Poštnina plačana v gotovini.
Leto LX. Štev. 13.
0 Uomionl, o petek 1. aprila 192).
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemšl nedelje In praznike. — loseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji lasera« petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, tejave,   reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
UpravniStvo: Knailova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. S, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Proračun definitivno sprejet
Važni današnji dogodki
Senzacionalen nastop skupščinskega predsednika proti vladi* — Izbruh javnega spora med pašićevci in uzunovićevci, — Trif-ković podpira opozicijo. — 42 milijonov za črnogorsko dinastijo. — Za proračun glasovalo 157, proti pa 126 poslancev.
— Beograd, 31. marca. Narodna skupščina je na današnji dopoldanski seji definitivno spreiela državni proračun za leto 1927/28. Tekom današnjega dopoldneva so se začeli notranjepolitični dogodki zelo naglo razvijati in je trenutno težko presoditi, kako se bo situacija razvila.
Med sejo narodne skupščine se je vršila v ministrski sobi skupščine seja vlade, katere se je udeležil tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Vlada je na tej seji razpravljala izključno o političnem položaju. Ministrski predsednik Uzunović je zahteval od predsednika Narodne skupščine, naj stavi na današnji seji skupščine predlog, da se seje odgode do 1. maja. Odgoditev naj bi se utemeljila z velikonočnimi prazniki. Marko Trifkovič se je tej zahtevi odločno uprl ter zahteval, da se skupščina sestane najpozneje zopet 7. aprila ter da mora na pni seji skupščine priti na dnevni red obtožba proti Maksimo vi ću. Ta zahteva je izzvala v vseh vladnih krogih velikansko senzacijo. Na seji se je razvila ostra debata med Uzunovifem in Trifkovičem, ki je vztrajal na svojem stališču, naglašujoč, da ne more prevzeti odgovornosti za tako nezakonito in protiustavno postopanje. Seja je končala brez rezultata. Vest o tem sporu se je bliskovito razširila v vseh parlamentarnih krogih in je izzvala veliko pozornost
Med tem je Narodna skupščina absorbirala dnevni red in zaključila glasovanje. Ker na seji vlade ni bil dosežen sporazum, je predsednik skupščine odredil odmor, da bi se vladna večina sporazumela o nadaljnem programu. Takoj nato je bila sklicana seja radikalnega kluba, ki je prav tako
potekla zelo viharno, a tudi ostala brez rezultata, ker pašićevci niso hoteli popustiti Spor med pašićevci in uzunovi-ćevci je s tem prešel v odločilno fazo in morda že popoldanske ure prinesejo nadaljna presenečenja.
Splošno se naglasa, da je likvidacija spora mogoča samo na ta način, da od* stopi ali Uzunovič ali pa Trifkovič. Po» ložaj je popolnoma nejasen. Opoldne je bila sklicana konferenca šefov par* lamer*arnih skupin, da sklepajo o na* daljnem delu Narodne skupščine. Za* stopniki opozicije so zahtevali, da se seje odgode samo do 5. aprila, nakar naj priči "t sliunfičirei razpravo o obtož* bi proti Maksimoviču. Snlošno senza* cijo je zbudilo dejstvo, da je Trifkovič tudi tuku i podpiral zahtevo opozicije ter nastODil prof? zahtevi vlade.
— Beograd, 3*. marca. Seja Narodne skupščine je pričela danes ob 9. dopoldne. Vlada je vtihotapila še v zadnjem trenutku v Finančni zakon nadalj-ne amandmane, ki so zvezani z velikimi materijalnimi žrtvami. Med drugim se pooblašča finančni minister, da vrne bivši črnogorski dinastiji Petrovič del konfisciranega premoženja in izplača članom bivše Črnogorske dinastije vsoto 42 milijonov Din za vzdrževanje. Prišlo ie do hrupnega nastopa med opozicijo in vladno večino, ki je vse te amandmane po kratki debati sprejela.
Po govoru poslanca Demetroviča, Urojiča in Moskovljevića je predsednik odredil glasovanje. Za proračun je glasovalo 157 poslancev, proti pa 126.
Seja je bila ob 12.15 prekinjena in se bo ob 17. popoldne nadaljevala, da določi program svojega nadaljnega dela.
Včerajšnja seja Narodne skupščine
Zaključna debata o finančnem zakonu. - V zadnjem hipu ^red-
andmani. — Glasovanje  odgođeno  na danes*
lože nI važni am
— Beograd, 31 marca. Na včerajšnji seji Narodne skupščine, ki je trajala od 9. dopoldne do 9. zjutraj, je bila zaključena razprava o finančnem zakonu in vladnih amandmanih, ra^un dveh ki jih je predložila vlada še v zadnjem trenutku  tik pred
zaključkom debate. (0 njih poročamo na 2. strani). V debati je nastopilo 19 govornikov večinoma opozicijonalnih poslancev. V imenu SDS sta govorila med drugimi poslanec Juraj Demetrovič m dr. Paleček, ki sta ostro kritizirala postopanje vladne večine, ki hoče svojo nesposobnost zakriti s celo vrsto protiustavnih in nezakonitih pooblastil. Naglasll je, da znači to boljševizem od zgoraj ter da danaŠniji režim ruši parlamentarizem. Naš zunanji položaj nam diktiTa strogo demokratični režim, od katerega je odvisno zaupanje Cvrope v nas In sploh, vsa naSa vloga na Balkanu. Zato je treba iti na nove volitve, da pride volja ticroda do pravega in popolnega izraza- Dr. Paleček se je obširno bavil z vprašanjem davčnih ostankov in zahteval naj država davčne zaostanke odpiše.
Veliko senzacijo ie Izzval govor radikalnega posi. Alekse Zujeviča, ki je tered-
no ostro kritiziral vlado, naglašajoč, da je to najslabši in najbotj ponesrečen proračun, kar smo jih sploh kdaj imeli. Napadal le opozicijo, češ da ni dovolj energično nastopila ter onemogočila vladi sprejetje tako slabesra proračuna. V svojem nadaljnem 20-voru je ostro nastopil proti koaliciji radikalne stranke s klerikalcu češ da se klerikalci veliko bolj brigajo za interese papežke kurije kakor pa za interese naroda in države Končno Je izjavil, da kot prepričan ra-rikaJ ne more dovoliti, da se sprejme ta proračun ter bo zato glasoval proti. Zadnji je govoril radičevec Stepan Urojič, na kar bi morala biti debata zaključena.
Pred zaključkom seje je nato predsednik skupščine sporočil, da je vlada v zadnjem trenutku predložila še dva amendma-na Prvi se nanaša na spremembo volilnega reda za avtonomna mesta v Sloveniji, drugi pa na odgoditev volitev v sreske skupščine. Ker mora o teh amandmamih sklepati Še finančni odbor, je bilo glasovanje o finančnem zakonu preloženo ter se bo vršilo na današnji še H, ko bosta srn-ejeta tudi ta dva amendmana.
Zagrebška oblastna skupščina
_ Zagreb, 31. marca. Zagrebška oblastna skupščina ie danes dopoldne razprav-Ia o uredbi glede delokroga oblastnega odbora. Uredba je bila v načelu sprejeta. Pri volitvi posameznih odsekov ie vzbudilo splošno senzacijo dejstvo, da so radičevcl, ki so doslej dosledno odbijali vse zahteve opozicije po zastopstvu v posameznih odborih in odsekih, izvolili na svoji listi v odsek za socijalno politiko in narodno zdravje komunističnega poslanca Ivana Krndel'a, ki ie vodil napTam radičevcem najostreišo opozicijo in s katerim so se zapletli nedavno na neki seji v dejanski spopad.
OBZIRNOST RUMUNUE
— Bukarešta, 31. marca. «Cuventul» poroča, da je krali Ferdinand na nasvet liberalne stranke odgodil svoje potovanje v Italijo radi napetosti med Italijo in Jugoslavijo ker bi njegovo potovanje v Italijo v sedanjem trenutku lahko kvarno vplivalo na rumunsko-jugoslovenske odnosaje.
Velike poplave v Hercegovini
— Mostar, 31. marca. V minuli noča se ie v Konjičkem srezu utrgal oblak. Nalivi so bili tako silni, da so se vsi, drugače neznatni gorski potoki spremenili v pravcate hudournike, ki so ruSili vse, kar se jim le stavilo na pot Neretva je narastla tekom noči za 12 m. Tudi po ostalem delu Hercegovine razsaja že več dni sem hudo neurje, k? je mestoma povzročilo precejšnjo škodo. Neretva je na več krajih prestopila bregove ter poplavila okolico.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V RUMUNUI
— Bukarešta, 31. marca. Včeraj popoldne se je pripetila na postaji liascala velika železniška nesreča Ekspresni vlak, ki vozi na progi Bukarešta—Beograd—Pariz se je zaletel v tovorni vlak. Udarec je bil tako silen, da ie več vozov popolnoma razbitih Dva potnika sta mrtva, več na težko ranjenih.
Z jutrišnjim dnem je vpokojenib v območju ljubljanske železniške direkcije 56 uradnikov in bo odpuščenih nad 400 delavcev. — Delavske mezde se za par odstotkov znižajo*
— Beograd, 31. marca. V območju ljubljanske direkcije državnih železnic* je z jutrišnjim daem vpokojenih 56 železniških uradnikov, ki so deloma dodeljeni direkciji deloma posameznim postajam. Med drugimi so vpokojeni: višji uradniki: Viktor Hrašovec Iv. F r o 1 e, J. Pečar, J. Končan, Al. Knajzelj, Jos. Arhar (Ptuj), D Skrdla, B. Perko. Vladimir Tomec, Iv. Ki tek, R. Dov-gan, J. Harich, K. Teply (Kranj), A. Gregorc J. M a 1 s a j (Maribor), Anton Petek, J.  Friško vic;
uradniki II. kategorije: M. Derenda, bivši šef postaje v Zagorju ob Savi, Anton S e 1 a n (ghvni kolodvor), F. K a č a r. F. J ar h (Maribor), Viktor KI ar m a on, Anton Sieberer in inž. J. Schultz (Zidanimost)r
. uradniki VIL kategorije: Jos. Lorbek, J. c r e p ' q : k o, Jos. VV ei 11 e t z (glav. kol.). Anton Konrad, I. Piano, St G a i s e k, I. Vičič, J. Arnejc, J. Klob-čar, L. E g e r, S. Neubert, J. S1 o -kan, K. Steinbacher, J. B a u m -kircher, J. Tstenič, F. Oabrovec,
A. G i o s e o t o, F. Oman, J. V a l e s, Jos. Lorbek, Josip Jaklič, Anton Bohm, I Germe k, J. Jermolja, J. U d o v c, Mat Gnus, M. M o s e r, Fran Perdan, L. Jezeršek, F. Mali In S. Razboršek.
Večina vpokojenih uradnikov je že dosegla polno službeno dobo, vendar je med njimi tudi nekaj takih, ki so vpokojeni predčasno. Vpokojenih ie dalje 8 neukaz-nih uradnikov.
Pri ljubljanski direkciji ie v staležu okoli 5300 definitivnih nameščencev z mesečno plačo in 5600 delavcev z dnevno mezdo. Reduciranih bo od delavcev okrog 8%, torej okrog 400, nekateri provizijoni-stl pa bodo vpokojeni, ker so dosegli svoja službena leta. Teh je okrog SO. Mlajši kvalificirani delavci bodo pomaknjeni v višje skupine Da se bo mog'o ohraniti za vzdrževanje proge in prometa večje število delavcev kljub znižanim personalnim izdatkom, se s 1. aprilom izvede redukcija mezde, ki bo znašala od 2.50 do 9, do-čim le sedaj znašala od 2-50 do 12 DLn na delovno uro.
Angleško posredovanje v Rimu
Angleška vlada je nasvetovala italijanski direkten sporazum z Jugoslavijo, — Ratifikacija nettunskih konvencij kot pogoj. — Odklonilno stališče naše vlade.
— London, 31. marca. Korespondent »Chi-cago Tribune< doznava, da je Chamberlain pisal italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju pismo, v katerem ga je pozval, naj stopi z Jugoslavijo radi likvidacije spora v direktna pogajanja. Musaolini je na to pismo odgovoril, da je na to sicer pripravljen, zahteva pa, da Jugoslavija predhodno sprejme in ratificira že pred dvema letoma sklenjene gospodarske pogodbe (nettuo* ske konvencijel). Chamberlain se je nato o-brnil na francoskega zunanjega ministra Bri-anda ter ga prosil, naj priporoči jugosloven-ski vladi, da tej želji Italije ugodi. Dali so bili tozadevno že storjeni kaki koraki v Beogradu, še ni znano.
— London, 31. marca. V spodnji zbornici je včeraj stavil poslanec Bo«
sobiel na zunanjega ministra vpraša« nje, ali je iugoslovenska vlada že ofi* cijelno zahtevala intervencijo Družtva narodov v svojem sporu z Italijo. — Chamoerlain je v svojjro odpjovoru na* glasil, da se to doslej ni zgodilo ter da kaže vse na to, da hoče Jugoslavija re» siti svoj konflikt sporazumno s Fran* cijo in Anglijo, V~ bosta podvzeli vse. da se prepreci resen konflikt.
— Beograd, 31. marca. Z ozirom na zahtevo Italije glede ratifikacije nettunskih   konvencij se na merodajnem
mestu naglasa, da o tem v sedanjem trenutku ne more biti niti govora, ker je znano, da bi nam povzročile nettun-ske konvencije v gospodarskem oziru ogromno Škodo. To vprašanje bo treba popolnoma ločeno razčistiti in izvesti primerno revizijo predlaganih konvencij. Vlada bo pod vzel a vse korake, da prepreči izsiljevanje ratifikacij s strani Italije, ki je, kakor izgleda, izzvala ves konflikt le z namenom, da v ugodnem trenutku pritisne na jugosloven-sko vlado in jo prisili, da sprejme italijanske zahteve. Kar se tiče tiranskega pakta, ga Jugoslavija tako dolgo ne more priznati, dokler se ne uveljavi načelo absolutne suverenitete In neodvisnosti Albanije v vsakem oziru.
pa zažzah.
— Beograd, 31. marca. V ministrstvu zunanjih zadev so se včeraj ves dan vršili diplomatski poseti. Zunanjega ministra dr Perica so posetili francoski poslanik Dard, nemški poslanik Oldshausen, avstrijski poslanik tiof-finger in češkoslovaški poslanik Seba.
Posebno važnost se pripisuje konferenci Češkoslovaškega poslanika ter se domneva, da je njegov razgovor z zunanjim ministrom v zvezi z vpokojitvi-jo vojaške kontrole na Madžarskem.
Drakonične odredbe
Prepovedan vstop v ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo,
— Beograd, 31. marca. Včeraj eo bile v ministrskem predsedstvu in v ministrstvu zunanjih zadev izdane stroge odredbe glede občevanja občinstva z uradniki. Glasom teh odredb je prepovedan vstop v obe imenovani ministrstvi vsem, ki nimajo izrecnega dovoljenja ministrskega predsednika odnosno zunanjega ministra. Občevanje občinstva s posameznimi uradniki je strogo prepovedano. Oni, ki se izkažejo z dovoljenjem, lahko govore samo z ministrskim predsednikom in njegovim kabinetnim šefom, zunanjim ministrom in njegovim pomočnikom. Vsem drugim uradnikom je prepovedano dajati občinstvu kakršnekoli informacije in je vstop v posamezne pisarne najstrožje prepovedan. Novinarjem, ki se izkažejo z legitimacijo, je vstop v poslopje dovoljen, vendar pa tudi oni ne smejo govoriti z nobenim podrejenim uradnikom. Splošno se domneva, da so te stroge odredbe v zvezi z nedavno odkrito Špijonažno afero, vendar pa se smatrajo za preveč drakonične, ker bodo le v nadlego občinstvu, špijonaza pa si bo že znala poiskati druga pota.
RUDNIŠKA NESREČA
— Newyork, 31. marca. V rudniku v Ehrenfieldu pri Chonstouu se je pripetila včeraj težka nesreča. Vsled vnetja plinov j^ bil onemogočen izhod 300 rudarjem, ki
so bili baš na delu. Rešilni ekspediciji se je posrečilo, da je rešila vse razen 10, ki so brez rešitve izgubljeni. Vsi poskusi, da bi jim prišli še pravočasno na pomoč, so oMali brezuspešni.
IMENOVANJA PRI POŠTI
— Beograd, 31. marca. V poštnem ministrstvu je bil danes podpisan ukaz, s katerim se imenujejo v področju ljubljanske poštne direkcije za Inšpektorja 1/5 VladimiT Kos, dosedaj pri direkciji v Novem Sadu, za prezidijalnega tajnika pri ljubljanski direkciji Janko C i z e 1 j - A1 e s c h, za upravnika pošte Ljubljana I Jakob K o b e, za upravnrka pošte Ljubljana II Ivan Cof, dosedaj upravnik pošte v Kranju, za upravnika poŠte v Celju Anton B o c ki za upravnika pošte Maribor II Anton Klemen-či, vsi po službeni potrebi. Vpokojen ie upravnik pošte Maribor II Jakob Novak.
SPREMEMBE PRI BORZAH DELA
— Beograd, 31. marca. Z ukazom ministra za socijalno politiko je Imenovan za pisarja oblastne sekcije dela v Mariboru Ivan Sorli. reducirani uradnik ljubljanske železniške direkcije. Upokojena sta Andrej Klanj-šek, šef Borze dela v Ljubljani in Avgust Kopic, pisar Borze dela v Ljubljani.
NOVI BOJI V MAROKU
— Madrid, 31. marca. Glasom službenih poročil Iz Maroka se je položaj v španski in francoski coni v zadnjih dneh znatno poostri!. Španska predstraža v Kabonatu je bila od pristašev napadena ter Je imela težke izgube Francoske in španske oblasti so odposlale v uporno ozemlje močnejše vojaške oddelke, da vzpostavijo red in mir. Vojaški aeroplan, ki je včeraj bombardiral tabor upornikov v Beni Arosu, se je moral radi defekta pri motorju spustiti na tla. Uporniki so    ba letalca vjeli, letalo samo
Damimo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Opeharjen Polhovgrajčan
Na Valvazorjevem trgu je včeraj okoli poldne pristopil k službujočemu stražniku mlad Polhovgrajčaii, posestnikov sin Janez Škof, ki se je mudil po opravkih v Ljub-Uani, ter ga naprosil:
— Gospod stražnik! Onega človeka tam-le odpeljite v zapor! Mene je lansko Jesen ogoljufal za 200 Din.
Stražnik je pristopil k starejšemu človeku, ki je stal ua trgu, ter mu v imenu zakona in na zahtevo navzočega Škofa napovedal aretacijo. Krepki Martin je ugovarjal:
— Zakaj? Jaz sem pošten delavec; imam ženo in otroke.
— Ogoljufali ste tega moža za 200 Din. Sicer pa se bo stvar pojasnila na policiji, je pripomnil stražnik.
Odšli so na policijo. Tu je Janez Škot razložil dežurnemu uradniku svolo nesrečo, kako je postal žrtev lahkovernosti. Drastično je pripovedoval:
— Po tisti veliki povoduji, ki aiam je uničila v Polhovem gradcu vse, zemljo in posestva, sem prišel v Ljubljano, da dobim kako podporo. Na Tržaški cesti me ie tale človek ustavil. Pozdravil me je:
— Dober dan, krigskolega! Ali me več ne poznaš? Bila sva skupaj pri gebirgšicih. pri 12. kompaniji. Kam pa greš?
— Iščem podpore za poplavljeuce. Kic bi jo dobil? Tebe se ne spominjam od vojakov.
— Podporo bova pa kmalu dobila. Poj-diva v mesto!...
Polhovgrajčan je nato nadaljeval:
— Pripeljal me ie v Lingarjevo ulico pred veliko nišo štev. 2. Tam smo se ustavila. On je skočil v vežo. Pristavil je: Malo počakaj. Podpora bo kmalu tu. Grem h komisiji, ki pobira blago za Polhovgradec. Cez nekaj časa Je prišel ven ter mi deial:
— Podpora je gotova. Dobiš nekaj blaga, obleke io drugih stvari. Vse Ze pokajo v. zaboj!
Janez Škof se mu je diato lepo zalivani in ga vprašal, če zahteva kako odškodnino za to. Neznani človek Je zahteval200 Din. katere mu je Škof rudi takoj dal. Človek je nato izginil s pristavkom, naj Janez kar tam nekaj časa počaka na podporo. Ker le na bilo zaboja, je šel Škof v hišo. a tam so ga debele gledali, ko je zahteval za sebe zaboj blaga in oblek«.
Svojo povest je Janez Škof zakliučil t zagotovilom:
— Gospod komisar! Ravuo ta človek je bil, ki me je ogoljufal. Dobro sem si ga zapomnil. Pa tudi mol brat Peter lahko to potrdi!
Aretirani Martin pa je komisarju kategorično izjavil:
— Gospod! Tega moža jaz nc poznam. Nikoli ga nisem videl. Tudi podpore nisem iskal za njega.
Ker je bila stvar deloma nejasna, so Martina začasno izpustili. Najbrže se je Janez Škot pomotil glede osebe goljufa, ki
j"e izrabil njegovo naivnost in obupanost po težki Katastrofi in ga opeharil za 200 dinarjev.
ANGLEŠKA KOLONIJALNA KONFERENCA
— London, 31. marca. Za dne 10. aprila je sklicana v London kolonijalna konfereuca, katere se udeleže vse one angleške kolonije, ki še nimajo avtonomije ter zastopniki onih pokrajin, nad katerimi ima Anglijiia pokroviteljstvo.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. Investicijsko posojilo 86.50, 87.50. Vojna škoda —, 340, Zadolžnire Kranjske deželne banke 20, 22, Zastavni usti Kranjsfc« deželne banke 20, 22, Ce-lj^ka posojilnica 195, 197, 19? (zaklj.) Ljubljao.^ka kreditna 150, Merkantima Kočevje 9&, 100, Prastediona 850, Kreditni zavod 160, 170, Trbovlje 415, Vevče 120, Stavbna d ruža d. d. 55. 65, >še-iirc 104.
ZAGREBŠKA BOBZA.
Efekti. 7odsL inve-st. posoj. 1921 86.5— 66.75, 2 in polodst. drž. rente za ratnu Štetu 337 — 338, Ljubljanska kreditna 152—154. Hrv. eskompt. banka 104-5 — 105, Kredit ivi banka Zagreb 93—95, Hipotekama banka 64 in pol — 65, Jugobanka 94 in pol _ 9o, Praštediona 850 — 855, Drava d. d. Osi jok 510 — 520, šećerana Osijek 450 — 460, lsis d. d. 45.5, Gutman 285 — 290, Sla vek s 101, Slavonija 27 — 29, Trboveljska 435 — 438, Union paromlin 300 — 310, Vevče 145 — 150, Agrari a 54 — 54.50.
Derise. Amsterdam 22,7805 — 22i*405, Dunaj 80046 — 803.46, Berlin 13.52 _ 13.55, Budimpešta 999.50 — 998.50, Bukarešta 36.25 — 36.75, Italija 260.74 — 262.74, London 276.20 — 277—, Newyork ček 56.75 — 56.85, Praga 168.30 — 169.10, Curib 10.94 — 10.97.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.36, London 25.25, Milan 23.84, Praga 15.40, NewyoTk 519.80. Dunaj 73.10.
— Trst: Beograd 38.27, London 105.85, Ornih 419.20
279062
Spmeia volilnega reda v afloflomna nesti
Volitve v srezke skupščine odgođene za nedoločen čas
Novi prispevki h klerikalni politični morali — Za Ljubljano, Maribor, Celje, Ptuj in Trbovlje je odpravljen dosedanji volilni red in nveden čisti proporc« — Klerikalci in radikali r
popolno izvedbe samouprave«
pevski zbor. »Grafiki« bo irnofai koncert gotovo ▼ spodbudo, da bo vztrajala ▼ svojem, hvale in priznanja vrednem delo.
Koncert Jadvure Pošenelore ta Vide Jerajeve. V Četrtek, dne 7. aprila priredita pod okriljem Glasbene Matice dve slovenski umetnici Jadviga Poženel in Vida Jeraj, samostojni koncert, na katerem bosta izvajali dve sonati za vijolino in klavir, gdč. PoŽene-lova sama pa Se tri klavirske komade. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Cerkven koncert r stolnici priredi stolno Cecilijansko društvo v sredo dne 6. aprila ob pol osmi uri zvečer. Izvajale se bodo izbrane orgelske in vokalne skladbe. Va orglah nastopi ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl. Sodeluje stolni pevski zbor. Petje bo vodil pevovodja »Ljubljane* Anton
Dolinar. Vstopnice se dobijo v Jugoslovanski knjigarni
Na velikem sobotnem koncertu na korist fondu za spomenik kralja Petra I. nastopi polesj ge. Maje de Strozzi tudi vijolin^st Karel Rupel, ki je eden najboljših gojencev ljubljanskega državnega konservatorija kakor tudi eden najboljših naših vijolinisMov, ki ima brez dvoma pred seboj še zelo lepo bodočnost. Vsak njegov dosedanji nastop je bil samozavesten, podavanje skladb je imelo vtis resnega umetniškega hotenja In prepričani smo, da bo njegov nastop tudi na sobotnem koncertu v vsakem oziru popolnoma usp-jL To nam jamči tudi njegov profesor Jaa Sla i s, ki je naštudiral z njim umetnine, ki se izvajajo na tem koncertu. Spremlja ga na klavirju konservatorisl Marjan Liposek, gojenec tukajšnjega konzervatorija. Vstopnice v Matični knjigarni.
Sfrememba opernega repertoarja. Abonente reda A opozarjamo, da se vrSi mesto za danes napovedane opere >Tajde< opera »Večni mornar« za njihov abonma. Opera >Tajda« se je morala preložiti vsled obolelosti ge. Lovsetove na influenci. Zasedba »Večnega mornarja« je sledeča: **ento poje ga. 2a lud ova, njeno pestunjo Mary gna. Potuč-kova, naslovno vlosro g. Holodkov, Erika g. Knittl. Dalanda g. Rumpelj, Dalandovega krmarja g. Mohorič.
Sedemdesetletnica primarija dr. V Gregoriča
Ljubljana, 31. marca.
Jutri, 1. aprila praznuje svojo sedemde* setletnico povsod dobro znani in upošteva« ni zdravnik, dr. Vinko Gregorič. Kot sin enega izmed poslednjih slovenskih ktrur* gov je po svoji promociji doktorjem vsega zdravilstva od L 1881 služboval v deželni bolnici kot asistent ter mnogo let kot pri* marij. Kot splošno priljubljen strokovnjak, ki je razu nel ter se poglobil v zdravniško vedo, si je že v prvih letih pridobil tudi obširno privatno prakso. Tudi ljudje z de* žele, v okolju Ljubljane so ga kmalu spo« znali in so radi hodili k njemu in še ho* dijo po zdravniško pomoč. Posebno, dokler ni bilo še po manjših krajih zdravnikov, si čestokrat lahko videl primarija drja. Gregoriča. kako se vozi v priprostem kolcslju na kmete vršit težko službo zdravnika*sa* m ari tanca. Današnji jubilar je pridobil ime zlasti kot strokovnjak za porodništvo ter je napisal iz te stroke tudi več znanstvenih razprav. Od i. 1892 je bil primari j derma> tološko venerološkega oddelka javne bol* cišnice v Ljubljani. Kot tak je vztrajal v vedno napornem in napetem delu do leta 1923.
Razun tega pa je bil dr. Gregorič tudi dober organizator, ki je korakal z duhom časa naprej. Bil te med ustanovitelji kranj* ske zdravniške zbornice in je bil mnogo let do 1. 1926 tudi na čelu te organizacije. A tudi mestna občina ljubljanska ter de« žela Kranjska sta našli v dr. Gregoriču ogilnega in požrtvovalnega pospeševatelja. Bil je več let marljiv ljubljanski občinski svetovalec in deželni poslanec. Prospeh in napredek Ljubljane mu je bil vedno pri srcu: zato ga najdemo tudi v prvi vrsti ustanoviteljev velikega in modernega hote« 1* ljubljanskega. Več let je bil predsednik te hotelske družbe in je z vnemo pospeše* val delo za promet tujcev na Kranjskem. Primari j dr. Gregorič zbira že mnogo let tudi spomine na minulo dobo Ljubljane ter bo njegova zbirka dragocena slika zgodo« vine naše metropole v pretekli in polpre* tekli dobi. Tudi s svojimi 70 leti je doktor Gregorič Še agilen tn Živahen. Ni še dolgo tega. ko ie opetovano javno predaval: a tudi v ljubljanskih listih še vedno lahko čitamo članke izpod niegovega peresa.
K jubileju mu iskreno čestitamo tudi mi in mu želimo še mnogo let utehe in počitka po dolgem, večinoma drugim po« svečenem življenskcm delu.
KDOR OGLAŠUJE
TA NAPREDUJE!
SBeleznica
KOLEDAR.
Danes: Četrtek, 31. marca 1927; katoličani: Amos; pravoslavni:  18. marca, Kiril.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča:  Drama:  »Ugrabljene Sabin-ke< C. — Opera: >Večni mornar«. Kino Matica: »Križarka«.
DE2URNE LEKARNE. Danes: Piocoli, Dunaj siva cesta; Bakar-Čič, Karlovaka cesta.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes in jutri so ua vrsti izkaznice serije M in N.
Dva zanimiva gosta na policiji
Radečan, artist iz cirkusa Klud-sky. — Rumun, ki noče v Italijo.
Dežurnemu policijskemu komisarju sta bila včeraj dopoldne predstavljena dva mlada moža, ki sta prebredla že vso Evropo in eden celo velik del Amerike. Dežurni komisar je začel najprej čitati kratko policijsko poročilo, ki navaja, da je službujoči stražnik danes ob 10. dopoldne prijel mladoga človeka na Tržaški cesti na Glincah, ker ni mocrel navesti svojega stanovanja in zaposlenosL Komisar je pozval glasno:
— Anton Simončič, sin Antona in Marije, rojen 19. februarja 1911 v Gradcu, pristojen v Radeče! Po poklicu artist. Ali ste Vi?
S sedeža je, kakor bi trenil, skočil mladenič nizke, a krepke postave. S sonornim. Čistim glasom je zapel:
— Ja! Artist Simončič!
— Kakšeo artist? Kakšna stroka je Val glavni poklic?
Na to vprašanje mladi Človek ni dal takoj odgovora, pač pa je začel v pravilni nemščini:
— Jockevreiter und Seiltanzer im Zirkus Kludsky.
— Kaj delate brez konja in žice v Ljubljani?
Mladenič je začel zgovorne, brez olepsa-vanja in prostodušno pripovedovati, da je bil štiri leta zaposlen v cirkusu Kludskem. Videl je vsa velika mesta Evrope, dalje mesta v Južni Ameriki in končno tudi Turčijo. V Carigradu je prestopil kot akrobat in jahač k neki filmski družbi.
— Torej bili ste v cirkusu Kludskega? Ali ste že bili kdaj v Ljubljani?
— Bil. Pred dvema letoma. Poznam tudi Ljubljančana Vojnovića, ki je pri cirkusu spreten krotilec medvedov in levov. Poznam tudi nekega Vrhničana Toneta, ki igra neumnega Avgusta In je spreten akrobat
— Torej Vam Ljubljana ugaja, ker ste se zopet vrnili?
— Hm, hm! Ugaja? Prišel sem dc!a iskat. OČe in mati sta mi pomrla. Prišel ?em jeseni lanskega leta k svojemu staremu očetu v Radeče. Ta mi je preskrbel delavsko knjižico in potem sem delal nekaj časa tudi v Zagrebu. Sedaj iščem dela. Znam vrtnarstvo. Veseli me zlasti čebelarstvo.
— Zakaj ne greste zopet k cirkusu?
— Wie? Nicht moglich! Jugoslavien hat keinen Zirkus!
Mladi jahač in artist Tonček je nadalje pripovedoval, da je v Ljubljani že prodajal srečke vojne odškodnine, toda posel mu ni Šel, ker ne zna jezika. Dotična razpečevalni-ca srečk v Ljubljani je zapisala v delavsko -knjižico, da je Tonček pošten in zanesljiv. Ker ni imel komisar nikakega utemeljenega razloga za odreditev zapora, ga je izpustil na svobodo s toplo željo, da Čim prej naj<ie primerno zaposlitev.
Tonček se je strumno zahvalil in odkorakal vesel iz komisarjeve sobe.
Pred komisarja je nato stopil nekoliko višji in robustni Rumun. Z njim je bila večja težava. Lomi italijansko. Komisar ga je kritično premotril in pristavil:
— Midva se že poznava. Vi ste Laszlo SOto. Pravite, da ste rumunski državljan, rojen 1. 1906 v Rakošu. Vi ste zelo izurjen skakač na vlake in z vlakov.
Komisar je pogledal v spise in ugotovil, da so pripeljali z Rakeka dne 24. marca Laszla Siita, ker je prekoračil mejo brez potnih dokumentov in drugih izkazil. Iz Ljubljane so ga odpeljali v Lopratec pred srezkega poglavarja. Radi prekoračenja meje je dobil samo 4 dni zapora, ki ga ie včeraj odsedel. Hoteli so ga spraviti v Italijo, a pred Postojno je skočil z vlaka ter potem počakal na tovorni vlak ki je vozil v Jugoslavijo. Neopazen se je tako pripeljal zopet na Rakek Tu se je snoči skril v nočni brziv-vlak ter se brez listka pripeljal v Ljubljano, kjer se je javil policiji, da je prišel v Ljubljano in prosi, da ga od premijo na Rumuu-sko.
— Kaj naj storimo z vami?
— Napravite, kar hočete. Samo v Ttalijo ne. Tam bi me gotovo zaprli, da bi bil črn. Najmanj za šest mesecev.
Oddali ga bodo srezkemu poglavarju v Logatcu. Tam ea bodo najbrže zo^et zaprli in nato izgnali čez mejo v Italijo. Rumun Suto se bo branil in je pristavil, da bo vedno skakal z vlaka, če ga bodo spravljali v Italijo.
Vlada je včeraj tik pred zaključkom razprave o finančnem zakonu in amandmanih predložila še dva amand«
mana, ki se nanašata zlasti na Slove« nijo. S prvim amandmanom, ki se na* naša na člen 114/j, se razveljavlja člen 34. zakona o volitvi občinskih zastop« stev v Sloveniji z dne 18. februarja L 1922. Ta zakon določa volilni red za avtonomne občine v Sloveniji in za občine z nad 10.000 prebvalci. V teh občinah je veljal sedaj takozvani ve* činski proporc, po katerem je dobila najmočnejša stranka takoj polovico vseh mandatov manj enega, ostali mandati pa so se po čistem proporcu razdelili na vse stranke. Po sličnem principu so sestavljeni tudi volilni redi za Beograd in še za nekatera druga večja mesta v državi; njegov namen je, omogočiti redno poslovanje občin* skih zastopstev s tem, da ima samo ena stranka absolutno ali celo dvetret* jmsko veČino, a nosi seveda za to tudi vso odgovornost za delo v občini. Za uvedbo tega sistema v Sloveniji pa so bili poleg tega merodajni tudi narodni razlogi, da ne bi mogli dobiti Nemci in nemškutarji v štajerskih mestih zo* pet odločilnega vpliva. Dosedanje par* letne izkušnje so tudi res pokazale, da se je večinski volilni sistem, ki je ve* Ijal v Sloveniji za Ljubljano, Maribor, Celje, Ptuj in Trbovlje, i v gospodar* skem i narodnem oziru obnesel.
Vzrok za odpravo dosedanjega volil* nega reda je jasen. Oblastne volitve so klerikalcem pokazale, da ljubljanske ob čine ne bodo dobili nikdar več v svoie roke. Večino je imel zagotovljen na* predni blok, zato klerikalci niso hoteli ničesar slišati o občinskih volitvah in zato so zdaj volilni red sDremenili. da bi se pri bodočih volitvah pojavile zo* pet številne maniše skupine in bi po* tem v kalnem lažje ribarili. Zavednost
Pred lanskimi občinskimi volitvami sta se v gostilni v Radnici Doleg številnih drugih gostov znašla tudi dotedanji radikalski župan Milovan Ilić in demokratski prvak Gjura Milanovič. Oba ugledna gospodarja, očeta obitelji in razumna moža. toda neizprosno zagrizena politična nasprotnika. Posebno pred občinskimi volitvami se ie mržnja med obema izpremenila v Dravo strast — in tako je bila naravna posledica njunega snidenja v gostilni, da sta se takoj sporekla in stepla.
Ker je bila Gjura pravi gorostas. Milovan pa mnogo slabotne.iši. so se slednjemu obetale batine. Ves Dlamenit v srdu je tedaj Milovan potegnil samokres in pognal v nasprotnika 8 strelov. S stolom v roki, katerega ie mislil ravno dvigniti v obrambo, se ie Gjura zgrudil in v krvi izdihnil.
Predvčerajšnjim se je v Smederevu vršila obravnava. Senat ie obsodil Milovana Ilica na 12 let težke ieče, razen tega bo plačal vdovi pokojnega Gjure 10.000 Din. dvema otrokoma istotako po 10.000 Din ter 4000 Din sodnih stroškov.
Večerni brzovlak. ki vozi iz Sarajeva v Bosanski Brod. se ie nedavni večer nenadoma ustavil Dri čuvajnici blizu male postaje Globarice. Kaj se je zgodilo? Čuvaj je dal signal za ustavitev, potniki so pohiteli iz vagonov. Na sprednjem delu lokomotive je prislonjen ob h'adno železie sedel neznan človek — mrtev. Njegova lobanja razbita, kri že strpljena, mrtvec sam hladen, neoremičen ...
Nesreča  je bila kmalu pojasnjena.
Ladislav Viadvka: 40
Skr.mst mrtvašnice
— Toda ti pozabljaš, da bi bili Vaška obsodili na več let težke ieče, ako bi ga ne bili raztrgali osi. Vedi bi itak ne bilo pomagano.
— Da. morda imaš orav. na to niti mislil nisem. Zdaj se siromaku ječe ni treba bati. VaŠkovo znanstveno delo je pomenilo revoluci o v moderni medicini in težko bo najti genija, ki bi to delo nadaljeval. Škoda, da ie ostalo tako malo od njegovih poizkusov.
— Gotovo so našli kaj v njegovi baiti.
— Motiš se. O poizkusih v bajti ni bilo duha ne sluha. Vse niegovo pehanje je nosilo pečat genna'nosti. Na vse je mislil in za vse ie vedel Že vnaprej.
— Samo na nekaj je siromak pozabil. Vse drugo ie vedel že vnaDrej. ni pa vedel  da sta dosri nevarni.
— Ne. mislim, da mu delaš tudi v tem noeledu krivico. Policiia ie prezrla
- sledove na eni dogi. Najbrže je mislila, da so to rane. ki iih ie prizadejal psu VaŠek v obrambi. Samo tebi zaupam.
ljubljanskega prebivalstva, ki ne bo bo več nasedalo raznim desperadom, pa jim bo prekrižala tudi te nacrte. Si*
cer pa je značilno, da o ljubljanskih občinskih volitvah še zdaj previdno molče in mesto razpisa volitev imenu« jejo nove člane v gerentski sosvet. G o* spodom sosvetnikom in gospodu komi* sarju se očividno nt treba bati, da bi bili prekmalu razrešeni svojih funkcij
Drugi amandman, ki ga je vlada včeraj predložila, se nanaša na volitve v srezke skupščine  Po zakonu bi sc
morale volitve razpisati najkasneje v petih mesecih po oblastnih volitvah. Ker so se vršile oblastne volitve dne 23. januarja, bi se morale vršiti volitve v srezke skupščine najpozneje 23. ju* nija. Tako radikali kakor klerikalci pa so se teh volitev zbali in zato s poseb* nim amandmanom izsilili pooblastilo, s katerim se sistira tozadevna zak. določ* ha in prepušč? notranjemu ministru, da po mili volji razpiše volitve, kadar se mu zljubi. Klerikalci, ki so se sedem !et sem vsaj na zunaj navduševali za avtononomijo. hočejo očividno na ta način zavlačevati popolno izvedbo sa* mouprave, kakor so se prej vedno bo* rili proti oblastni samoupravi. V glav* nem pa jim gre za to. da lahko nrovi* rano gospodarijo nad cestnimi odbori, ki so jih nedavno razpustili in nasta* vili svoje komisarje.
Ti novi prispevki k ilustraciji kleri* kalnega »stvarnega, koristi prebival« stva posvečenega delovanja v vladi* govore skupno s strankarsko spremem* bo volilnega reda v Trgovsko zborni* co, z odstavitvijo članov stanovanj* skih sodišč, razpustom cestnih odborov in drugimi sliČnimi dobrotami, tako jasno o klerikalni politični morali, da bi vsak komentar njihov vtis le oslabil.
Gluhi seljak Risto Rajič ie stopal po progi. V mraku ga je zadel odbijač in ga dvignil z močnim sunkom, da je nesrečnik z razbito lobanio obsedel na sprednjem delu lokomotive. Tako se je mrtev vozil nekaj kilometrov, dokler ga ni ugledal čuvai. ki je dal s;gnal. da se ie vlak ustavil. Mrtveca so položili na zemljo, da ga ogleda komisija, vlak pa je nadaljeval vožnjo Droti Brodu.
V Kruševcu ie bil morilec Aleksander Trifunovič pred tedni obsojen na smrt. Pred par dnevi pa ie začel v celici besneti kakor blazen. Ni še ugotovljeno, ali so se mu res zmešali možgani, ali samo simulira. Vsekakor ie novo stanje obsojenca Trifunoviča zainteresirajo novinarje. Prosili so torei za dovoljenje, da si Trifunoviča ogledajo. Obisk pa bi jih skoro stal živlienje.
Trifunovič je mrko čeDel vklenjen v svoji celici. Na vprašanja ni maral odgovarjati, marveč ie samo mrmral in rožljal z okovi. Naenkrat se je pognal kvišku, popadel neko desko in začel neusmiljeno udrihati, kamor je padlo. Celica je bila zaorta in da ni slučajno prisostvoval ietničar. bi bil Trifunovič potolkel vse novinarje, četudi so njegovi znanci izza prejšnjih obiskov.
Po tem ekcesu je sodni zdravnik \ novic vpričo novinarjev Dregledal uklenjenega zločinca. Ugotovil ie. kakor že prej. da Trifunovič res kaže nekaj zrakov duševne razkrojenosti. toda še več simulira.
Lani v marcu se le 15letna Poljakinja Ilonka Kuzimowiczeva soorekla z
da je truplo ene doge v naših rokah. Docent šafarik ji je dal dozo silnega strupa, ki povzroči takojšnjo smrt in ne zapusti nobenih sledov. Nikomur ni prišlo na misel obducirati osa. Policija je odredila, naj ga zakoplieio. Tako smo prišli za borih dvaiset kron do zelo važnega pripomočka, s katerim se bo morda dala pojasniti Vaškova skrivnost Za dvajset kron so nam redarji rade volje prepustili mrhovino. Vsi vemo, da smo zakrivili kazniivo dejanje, toda priznati nočemo, ker gre za važno odkritje, ki lahko postavi na glavo vso moderno znanost.
Safafik je že Dri površnem ogledu zastrupljene doge ugotovil, da je delal Polavsky presenetljive poizkuse na sebi. Ta njegov korak ie vreden največjega občudovanja in nriznania.
Poizkus ie bil težak in se ni obnesel tako. da bi mogel Vašek ukrotiti in obvladati pobesnelo dogo. ki ie bila vrhu tega še ranjena Smrtno ranieni Vašek je pa vendar imel še toliko moči. da je izbrisal vse sledove svoiega Do'zkusa. Doei sta planila nani očividno šele potem, ko so ga vsled izkrvavitve zapustile moči in ko se ni mogel več braniti. Ostala nam je samo mrhovina enega psa. vse drugo le Vašek ored smrtjo
mačeho in pobegnila iz domačega kraja Tarnopola. Prešla Je na Češkoslovaško, odtod pa v Avstrijo, kier se je radi nepoznanja jezika začela obnašati kakor gluhonema. Pot jo Je nesla dalje na Madžarsko in ker jo ie tod začela šikanirati policija, se je preselila v Rumun i j o. Potikala se je po Temišvaru, kjer ji je policija dala 400 leiev in jo odpravila v našo državo. Od VrŠca dalje je gluhonema simulantka v spremstvu svojega malega psička pešačila preko cele Srbije ter dosDela v Novi Pazar. Kosovsko Mitrovico in Prištino. Preživljala se je z beračenjem.
Potepuška Poljakinja bi bila svoje pešačanje nadaljevala bogve kam, da je ni — blizu sela Ostroža prestregel mlad Arnavt Mehmed Istan. Bila mu ie všeč, ker je res prav lepo dekle. A ko jo je ravno osvojil, sta Drišla mimo dva seljaka, ki sta zadevo Drijavila orožnikom. Aretirali so Mehmeda in Ilonko. Prvega je sodišče obsodilo na 4 leta ječe, Ilonka pa poide nazaj na Polisko.
Prosveta
Božiukjr: Eros in Psyshe
(Premiera v ljubljanski operi.)
Rožickv je menda šele tretji poljski operui komponist na našem repertoarju Moniuszko-va »Halkac se je včasih izvajala v več zaporednih sezonah in bi še danes ugajala, Muncb-heimerjev »Mazeppa« je zanimal In Rožicke-ga »Eros in Psyche< sta sinoči na publiko močno delovala z izvrstnim, pestrim, poetičnim dejanjem, lepo opremo ter prav dobrim izvajanjem. Težje je z uživanjem te glasbe, ki so jo podali ob Verdiju, Puccinijn in starih melodikih vzgojeni publiki brez potrebne informacije in pripravci. Z>e tovariš —č v »Jutru« je povedal mote mnenje, da bi bila morala uprava v svojem repertoarju dospeti do Rožickega šele postopoma, ne pa skokoma, metodično, ne pa kakor prinese slučaj. Treba bi bilo predavanja o glasbenem impresionizmu, ekspresionizmu in internacionalizmu, ker same besede v reklamskib noticah publiki ne povedo ničesar. Ali pa naj bi uprava dala vsaj napisati razpravico o teh crlasbenih strujah, o Rožickeca glasbenih težnjah in sredstvih Ker vsega tega ni bilo. je bila publika po tej glasbi le osupla ali dolgočasna; ie krasne scene, bujno dejanje in posamezne kreacije so vzdržale zanimanje za silo do konca.
»Eros in Psvche« je gotovo silno zanimiva, za izvajalce izredno težka opera. Dajejo jo po poljskih in nekaterih modemih nemških odrih; za široko publiko pa ni nikjer. Dr. Jul. Kapp pravi v svoji objektivni zgodovini opere sedanjosti, da »se blešči v impresionistični krasoti barv, da je dokaz močnega talenta, ne da bi poslušalca prepričala*.
Uprizoritev je bila za naše razmere prav lepa. Akad. slikar Iv. Vavpotič. režiser KnPil in dirigent Neffal so ustvarili prav vse. kar je pri nas mogoče. Drama sama ponuja domišljiji inscenatorja prilik za sijaj in razkošje v vseh slikah v izobilju.
Ga. V. ČaTetova »e pevski in igralski izredno naporno partijo Psyche obvladovala sama. Marsikje jo pojeta dve pevki. Igralski je bila prav dobra in pevski je docela ustrezala. G. R. Bukšek je izražal brutalnega materijal ista Blaksa popolnoma po njegovem značaju. G. Banovec kot Eros je bil v vsakem pogledu zelo simpatičen in je pel z vso sladkobo svojega toplega glasu. G. Betetto kot kristjan in ga. Thierrv-KavČnikova kot opatica sta podala dvoje močnih kreacij. Gg. Ribičeva, Potučkova, Poličeva, M i tro v ič. Janko, Mohorič, Perko in dr. so epizodne partije dobro izvajali. Zlasti živa je bila predzadnja slika pri bankirju. Zelo zadovoljiv je bil balet, ustrežljiva zbor in orkester.
• K operi se po reprizi Še povrnemo. Za danes zadoščaj konstatacija, da smo imeli sinoči zares zanimiv operni večer. Fr. G.
Koncert »Grafike« je snoči do zadnjega'kotička napolnil filharmonično dvorano, kar je najboljši dokaz za ugled in priljubljenost tega odličnega delavskega pevskega zbora, a tudi dokaz, a kakim razumevanjem in priznanjem spremlja ljubljansko muzikalno občinstvo kulturna prizadevanja naših 1e-lavskih organizacij. Koncert, ki ga je pod vodstvom prof. Grobminga izvajalo blizu 30 pevcev, je to zaupanje v polni meri upravičil. Pričal je o stalnem napredovanju zbora, ki se posebno odlikuje s svojimi basi in se bo še bolj spopolnil, ko se ojači v tenorju. Vse točke so bile sprejete z živahnim aplavzom, Jerebovo »Pelin roža« z baritonskim solom pa so morali celo ponoviti. Kot solist je nastopil g. Kovač, ki je ob klavirskem sprem-Ijevanju g. Balatke zapel dve pesmi in moral še tretjo na vreči. Ravno tako je moral že *a-koj ob vstopu iskreno aklamirani g. dr. Cerin s svojo godbo ponoviti intermeco iz Parmo ve Ksenije. Zaključek in višek koncerta je tvorilo razmeroma težko Rubinsteinovo »Jutro«, ki sta ga skupno izvajala vojaški orkester in
uničil. Nesrečnež ie bil tako razmesarjen, da pri obdukciji niso ničesar našli. Toda docent Šafafik domneva nekaj, kar na mora ostati taino. Niemu so namreč dovolili prisostvovati obdukciji žalostnih ostankov VaŠkoveea trupla in tako je marsikaj videl, kar so zdravniki m sodniki orezrli.
Danes popoldne bomo nadaljevali preiskavo. Izredno važen oriDomoček Že imamo. Med nekim poizkusom je namreč ležala na mizi Dri docentu ša-fafiku neka publikacija in Vašek je v naglici napisal na platnicah nekaj opomb. Pozabil jih ie izbrisati in tako smo prišli do važnega vodnika, ki nam utegne pokazati pot h končnemu cilju.
— Ne razumem povsem, kai je prav za prav nameraval Vašek.
Ukvarjal se ie s prastaro idejo človeštva. Kakor že mnogi drugi genijalni možje ored njim. ie razmišljal tudi on, kako bi se dalo človeško življenje na zembi podal sati Hodil »e svoja pota vendar se ie pa opiral na rezultate znanstvenih poizkusov in ooazovanj. ki so jih dosegli drugi učenjaki. Imena nekaterih so ti že znana. Gotovo se spominjaš oomlajevalnih poizkusov dr. Sf einacha.
— Cuj, to ime je večkrat izgovoril
Mora, ko sta se med mojo boleznijo z j možem posvetovala v sosedni sobi.
— Tudi moje misli že uhajajo v smeri, ki si io pravkar omenila. To je zelo
I važno. Morda se tudi k temu še povr-I nemo. kadar bo stvar dozorela.
— Vrniva se zdaj k dr. Steinachu. Mož je razbobnal vest o svojih čudovitih poizkusih po vsem svetu. Naš uče-niak, profesor N., je ubral Isto pot in je Steinachovo pomlajevalno metodo že v marsičem izpopolnil.
Ljudje so videli prvotno v Stelna-chovih poizkusih pohlep po slavi in bogastvu, toda poznejši poizkusi drugih učen akov so pokazali, da Steinach ni egoist Njegovo epohalno delo nima s sebičnostjo ničesar opraviti.
Morda si prezrla v novinah vest, da je profesor VVilhelm v Santfagu de Chile dokazal, da so se s pomlajevalno operacijo razmnožila rdeča krvna telesca. Tudi stanje živčnih celic se je znatno zboljšalo. Profesor VVilhelm trdi, da je to odkritie velikega pomena za lečenje kloretičnih pojavov v organizmu in težkih anemij.
Zdi se nam. da ie deloval Polavskv na podlagi poizkusov prof. N. Ustvaril si je lastno teorijo, ki jo ie skušal dokazati tudi v praksi.
— Kaj je pa odkril profesor N.?
— V bistvu to-le: Telesna snov se sčasoma zgoščuje. To zgoščevanje je vzrok, da se začne človek starati.
To je - torej temelj pomlajevalnih poizkusov.
Tudi pri nas se pečajo nekateri učenjaki s pomlajevanjem. O vseh poizkusih še nisem informiran. Prroovedujerh ti pač tako, kakor sem slišal praviti druge.
Profesor N. pravi, da se vrši v živem telesu mnogo procesov, čijih temelj je sličen onemu Dri staranju. O staranju trdi. kot sem ti že omenil, da je posledica zgoščevanja žive snovi.
Zgoščevanje Da ni trajno, kajti sledi mu zopet razredčenie žive snovi.
Na raznih kraiih telesa se zgoščuje odnosno stara različna snov. da se zopet na drugih krajih razredči. Temu razredčenju pa sledi večja zgostitev.
Saj nI brez podlage Že opetovano izražena bojazen, da bodo imeli Ste;na-chovi in Voronovi Domla?evaIni poizkusi za posledico naglo staranie.
Naloga vede je torej po mnenju profesorja N dokazati, ali se moremo tem posledicam, to se pravi naknadnemu pospešenemu staranju, izogniti.
Dogodki križem Jugoslaoiie
Poboj med strankarskima prvakoma. — Mrtvec na lokomotivi. — Na smrt obsojen blaznik in novinarji. — Pustolovska Poljakinja v objemu Arnavta.
33
9667
Dnevne vesti
V LJubljani, dne 32. marca 1927.
— Odlikovanje dveh našita znanstvenikov. Češkoslovaška poljedelska akademija v Pragi je imenovala med drugimi za svoja
dopisna člana profesorja ljubljanske univerze dr. Frana Jesenka in docenta beogradske univerze Gradojevića.
— Iz državne službe. Vpokoleni so davčni upravitelj v Novem mestu Rudolf Vaj-keler, v področju ministrstva za Sume in rudnike pa Matko Rupnlk v Boh Bistrici ter Ivan Srebrnic in Anton Mrak v Ljubit ani
— Vozne olajšave za češkoslovaške le*
tovišcarie. Mnoge dalmatinske gospodarske organ'zaclje so sc obrnile na trgovinskega ministra s prošnjo, da bi država omogočila češkoslovaškim letovišcarjem vozne in druge olajšave. DalmaUnark* gospodarski krog! zahtevajo dalje, naj država omogoči plasiranje   češkoslovaškega   kapitala   v našem
Primorju, ki bi omogočil moderniziranje naših kopaliSč in letovišč.
— Prepovedan romunski koledar. Notranje ministrstvo le prepovedalo uvoziti in širiti v naši državi rumunski koledar i-Kalendarul FamiHel pe acml 1927« in sicer radi članka o sovjetski Rusiji, v katerem se propagira boljševizem in komunizem.
— Oblastne kontrole. Glavna kontrola le razpisala natečaj za računoispitače prt oblastnih kontrolah. Glavna kontrola bo postavila pri vsaki oblastni kontroli po dva računoispitača, ki se bodo plačevali iz oblastnih proračunov. Imeti morajo kvalifikacijo računoispitačev glavne kontrole, ker bodo imeli tudi niihov čin in plačo. Kandidati morajo predložiti svoie prošnje s potrebnimi dokumenti najkasneje do 10 aprila t L ter morajo v njih označiti oblast, na katero reflektirajo.
— Srednjeevropski gostimlčarski kongres na Dunaju. Začetkom maja se bo vršil na Dunaju velik kongres gosdlničarskih orzanlzacij, katerem bodo zastopane Nemčija. Poljska Češkoslovaška. Avstrija. Italija, Madžarska, Rumunija in Jugoslavija. Pripravljalni odbor je pozval naše go-stilničarske zadruge, naj določijo delegate za ta kongres.
— Švicar]] v Beogradu. V torek je prispela v Beograd večja skupina zastopnikov švicarske trgovine In industrije. Na kolodvoru so sprejeli goste tajnik švicarskega konzulata, prokurist družbe «Putn:k» in zastopniki beogradskih gospodarskih korporacij. Jutri se odpeljejo Švicarji s parnikom v Orahovo in Zaiečar. v nedeljo pa odpotujejo v Niš. V ponedeljek odpotujejo v Carigrad, nato pa preko Soluna v naše Primorje, kjer ostanejo delj časa.
— Zagrebški magistratnl uradniki na letovišču. Društvo mestnih uradnikov in nameščencev je letos vrlo praktično rešilo vprašau'e odmora svojih Članov Najelo Je v Crikvenici vilo «M4ro» z 12 sobami, kjer bodo člani lahko meuiaje prebili letošnje dopuste Čeloma dnevna oskrba bo za osebo znašala samo 40 Din, kar Je vsekakor malenkosten znesek
— Umorit dekle In sebe V okolici Mo-starla je Radoje Maric iz ugledne kmetske obitelji ljubimkoval z lepo Ilinko Jok a novi će v o. Njegovi stariši so nasprotovali in flinka je začela ljubimkati z drugimi fanti To je tako raztogotilo zaljubljenega fanta, da je predvčerajšnjim nabil samokres ter ustrelil dekle In sebe. Sam je takoj padel mrtev, dekle pa je še pri življenju.
— Veseli   mesar   in   njegove tatvine.
Mesar Avgust Krištof Je v Zagrebu zahajal k prodajalki perutnine Mariji Peklov! ter opazil, da skriva svoj denar v postelji pod vzglavje. Najprej Je izmaknil 8000 Din in se podal na veselo potovanje širom Hrvatske in Slavonije, Ko Je vse zapravil z ženskami in p'jačo, je prišel v drugo v Zagreb in pobral 90000 Din Čez čas se Je zopet zglasil in izmaknil vse ostalo. Zdaj šele je Feklova dognala, da JI je ukradeno premoženje: celih 25.000 Din Mesarja Kristova, ki se je zopet klatil z dekleti od mesta do mesta, so te dni prijeli In oddali sodišču v Zagrebu .
— Mednarodna razstava čttimov v Parizu. Muzej dekorativne umetnosti v Parizu hoče napraviti več razstav čilimov (preprog). Prva bo otvorjena v juniju in bo obsegala Finsko, Skandinavijo, Madžarsko, Poljsko, Ukrajino, Rumunijo in pa našo kraljevino. Ministrstvo trgovine In Industrije se obrača na vse privatne posestnike, ki bi nreli kak posebno dragocen in umetniško iep čilim, starodaven aH modem s prošnjo, nai bi ga posodili ministrstvu v ta namen. Material bo zavarovan in posoditellem vrnjen takoj po zatvoritvi razstave, Event-Prijave je oddati pri mestnem magistratu ljubljanskem.
— 2eleznlSka nesreča pri Osijeku, Predvčerajšnjim popoldne je pri Koški blizu Osijeka skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka ter potegnila seboj 5 vagonov, ki so precej poškodovani. Ljudskih žrtev ni bilo, pač pa je materijalna škoda precej velika. Promet je v zastoju.
— Kazen za vojaške globe. V Osijeku je sodišče obsodilo bivšega narednika Ml-lorada Gjurica na 7 let ječe. ker je v pijanosti sredi Osijeka zahteval od dobrovoljca Paga ča 36 Din in zahteval, da mn naslednji dan prinese še 300 Din. ker da ga bo sicer prijavil za tatvino drv.
— Zagonetna letalska nesreča orl Raba. S Sušaka poročajo, da so bili oredsinočnjim blizu otoka Raba najdeni ostanki potniškega hidroplana, ki Je vzdrževal zvezo med Trstom in Jadranom. Za ponesrečenimi zrakoplovci ni sledu, podrobnosti nesreče vobče niso znane.
— Velikonočne razglednice dražbe sv. Cirila in Metoda so izšle ravnokar in se dobe v pisarni C M v Narodnem doma. Razglednice le Izvršil domač umetnik. — Komad stane 1 P»n. — Ena razglednica nas spominja na največje veselje otrok v Velika noči. druga nam kale tragedijo naših
zasužnjenih bratov. Rodoljubi! Ko boste voščili svojim dragim praznike, sezite po teh razglednicah In pokažite, da Vam je domoljubje ne le v besedi, temveč tudi v dejanju. Naši narodni trgovci naj se pravočasno založe z C. M razglednicami. Na občinstvo apeliramo da zahteva povsod le naše narodne razglednice. 325-n — Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo 3. aprila t l. ob poi & zvečer V. Hugojevo dramo »Marija Tudor«, ki se to pot prvič uprizori na slovenskem odru Igra nam kaže strastno angleško kraljico, ki Je svoji ljubezni žrtvovala vse. tudi državne interese, kar je dalo povod za pobuno med ljudstvom in plemenitaSl. Od tega pisatelja smo videli na našem odru že igri »Lukrecila Borgija« in »Angelo«. Tudi drama, ki se uprizori prihodnjo nedeljo za imenovanima ne zaostaja. Gledališka se zli a se biiila koncu, zato pokažite to pot vsi, ki ste pohajali k našim predstavam, da znate ceniti ogromno delo in trud naših kulturnih delavcev na odru. 324-n
l? Ljubljane
—U Soboto! francoski koncert v union-
ski dvorani je prva prireditev v prid fondu za postavitev spomenika kralju Petru v LJubljani. V reprezentančnem odboru za postavitev spomen ka so zastopani brez izjeme vsi predstavniki našega kulturnega, gospodarskega ij političnega življenja S tem je dobila ta akciia vsenarodni značaj. Zato mora tudi sobotni francoski koncert pokazati, da Slovenija na Čelu z Ljubljano ne bo dopustila, da ostane započeto delo de-dovršeno. Apeliramo na ljubljansko občinstvo, da se koncerta v čim večjem številu udeleži in s tem dokaže, da je LJubljana tudi pri akciji za postavitev spomenika prva.
—lj Nov park v Tivolija. V kratkem iz-roče lavnemu prometu že povsem zgrajeni in zasajeni novi park v Tivoliju ki leži na levi strani glavnega tivolskega drevoreda Park so začeli prirejati >ansko spomlad. Steze so že povsem urejene w tudi nasadi bodo v kratkem dovršeni Po izvršitvi parka prično z gradnjo nove velike ceste Iri bo podaljšek Knaflleve ulice Za cesto določeni del travnika ie že obsajen z velikimi kostanji.
—11 Nova mrtvašnica pri sv Križu. Stara mrtvaSnica pri sv Krištofu na Dunajski cesti ne odgovarja v nobenem oziru sanitarnim in drugfm predpisom glede mrtvašnic. Doslej so še vedno vozili v te mrtvašnico vse samomorilce in ponesrečence To ■eto prično graditi na pokopališču pr* sv. Križu novo poslopje, kler bo velika, moderna mrtvaški veža. opremljena tudi z vsemi potrebščinami za sodno obduciranje trupel.
—U  V občmskl sosvet linblfanskl sta
naknadno še imenovana gg. Fran Kolman. veletrgovec. in Fran Pust. tesarski mojster.
—h Predavanje v «Pravnika*. V petek dne 1 aprila t 1 bo predaval v društvu »Pravniku* g. dr Ludovik Bohm. ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani: Aktualni problemi »Društva za socijalno politiko* Predavanje se bo vršilo na sodišču ob šestih popoldne, soba štev. 79. Na predavanje so vabljeni vsi, k: se zanimajo za socijalno politične probleme
—lj Akademsko društvo »Treznost« na ljubljanski univerzi sklicuje svoj sestanek na petek, 1 aprila t I! ob pol 15. v balkonsko dvorano Dnevni red običajen. Vabimo vse prijatelje našega pokreta
—tj Našla se je srednia vsota denarja v Prešernovi ulici, med trgovinama Čuden in Frisch Lastnik dobi denar pri g. Liko-zarju v Mestni hranilnici.
—lj Onemogel starec. V Spodnji Šiški na Celovški cesti se Je včeraj okoli 16. nudil pasantom pretres-liiv prizor, kako je ležal na tleh popolnoma onemogel in izčrpan siromak. 80-letni Andrej Zajec, doma tz Podgorice pri Črnučah. Napotil se je ves betežen in izčrpan v Ljubliaoo. da bi ga sprejeli v bolnico V šišk* se je nezavesten zgrudil na tla Poklicali so rešilno postajo, ki Je starca z rešilnim vozom odpeljala v bolnico Tu sc njega sprejem odklonili, na kar mu je pol idi a nudila za eno noč zavetje,
—lj Nesreče. Pri tvrdki »Spectrum« v Šiški zaposleni 3U-letni delavec Ivan KrelJ se le včeraj sporekel s tvrdkinim nameščencem I. M Ta Je Krelja v razburjenosti s topim predmetom udaril po desnem očesa take močno, da mu le prizadejal poškodbo m so ga murdli odpeljati z rešilnim avtom v jjvny- bolnico — Elektrotehničnemu vajencu. 15-letnemu Hermanu Gradu, zaposlenemu v tovarni »Transformator« na Dunajski cesti, le včeraj po nesreči padel težak kos železa na desno nogo, ki jo le precej poškodoval. Ostati bo moral dalj časa v javni bolnici. — Včeraj popoldne so iz Litiie v Hubliansko bohrco pripeljali triletnega delavčevega sfna Stanka Miklavčiča. ki j? bil močno opečen po vsem životu Dne 22. t m. Ie Mlklavčičeva družina pomagala soseda snažiti neki travnik na Gradišču pri Litiji. Triletni sinček Je hodil sam brez nadzorstva okrog Smeti in suhHad so spravllall na kup, ki so ga potem zažgali Stanko te prišel gorečemu kupu tako blizu, da se mu Je vnela obleka.. Po vsem telesu le dobil težke opekfcne. Prvo zdravniško pomoč mu ie nudil domači litijski zdravnik Ker pa so postale opekline vedno opasnejše. so ga odpeljali v ljubljansko bolnico.
—lj Tatvine. Anton Cerar, krojač na Ambroževem trgu je porciji prijavil, da mu le nekdo na Vrazovem trgu iz suknje izmaknil listnico, v kateri le bilo 500 Din gotovine to druge malenkosti Na Zrinjskega cesti stanuJočemu profesorju loslpu Lav-renčtču le z dvorščnega balkona njegovega stanovanja neznan človek odnesel dve beli rjuhi.
Otroške oblekce: Krtstoflč . Bučar.
—*j Št Jakobsko-trnovsaa moška Cfrfl-Metodova podružnica vabi vse svoje prijatelje na svoj običajni letni občni zbor. U se bo vršil dne 31. t m. ob 20, v restavraciji Kavčič na Privozu. 323-n
—lj Ribiške priprave« orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri po-skarjo F K. Kaiser. Ljubljana 18 L
—1] Drobna policijska kronika. Aretiran je bil včeraj popoldne neki starejši mož radi suma goljufije, češ da Je na zvit način lansko jesen nekemu Polhovgrajčanu izvabil znesek 200 Din z obljubo, da mu preskrbi podporo za poplavUence. Aretiranec je dokazal neutemeljenost očitka, na kar je bil izpuščen. Snoči in danes zjutraj ie policija prijela štiri izgubljenke, ki so se potikale   po   raznih   hlevih   v predmestjih.
Vse so nevarno spolno bolne, — Neki alkoholik je bil aretiran radi incidenta v neki gostilni na Miklošičevi cesti Prijavljeni sta dve tatvin Ovadene so aenatere osebe radi nedostojnega vedenja, prekoračenja policijske ure in g-*dbe brez dovoljenfa. Javljen ie slučaj poskusa samomora. Družinski oče A. F. si Je hotel končati Življenje radi težkih razmer Osem kolesarjev je ovadenih radi cestnopolicijskega reda. ker so vozili po hodnikih
—U Ugoden nakup nogavic vezenin In žepnih robcev le pri O. Dobe.cn Pred škofijo. 5iL
17 Celja
~—<s Novm tovarna v Gaberju. Tovarnar WeSten v Gaberju gradi poleg evnjs- tovarne za posodo novo tovarniško poslopje, v katerem se bodo proizvajala umetna gnojila. Novo poslopje bo še to leto pod streho.
—c Obeni zbor Ciril-Mctodovib pod rut nie ▼ Celja (moške in ženske)    bo v torek, dne 5. aprila ob S. zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Članice in Člani se vljudno vabijo, da se občnega zbora udeleže.
—e Imenovanje. Na sodniško mesto pri upravnem sodišču v Cei ju je imenovan v l kategoriji 4. stopnje g. dr. Ivan Likar, doso-daj državni pravdnik v Celju.
—c Imenovanje. Na sodniško mesto pri upravnem sodišču v Celju je imenovan v I. kategoriji 4. stopnje g. dr. Ivan Likar, doae-daj dri. pravdnik v Celju.
N0GAVI CE
1
najboljSe. naj trpcinejše* 'Zato ric3icGrief?e
17 Maribora
—m Točen čas javnih ur. V Mariboru
sicer ne pr manjkuje javnih ur, toda popotnik, ki bi se hotel orijentirati po njih, bi prišel v hudo zadrego. Vsaka namreč meri čas po svoje. Diference znašalo Često po 30 minut. Da se te nerednosti odpravijo, je dala sedaj mestna občna temeljito popraviti uro na stolnem zvoniku Pravijo, da bo potem točne j še merila čas po srednjeevropskih pravilih in se bodo morale po njej ravnati vse ostale javne ure.
—m Snaženje ulic zopet ponoči. Mestni
svet je odredil, da se vrši pometanje in snaženje glavnih ulc v poletni dobi zopet ponoči. Ta ukrep je vsekakor pozdraviti, zlasti, kar se tiče najprometnetših ulic in Glavnega trga. kjer le pometanje podnevi v času največjega prometa skrajno nehi-gijenično. Obenem se Je tudi uredilo vpra-Šanie snaženja železniškega vijadukta na Meliski cesti, ki snada sicer v oskrbo železniške uprave, ki pa doslei ni skrbela za čiščenje Sedaj je mestna občina sklenila z železniško upravo dogovor, da bo občina v svoji režiji skrbe'a za red in snago. Bilo pa b» le želeti, da bi se tudi Škropljenje cest uredilo tako da bi nam ne bilo treba požirati prahu Upamo, da bo to sedaj tem lažje  ker ima občina svoj avtoškropilnik.
—m Drava zopet narašča Vsled tajanja snega v gnmjf dravski dolini je začela Drava v zadnjih dneh naraščati Je to vsakoletni pojav In *e ni bati kakih poplav, razen če bi nastopilo zopet dolgotrajno deževje
—m Novo katastrsko mano za mesto Maribor je sklenil napraviri mestni svet. Sedania katastrska mapa le že zelo stara in že dolgo več ni v skladu z deianskim stanjem Tozadevno le Že sklenjen dogovor z državno upravo In se bo z razmeritvijo pričelo v naikrajšem času
—m Neumestna redakcija. Kakor poročajo se s 1 aprilom ukine orožnlška postaja na Teznu pri Mariboru Tezno je velik industrijski center kjer le orožnlška postaja v Interesu javne varnosti nujni potrebna In se Je že često naglašalo, da bi se moralo število orožnikov povečati, da bi lahko tem uspešnejše vršili svojo službo. Zato je uk«n;tev oro$niške postaje tem bolj neumestna vse dotlej, dokler se v Mariboru ne ustanovi policijska direkcija in podrede vse okoliške občine državni varnostni straži v Mariboru
—m Ureditev Magdalenskega p*rfca. Odkar Je prišlo magdalensko Olepševalno društv-) v slovenske roke Je opažati napredek na vse strani Magdalenski park se je znatno povečal, lepo uredil, razkopane jame zasule in namestile nove klopi Sedal dobi park še električno razsvetljava tako da bo v vsakem oziru lahko ustrezal svojemu namenu V poletni dobi se bodo vrši H vsako nedeljo koncerti, kar bo gotovo znatno dvignilo zanimanj« za ta del še do pred kratkim zelo zanemarjenega mesta.
Grozeči stonovonlski kaos u Liubllani
Zastoj v poslovanju stanovanjskega sodišča. — Sodišče se preseli v Kresijo. — Veliko število sodnih odpovedi. — Vlada je zopet kupila veliko privatno hišo.
Poročali smo že o zadregah, v ka* tere je zašlo v veliki meri po zaslugi klerikalnih od reševalcev Ljubljane na. še stanovanjsko sodišče. Sodišče prehaja že v stadij likvidacije, ker bo s koncem aprila izgubilo velik del svojih agend. Vrhu tega se mora stanovanj« »ko sodišče že v prihodnjih dneh pre* seliti, ker so mu bili dosedanji lokali v bivši šentpeterski vojašnici sodno odpovedani. NJamestilo se bo sedaj v K. resi ji ob frančiškanskem mostu v prostore, kjer je bil do sedaj magi* srratni gradbeni oddelek, ki se je umaknil v druge prostore istega po* slopja.
Da bo zmeda še večja, so klerikalci v svoji strankarski nestrpnosti odsta« vili dosedanje že točno vpeljane in do. bro verzirane Člane stanovanjskega so« dišča in jih nadomestili z novimi go* spodi, čeprav staremu stanovanjskemu sodišču ni moge1 nihče očitati pristra* nosti. najmanj pa še politično pristra* nost. Sicer krožijo po mestu zanimive anekdote, kako se je nekemu ugledne* mu gospodu iz vrst SLS godila «krivi* ca», da ni mogel dobiti stanovanja, ki bi mu bilo všeč dvomimo pa. da bi mogla biti samo taka zadeva vzrok sprememb pri stanovanjskem sodišču, zlasti ker so se spremembe izvršile po vsi Sloveniji. Skoro povsod so bili od* stavljeni dosedanji sodniki in imeno* vani novi sami klerikalci ali pa vsaj klerikalni simpatizerji.
Tz gori navedenih razlogov je zašlo poslovanje ljubljanskega stanovanjske* ga sodišča v popoln zastoj. Včeraj do* poldne ie sicer novi namestnik pred* sedntka stanovanjskega sodišča (pred* sednik ie po zakonu vsakokratni veliki župan) vladni svetnik g. dr. Andrejka prevzel agende sodišča, vendar pa raz* prav djede dodelitve stanovanj in gle« de odpovedi zaščitenih stanovanj še tako dolgo ne bo, dokler se sodišče ne preseli.
S 1. majem preidejo vse odpovedi stanovanj v kompetenco okrajnega so* dišča, ki že sedaj rešuje odpovedi vseh nezaščitenih stanovanj. Tekom marca je bilo pri okrajnem sodišču vloženih 109 sodnih odpovedi. Sodni deložaciji sta bili v tem času izvršeni samo dve. pač pa jih je tekom aprila pričakovati več. Po računih poznavalcev ljubljanskih stanovanjskih razmer bodo s 1. majem odpovedana v Ljubljani stan o* vanja okrog 300 strankam, tako da se nam je za takrat bati pravega stanovanjskega kaosa.
Veliko razburjenje v javnosti, zlasti pa pri rodbinah, ki so brez stano* vanj. povzroča dejstvo, da državna uprava za svoje urade še vedno naku« puje stare hiše in noče graditi novih. Tako je nedavno šumska direkcija ku* pila hišo na Bleiweisovi cesti št. 1. V tej hiši, ki je last Korzikovih dedičev, je nastanjen del orožniškega povelja srva, v njej pa je rudi osem privatnih strank. Kupna oogodba med Šumsko direkcijo in starimi lastniki omenjene hiše je že perfektna in je sedaj v teku akcija za lastninski prenos hiše. Pri* vatne stranke v hiši so seveda v veli* kem strahu, ker vsak dan pričakujejo, da jim bodo stanovanja odpovedana, humska direkcija je imela doslej se* dem uradnih prostorov v poslopju nemškega viteškega reda na Valvazor* jevem trgu. Ti prostori so ji bili sodno odpovedani in šumska direkcija se mo* ra izseliti. Namesto pa, da bi vlada za njo in za druge svoje urade, ki so na* stanjeni v Ljubljani po raznih privatnih hišah in zavzemajo veliko število stanovanj, zgradila lastno uradno po* slopje in tako vsaj malo pomogla k omiljenju stanovanjske krize, je to krizo le še poostrila s tem, da je znova okupirala več stanovanjskih prosto* rov.
Gosoodorstuo
Sladkorni trg
Kritični položaj na sladkornih tržiščih je dosegel pretekli teden vrhunec in Kubanci so napeli vse sile. da preprečijo nadaljno padanje cen. V ta namen so se posluževali tako zvanih posredovalnih kupčij in vesti, da je pet največjih kubanskih podjetij že končalo sladkorno kampanjo in da bo začetek nove kampanje zopet preložen na l januar 192S Obe vesti se doslei nistn potrdili. V izkazu za tretji marcev teden fe rečeno, da obratuje na Kubi 176 central. Razpoloženje na new-verskem trem je Še vedno labilno. Kubanci širijo vesti, da imajo dovolj starih zalog in da lahko novo kampanjo odffode. Po zadnjem izkazu so dosegle zaloee v kubanskih pristaniščih 1,120.000 ton. torej za 120 0O0 »on več kot lani. Ako končajo do konca aprila vse kubanske centrale svojo produkcijo, kar je zelo verjetno, bo konzum razdelien na osem mesecev od konca stare do za četka nove kampanje, kar pomeni, da bo ta doba razmeroma za mesec dni. v primeri z normalnim letom pa za dva meseca daljša Tudi v ameriških pristaniščih so zalosre zelo velike. Kar se tiče začetka nove kubanske kampan'e iti obsega njene produkc»ie. bodo zopet odločale newyor$ke b»nke Proti novi omejitvi pro-dnkriie bi Kub»nci energično protestirali. Omejitev so izrabliale doslei druse države, osobito Portoriko AW» bi se morala kubanska sladkorna produkni* še bolj omejiti, bi bila vrata inozemski «sl?HVorni trstiki na ste-žaj odnrta. Pole* tecra ovirajo »ocen vnogled v razmeie na slakomem tr*m evropski posevki in politične zm«»^*» na Daljnem vzhodu.
Promet na nevv^rškem tnu ie bil pretekli teden razmeroma m a P* en. Samo izjemoma ie doseerel dnevno 60 000 ton. Cene so se približale n*iniž:emu nivoju, ki je bil di>-sežen s^edi novembra l^nsVeija leta. Kubansko nromot b'nso ocarinieno le notiralo 24. marca 4 17. 26- m*»rca tudi 4.17. terminsko za marc 2.97 In 2.94. za m*i S 10 in 8.6. za julij 3.18 in 8.15. za avsrust 3.18 in 818. za december 8 14 in za jnnuar 2.95 in 2.90. za marec 2.82 in 2.7a
Tz teira |e razvidno, da so vesti o odso-dltvi začetka kampanje nekoliko izravnale tečaje za december proti avgustu, na drugi strani pa oovečale razliko med decembrom in januarjem.
Položaj na evropskih tržiščih je bil ves teden labilen. V Angliji vpliva na sladkorni trer vpraSanie zaščite in podoore rnfflnerljam od strani države. Prod proračunsko debato ta problem ne bo re*«Mi. nač pa Je iz zadnjih poročil razvidno, da do vladne podpore rafinerijam in do zvišanja carine splob ne pride.
s
—g Preeled denarnih »avodov. Trgovinsko ministrstvo je odredilo več komisij, ki bodo pregledale poslovan ie denarnih zavodov. V Požarevcu, Vel. Bečkereku. Somooru in nekaterih drugih mestih so komisije denarne zavode že pregledale. Trgovinsko ministrstvo se zanima zlasti za hranilne vloge in obrestne mere, ki jih zahtevajo poedine kreditne ust-nove. Komisije morajo sestaviti o svojem delu podrobna poročila, iz katerih bo dobilo ministrstvo točen vpogled v poslovanje denarnih zavodov.
—g Pomisleki glede rrrovln*ke pogedne med Jngoslaviio in češkoslovaško. V ponedeljek se j> vršil občni zbor bmske trgovske zbornice, na kateri je poročal zbornični član dr. Oberlander o trcrovsko-političnih zadevah. Govornik ie omenil, da so trgovinska pogajanja z Madžarsko pokazala, da je sedanji sistem poljedelskih carin z minimalnimi postavkami dvomljiv. Po njegovem mnenju bo težko na podlagi teh postavk skleniti trgovinsko nosrodbo z Romunlj • in Jugoslavijo.
—g Skupne ali IHfene gospodarske tbor-■iee? V torek je imel upravni odbor Saveza trgovcev v Zagrebu sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh trgovskih organizacij Hrvatske In Slavonija Predsednik Saveza Ornnwald je poročal o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic, na kar je upravni odbor sprejel resolucijo, v kateri ee soglasno izjav-
lja za ločene zbornice. — V nedeljo pa se je vršil v Rumi občni zbor obrtniških organizacij iz Srema, ua katerem s> se izrekli obrtniki za skupne zbornice. Svoje 6tališče utemeljujejo sremski obrtniki * tem, da so skupne zbornice stare ustanove, ki vrše svoje posle v splošno zadovoljstvo in da bi pomenile ločene zbornice za obrtniški stan nova bremena.
—g Hipotekama banka ponnja posojilo.
Ker ima zagrebška Hipotekama banka na razpolago 25 do 80 milijonov gotovine, je sklenila ponuditi ta denar raznim občinam kot posojilo. Prvo ponudbo je dobila mestna občina v Karlovcu, ki bo razpravljala o posojilu na eni prihodnjih sej.
—g Delnice Narodne banke. Od 1. aprila do 31. decembra bodo Narodna banka iu njene podružnice zamenjavale stare in začasne delnice za nove. Delnicam bodo priloženi taloni z dividendnimi kuponi od L 1027 do 1956. Zamenjava se bo vršila brezplačno po posebnih seznamih, ki jih bo izdajala Narodna banka in njene podružnice.
Soort
— Nedeljske prvenstvene tekme v Za* ptebu. V nedeljo se odigrajo v Zagrebu sle*
deče prvenstvene tekme: Haik--Derbv,
Gradjanski — Željezničar ji in Concordia — Croatia. Stanje prvenstva v Zagrebu je nastopno; Hašk 7 tekem, 12 točk, Gradjanski 6, 8. Željezničari 8, 7, Croatia 6, 6, Concor* dia 8, 6, Derbv 7, 3. Če hoče Gradjanski izvojevati prvenstvo J. N P. mora pora* žiti Haška, obenem pa odpraviti Željezni« carje, Croatio in Derbv z najmanj pet goii diference.
— Cross country za prvenstvo države st teče v nedeljo v Zagrebu na progi 10.000 m-Do sedaj so se prijavila moštva Gradjan* skega, Marathona, Haška in ljubljanskega Primorja.
— Službeno iz LHP. Za nedeljo 3. apri* la se odreja treningstekma A in B tima Ljubljane v svrho sestave ljubljanske re* prezentančne družine, ki nastopi v krat* kem proti Zagrebu in Mariboru. Za A tim se določajo sledeče igralke: Jermol I in II, Černe, Saplja B., Brodar, Tratnik I, Vider. Z« pančič, Privšek, Bernik: za B tim kom* pletna I. ružina A. S. K. Primorje. Vse igralke morajo biti dne 3. IV. nsjkasneje uo 10. ure 30 minut na igrišču T. K. D. Atena s kompletno opremo. Proti vsem onim, ki se pozivu ne bodo odzvale, se bo postopalo v smislu pravil, toda kar najstrožje. Odsotnost se bo opravičila le v res nujnih zadevah. Za slučaj bolezni velja kot opravičilo le zdravniško potrdilo. Even* tuelne nujne zadržke je javiti tehničnemu referentu g. Balresarju najkasneje v soboto co 18. ure v kavarni *Evropa». S. K. Ilirija se naproša, da stavi na razpolago potrebne žoge. Lhp.
— //. koto prvenstvenih tekem I. razrez ds v Ljubljani. Na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti se odigra v nedeljo 3. aprila IL kolo nogometnega prvenstva ljubljanskega I. razreda. — Ob 1-130 vrt igrata Hermes in Slovan, ob 16. uri pe Jadran In Primorje. — Dopoldne ob 10.30 igrata na istem prostoru Reka in Svoboda iz II. razreda. - Srečanje Istih klubov v jesenskem delu prvenstva so končala z re* zultsti: Slovan : Hermes 3 : 0. Primorje : Jadran 8:1, Reka : Svoboda 3 : 1.
— Dohodki meddržavnih nogometnih tekem. Meddržavne tekme običajno domu šajo lepe dohodke. Najlepše se je v tem pogledu lani odrezal Amsterdam, kjer se je vplačalo ns blagajni povodom meddržav« ne tekme Nemčija — Holandska okoli 800 tisoč Din gotovine, tekma Danska — Šved* ska. ki se je vršila v Kodanju, pa je nesla okoli 760.000 Din Meddržavna tekma MacV žarska — Španija, ki se je vršila v razme* roma majhnem provinciialnrm mestu Vigo rs Španskem, je vrgla 720.000 Din, tekma Norvešk* — Danska v Oslu 460.000 Din. Madžarska — Švedska 360.000 Din. Šved* ska — Italija in Švedska — Poljska pa 320 tisoč dinarjev.
To in ono
Vesela socijalna skrb na Madžarskem
Madžarski minister za socijalno politiko prelat dr. Josef Vas Je priredil v nedeljo zvečer v Budimpešti čajanko, na katero je povabil več tisoč gostov. Budimpeštanski listi priobčujejo podrobna poročila o zanimivem družabnem večeru, kakršnega Madžarska že davno ne pomni. Med gosti so bili vsi madžarski magnati na čelu z državnim upraviteljem, več škofov ta duhovnikov, pa tudi mnogo krasotic, osobito Igralk.
Prireditev je bila oficijelno nazvana čajanka, toda Čaj se sploh ni serviraj. Gostom so postregli namesto Čaja s šampanjcem. Pijančevanje in rajanje je trajalo do pondelj*ka opoldne. Na mizo je prišlo 170 krač, 300 puranov, nad 80 kg pečenke, velike količine najfinejših morskih rib z majonezo, 1400 steklenic francoskega Šampanjca, 370 litrov konjaka in likerjev in nad 300 litrov najfinejšega vina. Po polnoči se je pričel ples. Ker je gospodar duhovnik In kot tak ne more trpeti v svoji hiši v postu plesa, je bil ciganski orkester nastanjen v pritličnih prostorih kluba vladne stranke, kjer so servirali čaj. Ples le trajal nepretrgoma 12 ur. V pondeljek zjutraj so morali gostje preganjati mačka s črnim pivom. Izpili so nad 1000 vrčkov piva.
To je torej značilna slika socijalne-ga skrbstva na Madžarskem, kjer za brezposelne nimajo nobenih podpor.
160-letna starka
Angleški listi javljajo iz Angore na Turškem, da so povodom nedavnega ljudskega štetja odkrili najstarejšo žensko na svetu. Je to 160-letna starka fatima Hanum, ki živi sedaj v novi turški prestolici, a je bila rojena v bolgarskem Trnovu, ki pa je bilo takrat še turško. Kljub svojemu dolgemu življenju je bila Fatima poročena le enkrat V zakonu je imela deset otrok, ki so ji vsi že davno pomrli razen najmlajše hčerke; ta je še pri življenju in je stara sedaj 120 let Okrog 80 let je Fatima že vdova in stanuje sedaj pri svojem pra-vnuku, ki je kovač v Angori.
Starka je kljub svoji bajni starosti baje še vedno telesno in duševno popolnoma čila. Sama še hodi po Angori, kjer jo pozna vse mesto in kjer si nihče ni mogel misliti, da bi bila že toliko stara. Tudi sama ne ve, koliko let ima. Izračunali so to po ovinkih. Komisiji, ki je izvajala ljudsko štetje, je namreč pripovedovala, da je bila stara 40 let, ko je dobila svojo najmlajšo, še sedaj živečo hčer, to pa da se je zgo-
dilo ontca leta. ko je sultan Mahmtd II. obiskal njeno rojstno mesto Trnovo. Komisiji nI bilo težko dognati, da se je ta obisk izvršil leta 1807, in tako so izračunali tudi starost obeh stark, matere in hčere.
Dragoi
ia noga
Obravnava proti ing. Marekn.
Senzacijonalna obravnava proti ing. Mareku, o kateri smo že poročali, bo trajala najmanj 8 do 9 dnu Marek je pred sodiščem izjavil, da se ie hotel zavarovati in da so mu v zavarovalnici svetovali, naj se zavaruie tudi za slučaj nesreče. Priče so izpovedale, da mu je zavarovalnica svetovala, nai se zavaruje za 20.000 dolarjev, na kar je Marek odgovoril, da je to premalo in da se hoče zavarovati za 400.000 dolarjev. Marek se je izdajal za starejšega kot je v resnici, da bi zavarovalnica brez pomisleka pristala na tako visoko zavarovalnino. Pustil si je rasti brado in res je napravil vtis priletnega moža, dasi je bil star v resnici šele 24 let V zavarovalni pogodbi je bila zeuba vsakega uda posebej ocenjena. Za izgubo desne roke je bilo določeno 1.500.000, za izgubo vida 700.000 šilingov, za palec na desni roki 18%. za mezinec na levi roki pa 250.000 šilingov. Obtoženec pravi, da se teh podrobnosti ne spomin ia.
Marek je pred sodiščem oodrobno opisal, kako se je zgodila nesreča. Na dvorišču je hotel obtesati kos lesa, iz katerega je nameraval naoraviti avtomatično lutko. V ta namen ie kupil najboljšo sekiro. Naenkrat je začutil v levi nogi strašno bolečino in se onesvestil. Ko se je zopet zavedel je stala pri njem njegova žena. tašča, svakinja in sosedje. Njegova leva noga ie ležala na tnalu. V bolnici so mu nogo amputirali. Pri tem so zdravniki ugotovili, da se pozna na nogi več ran. Marek odločno zanika, da bi si bil nogo nalašč odsekal. Po njegovem prepričanju je napela zavarovalnica vse sile, da bi ji ne bilo treba izplačati visoke zavarovalnine.
V torek popoldne je bila zaslišana Marekova žena Marta, ki je igrala baje v moževih manipulacijah glavno vlogo. Odločno ie zanikala vest, ki se je razširila na Dunaju med oreiskavo, da je ljubica knezoškofa Piffla. Pri tem je začela krčevito plakati tako, da je moralo sodišče obravnavo za četrt ure prekiniti.
Obtoženca so prinesli v sodno dvorano na nosilnicah. Zaslišanie ie spravilo na dan mnogo presenetljivih podrobnosti, o katerih javnost doslej ni imela pojma. Marek je pripovedoval o svojem zakonskem   življenju,   o ure-
ditvi skromnega stanovaaia in doti svoje žene. Izkazalo se je. da mu je stanovanje, ki je bilo zavarovano, že 1923 v decembru Dogorelo, Zanimivo ie da je nastal požar v Marekovem stanovanju mesec dni note m. ko se je zavarovat Škodo je cenil sam na 1 milijardo avstrijskih kron, zavarovalnica mu je pa izplačala samo 80 milijonov. Zakonca Marek sta imela takrat okrog 1.500.000 premoženja, ki je bilo večinoma izposojeno proti visokim obrestim tako. da sta dobivala mesečno okrog 22 milijonov avstrijskih kron obresti. V njegovem stanovanju je našla policija v tisočih izvodih tudi neki cenik, v katerem je ponujal celo tonove, strojne puške in razno drugo orožie. Njegove trgovske zveze so segale dn Pariza, Aten in Prage. Kot trgovec oa ni imel sreče in zato Je prišel ob vse premoženje. Koncem L 1924. si ie moral pri neki dunajski banki izposoditi 100 milijonov.
Nova prestolica Avstralije
Iz Londona poročajo, da ie odpotoval vojvoda YorŠki s svojo soprogo na križarki »Renown« v Avstralijo in Novo Zelandijo. Pri tej priliki se udeleži kraljevski sin otvoritve nove avstralske prestolice. za katero ie določeno mesto Canberra v provinci Common-welth. Po novi angleški ustavi bodo generalni guvernerji, ki so doslej zastopali v kolonijalnih parlamentih angleško vlado, odslej kraiievi namestniki odnosno podkralji. Vse kaže, da bodo poverjene funkcije podkraljev v kolonijah Članom kraljevske rodbine.
Vojvoda Yorški bo otvoril v novi avstralski prestolici parlament. Federalno mesto Canberra je bilo zgrajeno po vzorcu VVashingtona. Pred 17 leti je sklenila vlada province Common-welth zgraditi federalno mesto, da ustreže poedinim pokrajinam m večjim mestom, ki so kazali nekako averzijo proti Melbournu. Od vlade Novega Južnega Walesa je kupila 7000 m3 zemljišča, na katerem so ameriški arhitekti naznačili ulice, trge in Darke bodočega mesta. Od glavnega trga. na katerem svoji zdaj krasna palača avstralskega parlamenta, vodijo v obliki zvezde drevoredi, v katerih so nasajeni v dveh vrstah cedre in platane.
Med svetovno vojno ie delo v novi prestolici počivalo. Sele zadniib 7 let so inženirji m arhitekti marliivo nadaljevali delo. Zdaj je mesto dogotovljeno in avstralski ministrski predsednik, podkralj, ministri in glavni uradi so se že preselili v novo prestolico. Canberra ima železniško zvezo z Melbour-nom in Sydneyem. V krakem dobi tudi železniško zvezo z zalivom Jarvis, kjer je zgrajeno prvovrstno morsko pristanišče. V nekaj letih se bo razvilo iz nove avstralske prestolice krasno moderno velemesto.
Kantonski zunanji minister Cen
Najpopularnejša osebnost Kitajske je zdaj zunanji minister kantonske vlade čen. On je zagrizen sovražnik Angležev in eden najvažnejših kitajskih patrijotov. Zanimivo ie. da ie bil rojen angleški državljan in da Ima tudi angleško vzgojo. Cen SDloh ni čistokrven Kitajec. Rojen je bil v Trinidadu, njegova mati je bila Američanka, Cen je majhen, suh, nervozen mož. Še le v zadnjem času je začel nositi pestri kitajski narodni kroi.
Cen je bil rojen v bogati rodbini, ki ga je poslala Študirat v Oxfordu. Ko se je vrnil na Kitajsko, je deloval najprej kot novinar pri nekem kantonskem listu. Pozneje je postal glavni urednik v Sanhaju. od koder se je preselil v Peking, kjer je začel izdaiati svoj list Njegov list je pisal tako radikalno proti evropskim velesilam, da so morale kitajske oblasti lastnika na pritisk zavezniške diplomacije aretirati. Cen je bil obsojen celo na smrt Rešili so ga v Pekingu bivajoči Angleži. Cen je vodil kot novinar energično borbo ororj pravici eksteritorijalnostl Tudi nasprotniki mu priznavajo, da je zelo talentiran in spreten državnik.
Madžarski vohuni na Slovaškem
V Košicah je bil aretiran te dni neki Josef Magva, ki je služil zadnje čase pri mestni policiji, drugače Da nihče ni vedel, kakšna je njegova preteklost Istočasno je aretirala policija tudi uslužbenca mestnega užitninskega urada Birinya Oba sta osumljena vohunstva v prid Madžarske. Tekom preiskave se je izkazalo, da sta imela madžarska vohuna zveze z nekaterimi češkoslovaškimi državljani, ki jih je policija izsledila in aretirala.
Detektivi so se mudili te dni v svr-ho preiskave tudi v Podkaroatski Rusiji, kjer so aretirali dva vohuna. Oba sta bila nedavno radi vohunstva obsojena. Poleg tega sta bila v zvezi z zloglasno Szerdahelvjevo razboiniško tolpe, ki ie umorila svoj čas na madžarski meji službujočega vojaka MUIIerja, Na policiji sta aretirana vohuna iziavila, da sta imela namen spustiti v zrak radiopostajo pri Košicah in nekatere vojaške objekte.
e
X Pot milijona Američanov prispe v Evropo. Iz Newyorka poročajo, da si je preskrbelo doslej* potne liste za potovanje v Evropo že pol milijona Američanov, kar pomeni, da je dosežen rekord iz leta 1913. Američani odpotujejo v Evropo večinoma za zabavo kot turisti m letov iščarji
X V Moskvi podirajo cerkve. Da se omogoči razvoj cestnega prometa, name* ravajo v Moskvi spomladi podreti tri cer« kve, in sicer cerkev pri Rdečih vratih, na
tugu Dzerdiinskega in v Petrovi ulici. Ro* misija za zboljšanje prometa je sklenila podreti tudi sedem cerKev v takozvanem kitajskem mestu (Kitajgorod).
X Katosrofa v japonskem rudniku Iz Toki j a poročajo o strahoviti katastrofi v nekem japonskem rudniku, kjer je iz* bruhnil požar, ki je zahteval 136 človečkih žrtev. Doslej so potegnili fz rudnika 60 trupeL
X Fašlstovska zagrizenost. Turiuski pre* fekt je te dni ukazal, <ja se s pokopališča v Turtiru odsrranijo vsi socijalistični grobni napisi. Fašisti v svojem brezmejnem fanatizmu torej tudi mrtvecev ne pusča-jo pri miru.
X Deset let brez spanja. O tem irred* nem slučaju poračajo ruski listi. V Moskvi ie te dni umrl odvetnik Bubinov, ki je zadnjih deset let prebil skorai popolnoma brez spanja. Leta 1927. je bfl v vojni ranjen na glavi. Od tega časa dalje je ostaJ brez spanja- Prvo leto rrru to ni delalo preglavic kasneje pa se je njegovo stanje znatno poslabšalo. Tudi najmočnejša narkoza rti zalegla in ga je kvečjemu omamila. Končno je začel njegov organizem pešati, revežu se je pričelo blesti in sedaj je po dolgotrajni in muke polni borbi u.tjtL
X Smrtna nesreča pri sabljanju. V ne» kem pariškem klubu sta se sabljala mana pariška športnika Emile Gentil in M. Gaile-mard. Nesreča je hotela, da se ie Gailemar-du ocHonrfla konica meča, prebila Gentilu železni napi&ulk in se rrru zapičila v prsa. Gentil je v par minutah utmrL
X Originalen samomor je izvršil te dni dfcfavec Daanas iz Boisgassona v Franciji. Vsedei se je na kolo In se po strm eni klancu z vso silo pognal v bližnji ribnik. Potegnili so ga mrtvega iz vode.
Napad na madžarski kazino v Novem Sadu
V nedeljo zjutraj ob treh, ko so se razšli poslednji gostje in je ulicah vladala tišina, je nekdo v Novem sadu vrgel bombo v madžarski kazino. Detonacija je bila silna, pepokale so šipe, drugače pa poslopje ni bilo poškodovano.
Policija je takoj začela voditi energično preiskavo. Kot glavnega suni-ljivca je aretirala Bogdana Rakajiča. znanega sotrudnika nacionalističnega organa »Vido\*dana«.
Atentat je vzbudil v vseh novosadskih krogih ogorčenje. Podružnica Narodne obrane je s posebno resolucijo obsodila atentat, ki nas utegne v zunanjem svetu predstaviti v grdi luči. Tudi voditelji tamošnjih organizacij NRS, DS in JDS so obsodili atentat.
V splošnem se domneva, da ie atentat osveta za nedavne demonstracije proti Francozom in Jugoslovanom v BudirrppeštiL Baje so pri teh demonstracijah glavni kriČači bili madžarskf dijaki iz Vojvodine.
Polma-hnučuK pete so se pocenile
Po znižani ceni
>vokolesa, motori, ~ vsakovrstii •troski vozićk. rramestni del1 i jneumattka Poseben odJelek z? popolno popravo  em«illian e h. poniKianje dvokoes, o'ro>kih voz čkov, šivaln h stroje* -ftodaia na obroke — Cemki t ranko
»Tribun' ?.£.£., lovaroa dftfilu h rinfidl nztttn
LJUBLJANA, Karlovska cesta SL 4 54 L
Popolnoma novo I
Visoka pesem prave ljubezni! Prekrasna vsebina 1 Napete sce« ne! Velezanimivo! Elegantnol Moderno! Idealno lepi naravni posnetki!
Slavnostna premijera danes ob: 4.f % 6-, Vz 8. in 9. uri.
Pomnožen   orkester   pri vseh predstavah!
PAUL RICHTER, H. A. v- SCHLETTOW, Claire Rommer.
w*lHwh Kine Matica   najodobneiši kino v Ljubljani. Tel. 2124
Osebni avto
Puch, 6/20 HP, dobro ohranjen, Štirisedežen in TOVORNI AVTO Fiat, 25 HP. 1500 kg nosilnosti — zelo ugodno na« prodaj. — K on zu m no društvo za Slovenijo, Ljubljana VII, Zibertova ulica . 747
TRlKO-PERllO
za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah rokavice, nogavice, dokolenlce, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kioti, sifoni, žepni robci oalice. vilice, noži škarje, potrebščine za šivilje krojače, čevljarje In brivce edino le pri tvrdki
losio Peteline
UUBUANA
blizu Prešernovega spomenika Majntzle cene! Na veliko In malo
Vabilo
752
na
redni občni zbor
Celjske posojilnice d d. v Čelu
<i se bo vršil d e 19. aorila 1927 ob 5. poDOlucfne v seini dvorani Celjske oosojilnce d. d. v Celju s sledečim
sporedom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1926 in predložitev bilance.
2. Poročilo revizijskega odbora.
3. Sklepanje o predloženi bilanci uro 1936;
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička v smislu določbe § 24. družbenih pravil.
5. Sklepanje o valorizacijL
6. Sprememba pravil.
7. Volitev revizijskega odbora.
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče miren uradniški zakonski par brez otrok; v mestu ali na periferiji mesta. — Ponudbe pod »April ali maj/748* na upravo »Slov. Naroda».
Zračno sobo
oddaljeno deset minut od glav* ne poŠte, električna razsvetljav va — oddam takoj samostoj« ni gospodični ali gospe, ev. s hrano ali s souporabo kuhi* nje. — Ponudbe pod <Lepa so« ha/744» na upravo »Slovenske* ga Naroda«.
100 Din nagrade
dnevno dobi lahko vsak (*a). — Pišite in priložite znamko 2 Din. — J. Otrin, Rovte, Lo* gatec, 754
Službo sobarice
v večjem hotelu, najraje v Dal* maci j i ob morju — išče gospo* dična. vešča slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe pod »Sobarica/756» na upravo »Slov. Naroda*.
Prazno sobico
oddam šivilji ali samostojni gospe, event. tudi s souporabo kuhinje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda-* pod »S3lnčna lega/755*.
Čevljarski pomočnik
dobra moč — išče službo. Na« *topi lahko takoj. — Ponudbe pod «CevIjarstvo/749» na upravo »Slov. Naroda*.
ROV AL MAH. Line
.n^e*ka   pofitn    parobrodu*   tnif*    —   Glavno   zastopstvo za •>■.
lievtao S ti. S Zagreb, Tre. 1 M«v 17 Redoviti ootniski oromet Hamburg - Charbourg • Souttiampton %
New York in Kanado
Charbourg - Liverpool -  Southampion «
Južno Ameriko
— ftto d« /aaetio, »amo« Moatevideu, bueuus Air«*, oanpaojc Odprava potnikov v prvem drugam in tretjem ra»redu K-biua tretjega razrada < dvema In itlrlnv oostei^mi
Podaaatopatvai
>«oataA Kaiaaionav* alfcea Uabtjana tvo<odvors*.» uitce »t>
\fel Bacile. Prince«« Jelena obala 7  - Sombot, Koala Dodid, Kia )e ića Oiordja 3. — Bitoii, Bulcv <rd Aleksandra I"* -  Br<o>avni nasir za nori navaden« oodc^stooetva „Rovmali»e»oa*-
La Boano. HareaiejovlM. Oalmaoljo •*
iaMlavai ^rpaka Prometa« banka. re1«gr»m edrea* Umetna bank mnma\ Kapetan 'to HagjlTelegram adresa M*jpl>a,
iPUl     "liok'etilanova obala « METKOVIĆ     w Vera u
'JOdCMiCdCdCdCdCdCdededCdCdCdCdtdtMdCdtde.
U raju je: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*; Fran Jezeršek. — Za ioaacatol del lista; Oton Chnstof. — Val v Ljubljani.
>