GOSPODAR
LETO 19 33
15. FEBRUARJA
STEV. 3
Sadni izbor za dravsko banovino
Vsak sadjar, ki ».remi za napredkom, bi moral vedeti, da je banska uprava izdala od strokovnjakov preurejen in izpopolnjen sadni izbor, ki je razdeljen po sadjarskih okrožjih. Da bo vsakdo vedel, v katero okrožje spada in katere sorte zlasti jabolk se priporočajo za njegovo okrožje, bomo to zadevo tudi v »Gospodarju« na kratko pojasnili.
Vsa Dravska banovina je glede na pridelovanje sadja razdeljena na 7 okrožij in sicer: v severovzhodno vinorodno (mariborsko), gorenje podravsko, sa-. vinjsko, dolenjsko, ljubljansko, gorenjsko in kraško okrožje.
t. Severovzhodno vinorodno (mariborsko) okrožje obsega sreze: Maribor (desni in levi breg), Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Konjice in Šmarje pri Jelšah. Za to okrožje so določene v sadnem izboru tele sorte:
a)	Glavne: Kanadka, b o s -koopski kosmač in ontario.
b)	Prav dobre'sorte: Krivopecelj, Jo-uathan, Baumannova reneta, mošanc-gar, londonski peping, kardinal.
c)	Soflle za posebne razmere: zlata parmena, batulenka, prinčevo jabolko, žarlamovski, grafensteinc,
2. Gorenje podravsko okrožje obsega sreze: Prevalje, sodni okraj Slovenjgra-dec in višje lege v srezu Gornji grad. — Za to okrožje so določene:
a)	Glavne sorte: Baumannova reneta, boikovo jabolko.
b)	Prav dobre sorte: ontario, bos-koer>ki kosmač, gdaiiski robač, kardinal.
c) Sorte za posebne razmere: Kanad ka, šampanjska reneta, grafensteinc. šarlamovski.
3.	Savinjsko okrožje obsega sreze: Celje, Laško, sodni okraj Šoštanj in toplejše dolinske lege sreza Gornji grad. — Za to okrožje so določene:
a)	Glavne sorte: Kanadka, boskoop-ski kosmač in ontario.
b)	Prav dobre sorte: Krivopecelj, Baumannova reneta, mošancgar, boikovo jabolko.
c)	Sorte za posebne razmere: Londonski peping, Jonathan, zlala parmena. prinčevo jabolko, šarlamovski, grafensteinc. .
4.	Dolenjsko okrožje obsega sreze: Brežice, Krško, Novo mesto (brez sodnega okraja Žužemberk), Litijo, Črnomelj in Metliko. — Za lo okrožje so do-ločene:
a)	Glavne sorte: Kanadka, Baumannova reneta, ontario.
b)	Prav dobre sorte: Dolenjska vo-ščenka, londonski peping, Jonathan. kardinal.
c)	Sorte za posebne razmere: Mošancgar, krivopecelj, boskoopski kosmač, šarlamovski, zlata parmena.
5.	Ljubljansko okrožje obsega s rez« Ljubljano in Kamnik. — Za to okrožje so določene:
a)	Glavne sorte: Baumannova reneta, Gdanski robač, šarlamovski.
b)	Prav dobre sorte: Kardinal, ontario.
c)	Sorte za posebne razmere: Lands-berška reneta, boikovo jabolko, kanadka.
6.	Gorenjsko okrožje obsega sreza Kranj in Radovljico. — Za to okrožje so
določene:
a) Glavne sorte: Baumannova rene* ta, Boikovo jabolko, ontario.
b)	Prav dobre sorte: šarlamovski, kardinal, boskoopskl kosinač ia lands-berška reneta.
c)	Sorte za posebne razmere: Prin-čevo jabolko in Jonathan.
7. Kraško okrožje obsega sreza Logatec in Kočevje ter sodni okraj Žužemberk. — Za to okrožje so določene:
a)	Glavne sorte: Boikovo jabolko, Šampanjska reneta.
b)	Prav dobre sorte: Baumannova reneta, krivopecelj, prinčevo jabolko, ontario.
c) Zlata parmena, šarlamovski, gdan-skl robač in mošancgar.
Izbor hrušek za vso banovino:
1.	Žlahtne hruške:
a)	Glavne sor.le: Williamovka, avram-ška, hardyjevka, boskovka, pastorjevka.
b)	Stranske sorte: Zelena nvagdalen-ka, klappovka, amanliška, šarneška, blumenbachovka, kleržo, dielovka, dro-nardovka, zimska postovka.
2.	Moštnice:
a)	Glavne sorte: Tepka koroška moštnica, vinska moštnica.
b)	Stranski sorti: Črnivka, ozimka.
Sedaj se bliža doba zasajania novih
sadovnjakov, doba požlalitnjevanja in doba precepljanja. Vprašanje sort, ki jih nameravamo saditi ali cepiti, je dandanes glavno in najvažnejše, pa tudi najtežje vprašanje. Kdor ga srečno reši, njemu je uspeh v sadjarstvu zagotovljen Da bo ta rešitev tem povoljnejša in tem hitrejša, zato so sadni izbori. Vsakdo naj pogleda v katero okrožje spada njegova domačija, pa bo obenem videl, katere sorte jabolk so mu priporočene. Želeti je, da predvsem izbiramo glavne sorte in šele v drugi vrsti tiste, ki so naštete pod naslovom »prav dobre sorte«. Tiste pod naslovom »Sorte za posebne razmere« naj se sade le v manjši meri in v prav ugodnih legah in zemljah.	H.
ga Dihanje. Ko pozimi zapustiš dobro zakurjeno sobo in prideš na mrzli zrak, nikar ne dihaj skozi usta, ampak skozi nos. Ako dihaš skozi nos, se zrak nekoliko pogreje; predno pride do pljuč.
Opras'(ev svinj
Bliža se doba spomladne skotitve svinj, zato ne bo odveč, če podamo tukaj nekaj navodil, kako je postopati, če naj se oprasitev svinje srečno izteče. Posebno so nauka potrebne naše kmečke gospodinje, na katerih večinoma leži skrb za prašiče.
Svinja nosi po zaploditvi 112 do 119 dni, povprečno 115 dni, ali kakor si to najbolje zapomnijo naši svinjerejci, tri mesece, 3 tedne, 3 dni. Da si je treba natančno zabeležiti, kdaj je bila svinja pripuščena, je samo ob sebi umljivo, kajti samo tedaj se je lahko pripraviti za skotitev. Da je svinja po skoku ostala breja, spoznamo po tem, da se več ne buka, da postane mirnejša in previdnejša, da hodi najraje sama in tudi v svinjaku leži najraje sama v svojem kotu.
Kar velja glede svinjakov za vse prašiče, moramo tembolj vpoštevati pri brejih svinjah. Svinjaki naj bodo svetli in zračni, koci zelo čisti in vsak dan sveže nastlani, korita po vsakem krmljenju izpraznjena in omita ter večkrat poapnena, da se uničijo vse škodljive klice, ki kvarijo krmo.
Da se oprasitev izvrši v redu, moramo primerno ravnati že z brejimi svinjami. Tako jih je krmiti na način, da dobijo v krmi dovolj primernih re-dilnih snovi zase in za mladiče, ne da bi se pri tem opitale. Prva dva meseca brejosti jim damo samo toliko krme, da si z njo ohranijo životno težo. Izvzete so seveda mlade svinje, ki še rastejo in morajo istočasno skrbeti tudi že za zarod v svojem telesu. V drugi polovici brejosti od tretjega meseca nadalje, dodamo njihovi krmi nekaj otrobi, do 1 kg na dan. Če gospodarstvo razpolaga s posnetim mlekom, je to izvrstna hrana za breje svinje v zadnjem mesecu. Ne smemo pa pozabiti k vsaki krmi dodati po eno žličko klajnega apna, ker je to nujno potrebno za razvoj okostja mladih praset. Ves čas brejosti je koristno spuščati svinje na prosto, da se razho-dijo in razgibljejo
Nekaj dni pred storitvijo postavimo svinjo v poseben dovolj velik koš z lesenim podom, ki ga močno nasteljemo. Prostor, določen za prasitev, bodi topel vsaj 15 stopinj Celzija, drugače mladi pujski zmrznejo. Tri do štiri dni pred prasitvijo se seski napolnijo z mlekom, spolovila se povečajo in zatečejo, žival postaja od dne do dne nemirnejša, gro-koče, začenja nositi slamo v rilcu za gnezdo, pogosto lega in zopet vstaja. Nastopila je doba odrešitve. Koristno je dan pred prasitvijo nuditi svinji juho iz prekuhanega lanenega semena, da si očisti želodec in čreva, ker to olajša storitev.
Oprasitev svinj se navadno zgodi brez težav, vzlic temu naj bo pa vedno zraven kaka zanesljiva oseba. Večkrat je namreč potrebna pomoč pri težji izločitvi posameznih pujskov. Ko pridejo pujski na svet, jim 2—4 cm nad popkom odtržemo popkovino ter jih položimo v za to pripravljen koš, nastlan s senom ali slamo in pokrit z vrečo. V njem so mladiči na varnem, se osušijo, ne da bi se prehladili in ostanejo na toplem, dokler se svinja iztrebi. Kmalu po oprasitvi se izloči trebilo, ki ga moramo takoj odstraniti, da ga svinja ne požre. To bi jo znalo razdražiti, da bi požrla potem še lastne mladiče.
Ko se je svinja iztrebila, ji damo toplo oblodo iz otrobi in koruzne moke, kar jo nekoliko okrepi. Nato razme-stimo mladiče k seskom tako, da dobijo šibkejši prednje, krepkejši pa zadnje. Ker je v prednjih seskih več mleka, se šibkejši bolje razvijajo in se zato kmalu izenačjo s krepkejšimi. Navadno obdrži vsak mladič stalno svoj sesek.
Naslednje dni moramo svinjo tečno krmiti, toda z bolj vodeno krmo, ki naj vpliva na mlečnost. Najboljši je zdrobljen ječmen in oves, otrobi, posebno pa koruzna moka v oblodi, ne pregosta, po možnosti v posnetem mleku. V manjših množinah lahko dodajamo zdrav, kuhan ali pa oparjen krompir, surovo krmsko peso, korenje, mlado zeleno travo.
v začetKU moramo pazm na mlade pujske v košu, da jih svinja ne poškoduje. Če ima ta proti njim slabo nagnjenje in jih hoče grizti, jih moramo ločiti od nje; pri pripuščanju ji pa nataknemo nagobčnik. Da jih ne zmečka, pritrdimo ob stenah v oddalji 15 cm in v višini 20 cm drogove, ki omogočijo mladičem, da se ji izognejo, ko leže na tla. Če imajo mladi pujski, ko pridejo na svet, preostre zobe, s katerimi pri sesanju ranijo seske, jih jim s kleščami odščip-Ijemo. Slama za steljo naj bo krajša, da se mladiči ne morejo vanjo zariti, ker jih tedaj svinja lahko pohodi ali zmečka.
Zgodi se tupatam, da je svinja po storitvi zaprta; tedaj ji damo v oblodi prekuhanega lanenega semena ali grenke soli. — Večkrat zboli tudi na vroč-nici. Seski pordečijo, otečejo in so vroči. Tu je hitra pomoč na mestu. Seske nadrgnemo z vročim oljem; nato namočimo vrečo v topli vodi, jo nekoliko odtisnemo in jo ovijemo živali okrog života. Po vrh zvežemo še kako staro plahto. Ta topli obkladek menjamo na vsake štiri ure. Dobro je tudi, če s toplo milnico izbrizgnemo nožnico.
Če ima prašičjerejec po več svinj hkrati brejih, se pripeti, da ima kaka žival preveč, druga pa premalo mladičev. Tedaj lahko odvzamemo prvi od-višne živali in jih podtaknemo drugi. Ker svinja nerada pripusti tuje pujske k seskom, namažemo oboje z žganjem; potem žival ne more ločiti tujih mladičev od lastnih in pusti vse sesati. Če pa ima svinja sploh preveč zaroda, ki ga ne more vsega pravilno prehraniti, nimamo pa možnosti, da bi del mladičev dali pod druge svinje, tedaj je bolj pametno, če šibkejše takoj pri oprafctvi uničimo. Bolje je to, nego se izpostavljati nevarnosti, da vsled pomanjkanja hrane hirajo mladiči ali celo poginejo, kar ima večkrat tudi za svinjo slabe posledice.
Prašičjereja je še dandanes dobička-nosna panoga, toda le tedaj, če pravilno postopamo pri vzreji prašičev pri negi svinj in njih zaroda
Hugon Turli:
List — tvornica
organske snovi
Poljedelec je stalno v stikih s priro-do in z vet ljen in upom opazuje spomladi porajajoče se življenje v brstju in zelenju. On vidi brstje odganja«, razvijati zeleno listje, sledi cvetju in tvorbi ploda-semena, končno zoritev zrnja in dokončanje življenja v rastlini. Maloka-teri pa ve, da tiči v tem tajinstvenem delu rastline izvor žive snovi ne samo za njo, ampak tudi za živalstvo in človeštvo. Kje v rastlini se prav za prav tvori živa snov — organska snov in kako se tvori? To vprašanje je najvažnejše v življenju ras.line. Mnogo so o tem razpravljali in preiskovali razni strokovnjaki, dokler niso prišli do zaključka, da leži v zelenem listu izvor vse organske snovi. Torej je zeleni list tvornica žive tvarine.
Vsak zelen list je sestavljen iz več plasti stanic, ki ležijo ena vrh druge. Vsaka ima svoj namen. Vrhnja tanka plast varuje notranjost lista. Najvažnejši sta zgornja stebričasta in spodnja gobasta plast. Stebričasta plast je zgrajena iz stebričastih stanic in vsebuje velike množine klorofilnih zrnc ali listnatega zelenila, ki daje rastlini zeleno barvo. To zelenilo, ta zelena zrnca igrajo pri tvorbi žive snovi glavno vlogo, kakor bomo pozneje razvideli. Gobasto plast tvorijo oblaste nepravilne stanice, ki imajo le malo klorofilnih zrnc. Ta plast je prepredena 7. drobnimi listnimi žilicami, cevnimi povezki, ki prevajajo sokove po rastlini, med drugim tudi hranilni sok iz korenin. Hranilni sok iz korenin in v 1 i svit stvor jeno živo snov predela list v stanični tovarni v razne spojine.
Tvorbo organske snovi v listu imenujemo asimilacijo ali usvajanje in si to čudovito delovanje predstavljamo nekako takole:
V gobasti plasti se nahaja voda in ogljikov dvokis, ki prihaja iz zraka skozi listne reže v list. Če sije sonce skozi go-renjo, z lastnim zelenilom napolnjeno
o.ebričasto plast, tedaj se pod vplivom sončnih žarkov ob zelenilu tvori iz vode in ogljikove kisline škrob ali sladkor. To je najčudovitejši in najvažnejši pojav v rastlinstvu, ko se tvori prva organska snov, prasnov, ki je podlaga za vse ostale organske snovi. Ta nastane samo v zelenih delih rastline, v katerih so zelena klorofilna zrnca.
Če primerjamo to delovanje zelene, ga lista z delovanjem kake tovarne, si ga predstavljamo na sledeči način. Tovarna je zeleni list, v katerem so razni oddelki stanice. V njin je neštevilno malih strojev — klorofilnih zrnc, ki predelujejo sirovine — vodo in ogljikov dvokis v škrob, oziroma sladkor. Gonilna sila je sonce, ki žene ves ta obrat po prirodnih zakonih, ki jih j*, ustvaril najvišji Ustvaritelj.
Obenem s tvorbo škroba, ki je glavni proizvod, nastane kot postranski proizvod kisik, ki je za vse življenje na zemlji nujno potreben. To je dokaz, da je sonce z zeleno stanico listov vir vsega življenja na zemlji.
Za kmetovalca je ta ugotovitev tem lx>lj važna, ker sam dobro ve, da brez sonca ni sladkorja niti v grozdju, niti v sadju. Čim bolj sončna je jesen, tem slajše in boljše je grozdje, tem več škroba ima krompir, tem bolje dozorevajo tudi drugi pridelki. — Nadalje treba tudi omenili, da je poleg zgoraj navedenih priprav za tvorbo organskih snovi potreben, četudi v neznatnih množinah, tudi kalij, ki ga v novejši dobi imenujejo tudi tvoritelja škroba. Prava njegova naloga pri asimilaciji pa do danes se ni znana.
Ponoči listna tvornica ue izdeluje škroba, ker ni sončne svetlobe; zelenilo počiva in ne usvaja. Ne počivajo pa drugi stroji v listih, ki pretvarjajo škrob, izdelan podnevi po klorofilu, v sladkor in ga prevajajo v druge rastlinske dele, da ne ovira nadaljne asimilacije. Škrob, iz-premenjen v sladkor, potuje iz lista v steblo in od tu \ korenine ali v cvelje ali plodove, kjer se deloma zopet spremeni v škrob, ki ostane naložen kot pričava (na pr. v žitnem zrnju, v gomoljih;
krompirja itd.), deloma ostane kot sladkor (na pr. v pesi, repi, korenju, grozdju, sadju itd.).
Zeleua listna tvornica deluje samo eno dobo rasti, dokler so njeni stroji, klorofilna zrnca, še uporabni. Ko se pa ti izrabijo, pomeni to konec obrata. List pordeči, porumeni, porjav-i, škj-ob se ne tvori več. Na ras.lini pa dozorevajo sadovi, semenje, gomolje, korenine. Za listi odpovedo svojo službo vejice ali stebelca, rastlina umira ali se pripravlja na zimsko spanje.
Toda škrob ni edini proizvod, ki ga izdeluje listna tvornica Škrob je le pol-fabrikat, iz katerega se tvorijo nadalje: razne vrste sladkorjev, tolšče, olja, vlaknina in iz nje lesnina, ki sestoje iz prvin ogljika, vodika in kisika. Imenujemo .jih brezdušičnato organsko snov. V listni tvornici se pa tvorijo, sicer brez zelenila, tudi druge spojine, ki nastajajo iz škroba in iz hranilnega soka, ki ga vsrkavajo korenine iz zemlje. Proizvodi so beljakovine, ki vsebujejo poleg navedenih prvin tudi še dušik, zaCo jih imenujemo dušičnato organsko snov. Radi nadaljnega presna vljanja se tvorijo v rastlini še rastlinske kisline, grenčiee, barvila, sluznine, smole, čresiovine in druge snovi. Izdelki rastlinske tvornice so torej zelo mnogovrstni in človek ne more dovolj občudovati božje previdnosti, ki je ustvarila tako tajinstveno čudo v rastlini.
Poškodovance žit po mrazu
Vsled ostre ali neprimerne zime in hudega mraza nam žila često močno trpijo, četudi verno, da prenesejo precej nizko toplino. Tako so izkušnje pokazale, da odoli oz i mina mrazu od 10—15° C, jarina pa od 7—9" C pod ničlo. Če so pa pokrita z rahlim snegom, tedaj jim ne škodi niti še nižja temperatura, kakor smo to videli že v bridki zimi 1929. leta. Radi tega se pri nas le redkokdaj dogaja, da bi bila žita poškodovana že po mrazu samem, ali pa celo. da bi pod »negom zmrzla. Bolj pogosto škoduje sla-
na ali spomladna poaeba, pa tudi jesenski prezgodnji mraz. Vzlic temu je skoro vsako leto opaziti škodo na ozimini, ki jo povzroča mraz in sneg neposredno, če nastopata v neprikladni obliki.
G o 1 o m r a z poškoduje večkrat ozi-mine na ta način, če vlažna zemlja močno zamrzne ponoči, podnevi pa se ob soncu otaja. Če se to pogosto ponavlja, tedaj se gornja zemeljska plast razširi in privzdigne, pri item pa potrga rastlinske korenine. Ko se zopet oidtaja, ne more več v prejšnjo lego in tako nastane med zgornjo zmrzlo in spodnjo plastjo prazen prostor, vsled česar potrgane korenine izgubijo zvezo z vlažno zemljo in rastline se posuše. To poškodovanje nastane navadno koneem februarja ali marca, ko sonce že močneje ogreva zemljo, medtem ko so noči še vedno mrzle. Tej poškodbi ozimine se ubranimo s tem, da privzdignjeno zemeljsko plast povaljamo in rastline zopet pritisnemo k zemlji. Sicer pa prenesejo ozimine golomraz lažje, če smo jih jeseni dovolj zgodaj posejali, da so imele še časa se krepko vkoreniniti.
Sneg je kot zimska odeja rastlinam sam na sebi koristen in naravnost potreben, zna pa tudi škodovati, če predolgo leži in preprečuje dostop zraka do rastlin. To velja zlasti za zgodaj posejane bujne setve, predvsem rž, ki se pod debelim snegom lahko zaduše. To še tem prej, če se vrh snega napravi leaen* skorja, s r e n, ki zabrani zraku, da ne more do rastlin, ki ga nujno rabijo za dihanje. Znano je da se rž, ki prenese najhujšo zimo, rada zaduši pod debelim, po vrhu oskorjenim snegom. To škodo lahko preprečimo, če ledeno skorjo razbijemo z ostrim branarjem ali pa če jo zgazimo z živino.
Če
je zapadel sneg na mokro zemljo in tako obleži več časa, nastane nevarnost da nam sira zgnije. Posebno nevarno je to tedaj, če se sneg na vrhu staja in zopet zamrzne ler ne propužč zraka do rastlin. Tudi v tem primeru p maga brananje snega.
Snežna plesen je sicer gijiv na bolezen, ima pa svoj vzrok v sne
Če ta leži zelo dolgo, se med njim in zemljo napravi prazen prostor. Ko spomladi sneg skopni, opazimo, da je žito, posebno rž, prepreženo z neko pajčevi-no sive barve. To je snežna plesen. Ker je ta zelo občutljiva proti soncu, izgine popolnoma že v par dneh, ko je sonce prisijalo. Zato mislijo nevešči poljedelci, da je ta škoda povzročena po snegu, namesto po plesni. Pod snegom se glivica razširi najrajši po rži, včasih tudi po pšenici, razje tkivo rastlin in tako setev pogine. Ponekod uniči ta bolezen le posamezne dele, drugod pa napravi tako škodo, da treba cele njive preorati. Če škoda ni prevelika, pomagamo ostalim rastlinam s tem da jim pognojimo z gnojnico ali s čilskim solitrom. Ubranimo se te bolezni tudi z razkuževanjem semena z raznimi sredstvi, kakor so pri nas že deloma upeljani: uspulun ali germisan.
Dobro si je tudi zapomniti, da morajo biti njive za ozimino tako dobro pre-brazdane, da nikjer ne zastaja voda. kajti tudi ita povzroča često gnitje ali ples-nobo.
Gospodarske vesti
Denar
g Francosko - jugoslovanski kliring.
Dne 3. t. m. je stopil v veljavo sporazum s Francijo za uredbo medsebojnih plačil s kliringom, kakor ga imamo že z Avstrijo, Italijo in Češko. Dosedaj so se izvrševala plačila potoni naše Narodne banke v Belgradu in Trgovinske zbornice v Parizu. Odslej se bodo opravljala izplačila kakor v ostalih kliringih. Tečaj za preračunavanje bo dnevno določala naša Narodna banka: Službeni tečaj bel-grajske borze in ažijo, ki znaša 28.5%.
g Padanje obrestne mere v Avstriji. Od novega leta dalje se je v Avstriji denar zelo pocenil, ker je dolok vlog v banke narasel, medtem ko so se denarne potrebe industrije znatno zmanjšale. Denarna likvidnost je v Avstriji izredno narasla, kar se opaža tudi pri avstrijski narodni banki, ki namerava znižati diskont zaenkrat za po lodstotka, pozneje bi sledilo pa še nadaljnje znižanje za doI odstotka.
Živina
g Živinski sejem v Kranju. V zadnjem času so živinski sejmi slabo obiskani. Dne 6. t. m. so prignali 79 volov, 21 krav, 1 teleta, 2 ovci in 8 prašičev. Cene so bile naslednje: voli I. vrs.e po 5 dinarjev za kg žive teže, II. vrste 4 Din, III. vrste 3.50; krave I. vrste 4 Din, II. vrste 3.50 Din, III. vrste 3 Din; biki 3.50 Din, te lice 4 Din; teleta 7 Din; prašiči pitani po 7—9 Din; prašički za rejo po 200 Din par. — Zanimanja je bilo malo, kupčije redke.
g Mariborski živinski sejem. Zadnji živinski sejem je bil le slabo obiskan. Prignanih je bilo: 4 konji, 9 bikov, 91 volov, 200 krav in 6 telet, skupaj 310 glav. Povprečne cene: Debeli voli 3.50 do 3.75 Din za kg žive teže; poldebeli voli 2—3 Din Din, vprežni voli 1.25 do 1.50 Din, biki za klanje 2.50 Din. klavne krave debele 1.75—2.50 Din, krave klobasarice 1.20—1.40 Din, mlada živina 3—4 Din, teleta 4—5 Din. Prodanih je bilo 155 glav.
g Mariborski prašičji sejeni. Dovoz je bil izredno pičel, samo 45 prašičev, ki so bili vsi prodani po naslednjih cenah: 7—9 tednov stari pujski 150—200 Din, 3—4 mesece siari 250—380 Din, 5—7 mesecev 430—460 Din, 8—10 mesecev 500—580 Din, enoletni 750—850 Din, kilogram žive teže 7—7.50 Din, mrtve teže po 10—11 Din.
Trgovina
g Cene januarja narasle. Po objavi Narodne banke izkazuje skupni indeks cen v januarju znaten dvig nasproti decembru in to od 64.8 na 67.6 točke. Najbolj je narasel indeks cen rastlinskih proizvodov in sicer zaradi skoka cen pšenice, koruze in fižola, marmelade in konoplje, dočirn so cene ovsa, suhih sliv in vina v ceni popustili. Med živino so se zelo dvignile cene prašičem, popravile so se iudi cene kožam, zaklani živini in jajcem. Popustile so cene volov in slanine. Indeks rudninskih proizvodov je padel znatno. Industrijski proizvodi izkazujejo največji dvig in to v usnju, otrobih, železu, špiritu in bombažnem
predivu. Končno se je največ dvignil indeks izvoznih proizvodov, dočim so uvozni proizvodi ostali v glavnem nespremenjeni.
g Položaj na prašičjem tržišču v Jugoslaviji. S padcem prašičjih cen na Dunaju so znatno padle tudi cene v naši državi. Ponudbe so tako velike, da jih ne more porabiti niti domači konsum niti izvoz. Sejmi so preobilno založeni z blagom. Temu primerno so padle tudi cene živini. — Italija je s 1. februarjem uvedla odredbo, po kateri se morajo prašiči inozemskega izvora pri uvozu žigosati. Žig morajo izvršiti interesenti pod nadzorstvom obmejnih veterinarjev. Žig sestoji iz luknjice okrogle oblike in premera 1 cm, ki se mora izvršiti s posebnimi kleščami med srednjo in spodnjo tretjino ušesne školjke na levem ušesu v razdalji najmanj 3 cm od prednjega roba. Meso teh prašičev se mora po klanju še pregledati na irihine. Tako ovira Italija uvoz naših prašičev.
g Vinsko tržišče v Banatu. Kupčija z vinom v januarju je bila na vinskem trgu v Vršcu slabejša nego novembra in decembra m. 1. Vendar se še vedno sklepajo kupčije s trgovci, gostilničarji in žganja rji dunavske in savske banovine. V glavnem se iščejo namizna bela vina
11—13	odstotna, medtem ko kupujejo žganjarji cenejše vrste. Cene so ostale nespremenjene, ker se vinske zaloge precej krčijo. Kupujejo po naslednjih cenah: navadna bela vina z 10—11 od. sfotki alkohola po 1—1.20 Din za liter;
12—13	odst. po 1.20—1.40 Din; namizna črna vina 11—14 odst. po 1.20—1.60 Din, otelo 11—14 odst. po 1—1.40 Din, kvalitetna vina 12—14 odst. po 1.50—4 Din. Na trg pa prihajajo tudi vina izvrstne kakovosti po 15—16 odst. alkohola. Inozemska kupčija ne kaže sicer zanimanja za nakup, vzlic temu pričakujejo v prihodnjih mesecih večji odjem iz Avstrije in Češkoslovaške. Sedanjo zalogo vina v Vršcu cenijo na 500—550 vagonov.
g Hmeljsko tržišče. Položaj na vseh hmeljskih tržiščih je nespremenjen. Prometa je prav malo in cene so nespremenjene. V Savinjski dolini traja zanima-
nje za prednakup letnika 1933 po ceni 20—25 Din za kg dalje, toda zaključkov je malo, ker računajo hmeljarji na višje cene. Za starejše letnike ni večjega zanimanja, le po letniku 1931 je bilo v zadnjem času nekoliko povpraševanja po ceni 6—10 Din. Cene v inozemstvu so približno take: Češkoslovaška 30—52 Din, Nemčija 40—64 Din, Francija 51 Din, Anglija 40—60 Din, Amerika 24 do 50 Din.
g Tržišče jajc. Takoj ko j.e nastopilo toplejše vreme, je postala tudi kupčija z jajci bolj mlačna. Ponudbe naraščajo, ker se produkcija veča, zato je pričakovati nadaljnjega nazadovanja cen. — Izvoz jajc v inozemstvo je vedno bolj oviran. Tako je italijanska vlada z odlokom od 31. januarja t. 1. odredila markiranje jajc, kar bo izvoz jajc iz naše države zopet otežkočilo.
Razno
g Zatirajmo sadne škodljivce! Morda sploh ni rastline, ki bi je v njenem razvoju nič ne motilo in oviralo. Posebno sadno drevje ima brez števila sovražnikov, ki se na njih naselijo in jih ovirajo v razvoju in rasti. Znano je, da ima na rast drevja velik vpliv predvsem zemlja, podnebje, vremenske nezgode itd. K vsem tem nadlogam se priključijo še razni škodljivci. Nešteto je teh škodljivcev tudi pri nas. Največjo škodo dela gotovo zavijae, ki pokvari plodove in jih napravlja piškave. Če hočemo, da bomo tega najhujšega škodljivca zatrli, se moramo poprijeti tega posla prav vsi, ki imamo sadno drevje. Trud posameznika nič ne koristi. V dokaz naj služi, da sem na sadovnjaku zatrl vse škodljivce, a kljub temu se je nahajalo še piškavo sadje. Zavijač je namreč metulj, ki leta iz vrta na vrt. Prva in najvažnejša naloga bodi, da temeljito snaži in škropi drevje ali vsaj maže debla in debelejše vaje. Zatrl bo na ta način poleg zavijača tudi druge škodljivce, obenem bo pa dosegel gladka debla in veje. Zdravega drevja z gladko kožo se škodljivci ogibajo. Tako drevje je pri meni vsakemu na ogled. — Franc Boštele. Hradeckega cesla 36.
g Oprostitev kmetskih mlinov davita' na poslovni promet. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo k odredbi od 3. nov 1932 glede skupnega davka na poslovni promet na mo>ko in mlevske izdelke, zdrob, kašo in koruzno moko. Po tej odredbi so poljedelci pri mletvi te moke oproščeni tega davka. Pojasnilo se glasi: Osebe, ki me-Ijejo na merico in se smatrajo za poljedelske, se aproste skupnega davka na poslovni promet ne glede na to, v katerih aK kakšnih mlinih se vrši mletev.
Pravni nasveti
Gozdna pot. M. I. Ž. Jmarte gozdno parcelo, kater« veže neka gozdna pot z javno potjo dea sosedovo parcelo. To goadno pot uporabljate Vi ia Vaši predniki več kot petdeset let Vprašate, če Vaim more mejaš to gozdno ipoi zabraniti, da jo -pa zaenkrat še iie brani. — Če imate vkn j i ženo služnostno pravico za to gozdno pot, .potem Vam mejaš te -poti ne more braniti. Samo s 30 lednim mirnim uživa>njerm .pa tse pota po gozdnih parcelah ne morejo priposeistvovati, pač pa je treba dokazati, da je gozdna pot že leta 1853 bila priposestvovana. Tak dofcaz pa je danes samo » pričami neizvedljiv.
Policijska služba. B. F. R. V policijsko službo hi radi vstopili, pa ne veste, kam se ie treba obrniti. — Vložite prošnjo pri Upravi policije v Ljubljani, ki vam je še najbližja.
Zavarovanje otročje dediščine. Z. M. B.
Če sle res varuh otrok vaše umrle hčere, predlagajte pri varstvenem sodišču, da ae ukrene vse potrebno, <3a se otročja dediščina zavaruje z vknjižbo na očetovem posestvu. Sodišče bo že vse ukrenilo, če so vaše navedbe v vprašanju, ki ste ga nam poslali, točne. Sicer pa dvomimo, da bi bili vi varuh otrok, ker njihov oče še živi. Ali je morda preklican? Morda ste bili le pri zapuščinski razpravi postavljeni za skrbnika (kolizijski skrbnik). Tudi v tem slučaju imate pravico skrbeti, da se imovina otrok zavaruje, ako bi bila ista od njihovega lastnega očeta ogrožena.
Oprostitev vojaške službe. A. L. C. Prošnjo za oprostitev lahko vložite na komando vojnega okrožja, ni pa verjetno, da bi uspeli. Za edine hrauitelje se namrei smatrajo re-kruti onih rodbin, ki se vzdržujejo izključno od osebnega dela in zaslužka rekrutovega in plačujejo na loto manj kol 120 Din nepo-srednsga davka ui v katerih ni nobenega ■"'laim (moškega ali ženskega), sposobnega zn delci in pridobivanje, niti takega, ki uživa pokojnino ali drugo državno podporo ali ka-
terikoli drug stalen dolliodek, zadosten au vzdrževanje rodbine. Ker imate doma še eno sestro, o kateri ne trdite, da je nesposobna za delo, bo težko dossči vašo oprostitev.
škoda vsled vojaških naprav. V. Š. D. Glede povračila škode, ki jo imate vsled vojaških naprav, se obrnite na komando dotične vojaške edinke, ki je napravila dotično napravo.
Dolžniki. F. L. S. Kaj bi napravili z dolž, uiki, ki vam nikakor ne plačajo dolgov, ki so jih napravili v trgovini? -- Če ne zaupate v njihovo poštenost, bo najbolje, da dolgove iztožite in se nato vkujižite na nepremičnine dolžnikov. Tako se vsaj zavarujete, če že ne morete dolgov iztirjati. Svetujemo vam pa tu-di primerno uvidevnost vsaj napram poštenim dolžnikom, ki niso po svoji krivdi zašli v plačilne težkoče, tia jim s pravdami ne na-pravi jat« nepotrebnih stroškov.
Rentnina. J. R. L. Vprašujete, če davkarija upravičeno zahteva od vas plačevanje rentnine, ker ste nekaj denarja posodili, in koliko znaša rentnina. — Obresti, ki jih prejemate od posojenega denarja *q podvržene rentnini. Rentnina znaša v siučaju. če so predm.i davka obresti od posojenih denarnih zneskov in če ni dogovorjena obrestna mera z vsemi odškodninami vred višja od 12 odstotkov, zn:uša rentni davek 12 Din od vsakih 100 Din davčne osnove. Vdove, oseb? pod skrbstvom in ostale siromašno osebe, katerih skupni dohodek, zavezan kateremukoli neposrednemu davku, ni po csnitvl davčnega odbora večji od 10.000 dinarjev, plačujejo kot rentnino osem dinarjev od sto dinarjev davčne osnove.
Ž. J.. Francija. Pismeno ne moremo odgovarjati. Če je bito dogovorjeno izplačilo po dnevnem kursu, tedaj ne morete zahtevati odškodnine vsled padca ktrf.sa.
»Pribliina« vsebina testamenta. I. M. S. Na podlagi '»približne« vsebine testamenta vam ne moro nihče dali zanesljivega nasveta. Za testament so predpisane gotove oblike, brez katerih bi bil testament lahko neveljaven. Zato je megoče povedati nm?nje o veljavnosti te tedaj, če točno poznamo vsebino. Testament hočete ovreči. Niste se pa jasno izrazili iz kakšnega razloga. Zato tudi ne moremo odgovoriti, ce vam bo to uspelo.
1'obfttniea o doti. L. X. S. Za potrdilo o prejemu dote zahteva zakon obliko notar, rtkega akia.
Zakon o zaščiti kmetov. J. B. R. Predpisi zakona o zažčiti kmetov veljajo sedaj tudi Za zadružne hranilnice in tudi te ne morejo premične ali nepremične imovine kmetov spraviti na dražbo.
Sadno drevje ob njivi. V. K. Če je sosed nasadil sadno drevje v razdalji treh metrov od vaše njive; J? po našem mnenju zadosti pazi!, da se vam ne bo s senco delala škoda. Če 'bodo kedaj veje ali korenine segate v v«* svet. jih boste lahko obsekali.