JJaš tedni
kuHurno -polifično glasilo
Za božič
6 letegiaifij- 6 dazit
PRIDITE PRAVOČASNO V
Toto. JxMift-tylZ
Celovec • Klagenfurt, Alter Platz 31, tel. 20-76 Silbe za legitimacije - ekspresno
2. leto / številka 49
V Celovcu, dne 6. decembra 1950
llfllll—■llllMWIlillllllWIlWmT
Cena 55 grošev
Truman - Attiee
Zaradi izredne zaostritve mednarodnega položaja in zaradi povečanja nevarnosti tretje svetovne vojne je odpotoval v nedeljo zvečer z letalom britanski ministrski predsednik Attlee v Washington na razgovore k predsedniku Združenih držav, Harry S. Trumanu.
Prvi razgovor je bil v ponedeljek. Razgovora se je udeležilo večje število vodilnih osebnosti, med njimi ameriški zunanji in ameriški obrambni minister ter šefa ameriškega in britanskega generalnega štaba. Ta razgovor je trajal skoraj dve uri.
Oba predsednika sta se razgovarjala najpreje o resnem vojaškem položaju na korejskem bojišču, nato pa o splošnem svetovnem položaju, predvsem z ozirom na dogodke na Daljn jem Vzhodu in z ozirom na obveznosti Velike Britanije in Združenih držav v Evropi in v
ostalih delih sveta. Z razgovori sta nadaljevala oba državnika v torek in še v sredo.
Po razgovorih odpotuje britanski ministrski predsednik v Kanado, kjer se bo razgovarjal s kanadskimi državniki.
V tej zvezi je zanimiva izjava kanadskega zunanjega ministra Lesterja Pe-arsona, ki je govoril o možnosti mirne rešitve korejskega spora. V svojem govoru je kanadski zunanji minister omenil, da zgleda, kakor da bi kitajski komunisti smatrah ukrepe Združenih narodov na Koreji kot tako težko ogrožanje kitajskih koristi, da morejo zaradi tega tvegati tretjo svetovno vojno. Zato bi bilo treba po izjavah ka. nadskega zunanjega ministra vzpore-diti stremljenje Združenih narodov in kitajskih koristi, da bi se tako izognili svetovnemu spopadu.
lepit el 38. vzperidnikii
Čete Združenih narodov na Koreji, ki so dosegle že kitajsko mejo, so se morale pred silno premočjo kitajske kopenske vojske umakniti nazaj proti jugu. Doslej so morale izprazniti že skoraj vso Severno Korejo in so se pri svojem hitrem in skoraj nerednem umiku, ki seveda ni brez težkih žrtev v moštvu in materialu, uribbžale snet 3». vzporedniku. Tu je bila meja med Severno in Južno Korejo.
Število komunističnih kitajskih vojakov na Koreji cenijo na približno en
milijon. Od tega števila je malo manj kakor 300.000 vojakov že v bojih, okrog pol milijona jih je še v rezervi, nad 200.000 pa jih je na pohodu na bojišče.
Proti tej silni kitajski premoči štejejo čete Združenih narodov 7 ameriških divizij, en. ameriški zračni polk dve britanski brigadi, 9 južnokorejskih divizij, eno turško brigado in manjše oddelke francoskih, filipinskih in siamskih čet.
MmtiM pomoč Jusosiavip
V Jugoslovijo so prispele že prve pošiljke ameriške moke iz Nemčije. Te pošiljke bodo porabili predvsem za prehrano jugoslovanske vojske. V sporazumu, ki je bil dosežen zaradi ameriške pomoči Jugoslaviji, je rečeno izrecno, da je treba poslana živila porabiti za vojsko, da bi bilo tako preprečeno zmanjšanje udarne sile jugoslovanske vojske.
Združene države nudijo Jugoslaviji pomoč po določilih dogovora o medse-
bojni obrambni pomoči in po odobritvi dežel Atlantske zveze.
V smislu sporazuma smejo ameriški uradniki in časnikarji neovirano nadzorovati prevzem in razdelitev živil in bodo o tem poročali ameriški vladi. Jugoslavija pa se obvezuje, da bo redno izdajala poročila o uporabi pomoči Združenih držav in bo stalno obveščala jugoslovansko prebivalstvo, od kod živila prihajajo in pod kakšnimi pogoji.
Slssiia liilljiiitt Molili
Pred drugo svetovno vojno so imeli Italijani v Afriki obširne kolonije, ki so jih pa z izgubljeno vojno tudi izgubili. Abesinija je postala spet samostojno cesarstvo. Tudi Libija s Tripolisom je postala samostojna dežela in je ravno te dni sklenila libijska narodna skupščina, da postane Emir Idriss el Senoussi kralj Libije.
Glavna skupščina združenih narodov je sklenila, da prevzame upravo bivše
italijanske kolonije Somalije (na vzhodni obali Afrike) za deset let Italija, Po desetih letih pa postane Somalija samostojna država.
Nadalje je sklenila Glavna skupščina združenih narodov, da postane bivša italijanska kolonija Eritreja sestavni del Abesinije, vendar pa bo imela Eritreja kot zvezna država Abesinije precejšno samostojnost.
„ßfm&imi"
„Gimmim“ tuk ?
Znano je, da so v Ameriki velika na-sprotstva v gledanju na zunanjo politiko in obrambne potrebe. To je najbolj očividno v nasprotstvu med krogom okoli generala McArthurja na eni in Trumana, oziroma njegovega zunanjega ministra Achesona, na drugi strani.
Amerika se je odločila za „oboroženi“ mir. Vendar McArthur — kljub temu, da so po sestanku s Trumanom na otoku Wake izjavljali, da sta si bila edina v vseh temeljnih vprašanjih — s tem ni zadovoljen. Po njegovem mnenju naj bi Amerika iz položaja „oboroženega miru“ prešla v tako zvani „ofenzivni mir“. Tako mišljenje za generala ni nič novega, saj je predvsem že tudi nemška strategija poznala geslo:	„Napad je najboljša obramba“.
(Der Angriff ist die beste Verteidigung). Nevojaški krogi seveda, ki stremijo predvsem za gospodarskimi in ideološkimi cilji, so drugega mnenja, ker jim tako gledanje naprti prevelik ri-ziko.
Bliskovito so vsa ta ozadja razsvetili zadnji dogodki na Koreji. Komaj je diplomatom uspelo, da so navezali stike z rdečo Kitajsko. Govorilo se je o sporazumu in že je prispela v Lake Suc-cess kitajska delegacija. V tem trenutku je McArthur udaril in napovedal, da bo korejsko vprašanje na vojaški način rešeno še pred božičem. Nato je udarila tudi Kitajska in hudo porazila čete UNO.
Ni manjkalo očitkov iz zapadne strani, ki so očitali McArthurja, da je s svojim „samozvanim“ ravnanjem zmešal vse priprave za pogajanja pri zeleni mizi. Drugi so mu zopet očitali, da je vojaško nezmožen in da bi bilo treba vrhovno poveljstvo položiti v druge roke. Medtem so se za kulisami odigravali hudi boji, kjer so govorili celo o atomski bombi in o tem. če se naj letalski napadi prenesejo tudi na kitajsko ozemlje. Zmagala je zmernejša struja in z vseh strani zopet poudarjajo, da je/treba iskati rešitve na mirne načine,'kajti pretehtni razlogi govorijo za to.
V tej zvezi se spomnimo le nekaterih bolj važnih dejstev. Kitajski prostor predstavlja za vsako tujo silo — po izkušnjah zgodovine — nekaj neprebavljivega. Niti Japonci, ki so v pretekli vojni obvladali večino pacifiškega prostora, na Kitajskem niso uspeli. Razen tega pa bi bilo zmotno, zaposliti najmočnejše, ameriške sile na Daljnem Vzhodu, ko vsak dan v Evropi lahko nastane nova, večja nevarnost in bi bila obramba tu preslaba. Saj evropske sile ne predstavljajo za sedaj še dosti močnega vojaškega činitelja.
Nadalje obstojajo resni pomisleki, da bi bila tehnična premoč Amerike tolikšna, da bi res popolnoma vse prekosila. V tej zadevi so zanimive objave lista „The Poeple", ki se tičejo sovjetske oborožitvene tehnike, katera menda nič ne zaostaja za ameriško.
Končno pa ravno civilizirani, „hiper-tehnični“ moderni vojak, v primeri s primitivnim predstavlja večje breme za državo. Kitajskemu vojaku n. pr. ni treba „one civilne udobnosti“, s katero je obremenjena moderna vojska. On koraka brez konzerv, motoriziranih kopalnic itd., tudi bos,v če je potreba, samo, da ima malo riža.
Naštel; bi lahko še. več razlogov, vendar je že v očigled naštetih razumljivo, da široki krogi na Zapadu kljub gorečim besedam McArthurja ostajajo
le bolj hladnokrvni. Po mnenju teh hi naj v daljšem mirnem razvoju ojačili demokratične postojanke na svetu tako, da v notranjosti držav ne bo več komunistične nevarnosti. Mir na zunaj pa bi ojačili z usposobitvijo posameznih nacionalnih armad za moderno vojskovanje. V kratkem povedano je to: postavitev „oboroženega miru“ na zunaj, na znotraj pa dosega „socialnega miru“ z gospodarskim podvigom, s čemer v zvezi je zboljšanje življenjskih prilik.
Če torej, kot kaže, obvelja mirna kri, bomo za sedaj še deležni miru, četudi gospodarskega podviga ni priča-
kovati v tem „trenju za oborožitev“. Ne vemo, kam bo to končno dovedlo. Šele zgodovina bo razsodila enkrat prav tako o „ofenzivnem miru“ kot o „oboroženem miru“.
Neki časnikar je zapisal, ko je sovražna roka umorila v Indiji „apostola miru", Mahatma Gandhija: „Padel je zadnji .prerok miru' pod udarcem furi. je sovraštva, ki ga vedno novi .preroki zla‘ trosijo v svet. Vendar želje po miru ni mogoče umoriti, četudi človeka ubijejo! Ona živi dalje v srcih milijonov ljudi!“ Tudi naša želja je. da bi to hrepenenje po miru zmagalo nad „fu-rijo sovraštva".
V KRATKEM
Pred ljudskim sodiščem v Pragi je bil proces proti zastopnikom visokega klera na Češkem. Glavni obtoženec je dr. Jaroslav Kulac ter nekdanji prvi tajnik nadškofa Berana dr. Jan Boukal. Kakor je to že običajno v sličnih procesih, „priznavajo“ seveda vsi obtoženci „pregrehe“.
Za voiksdajče je škofovska konferenca na Dunaju zahtevala v posebnem pismu na vlado vse državljanske pi*a-vice. Predvsem naj bi volksdajcarje pri raznih poklicih, ki so po postavi pridržani samo tuzemcem, ne ovirah.
Bivšemu avstrijskemu ministru doktor Kraulandu, ki je vodil ministrstvo za uprave nemške imovine (Vermögenssicherungsministerium) , očitajo razni listi velike poneverbe. V zvezi z razpravimi o državnem proračunu je zavzel k temu tudi finančni minister svoje stališče. Vendar do danes preiskave posebnega odbora, ki obstoja že dalj časa, še niso znane. Gotovi krogi trdijo, da bo vse to zaspalo v očigled „proporca“ vladnih strank.
Etna, ki je, kakor smo poročali že zadnjič, pričela močno bruhati, še vedno zliva ognjeno lavo po svoji okohei. Resno je ogroženih več vasi in rimska vlada namerava posebne ukrepe, da pomaga prizadetemu ljudstvu.
V Ameriki se bavijo z raziskavo neke čudovite tajnosti. Že dalj časa se v Pioridi oziroma v okolici Floride dogaja, da izginejo letala, ja celo ladje, popnlnoma v nič. Moderna letala in ladje, opremljene z vsemi sredstvi sodobnega obveščanja, so izginile. Vse iskanje, ki je deloma trajalo leta, je bilo zaman. Najbolj zanimivo pa je, da se to dogaja vedno zopet okoli Floride. Pri letalih deloma domnevajo, da so se zgubila v vsemirje.
H Berifnu so uoli
V	nedeljo so bile volitve v občinsko zastopstvo zapadnega dela nekdanjega glavnega nemškega mesta. Voliti je bilo treba 127 odbornikov. Doslej so imeli socialisti več odbornikov kakor pa vse ostale stranke skupaj. Po izidu nedeljskih volitev so sicer ostali socialisti še najmočnejša stranka, vendar pa niso dobili več absolutne večine.
V	novem berlinskem občinskem odboru bodo imeli socialisti 61 odbornikov (doslej 76), krščanski demokrati 34 (doslej 26) in svobodna nemška stranka 32 odbornikov (doslej 15).
Kljub veliki propagandi komunistov, da naj volivci ne gredo volit, je bila udeležba pri volitvah zelo velika in je dosegla 90.4,(g.
Etn fereka
Na pobočju ognjenika Etne na Siciliji se je ob silnem grmenju odprlo novo žrelo, iz katerega je ognjenik najpreje bruhal kamenje ki je padalo na sosednja polja in okoliške kraje. Nato pa se je vlila iz žrela žareča lava, ki se vali s hitrostjo 100 metrov na uro po pobočju ognjenika in ogroža sosednje naselbine.
niiminmiiiiiiiiiuiimmmimiiiiiiiimmiiimiiiMmiiimiiimiimiiiiii BOŽIČNA VOŠČILA Za božične praznike in za novo leto najenostavnejše sporočite znancem in prijateljem svoja voščila v „Našem tedniku“. — Oglase sprejema uprava lista za božična voščila do 16. decembra, za novo leto pa do 23. decembra.
BOŽIČNE RAZGLEDNICE s slovenskim besedilom dobite pri upravi „Našega tednika". — Cena za komad 20 grošev.
Politični teden
Spet se je zgodilo nekaj, kar so predvidevali le najhujši črnogledi. Vsak ve, da mislimo poraz vojaških sil UNO na Koreji. Še pred enim tednom smo mogli zapisati, da UNO čete stoje že drugič pred „zmago“. In tudi drugič do končne zmage ni prišlo. Danes pa je na žalost položaj tak, da je mogoče govoriti le o težkem porazu, čigar obsega še ni mogoče povedati.
Usoda UNO divizij je bila seveda že od vsega početka odvisna od zadržanje Sovjetske zveze in Kitajske. Do zadnjega trenutka je bila podoba, da ne prva ne druga ne bosta neposredno posegli v korejsko vojno. Prišlo pa je to čez noč. Zdaj o korejski vojni skoraj ni mogoče več govoriti, temveč le o vojni na Koreji med divizijami UNO in kitajskimi komunističnimi armadami.
Po poročilih iz glavnega stana generala Mac Arthurja je okrog 300.000 Kitajcev v borbah z vojaškimi silami UNO. medtem ko je nadaljnjih 300.000 pripravljenih tik ob meji. Razmerje vojaštva med UNO in nasprotniki je nekako 1:6. Do katastrofe pa verjetno kljub temu ne bi bilo prišlo, če ne bi tudi na tehničnem področju nastala velika sprememba. Tako številne skupine ameriških bombnikov niso mogle doseči zaželjenega uspeha, ker so jih napadala sovražna letala na raketni pogon, ki so ruskega izvora. UNO divizije, v kolikor niso okrnjene in obkoljene, se umikajo na usodni 38. vzporednik. Iz nevtralnih virov prihajajo vesti, ki govore o še večji tragediji, kot pa je brati v domačem časopisju. Švicarski radio je poročal o uničenju turške brigade, ki je štela 5000 vojakov. Neka druga brigada se je predala. Prebivalstvo Severne Koreje, ki je navdušeno sprejelo prihod UNO zavezniških čet, sedaj v paničnem strahu beži proti jugu. Ono. ki je ostalo, v strahu pričakuje maščevanja starih oblastnikov. Ves položaj sliči onemu v aprilu 1945 v vzhodni Evropi.
Po vsem svetu so poročila s Koreje napravila zmedo, negotovost in strah pred splošno svetovno vojno. Ameriški predsednik Truman je izjavil, da je v pretresu možnost uporabe atomske bombe. Drugi so pohiteli in povedali, da jih ima Amerika menda že okrog 700. Te vesti so dva dni držale ves svet v napetem pričakovanju. Zdaj se je ozračje v toliko zjasnilo, da je mogoče vsaj videti, kako stvari stoje.
Glede Koreje upajo zavezniki, da kitajske čete ne bodo prekoračile 38. vzporednika. To seveda pomeni, da dobi Severna Koreja spet svoj komunistični režim. Danes je položaj na Koreji tak, kakršen je bil v prvih tednih korejskega spopada.
Truman je dejal v svojem govoru, ko je tudi omenil možnost uporabe atomske bombe, da bo Amerika z nezmanjšano odločnostjo stala na svojem stališču glede Koreje. V svoji poslanici kongresu je zahteval nov kredit za oborožitvene namene v znesku do 20 milijard dolarjev. Utemeljil je svojo zahtevo s tem, da bo korejska vojna zahtevala večje žrtve in da se slični vojni izbruhi utegnejo pojaviti tudi drugod po svetu. Nadalje je treba vojaške sile Amerike, ki predvidevajo 2 milijona 800.000 mož, še povečati. H koncu je še dejal, da se trudi za mirno rešitev
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz lugsslnvife
PREPOVED IZVOZA ŽIVIL
Predsednik gospodarskega sveta je izdal odredbo o prepovedi izvoza osnovnih živil. Po tej odredbi je do 1. julija 1951 prepovedano izvažiti žito, meso, maščobe in podobna živila.
PROSTA PRODAJA SAHARINA
Predsednik zveznega sveta na blagovni promet je izdal odločbo, po kateri smejo potrošniki prosto kupovati zase in za svoje družine saharin, ki ga bodo prodajale na drobno državne trgovine v papirnatih vrečicah po 12 g saharina. — Saharin je dovoljeno uporabljati —- zaradi pomanjkanja sladkorja — tudi v gostiščih in slaščičarnah.
sporov, opozarja pa Kitajsko, da njeno početje prinaša nevarnost nove svetovne vojne.
Devetčlanska delegacija iste Kitajske, katere armade so prisilile UNO vojaške sile k umiku, pa je še vedno v Lake Success. Žal se pričakovanja o uspešnih razgovorih s tem zastopstvom niso izpolnila. Zastopniki Mao-Tse-Tunga v ostrih govorih napadajo Ameriko in so precej bojeviti v svojih izjavah. Vendar še vedno obstoja možnost na sporazum. Z ozirom na dogodke na Koreji je kitajski zunanji minister baje izjavil: „Sedaj smo šele dobili podlago za pogajanja“.
Sovjetska zveza je za čudo mirna in zadržana. Mesto nje govori pač danes Kitajska. Ameriško časopisje z obžalovanjem ugotavlja, da se je Kitajska vrgla Moskvi v naročje.
Tudi po evropskih prestolnicah vlada težka vznemirjenost. Angleški ministrski preds. Attlee je nenadoma odletel v Washington na sestanek s Trumanom. Vojna s Kitajsko postavlja obe državi
Z demonstracijami so študentje zahtevali odstranitev profesorja Brand-weinerja, ker ta podpira „prokomuni-stično mirovno gibanje“ in je bil tudi na kongresu v Varšavi. V torek se je pojavila cela gruča študentov, ki niso bili slušatelji prof. Brandweiner-ja, zasedla dvorano in se zabarikadirala, tako da profesor ni mogel predavati.
Ne da bi zavzeli' stališče za profesorja Brandweinerja, vendar se nam zdi čudno, da na tako visokem kulturnem mestu, kot je univerza, odloča „metoda ceste“. Verjetno so to neke „predpriprave“ za predstoječe visokošolske volitve. Škoda le teh „demokratičnih" metod. Škoda, da se seje med mladino toliko strupa sovraštva! Kot slišimo, je menda profesor Brandweiner dobil ponujeno mesto univ. prof. v Lipskem (Leipzig). Enako menda prof.Dobrets-bergerja, proti kateremu gre enaka gonja in ki je postal zadnje čase znan
Kot smo že večkrat v listu omenili, povzroča večja vojna konjunktura, ki požre milijone v uničevalnih sredstvih, vedno občutljiv porast cen. To je pri-poznal avstrijski minister g. Kolb sam, ko je rekel, da država kljub „4. dogovoru o cenah in plačah“ ni mogla preprečiti zvišanja cen, ker vojna konjunktura dnevno preveč pritiska na svetovni trg.
Po najnovejšem razvoju se oboroževanje in priprave „za obrambo“ povsod, predvsem v Ameriki, stopnujejo. S tem ta razvoj še dolgo ni zaključen in je torej pričakovati dnevnega porasta cen.
Trg pred stolnico. Stolnico na južnem koncu trga dograjujejo menda že dolga desetletja. Še vedno pada dež notri, ker manjka kupola. Krediti, ki jih pred kakimi volitvami obetajo stranke za dograditev, navadno po volitvah za. mrznejo. Sicer pa je treba podčrtati, da se tudi v tem velemestu, kjer vsak dan še nastajajo novi okraji in zidajo na tisoče stavb, vedno vzporedno z drugimi zgradbami zidajo tudi cerkve in druge verske ustanove.
Cerkve so tudi ob delavnikih polne ljudstva, mnogi tujci seveda prinašajo verski indiferentizem. Vendar se na splošno ta ne prenaša na domačine, ker je. tukajšnje družabno življenje ločeno po svojskih krogih. Seveda tudi versko življenje kaže marsikatere razlike nasproti onemu kot smo ga bili vajeni od doma. Vendar pa je treba
pred težke odločitve. Razgovori s Trumanom ne bodo v vsakem pogledu prijetni. Attlee bo slišal, da je Anglija vojaško premalo pripravljena in da preveč vztraja na izvajanja strankinega socialnega programa. Pri tem pa je zapadna Evropa zelo ogrožena.
Zlasti angleško časopisje pa zvrača krivdo za korejski poraz na generala Mac Arthurja, ki da je prekoračil svoja polnomočja, ni poslušal politikov ter s svojo trmoglavstjo zakrivil poraz UNO čet na Koreji. Slišati je glasove, ki zahtevajo njegov odstop, To bi bilo dosledno, kajti še vedno smo bili priča, da so vojskovodje, ki so bitke izgubili, potem odstopili. Tako je tudi z vladami v parlamentih.
Na splošno pa Se je strah neizogibne nove svetovne vojne spet polegel. Tako upanje daje predvsem zadržanje Sovjetske zveze, ki se za sedaj omejuje na borbe v Varnostnem svetu in v okviru UNO. Vse pa seveda ni nič trajnega in tišina je lahko včasih tudi tišina pred nevihto.
po svojem gospodarskem načrtu („Do-bretsbergerplan“), kliče egiptovska vlada na univerzo v Kairo, kjer je že med vojno poučeval.
Psssfeacs orožje lovješov
Britanski časopis „The People“ javlja, da je baje ameriška špionaža dognala, da je Rusija razvila dva posebno učinkovita tipa letal na šobni pogon (Düsenantrieb), ki sta uporabna za atomsko vojno! Istotako imajo Rusi menda aparat, ki z vsemirskimi žarki raztopi vse železne predmete na razdalje 25 kilometrov. Če drži še tudi vest, da imajo Sovjeti na zalogi 60 atomskih bomb in da proizvedejo vsak mesec štiri nove, potem si lahko predstavljamo, kako grozna bi bila nova vojna! Gotovo ima tudi Zapad na zalogi dosti „peklenskih“ stvari.
V Angliji so na primer radi tega že zopet uvedli delno racionalizacijo nekaterih življenjskih potrebščin.
Pri nas to občutimo predvsem pri obuji in tkaninaii. Saj je znano, da so razne tekstilne tovarne začele proizvaja, ti slabšo blago, kateremu dodajajo več umetne volne, ker je naravna volna postala predraga. Tudi pivu, premogu, mleku, kruhu in verjetno še lesu se bodo predvidoma cene zvišale in temu bo sledilo še marsikaj drugega. Mogoče bo navsezadnje, kot že v Angliji, le uvedeno zopet racioniranje in živilske nakaznice, v zvezi s tem pa tudi predpisi o oddaji pridelkov.
priznati, da je to skoraj edina in močna ovira proti popolnemu razkroju, ki ga s pogubno lažno civilizacijo zanaša v deželo rafinirani tuji trgovec.
Središče mesta
Trgovsko središče mesta pričenja tu in tudi ime tega mestnega okraja, Centro, kaže na to. Tudi ta del mesta karakterizira izrazita dvonadstropnost. V zgornji ravnini leže Rua Direita, ki pripelje na Patriarhov trg, ter pravokotno na njo približno 1 km dolga Rua S. Bento s trgom sv. Frančiška na eni ter sv. Benedikta na drugi strani. Vse te ulice in trgi so ves dan močno obljudeni ter zaprti za vozni promet. V tem delu mesta se nahaja v pritličju vsake stavbe mnogo lokalov, posebno mnogo veleblagovnic, Lojas Pernambucanas, ki prodajajo tekstilne
izdelke tovarn iz bolj severno ležeče države Pernambuco, ki posebno slove kot kvalitetno blago, Lojas America-nas, Bazar Lord — kjer je vse najcenejše, kot stoji na tabli — in zato tudi tam kupujem prašek proti bolham, čeprav drugod še nisem vprašal po njem.
Razen teh trgovin kar v vhodu vsake še kak „ambulantni“ trgovec s cigaretami, nogavicami, urami in vsem mogočim blagom; takih je tudi poln vsak hodnik ob hišah, pa tudi po sredi ceste razprostre svojo kramo, ki jo na ves glas hvalijo številnim kupcem. V nadstropjih — v tem delu je seveda posebno mnogo nebotičnikov — se nahajajo pisarne velikih trgovskih družb, zlasti bombažnih, kavnih in podobnih magnatov. Tudi se nahaja v tem delu borza za bombaž ter neka ulica, kjer je vsaka hiša palača ene izmed tukajšnjih velikih bank, ki ima v pritličju svoje poslovne prostore.
V nasprotju z navadami v Evropi poslujejo tu bančni zavodi za stranke le popoldne, samo ob sobotah dopoldne. Preden je bil izdelan regulacijski načrt mesta, je bil ta predel kar naglo pozidan z mnogimi nebotičniki, ki so ponekod postavljeni tako, da popolnoma zapirajo prehod iz ene ulice v drugo, razen za pešce. Tu bo zdaj težavno še kaj popravljati, kajti staro mesto, res lahko postopoma podirajo, bi bilo pa le malo nerodno, če bi morali pričeti podirati komaj zgrajene nebotičnike. V morju nebotičnikov pa kakor drobne kapljice ostajajo v spomin na pretekle dni lepe starinske cerkvice iz prvih časov te naselbine.
Drugi del Centra leži v grabnu, v pritličju z imenom Anhangabau, ki jasno kaže na nekdanjo indijansko preteklost. Danes je seveda to spremenjeno v veličastno Avenido, ki izhaja s trga pred pošto proti severovzhodu. Pravokotno na to vodi z istega trga Avenida sv. Janeza. Ob tej je zdaj tudi v centru še nekaj praznega sveta, ker so komaj podrli stare hiše in še ne pozidali novih nebotičnikov. Toda ne bo nam treba dolgo čakati na to, ker tu življenje res kar vidno vre iz tal.
Je prav zanimivo omeniti, da je že sedaj nekaj dovršenih nebotičnikov praznih, ker ljudje pač nočejo plačevati blazno visokih najemnin za to, da imajo morda v 25. nadstropju eno ali dve pisarniški sobi. Toda podjetnosti to nič ne moti. V slepem zaupanju, da bodo že prišli na svoj račun, podjetni ljudje grade naprej in prislonijo vedno znova en nebotičnik na drugega.
Res, kake gospodarske negotovosti tu ni občutiti in svetovni nemirni dogodki se v tukajšnjem gospodarstvu ne registrirajo drugače, kot v zvišanih cenah za kavo, bombaž itd., pač vsem, kar želi nemirni svet kupiti za vsak slučaj, če le do česa pride. Ta za naše pojme že popolnoma nenavadna ustaljenost gospodarskega življenja, ki v vsem poslovanju računa z dolgimi roki, je morda eden najvažnejših vzrokov in pogojev silnega gospodarskega napredka. Tukaj vsakdo lahko kupi svojo hišo brez denarja, če je soliden plačnik, če ima garancijo od firme ali drugega poroka vsaj za plačilo začetnih obrokov, potem je res v mnogih slučajih primernejše, če si človek kupi na obroke hišo, kakor pa plačevati visoke najemnine.
Je to tudi obenem šolski primer, kako odpraviti stanovanjsko krizo v tamkajšnjih krajih. Res je, da so stanovanja tu draga, toda pravtako je tudi res, da so v splošnem nekako pomerjena po dohodkih ljudstva. Razumljivo je, da si vsakdo ne more privoščiti stanovanja v kateri izmed milijonskih četrti, Jardim America, Pacaembu in podobnih. Saj tudi na Dunaju ne stanujejo vsi v 17. ali 18. okraju in ne vsi Celovčani v Porečah.
Novi predsednik Brazilije
Zdaj mislim, da sem zaenkrat že kar predaleč prišel v dolgočasenju. Tudi smo od hoje po mestnih ulicah že vsi močno utrujeni. Zato sedemo rajše za kratek čas v najbližnjega izmed številnih barov, kar tu v bližini Patrijarho-vega trga, recimo v Čampo Bello. Naročimo kavo, najboljše kar cafesinho, po naše bi se reklo kofetek.
(Konec prihodnjič.)
in m §raiKi nnfimril
Pismo iz Brazilije
(Nadaljevanje)
Stoletni inbilej Slomškove Bratovščine
sv. Cirila in Metoda
Slovenci, ostanite zvesti svojemu
narodu!
Tekom zgodovine sta bili dve veliki rani zadani katoliški Cerkvi in sicer vzhodni razkol (Fotij in Cenil arij) in protestantizem v 16. stoletju. Pii zadnji večerji je Jezus molil k svojemu Očetu, da bi bili vsi, ki Vanj verujejo „ENO“. .Razkol je proti volji božji Dolžnost vseh katoličanov je, da delajo ze cerkveno edinost, t. j. za zedinjenje vzhodne (pravoslavne) Cerkve in zahod, ne (rimokatoliške) Cerkve. Škof Anton MARTIN SLOMŠEK je leta 1851 ustanovili Bratovščino (Apostolstvo) sy. Cirila in Metoda, da udje molijo za zedinjenje vzhodne in zahodne Cerkve, in da darujejo v ta namen nekaj malega v denarju. Pozneje se je bratovščina preimenovala v Apostolstvo s v. Cirila in Metoda pod zavetjem preblaiene Device Marije. — Leta 1951, t. j. drugo leto, bomo obhajali stoletni jubilej te bratovščine, ki se je razširjala tudi po drugih slovenskih, hrvatskih, čeških in slovaških škofijah. Iz te bratovščine so se razvili mednarodni kongresi za cerkveno edinost na Velehradu na Moravskem. Sedaj so vse te škofije za železno zaveso, zato tudi ne morejo praznovati stoletnice te bratovščine. Zato pa moramo mi, ki se nahajamo v svobodi izven železne zavese, organizirati to
bratovščine in proslaviti ta važen dogodek v sveti Cerkvi. Kaj ti bratovščina sv, Cirila in Metoda (1. 1851) je bila prva organizacija za krščanski Vzhod. Cerkev je sicer vedno delala za edinost, toda ni bilo v svetu zanimanja med preprostim ljudstvom, zato je pa toliko večjega pomena Slomškova bratovščina kot prva v katoliški Cerkvi za ljudstvo, da moli za zedinjenje ločenih bratov s katoliško Cerkvijo.
Slovenci in Slovenke! Zavedajmo se važnosti stoletnega jubileja Slomškove Bratovščine sv. Cirila in Metoda. Sodelujte prav vsi za to proslavo: 1. s tem, da se vsi priporočamo Slomšku za rešitev našega naroda, 2. da vsi delamo za Slomškovo beatifikacijo, 3. da se po vseh slovenskih župnijah, ki so še izven železnega zastora, in po slovenskih naselbinah po svetu ustanovi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije, 4. da se stopi v stik s sveto Stolico in jo opozori na ta veliki dogodek, 5. da se dela na to, da se Apostolstvo sv. Cirila in Metoda organizira slično kakor DŠV (Družba za širenje vere) in da se razširi po vsem svetu.
Anton Merkun.
Domača politika
Na okrajnem zboru OVR v Velikovcu so ugotovili, da se res ne more trditi, da je vlada kaj pomembnega prispevala k razvoju gospodarstva južne Koroške. Konec naj bo vendar enkrat praznih besed in obljub; mačehovsko postopanje naj se vendar enkrat konča. Če naj ostane južni del dežela „trdnjava prostosti in časti“ in se naj dežela brani, potem je nujno potrebna močna gospodarska osnova teh krajev. Pri razdeljevanju Marshallove pomoči so se dosedaj ozirali le na potrebe severnega dela dežele.
Če se morajo pa že gospodje pritožiti, ki go zmiraj stali in stojijo blizu državnega korita, kaj bi morali povedati šele koroški Slovenci. Zaradi tega ni čuda, da so celo na celovškem okrajnem zboru iste stranke kmetje iz južnega dela dežele še bolj jasno povedali in naglasili, da kmetijska zbornica skrbi le za subvencioniranje veleposestnikov in da dobivajo pri nas kmetje veliko nižji odstotek pri odmerjanju subvencij kakor drugod.
Glavna skrb velikovškega zbora je bila seve „Elternrecht“ in dvojezična šola. Vseh teh velikih politikov ni zanimalo strokovno stališče učiteljske konference z dne 8. septembra, kjer so strokovnjaki jasno povedali svoje mnenje glede dvojezične šole in njenih potreb. Politikom pa je, kakor je že navada na Koroškem, zmanjkalo pameti in sposobnosti pri reševanju gospodar-
skih težav, ki so na dnevnem redu in so vso pozornost zborovanja obrnili na dvojezično šolo in gonjo proti zadnjim ostankom slovenščine v šoli.
Zanimivo pri tem je. da so v veli-kovškem krogu govorili tudi ljudje, ki
Kar je pika na j", to je za Vašo kavo naša
m
tsim
€k«M
Figova kava v kockah
so na lastna ušesa slišali strokovno mnenje učiteljev in celo s temi soglašali in bi bila njihova naloga, da nepoučenim politikom pojasnijo mnenje strokovnjakov.
Nazadnje naj še beležimo, da so se v druščini dr. Steinacherja in nadučitelja Messnerja nahajali še gg.: namestnik okrajnega glavarja dr. Maierhofer, Rogy, Müller, Spitz, Glantschnig, Haller, Prepotnig, Dollinger, Loser, Maklin .itd. Ta imena smo beležili da se nihče ne bi mogel izgovarjati, da ni bil prisoten, kadar bo treba oceniti tako stremljenje in mišljenje.
Na Dunaju se je vršila v soboto in nedeljo slavnost posebne vrste. V soboto zvečer so $e zbrali dunajski Slovenci na akademiji, ki je bila posvečena proslavi 150 letnice Prešernovega rojstva. Proslavo je priredilo dunajsko društvo „Slavija“.
V	uvodnih besedah je društveni predsednik, dr. Andorfer, pojasnil smisel in namen proslave, ki naj pokaže tudi naši generaciji plodovitost sodelovanja na kulturnem polju, kakor sta pred dobrim stoletjem prvak slovenske pesmi dr. France Prešeren in nemški pesnik Anastasius Grün sklenila že v študijski dobi življenjsko prijateljstvo, ki je oplojevalo delo obeh, tako učitelja Prešerna kakor učenca Grüna.
Na slavnostni akademiji sta pela dva zbora iz Koroške in sicer oktet pod vodstvom Hartmana Valentina in kvintet oziroma kvartet pod vodstvom prof. dr. Inzka. Prešernovim pesmim so sledile koroške narodne pesmi in dunajski Slovenci ter njihovi nemški prijatelji so kar do pozne ure obsedeli ob lepi slovenski melodiji.
V	nedeljo nato se je ob enajsti uri vršilo odkritje spominske plošče na Klinkowströmovem zavodu, kjer je bil Prešern poučeval mladega učenca in prijatelja Grüna.
Lektor dunajske univerze, dr. Karel Pivk, je v svojem slavnostnem govoru naglasil slovenski in obče človeški pomen pesnika Prešerna, ko je že pred njim zastopnik dunajskega osmega okraja govoril o pomenu in važnosti
vsakovrstnega sodelovanja med narodi.
Za dr. Pivkom je osiveli dunajski župan, g. dr. Körner, general v pokoju, v izbranih besedah številnemu občinstvu obrazložil vlogo Dunaja kot kulturnega središča, kjer so se medsebojno spoznavali vsi veliki možje narodov bivše monarhije. Pozval je Slovence, da ostanejo zvesti svojemu velikemu ženi-ju Prešernu in s tem svojemu narodu, nato pa je odkril spominsko ploščo, ki nosi napis:
„Ein Vorbild den Völkern:
Hier schlossen Freundschaft fürs Leben France Prešeren, der slowenische Dichterfürst, und Anastasius Grün, der österreichische Freiheitssänger.“
Ploščo je prevzela po svojem županu dunajska občina v varstvo.
Nato se je zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev zahvalil društvu „Slavija“ za spominsko ploščo in g. županu za prevzem plošče v varstvo dunajske občine. Poudaril je, da povsod, kjer živimo Slovenci, živi tudi Prešernova beseda in Prešernova pesem in ob tej spominski plošči zagotavljamo, da bomo koroški Slovenci držali zvestobo svojemu velikemu mojstru in tudi potomcem izročili to veliko dediščino.
Končno je tudi zastopnik SPZ izrekel zahvalo „Slaviji“ in občini. Oba zbora pa sta prepevala Prešernove pesmi.
Slovenci, kadar koli se boste mudili na Dunaju, si oglejte v osmem okraju, Schlesingerplatž 4, spominsko ploščo našega Prešerna.
f IVÄN
Dne 28. novembra je umrl v Ljubljani gledališki igralec Ivan Levar, redni profesor Akademije za gledališko umetnost v Ljubljani. Njegov pogreb je izvršilo Slovensko narodno gledališče v Ljubljani na državne stroške.
Ivan Levar je bil eden največjih slovanskih dramskih gledaliških uriiet-nikov ih je bil predsednik Društva slovenskih dramskih umetnikov.
Pokojni je bil rojen dne 8. septembra 1888 na Rakeku. Po gimnazijskih študijah se je učil petja, na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Naslednje, leto je nastopil že kot prvi bariton v Moravski Ostravi, nato pa v Aachenu, Düsseldorfu, Köl-nu, Hamburgu, Lübecku, Grazu in
iriiiiitiiiiiiiimiiinmiiiiiifimiimmtiminniiiiiimitiiiiiiiiiiimimiim
Razmere so pač take. da se celo „Volkszeitung“ huduje nad socialisti, ki v francoskem listu „Populaire“ poročajo, da so na Koroškem rešili manjšinsko vprašanje in pripominja, da si tako slavo pač morejo spletati samo v inozemstvu (ki razmer v deželi ne pozna, opomba ured.).
LEVAR
Pragi. Nato je postal član opere v Zagrebu, od koder je prišel v Ljubljano, kjer je bil operni pevec do leta 1924, nakar je nastopal kot dramski igralec in je bistveno pomagal dvigniti ljubljansko dramo na veliko umetniško raven.
Njegove vloge, ki jih je igral naj-preje v skoraj vseh znanejših operah, pozneje pa v dramah, so skoraj nešte-vilne. Se letos je igral vlogo Hermana v „Celjskih grofih“.
Kot dramski umetnik je Levar prvič nastopil v vlogi ..Othella“, Po na. ravi so mu bili najbližji silni' značaji, zato je bil idealen junak v klasični drami. Poleg „Othella“ je izoblikoval še več junakov iz Shakespeareovih del. Macbeth, Hamlet. Romeo in Julija, Zimska pravljica, Vihar. Ukročena trmoglavka, Kralj Lear.
Največji del njegovega življenja in dela je bil posvečen slovenskemu narodnemu gledališču in njegovo delo je postalo trden temelj slovenske odrske umetnosti, s katero bo ostalo njegovo ime trajno povezano.
Z. I M:
žmtosm
38.
„Le kaj še pride?“ je tožila sama sebi. Stari ljudje so že itak radi^ črnogledi, a to pot ne brez vzroka. Spravljala je spominke, da bi jih ji ja ne vzeli. Srček iz Podgorij, že ves obledel, se ji je smejal nasproti.
Zvesto srce in pridne roke ti podarim še ti to meni daj in imela bova že na zemlji raj.
„Da, Rok. Tvoje roke že trohnijo, kratek čas sva bila skupaj in raja na zemlji nisem imela, a tega ti nisi kriv. Pekel se je pa šele začel. Odrasli so že otroci in brhka Neži je postala postarana, nadušljiva Neža. Srce pa sem ohranila zvesto veri in narodu. Da bi tudi otroci hodili po mojih stopinjah.“
Preložila je skrbno zavito sveto pismo, staro molitveno knjižico in še najstarejši spominek na zlato mašo Andreja0 Einspielerja, Drobno rdeče srce iz lecta je bilo to, ki je nosilo napis: „Še veliko vode v Svečah preteklo bo, da v Svečah zopet zlata maša bo.“
To so ji kupir še rajni ate j pri krami ob Makuču, ko je bila v Svečah zlata maša in slavnost taka, ki je prej ni bilo in jo poslej ne bo. Da, Mežnarjev Drejč, so bili imeniten in slaven gospod. Škoda, da takih skoro ni več! Morda pa se bo rodil spet kak tak.
Tamburice so visele s klinov, bas je sameval ob oknu in citre so samevale na mizi. Kako prijetno je bilo, ko se je iz izbe glasila' vesela muzika. Zdaj je vsega konec. Morda nihče ni čutil tako globoko vseh udarcev, ki jih je prinesla ta vojna, kot prav Rutarica. Skoro pobožno je zaprla težek pokrov poročne skrinje, zaklenila z velikim ključem in spet oddrsala s podstrešja.
„Mama, selijo!“ je kratko povedala Reza, ki je prišla z volom iz mlina. „Št. Janž in Podsinja ves sta bila že na vrsti.“ S težavo je stisnila besede iz sebe. Mislila pa je še: „Jutri ali pojutrišnjem pridemo na vrsto mi.“
Pri večerji je bilo vse tiho. Jed ni nikomur dišala. Vsi so žinjali isto, dasi si tega povedali niso. Mučno tišino sta presekala fanta, ki sta se v mladostni prevzetnosti in podjetnosti postavljala: „Kdo nam pa kaj more. Uideva jim! Naju taborišče že ne bo videlo.“
„Tiho, pazita vendar, kaj govorita,
ali ne vesta, da imajo še zidovi ušesa?“ je svarila babica.
Joža se je pokrižal, vstal in stopil na vas pogledat, če ss je kaj posebnega zgodilo.
Neža je obsedela na klopi pred hišo in žinjala na dogodke zadnjih dni. Ni ji šlo v glavo, kako je do vsega tega prišlo. Je bilo pa že v njenih mladih letih vse drugače. Svet je postal hudo. ben in izgubil je vso ljubezen.
Zvezde so se že prižgale na nebu. ko je Rutarica še vedno sedela prod hišo. Da. včasih si je želela takih tihih večerov, ob katerih bi si odpočila po neprestanem delu, nocoj pa ji je prav počitek dal priliko misliti na žalostne, žalostne razmere. Kar naenkrat je bilo slišati slovensko pesem:
„Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo.
Pojo lepo, pojo glasno, pri srcu pa jim je hudo.
Kaj bi ne bilo jim hudo. kaj bi ne bilo jim težko?
Od doma se poslavljajo na vojsko se odpravljajo.
Aha, to so pa novinci-vojaki, ki bodo šli na nabor. Ti imajo več poguma
in upajo še slovensko peti. Pesem je hotela biti korajžna, a je izzvenela v žalost. Kako so včasih Vrbičani s ponosom hodili na nabor v Borovlje. Imeli so tedaj navado in pravico, da so se z Borovčiči stepli. Pol leta so potem govorili samo o naboru in o junakih, ki so v borbi z visokimi „piliji“ zmagali. Zdaj pa ni več tistega veselja. Tudi dečve nič več ne dajejo pušeljcev. Saj jih skoro ni doma. Povsod so raztresene, seveda, od doma jih hočejo odtrgati in tudi od vere. Ko spet pridejo za kak dan domov, so čisto drugačne. Moderne so, moderno žinjajo, domače navade, vero in narodnost že tajijo.
„Le kam bo to gospodarjenje brez Boga privedlo?“ se je spraševala Neža.
„V blagostanje že ne,“ je žena dobro vedela. Saj so največje hiše, pri katerih nedelje niso držali, propadle. Tako bo tudi s tisto državo, ki Boga ne prizna.
Pesem je utihnila, fantje so šli po vasi, da po stari navadi, žalosti na-kljub, uganejo kako smešno.
Boštetu so voz obesili na drevo. Jezični Katri so z vrvjo privezali kljuko k hi-uški in zamenjali vole v Kosinovem in Reševem hlevu.
(Dalje prihodnjič)
„Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti vreden fti'“ — Lepe, resnične besede! Kdo jih je govoril? Anton Martin Slomšek.
Kakor večina naših velikih mož, se je tudi Anton Martin Slomžek rodil kot sin kmečkih staršev. Rodil se je 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi na Spodnjem Štajerskem. Njegova rana mladost je bila lepa in brezskrbna, kajti njegov oče Marko je bil umen in vesten gospodar in dober oče. Tudi mati je bila dobra in pobožna žena in tako je mladi Anton rastel v ozračju najlepšega družinskega življenja in so pognale kali čednosti in poštenja že v najgldneši mladosti ter postale temelj vsemu življenju Antona M. Slomška.
Moliti ga je učila že njegova mati; osnovni pouk v branju in pisanju pa je dobil v nedeljski šoli pri kaplanu Prašnikarju. Dasiravno je pričel hoditi Anton šele z enajstimi leti h kaplanu Prašnikarju v šolo, ni ničesar zamudil, ker se je potem vestneje in dobro učil. Pravijo, da je knjige tako ljubil, da jih je jemal celo na pašo s seboj, kjer se je izpolnjeval v svojem znanju in tudi že pripovedoval svojim sovrstnikom, kaj vse se je naučil v šoli preteklo nedeljo; zaradi tega je užival pri svojih tovariših posebno spoštovanje. Ko je dovršil osnovno šolo pri kaplanu Prašnikarju, se je oče Marko le po dolgem odlašanju na prigovar-lanje Prašnikarja odločil, da pošlje Antona še naprej v šole. Tako je oče Marko odvedel Antona o veliki noči leta 1814 v Celje v višje šole. Za Antona je bil ta dogodek odločilnega pomena.
V višji. šoli je moral Anton napeti vse sile, da je v začetku zmagoval obilico učne snovi in si priboril prvo mesto med najboljšimi. Pridno se je učil in končno le dosegel svoj cilj — postal je najboljši dijak. Zanimiv je dogodek iz dobe, ko Anton še ni bil med najboljšimi: Učitelj je izbral med najboljšimi nekaj dijakov in jim naročil, naj sestavijo za god nekega profesorja godovna voščila v obliki pesmi v latinskem, grškem in nemškem jeziku. Antona je, bolelo, ker je njega prezrl, a iztuhtal jo je. Kar na lastno pest je potem, ko so na dan godu najboljši dijaki povedali svoje pesmi, stopil še on pred njega in mu v slovenskem jeziku podal čestitke v verzih. Vsi so se začudili, kako gladko in milo mu je tekla beseda in kako krasne so bile besede. Učitelj pa mu je rekel: „Zdi se''mi, da imaš poseben dar od Boga, v slovenskem jeziku nekdaj še kaj večjega storiti; zato ti svetujem, da se ga poprimeš s posebno marljivostjo!“
Od tistega časa je žarel v Antonovem srcu tako mogočen ogenj čiste ljubezni do materinega jezika, da ga tudi najhujši viharji sovražnih napadov niso mogli pogasiti.
Slomšek je v dijaški dobi tudi utrdil svoj značaj. Privadil se je neprestanemu delu. Človek mora biti podoben deročemu potoku, ki vedno le naprej in naprej drvi in ima zato čisto, svežo vodo, kakršne stoječa mlaka ne more imeti. Slomšek je bil že kot dijak popoln, resen mož.
Ko je dovršil šest razredov latinskih šol v Celju, je šel v Ljubljano, da bi dovršil oba modroslovna letnika. Zvedel pa je, da v Senju v Dalmaciji lahko napravi oba v enem letu in je šel zato tja ter z odliko napravil izpit. Toda tega mu v bogoslovju niso priznali in je moral napraviti še enkrat izpit. To pot je šel v Celovec, kjer se je tudi odlično odrezal. Neki profesor je rekel ob koncu šolskega leta, da bo Slomšek postal luč, ki bo svetila kakor sonce, kamor bo prišel — in ni se zmotil.	x
Leta 1821. je vstopil Slomšek v Celovcu v bogoslovje. Iz čistega nagnjenja je izvolil duhovniški poklic. Staršev ni imel več, bil je sam in tako se je lahko popolnoma predal le svojemu bodočemu poklicu, na svet ga ni vezalo nič več. Kar mu je preostajalo časa, ga je porabil za svoj materinski jezik. V njem se je tako izuril, da je postal prvi učitelj slovenščine v celovški bogoslovnim. Po dovršenem tretjem letniku je bil posvečen 8. septembra 1824 v mašnika. To je bil za njega najsrečnejši dan v vsem življenju. No-
iJ S © LET
vo mašo je zapel 19. septembra na Olimju na Štajerskem, nato pa se je vrnil v Celovec, kjer je dovršil leta 1825 še četrti letnik bogoslovja.
Prvo službo je vršil kot kaplan na Bizeljskem, kjer je še posebno zaslovel zaradi svojega izrednega pridigovanja. Med ljudmi je bil na splošno razširjen pregovor: „Gospod Anton govorijo kot da bi rožce sadili.“ Tukaj je začel Slomšek delovati tudi že na literarnem polju. Zlagati je začel pesmice, da bi odpravil nesramne popevke, ki so jih vlačili tujci med ljudstvo. Tu je nastala njegova „Zdravica Slovencev“, ki je postala splošno znana med vsem slovenskim narodom; pa tudi druge, kakor „En hribček bom kupil“.
S svojimi pesmicami je dosegel svoj namen. V veselih družbah je bilo odslej mnogo dobre volje, a pesmi, ki so jih peli, niso bile več pohujšljive, imele so v sebi zdravo jedro. Njegovo načelo je bilo vedno: „Slovenci naj bodo povsod, na tujem in doma, pri veselicah in slovesnostih, vedno čednega, vzgled-nega vedenja; potem nas bo svet spoštoval!“
Leta 1827 je nastopil svojo drugo službo kot kaplan v Novi cerkvi blizu Celja. Tudi tukaj je pesnikoval. Tu je nastala ona „Glejte že sonce zahaja“. Drugo leto, 1829., so ga poklicali v Celovec, kjer je dobil ugledno, a odgovorno službo spirituala v celovškem bogoslovju. (Še dandanes imamo vsako nedeljo ob 149 tam slovensko službo božjo.)
Slomšek je postal duhovni oče svojih bogoslovcev. Posebno je polagal svojim bogoslovcem na srce skrb za šclo. Šola je bila takrat med ljudstvom zanemarjena, mnogokje je niti poznali niso. Slomšek je bil velik prijatelj šole, zato je bogoslovcem ponovno priporočal, naj se marljivo vadijo in pripravljajo na šolski pouk, naj šole ustanavljajo in zidajo, naj vestno pazijo na vzgojo mladine.
Pri ljudski vzgoji pa je velik pripomoček tudi pravilno petje. Slomšek je bil sam izvrsten pevec in je rad pel. Da bi tukaj pomagal, je izdal svojo knjižico „šola vesela lepega petja“, s katero je podaril narodu pesmarico, iz katere je črpal pesmi za vse prilike. Tudi pisati je začel in tako so nastale: Slovnica slovenskega jezika. Življenja srečen pot, Hrana evangeljskih naukov, Pesmi po Koroškem in Štajerskem znane; Krščansko devištvo; Prijetne pripovedke za otroke; Kratkočasne pravljice, otrokom v poučenje; Sedem novih pripovedk za otroke; Martin, puščavnik; Dober dar za mlade ljudi; Dve lepi reči za mlade otroke. Vse te knjige so se ljudstvu takoj močno prikupile. Že iz naslovov je razvidno, da se je Slomšek posebno oziral na mladino; bil je njen največji prijatelj. Napisal pa je tudi mnogo potopisov ter znanstvenih razprav.
Ko je bil nekaj časa v Celovcu, se mu je zopet zahotelo nazaj med narod in dobil je mesto nadžupnika in dekana v Vuzenici, kjer je ostal do leta 1842, ko je postal učitelj verouka v Celju na gimnaziji. S svojim vzornim življenjem, s svojo neumornostjo in sposobnostmi si je Slomšek pridobil izreden ugled tako pri svojih predstojnikih kakor tudi pri svojih rojakih in pri Nemcih.
Ko je bilo leta 1844 izpraznjeno mesto kanonika lavantinske škofije, je postal Slomšek kanonik v Št. Andražu. Toda tudi tukaj ni ostal dolgo, ker so ga poslali za opata v Celje, kjer pa je bil le nekaj mesecev, kajti doletela ga je čast, da so ga izvolili za naslednika lavantinskega škofa. Tako je postal Slomšek s 46 leti škof lavantinski in si kot tak stekel zaslugo, da se je preselil škofijski sedež iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Čemu taka preselitev ?
Lavantinska škofija je bila ustanovljena leta 1228, Bila je v začetku zelo majhna. Leta 1786 pa so več škofij preuredili; k lavantinski so pridali velikovško okrožje na Koroškem in celjsko na Štajerskem. Lavantinska
škofija se je raztezala sedaj od Šent Andraža do Save in Sotle blizu Zagreba. Prestolnica te škofije pa je ležala na meji, na zelo neugodnem mestu, ker so imeli verniki le predaleč od enega konca do drugega, kjer je bil sedež škofa.
Že njegovi predniki so skušali izvesti preselitev, toda ni jim uspelo. Za Slomška pa je igralo vlogo še drugo dejstvo: Ko so leta 1786. škofije znova urejevali, so prišli kraji, v katerih je bilo okoli dvestotisoč Slovencev, pod graško škofijo, a se ni nihče na nje oziral. Škofje so bili Nemci, ki niso znali niti besedice slovensko in na višja duhovniška mesta so prišli vedno le Nemci. Na slovenske ovčice se ni nihče oziral, bile so zapuščene sirote. Višjega pastirja niso nikdar slišale govoriti v svojem jeziku; celo navadni duhovniki med njimi niso znali govoriti slovensko. Zamorcem in drugim divjim nevernikom se ni godilo tako slabo; kajti misijonarji, ki so hodili k njim, so vsaj znali njihov jezik!
Solnograški nadškofje so večkrat priznali, da je to velik nedostatek, ki se mora odpraviti prej ali slej. Že leta 1802. je slovensko ljudstvo v mnogih prošnjah izrazilo željo, naj pošljejo duhovnike, ki so vešči slovenskega jezika. Slomšek je predlagal Maribor za sedež nove škofije. Zato se je zavzel tudi solnograški nadškof Maksimilijan Jožef Tarnoczy in končno se je preselila škofija v Maribor leta 1856.
Ko je postal Maribor sedež škofije, je Slomšek ustanovil še bogoslovje, kjer se je poučevala slovenščina. Slomšek sam je učil govorništvo v slovenskem jeziku. Njegova skrb za izobrazbo bogoslovcev je bila tako velika, da jih je celo vadil v sadjereji in čebelarstvu ter v poljedelstvu, kajti vesten dušni pastir mora tudi v tem znati dajati nauke svojim župljanom.
S posameznimi knjigami, ki so bile namenjene za ljudski pouk in zabavo, Slomšek še ni bil zadovoljen. Hotel je ustanoviti „stalno društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig“. Ker pa mu vlada tega takrat ni dovolila, je ustanovil letnik z imenom „Drobtinice“. Namen tega letnika je bil, objavljati take članke, ki so sposobni pospeševati nravstveno. versko omiko med ljudstvom na splošno in posebej še med mladino.
Prvi letnik „Drobtinice“ je Slomšek izdal po dolgem premišljevanju leta 1846. Pri narodu so postale „Drobtinice“ tako priljubljene, kakor pač do tedaj nobena slovenska knjiga. Bile so neusahljivi vir zlatih naukov, prave modrosti in zdravih nazorov. Po njih je dobilo ljudstvo veselje do čitanja, začelo se je zanimati za prosveto. Kmetski krogi so zajemali iz „Drobtinic“ tisočere nauke za čednostno življenje pa tudi za umno gospodarstvo, živinorejo in kletarstvo; učitelji so na-
šli v njih izvrstno gradivo za pouk; a duhovniki so imeli v njih pravo zakladnico najboljših sredstev za dušno pastirovanje. Leta 1869. so „Drobtinice“ nehale izhajati; izšle so še enkrat leta 1887, a niso več vzbudile tistega navdušenja, kakor za časa Slomškovega življenja.
Na žalost so tudi one s Slomškovo smrtjo zamrle. A ohranilo se je drugo podjetje, ki je v še obširnejšem smislu posvečeno vsestranski omiki Slovencev. To je „Družba svetega Mohorja“. Tudi njo je Slomšek ustvaril; ona je plod njegovega truda, porodila se je v njegovi glavi.
Leta 1852 je ta družba stopila v življenje. Slomšek je njen plemeniti, slavni oče. Mohorjeva družba je naj-plodovitejša zamisel Slomškove bistre glave. Mnogo dreves je vsadil slovenskemu narodu v veselje in korist, a nobeno ni obrodilo toliko najžlahtnejšega sadu kakor to. Mohorjeva družba je Slomškova slava, neminljiv spomin, ki bo njegovo ime blagroval od rodu do rodu. Prodrla je s svojimi knjigami med vse stanove in vse kraje, da skoro ni bilo več slovenske koče in hiše, kamor ne bi radostno pozdravljene priromale njene knjige vsako jesen. Ohromela je sicer pod silo razmer v zadnjem desetletju, toda danes se znova poživlja z istim namenom kot ji ga je dal ob ustanovitvi Anton Martin Slomšek.
Smrt je odmev življenja. Kakršno življenje, takšna smrt. Sveto in Bogu vdano je bilo vse Slomškovo življenje, sveta in blažena je bila tudi njegova smrt. Vse okoliščine pred smrtjo, ob smrti in po smrti kažejo, da je bila Slomškova smrt res dragocena pred Gospodom.
Slomšek je imel leta 1862 še jekleno voljo, duševno je bil še krepak, kakor da bi moral živeti še sto let, a telesne moči so vidno pešale. Že deset let je bolehal na črevesju in želodcu; prijatelji so mu svetovali, naj vendar malo počije, toda Slomšek je vedno odgovoril: „Za škofa tukaj ni počitka, počivali bomo že v grobu“. Na žalost do takega počitka ni imel več daleč. V sredo, 24. septembra leta 1862, je zvečer ravno ob času, ko je ponavadi s svojimi molil večerno molitev, ob molitvi nekaterih mariborskih duhovnikov izročil svojo blago dušo svojemu Stvarniku.
Če si ogledamo ob koncu Slomškovo življenje, ugotovimo, da je bil Slomšek sila vsestranski človek. Bil je duhovnik, narodni vzgojitelj svoje dobe, pesnik, govornik, nabožni, vzgojesiovni in mladinski pisatelj in ustanovitelj narodne šole. Njegovo delo je obširno in ohranjenih je veliko njegovih spisov in pesmi, ki žive med narodom kot njegova lastnina. Njegovi nauki še danes niso zastareli, ampak so še vedno tako potrebni kot nekdaj, če hočemo ostati na pravi poti in postati vredni našega velikega učitelja in buditelja — Antona Martina Slomška.
Tudi Cerkev je spoznala Slomškov pomen in se bavi z mislijo, da ga proglasi za svetnika, božjega, s čemer bo najlepše in najčastnejšs proslavljen naš veliki škof A. M, Slomšek.
Stiftfe. biie.fi
(Za praznik Brezmadežnega Spočetja leta 1950.)
V Tvoji kroni, o devic Kraljica, štirje biseri se lesketajo, štiri zvezde, čudovita sonca,, ki zatona v večnost ne poznajo.
Prvi biser vse časti in slave, prvo sonce v Tvoji kroni zlati, prvi dar častilcev iz davnine, klanja se Ti, prava Božja Mati.
Drugi biser — čista po porodu, lepše cvetke nimajo nebesa, sveti Duh Te ženin je obsenčil, blažen sad je Tvojega telesa.
Tretji biser — ni najmanjša senca greha Te izvirnega zajela.
Saj si se, Brezmadežno Spočeta, sama v Lurdu svetu razodela.
In četrti biser — Vnebovzetje Zate letos dali smo nebesom.
Na prestolu s Sinom gospoduješ danes s poveličanim telesom.
Štiri zvezde, veličastna sonca:
Mati in Devica po porodu, Najčistejša, v raj s telesom vzeta, Blagoslov človeškemu si rodu.
Limbarski.
(Pojasnilo. Leta 433 je bila na vesoljnem cerkvenem zboru v Efezu proglašena prva Marijina verska resnica, da je Marija resnično prava Božja Mati. — Druga verska Marijina resnica je dogma njenega vednega devištva, pred porodom in po porodu. Ta proglasitev se je izvršila leta 649 na Lateranskem vesoljnem cerkvenem zboru. — Tretja Marijina dogma o Brezmadežnem Spočetju je bila proglašena leta 1854. — Četrta verska resnica pa je dogma Marijinega Vnebovzetja, ki je bila letos proglašena.)
n ms mMmkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja za naprej zopet ob pol devetih v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. Popoldne ob štirih blagoslov.
OPOZORILO PEVCEM Vse pevke in pevce opozarjamo, da bo pevska vaja vsak torek zvečer ob 20. uri v Mohorjevi hiši na Viktringer Ringu št. 26, v sobi št. 4.
Pridite vsi in točno ob označeni uri.
Kroj aši vo
za dame in gospode
Miülf* Hume*
CeloveoKlagenfurt, Theatergasse 4
Najsolidnejsa m najmodernejša
izdelava za vsak okus
GLOBASNICA
Tako smo hiteli spravljati s polja, voziti steljo in drva, stiskati sladki sadjevec ter kuhati žganje, da nismo imeli časa vsesti se in napisati, kako se nam godi tu pod Peco. Posebno skrb nam je delala repa, pesje, nekaterim pa tudi repica, ki nam je v$e skupaj še zunaj ostalo, ker se nismo nadejali, da bi se letos angelci tako hitro začeli ,,mišiti“. Mahoma je. bilo vse belo. Drevesa so pokala pod težkim južnim snegom, ki nam je v lesu kot pa tudi na vrtovih prizadejal veliko škode. Kar netiti smo morali na njivah, da smo omrzle roke pogreli, ko smo na vsak način hoteli rešiti repo in pesje pred mrazom. Sedaj je že vse v kleteh in imamo malo časa, da vam kaj novega od nas povemo.
V ponedeljek, 20. marca, je bil pri šoštarju pasijon. Igrala ga je Bober-nikova igralska skupina, ki potuje menda po celi Koroški. Že pred dvema letoma je bila pri nas ista firma z isto igro. Tedaj so se jako slabo odrezali. Ko smo v letih pred Hitlerjevo knuto gledali pasijon, ki so ga igrali domači igralci pod vodstvom preč. g. župnika Sekola in sedaj tega, je bila taka raz. lika kot noč pa dan. Človeku celo pride kot bi se hoteli iz vsega skupaj norce briti. Zato se ni čuditi, da je bilo pri
Sedaj lahko kupile Vaš radio še v mira, zalo ohiščiic že sedaj Vašo radio-irgovino
CttO	Beljak
(Zraven
Parkholela)
večerni predstavi le kakih 50 ljudi, ki pa so odšli nezadovoljni od predstave, tudi to pot. Zato bi si želeli, da bi take in podobne skupine, ki okrog ban-drajo, ne iskale samo denarja, šunke in žganja, ampak da bi znale pokazati ljudem kaj lepega in spodbudnega, ne pa da bi se še par let pozneje govorilo, kako je ta ali oni igralec bil_ pijan in koliko mošta je spil, predno je nastopil.
Vsekaj drugega je bilo na zadnjo nedeljo, to je 26. novembra, ko so domači igralci otvorili svojo zimsko sezono z lepo in poučno igro „Krivopri-sežnik“. Brez kakšnih plakatov in kakšne posebne reklame se je kljub dežju in snegu napolnila dvorana do zadnjega kotička. Nobenemu ni bilo žal, ki je gledal to igro, da je bil navzoč. Igralci so kljub kratkemu času, ki so ga imeli za pripravo, odlično rešili svoje vloge. Igrali so vsi sigurno in doživeto. Zlasti Krivoprisežnik, Veronika, Zidar. ka, Franc in Jaka so bili dobri. S tem seveda ne rečemo, da so bili drugi slabi. Snov igre je dobro prilagojena tudi današnjim dnem. Saj besede, ki
jih govori na koncu Veronika, tudi in zlasti za danes veljajo:	„Minulo in
končano je vse. Novi ljudje bodo začeli novo življenje. Grehi staršev so pozabljeni, zakaj ljubezen mladih je močnejša, kakor sovraštvo starih.“ Pred igro je domači pevski zbor lepo zapel dve narodni in nas tako lepo uvedel v igro.
V nedeljo, 12. novembra, smo spremili k večnemu počitku Lucijo Kordež, po domače Škofovo Lucijo, katera je živela skrito pa lepo in pošteno življenje. Dekleta so jo nesla na božjo njivo saj je bila še dekle kljub lepi starosti, saj je dosegla 81 let. — V soboto, 18. novembra, pa smo pokopali Hrastovega Fridlna. Bil je invalid in je mnogo prestal s svojo bolno nogo. Precej časa je bil v bolnici v Celovcu, kjer je iskal zdravja. Jeseni je prišel domov v svojo kajžico v Področje, od koder smo ga spremljali na njegovi zadnji poti. Star je bil 53 let. Pokojnim želimo, naj jim sveti večna luč, znancem in sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
BOROVLJE
Na pohtičnem polju vlada tudi pri nas nekako zatišje, ker pač ves svet gleda velike probleme, kise odigravajo. Minuli teden pa je bilo zborovanje avstrijske ljudske stranke, na katerem je govoril namestnik deželnega glavar, ja, g. Ferlitsch. Med drugim je razpravljal tudi o položaju Avstrije in je dejal, da SPÖ očita ÖVP, da je ona odgovorna za četrti pakt o cenah in
Najcenejša točilnica žganih pijač
HELMUT BRUNNER
Celovec-Klagenfurt, St. Raprcchtstr. 25
mezdah. G. Ferlitsch pa je povedal, da je bil ta pakt sklenjen v Washingtonu. K položaju Avstrije pa je dejal, da Avstrija obstoja in bo obstojala, ^e pa eksplodira, moramo stvar vzeti kakor pač pride (da gospoda govornika direktno citiramo: „Österreich besteht und wird bestehen, wenn es aber ex-pladiert, dan mis’ ma’s nehmen, wi’s kumt“.)
Udeležba na zborovanju je bila pičla in govornik je pozval, da naj poslušalci doma poučijo tudi svoje „Landslajte“. Navzoči so res odšli in poslali tudi „Tedniku“ izvirno poročilo.
SELE
Kdaj pa bo spet igra? Tako so že vpraševali ljudje zadnje čase. Naši igralci so jim željo izpolnili. V nedeljo, 26. novembra, so vprizorili ljudsko igro v 5 dejanjih „Lovski tat“.
Nekdaj so bili v Selah predrzni divji lovci in marsikateri srnjak in kozel je padel pod njihovimi streli. Celo nad jelene onstran Košute so se včasih spravili. Hišne preiskave in zapori so tem lovom sledile.
Zato je že sam naslov igre imel privlačno moč za prijatelje lova in tudi za vse, ki ljubijo lepo igro. Igralci so jo lepo podali, le tu in tam se je po. znalo, da so imeli za pripravljanje igre komaj poldrug teden časa. Priznati jim moramo tudi veliko požrtvovalnost; fantje so čez dan težko delali v gozdu, zvečer pa so še prihajali po uro daleč k vajam. Pred igro sta lepo zapela moški zbor in mladi dekliški zbor po dve pesmi.
Na Zg. Kotu je pri Maleju šivalni tečaj, ki se ga udeležuje 10 deklet. V petek, dne 8. decembra, bo razstava in zaključek tečaja z nastopom Miklavža za otroke in odrasle.
Cestar Foltej Ogris je pred par leti v Zgornjih Bajtišah od strica prejel hišo s kovačnico. Lani mu je velika voda razdrla jez in tako ni bilo več pogonske sile za malo domačo elektrarno. Med svojim dopustom se je Ogris lotil dela in z nekaterimi delavci že zgradil precejšen del novega jeza.
V sredo 29. novembra se je po zaju-terku zopet podal na delo, toda sam. Okoli poldneva so ga pa našli utopljenega. Orožniki so ga potegnili iz vode in vse poskusih, da ga oživijo, toda vse zaman. Tudi hitro poklicani zdravnik dr. Travnik, ki je bil kmalu na mestu, je mogel le ugotoviti smrt.
Ponesrečeni je pri delu na mokrih deblih najbrže zdrsnil, in je znak omahnil na skalo, se zelo močno poškodoval na glavi, se onesvestil in utonil. Ležal je v vodi več ur. Bil je šele 56 let star in zelo močne narave. Zapušča vdovo in dve odrasli hčeri.
Nepričakovana in tragična smrt je globoko pretresla vse sosede in znance, ki so ga zato na zadnji poti spremljali izredno mnogoštevilno. Prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje.
ŠKOCIJAN
Na Martinovo nedeljo smo imeli žeg. nanje, pa smo ga tudi primerno obhajali. Menda je. to zadnje v naši lepi Podjuni. Samo nekaj je manjkalo: streljanje s topiči ali po domače z možnar-ji. Torej naši strelovci se niso postavili, saj je tudi streljanje Bogu v čast!
Ob enem smo imeli tudi običajno procesijo iz Klopinja ob 10. in nato slovesno božjo službo in po sv. maši „Te Deum“ v zahvalo Bogu za vse v preteklem letu sprejete dobrote. Pri sv. maši pa je posebno lepo petje slavnost povzdignilo. Naš meš. zbor, kateremu je tudi sosedni pomagal, je pod vodstvom dr. Cigana prepeval res pri. merne pesmi Bogu v čast.
Ne smemo tudi pozabiti in omeniti, da naš organist Jernej prav navdušeno usmerja orgle in petje k večji časti božji in tako izpolnjuje cerkveno petje svoj pravi namen. Da smo pa s ta „Velko žlico“ jedli, to je pa umevno, ker ta čas pa že začnemo prašičke klati.
Seveda smo se tudi zavrteli, plesali! Ni pa že več častno za naše fante, ker se ob vsaki taki veselici „ravsajo in kavsajo“. Ce pride izobražen človek na tako veselico, takoj občuti, kako mladina potrebuje dobre izobrazbe ki bi naj ga dobilo v ljudski šoli. Ta naj bi tudi že odraslim fantom in dekletom dajalo smernice za bodoče življenje.
Največja krivda seveda gre staršem, kateri sami niso nikoli imeli potrebne izobrazbe. Poudariti njoramo, da ne znajo dati mladini, svojim sinovom in hčerkam, pravega veselja. Nekateri fantje in dekleta so dobri pevci in dobre pevke, za te bi bilo na mestu, da bi jih pošiljali starši k pevskim vajam cerkvenega pevskega zbora. Tudi dobre knjige so mladini najboljše prijateljice. Torej, starši in vzgojitelji mladine, vodite našo mladino po poti časne in večne sreče.
ŽELEZNA KAPLA — DEVICA MARIJA V TRNJU.
K prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije se bo vršila pri Devici Mariji v Trnju slovesna tridnevnica. Na večer 7. decembra 1950 bo ob 5. uri slovesna pobožnost, procesija z lučicami, nato priložnost za sv. spoved. Na praznik 8. decembra in v nedeljo 10. decembra bodo predpoldne pri D. M. v Trnju božje službe: ob pol 7. uri, ob 8. in 10. uri. Ob 12. uri (opoldne) priredi farna mladina v župnijski dvorani versko igro: Sporočila Marije današnjemu svetu. Sodobna igra predstavlja prikazni Marije v Fatimi.
Tretjo adventno nedeljo, 17. decembra 1950, bo v Železni Kapli slovesno posvečenje zvonov za farno cerkev sv. Mihaela v Železni Kapli in zvonov za cerkev D. M. v Trnju. Prevzvišeni gospod knezoškof bodo osebno izvršili posvečenje. Začetek ob 10. uri predpoldne v farni cerkvi s škofovo sv. mašo in pridigo, nato posvečenje zvonov. K tej cerkveni slovensnosti vabi farni odbor tudi vernike iz sosednih župnij.
umm negi
Knjižnica „Našega tednika" ima na zalogi literarna dela slovenskih pisateljev.
Da omogočimo najcenejši nakup slovenskih knjig, smo se odločili, da damo knjige pa zelo znižanih cenah.
Album Koroške	šil.	10.—
Križ na gori, Iv. Cankar šil. 5.— Prekleta kri, K. Mauser šil. 3.— lin mrtvega, K. Mauser šU. 3.— Rotija, K. Mauser	šil.	3.—
Cmokec Poskokec, F. Ba-zilij	ŠU.	3.—
Slovenska slovnica I-HI šil. 1.— Kdor naroči vse knjige skupno, jih dobi za šil. 20.—.
Za inozemstvo stane cela kolekcija 1.75 USA dolarjev.
Poierjenahom in naročnikom
Vse poverjenike našega lista naprošamo, da obračunajo naročnino in nam tekom 14 dni pošljejo obračune.
Naročnike pa prosimo, da poravnajo naročnino, ker se bliža leto svojemu koncu.
List stane mesečno 2 šilinga.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
SPODNJE OBIRSKO
V ponedeljek, 27. novembra t. 1., so našli truplo Hermana Perca iz Sp. Obirske na vrtu med kino-gostilno in Logarjem v Železni Kapli. Pokojni je imel veliko rano na vratu in druge vidne poškodbe na obrazu in očesu in je izkrvavel. Okoliščine smrti so neznane. Nočemo tukaj omenjati raznih govoric in domnevanja o smrti ponesrečenega. Neskončno pravični Bog bo sodil vse in razkril pri poslednji sodbi tudi to, kar je zdaj neznano.
Izražamo sožalje materi pokojnega, Jožefini Perč, ki je težko prizadeta ob izgubi dobrega in pridnega sina, ki ji je bil opora. Sama je med vojno veliko trpela, ker je bila odpeljana v KZ taborišče. Po vojni se je vrnila domov in zdaj je zgubila dobrega sina. Prosimo varnostne organe, da bi varovali domače prebivalstvo.
Razni tuji elementi pijančujejo med nami, ponoči slišimo pesmi iz nacistične dobe, kakor da bi se vračali časi hitlerizma. Mladino pa opozarjnmo: varujte se slabe družbe, posebno brez-mernega uživanja alkohola, posvečujte Gospodov dan. Kje so časi, ko so se gostilničarji zavedali velike odgovornosti, da pijanim niso dali več pijače. Pomagajmo reševati mladino!
' ŠTEBEN PRI MALOŠCAH
Sedaj smo se jih že navadili naših treh novih zvonov. Sprva pa se jih kar nismo mogli naslišati, tako novi in „ževčni“ so nam bili bronasti pevci. Leta 1942. so morah vsi zvonovi iz farne cerkve na vojsko, ko je vendar drugod vsaj eden še ostal v turmu. Ne. vemo, zakaj so jim bili tedaj ravno naši zvonovi tako napoti.
Tako je ostal stolp prazen in mutast skoro deset let. Le oddaleč se je oglašal k nam mogočni loški zvon in ugoden veter je prinesel čez gmajno zvenenje iz Beljaka in Marije na Zilji.
Ko smo slišali in brali o novih zvonovih po drugih farah, tedaj pa je vedno bolj glasna postajala želja po domačem zvenenju. Gospod župnik pa so na vse dreganje in vpraševanje odgovarjali: „Je še več drugih potreb. Da le od znotraj zvoni — v vesti! To nas vabi in budi k delu in molitvi.“ In to (Nadaljevanje na 7. strani) iiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiimimiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Ste že nsimiü Mohorjeve knjige?
Izšle so Mohorjeve knjige za leto 1951. Lep koledar z barvnimi platnicami in pisano vsebino iz vseh področij, ki se tičejo naših ljudi. Stane šilingov 6.—• Krasna povest iz Ziljske doline: „Zemlja“ . . Stane šilingov 3.— Otrošld molitvenik. Stane šilingov 3.—
Mohorjani, priglasite se za knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za ieto 1951
larfeiaitje - še nedno potrebno!
Malo stvari je pri današnjih gospodarskih razmerah tako neprijetnih in tako nehvaležnih kakor pripovedovanje o varčevanju. Kdo pa naj danes po vseh žalostnih skušnjah zadnjih desetletij in zadnjih let še varčuje? Varčevanje je vendar skoraj nepremišljeno in neumno dejanje, ko pa varčujem zato, da pri vsakokratni zamenjavi izgubim polovico ali pa še več. Pa tudi če ne bi bilo zamenjave denarja, se varčevanje ne izplača, ko pa denar v hranilnici vendar izgublja na vrednosti. Saj bi za vsoto, ki sem jo vložil na primer pred enim letom v hranilnico, dobil takrat brez obresti več blaga kakor pa ga dobim danes za ta denar z vsemi obrestmi vred.
Četudi je na vsem tem premišljevanju mnogo, žal zelo' mnogo resnice, vendar pa moramo reči, da je tako premišljevanje in tako sklepanje mogoče le, ako ne premislimo težkih posledic, ki so v zvezi s takim sklepanjem.
Zato ne bo odveč, ako sedaj v pozni jeseni, ko imamo spravljene poljske pridelke in ko smo v času, ko pride še največ dohodkov v kmečko gospo, darstvo, premislimo malo o kmečkem denarnem gospodarstvu.
Denarni izdatki v kmetijstvu so v glavnem dvojni: najpreje nujne tekoče gospodarske, gospodinjske in družinske potrebe, nato pa izdatki za izboljšanje kmetijskega dospodarstva.
Izboljšanje gospodarstva
Gospodarstvo hočemo izboljšati z raznimi preureditvami na gospodarskih stavbah, z nakupom raznih kmetijskih strojev, z izboljšanjem zemljišč in včasih tudi z dokupom zemljišč. Ako za vse te preureditve in za vsa ta izboljšanja v gospodarstvu nimamo na razpolago potrebne gotovine iz lastnih prihrankov, poizkušamo večkrat dobiti
KUPUJEM star zlat in srebrn denar.
Vsakovrstne ure in zlatnino dobite no nalnižiih cenah nri
Hainet - uhar
Celovec, Durggasse 8
.......I,.,,
za te preureditve in izboljšave posojilo. To posojilo pa more biti kratkoročno ali pa dolgoročno. Naše podeželske posojilnice ne smejo ali vsaj ne bi smele dajati dolgoročnih posojil in za. to poizkušajo dobiti kmetje pri posojilnici kratkoročno posojilo.
S tem pa so napravili že veliko napako, ki jo ugotovijo oni sami pa tudi vodstvo posojilnice, navadno že takoj pri plačilu prvega obroka dolga, včasih pa že pri plačilu obresti. Zgodi se namreč, da je najemnik posojila precenjeval svoje dohodke in sposobnosti svoje kmetije. Mogoče je bila temu kriva tudi slaba letina ali pa dobra letina, ki je nato večkrat v zvezi z nizkimi cenami pridelkov. Ko pa je treba plačati obresti in ko je treba plačati prvi obrok dolga, s skrbjo ugotovi dolžnik, da ne more spraviti skupaj potrebne vsote.
Zato je treba poudariti, da večina iz. boljšav v kmetijskem gospodarstvu ne prenese kratkoročnih posojil. Za te izboljšave je treba dobiti dolgoročna posojila, kar pa bo navadno zvezano z velikimi težkočami. Saj bi morala tudi vodstva naših posojilnic v slučaju prošnje za posojilo zaradi obnove in izboljšanja gospodarstva prošnjo odkloniti. Vodstvo posojilnice ne bi smelo namreč gledati samo na to, ali je posojilo varno in ali je dobro zavarovano. Vpoštevati bi moralo pri dovolitvi posojila tudi okolnosti. ki vplivajo na možnost pravilnega in rednega vračanja posojila. Ako pa vodstvo uvidi, da bo sicer posojilo dobro zavarovano, da pa najemnik posojila verjetno ne bo mogel redno odplačevati določenih obrokov in pa obresti, se odbor posojilnice ne sme bati nobene zamere in posojila ne sme dovoliti.
Zato za obnovo in izboljšanje gospodarstva navadno ne preostane nič drugega kakor poizkušati izboljšati vsaj v glavnem gospodarstvo iz prihrankov ali pa iz enkratnih večjih dohodkov iz prodaje lesa ali iz prodaje živine ali pa iz prodaje kakega drugega večjega pridelka. Le manjši del potrebnih denarnih sredstev bi mogli kriti s posojilom.
Četudi je pravilno, da preizkuša kmetovalec izboljšati svoje gospodarstvo, da s takimi izboljšavami zmanjša potrebe dela in da poceni ter poveča proizvodnjo, vendar more pri teh izboljšavah vedno tudi misliti, v koliko mu te izboljšave dovoljujejo in omogočajo njegova denarna sredstva.
V preteklih desetletjih se je tudi pri nas večkrat dogodilo, da je prehitra želja po obnovi in izboljšanju gospodarstva zapeljala marsikoga v dolgove, iz katerih se včasih ni mogel izkopati in je zato njegovo gospodarstvo propadalo, namesto da bi napredovalo.
Danes imajo kmetje poleg lastnih prihrankov in polega posojil še en denarni vir, to je prispevek k izboljšanju gospodarstva iz javnih sredstev. Te prispevke priznava kmetijska zbornica, dežela in v zadnjem času Marshallova pomoč za obnovo evropskega gospodarstva. Prepričani smo. da so se naši kmetje za te vrste denarnih sredstev doslej vse premalo zanimali, gotovo pa je, da je južni del dežele dobil sorazmerno premalo teh sredstev.
Izplačilo dedičev
Ako hoče kmet svoje gospodarstvo izboljšati iz lastnih prihrankov, mora vedno misliti tudi na to, da ne sme
KINO — RADIOGRAFIJA
Medtem ko so nekoč uporabljali ro&ntgenske žarke skoraj izključno za diagnozo kostnih zlomov in za ugotavljanje drugih zunanjih teles, ki so prišla v človeško telo, je danes radiologija neobhodno potrebna v skoraj vseh vejah medecine. S pomočjo radiologije lahko ugotovimo nepravilnosti želodca, prsnega koša in zü odvodnic; v zobozdravništvu pa razberemo skrite vzroke bolečin.
Med najbolj modernimi vrstami röntgenskih aparatov, katere so razstavili na nedavni londonski tehnični razstavi, je bil tudi aparat za kinora-diografijo, ki ga je izdelala neka angleška tovarna. S tem aparatom je mogoče posnemati rentgenske žarke na film po vsem telesu in jih na to predvajati z zmanjšano ali pa normalno brzino. Ti filmi so zelo dragoceni, ker lahko z njihovo pomočjo zdravniki sledijo delovanju sklepov in opazujejo delovanje srca in prebavnih organov.
Taka opazovanja ne služijo samo za ugotovitev bolezni v posameznih primerih, ampak pomagajo tudi k boljšemu razumevanju delovanja telesa. Njihova pomoč pri učenju medicinske znanosti je neprecenljive važnosti. Ideja kinorsdiografije ni nova, toda šele sedaj so lahko z uporabo novega razvoja na področju röntgenskih žarkov in optične tehnologije izdelali v zadostni meri filme za rentgenske žarke in tako zadovoljili veliko povpraševanje po njih ter istočasno preprečili vsako nevarnost za bolnika.
PLAČA AMERIŠKIH VOJAKOV V teh dneh, ko se javlja vedno bolj naraščajoče število prostovoljcev, ki se pripravljajo, da vstopijo v vojaško službo, čim dobijo poziv, se je stopnjevalo zanimanje za višino plače, ki jo dajejo Združene države pripadnikom oboroženih sil. Nedvomno bodo mnogi veterani, ki so bili poklicani ponovno pod orožje, prijetno presenečeni, ko bodo opazili, da je ovitek, ki vsebuje plačo, nekoliko težji kot je bil prej.
porabiti vseh prihrankov za izboljšanje gospodarstva, ako bo treba izplačati v bližnji bodočnosti večje dote, to je odpravnino dedičem. Ne bi bilo namreč pravilno, da je gospodarstvo zelo lepo urejeno, da pa ima od tega koristi samo en sam dedič, vsi ostali pa so zato brez dote, oziroma morajo dolgo časa na njo čakati, kar ima večkrat za posledico, da odidejo najboljši kmečki ljudje v mesto, v industrijo.
Zato moramo pravočasno tudi misliti, kako bomo s prihranki mogli izplačati nujne deleže vsem dedičem na kmetiji in kako jim bomo omogočili, da si ustanovijo družino ter jih bomo tako verjetno večkrat tudi rešili pred takozvanim ‘begom z dežele“ v mesto.
Razni izdatki
Še drugi razlogi nam narekujejo važnost prihrankov, važnost varčevanja. Ti prihranki nam nekako pomagajo izravnati neenakomernost dohodkov tekom leta. So nekateri meseci v letu, ko imamo zelo malo dohodkov, pa večje izdatke in samo z varčevanjem v mesecih, ko je več dohodkov, moremo brez težkoč prebroditi tudi mesece brez večjih dohodkov. — Razen tega pa moramo vedno misliti, da lahko, in to še preliiti'0, pridejo slabe letine, da pride bolezen, da pridejo razne nepredvidene nesreče, za kar vse je potreben denar, ki ga pa v slučaju nujne potrebe ne moremo vzeti iz gospodarstva. V vseh teh slučajih nam pomagajo samo prihranki, da ne bi bili prisiljeni v takih nujnih slučajih iskati posojilo, za katero ne vemo, kako ga bomo mogli vrniti. To je važno še prav posebej takrat, ako ni zrelega lesa v gozdu in ako nimamo pripravljene živine v hlevu za prodajo.
Prvemu povišanju plač iz leta 1946 je sledil leta 1949 poseben zakon, ki je preuredil višino plač vojaškega osebja.
Navaden vojak, ki je imel leta 1944 50 dolarjev na mesec, prejme danes takoj po vstopu v službo 75 dolarjev, po štirih mesecih službe pa 80 dolarjev. Narednik, ki je med vojno prejemal 114 dolarjev na mesec, dobi zdaj 169,05 dolarjev. Plača poročnikov se je dvignila od 150 dolarjev na 213.75 dolarjev, kapetanov od 200 na 213.30, polkovnikov od 333.333 na 570 in brigadnih generalov od 300 na 769.50 dolarjev.
S tem zakonom pa so istočasno ukinili vse družinske doklade razen v primerih, kjer bi vojak prejel manjšo plačo, kot po starem sistemu. Istočasno so odpravili tudi določilo o petodstotnem povišanju plače po preteku vsakih treh let. Namesto tega dajejo zdaj stalen povišek vsaki dve leti v prvih 18 letih službe, po preteku 18 službenih let pa vsaka štiri leta.
Upajo, da bo kongres v kratkem ponovno odobril določilo o izplačevanju družinskih doklad vojaškemu osebju.
Krištof Kolumb in ladijski dnevnik
Na seji zemljepisnega oddelka britanskega združenja za napredek zna. nosti, je prof. univerze v Exetoru trdil. da je Krištof Kolumb na svojem prvem potovanju leta 1492-93 ponaredil ladijski denvnik, da bi prikril natančno lego zemlje, ki jo je bil odkril.
Po trditvah prosesorja Daviesa je Kolumb v svojem zasebnem dnevniku zabeležil, da je ladja preplula dnevno po 34 milj, posadki pa je izjavil, da dnevno niso naredili več kot 17 milj. Ko so se približali Bahamskim otokom, je znašala skupna vsota prevoženih milj, ki jo je imel Kolumb zapisano v svojem dnevniku, 1076 milj, posadki pa je dejal, da so prepluli samo 850 milj. Hotel jih je namreč prepričati o svoji izjavi, da bodo našli zemljo v razdalji 750 milj vzhodno od Kanarskih otokov.
Hmtii;imiMii!umiinti!i!iimi!MiiiiiiimH!imiiuui:iHnii!iimiiim!iiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iimuiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimi
Prihranki so potrebni
Prihranke ne omogočimo samo s tem, da poizkušamo doseči večje dohodke, prihranke omogočimo tudi s zmanjšanjem izdatkov. Gotovo nismo med onimi, ki bi priporočali, naj živi kmečko prebivalstvo v razmerah kakor je živelo pred desetletji. Tudi kmečko prebivalstvo ima ravno tako pravico na izboljšanje življenjskih pogojev kakor zahteva to prebivalstvo mest in industrijskih okolišev. Vendar je treba življenje prilagoditi dohodkom, treba je najti neko zlato sredino med izboljšanjem življenjskih pogojev in med možnimi dohodki v gospodarstvu. Obiskovanje vsake veselice, vsake plesne prireditve. in prekomerno popivanje pač ne more pomeniti izboljšanje življenjskih pogojev podeželskega prebivalstva. — Tudi kmečka mladina ima seveda pravico do zabave in do razveseljevanja, toda vse do prave mere, vse v skladu z dohodki!
Večkrat bi mogoče odvrnilo od prevelikega zapravljevanja točno poznanje vseh dohodkov. Zato ni pravilno, da že odrasli otroci večkrat nimajo nobenega pravega vpogleda, koliko je dohodkov in kakšni so izdatki. Ker delajo na kmetiji, imajo tudi pravico vedeti, kakšni so dohodki in kako se ; porabijo. To jih bo mogoče večkrat odvrnilo od prekomernega zapravljanja.
Ako nam pri prodaji od prejetega denarnega zneska torej še ostane kaka vsota, ko smo plačali davke, obresti, dolžne obroke in smo nakupili najvažnejše kmetijske in gospodinjske potrebščine, naj bo ta vsota kot prihranek. Ta prihranek pa spada v posojilnico in ni pravilno, če bi ga hranili doma. Ako imamo denar spravljen doma, je vedno večja verjetnost, da bomo denar izdali tudi za kako manj potrebno stvar. Razen tega doma denar ni varen pred ognjem in pred tatovi.
Vse prihranke, ki jih tako zberemo z varčevanjem, ki je torej tudi še danes potrebno, dajmo v denarni zavod. V kateri denarni zavod? Pri tem pa ni prav nobenega premišljevanja, vedno se bomo odločili za domačo hranilnico in posojilnico, za lastni denarni zavod.
Več zemlje kmetom.
Ameriški kmetijski minister je prepričan, da lahko imamo dobro upanje za mir le tedaj, če bomo dali poljedelcem širom sveta več zemlje.
V svojem govoru v društvu za poljedelske visoke šole in vseučilišče je minister podal pregled o delu in prizadevanju Združenih držav, da bi podpirale narode, na ne dovolj razvitih področjih sveta in je izjavil:
„Vsaj za polovico prebivalstva zemeljske oble predstavlja pomanjkanje zemlje glavno oviro za mir in „njivo“, na kateri uspeva komunizem ali drugi totalitarizem.
Lotiti se moramo odločno tega vprašanja. To je najkrajša pot, po kateri demokracija lahko zmaga nad komunizmom v idejni borbi človeštva. Le-to nam daje pravo upanje na mir.“
Ameriški kmetijski minister Brannan je izjavil, da komunisti širijo med kmeti, ki so brez zemlje, parolo, da bodo pod njihovo vladavino razdelili med nje zemljo. Resnica pa je, je naglasil minister, da „komunisti niso še nikoli prinesli demokracijo, temveč samodrštvo. Tako imenovana agrarna reforma komunistov obstoji le v tem. da prenašajo zemljišče od veleposestnikov na državno fevdalno veleposestvo“. Naglasil je nadalje, da Združene države poskušajo s svojim načrtom za pomoč nerazvitim področjem sveta izvajati demokratična načela ameriške zunanje politike glede kmetijstva.
Kmetijski minister Brannan je dodal: „Nikoli ne moremo dovolj objasniti narodom na svetu, da vodijo ameriško demokracijo načela ameriške revolucije. Le zaradi teh načel se borimo za stvar človečanstva, da bi se povsod izboljšale razmere. Svet mora razumeti, da Amerikanci plačujejo davke za pomoč inozemstvu zato, ker hočejo pomagati malemu ljudstvu. Mi moramo dosledno dati razumeti, da verujemo v svobodo in v dostojanstvo vseh ljudi.
(J)u tia£ na JCmoskmt
(Nadaljevanje s 5. strani.)
čast moramo našim faranom pustiti, tudi brez zvonenja so prihajali in vedno pravočasno v cerkev.
Kar razveselili pa smo se lani na praznik Vseh svetih, ko so nam gospod župnik povedali: „Ker so najpotrebnejša popravila pri farni cerkvi opravljena, smemo misliti tudi na nove zvonove.“ Neverno pa je marsikdo zmajal z glavo, ko so še omenili, kako priti do potrebnega denarja. Otroci, šolarji, naj nabirajo teden za tednom od vsakega, ki hoče in more dati, eden, kvečjemu dva šilinga. Kakor marljive čebelice naj zletijo po hišah in naberejo iz denarnic „zlato strd“.
Kar vsi šolarji bi bili radi pobirali. Izbranih pa je bilo samo 33 „čebelic“. Joki in France sta pripravila za vsakega nabiralca svoj list z imeni oseb, pri katerih naj otrok prosi za šiling. Bi morali vedeti, s kakšnim ponosom in veseljem pa s kakšno vztrajnostjo se je usul ta roj po vaseh.
Sprva so se na tej „paši“ skoro stepli kakor čebele, pozneje pa je vsaka „čebelica“ že vedela za svoje „rože“. Vsak darovalec je zapisal v list k svojemu imenu darovani šiling pod določeni datum, tako da tudi najbolj navihani otrok nabranih šilingov ni mogel zamenjati za cikrne, Kar na smeh jun je šlo, ko so se vračali z nabranimi šilingi domov. Kakšna gneča je bila ob nedeljah po drugi maši, ko te „čebelice“ nabrane šilinge v župnišče prinesejo, da jih Joki in Franci preštejeta in zapišeta.
SUHA
Dolgo smo molčali! Hud boj se Je vršil za našega dušnega pastirja. Osebne prošnje faranov pri prev. g. knezoškofu in generalnem vikarju so bile zaman. Zastopniki kmetov, cerkvenega odbora in pevcev ter žena so se udeležili delegacij. Mnenje faranov je bilo izpričano in pred g. dekanom beleženo, podpisi faranov so izkazali, da stoji fara do 85 odstotkov za svojim dušnim pastirjem, ki je založil vse svoje moči v dušno pastirstvo, tako, da se je versko življenje v fari močno dvignilo.
G. Holmär ni štedil ne svojih moči in ne svojega zdravja, da poživi versko življenje v fari. Mladino je zajel, mladinski cerkveni zbor z nad tridesetimi pevci je izšolan, da nimamo fare na Koroškem, ki bi se mogla postaviti s takim zborom.
Naš odkrit prijatelj je bil g. Holmar, četudi je včasih trdo povedal, vendar ni bilo zamere, ker smo vedeli vsi, da tako govori kakor misli in da je njegovo hotenje odkrito. Koliko smo se v pretekli zimi naučili, posebno fantje in možje, v socialnih tečajih, ki jih g. Holmar priredil za farane.
Mladina v šoli je bila navdušena za svojega veroučitelja, ki je bil sicer tudi v šoli strog, vendar pravičen in z vso ljubeznijo pri mladini.
Če presodimo vse to, nam je popolnoma nerazumljivo, da se je ordinariat uklonil politični gonji par posameznikov, katere na žalost pri nas prav redko vidimo v cerkvi. Še bolj nerazumljivo nam je, da je dobil g. Holmar nalog, da nastopi službo v nemškem kraju St. Peter am Katschberg. Zdi se nam, da bi morali to tolmačiti kot ponavljanje premestitev slovenskih duhovnikov v nemški del dežele, ko vendar vsi vidimo, kako zelo primanjkuje v spodnjem delu dežele slovenskih duhovnikov. Ugotoviti moramo, da g. generalni vikar za nobeno utemeljitev z naše strani ni pokazal prav nobenega razumevanja in je končno o premestitvi vendar on odločal.
Zaenkrat samo lahko ugotovimo, da je vsa fara hudo prizadeta in vznemirjena in brez pretiravanja trdimo, da je 'fara v verskem oziru doživela hud pretresi ja j.
ŠKOFIČE
(Občinska seja dne 26. novembra)
Začela se je seja že ob eni popoldne in to pri potu, ki vodi od ceste, ki veže Št. Ilj — Škofiče proti senčni strani Jerberga in katera pot sicer ni zarisana v mapi, vendar je že v rabi od pamtiveka. — Parcelo, preko katere vodi ta pot, je kupil neki Šelander in ta je pot kratkomalo zaprl. Na lice mesta je prišel ves občinski odbor, vsi sosedje, in še okrajni glavar. Vendar ni bilo mogoče najti po voljne rešitve, ker lastnik parcele ni pustil besede do sebe.
Na isti seji je bil na dnevnem redu tudi predlog, katerega je že dvakrat preje stavil eden slovenskih odbornikov. To je predlog, naj se da napraviti na šolskem poslopju poleg nemškega tudi slovenski napis. Taka drzna zahteva in to v nemških Škofičah!
Na zahtevo župana je slovenski odbornik utemeljil svojo zahtevo sledeče: „Živimo na takozvanem „dvojezičnem ozemlju“, kjer je po zakonu vpeljan slovenski in nemški pouk v šolah. Vsi avstrijski zastopniki začenši odPiescha pa preko Karischa in zunanjega ministra dr. Gruberja so na konferencah v Parizu in v Londonu zatrjevali popolno enakopravnost Slovencev. Naša dolžnost je torej, da te može ne postavimo na laž pred javnostjo, ki jih bo nekoč gotovo spet po tem vprašala.“
Prvi se je oglasil k besedi bivši nacistični župan Taler, ki je povdarjal, da bi bili takozvani „Heimattreue“ zelo užaljeni, ako bi se svetil na šolskem poslopju tudi slovenski napis in bi bila to tudi velika zaušnica sedaj ob oblet-
nici plebiscita vsem „domovini zvestim“, ko vendar pričakujejo vse drugačen dar. Razen tega pa je tako že skoraj vse nemško na Koroškem.
Na vprašanje, kdo so ti „Heimattreue“, je odgovoril g. Taler, da vsi tisti, ki ne silijo v Jugoslavijo. Ko ga je nato neki odbornik vprašal, kako se imenujejo tisti, ki še sedaj želijo in silijo v Nemčijo, mož ni vedel več odgovora.
Sledila je nato precej razburljiva debata in padale so težke besede in opazke ter zelo tehtni dokazi na račun g. Talerja. Gotovo ta ni mislil, kaj bo vse. postalo očito!
Čudili smo se na tej seji tudi socialističnemu odborniku, ki je ob volitvah še celo hotel postati župan z našimi glasovi, — ta bi bil pač najboljši naš zastopnik!
Da bi napravil dolgotrajni in brezplodni razpravi konec, je rekel slovenski odbornik:	„Na Koroškem sta dve
stranki: slovenska in protislovenska,“ nakar je bilo o predlogu glasovanje.
Pri glasovanju je bilo pet glasov proti predlogu, štirje slovenski zastopniki so bili za predlog, dva odbornika se seje nista udeležila, en socialistični odbornik pa ni glasoval. To je bilo prvo dejanje. S tem seveda še nismo o tem in še o čem drugem izrekli zadnje besede. Bomo še poročali! Vendar pa moramo že danes pripomniti, da Koroška še davna j ni „deutsche Heimat“ in tudi ne „deutscher Drauestrand“.
ŽELINJE
Dolgo se že nismo več oglasih v našem listu. Marsikdo bo morda mislil, da že spimo zimsko spanje, toda to ne drži.
Danes hočemo malo povedati, kako smo praznovali dne 3. decembra dan vednega češčenja in god cerkvenega patrona svetega Frančiška Ksaverija. Imeli smo pet svetih maš, kar je z ozirom na nedeljo lepo število. Seveda so se morali domači gospod župnik zelo potruditi, da so dobili toliko gospodov skupaj. Počastili so nas s svojim obiskom celo častiti gospod dr. Hornböck iz Celovca in častiti gosp. dekan Zebe-din iz Vovber.
Gospod dr. Hornböck so nam v lepih besedah orisali pomen dnevnega češčenja. Med svetimi mašami je neumorno pel naš cerkveni pevski zbor, katerega so ustanovih častiti gospod Holmar. Na žalost je treba reči, da so naši pevci pri petju že nekoliko popustih, zato ne dosegajo več tistih uspehov kakor takrat, ko so bili njih vodja gospod Hol. mar.
Pri zaključku slovesnosti smo zvedeli zelo razveseljivo novico, da dcbimo Žeiinjčani zopet svojega dušnega pastirja. Odkar so nas zapustili častiti gospod Kunstelj, so morah gosp. župnik iz Šmarjete zelo pogosto prihajati na Želinje, kar smo jim zelo hvaležni.
Tudi v Celovec je letos zopet prišel sv. Miklavž. Ni pozabil na celovške Slovence in obdaroval je v nedeljo 3. t. m. naše malčke — in tudi odrasle — v Kolping-dvorani.
Angelčki iz Kamena v Podjuni pod vodstvom dr. Cigana so po svojem preprostem podajanju operete nudili res vsakemu doživetje. Spomin nam je pošel nazaj v davna srečna otroška leta, ko smo mi odrasli še sami stali s strahom in polni pričakovanja pred sv. Miklavžem.
Ta globok doživljaj nas je združil, ko je moral sv. Miklavž na žalost oditi, V veseli slovenski družbi pozno v večer. Dasiravno smo sedeli tam že od 3. popoldne naprej brez večerje, ni manjkalo „Židane“ volje, še posebej, ko sta nam Gerdejeva svirala na kitare in nam pela v razvedrilo in zabavo. Pozna se nam, to smo opažih, da smo postali „slovenska družina“ v Celovcu. Zato bomo za silvestrovanje vsi skupaj v čim večji meri doprinesli, da bo res pester večer — in jutro. Pri „Našemu tedniku“ so že zagotovhi, da bo tedaj tudi za ples v dovoljni meri poskrbljeno; samo to žeh „Naš tednik", da bi se tudi raznih sodelavcev mnogo oglasilo.
BRDO PRI ŠMOHORJU
Po zakasnitvi zvonov (ne brez vpliva korejskih dogodkov) smo šele 22. oktobra obhajali v fari slovesno blago-slovljenje zvonov. Okoh 30 deklet in 8 fantov se je obleklo za ta dan v praznično obleko — prednikov — v ziljske noše in pripeljalo v prazničnem sprevodu zvonove do župnišča, kjer je sledil pozdrav mil. g. prošta Benetka iz Tinj.
Nato se je premikal sprevod v hišo božjo, kjer so darovali č. g. dekan iz Šmohorja slovesno sv. mašo. Sledila je pridiga mil. g. prošta, ki so nam o tako toplih domačih — do srca segajočih besedah razlagah pomen zvonov. Po službi božji je bil pred cerkvijo blagoslov zvonov. Neprestano so Se vrstile deklamacije in petje v obeh jezikih — in godba — dokler božjih oznanjevalcev niso vzdignili v zračne višine.
Popoldne je mladina priredila za to priložnost posebej štehvanje in rej pod lipo.
Bil je ta dan — resnično Gospodov dan — pester in bogat za oko in srce, v splošno zadovoljnost vseh in trajen spomin. Korajžna dekleta v slikovitih nošah so s svojo ljubeznivostjo in prirojeno lepoto veliko pripomgla k poravnavi stroškov za zvonove.
S farnimi zvonovi vred šteje naša fara od leta 1948 naprej 11 zvonov — 9 novih — in 2 stara, ki zopet po vaseh oživljajo naša srca in prelepo planinsko naravo in nas opominjajo na večno domovino.
V zadnjih mesecih je postalo Brdo (Nadaljevanje na 8. strani)
Franc Feri Biikvič:
(Oilomik iz zgodovinsko sociološkega romana „Stoletna kmetija*)
(Nadaljevanje)
Nastopila je svečana tišina. Vanekov obraz je zadovoljno žarel, ko je opazil, da se je Joškec nad predmeti, ki jih je jemal iz zaboja in skladal pred njega, vedno bolj navduševal. Posebno knjig in svetih podobic se ni in ni mogel nagledati. Mogoče so minile že ure, Vanek in Joškec pa sta se še vedno sklanjala nad odprtimi knjigami, jih prelistavala naprej in nazaj in občudovala začarane princese, čarovnice z grdimi nosovi, zvite kače, vitke prince na čilih vrancih, zlate gradove in divje zveri.
Nekje je zapel petelin in ju zdramil iz sanjarij.
,,Polnoči je. Spät greva“, je zložil Vanek igrače previdno v zabojček in se dvignil. Joškec je bil tako prevzet, da ni spregovoril niti besedice.
Floki jima je zopet sledil, ne da bi ju pogledal in'zlezel, potem ko je videl, da sta se napravila tudi Vanek in Joškec spat, še sam v svojo lopo, položil glavo na sprednje tace in za,mežikal.
II.
Vanek se je spustil naglih korakov po griču, po katerem so kot krpe bežale sence oblakov, ki jih je metala polna luna. Nastopajoča noč je razširjala svojo tajno silo. ki se je polastila tudi Vaneka, in posebno njega, saj ni hitel zaman k svoji izvoljenki. Ob misli nanjo je še bolj pospešil korake in se kmalu znašel v dolini, iz katere so se risale posamezne hiše. Da bi bil čimprej na cilju, je mahnil kar čez travnik, na katerem so regljale žabe in poveličevale lepoto poletne noči. Prišedši do potočka je šel ob njem in iskal ožjega prehoda, da ga preskoči.
Počasnih korakov se je potem na drugi strani bližal Mlinarjevemu dvorišču, obstal pred lesenim plotom in poklical psa, da ga le-ta ne bi iznena-dil in izdal z glasnim lajanjem.
„Lumpi! Lumpi!“ Isti hip se je izluščil iz sence, ki jo je metal velik kozolec, volčjak, skočil s prednjima tacama na plot in se mu dobrikal z repom. Vanek je stegnil roko, ga pobožal in mu stlačil v gobec kruha, ki ga je vzel nalašč v ta namen s seboj. Potem je zlezel čez plot in se napotil previdno proti zadnjemu koncu hiše, kjer je samevalo s cvetlicami okrašeno Katino okno. Pes je veselo skakal kraj
njega kot da bi se mu zahvaljeval za kruh ter mu z lizanjem roke dokazoval svoje prijateljstvo.
Lumpi je bil sprva proti Vaneku prav tak kot proti tujcem. Renčal in lajal je nanj in ga ponoči ni spustil na dvorišče. Šele po dolgih mesecih se jima je s Kato posrečilo, da se je lumpi z Vanekovim vasovanjem sprijaznil, se ga privadil in se veselil sladkega kruha.
Vanek je stopil pod odprto okno in že hotel poklicati Katico, kar pa je bilo odveč, kajti dekle ga je že pričakovalo in ko je zaslišalo korake, samo stopilo k oknu.
„Dober večer!“ je pozdravil Vanek in kljub noči, ki jo je medlila edino mesečina, zelo nerodno snel klobuk.
Še bolj sramežljiva je bila Katica. Povesila je pogled, da so se tesno strnile dolge črne trepalnice, zardela kot jagoda in le s težavo ji je zmuznilo mimo srca, ki ga je čutila nekje v grlu: „Bog daj!“
„Prišel sem,“ je prestopal Vanek z noge na nogo in božal psa kot da bi govoril njemu.
Katica sfe je nekaj časa igrala s cvetko v loncu, ki jo je nazadnje odtrgala in skrila v nos.
Mučnemu molku tako dolgo ni mora. lo biti konca, dokler se Vanek ni zbral, nerodno zakašljal kot da bi si s
tem dal duška in spregovoril: ,,Še do kolednih praznikov bom zahajal k tebi. Za pust se bova vzela. Očetu še ničesar nisem povedal, toda ne bojim se ga. Rad me ima in ponosen je name, ker skrbno gospodarim.“
„Bojim se, da nama ne dovoli.“
„Zakaj?“
,,Dekla sem in ničesar nimam."
„Ničesar?! tiristo rajnški in krava je lepa dota.“
„Vi rabite več. Kdo bo izplačal ostale otroke?“
„Za to ne skrbi! Glavno je, da se imava rada.“ Pri teh besedah je Vanek ponovno pogladil lumpija po glavi in nerodno prestopil.' „Delala bova. Ti boš gospodarila doma, jaz bom hodil v Slavonijo. Sčasoma jih bova izplačala. Razen tega upam, da mi bo na moj del posodila denar Nemešnjakova Jula.“ Vanek je čutil, da je povedal preveč in je utihnil. Čez čas pa se je na skrivaj ozrl na Katico in opazil, da ji sije zaradi njegovih besed sama sreča z obraza. Pozabi) je na psa, katerega je itak nevede božal in stopil tako tesno pod okno. da je začutil njen vroč dih, ki ji je silil iz nosnic kot da bi izžarevala zemlja, katero je obdeloval, ljubil in gnojil s svojim potom, samo zdravje.
(Dalje prihodnjič)
Stmmske v tadiu
ČETRTEK, 7. decembra:
14.30—15.00 Poročila — „Za gospodinjo“ — Glasba.
PETEK, 8. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — Verski govor — Pesmi.
SOBOTA, 9. decembra:
9.00—9.15 „Za naše najmlajše“.
9.15—	9.30 Zvočni oglasi.
18.30—	18.55 Literarna oddaja. NEDELJA, 10. decembra:
7.15—	7.45 Duhovna obnova — Domača glasba.
PONEDELJEK, 11. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — Sodobna vprašanja — Glasba.
TOREK, 12. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — „Zdravnik“ — Glasba.
18.30—	18.45 Sedmo nadaljevanje pouka slovenščine.
1S.45—18.55 Iz domačega narodopisja. SREDA, 13. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — „Za kmeta“ — Glasba.
(Radio tfdkmidt
.Velika hiša malega človeka” Radioaparatl za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje.
Naibol) moderna popravljalnica.
Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhof str. 22 — Tel. 29—48
Najrazličnejše GUMM&STE
kakor:	IZDELKE
snežke	galolt
deim plašče	pelerine
Zimi), predpasnike rokavice
termoforje	namizne prte
gumijaste nogavice žoge
gumijaste cevi zagostila, Dichtungen
in vse higijenične gumijaste predmete dobite pri tvrdki
GUMNIH&US WIEDNER Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstr. 33
Rezervirano
in plačano
Pri nas na Koroškem (Nadaljevanje s 7. strani) vse razrito in prekopano — ni čuda, da so se nenadoma krave in ženske znašle v grabnih — za vodovod — pa k sreči brez vsake poškodbe. Po dolgih letih bo za božični dar pritekla tako zaže-Ijena voda v hiše. Seve že danes ženske po enem tiho žalujejo:	ko bodo
namreč odpravljena korita ne bo več priložnosti izmenjavanja vaških novic, ki so se po par minutah razlivale z vseh strani in na vse strani z blisko. vito naglico.
Predno se zapro svetoletna vrata v Rimu, je še pohitela farna mladina, 5 deklet in 3 fantje, koncem novembra v večno mesto doživljat veličino sv. matere Cerkve. Avdienca, Petrova cerkev, Vatikan, katakombe, forum, kolosej — svetniški grobovi so jim zapustili pregloboke spomine za vse življenje. V družbi narodov je molila in pela po domače na milostnih mestih. Ni manjkalo tudi mladinskega veselja in smeha po mestu, ko se je jezik nerodno ,,po lašče“ sukal.. Oljnato, zlatorumeno Vince iz kastelgandolfskih gričev pa je razgrelo mlada srca do Židane volje in nepozabnih dragocenih ur po „strapa. cah“ v večnem mestu.
Našim velikim mladinskim dobrotnikom — predvsem preč. gg. dr. Blatnik in Iskra — ki so nam omogočih prebivanje v Rimu, iz srca izrekamo: Bog plačaj tisočkrat! Fara šteje 14 sveto-letnih srečnih romarjev.
Ob zaključku cerkvenega leta pa ob-
TRGOVINA PERILA
K £ 1 M f. I
Beljak-Villach, Widmänngasse 46 • Tel, 61-51
Božična darila za vsakogar: velika zbira spodnjega perila za gospoda n dame . puloverji vseh kakovosti in barv — strokovna trgovina za vsak okus in potrebo.
HoidfiscUec
Beljak—Villach, Bahnhofstraße
Tujske sobe - tekoča voda - centralna kurjava - splošno priznano najboljša, kuhinja - izvrstno pivo beljaške pivovarne
priporoča hotelirka Käthe Fischer
Trgovina vseh električnih potrebščin Kupujte pri domačem obrtniku
MAm kreutz
Celovec, Kramergasse ti	Tthfon »i-jj
RADIJSKI APARATI MA OBROKE
bajata v fari Mihalov stari oče in mati Franc in Terezija Janschitz svojo zlato poroko; prav redka slovesnost za faro. Želimo jim obilo božjega blago-slva, da bi jim Vsemogočni podaljšal večer življenja v miru in sreči za dosego dijamantnega poročnega dneva.
Spomini
Nekoč je bil pomladni dan ...
Med prvim cvetjem sva kramljala, za šopek mi je nagelj dala. —
Oko zdaj išče jo zaman...
Ob zidu vrtnica bledi, z menoj po deklici žaluje, jesenski piš po nji vzdihuje, v slovo ji veli list šumi.
O njej mi govori srce, ko slana pada na gredice, skoz meglo gledam njeno lice, spomin izvablja mi solze.
Spomin na nagelj bel in rdeč, na cvetko, ki je ovenela, na vigred, ki je odcvetela, na dni, ki žal ne bo jih več.
Limbarski.
HmiiiMiiiimiimiiiiiiiimniiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiimiiiii
Človeško
Znamenit kirurg je odstranil finančniku iz sapnika koščico, zaradi katere bi se skoraj zadušil.
Finančnik si je obrisal solzne oči in je vprašal:	,,Koliko vam smem pla-
čati?“
„Veste kaj, dajte mi tretji del vsote, ki ste mi jo hoteli dati, ko je bila koščica še v sapniku," je odvrnil kirurg.
Ing, Wolfgang Newole
Beljak — Villach, Moritschitrafle 5
Tel. 59-09
Stroji — strojno orodje — motorji za obrt in industrijo.
Božična darila za gospode:
Srajce, kravate, pižame, spodnje pe» rilo, dolge in kratke nogavice, Anorak — puloverji, volneni puloverji itd — vse v največji izbiri v modni
30 ” Jiditer
Beljak — Villach, Bahnhof Straße 9
Specialna trgovina z leseno robo - rešeta, pletene torbe, ščetke, metle, cokle in kuhinjski predmeti
Celovec-Klagenfurt, Benediktinerpl. 10
Zahtevajte pevsad visokovtednl
PECKL0-KRUH!

amfd&v-dikimU k
bo za božič in poleg teh še r 56 drugih, ki napravijo peko r za božič zabavno.
itei«
BACKPULVER®?
MALI OGLAS
lumiimiiimmimiMiimHmiimimnniiiimimiimuiuiminiiiiiiiiHii
Ako hočeš dobro in poceni kupiti, hitro moraš k Uhrmann-u oditi. Trgovina z radio-aparati in kolesi Uhr-inann .Celovec — Klagenfurt, St. Vei-ter Straße 140. — Najnovejši modeli zelo zvočnih radio.aparatov, lepih oblik in po nizkih cenah. — Zelo ugodna plačila na obroke. — Pišite dopisnico — takoj vas obiščem na domu.
Proda se lepo arondirano posestvo v obsegu 25 ha. cena 160.000 šilingov. Naslov pri upravi lista.
iMimmmiiiiiMimiimiiiimiiiiMiiiMinmiiiMiiiiiiiiiiimnHmiimmm
OGLASI
prinašajo dobiček ■
I
Gledališče
Začetek predstav ob 20‘00
7.	XII. »Plesni večer" (Tanz-Abend), zadnjič, prosta prodaja.
8.	XII. „Der Vetter aus Dingsda“, opereta, prvič, abonma A, prosta prodaja.
9.	XII. „Die Landstreicher", prosta prodaja.
10.	XII. „Der Vetter aus Dingsda“, pr. prod.
K I M o m
'Celove* ~ tttaitenfunt
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. url.
Do 7. XII. „Das vierte Gebot*
Od 8,—14. XII. „Wirbel um Mitternacht“
PRECHTL
Od 5. XII. dalje Männer, Mädchen, Diamanten"
CARINTH1A-UCHTSPIELE
Do 7. XII. „Zwischen gestern und morgen“
Od 8,—-11. XII. „Scotland Yard"
Dne 10. XII. ob 10. in 14. uri pravljična predstava „Die sieben Raben“.
Specialna trgovina dežnih plaSČev
V. TAEMAMM
ßttoec • Klapfart VMermarkter Sinile 16
Popravljamo in izdelujemo
po meri dežne plašče
Najmanj m
10 svetilk elekfr. svetlobe
si morele nabaviti sedaj že
za 900 šilingov
Pojasnila daje
SIUTZ
CelsuEt - Hlagenfurt
Atchei&urg, LabiastiaOe 1
pri Križni gori (Kreuzbergl) med Weissenhauskaserne in Truppen-spital-om.
OSTEKLENENJE
steklenih stavb, portalov in industrij»<ih naprav Popravila vssb vist
HUBERT TUMPOLD
Beljak-Villach, Gerbergaue 21a, Telefon 64-02
Fotografski aparati, filmi in kakovostno razvijanje
FOTOHAUS
ScUmaus
CELOVEC • KLAGENFURT Heillgen-Geisl-Platz
čjemevf
MANUFAKTURNA TRGOVINA Celovec-Klagenfurt,
OSTERWITZGASSE 14
Blago za plašče in obleke, flaneli, barhanti in podloge za obleke
Največjo izbiro svetih in drugih slik v okvirju in brez okvirja Vam nudi
ci. HOinding,
Beljak — Villach, Weissbriachgasse 3 in Kloster St. Nikolai
Najugodnejši nakupni vir za trgovce in razprodajalce verskih predmetov
Kupujem kože
zajcev, lisic, kun, dihurjev itd. po najvišjih cenah, trgovina usnja
Mans Mon
Celovec — Klagenfurt, Ostenvitzg. 4 Tel. 46-34
Kanalfalersiedlung in okolica!
KUPUJTE PRI
Celovec - Klagenfurt, Baumtiachplatz 1
Parfumerija — toaletni predmeti — čistilna in pralna sredstva — razne papirne potrebščine.
PETERHOF
Do 7. XII. „Notlandung der Liebe"
Od 8.—11. XII. „Schuld ohne Ende
Dne 10. XII. ob 10. in 14. uri posebna pred«
stava „Wir bummeln um die Welt".
tfHeSjaSk - ifrittatfa BAHNHOFLICHTSPIELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri.
Do 7. XII. „Ninotsehka"
Od 8.—11. XII. „Die Sache der Götter“
Od 12.—14. XII. „Die Nacht vor der Hochzeit"
STADT-KINO
Predstave ob 18., 18. in 20. uri.
Od 8.—11. XII. „Der goldene Salamander“ Od 12.—14. XII. „Bruder Noltenius"
Elite Eiimbühne
Predstave ob 15.45., 18.15. in 20.15, ob nedeljah in praznikih ob 14., 16., 18.15 in 20.15. Do 7. XII. „Ihr grösster Erfolg“
Apollo Lichtspiele
Predstave ob 10.,„ 12., 14., 16., 18. ln 20. urL Do 7. XII. „Ich möchte so gerne mit dir allein sein"
Od 8,—II. XII. „Die Nacht der 12“
-----------	,	,	tpdnik“ Celovec Viktrin0 erring 26. — Cena mesečno 2 Sil. Lastnik in Izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev.
“	™“°sreao- - “ “r	“»s
Odgovorni