronts crossed Slovenia almost without any precipitation. Thus, precipitation in January exceeded 40 % of the normals only in some very limited areas. In Goričko less than 20 % of the normals were registered. Dry and quite warm days were not in favour of snow cover in the lowland, where snow cover duration and depth remained below the normals. Also in the high mountains snow cover depth was quite modest. On Kredarica the maximum snow cover reached 135 cm. Slika 29. Planina Javornik, 10. januar 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Planina Javornik, 10 January 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature <0 °C − number of days with max. air temperature (25 °C) − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − numbe r of cloudy days − number of cle ar days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation (1 mm) − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JANUARJU 2012 Weather development in January 2012 Janez Markošek 1. januar Delno jasno, občasno pretežno oblačno Nad južno Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma topel zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7, na Primorskem do 12 °C. 2.–3. januar Pretežno oblačno, občasno dež Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje (slike 1–3). V noči na 3. januar je sekundarno ciklonsko območje nastalo nad severno Italijo in severnim Jadranom ter upočasnilo pomik vremenske fronte naprej proti vzhodu. Prvi dan je bilo oblačno, v vzhodni Sloveniji dopoldne občasno še delno jasno. Predvsem v jugozahodni Sloveniji je rosilo ali rahlo deževalo. V noči na 3. januar se je dež razširil nad vso Slovenijo, meja sneženja je bila na nadmorski višini okoli 1000 m. Čez dan je bilo oblačno, občasno je še rosilo ali rahlo deževalo. Popoldne se je v severovzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11 °C. 4.–5. januar Oblačno, predvsem prvi dan občasno ponekod rahel dež, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje, ki se je širilo tudi nad Alpe in Balkan (slike 4–6). Atlantski frontalni valovi so se prek zahodne in srednje Evrope hitro pomikali proti vzhodu. Prvi dan je bilo oblačno, občasno je ponekod rahlo deževalo. Tudi drugi dan je prevladovalo oblačno vreme, vendar omembe vrednih padavin ni bilo. Zvečer se je ob morju in v jugovzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 4 do 11 °C. 6.–9. januar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, severozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje. S severnimi do severozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. Oblačnost se je spreminjala. Delno jasno je bilo, občasno pretežno oblačno, občasno pa ponekod tudi pretežno jasno. Predvsem prvi in zadnji dan je pihal severni do severozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 6 do 12 °C. 10. januar Pretežno jasno, čez dan spremenljivo oblačno s snežnimi plohami, zvečer pretežno jasno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Od severa nas je doseglo in prešlo manjše višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Pretežno jasno je bilo, čez dan se je 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo oblačnost povečala in pojavljale so se krajevne snežne plohe. Prehodno se je okrepil tudi veter. Zvečer je bilo spet pretežno jasno. Jutranje temperature so bile od −6 do 1, najvišje dnevne pa od 7 do 13 °C. 11. januar Pretežno jasno, zjutraj v vzhodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno, toplo Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj v vzhodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno. Zjutraj so bile temperature povsod pod lediščem, čez dan pa se je ogrelo na 7 do 12 °C. 12. januar Jasno, čez dan toplo V območju visokega zračnega tlaka se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Jasno je bilo, zjutraj so bile temperature povsod pod lediščem, čez dan pa se je ogrelo na 4 do 11 °C. 13. januar Delno jasno, sprva v jugozahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, kratkotrajne plohe Območje visokega zračnega tlaka je nad srednjo Evropo in Balkanom oslabelo. Nad severno in severovzhodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ob severozahodnih vetrovih hitro prešla Slovenijo (slike 7–9). Sprva je bilo v jugozahodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno, ponekod je pihal jugozahodni veter. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Ob prehodu vremenske fronte so nastale posamezne kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11 °C. 14.–16. januar Pretežno jasno, zjutraj mrzlo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je od severa pritekal postopno hladnejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem v vzhodni Sloveniji občasno delno oblačno. Prvi dan je ponekod pihal severozahodni veter. Zjutraj je bilo mrzlo, zadnji dan so bile najnižje jutranje temperature od −15 do −8, ob morju okoli −3 °C. Najvišje dnevne temperature so bile 16. januarja od −1 do 4, na Primorskem do 8 °C. 17.–18. januar Delno jasno, občasno pretežno oblačno Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka. S severozahodnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Drugi dan je bilo več oblačnosti zjutraj in dopoldne, sicer pa je bilo pretežno jasno. Drugi dan proti večeru je na Obali nastala nizka oblačnost. Jutranje temperature so bile povsod pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 2 do 8 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19. januar Oblačno, zahodni do jugozahodni veter Nad severno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Z močnimi zahodnimi višinskimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak. V noči na 19. januar se je pooblačilo. Čez dan je bilo oblačno, na Primorskem pa je bila nizka oblačnost. Pihal je zahodni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9 °C. 20. januar Sprva oblačno, rahel dež in rahel sneg, popoldne razjasnitve, zvečer poledica Nad južno Skandinavijo se je poglobilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je čez dan pomikala prek Slovenije (slike 10–12). Sprva je bilo oblačno, občasno je ponekod rahlo deževalo ali rosilo, v Zgornjesavski dolini in na Koroškem pa je rahlo snežilo. Popoldne se je zjasnilo, zvečer je nastala poledica. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 °C v Zgornjesavski dolini do 14 °C v Beli krajini. 21.–22. januar Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, čez dan toplo Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. V višinah je pihal močan severozahodni veter, občasno je pritekal bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno pa se je tudi povsem pooblačilo. Po mrzlem jutru je bilo čez dan razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 7 do 14 °C. 23. januar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, na morju zjutraj megla, zvečer na severovzhodu rahel dež Naši kraji se bili še na južnem obrobju ciklonskega območja in v coni močnih severozahodnih višinskih vetrov. Zvečer je vremenska fronta oplazila Slovenijo. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Na Obali in na morju je bila zjutraj megla ali nizka oblačnost. V severovzhodni Sloveniji je zvečer rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 24. januar Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne padavine, deloma nevihte, burja Nad srednjo Evropo ter Italijo in Jadranom je bilo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta je prešla Slovenijo, v višinah jo je spremljal dotok hladnejšega zraka (slike 13–15). Ozračje je bilo nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi padavinami, zjutraj in dopoldne so bile ob prehodu vremenske fronte tudi krajevne nevihte. Popoldne so nastale še krajevne plohe, že dopoldne pa je na Primorskem zapihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 7, na Primorskem do 12 °C. 25.–27. januar Pretežno jasno, zjutraj mrzlo Iznad severovzhodne Evrope je nad Alpe in Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan občasno ponekod še zmerno oblačno. Drugi dan je v severovzhodni Sloveniji pihal severni veter. Zjutraj je bilo mrzlo, najbolj 26. januarja, 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ko so bile najnižje jutranje temperature od −15 do −6, ob morju −3 °C. Čez dan je bilo od 0 do 5, na Primorskem do 9 °C. 28. januar Čez dan naraščajoča oblačnost, na Vipavskem burja Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, iznad Severnega morja pa se je proti Alpam spuščala višinska dolina, k nam je začel pritekati bolj vlažen zrak. Zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan je od zahoda oblačnost naraščala. V Vipavski dolini je zapihala burja. Po mrzlem jutru so bile najvišje dnevne temperature od −2 do 2, na Primorskem do 8 °C. 29.–30. januar Zmerno do pretežno oblačno, občasno rahlo sneženje, burja Nad severovzhodno Evropo je bilo izrazito območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo proti zahodni Evropi in nad Balkan, nad osrednjim Sredozemljem pa je bilo ciklonsko območje. Od vzhoda je pritekal vse hladnejši zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Na Primorskem je bilo povečini brez padavin, drugod pa je prvi dan in v noči na 30. januar občasno naletaval sneg ali pa je rahlo snežilo. Drugi dan je bilo povečini brez padavin, proti večeru se je zjasnilo. Na Primorskem je pihala burja. Precej hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od −4 do 2, na Primorskem do 5 °C. 31. januar Pretežno oblačno, burja, mrzlo Na jugozahodnem obrobju visokega zračnega tlaka je k nam od vzhoda pritekal postopno hladnejši zrak. Nad Alpami je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa manjše jedro vlažnega zraka (slike 16–18). Zjutraj je bilo pretežno jasno, le v južni in zahodni Sloveniji pretežno oblačno. Čez dan je povsod prevladovalo oblačno vreme. Na Primorskem je pihala burja. Mrzlo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od −7 do −3, na Primorskem do 1 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 1. 2012 ob Slika 2. Satelitska slika 2. 1. 2012 ob 13. uri 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 January 2012 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 January 2012 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 1. 2012 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 January 2012 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 1. 2012 ob Slika 5. Satelitska slika 5. 1. 2012 ob 13. uri 13. uri Figure 5. Satellite image on 5 January 2012 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 5 January 2012 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 5. 1. 2012 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 5 January 2012 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 13. 1. 2012 Slika 8. Satelitska slika 13. 1. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 13 January 2012 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 13 January 2012 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 1. 2012 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 13 January 2012 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 20. 1. 2012 Slika 11. Satelitska slika 20. 1. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 20 January 2012 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 20 January 2012 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 1. 2012 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 20 January 2012 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 24. 1. 2012 Slika 14. Satelitska slika 24. 1. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 24 January 2012 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 January 2012 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 1. 2012 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 January 2012 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 29. 1. 2012 Slika 17. Satelitska slika 29. 1. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 29 January 2012 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 January 2012 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 1. 2012 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 January 2012 at 12 GMT 30 METEOROLOŠKA POSTAJA PODGRAD Meteorological station Podgrad Mateja Nadbath V Podgradu je padavinska meteorološka postaja, ena od treh, ki so v občini Ilirska Bistrica. Ostali postaji sta še: samodejna meteorološka postaja v Kosezah in totalizator na Gomancah za merjenje skupne letne višine padavin. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (From: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Meteorološka postaja Podgrad je na nadmorski višini 596 m. Pluviometer (ombrometer ali dežemer) je postavljen na dvorišču, ki ga obdaja več hiš, slednje so od opazovalnega mesta oddaljene 7 do 12 m. Opazovalni prostor je na tej lokaciji od januarja 1973. Pred tem je bila postaja od decembra 1952 približno 20 m jugozahodno od današnje. Septembra 1909 je z meteorološkimi meritvami in opazovanji v Podgradu, imenovanem Castelnuovo, začel Jernej Ivanovič, v italijanskih arhivih zapisan kot Bartolo Ivanovich, opravljal jih je do konca leta 1927. Leta 1928 je z meritvami in opazovanji nadaljeval Anton (Antonio) Dekleva, leta 1931 je to delo prevzel Franc Butinar (Francesco Buttina). Od 1934 do oktobra 1946 je bil meteorološki opazovalec Ivan Gombač (Giovanni Gamboch). Od oktobra 1946 do oktobra 1951 sta meteorološke meritve in opazovanja opravljala Francka in Jože Butinar, Ivanka, Jože in Ivo Mihelič so to delo opravljali od oktobra 1951 do decembra 1952, ko je z njim nadaljeval Anton Demojzes. Slednji je bil 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2009/ortofoto from 2009 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo meteorološki opazovalec do konca leta 1972. Današnji meteorološki opazovalec Karel Stipančič je z delom na postaji začel januarja 1973, opravlja ga že 40 let. 2400 2100 1800 1500 1200 900 600 300 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 mm Na meteorološki postaji Podgrad merimo višino padavin in opazujemo atmosferske pojave že od septembra 1909, višino snežne odeje in novozapadlega snega pa merimo od leta 1945. Meritve opravljamo zjutraj ob 7., v poletnem času ob 8. uri; ob močnih nalivih lahko merimo pogosteje. Atmosferske pojave in čas začetka ter konca vseh vrst padavin in pojavov opazujemo in beležimo preko celega dne. 3 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1955–2011 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) 3 Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1955–2011 and mean reference value (1961–1990, green line) 500 1961–1990 1981–2010 1971–2000 600 534 500 400 mm mm 400 371 300 200 300 200 100 100 0 0 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter 4 Slika 3. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih 4 Figure 3. Mean seasonal precipitation per periods J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 4. Najvišja in najnižja izmerjena mesečna višina padavin v obdobju 1955–2011 Figure 4. Maximum and minimum monthly precipitation in 1955–2011 1592 mm padavin je v Podgradu in bližnji okolici letno povprečje v referenčnem obdobju (1961– 1990), letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1529 mm in obdobja 1981–2010 1480 mm. 1018 mm 3 V članku so uporabljeni izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi Meteorological data used in the article are measured and already digitized 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, Oc-tober, November; Winter = December, January, February 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavin smo namerili leta 2011, kar je samo 64 % referenčnega povprečja in najnižja letna višina padavin izmerjena v obdobju 1955–2011 v Podgradu. Leta 2010 je padlo nadpovprečno veliko padavin, 2168 mm, to je v obdobju 1955–2011 druga najvišja letna višina padavin, več padavin je padlo le leta 1960, 2343 mm (slika 2). Od letnih časov je v referenčnem obdobju najbolj namočena jesen s povprečjem 486 mm, ostali trije letni časi se v višini padavin med seboj malenkostno razlikujejo: spomladi pade v poprečju 362, poleti 368 in pozimi 375 mm padavin. Ob primerjavi povprečne višine padavin po letnih časih v tridesetletjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnim 1961–1990 je opazno zmanjševanje povprečnih vrednosti spomladi, poleti in pozimi, jesenski povprečji pa sta blizu referenčnemu povprečju (slika 3). Najbolj namočen mesec leta v referenčnem obdobju 1961–1990 je november s povprečjem 193 mm padavin, najbolj suh je julij, povprečje je 102 mm. V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 je v povprečju november še vedno najbolj namočen in julij najbolj suh mesec leta, vendar sta povprečji nižji od referenčnega, tako kot je to opaziti pri večini mesecev z izjemo oktobra in decembra, ko sta povprečji višji od pripadajočega referenčnega (slika 5). 1961–1990 200 1971–2000 1981–2010 2012 mm 160 120 80 40 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 5. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in višina padavin januarja 2012 Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in January 2012 400 mm 300 200 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 100 Slika 6. Januarska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1955–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 6. Precipitation in January (columns) and five-year moving average (curve) in 1955–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) Januarja 2012 je padlo 36 mm padavin (slike 5, 6 in 7), kar je 29 % januarskega referenčnega povprečja. 371 mm padavin je padlo januarja 1979, kar je v obdobju 1955–2012 najvišja izmerjena 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo januarska višina padavin v Podgradu (slika 4); januarji 1964, 1989 in 1993 pa so minili povsem brez padavin. M .Sobota 10 10 M aribor Šmartno Cerklje 220 200 14 15 16 Lisca Celje 160 140 Brnik Ljubljana Bežigrad mm 19 20 Portorož 21 Rateče Podgrad 29 60 20 30 mm 40 80 79 74 75 20 51 10 111 105 97 93 40 43 Kredarica 124 100 80 36 141 120 28 Bilje 0 209 180 16 Novo mesto 209 50 0 J F M A M J J A S O N D 60 mesec / Month Slika 7. Mesečna višina padavin januarja 2012 na izbranih meteoroloških postajah in v Podgradu Figure 7. Monthly precipitation in January 2012 on chosen meteorological stations and in Podgrad 5 Slika 8. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1955–2012 5 Figure 8. Maximum daily precipitation per month in 1955–2012 209 mm je najvišja dnevna višina padavin (slika 8) v obdobju 1955–januar 2012 in je bila v Podgradu izmerjena dvakrat: 2. septembra 1965 in 18. novembra 1975. V omenjenem obdobju sta zabeležena samo ta dva datuma z dnevno višino padavin čez 200 mm. 100 mm in več padavin v enem dnevu smo izmerili še 21-krat. Najvišja januarska dnevna višina padavin v omenjenem obdobju je bila 97 mm, izmerjena 26. januarja 2001. Januarja 2012 je bila najvišja dnevna višina padavin 26 mm, izmerjena 3. v mesecu. V Podgradu in okolici snežna odeja v povprečju referenčnega obdobja leži 26 dni na leto; 17 dni s snežno odejo je povprečje obdobja 1971–2000 in le dan manj v obdobju 1981–2010. Leta 2011 je bilo v Podgradu pet dni s snežno odejo, najvišja snežna odeja tega leta je bila 10 cm, izmerjena 20. decembra. Prvi sneg običajno zapade novembra, leta 2003 pa je bil dan s snegom že oktobra. Zadnji sneg običajno pade aprila, maja 1957 pa je bil dan s snežno odejo še maja. Januar 2012 je v Podgradu minil brez snežne odeje. Januarja 1964 pa je bilo kar 25 dni s snežno odejo, najvišja snežna odeja je bila debela 10 cm, izmerjena 1. v mesecu. V obdobju 1955–januar 2012 je bila najdebelejša januarska snežna odeja v Podgradu 50 cm, izmerjena 17. januarja 1987. V omenjenem obdobju je bilo 14 januarjev brez snežne odeje, vključno z januarjem 2012. 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7:00 a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 34 Urad za meteorologijo 80 60 40 20 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 število dni / Number of Days . cm Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1955–2011 6 Figure 9. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1955–2011 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na meteorološki postaji Podgrad v obdobju 1955–januar 2012 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Podgrad in 1955–January 2012 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum depth of fresh snow (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover leto / datum year / date najmanj minimum leto / datum year / date 2343 1960 1018 2011 534 september 1965 0 januar 1964, 1989, 1993, marec 1973, avgust 1962, oktober 1965 209 2. september 1965 18. november 1975 0 — 84 14. februar 1963 4 23. januar 2000 59 6. april 1970 0 — 74 1963 2 1974, 1989, 1997 SUMMARY Meteorological station Podgrad is located at elevation of 596 m, in the southern part of Slovenia. It was established in September 1909. Ever since precipitation has been measured and meteorological phenomena has been observed, but snow cover has been measured since 1945. Karel Stipančič has been meteorological observer at the station since January 1973. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 35 SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE 2012: SVETOVNA METEOROLOŠKA ORGANIZACIJA – VREME, PODNEBJE IN VODA ZA BOLJŠO PRIHODNOST World Meteorological Day 2012: The World Meteorological Organization – Powering our future with weather, climate and water Tanja Cegnar, Tamara Gorup S vetovna meteorološka organizacija (SMO) vsako leto 23. marca praznuje svetovni dan meteorologije. Datum je izbran v počastitev dneva, ko je začela veljati Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, to je bilo 23. marca 1950 oziroma točno 30 dni po dnevu, ko je bila listina konvencije ratificirana in deponirana s strani držav, ki so želele postati članice nove organizacije. Besedilo konvencije o Svetovni meteorološki organizaciji so predhodno soglasno odobrili predstavniki 31 držav na konferenci direktorjev državnih meteoroloških služb v Washingtonu, 11. oktobra 1947. Svetovni dan meteorologije vsako leto poteka v znamenju izbrane teme, tokratna tema je »Vreme, podnebje in voda za boljšo prihodnost«. Ob obletnici bo na sedežu SMO potekal mednarodni simpozij o hidroloških in meteoroloških informacijah v podporo družbenemu in gospodarskemu razvoju. Slika 1. Michel Jarraud je Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije od januarja 2004 (foto: DWD). Figure 1. Michel Jarraud is Secretary-General of the World Meteorological Organization since January 2004 (Photo: DWD). Mejniki Delovanje SMO sega že v obdobje pred veljavo omenjene konvencije in ima bogato zgodovino. Oglejmo si nekaj pomembnejših mejnikov. Leta 1853 je bila organizirana prva mednarodna meteorološka konferenca v Bruslju, že dvajset let kasneje pa ustanovljena Mednarodna meteorološka organizacija (MMO), pod okriljem katere je takrat potekalo mednarodno sodelovanje v meteorologiji; nastala je iz procesa, ki se je začel na Prvem mednarodnem meteorološkem kongresu na Dunaju septembra 1873. Namen kongresa je bil olajšati usklajevanje stališč in standardizirati instrumente. K njegovim rezultatom prištevamo tudi prvi mednarodni atlas oblakov, objavljen leta 1896. Pod predsedovanjem Nizozemca C. H. D. Buysa Ballota je stalni odbor izoblikoval naloge MMO v obdobju do Drugega mednarodnega meteorološkega kongresa leta 1879 v Rimu. Ključni dosežek rimskega kongresa je bil ustanovitev Mednarodnega meteorološkega odbora pod predsedstvom Heinricha Wilda. Njegova naloga je bila, da redno spremlja napredek MMO in sprejema potrebne ukrepe, sicer pa je bil odbor predhodnik sedanjega Izvršnega sveta SMO. Čeprav sta bila oba kongresa na vladnem nivoju, so sklenili, da bo MMO deloval uspešneje na nevladni ravni. Zato v naslednjih letih ni bilo več kongresov, ampak so uvedli sestanke direktorjev meteoroloških služb. Poleg vodilne vloge pri standardizaciji opazovanj je MMO izjemno prispeval k znanstvenemu razvoju, najbolj z 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo organizacijo prvih dveh mednarodnih polarnih let v obdobjih 1882–1883 in 1932–1933, kar je bil podvig, ki ga sama ne bi mogla izpeljati nobena država. MMO in SMO sta soobstojali zelo kratko obdobje. Na zadnjem MMO sestanku direktorjev v Parizu leta 1951 je predsednik MMO Nelson Johnson uradno razglasil, da je MMO prenehala obstajati in jo nadomešča SMO. Dva dni kasneje, 19. marca 1951, se je v Parizu začel prvi SMO kongres in ob koncu istega leta, 20. decembra 1951, je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Resolucijo 531 (VI), s katero je SMO postala specializirana agencija Združenih narodov. Ustanovitelji so s predhodnico MMO in konvencijo Svetovni meteorološki organizaciji postavili trdne temelje, ki so ji z manjšimi spremembami zagotovili prodornost in uspešnost. Resolucija za vključitev hidrologije v domeno delovanja SMO je dozorela med Drugim (1955) in Tretjim (1959) svetovnim meteorološkim kongresom. Na slednjem je bila ustanovljena komisija za meteorološko hidrologijo, ki se je leta 1971 razvila v še sedaj delujočo komisijo za hidrologijo. V 60-ih letih je bilo veliko izjemnih znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ki so odprli nove neslutene možnosti, na primer izstrelitev umetnih satelitov, uspešen razvoj računalnikov in telekomunikacij. Vsi ti dosežki so omogočili in olajšali izmenjavo podatkov in izdelkov skoraj v istem trenutku, kot se le-ti pridobijo. Vse to je podpora Svetovnemu programu meteorološkega bdenja (WWW), ki je ključni program SMO in osnova vsem ostalim, vzpostavljen pa je bil leta 1963. SMO in Mednarodni svet za znanost sta leta 1967 vzpostavila Svetovni program za raziskave ozračja in v njegovem okviru kar nekaj odmevnih poskusov, med njimi tudi Atlantski tropski eksperiment, eksperiment Monsun, in tudi Prvi globalni eksperiment. Leta 1975 je bila izdana izjava strokovnjakov SMO z opozorilom, da se tanjša zaščitni ozonski plašč, ki nas varuje pred nevarnimi UV sončnimi žarki. Prav pojav ozonske luknje je ponovno dokazal pomembnost dolgotrajnih standardiziranih meritev. Brez njih izginjanja zaščitne ozonske plasti ne bi mogli odkriti, preden bi le-to povzročilo resne posledice. Dunajska konvencija in Montrealski protokol z amandmaji so izjemen primer učinkovitega sodelovanja med znanstveniki in nosilci odločanja. Leta 1976 je SMO izdal uradno izjavo o kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju in njegovih možnih vplivih na podnebje. Tako je SMO prispeval k večji osredotočenosti na globalno segrevanje in podnebne spremembe, kar danes jasno razpoznavamo kot glavno grožnjo trajnostnemu razvoju in celo civilizaciji. Po Prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979, katere naloga je bila preučiti grožnjo podnebnih sprememb in njihovih morebitnih vplivov, sta SMO in Mednarodni svet za znanost (v izvirniku ICSU) ustanovila Svetovni podnebni raziskovalni program (bolj poznan po izvirni kratici WCRP), ki se mu je kasneje pridružila še Medvladna oceanografska komisija UNESCA. Svetovni podnebni raziskovalni program je pomemben za znanost, predvsem z zagotavljanjem znanstvenih temeljev za ocene Medvladnega odbora o podnebnih spremembah (znanega predvsem kot IPCC). Leta 1985 je bila sprejeta Dunajska konvencija o zaščiti ozonskega plašča, 1987 Montrealski protokol o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, leto kasneje pa je bil ustanovljen Medvladni odbor o podnebnih spremembah. Iz tradicionalnega duha sodelovanja se je zagotavljanje dostopa do podatkov nadgradilo in se formalno odrazilo na kongresih SMO v Resoluciji 40 (CG–XII) in 25 (CG–XIII). Na osnovi Druge svetovne podnebne konference v Ženevi novembra 1990 je SMO združila moči z Mednarodnim svetom za znanost, UNEP in Mednarodnim olimpijskim odborom UNESCA za vzpostavitev Globalnega sistema za opazovanje podnebja (bolj poznan pod izvirno kratico GCOS). Na tej konferenci se je začel postopek za vzpostavitev Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (bolj poznana pod izvirno kratico UNFCCC). 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Leta 1991 je potekalo prvo srečanje Medvladnega pogajalskega odbora Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, na konferenci v Kjotu leta 1997 pa sta bila začrtana cilj in časovni načrt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Svetovna meteorološka organizacija ima sedež v moderni in energijsko varčni stavbi v Ženevi. Slika 2. Sedež SMO v Ženevi (foto: DWD) Figure 2. WMO building in Geneva (Photo: DWD) Ob prehodu v novo tisočletje je SMO praznovala 50-letnico delovanja. Leta 2007 je Medvladni odbor za podnebne spremembe prejel Nobelovo nagrado skupaj z Alom Gorom. V obdobju 2007–2008 so ponovno izpeljali Mednarodno polarno leto, ki so ga prvič organizirali leta 1873 in je še vedno vir izjemnih znanstvenih rezultatov. Leta 2008 so obeležili tudi 20. obletnico Mednarodnega odbora za podnebne spremembe, leto kasneje pa 20. obletnico Programa globalnega atmosferskega bdenja. Tega leta je potekala tudi Tretja svetovna podnebna konferenca, in sicer na osnovi prvih dveh podnebnih konferenc iz let 1979 in 1990. Slika 3. Posnetki dejavnosti v Mednarodnem polarnem letu (foto: galerija slik SMO) Figure 3. A unique photographic testimony of the International Polar Year 2007–2008: one of the most ambitious internationally coordinated interdisciplinary research endeavours ever attempted (Source: WMO polar art gallery) Politični in družbeni zemljevid sveta se je skozi čas močno spremenil; danes ima SMO 189 članic, zadnja je bila sprejeta Demokratična republika Timor-Leste, in sicer 4. decembra 2009. V letu 2010 je SMO praznovala 60. let obstoja, letos pa bo zabeležila 62. obletnico. Delovanje SMO SMO se tako že nekaj desetletij uspešno sooča z izzivi in potrebami družbe. Tehnično sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje so področja, na katerih dosega vidne rezultate, že vse od začetka pa je priznana tudi kot zgled uspešnega mednarodnega sodelovanja. Celo hladna vojna ni ovirala njenega uspešnega delovanja, saj vreme in podnebje na poznata političnih meja. Opazovalne mreže delujejo praktično po vsem svetu, meritve pa vključujejo tako tradicionalne kot tudi netradicionalne okoljske spremenljivke. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Poglavja iz brošure, ki jo je ob svetovnem dnevu meteorologije 2012 izdala SMO Figure 4. Sections from the brochure published on the occasion of World meteorological day 2012 Spremljali smo lahko opazno izboljšanje natančnosti napovedovanja vremena skozi čas: leta 1950 so lahko le upali na 24 do 36-urno napoved, danes pa imamo uporabne sedemdnevne napovedi. Napori 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SMO na področju raziskav, analize in modeliranja so omogočili tudi sezonske in letne napovedi. Brez svobodnega in neoviranega mednarodnega pretoka podatkov in izdelkov, ki je globoko vtkan v duha delovanja SMO, vse to ne bi bilo mogoče. Naravne nesreče so velika grožnja človeštvu, zato si je SMO znatno prizadevala za razvoj delujočih sistemov opozarjanja, pripravljenosti in učinkovitega ukrepanja, kar je močno prispevalo k zmanjšanju človeških žrtev. Da bi zagotovili uporabo takih sistemov v svojih članicah, se je SMO posvetila potrebam državnih meteoroloških in hidroloških služb, predvsem v državah v razvoju in v najmanj razvitih državah. V skladu s svojim poslanstvom jim SMO zagotavlja dostop do naprednih izdelkov in zmožnosti za njihovo učinkovito uporabo v skladu z državnimi zahtevami ter njihovimi globalnimi obveznostmi. Ključne odločitve, spremljanje stanja površinskih in podzemnih voda, spremljanje in nadzor njihove kakovosti so SMO omogočili, da je verodostojno opozorila na problem oskrbe z vodo, še posebej v luči naraščajočega prebivalstva in onesnaženosti voda. Celovito upravljanje vodnih virov je po mnenju SMO način za optimizacijo izkoriščanja omejenih virov sveže vode. Možna področja uporabe podnebnih storitev: • • • • • • • • • • • raba tal in zaščita okolja, urbano in industrijsko načrtovanje, strukturna zasnova vremensko odpornih stavb, razvoj infrastrukture odporne na naraščanje morske gladine in pogostejša neurja, upravljanje energijske oskrbe, prevoz in učinkovita raba goriva, načrtovanje vodne oskrbe in upravljanje jezov, obdelava zemlje in reja živali, upravljanje gozdov in obale, odzivanje zdravstvenega sistema ob ekstremnih toplotnih razmerah, nadzor bolezni, ki se prenašajo z vodo. Slika 5. Slika iz brošure SMO 2012 Figure 5. Picture from the brochure WMO 2012 Svetovni dan meteorologije 2012 Generalni sekretar SMO Michel Jarruad je poudaril, da letošnji svetovni dan meteorologije izpostavlja ključno vlogo storitev na področju vremena, podnebja in voda v podporo trajnostnemu razvoju v sedanjosti in prihodnosti. Primerov, ki to potrjujejo, je veliko. Oskrba s hrano in kmetijstvo morata biti prilagojena podnebju v regiji in razpoložljivi vodi. Industrijska dejavnost potrebuje dovolj vode in energije. Mestom je potreben čist zrak in zaščita pred neurji in poplavami. Mednarodna trgovina in turizem sta odvisna od varnega in učinkovitega prometa. Zanašamo se na vse bolj točne in natančne vremenske napovedi na vseh področjih, od družabnih dejavnosti do odločitev o milijonih €. Nedavna študija je pokazala, da lahko letno zaradi spremenljivosti vremena gospodarski proizvod ZDA niha tudi do 3,4 %. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Človeštvo vedno bolj vpliva na vreme, podnebje in vode. Državne hidrološke in meteorološke službe imajo vodilno vlogo v prizadevanjih za razumevanje in tolmačenje teh zapletenih medsebojnih povezav. Bolj kot kdajkoli prej potrebujemo podnebne projekcije za prihodnost. Izboljšati moramo svoje vedenje o tem, kako se globalni podnebni pojavi odražajo na regionalni, državni in lokalni ravni. To spoznanje je temelj Globalnega okvira za podnebne storitve, ki ga je potrdil Svetovni meteorološki kongres leta 2011 kot eno izmed prednostnih nalog na SMO. Ta daljnosežna pobuda bo pomagala državam, predvsem tistim najbolj ranljivim, upravljati s tveganji in izkoristiti prednosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Tako bodo sredstva vložena v spremljanje, raziskovanje in sisteme za upravljanje z informacijami večkratno povrnjena v obliki rezultatov na področju zmanjševanja tveganja zaradi vremenskih ujm, upravljanja z vodami, prehranski varnosti in zdravju, kar so tudi glavne prednostne naloge sodobne družbe. Škoda v milijardah US $ na desetletje Milijoni žrtev na desetletje Desetletje Desetletje Slika 6. Trendi vplivov ekstremnih hidrometeoroloških (modri stolpci) in geoloških dogodkov (zeleni stolpci) v preteklih petih desetletjih kažejo naraščanje škode (levo) in zmanjševanje človeških žrtev (desno) (vir: SMO) Figure 6. Trends in natural hazard impacts over the five last decades show increasing economic losses (left) and decreasing loss of life (right) associated with hydrometeorological (blue bars) and geological (green bars) hazards (Source: WMO) Mnogi programi in dejavnosti SMO so izjemni primeri družbeno-gospodarskih koristi, ki jih je mogoče doseči v mnogih sektorjih v sodelovanju z meteorologijo, predvsem v smislu varnosti ljudi in dobrega počutja. Izstopajo dosežki v kmetijstvu in zagotavljanju varnosti hrane, na področju zdravja, prevoza, turizma, gradbeništva in energetike. 41 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V večjem delu nižinske Slovenije je bila januarja povprečna mesečna temperatura zraka med 1 in 2 °C, na Primorskem pa med 2 in 5 °C. Na Primorskem in v višje ležečih predelih je bila povprečna januarska temperatura zraka višja od dolgoletnega povprečja za vsaj 1 °C, medtem ko je bilo v osrednji Sloveniji topleje za 1 do 2 °C, proti vzhodu pa je bil odklon še večji, vsaj 2 °C. Posamezni dnevi so bili še precej toplejši, odstopanja nad povprečnimi vrednostmi so dosegla celo 8 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, januar 2012 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, January 2012 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. I. dekada max. 0,9 0,5 0,1 0,1 0,3 0,2 0,2 0,4 0,4 0,6 0,4 0,1 0,2 0,5 0,4 0,4 0,6 0,5 0,3 0,2 0,4 0,8 0,7 0,8 0,5 0,3 0,2 0,7 0,6 0,4 1,7 0,8 0,3 0,3 0,5 0,6 0,5 1,9 1,3 1,6 1,0 0,3 0,4 1,0 0,7 0,7 1,1 1,1 1,0 0,4 0,8 1,4 1,1 1,5 1,4 0,7 0,6 1,4 1,1 0,7 Σ 9 5 1 1 3 2 2 4 4 6 4 1 2 5 4 4 6 5 3 2 4 8 7 8 5 3 2 7 6 4 II. dekada max. Σ 1,0 2,1 10 0,6 1,3 6 0,1 0,3 1 0,1 0,2 1 0,2 0,3 2 0,2 0,5 2 0,1 0,3 1 0,1 0,3 1 0,5 1,2 5 0,4 1,3 4 0,4 0,9 4 0,1 0,4 1 0,2 0,4 2 0,4 0,8 4 0,4 1,0 4 0,4 0,8 4 0,5 1,0 5 0,5 1,0 5 0,3 1,1 3 0,2 0,6 2 0,4 1,1 4 0,7 1,4 7 0,5 1,0 5 0,7 1,2 7 0,3 0,8 3 0,2 0,5 2 0,2 0,6 2 0,7 1,1 7 0,7 1,2 7 0,4 0,8 4 pov. 42 pov. 1,4 1,2 0,4 0,2 0,3 0,3 0,3 0,2 0,5 0,4 0,5 0,2 0,3 0,7 0,4 0,4 0,5 0,6 0,3 0,3 0,4 0,7 0,5 0,6 0,3 0,2 0,2 0,6 0,5 0,4 III. dekada max. Σ 2,0 15 2,2 13 1,2 5 0,3 2 0,5 4 0,5 3 0,9 3 0,3 3 0,8 5 0,7 4 0,8 6 0,4 3 0,4 3 1,0 8 0,6 4 0,6 4 1,0 6 1,2 7 0,5 3 0,6 3 0,7 5 1,3 8 0,9 5 1,0 7 0,4 3 0,3 3 0,5 3 1,0 7 0,8 5 0,7 5 mesec (M) pov. max. 1,1 2,1 0,8 2,2 0,2 1,2 0,1 0,3 0,3 0,5 0,2 0,6 0,2 0,9 0,2 1,9 0,5 1,3 0,5 1,6 0,4 1,0 0,1 0,4 0,2 0,4 0,5 1,0 0,4 1,0 0,4 0,8 0,5 1,1 0,5 1,2 0,3 1,1 0,2 0,6 0,4 1,1 0,7 1,4 0,6 1,1 0,7 1,5 0,4 1,4 0,2 0,7 0,2 0,6 0,7 1,4 0,6 1,2 0,4 0,8 Σ 35 23 7 4 8 6 6 7 14 14 14 6 7 17 12 12 17 17 8 8 12 22 17 22 11 7 7 21 18 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Vodna bilanca za mesec januar 2012 (levo) v primerjavi s povprečjem 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in January 2012 (left) compared to the average 1971–2000 (right) Preglednica 2. Vodna bilanca za dekade, mesec januar in zimsko obdobje (oktober 2011–marec 2012) Table 2. Ten days, monthly and winter period water balance (from October 2011 to March 2012) Vodna bilanca [mm] v januarju Opazovalna postaja I. dekada II. dekada Bilje 37,9 −5,5 Ljubljana Bežigrad III. dekada Vodna bilanca [mm] mesec v zimskem obdobju (1. oktober–31. januarj) −12,6 19,8 239,7 20,5 −4,0 −1,7 14,8 236,9 Novo mesto 2,6 −3,4 7,4 6,6 146,7 Celje 5,4 −6,3 −5,4 −6,3 118,2 −1,1 −5,9 −4,6 −11,6 79,5 0,4 −7,1 −4,3 −11,0 53,5 10,0 −10,2 −14,3 −14,5 33,6 Maribor – letališče Murska Sobota Portorož – letališče Površinski sloj tal je bil v večjem delu države večinoma vlažen, na Obali in Goriškem pa zaradi pomanjkanja padavin občasno izsušen. Prvi dve tretjini januarja so se povprečne temperature v površinskem sloju tal gibale med 0 in 5 °C, ob ohladitvi v zadnji tretjini meseca pa je temperatura v tleh padla do −6 °C. V globini 30 cm so bile temperature tal večji del meseca okoli 0 °C. Površinski sloj kmetijskih tal je v zadnji tretjini januarja zamrznil tudi na Vipavskem in Goriškem. Na Obali so bila tla nekoliko toplejša, sprva s temperaturami med 4 in 5 °C, ob koncu meseca pa so se tudi v tem delu Slovenije tla ohladila do 2 °C (preglednica 3, slika 2). Kljub majhnemu izhlapevanju (preglednica 1) je bila zaradi pomanjkanja padavin vodna bilanca kmetijskih tal na Obali, v severovzhodni Sloveniji ter na osrednjem delu Štajerske negativna (preglednica 2), drugod pa pozitivna. V januarju je bilanca vode zaostajala tudi za dolgoletnim povprečjem (slika 1). Pomanjkanje vode v obdobju zimskega mirovanja običajno ni problematično za rastlinski svet. Temperaturne razmere so v januarju prezgodaj vzpodbudile fotosintetsko aktivnost ozimnih žit, zato je bilo ponekod že opaziti zimsko kmetijsko sušo. Razmere so se povsem spremenile ob koncu meseca, ko se je močno ohladilo. Na Brniku, v Celju in Šmartnem pri Slovenj Gradcu so beležili izjemno mrzle dni, ko se je najnižja temperatura zraka spustila pod −10 °C, temperature zraka so ponekod ves dan ostale pod lediščem. Januar je prinesel tudi nekaj nevšečnosti z vetrom. 7. januarja je močan veter povzročil škodo na Gorenjskem, predvsem v Železnikih, ob koncu meseca pa je pihala močna burja v Vipavski dolini. Padavine nikjer niso dosegle dolgoletnega povprečja (do 30 %, le v SZ Slovenije do 40 % povprečne vrednosti). Nekaj malega padavin je bilo večinoma v 1. dekadi, na vzhodu države tudi v začetku 3. dekade. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, januar 2012 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, January 2012 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 4,3 2,5 0,7 0,0 2,0 2,5 1,9 1,3 1,6 4,5 2,5 1,1 0,0 2,4 2,4 1,9 1,3 1,5 9,6 7,3 4,6 0,8 6,7 7,5 6,5 6,3 7,0 9,4 6,9 4,0 0,6 6,2 6,7 5,7 5,6 6,2 II. dekada Tz2 min −0,4 −0,4 −0,2 0,5 −1,3 −0,3 −1,1 0,1 −0,8 Tz5 min 0,8 0,5 0,3 0,2 0,5 0,9 0,5 0,6 −0,1 Tz2 2,2 0,2 0,0 −0,5 −1,1 −0,3 −0,6 −0,1 0,0 Tz5 2,5 0,6 −0,1 −0,5 −0,4 −0,1 −0,2 0,1 0,1 Tz2 max Tz5 max 8,2 5,6 6,2 0,6 1,0 3,3 4,2 2,2 4,0 7,2 4,9 3,0 0,6 1,1 2,3 1,1 1,6 3,7 III. dekada Tz2 min −1,6 −3,1 −5,0 −3,6 −5,0 −4,7 −5,6 −2,7 −2,9 Tz5 min 0,1 −1,3 −2,7 −3,2 −3,3 −3,1 −2,8 −1,7 −1,9 Tz2 2,5 1,0 0,3 −0,6 −0,5 0,1 0,1 −0,2 −0,3 Tz5 2,7 0,9 0,1 −0,8 0,0 0,4 0,5 0,3 0,1 Tz2 max Tz5 max 9,6 7,3 8,8 0,2 5,7 6,6 8,9 5,1 7,2 8,1 5,5 4,1 0,1 4,3 5,2 5,2 3,9 5,6 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −ma ksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −m aksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, januar 2012 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, January 2012 44 mesec (M) Tz2 min −1,9 −2,3 −4,9 −4,6 −5,7 −4,3 −5,5 −5,2 −4,8 Tz5 min 0,1 −0,8 −2,9 −4,6 −3,8 −2,7 −3,6 −2,6 −3,8 Tz2 3,0 1,2 0,3 −0,4 0,1 0,7 0,5 0,3 0,4 Tz5 3,2 1,3 0,4 −0,5 0,6 0,9 0,7 0,5 0,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, januar 2012 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, Januar 2012 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. 54 35 24 24 2 20 10 25 40 37 39 37 34 38 40 34 34 42 25 12 10 6 0 4 2 2 14 12 14 9 6 13 17 10 11 23 31 23 17 14 0 9 2 6 17 18 23 16 16 16 16 16 14 15 110 69 51 44 2 32 14 33 71 67 76 62 56 67 73 60 58 81 −44 −28 11 8 −4 12 0 14 36 32 28 27 23 30 38 25 32 48 11 3 1 2 0 0 0 1 2 3 11 4 4 5 2 3 2 2 II. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 T ef > 5 °C III. 3 1 3 3 0 0 0 0 4 4 8 1 1 0 2 0 0 1 M Vm 15 4 4 5 0 0 0 1 6 7 20 5 5 6 3 3 2 4 −18 −9 0 −1 0 0 −1 0 2 1 10 1 1 1 −2 −2 −1 −1 I. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vm −2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 −1 0 0 0 0 0 0 0 T ef od 1. 1. 2012 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 110 69 51 44 2 32 14 33 71 67 76 62 56 67 73 60 58 81 15 4 4 5 0 0 0 1 6 7 20 5 5 6 3 3 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1951–94) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 45 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V zadnji tretjini januarja je v nižinah dež prešel v sneg, snežna odeja se je za nekaj dni obdržala le na Dolenjskem in v delu Štajerske. Pretoplo januarsko vreme je prezgodaj dramilo pomladansko rastje. Po Evropi in tudi iz nekaterih krajev Slovenije so že poročali o prvih cvetovih in brstečih brstih spomladanskih znanilcev. Prvi zvončki so bili opaženi v Slovenski Istri že ob koncu leta 2011, iz Goriških Brd in kmalu zatem še z Obale pa so o njihovem pojavu poročali sredi januarja. Zacvetela je tudi leska. Opazno je bilo tudi, da so bili travniki bolj zeleni kot običajno v tem času, saj občutljivi listi do ohladitve ob koncu januarja niso bili prizadeti z nizkimi temperaturami zraka. Ko je zima v drugi polovici meseca končno iztisnila nekaj nizkih temperatur, so vinogradniki, ki so na trtah še puščali nekaj grozdja, pohiteli z ledeno trgatvijo. Za ledeno vino je bilo potrebno čakati na zelo nizke temperature zraka, da je grozdje nekaj dni zmrzovalo pri jutranjih temperaturah zraka vsaj od −5 do −7 °C. Sicer pa so sončni in pretopli dnevi v januarju poslabšali prezimovalne razmere tudi za ozimna žita, ki so kljub mirovanju pričela s fotosintezo in izhlapevanjem. Posledica teh razmer je bila fiziološka suša, ki jo na rastlini opazimo kot sušenje in poškodbe listov. Poleg tega so rastline postale bolj občutljive na zmrzal. Največjo nevarnost za ozimine, ki so občutljive na neugodne zimske pogoje, predstavlja mraz, ki jih zajame, ko so konec januarja še brez snežnega pokrova. Šele ob koncu januarja je ohladitev naravo potisnila nazaj v mirovanje. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period – 1st April to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY In most of January air temperatures persisted above the long-term average, with declines up to 8 °C. Consequently premature first flowers of plants – spring hear bringers were recorded. Abnormal warm conditions have broken also the dormancy state by winter wheat and weaken them against freezing temperatures which followed at the end of January. Frost injuries on crops were reported. Monthly precipitation that remained below the long-term average resulted in negative soil water balance on the Littoral and east and northeast of Slovenia. 46 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JANUARJU 2012 Discharges of Slovenian rivers in January 2012 Igor Strojan J anuarja 2012 se je nadaljevalo hidrološko sušno obdobje, ki je prevladovalo lani. Glede na lanski december se je vodnatost še zmanjšala. Januarja je tako po slovenskih rekah preteklo le polovico povprečnih pretokov iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. Časovno spreminjanje pretokov Po prvih januarskih dneh so se pretoki rek nekoliko povečali. Povečanje pretokov je bilo majhno, visokovodne konice so le na zahodu dosegle povprečne vrednosti. V naslednjih dneh so se pretoki rek zmanjševali vse do konca meseca, ko so bili podobni najmanjšim pretokom v dolgoletnem januarskem obdobju. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki rek so bili v večini primerov zabeleženi od 3. do 5. januarja. Visokovodne konice so bile v povprečju 57 % manjše kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki so bili povsod močno podpovprečni. Nekoliko bolj vodnate so bile reke v zahodnem in južnem delu države (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši mesečni pretoki rek so bili 40 % manjši kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Pretoki so bili najmanjši zadnje dni januarja. SUMMARY January was another hydrological dry month. The river discharges were in average 57 % lower if compared with the long-term period. The lowest discharges were similar to the lowest discharges in the long-term period of January. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 0,64 VIDEM RADOVLJICA 0,22 0,39 BORL+FORMIN 0,70 SUHA 0,46 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,63 0,53 VELIKO ŠIRJE 0,33 RAKOVEC SOLKAN 0,57 0,39 MOSTE 0,47 PODROTEJA PODBOČJE ČATEŽ 0,42 0,64 DOLENJE 0,41 0,69 CERKVENIKOV MLIN 0,23 RADENCI 0,63 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek januarja 2012 in povprečnimi srednjimi januarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the January 2012 mean discharges of Slovenian rivers compared to January mean discharges of the long-term period 180 35 160 30 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 140 120 100 80 60 25 20 15 10 40 5 20 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 GORNJA RADGONA 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 300 70 250 60 PRETOKI (m3/s) 3 PRETOKI (m /s) BORL+FORMIN 19 200 150 100 50 23 25 27 29 31 25 27 29 31 25 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 50 40 30 20 10 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 SUHA ČATEŽ 300 21 23 PODBOČJE 160 140 250 PRETOKI (m /s) 3 3 PRETOKI (m /s) 120 200 150 100 100 80 60 40 50 20 0 0 1 3 5 7 9 SOLKAN 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 1 PODROTEJA 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek, januar 2012 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers, January 2012 48 15 17 19 MOSTE 21 23 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M OS TE DO LE N JE PO DR CE OT RK EJ V A EN IK O V M LI N Qvk januar 2012 RA DE NC I PO D BO ČJ E SU HA ČA TE Ž HR AS TN IK ŠE NT JA KO B RA KO VE C RA D OV LJ IC A ŠI RJ E V ID EM V EL IK O BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG O NA 0,0 Qvk januar 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M OS TE DO LE N JE PO DR CE OT RK EJ V A EN IK O V M LI N Qsr januar 2012 RA DE NC I PO D BO ČJ E SU HA ČA TE Ž HR AS TN IK ŠE NT JA KO B RA KO VE C RA D OV LJ IC A ŠI RJ E V ID EM V EL IK O BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG O NA 0,0 Qsr januar 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M OS TE RA DE NC I PO D BO ČJ E DO LE N JE PO DR CE OT RK EJ V A EN IK O V M LI N Qnp januar 2012 SU HA ČA TE Ž HR AS TN IK ŠE NT JA KO B RA KO VE C RA D OV LJ IC A ŠI RJ E V ID EM V EL IK O BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG O NA 0,0 Qnp januar 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki januarja 2012 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in January 2012 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki rek januarja 2012 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in January 2012 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Januar 2012 m3/s dan 39,0 115 0,7 8,5 1,9 7,2 29,0 54,0 66,0 4,2 8,8 11,0 12,0 19,0 2,4 1,7 1,1 2 31 27 27 31 31 26 30 29 30 31 28 28 27 31 26 29 nQnp sQnp vQnp Januar 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 45,3 16,8 0,99 7,6 1,4 6,3 20,7 60,4 61,6 3,3 7,7 5,1 5,9 15,6 2,3 1,3 0,6 72,0 131 4,7 16,3 3,1 11,4 36,4 93,0 129 7,6 20,6 14,8 26,7 29,3 4,4 2,2 2,3 116 249 9,5 30,0 6,1 18,0 62,3 133 291 16,1 34,9 25,1 101 68,2 7,5 3,5 6,9 Qs nQs sQs vQs 55,9 139 2,3 12,1 3,6 10,0 40,8 89,4 101 8,5 19,8 33,5 27,7 44,0 8,8 5,6 2,4 53 117 3,6 9,8 2,2 10,7 25,5 100 70,4 4,1 10,9 6,6 9,3 19,2 4,0 1,4 1,2 87 199 10,7 37,0 9,3 25,3 64,5 167 244 18,6 47,7 53,5 59,2 76,5 12,6 8,9 10,1 145 396 25,9 73,8 31,4 63,8 143 259 501 44,9 109 134 147 211 21,4 26,3 28,2 nQvk sQvk vQvk 80,0 209 4,08 12,3 2,9 31,3 57,0 184 85,8 5,5 13,4 9,2 18,7 46,0 10,8 1,6 2,1 154 397 39,9 177 38,4 110 274 378 714 104 122 277 146 468 49,6 72,0 62,9 369 1446 131 608 169 645 1281 646 3114 458 307 686 293 1956 113 256 224 Qvk 91,0 158 4,2 32,0 9,6 20,0 62,0 193 240 26,0 65,0 140 85,0 255 49,0 71,0 8,2 21 10 4 4 4 4 5 4 4 4 5 3 4 3 3 3 5 50 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V JANUARJU 2012 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2012 Peter Frantar J anuar 2012 je bil v povprečju nadpovprečno topel mesec na jezerih, na rekah pa je bila povprečna temperatura podpovpečna. V tem mesecu je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 3,9 °C in se je od prejšnjega meseca znižala za 1,7 °C. Povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila v januarju 3,7 °C, Blejskega jezera pa 4,7 °C. Temperatura rek januarja je bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem nižja za 0,2 °C, voda Bohinjskega jezera je bila od dolgoletnega povprečja toplejša za 0,9 °C, voda Blejskega jezera pa za 0,4 °C. Glede na prejšnji mesec se je voda na jezerih ohladila – Bohinjsko jezero je bilo hladnejše za 1,5 °C, Blejsko jezero pa za 2,4 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v januarju Ker želimo izboljšati preglednost članka o temperaturah vode, uvajamo nekaj sprememb. Podatki o temperaturah rek, ki so uporabljeni v primerjavi z dolgoletnim obdobjem, ne temeljijo več na istih vodomernih postajah kot v prejšnjih letih – ukinjamo primerjalne podatke s postaje Veliko Širje na Savinji. Poleg tega smo pričeli z dodajanjem izbranih novih vodomernih postaj s podatki o temperaturi vode, ki večinoma zaradi kratkega delovanja še nimajo možnosti primerjave z dolgoletnim obdobjem. V januarju 2012 tako dodajamo v bilten postaje, ki bodo izboljšale sliko predvsem na severovzhodnem delu države: Ščavnica pri Pristavi, Velika Krka pri Hodošu, Drava pri Ptuju, Dravinja v Ločah. Na severozahodu države dodajamo podatke s postaje potoka Cerknice v Cerknem. Skupna povprečna temperatura vode izbranih rek je bila januarja za 0,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Ohladitev iz prejšnjega meseca se je nadaljevala zgolj prva dva dneva, potem pa se je temperatura vode v rekah dvignila za 1 do 2 °C. Otoplitev je bila kratkotrajna, predvsem tudi zaradi majhne količine vode v rekah je bila voda bolj dovzetna na spremembe temperature zraka. Po 5. januarju je temperatura vode počasi upadla za okrog 3 °C do 17. januarja, ko je bil na mnogih postajah dosežen mesečni nižek. Sledilo je ponovno segrevanje, in sicer za okrog 2 °C do 24. januarja, ko je bil praviloma drugi višek tega meseca. Do konca meseca je sledilo ohlajanje, ki je povzročilo nižek na preostalih postajah, ki niso dosegle nižka sredi meseca. Temperaturi vode Kamniške Bistrice in Idrijce pri Podroteji sta bili tudi v januarju zaradi velikega vpliva krasa v primerjavi z ostalimi postajami bolj enakomerni čez ves mesec. Kamniška Bistrica je imela zaradi majhnih količin pretoka relativno veliko temperaturno nihanje in je sledila nihanju preostalih rek, Idrijca pa je zaradi izvirske vode zanihala zgolj za stopinjo Celzija. Temperatura Idrijce pri Podroteji je bila tako bolj konstantna kot temperatura Kamniške Bistrice. Temperatura Idrijce je nihala med 7,5 in 6,5 °C, Kamniške Bistrice pa med 3 in 6,5 °C. Najvišjo temperaturo vode na rekah je imela v januarju Krka pri Podbočju z 8,1 °C. Najnižjo temperaturo vode je imela Reka pri Cerkvenikovem mlinu z 0 °C. Temperatura vode obeh jezer je v mesecu januarju bolj ali manj enakomerno upadala. Temperatura jezer je bila na koncu meseca nižja za okrog 1 °C. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 TEMPERATURA ( C) o o TEMPERATURA ( C) 10 5 0 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURA - G.RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DRAVA - PTUJ SAVA - RADOVLJICA TEMPERATURA ( C) 10 o o TEMPERATURA ( C) 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 IDRIJCA - PODROTEJA SAVINJA - NAZARJE K. BISTRICA - KAMNIK o TEMPERATURA ( C) o TEMPERATURA ( C) SAVINJA - LAŠKO 10 10 5 0 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 LJUBLJANICA - MOSTE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SOČA - SOLKAN KRKA - PODBOČJE 10 SORA - SUHA TEMPERATURA ( C) 10 o o TEMPERATURA ( C) SAVA - ŠENTJAKOB 5 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BLEJSKO J. - MLINO REKA - CERKVENIKOV MLIN BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, v januarju 2012 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2012, measured daily at 7:00 a. m. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o TEMPERATURA ( C) 10 o TEMPERATURA ( C) 10 5 0 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ŠČAVNICA - PRISTAVA V.KRKA - HODOŠ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DRAVINJA - LOČE CERKNICA - CERKNO Slika 2. Temperature slovenskih rek, izmerjene vsak dan ob 7.00, v januarju 2012 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers in January 2012, measured daily at 7:00 a. m. Slika 3. Iška 27. januarja (foto: Arhiv ARSO) Figure 3. River Iška on 27 January (Photo: ARSO Archive) Slika 4. Reka Bača pri Modreju 31. januarja (foto: Arhiv ARSO) Figure 4. River Bača near Modrej on 31 January (Photo: ARSO Archive) 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v januarju so bile primerjavi z obdobnimi povprečji za 0,2 °C nižje. Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila 30. januarja (2,6 °C) in je bila za 1,2 °C višja kot v obdobnem povprečju, najnižja temperatura Blejskega jezera pa je bila 31. januarja s 3,6 °C na ravni obdobnega nizkega povprečja. Najnižje temperature rek so bile od 0 °C (Reka pri Cerkvenikovem mlinu) do 6,3 °C (Idrijca pri Podroteji) oz. do 3,7 °C na Ljubljanici v Mostah. Največje negativno odstopanje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu za −1,0 °C, največje pozitivno odstopanje pa je bilo na Savi pri Šentjakobu za 1,0 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 1,8 °C na Reki pri Cerkvenikovem mlinu do 7,0 °C na Idrijci pri Podroteji oz. 5,3 °C na Ljubljanici v Mostah. Povprečna temperatura rek je bila 3,9 °C, kar je za 0,2 °C manj kot v dolgoletnem povprečju. Pri jezerih je bila povprečna temperatura Bohinjskega jezera 3,7 °C, kar je za 0,9 °C toplejše od dolgoletnega povprečja, Blejsko jezero pa je bilo primerjalno s 4,7 °C za 0,4 °C toplejše od obdobnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu za −1,6 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Savinji v Laškem, in sicer za 0,4 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje na enaki ravni in so segale od 3,6 °C na Muri v Gornji Radgoni do 8,1 °C na Krki pri Podbočju. Najvišja mesečna temperatura obeh jezer je bila v prvem tednu januarja, in sicer Bohinjskega jezera 5,2 °C (3. januarja), kar je za 0,9 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejskega pa 5,8 °C, kar je 0,7 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na več postajah za −1,0 °C, največje pozitivno odstopanje pa je bilo na Savinji v Nazarjah, in sicer za 1,0 °C. Slika 5. Sava Dolinka pri Bledu 27. januarja (foto: Peter Frantar) Figure 5. River Sava Dolinka near Bled on 27 January (Photo: Peter Frantar) 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek v januarju 2012 ter v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers in January 2012 and in the multiyear period Legenda: Explanations: TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA Januar POSTAJA/ January MEASUREMENT STATION G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB SUHA KAMNIK MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN nTnk dan 0,7 1,3 3,5 0,2 2,9 3,7 0,2 0,1 2,9 3,6 6,3 0,0 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Ts 2,6 3,1 4,4 2,6 4,4 5,3 2,7 2,9 5,2 4,9 7,0 1,8 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Tvk 3,6 5,1 5,7 5,9 6,3 7,1 6,0 6,1 8,1 6,5 7,6 5,3 °C 31 17 17 17 16 31 31 31 31 21 31 16 sTnk °C 0,0 0,0 0,0 0,0 1,2 1,9 0,0 0,0 0,0 0,0 2,0 0,0 vTnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data °C 1,0 1,2 2,5 0,8 3,3 4,1 0,4 0,4 2,8 3,2 7,0 1,0 3,5 3,8 4,8 4,5 6,0 6,3 3,3 2,8 6,0 6,0 7,9 4,8 nTs sTs vTs 1,2 2,8 5,2 0,9 3,0 5,6 1,5 4,3 6,3 2,9 6,9 0,7 3,0 4,8 8,2 5,6 7,9 3,4 0,2 2,4 5,5 0,2 2,5 5,0 1,1 5,0 7,4 5,4 8,5 2,9 7,5 8,4 3,9 0,1 3,4 7,1 3 4 5 4 4 5 3 4 6 4 4 5 Tnk obdobje / period 2012 Tnk °C MURA SAVA SAVA SORA K. BISTRICA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA Januar / January nTvk sTvk vTvk 2,4 4,6 6,4 2,5 4,9 6,8 4,4 6,0 10,0 2,1 5,5 10,0 3,2 6,2 10,0 5,1 7,1 9,5 0,3 5,0 8,2 0,9 5,3 9,0 4,0 7,5 9,0 4,5 7,5 14,3 6,0 7,9 8,9 1,0 6,3 9,0 Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7.00 zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature na dodatnih vodomernih postajah v januarju 2012 Table 2. Low, mean and high temperatures of rivers in January 2012 on additional water gauging stations VODOTOK POSTAJA Tnp Tnp-dan Tsr Tvk Tvk-dan ŠČAVNICA PRISTAVA 3,0 31 4,7 6,2 3 V. KRKA HODOŠ 0,7 31 1,9 3,5 3 DRAVA PTUJ 1,0 16 1,9 3,1 3 DRAVINJA LOČE 1,8 31 3,7 5,5 4 CERKNICA CERKNO 0,0 31 2,5 5,8 4 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Nizke, srednje in visoke temperature jezer v januarju 2012 ter v večletnem obdobju Table 3. Low, mean and high temperatures of lakes in January 2012 and in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE Januar MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT 2012 Tnk STATION BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH Januar / January January sTnk vTnk °C °C °C Ts 1,2 0,0 nTs 3,6 1,4 sTs 5,8 6,8 vTs 4,7 3,7 2,5 0,5 4,3 2,8 6,4 7,6 nTvk 4,0 2,3 sTvk 5,1 4,3 vTvk 7,4 8,1 °C dan 3,6 2,6 31 30 Tvk 5,8 5,2 obdobje / period 3 3 nTnk Slika 6. Povprečne mesečne temperature vode rek in jezer v januarju 2012 Figure 6. Mean monthly water temperatures of the rivers and lakes in january 2012 SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in January was 3.9 °C which is 0.2 °C lower than in the multi-annual average. The temperature of Lake Bohinj was 0.9 °C warmer and of Lake Bled 0.4 °C warmer as in the long period average. Averag e January 2012 temperature of the Lake Bohinj was 3.7 °C and of the Lake Bled 4.7 °C. 56 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JANUARJU 2012 Sea dynamics and temperature in January 2012 Igor Strojan M orje večji del januarja ni bilo izraziteje razgibano. Bolj razgibano je postalo zadnje dni januarja, ko je burja vzvalovala in zniževala gladino morja. Ob tem se je morje ohladilo pod dolgoletno povprečno januarsko temperaturo. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega tlaka (dP), januar 2012 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP), January 2012 12,0 200 Temperatura (°C) 8,0 6,0 100 4,0 2,0 0,0 -2,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje, januar 2012 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation, January 2012 57 27 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 10,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Januarska srednja mesečna višina morja, 210 cm, je za 4 cm presegala dolgoletno povprečje. Morje januarja ni poplavljalo. Najvišja višina morja je bila 9 cm nižja, najnižja višina morja pa 13 cm višja kot navadno. Razlika med najvišjo in najnižjo višino morja, 137 cm, je bila tako 22 cm manjša kot navadno (preglednica 1). Časovni potek sprememb višine morja. Večji del januarja so bile višine morja zaradi višjega zračnega tlaka znižane (slika 3 in 4). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja gladina morja, 273 cm, je bila izmerjena 9. januarja ob 9. uri med predvideno jutranjo plimo. Gladina morja je bila najnižja 24. januarja ob 16. uri (preglednica 1 in slika 2), znašala je 136 cm. V tem času je bila višina morja 15 cm nižja od višine astronomskega plimovanja. Legenda/Explanations: Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v januarju 2012 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of January 2012 and the reference period SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Januar 2012 Januar 1960 - 1990 SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude NVVV cm min cm sr cm max cm 210 273 136 137 189 247 106 141 206 282 123 159 240 326 176 150 320 NNNV A 30,0 20 280 20,0 240 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 10,0 0 0,0 -10 -10,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10 0 -20 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 -20,0 1 31 3 5 7 9 11 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja januarja 2012 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm. Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in January 2012 and the difference between them (Hres) 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v januarju 2012 od povprečne višine morja v obdobju 1960–1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih tlakov od dolgoletnega povprečja Figure 4. Differences between mean daily sea levels in January and the mean seal level for the period 1969– 1990 together with the differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v marcu 2012 glede na srednje obdobne višine morja Figure 5. Prognostic sea levels in March 2012 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja 400 4,5 350 4 3,5 Smer valov (stopinje) 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 Višina valov (m), Perioda valov (s) Povprečna januarska višina valov, 0,29 m, je bila nekoliko višja kot decembra lani (0,25 m). Podobno kot v nekaj predhodnih mesecih je tudi januarja valovanje prihajalo večinoma iz jugozahodne in zahodne smeri. Valovanja iz severovzhodne smeri zaradi burje in burina je bilo polovico manj, obenem pa so bili valovi iz te smeri enkrat večji kot iz jugozahodne in zahodne smeri. Valovi, ki jih je povzročila burja, so presegali višino 1 m, valovi, ki so nastali zaradi zahodnega in jugozahodnega vetra, pa so bili visoki do pol metra (slika 6). Najvišji val v januarju, ki je dosegel 2,35 m iz smeri 36 stopinj, je povzročila burja 31. januarja ob 4.30 zjutraj (slika 5). Perioda vala je bila 3,7 sekund. 0,5 0 1. 1. 2. 1. 3. 1. 4. 1. 5. 1. 6. 1. 7. 1. 8. 1. 9. 1. 10 .1 . 11 .1 . 12 .1 . 13 .1 . 14 .1 . 15 .1 . 16 .1 . 17 .1 . 18 .1 . 19 .1 . 20 .1 . 21 .1 . 22 .1 . 23 .1 . 24 .1 . 25 .1 . 26 .1 . 27 .1 . 28 .1 . 29 .1 . 30 .1 . 31 .1 . 0 Smer valov Srednja višina valov (m) Perioda valov (s) Slika 6. Valovanje morja v januarju 2012. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in January 2012. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja morja v januarju 2012. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in January 2012. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v januarju Povprečna mesečna temperatura morja, 9,8 °C, je bila 1 °C višja kot v dolgoletnem obdobju. Morje je bilo v prvi polovici meseca toplejše, v drugi polovici pa hladnejše kot navadno v tem času. Najvišja temperatura morja je bila 1,8 °C višja, najnižja pa 0,8 nižja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2 in slika 5). 14,0 12,0 Slika 8. Srednja dnevna morja, januar 2012 Figure 8. Mean daily sea January 2012 Temperatura (°C) 10,0 8,0 6,0 temperatura temperature, 4,0 2,0 0,0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura januarja 2012 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in January 2012 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Januar 2012 Januar 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C 6,4 7,8 10,2 Tmin 7,0 7,6 8,8 10,7 Tsr 9,8 8,9 10,0 11,5 Tmax 11,8 SUMMARY Mean sea level with 210 cm was 4 cm higher if compared with the long-term period. In January waves were in average 0.29 m high. Waves from southwestern and western sites were a half less often as the waves from northeastern sites. Waves from northeast were caused by strong northeast wind (bora) and were mostly more than one meter high. Waves from southwest and western sites were lower and less than half meter high. Mean sea surface temperature in January was 9.8 °C and 1 °C higher as in long-term period. The sea was warmer as usual in the first half of January and colder as usual in the second half of January. 61 ZALOGE PODZEMNIH VODA V JANUARJU 2012 Groundwater reserves in January 2012 Urška Pavlič V medzrnskih vodonosnikih je januarja primanjkovalo podzemne vode. Zelo nizke gladine so prevladovale v vodonosnikih Krško-Brežiške, Dravske in Ljubljanske kotline, na Apaškem polju in v delih Prekmurskega in Murskega polja. Podzemna voda je v tem mesecu upadla v vseh vodonosnikih, tako v kraških kot tudi v medzrnskih. Kljub zniževanju gladin so bile v območju normalnih vodnih količin zaloge podzemnih voda na Ljubljanskem polju, v dolini Bolske, na Vrbanskem platoju ter na posameznih merilnih postajah vodonosnikov Murske in Krško-Brežiške kotline. Prevladujoče nizko vodno stanje je bilo januarja predvsem posledica dolgotrajnega primanjkljaja padavin, ki traja že vse od jeseni 2011. Slika 1. Nizko vodno stanje izvira Divje jezero, januar 2012 (Foto: N. Trišić) Figure 1. Low water condition at Divje jezero spring, January 2012 (Photo: N. Trišić) Večina aluvialnih vodonosnikov januarja ni prejela običajnih količin vode z napajanjem iz padavin. Izjema so bili vodonosniki Spodnje Savinjske doline, kjer je bilo dolgoletno padavinsko povprečje preseženo za eno petino normalnih januarskih vrednosti. Najmanj padavin so prejela območja vodonosnikov Vipavsko-Soške doline ter Dravske in Murske kotline, kjer je padlo nekaj manj kot dve tretjini normalnih količin. Eno tretjino padavin manj, kot znaša dolgoletno povprečje, so zabeležili tudi na območju medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline. Na območju kraških vodonosnikov je januarja prav tako padlo zelo malo padavin. Vrednosti niso presegle niti tretjine normalnih januarskih količin. Največ padavin so zabeležili 3. in 20. januarja. Podzemna voda je januarja upadla v vseh medzrnskih vodonosnikih. Štirje vodnjaki so presušili. Na sedmih od 52 merilnih mest, reprezentativnih za mesečni opis vodnega stanja, je bila januarja 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja izmerjena nižja gladina kot znaša minimalna izmera iz primerjalnega obdobja meritev med letoma 1990 in 2006. Slika 2. Črpališče pitne vode Klariči v Brestovici na Krasu, januar 2012 (Foto: N. Trišić) Figure 2. Drinking water pumping station at Klariči – Brestovica, Karst, January 2012 (Photo: N. Trišić) Glede na relativne vrednosti se je podzemna voda najizraziteje znižala na merilnem mestu Plitvica na Apaškem polju. Upad gladine je tam znašal 28 % glede na razpon nihanja na merilnem mestu, kar predstavlja 92 cm. Velik relativni upad je bil s 26 % zabeležen tudi na merilnem mestu Breg in z 19 % na merilnem mestu Medlog v vodonosniku Spodnje Savinjske doline. Glede na absolutno znižanje gladin so se zaloge podzemnih voda najbolj zmanjšale v osrednjem vodonosniku doline Kamniške Bistrice in na severu Kranjskega polja. V Preserjah se je gladina znižala za 173, v Cerkljah na Gorenjskem pa za 148 cm glede na december 2011. Dvigi podzemne vode so bili januarja zabeleženi izjemoma. V Bunčanih na Murskem polju je dvig znašal 28 cm oziroma 13 % glede na razpon nihanja na merilnem mestu, v Mirnu na Mirensko-Vrtojbenskem polju pa 5 cm, kar znaša 1 % relativnega zvišanja gladine. Podzemna voda se je januarja zaradi nizke količine napajanja iz padavin znižala v vseh vodonosnikih, kar je v tem mesecu privedlo do zmanjšanja zalog podzemnih voda. Če primerjamo januarsko stanje zalog podzemnih voda z vodnim stanjem istega meseca pred enim letom, lahko vidimo dve nasprotujoči si hidrološki situaciji. Pred enim letom smo bili priča zelo visokim gladinam v osrednjem delu Prekmurskega polja in v nekaterih drugih aluvialnih vodonosnikih, medtem ko so gladine podzemnih voda januarja zaradi dolgega primanjkljaja padavin na večini merilnih mest dosegle zelo nizke vrednosti. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 % 100 % 0 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 % % 0 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 SOV-Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 % 0 0 % % 0 -20 Tezno - Dravsko polje % % 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v januarju glede na maksimalni januarski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in January in relation to maximal January amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 177 300 400 176 200 245 300 400 600 600 243 241 Čateško polje - Čatež Ljubljansko polje - Hrastje AMP 0 200 300 400 Padavine (mm) 100 500 Jan-09 Mar-09 May-09 Jul-09 Sep-09 Nov-09 Jan-10 Mar-10 May-10 Jul-10 Sep-10 Nov-10 Jan-11 Mar-11 May-11 Jul-11 Sep-11 Nov-11 Jan-12 Mar-12 600 0 100 200 300 400 500 600 700 800 277 276 275 274 273 Jan-09 Mar-09 May-09 Jul-09 Sep-09 Nov-09 Jan-10 Mar-10 May-10 Jul-10 Sep-10 Nov-10 Jan-11 Mar-11 May-11 Jul-11 Sep-11 Nov-11 Jan-12 Mar-12 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 Nivo podzemne vode (m n. m.) Jan-09 Mar-09 May-09 Jul-09 Sep-09 Nov-09 Jan-10 Mar-10 May-10 Jul-10 Sep-10 Nov-10 Jan-11 Mar-11 May-11 Jul-11 Sep-11 Nov-11 Jan-12 Mar-12 500 500 Jan-09 Mar-09 May-09 Jul-09 Sep-09 Nov-09 Jan-10 Mar-10 May-10 Jul-10 Sep-10 Nov-10 Jan-11 Mar-11 May-11 Jul-11 Sep-11 Nov-11 Jan-12 Mar-12 175 Padavine (mm) 200 Padavine (mm) 178 247 100 100 Nivo podzemne vode (m n. m.) Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 0 Padavine (mm) 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Nivo podzemne vode (m n. m.) Mursko polje - Zgornje Krapje 0 61 100 200 56 300 400 51 500 Padavine (mm) Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 600 700 Jan-09 Mar-09 May-09 Jul-09 Sep-09 Nov-09 Jan-10 Mar-10 May-10 Jul-10 Sep-10 Nov-10 Jan-11 Mar-11 May-11 Jul-11 Sep-11 Nov-11 Jan-12 Mar-12 46 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2009 2010, 2011 in 2012 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2009 2010, 2011 and 2012 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Very low groundwater levels prevailed in alluvial aquifers due to long-term lack of precipitation. In majority of measuring stations water levels decreased compared to groundwater quantity situation in December 2011. Normal groundwater levels were measured only in Ljubljansko polje, Bolska valley and in some minor parts of other alluvial aquifers. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja m n.m. / m a.s.l. 178 0400 ZG. KRAPJE 177 176 175 1 11 21 31 Murska Sobota m n.m. / m a.s.l. 244 Maribor LE-1/01 AMP LEVEC 243 242 241 1 11 21 31 Kranj 0541 AMP HRASTJE Celje 276 275 140 M-32 ČATEŽ 274 273 1 11 21 31 Ljubljana Nova Gorica m n.m. / m a.s.l. m n.m. / m a.s.l. 277 P 100 139 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) 138 Krško 1 m n.m. /m a.s.l. 50 0220 ŠEMPETER Postojna 49 P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) 137 11 21 31 P 75 Novo mesto P 25 48 P 10 47 1 11 21 31 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu januarju 2012 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savić) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in January 2012 (U. Pavlič, V. Savić) 66 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženost zraka v januarju 2012 se je glede na december 2011 nekoliko povečala, in to predvsem zaradi suhega vremena. Po 3. januarju namreč skoraj ni bilo več padavin. Zahodni in še pogostejši severovzhodni veter ter v glavnem toplejše vreme kot običajno za ta čas pa so preprečili večjo onesnaženost zraka. Najvišje koncentracije onesnaževal so se pojavljale v dnevih z jasnim vremenom, ko so nastale temperaturne inverzije v notranjosti Slovenije. Onesnaženost zraka na Primorskem in ob obali se je povečala, ko je na tem območju nastala temperaturna inverzija z nizko oblačnostjo v dnevih, ko je drugod po Sloveniji pihal jugozahodni veter. Dnevne koncentracije delcev PM10 so na vseh mestnih lokacijah prekoračile mejno vrednost. V mestih je bilo prekoračitev med 5 in 17 – največ na merilnih mestih v Zasavju, na prometni lokaciji Ljubljana Center in v Žerjavu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije ozona so bile v januarju kot običajno za ta čas nizke. Z januarjem 2012 začenjamo objavljati podatke o koncentracijah BTX v zraku na merilnem mestu v Medvodah. Medvode imajo namreč precej kemične industrije, zaznaven je tudi vpliv prometa, pozimi pa je velik vpliv malih kurišč. Meritve za občino Medvode izvaja Studio Okolje. Mesečna poročila o meritvah so dosegljiva na internetnem naslovu http://medvode.s-okolje.si. V januarju so bile koncentracije benzena na vseh štirih merilnih mestih, za katera objavljamo podatke, pod letno mejno vrednostjo. Sicer so bile koncentracije BTX najvišje v Medvodah – celo višje kot na najbolj prometni lokaciji Ljubljana Center. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišja urna koncentracija 184 µg/m3 in najvišja dnevna koncentracija 25 µg/m3 sta bili v januarju izmerjeni na merilnem mestu Dobovec na vplivnem območju TET. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih – posebej še na lokaciji Ljubljana Center – ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla tokrat tri četrtine mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle 28 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom v januarju je bila kot običajno za ta čas nizka in bo spet aktualna šele spomladi. Delci PM 10 in PM 2,5 V januarju so po številu prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 in PM2,5 izstopala merilna mesta Zagorje (17), Žerjav v Mežiški dolini (17) in Ljubljana Center (16). Kurilne naprave, predvsem majhna individualna kurišča na nekaterih mestnih merilnih mestih (Zasavje, Novo mesto, Rakičan, Žerjav) odločilno prispevajo k onesnaženju zraka z delci v zimskem času. Sicer je pa velik vpliv prometa, pa tudi industrije (Žerjav, Zagorje). Stanje je slabše v ozkih dolinah (Zasavje, Žerjav), kjer je predvsem pozimi skoraj onemogočeno mešanje zraka. Sorazmerno veliko prekoračitev mejne dnevne koncentracije na Primorskem in ob obali je bila posledica nastanka temperaturne inverzije z nizko oblačnostjo in zamegljenostjo na območju severnega Jadrana in Padske nižine v nekaj dnevih med 18. in 23. januarjem. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v januarju nad vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje, tako kot v decembru na merilnem mestu Ljubljana - Biotehniška fakulteta, kjer gre deloma za povečan vpliv malih kurišč v bližnjih stanovanjskih naseljih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena na merilnem mestu Medvode je dosegla tri četrtine mejne vrednosti, ki je predpisana za celo leto. Tudi koncentracija toluena je bila v Medvodah najvišja, kar nakazuje, da gre za povečan vpliv emisij iz kemične industrije. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr faktor * odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, Ur.l.RS 9/2012 se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U-mestno, S-primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I-industrijsko / area: U–urban, Ssuburban, B–background, T–traffic, R-rural, I-industrial korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO benzen O3 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) 125 (MV) 3 leto / year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 delci PM10 delci PM2,5 1 2 5 dan / 24 hours 40 (MV) 27 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v januarju 2012 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in January 2012 mesec / month MERILNA MREŽA postaja DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ptuj Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV 93 96 96 96 96 95 90 99 92 97 99 97 97 99 96 98 97 97 98 100 100 97 5 7 10 10 6 4 5 4 0 7 2 6 3 3 4 6 9 8 9 10 10 5 35 56 53 43 38 75 68 16 21 37 19 72 59 28 22 28 60 55 184 35 59 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dan / 24 hours >AV Cmax >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 10 15 19 11 14 9 9 4 16 4 16 13 8 10 13 19 18 25 20 21 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v januarju 2012 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in January 2012 NO2 mesec / month MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB 1 ura / 1 hour postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper Ptuj Ljubljana Center Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk* Dobovec Sv. Mohor UB UT UB SB UB UB UB UT RB RB RB RB RB RB 86 96 95 96 95 95 96 99 92 93 94 69 100 99 36 32 35 22 35 27 20 63 8 9 10 9 9 11 113 97 84 55 106 72 51 167 51 65 56 73* 47 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 3 ure / 3 hours NOx mesec / month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v januarju 2012 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in January 2012 MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje* Trbovlje Krvavec Ptuj podr UB UT UB UB RB UB mesec / month % pod Cp 95 0,8 96 0,9 62 1,3* 96 0,8 95 0,2 93 0,5 . 70 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,7 0 1,7 0 2,8* 0* 2,1 0 0,3 0 1,2 0 91 74 89 46 92 40 31 157 11 10 12 10 10 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v januarju 2012 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in January 2012 MERILNA MREŽA DKMZ mobilna postaja TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB postaja Krvavec Iskrba Otlica* Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Ptuj* Vnajnarje Maribor Pohorje Zavodnje Velenje Kovk* Sv. Mohor podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB UB RB RB RB UB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 95 96 76 95 95 96 96 96 96 95 96 93 74 40 60 19 25 25 28 39 22 25 45 35 95 84 83* 78 61 72 80 92 71 94 93 89 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 92 78 80* 70 55 64 76 87 65 92 88 80 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 92 91 97 98 77 99 62 64 60 34 47 53 99 85 91 87 76* 83 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0* 0 97 83 86 83 73* 81 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0* 0 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v januarju 2012 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in January 2012 mesec MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS Anhovo (R) aaa aaa ▲ postaja Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) Murska S. Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Ptuj Ljubljana Center Vnajnarje Maribor Vrbanski p. ▲ Velenje (R) Pesje Škale Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno Morsko (R) Gorenje Polje (R) podr % pod UB 99 UB 68 UT 100 UB 100 UB 100 UB 97 SB 100 UT 100 SB 100 RB 100 UB 100 UB 100 RI 97 RB 100 UB 100 UT 99 RB 77 UB 88 UB 100 RB 97 RB 99 RB 87 RB 94 RB 97 RI 90 RI 74 Cp 40 35 37 35 46 46 51 56 33 38 38 29 53 12 33 52 21 28 26 13 22 11 9 27 28 31 dan / 24 hours Cmax 71 60 74 59 76 80 88 91 57 85 87 81 82 34 71 90 38 65 51 27 50 28 25 52 72 79 >MV 9 4 6 5 11 13 14 17 5 8 7 6 17 0 7 16 0 1 1 0 0 0 0 1 2 2 >MV ∑od 1.jan. 9 4 6 5 11 13 14 17 5 8 7 6 17 0 16 0 1 1 0 0 0 0 1 2 2 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM - meritve izvaja ARSO 71 kor. faktor 1,24 1,30 1,00 1,30 1,30 1,00 1,30 1,30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v januarju 2012 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in January 2012 MERILNA MREŽA DKMZ postaja podr. Lljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 65 100 100 100 Cmax 24 ur 49 64 63 31 Cp 32 25 23 12 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v januarju 2012 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in January 2012 MERILNA MREŽA podr. % pod Ljubljana Bežigrad Maribor UB UT Ljubljana Center Medvode postaja DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode etilm,pobenzen ksilen ksilen benzen toluen 95 77 3,0 2,8 4,8 3,5 1,0 0,8 3,3 2,7 0,9 0,8 UT 99 2,0 2,0 0,0 1,0 1,0 SB 100 3,7 5,3 0,8 4,6 1,3 nheksan heptan 0,4 0,5 0,5 0,4 isooktan noktan 0,4 0,6 0,1 0,2 Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e m obilna Lj ublj ana center Vnaj narj e Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 50 100 cp(µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v januarju 2012 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in January 2012 72 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana center Lj ubljana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper mobilna Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk* Dobovec Sv.Mohor 0 20 40 60 Cp (µg/m3) 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v januarju 2012 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in January 2012 with the number of 1-hr limit value exceedences Lj ublj ana Bežigrad Maribor center Celje MESTNO Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper m obilna* Murska S. Rakičan Vnajnarje PODEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica* Zavodnje Kovk* Sv.Mohor 0 10 20 Cp(µg/m3) 30 40 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 50 60 70 80 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v januarju 2012 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v januarju 2012 Figure 3. Mean O3 concentrations in January 2012 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ubljana Bežigrad Ljubljana BF Lj ublj ana center Maribor center Maribor Vrbanski p. Celj e Velenj e Trbovlj e Zagorj e Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Žerjav Iskrba Vnaj narj e Pesj e Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenj e Polj e 0 10 20 cp(µg/m3) 30 št.prekoračitev 24-urne MV 40 50 60 št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v januarju 2012 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in January 2012 with the number of 24-hrs limit value exceedences 100 30 90 25 70 20 60 50 15 40 10 30 20 5 10 0 Ljubljana Bež. Trbovlje Hrastnik Murska S.Rakičan Zagorje Kranj Bilje/N. Gorica Koper Novo m esto Ljubljana Bež. Nova Gorica Ljubljana center Maribor center Murska S.Rakičan Gor.Polje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v januarju 2012 3 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in January 2012 3 74 Celje Iskrba Žerjav 31.jan 30.jan 29.jan 28.jan 27.jan 26.jan 25.jan 24.jan 23.jan 22.jan 21.jan 20.jan 19.jan 18.jan 17.jan 16.jan 15.jan 14.jan 13.jan 12.jan 11.jan 9.jan 10.jan 8.jan 7.jan 6.jan 5.jan 4.jan 3.jan 2.jan 1.jan 0 padavine (mm) dnevne konc. (µg/m3) 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 70 60 dnevne konc.(µg/m3) 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 Ljubljana BF 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Maribor center 18 19 20 21 22 23 Maribor Vrbanski p. 24 25 26 27 28 29 30 31 Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v januarju 2012 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in January 2012 3 SUMMARY Air pollution slightly increased in January 2012 compared to December 2011. The reason was a very long period of dry weather. Frequent winds and relatively high temperatures prevented further increase of pollution. Concentrations of pollutants reached maximum values in days of clear sky with temperature inversions in the interior Slovenia. Relatively high pollution at the coast and Primorska region was due to a few days of temperature inversion with fog or low clouds over the region of north Adriatic and north Italy. The limit daily concentration of PM10 was exceeded at all urban monitoring sites with up to 17 exceedances. At many sites the contribution of individual heating devices with fuel of less quality is high in winter. PM2,5 concentrations were above the annual limit value in January only at the monitoring site of Ljubljana BF, where influence of individual heating devices is significant. Ozone concentrations were low. SO2, NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. Benzene and toluene was highest at the new monitoring site of Medvode, where besides traffic and individual heating the emission from chemical industry is significant. 75 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JANUARJU 2012 Earthquakes in Slovenia in January 2012 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so januarja 2012 zapisali 128 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 37 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Januarja 2012 so prebivalci Slovenije čutili šest potresov. Štirje med njimi so nastali znotraj slovenskih meja; prvi je nastal 4. januarja ob 22.12 UTC, njegova lokalna magnituda je znašala 1,2, preliminarno ocenjena intenziteta III po EMS-98, čutili pa so ga prebivalci Trente. Potres z lokalno magnitudo 1,5, ki je 6. januarja ob 20.32 UTC stresel okolico Litije, so čutili prebivalci Dola pri Ljubljani. Sledil je potres 7. januarja ob 15.17 UTC pri Kamniku; lokalna magnituda je znašala 2,1, preliminarno ocenjena intenziteta pa IV po EMS-98. Po prvih podatkih so potres pri Kamniku čutili prebivalci Kamnika, Križa pri Komendi in Tunjic. 30. januarja ob 3.01 UTC je v okolici Ajdovščine nastal potres z lokalno magnitudo 2,4 in preliminarno ocenjeno intenziteto IV po EMS-98; čutili so ga prebivalci Planine, Ustja, Dolge Poljane in Tevč. Prebivalci Slovenije so čutili tudi dva potresa, ki sta se zgodila v severni Italiji. Prvi se je zgodil 25. januarja ob 8.06 UTC. Lokacija potresa z lokalno magnitudo 4,9 je bila 15 km vzhodno od Parme, čutili pa so ga v Ljubljani. Drugega, ki se je zgodil 27. januarja ob 14.53 UTC in je imel lokalno magnitudo 5,2, so čutili na Primorskem in v osrednji Sloveniji. Lokacija tega potresa je bila 45 km jugozahodno od Parme. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v januarju 2012 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 1. Potresi v Sloveniji, januar 2012 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, January 2012 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, januar 2012 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, January 2012 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina km 2012 1 3 8 4 46,22 13,45 7 2012 1 4 22 12 46,40 13,76 2 Intenziteta EMS-98 Magnituda M L 1,1 III Področje Logje, meja Slovenija – Italija 1,2 Trenta 2012 1 6 7 24 45,93 16,10 12 1,8 Glavnica Gornja, Hrvaška 2012 1 6 11 15 45,34 14,40 7 1,0 Zatrep 2012 1 6 20 32 46,05 14,75 10 čutili 1,5 Koške Poljane 2012 1 7 10 24 45,53 14,53 15 1,0 Belica, Hrvaška 2012 1 7 15 17 46,24 14,57 13 IV 2,1 Vrhovje 2012 1 7 19 34 46,10 14,13 11 1,1 Podgora 2012 1 7 20 9 45,53 14,53 15 1,1 Belica, Hrvaška 2012 1 7 21 48 46,25 14,57 11 1,1 Vrhovje 2012 1 8 3 3 45,40 15,04 14 1,3 Komlenići, Hrvaška 2012 1 8 3 10 45,41 15,03 18 2,3 Komlenići, Hrvaška 2012 1 8 5 19 46,41 14,14 12 1,0 Moste 2012 1 9 1 51 45,97 14,05 13 1,0 Idrijski Log 2012 1 10 14 59 45,61 15,51 0 1,1 Ozalj, Hrvaška 2012 1 10 16 26 46,12 14,79 10 1,1 Dešen 2012 1 13 14 59 45,52 15,85 28 1,0 Lasinja, Hrvaška 2012 1 13 22 9 45,32 15,27 0 1,2 Trošmarija, Hrvaška 2012 1 13 22 12 46,50 14,49 7 1,4 Hochobir, Avstrija 2012 1 15 16 18 46,07 14,74 10 1,3 Zgornja Jevnica 2012 1 16 12 34 45,52 15,36 9 1,1 Griče, Hrvaška 2012 1 19 22 23 46,07 15,35 8 1,1 Podgorje ob Sevnični 2012 1 20 5 59 46,28 15,45 6 1,2 Lutrje 2012 1 21 9 53 45,42 14,22 9 1,5 Žejane, hrvaška 2012 1 21 19 10 45,60 14,38 12 1,0 Snežnik 2012 1 22 5 13 46,47 14,22 12 1,1 Bodental, Avstrija 2012 1 25 15 21 45,54 14,32 11 1,2 Trpčane 2012 1 26 23 32 46,22 15,51 11 1,1 Cerovec pri Šmarju 2012 1 27 10 7 46,09 14,74 6 1,1 Senožeti 2012 1 27 15 26 45,38 14,56 13 1,2 Kamenjak, Hrvaška 2012 1 28 0 42 45,26 14,87 0 1,0 Maj vrh, Hrvaška 2012 1 28 4 10 45,31 14,60 14 1,4 Praputnjaki, Hrvaška 2012 1 28 9 5 45,34 14,62 15 1,5 Praputnjaki, Hrvaška 2012 1 29 2 6 45,30 14,90 22 1,1 Tuk Mrkopaljski, Hrvaška 2012 1 29 20 22 45,32 14,63 14 1,7 Praputnjaki, Hrvaška 2012 1 30 3 1 45,86 13,89 15 2012 1 30 17 48 46,06 14,95 10 78 IV 2,4 Tevče 1,7 Polšnik Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V JANUARJU 2012 World earthquakes in January 2012 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, januar 2012 Table 2. The world strongest earthquakes, January 2012 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda ura min širina dolžina Mb 1. 1. 05:27 31,44 N 138,11 E 6,2 10. 1. 18:36 2,45 N 93,21 E 6,6 15. 1. 13:40 60,95 S 56,11 W 6,5 27. 1. 14:53 44,48 N 10,03 E Ms Globina Št. žrtev Območje Mw (km) 6,8 361 otočje Izu, Japonska 7,0 7,2 21 ob zahodni obali severne Sumatre 6,4 6,6 8 Južni Shetlandski otoki 5,0 60 severna Italija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v januarju 2012. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mb – magnituda določena iz telesnega valovanja, Ms – magnituda določena iz površinskega valovanja, Mw – navorna magnituda). Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, januar 2012 Figure 2. The world strongest earthquakes, January 2012 79 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2011 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.