■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU
David
Razboršek,
vodja
Zavoda
Vozim
str. 26-27
GOSPODARSTVO
SPORT
Nesojeno celjsko kliniko kupil Voc
str. 4
50 kg težjo tekmico prisilila k predaji str. 18
St. 31 / Leto 73 / Celje, 2. avgust 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Stanovanjska novogradnja ... in vendar se premika
Po letih gradbene suše se premika tudi na področju gradnje novih stanovanj v naši regiji. Projekti za nove soseske so ponekod v pripravi, drugod že gradijo. Napovedi so, da se bo ponudba stanovanj v prihodnjih letih bistveno izboljšala in da bo tudi več možnosti za najem, ne le za nakup. Več v Naši temi. str. 12-13
SM

I шк Moj f vrtnarski
ponos

AKTUALNO
Vročina nevarna predvsem za starejše, otroke in
bolnike str. 2-3
Dars menjuje skoraj nove protihrupne ograje str.
ŠOŠTANJ-
Bo Teš poleg premoga kuril odpadke? str. 6
CELJE -
Kampanja Pridi špilat grofe
str. 8
KULTURA'
Leon Firšt je riževa polja ujel v notno črtovje str. 10
NA PRAZNIČNEM OBISKU ■
V Občini Solčava
str. 28-29
KRONIKA
Vi ste na dopustu, vlomilci
pa ne str. 14
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI tf^ */£~*% I TRANSPORT PO SLOVENIJI
„ BREZPLAČEN!
o. ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
2 do 2,90 € + davek (bio + 0,40 €)
im Aktualne dnevne cene: biki do 3,50€ + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,40 €).
> X
CXI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
J
A"
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^Ct^čen- 0p*usutc- . d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-l000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Ali mora Šoštanj res >požreti< čisto vse za to energetiko?« Darko Menih, župan Občine Šoštanj
»Čisto vsi smo dolžni storiti nekaj za večjo varnost. Ko se nekomu nekaj zgodi, bi mu vsi pomagali. Če bi se veliko prej tega zavedali, se morda nesreča ne bi zgodila.« David Razboršek, vodja Zavoda Vozim
»O denarni nagradi ne razmišljam preveč. Častil bom kakšno pijačo več. Gotovo bom večino vložil v glasbo.«
Leon Firšt, skladatelj, zmagovalec mednarodnega tekmovanja na Fiipinih
»Zobozdravnik Borut Korun je plačal potovanja Borutu Korunu.«
Borut Korun o združevanju zobozdravniškega poklica s popotništvom
»Rekel sem vam, da na naših tleh proti Sloveniji nihče ni favorit. To smo dokazali tudi v finalu.«
Sašo Prapotnik, selektor mlade rokometne slovenske reprezentance
	1 petek
✓ 31	\l/ 32
	
C/3	С/Ј^
sobota 1	1 nedelja
32	«-o/ 33
20	
o
Vročina nevarna predv za starejše, otroke in b
Pomembno upoštevanje preventivnih nasvetov
Visoke temperature so lahko izjemno škodljive predvsem za občutljivejše skupine prebivalstva, med katere spadajo nepokretni starejši, otroci in kronični bolniki. Zato je najbolj pomembno, da v vročini upoštevamo napotke o tem, kako preprečiti zaplete zaradi vročine, ki so pogosto lahko tudi nevarni.
i n 11 n n B V '!
f\i iJjLJ

Hmelj prej, žita kasneje
Hmelj zaradi visokih spomladanskih temperatur zrel prej kot ponavadi - Nadpovprečno deževen julij zakasnil spravilo nekaterih sort žit
Rast hmelja so letošnjo sezono zaznamovale visoke spomladanske temperature in julija še nadpovprečna količina padavin. Hmeljarjem hmeljišč za razliko od preteklih let ni bilo treba namakati. Prav tako naj bi bile nekatere sorte zrele prej kot ponavadi. Drugače je z žiti. Pridelovalci zaradi vlažnega julija polj marsikje še vedno niso poželi.
Svetovalka iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Irena Friškovec pravi, da so visoke aprilske in majske temperature v začetku rastne sezone še posebej vplivale na sorti savinjski golding in styrian gold. »Obe sta zelo zgodaj zacveteli. To je bilo konec maja, kar je mesec prej kot ponavadi. Zaradi tega je cvetni nastavek bolj redek in ima manj storžkov. V večini hmeljišč so rastline ostale manj razra-ščene.« Inštitut za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije je približno štirinajst
dni prej kot ponavadi začel spremljati kazalnike njihove zrelosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da bosta omenjeni sorti najverjetneje zreli že pred 15. avgustom, ki sicer velja za tradicionalni začetek obiranja hmelja.
Kasnejše sorte so se po besedah Fri-škovčeve zelo dobro odzvale na za hmelj ugodne vremenske razmere v juliju, ko najvišje dnevne temperature niso bile višje kot 30 stopinj Celzija. Dovolj je bilo tudi padavin. »Zaenkrat so lepo razvejane in imajo lep nastavek. Zelo veliko je še odvisno od vremenskih razmer avgusta. Če se bo vročinski val nadaljeval, obstaja bojazen, da se vsi ti cvetovi ne bodo razvili v storžke.«
Pogrezanje kombajnov
Če je najpomembnejše hmeljarsko opravilo tik pred vrati, naj bi v tem času bilo spravilo žit že za kmeti. A jim je
letošnji vlažen julij nekoliko prekrižal ustaljene prakse. Svetovalec iz Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Celje Igor Škerbot pravi, da so kmeti na širšem celjskem območju do zdaj v celoti poželi ječmen, medtem ko jim to zaradi namočenega terena še vedno ni uspelo na približno tretjini polj s poznimi sortami pšenice, tritikale in pire. »Na to je vplivalo julijsko deževno vreme, ki ni omogočalo, da bi kmetje poželi žito z vlago 14 ali manj odstotkov, kar je pogoj za kakovostno shrambo žit. Težava so bila tudi namočena polja, na katerih so se traktorji in kombajni pogrezali ter s tem delali več škode kot koristi.« Zaradi vremenskih razmer je slabša tudi kakovost žit. Večina bo primerna le za krmo, najvišje kakovosti pa letos v naši regiji po besedah Škrbota letos ne bo.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
AKTUALNO
3
sem olnike
Ogroženi so predvsem bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja. To so srčno-žilne bolezni in bolezni dihal, diabetes, ledvične bolezni, a tudi duševna obolenja. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil, zato morajo biti ljudje pozorni tudi na to. V tvegano skupino spadajo tudi brezdomci in osebe, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov, predvsem pa ljudje, ki v vročih dneh opravljajo težka fizična dela.
Pomembno je tudi pravilno zračenje prostorov. »Prostore hladimo z zračenjem predvsem zgodaj zjutraj in zvečer, svetujemo uporabo senčil in iz-
ključitev električnih naprav, kadar jih ne potrebujemo, da po nepotrebnem še dodatno ne ogrevajo prostora. Sebe lahko hladimo s hladno prho ali kopeljo. Tudi z ventilatorji, ki pomagajo približno do 35 stopinj Celzija, pri višjih temperaturah pa ne, medtem ko učinkovito prostore hladijo klimatske naprave,« pravi zdravnica Ana Hojs iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje te-
Kako preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?
zmanjšamo izpostavljenost vročini (umaknemo se v senco ali hladne prostore)
zmanjšamo nastajanje toplote (omejimo fizično aktivnost na jutranje ali večerne ure)
uživamo lahko hrano v manjših obrokih
telesu omogočimo odvajanje vode, pijemo dovolj tekočin
nosimo lahka oblačila
lesa, kar se kaže s kožnimi izpuščaji, z vročinskimi krči
Tudi v Sloveniji se je že zgodilo, da so starši pozabili otroka v vročem avtu in so ga nato reševali gasilci ter reševalci nujne medicinske pomoči. Otroci so še posebej ogroženi, saj se njihovo telo segreje tri- do petkrat hitreje kot telo odraslih, njihovo znojenje še ne deluje tako dobro kot pri odraslih, ne morejo si sami pomagati, odpeti varnostni pas in zapustiti avtomobila. Malo odprto okno avtomobila skoraj nič ne vpliva in ne prepreči usodnega segrevanja notranjosti avtomobila, ne pomaga prejšnje hlajenje avta s klimo, saj je le v nekaj minutah temperatura v avtu enaka kot zunaj in potem le še narašča. Tudi pri temperaturi 21 stopinj Celzija in manj se lahko avto v sončnih dneh v manj kot desetih minutah ogreje toliko, da toplota lahko ogrozi življenje.
Ne pozabimo na zaščito pred soncem, četudi nismo ob morju ali bazenu. V času največje moči sonca (med 10. in 17. uro) poiščemo senco in se zaščitimo s sončnimi očali, pokriva-lom za glavo, primernimi oblačili in širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30.
in s kapjo, z izčrpanostjo in omedlevico. V primeru pregretja osebo takoj umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravnika in obolelega ves čas hladimo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Pazite na živali
Tudi one lahko doživijo vročinski udar
Visoke poletne temperature so izjemno nevarne tudi za živali Medtem ko se lahko ljudje vročini prilagodimo, pa to ne velja vedno za hišne živali. Sicer se lahko umaknejo v senco, a svojega kožuha ne morejo sleči.
Živali zaradi različne telesne zgradbe in bioloških lastnosti različno uravnavajo toploto, zato v vročih dneh potrebujejo ustrezno oskrbo. Lastniki jim morajo zagotoviti primeren prostor v senčni legi, po možnosti v hladnih prostorih. Na razpolago morajo imeti živali svežo pitno vodo ter hrano. To velja za vse živali, ne samo za pse in mačke, ki jih je kot hišnih ljubljenčkov največ.
Kadar je žival izpostavljena zelo visokim temperaturam iz okolja in visoki zračni vlažnosti ali pa ima zaradi bolezenske okvare dihal močno zmanjšano učinkovitost izgubljanja toplote s sopenjem, lahko pride do resnih okvar zdravja živali. Končna posledica odpovedi mehanizmov za uravnavanje telesne temperature je povišana telesna temperatura, ki postane nevarna že takrat, ko za zelo kratek čas preseže 43 stopinj ali ko za dlje časa preseže 41 stopinj.
SŠol
Znaki toplotnega udara so pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste vidne sluznice, povišana telesna temperatura, drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest, celo pogin. Prva pomoč pri vročinskem udaru živali: nemudoma jo moramo premakniti v zračen prostor ali senco in jo postopoma ohlajati z vodo. Glavo naj ima žival med hlajenjem dvignjeno. Ko jo ohladimo, poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč.
Gneči na meji se lahko izognemo
Namesto v Dobovec in na Obrežje na manjše mejne prehode
Iz Celja se je tudi letos mogoče peljati po cesti nemoteno vse do mejnega prehoda Ime-no, ki je odprt 24 ur na dan, in do manjšega mejnega prehoda Sedlarjevo. Še en mejni prehod je na obrobju mesta Rogaška Slatina, in sicer v Rajnkovcu. Nekatere manjše mejne prehode lahko prestopajo le tisti občani, ki imajo pravico gibanja po pravu Evropske unije. Za slovenske in hrvaške državljane ni omejitev za prestopanje šengenske meje na nobenem
V glavni turistični sezoni je na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško huda gneča, ki se ji je mogoče izogniti. Na našem območju so še posebej dolge čakalne dobe na šen-genskih mejnih prehodih Dobovec in Rogatec. Najhuje je ob sobotah. Povečan promet se začne že ob petkih popoldne.
Gneča v Dobovcu in Rogatcu nastaja predvsem zaradi številnih tujih turistov, ki prestopajo mejo med Slovenijo in Hrvaško običajno na Gruškovju. Zaradi tamkajšnje nepopisne gneče vedno več turistov uporablja mejna prehoda Dobovec in Rogatec. Na poti proti Zagrebu in Dalmaciji - ali proti Bosni in Hercegovini ter Srbiji - je zato mogoče uporabiti na primer mejni prehod Bistrica ob Sotli. Letos je tam nekoliko drugače, saj bodo cestni odsek od La-stniča in Srebrnika prenavljali vse do konca avgusta. Obvoz proti mejnemu prehodu Bistrica ob Sotli je zato speljan skozi Kozje in Podsredo.
Kako med gnečo v Istri?
Na območju slovenske in hrvaške Istre sta najbolj oblegana mejna prehoda Sečovlje in Dragonja v širši okolici Portoroža. V hudi gneči je mogoče uporabiti mejni prehod Sočerga-Po-žane, ki je v notranjosti Istre. Ko je meja zelo težko prehodna tudi v Sočergi, lahko uporabite v skrajni sili sosednji odročni mejni prehod Podgorje. Ta je ponoči zaprt.
od naštetih mejnih prehodov. Na našem območju je v Obso-telju kar sedem mejnih prehodov.
Hudi gneči se je mogoče izogniti tudi na območju Posavja, kjer je mejni prehod Obrežje. Tudi tam je mogoče uporabiti manjše mejne prehode, med njimi Slovensko vas (na cesti proti Samoboru), Rigonce/ Harmica (pri Dobovi proti Za-prešiču) in še nekatere druge. Mejni prehod v Slovenski vasi je mogoče prestopiti tako, da
Kje čez mejno Sotlo?
Na našem območju imajo najvišji status, to je status mejnega prehoda »za mednarodni promet«, štirje prehodi: Dobovec/Lupi-njak, Rogatec/Hum na Sotli, Imeno/Miljana in Bistrica ob Sotli/Razvor pri Kumrovcu.
Manjši mejni prehodi, to je »za obmejni promet«, so Ranjkovec (pri Rogaški Slatini), Podčetrtek-Luke Poljanske (pod Termami Olimia) in Sedlarjevo-Plavič. Vsi ti so odprti
od zgodnjega jutra do poznega večera. Od leta 2015 lahko prehajajo mejne prehode za obmejni promet vsi, ki imajo pri sebi potni list ali osebno izkaznico ter imajo pravico do prostega gibanja po pravu Evropske unije. Z mejnih prehodov za obmejni promet je mogoče potovati po celotni Hrvaški in ne le po obmejnem območju.
se peljete tik pred mejo s Hrvaško na zadnji slovenski izvoz z avtoceste. Nato nadaljujete
pot čez mejni prehod Slovenska vas in se na hrvaški strani tako vrnete na avtocesto. Tako
se obenem izognete tudi plačilu hrvaške avtocestne cestnine.
BRANE JERANKO
fcdava (Lendva) (žel.) ci(Peteshaza)
Legenda:
♦	Mejni prehodza mednarodni promet
♦	Mejni prehodza mednarodni železniški promet
♦	Mejni prehod za mednarodni zračni promet
♦	Mejni prehod za mednarodni morski promet
♦	Mejni prehod za obmejni promet
4
GOSPODARSTVO
Nesojeno celjsko kliniko kupil Voc
Za zapuščeno stavbo na Glaziji bo plačal 2,5 milijona evrov - Prvotnih načrtov ne bomo spreminjali, pravijo v Vocu
Celjsko »našo malo kliniko«, ki nedokončana propada že nekaj let, je kupilo podjetje Voc Ekologija. Po napovedih direktorja Romana Moško-tevca stavbe ne bodo preuredili v stanovanja, kot so prepričani nekateri Celjani, ampak se bodo držali prvotnih načrtov in jo bodo po prenovi ponudili trgu za različne zdravstvene storitve.
Za podjetja iz Skupine Voc in njene lastnike je leto 2018 očitno leto nakupov. Maja je matična družba Voc na dražbi kupila 22 tisoč kvadratnih metrov velik poslovni kompleks propadlega podjetja CM Celje na Lavi. Kupnino, ki je znašala 2,6 milijona evrov, je pred dnevi že poravnala. Julija je ljubljansko podjetje BDL Trading, ki je v lasti direktorja in solastnika Voca Romana Moškotevca, za 1,6 milijona evrov kupilo betonarno Ingrad Gramata v Medlogu, zdaj je družba Voc Ekologija, ki jo prav tako vodi Moškotevc, kupila še nedokončano stavbo na Glaziji, v kateri je danes že propadlo podjetje Reparo nameravalo urediti medicinsko kliniko. Voc Ekologija bo za stavbo morala plačati 2,5 milijona evrov.
Stavba na Glaziji velja za enega najbolj v nebo vpijočih nasedlih gradbenih projektov v Celju. Ker smo v preteklih letih o njej že veliko pisali, naj na kratko ponovimo le nekaj dejstev. Medicinski center Glazija sta gradili danes že propadli podjetji CM Celje in Reparo. V stečaju Repara je nedokončano stavbo konec leta 2013 na dražbi za 4 milijone evrov kupila Hypo banka, danes Addico bank, ki je bila tudi največja upnica podjetja. Banka oziroma njena družba Heta je stavbo, ki ima v več nadstropjih 13 tisoč kvadra-
tnih metrov različnih prostorov, takoj začela prodajati. Nekaj let je bila cena zanjo 5,5 milijona evrov. V Heti so pričakovali, da bodo kupca našli med tujimi zavarovalnicami in zdravstvenimi ustanovami. To je očitno bila napačna odločitev, saj naj bi se vsi, ki so pokazali nekaj zanimanja za nakup, umaknili, takoj ko
so izvedeli, kakšna pravila veljajo pri nas na področju zdravstva. Od nakupa jih je najbrž odvrnilo tudi klavrno stanje, v katerem je zgradba. V Heti so se zato letos odločili za drugačno strategijo prodaje. Iz katere dejavnosti naj bi bil kupec, ni bilo več pomembno, prav tako tudi niso več določili cene.
Potrebni bodo popravki
Ponudba podjetja Voc Ekologija je očitno bila najboljša. Ali je bila tudi edina, v Heti ne razkrivajo. Razkriti niso želeli niti izbranega kupca, češ da postopek prodaje še ni končan. Povedali so le, da so kupoprodajno pogodbo že podpisali in
da plačilo kupnine pričakujejo do začetka jeseni.
Da je kupec podjetje iz Skupine Voc, ki si jo lastniško delita družini Moškotevc in Škoberne, smo najprej izvedeli neuradno, v teh dneh pa je nakup potrdil tudi Roman Moškotevc. Kot je dejal, stavbe na Glaziji pravzaprav še niso kupili, vendar so dogovori o
nakupu že precej daleč. Mo-škotevc je povedal, da se bodo pri prenovi stavbe držali prvotnega načrta, torej bo v njej medicinski center, glede na trenutne potrebe na trgu pa bo najbrž treba narediti tudi nekaj popravkov. »Zanimanje za prostore, primerne za različne zdravstvene storitve, je veliko, povpraševanju se bomo prilagodili,« je napovedal direktor podjetja Voc Ekologija, ki na svojih spletnih straneh kot svojo najpomembnejšo dejavnost navaja gradnjo cest in mostov.
Konus ne zanima nikogar
Po neuradnih informacijah je Voc Ekologija kupila tudi prostore, ki jih je Heta prodajala v stavbi Tehnopolisa v Kidričevi ulici v Celju. Heta ima na Celjskem še nekaj drugih nepremičnin, ki jih je dobila v stečajih različnih podjetij. Pred kratkim ji je že uspelo prodati skladišča v Ločici ob Savinji, ta teden naj bi sklenila pogodbo o prodaj hotela Smo-gavc v središču Zreč, zelo malo pa ima upanja, da ji bo uspelo najti kupca tudi za poslovno stavbo nekdanjega Konusa v Slovenskih Konjicah. Zgradbo, ki ima v osmih nadstropjih za skoraj 9 tisoč kvadratnih metrov različnih pisarn in drugih prostorov, prodaja že več let, trenutna cena zanjo je 1,9 milijona evrov.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Slaba banka zapustila Terme Dobrna
Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ni več med solastniki Term Dobrna. Njen malo več kot 23-odstotni delež je kupilo podjetje Sors, ki je v lasti znanega mariborskega poslovneža Marka Arsenovića.
Čeprav so Terme Dobrna na spletnih straneh Ljubljanske borze objavile dokument, v katerem piše, da DUTB v družbi nima več nobene delnice, v slabi banki podatkov o tem, komu so prodali 23-odstotni delež term in za koliko, niso želeli razkriti, češ da prodajni postopek še ni končan. Da je delnice kupilo mariborsko podjetje Sors, je povedal Dušan Korošec, predsednik nadzornega sveta Term Dobrna in večinski lastnik celjske družbe Alea inženiring, ki ima po lanski prevzemni ponudbi in letošnjem nakupu še petih odstotkov vseh delnic v lasti 72 odstotkov term.
Korošec je povedal, da z Markom Arseno-vićem, ki ima sicer posle z nepremičninami,
s trgovino in z gostinstvom razširjene po vsej Sloveniji, sodelujeta že dlje in da bosta zagotovo dobro skupaj delala tudi v Termah Dobrna.
Najprej kupila, nato prodala
DUTB se je za prodajo svojega deleža v Termah Dobrna odločila februarja letos. Do delnic je prišla z unovčenjem zastavne pravice za poplačilo terjatev do Zvona Ena. Prevzemne ponudbe Alee inženiring ni sprejela, ampak je lastnikom term poslala svojo ponudbo z višjo ceno za delnico. Nekaj delničarjev je ponudbo sprejelo. V slabi banki so takrat pojasnili, da so se za ponudbo za odkup delnic odločili zaradi povečanja vrednosti deleža, ki so ga že imeli v zdravilišču. Ta delež so se nato odločili prodati predvsem zato, ker so ocenili, da so za to razmere na trgu zelo ugodne.
JI
Ponudbo sprejeli le trije delničarji
Prevzemno ponudba, ki jo je konec junija objavila skupina delničarjev Ko-vintrada, so sprejeli le trije delničarji. Skupaj imajo 424 delnic ali 0,3 odstotka vseh delnic družbe. Kljub tako skromnemu odzivu ponudba velja za uspešno, saj prag uspešnosti ni bil določen.
Objava ponudbe je namreč pomenila le formalni postopek, ki ga nalaga prevzemna zakonodaja. Večina lastnikov podjetja je podpisala delniški sporazum in je zato morala objaviti ponudbo za prevzem še pre-
ostalega deleža. Sporazum je podpisalo 79 delničarjev, med njimi tudi celotna 5-članska uprava ter podjetja Liko, Celjski sejem in Bartimeaus, ki so lastniki nekaj več kot 81 odstotkov družbe. Za preostali delež, ki ga imajo posamezniki in podjetja, ki niso poslovno povezana s Kovintradom, so ponudili 36,30 evra za delnico.
Spet dividende
Lastniki Kovintrada si bodo po nekaj letih najverjetneje spet razdelili del dobička. O tem bodo odločali na seji skupščine, ki bo konec
avgusta. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi za dividende, ki bi znašale 1,10 evra bruto na delnico, namenili malo manj kot 150 tisoč evrov. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,2 milijona evrov bi ostal nerazporejen. Delničarji se bodo na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki je bilo zelo dobro. Kovintrade je v primerjavi z letom 2016 prihodke od prodaje lani povečal za 26 odstotkov, višji je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal malo manj kot dva milijona evrov.
JI
Uniorjevo kolesarsko orodje v svetovnem vrhu
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
www.nt-rc.si
Zreško podjetje Unior, ki že nekaj časa sodeluje z vrhunskimi kolesarskimi ekipami, širi svoj program specializiranega kolesarskega orodja. V sodelovanju z ekipo Sky je letos predstavilo končno verzijo namenskega stojala za servisiranje cestnih koles, ki ga znamenita ekipa sicer preizkuša in uporablja že dve leti. Stojalo je plod tesnega sodelovanja Uniorjevih razvojnih inženirjev in Skyevih mehanikov, vsem kolesarjem pa bo na voljo že ta mesec.
Štiri vrhunske kolesarke ekipe - Team Sky, Trek-Segafre-do, Quick-Step Floors Cycling Team in Movistar Team - imajo poleg tega, da so krojile razplet letošnje kolesarske dirke po Franciji, skupno tudi to, da njihovi mehaniki uporabljajo orodje iz Zreč. Unior je namreč z orodjem, s panoji in predalniki opremil matične delavnice vseh štirih ekip.
Unior je že leta 2015 sklenil tesno sodelovanje z vodilnim ameriškim proizvajalcem koles Trek Bicycle ter postal glav-
ni dobavitelj orodja in delav-niške opreme za projekt Trek Certified Service, s katerim se postavljajo novi standardi kolesarskega servisa. Trg ZDA je tudi sicer zelo pomemben za Unior, ki je pomemben partner tudi drugih uveljavljenih podjetij iz kolesarske industrije. Uniorjev program kolesarskega orodja obsega že več kot 400 posebnih, v Sloveniji razvitih in izdelanih visoko kakovostnih orodij. Na voljo je v več kot 60 državah po vsem svetu.
JI
V zadnjih dveh letih je bil za Unior zelo pomemben tudi projekt izdaje dveh obsežnih priročnikov za servisiranje koles. Priročnika, ki sta izšla v angleškem in francoskem jeziku, pripravljajo pa tudi prevode v drugih jezikih, sta pomembna vez za sodelovanje s šolami za kolesarske mehanike. Unior je namreč uradni partner več kot dvajsetih šol z vsega sveta.
GOSPODARSTVO
5
Nadzorni svet po meri večinskega lastnika
Zaradi lastniških sprememb se je v Termah Topolšica nekoliko spremenila sestava 3-članskega nadzornega sveta - Na seji skupščine napovedane izpodbojne tožbe
Terme Topolšica so se pridružile sicer maloštevilnim delniškim družbam, ki so članom svojih nadzornih svetov ukinile sejnine in nagrade. Sklep o tem so lastniki term sprejeli na nedavni seji skupščine, pri čemer je bil to tudi edini sklep, ki je dobil soglasno podporo vseh delničarjev. Nekateri od malih delničarjev se namreč niso strinjali, da sta uprava in nadzorni svet v preteklem letu delala dobro, bili so proti predlagani delitvi bilančnega dobička, skupaj z Združenjem multiple skleroze Slovenije so hoteli, da bi bil v novem mandatu nadzornega sveta tudi predstavnik tega združenja. A je večinski lastnik Intus Invest vse njihove predloge preglasoval.
Ljubljanska družba Intus Invest, ki je v lasti nekdanjega finančnega direktorja holdinga ACH Petra Krivca in
podjetja Axor Holding, povezanega z družino Hermana Rigelnika, je s prevzemno ponudbo svoj lastniški delež v Termah Topolšica povečala na 62 odstotkov. Drugi največji delničar je z malo več kot 25-odstotnim deležem še vedno Združenje multiple skleroze Slovenije, ki kljub posedovanju tolikšnega števila delnic v družbi očitno ne bo imelo pomembne besede.
To se je pokazalo pri imenovanju novega nadzornega sveta, v katerem sta poleg predstavnika delavcev še dva predstavnika kapitala. Združenje multiple skleroze in vsi mali delničarji so na seji podprli nasprotni predlog, da bi bil v nadzornem svetu namesto Krivca ali Rigelnika predsednik združenja Pavel Kranjc. A je obveljal prvotni predlog in v nadzornem svetu bosta v naslednjem mandatu kapital zastopala Peter Krivc in Matej Rigelnik. Kranjca je v nadzorni
svet predlagala ljubljanska družba MP Naložbe, ker po njenem prepričanju združenje prispeva velik delež prihodkov term, poleg tega bi bila sestava sveta bolj uravnotežena in z ustreznim nadzorom poslovanja večinski lastnik ne bi mogel izčrpavati podjetja.
Brez dividend
MP Naložbe imajo v Termah Topolšica le 22 delnic, še manj, komah šest, jih ima ljubljansko podjetje Facig, ki se ni strinjalo s predlagano delitvijo bilančnega dobička, pri čemer so ga podprli tudi ostali mali delničarji. Družba Facig je predlagala, da bi za dividende, ki bi znašale 1,66 evra bruto na delnico, porabili 97 tisoč evrov bilančnega dobička, preostali denar bi ostal nerazporejen. Takšen predlog je utemeljevala z dejstvom, da terme že štiri lata poslujejo z dobičkom, dividend pa že nekaj časa
niso izplačale. Vendar je bil sprejet sklep, da ostane nerazporejen celoten bilančni dobiček, ki znaša malo manj kot pol milijona evrov.
Družba Facig je na sklepe o delitvi dobička, imenovanju nadzornega sveta in tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu napovedala izpodbojne tožbe.
Terme poslujejo dobro
Terme Topolšica so lani poslovali dobro. Ustvarile so 6,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 221 tisoč evrov čistega dobička, kar je nekaj odstotkov več kot v letu 2016. Direktorica Lidija Fijavž Špeh je povedala, da dobro poslujejo tudi letos. Število nočitev ter prihodki in dobiček so v skladu z načrti, zaradi slabega vremena v juniju in juliju je slabši od pričakovanega le obisk v bazenih.
JANJA INTIHAR
Do leta 2020 za 31 milijonov evrov naložb
V teh dneh je letno sejo skupščine napovedal tudi Cetis, kjer je lani ljubljanska družba MSIN svoj lastniški delež povečala na skoraj 79 odstotkov. Večina preostalega deleža je še vedno v lasti države. Delničarji, ki se bodo zbrali konec avgusta, se bodo na seji seznanili z lanskim poslovanjem matične družbe in celotne skupine Cetis.
Skupina, ki jo sestavlja sedem podjetij v Sloveniji in tujini, je lani poslovala zelo dobro, saj je prvič presegla 61 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Približno polovico jih je ustvarilo celjsko matično podjetje, ki je bilo lani zelo uspešno zlasti pri prodaji varnostnih tiskovin. Te izdeluje že za 30 držav v Evropi, Južni Ameriki, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Kot velik uspeh v Cetisu štejejo tudi pridobitev projekta celovite posodobitve javne uprave za manjšo afriško državo, za katero bodo postavili centralni register prebivalstva in izvedli projekt za nadzor meja. Poskusno bodo v tej državi izvedli tudi projekt za vzpostavitev kriminalnega registra za policijo.
Cetis, ki se uvršča med vodilne evropske proizvajalce varnostnih in komercialnih tiskovin, izdeluje potne liste že za 15 držav. S prodajo varnostnih tiskovin, poleg potnih listin so to še vize, osebne izkaznice ter vozniška in prometna dovoljenja, ustvari že 60 odstotkov svojih prihodkov. Podjetje je lani povečalo tudi prodajo komercialnih tiskovin, kjer sodeluje s podjetji v prehrambeni, farmacevtski in kozmetični industriji.
Večina denarja za opremo
Lastniki Cetisa bodo na seji skupščine odločali tudi o delitvi bilančnega dobička, ki znaša 1,3 milijona evrov. Dobiček naj bi ostal nerazporejen, saj družba potrebuje denar za naložbe. Cetis namreč do leta 2020 načrtuje za kar 47 milijonov evrov naložb v celotni skupini, od tega bo 31 milijonov evrov vložil v matično podjetje v Celju. Večino denarja bo porabil za nakup nove opreme.	JI
Poceni hiša v središču Celja
Samo še do 5. avgusta bo stečajni upravitelj celjskega gradbenega podjetja SGP Nova, ki je bilo v lasti Stanka Božičnika, zbiral zavezujoče ponudbe za nakup poslovno--stanovanjske zgradbe v Sta-netovi ulici v središču Celja in poslovnega kompleksa na Ljubečni.
Če ne veste, za katero zgradbo v Stanetovi ulici gre - to je tista, v kateri je nekoč imela knjigarno Založba Obzorja, zdaj pa njene izložbe občasno s svojimi izdelki in
idejami zapolnjujejo dijaki celjske šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Po podatkih Gursa je bila stavba, ki ima dve etaži in stoji na 218 kvadratnih metrov veliki parceli, zgrajena leta 1900. Izhodiščna cena zanjo znaša le 128 tisoč evrov.
Prav tako v prvih dneh avgusta bo potekel tudi rok za oddajo ponudbe za nakup 28 tisoč kvadratnih metrov velikega poslovnega kompleksa, ki ga je Božičnikovo podjetje imelo na Ljubečni. Izhodiščna
cena zanj je malo manj kot 2,2 milijona evrov. Stečajni upravitelj Boris Kastivnik je za kompleks večkrat poskušal najti najemnika, vendar pri tem ni bil uspešen.
Podjetje SGP Nova je šlo v stečaj leta 2014, čeprav že leto pred tem skorajda ni poslovalo. Upniki so prijavili za skoraj 19 milijonov evrov terjatev, od tega največ takratna Hypo, današnja Addiko banka, ki je tudi zahtevala stečaj.
JI
Foto: SHERPA
Stečajni upravitelj podjetja SGP Nova bo samo še nekaj dni sprejemal ponudbe za nakup te stavbe v središču Celja. Izhodiščna cena zanjo je skromnih 128 tisoč evrov.
Zaradi žage nov priključek na avtocesto
Na avtocesti med Šentrupertom in Vranskim naj bi zgradili nov priključek, ki bo pomenil neposredno cestno povezavo do lesnopredelovalnega centra na Gomilskem. Kot je znano, si je škotska družba BSW Rimber ta center izbrala za gradnjo največje žage v Sloveniji. Naložba je vredna 40 milijonov evrov.
Občina Braslovče je z ministrstvom za infrastrukturo že podpisala dogovor o umeščanju in gradnji priključka. Po nekaterih izračunih bi zaradi žage po lokalnih cestah od petdeset do šestdeset tovornjakov vsak dan prepeljalo približno tisoč ton lesa. Načrtovan priključek bi žago in avtocesto povezal neposredno ter razbremenil lokalne poti. Kdaj točno ga bodo začeli graditi, zaenkrat še ni znano. Ministrstvo za infrastrukturo mora najprej izdelati državni lokacijski načrt in braslovška občinska uprava občinski podrobni prostorski načrt.
Nova žaga naj bi po napovedih škotskih lastnikov prinesla 170 novih delovnih mest, v njej naj bi na leto predelali 300 tisoč kubičnih metrov lesa. V podjetju BSW Timber pravijo, da trenutno že izbirajo tehnologijo, s katero bodo opremili novo žago, zagon proizvodnje načrtujejo za začetek leta 2020.
ŠO, JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
Zaradi žage, ki jo bo škotska družba BSW zgradila na območju lesnopredelovalnega centra na Gomilskem, namerava država na avtocesti med Šentrupertom in Vranskim zgraditi nov priključek.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
»Ali mora Šoštanj res požreti čisto vse za to energetiko?« se sprašuje šoštanjski župan Darko Menih.
Teš in HSE velenjske in šoštanjske lokalne skupnosti še nista seznanila s svojimi razmisleki o sosežigu komunalnih odpadkov. Šoštanjski župan Darko Menih poudarja, da izsledki raziskav ne smejo mimo občanov in občinskega sveta.
Bo Teš poleg premoga kuril odpadke?
Možnosti, ki jih preučujejo v elektrarni, povzročajo hudo kri med občani
Kaj so že kurili v elektrarni?
Teš je poleg premoga doslej skušal kuriti tudi bioma-so ter manjše količine kostne moke, a je kurjenje teh snovi opustil. Nekdanji sodelavec velenjske občinske uprave, Šoštanjčan Peter Rezman, pravi, da se domačini še dobro spomnijo poskusov, da bi v Tešu kurili zdravila iz Splošne bolnišnice Celje, nato gudron.
Po Rezmanovih besedah so leta 1990 na območje elektrarne pripeljali nekaj tovornjakov zdravil iz celjske bolnišnice, ki so bila poplavljena v takratni povodnji. Navodilo za kurjenje v kotlu enega od blokov Teš je dala tedanja republiška sanitarna inšpektorica Metka Macarol - Hiti, velenjska občina pa je to izvedela na podlagi anonimne prijave občana. Lokalna skupnost je kurjenju nasprotovala. Po pozivih okoljevarstvenikov in inšpekcijskih služb je Teš sežig odklonil, zdravila so znova prepeljali v bolnišnico Celje, so potrdili tudi v elektrarni. Inšpektorica je po razkritjih odstopila.
Kasneje so v Tešu razmišljali o sežigu predelanega gudrona, ki je ostal ob sanaciji Petrolove jame v Pesnici. Gudron je gošča, ki v rafinerijah nafte ostane po izdelavi bencina, je pojasnil sogovornik. Nameri o kurjenju predelane gošče je nasprotovala tedanja civilna iniciativa pod Rezmanovim vodstvom, ideji ni bila naklonjena tudi skupina takratnih šoštanjskih občinskih svetnikov.
Ko je bil na čelu Teša Peter Dermol, je ministrstvo za infrastrukturo izrazilo namero, da bi v Tešu kurili bio-maso, ki je nastala kot posledica žleda, ki je zajel državo. A do uresničitve te zamisli ni prišlo, je povedal sedanji velenjski podžupan. Dodal je, da so pred mnogimi leti v šoštanjski termoelektrarni kurili kostno moko. »Kolikor vem, so takrat imeli velike tehnične težave zaradi obrabe mlinov in drugih naprav. Po mojem vedenju se tovrsten poskus ni izplačal. Zato so se poskusi nehali.« Iz Teša so sporočili, da so kostno moko pridobivali od slovenskih predelovalcev živil. Nadzor je pokazal, da sežig ni imel dodatnih vplivov na okolje.
A kuriti premog je eno, odpadke pa drugo, je še dodal Dermol. Pojasnil je, da je vsak termoenergetski blok specifičen in narejen za kurjenje točno določenega energenta. Kurjenje drugega energenta po njegovih besedah gotovo vpliva na opremo in tehnologijo.
ŠOŠTANJ - Termoelektrarna preučuje, če bi bila blok 6 ali blok 5 primerna za sosežig alternativnih goriv iz komunalnih odpadkov. Slovenija jih vsako leto izvozi približno 200 tisoč ton. Velenjska in šoštanjska občina kurjenju odpadkov v termoelektrarni nasprotujeta, če bi to kakorkoli vplivalo na okolje. Civilna iniciativa ob tovrstni morebitni dejavnosti Teša pričakuje odškodnino.
Še sredi julija je direktor Teša Arman Koritnik zatrjeval, da o kurjenju odpadkov v elektrarni ne razmišljajo. »Zaenkrat o tem nimamo nobenih
študij. Te tematike se v mojem mandatu še nismo dotaknili,« je dejal. Dva tedna kasneje Teš v skupni izjavi s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) pravi, da bomo morali v Sloveniji sami rešiti problematiko odpadkov. Letno namreč naša država izvozi dvesto tisoč ton energetsko izkoristljivih odpadkov, ki bi lahko bili po ustrezni tehnološki obdelavi eden od možnih alternativnih energentov. »V iskanju rešitev na izzive se odpira razmislek o morebitnih primernih lokacijah v Šoštanju in Trbovljah, kjer so energetski objekti že umeščeni v prostor,« pravijo v Tešu.
Dodajajo, da je treba najprej narediti tehnično študijo o možnostih, šele potem oceniti in pripraviti investicijo ter vključiti tudi družbeno skupnost. V Tešu bi lahko sosežigali pred-pripravljene frakcije. Zanje bi veljal strog nadzor sestave, energetske vrednosti bi bile znane vnaprej. Pojasnjujejo, da so tovrstne frakcije pripravljene iz odpadkov po posebnem okoljskem dovoljenju in predstavljajo alternativni energent.
Bojijo se za svoje okolje
Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj o tem, da v Tešu preučujejo možnost
sosežiga goriv iz komunalnih odpadkov, nista bili se-znanj eni. Nekdanji direktor Teša, danes velenjski podžupan Peter Dermol, pravi, da je Šaleška dolina že plačala velik okoljski davek in vložila mnogo prizadevanj, da imajo prebivalci kakovostno bivalno okolje. »Lokalna skupnost ne bi pristala na nobeno naložbo, če bi ta še kakorkoli dodatno obremenjevala naše okolje. Okoljski vidik je za nas eden pomembnejših,« je dejal.
Župan Šoštanja Darko Menih poudarja, da podrobnosti o morebitnem sosežigu komunalnih odpadkov še ne pozna. Je pa že sama potrditev, da
Teš preučuje možnosti, med občani povzročila nekaj hude krvi. »Sprašujem se, kaj bo še prizadelo Šoštanj? Že zdaj imamo degradirano ozemlje, jezera ne moremo uporabljati za turizem, saj se še vedno pogreza. K nam so vozili zemljo, za katero ni bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje. Vonjamo neznosen smrad iz rudniških jaškov, zato bi radi, da bi premogovnik zračnik čim prej speljal v dimnik bloka 4. Po zaslugi šestega bloka in najnovejših filtrov je zrak vsaj čistejši. Zato si nikakor ne želimo, da bi bilo ozračje še bolj onesnaženo.« Dejal je še, da izsledki raziskav o sosežigu
odpadkov nikakor ne smejo mimo občanov in občinskega sveta.
Če bo Teš za sosežig alternativnih goriv iz komunalnih odpadkov pridobil ustrezno dovoljenje, bi morala lokalna skupnost v zameno dobiti primerno denarno nadomestilo, meni predsednik Civilne iniciative Šoštanj Walter Kolar. »Sosežigu bi bilo nesmiselno nasprotovati, če bi elektrarna odpadke sežigala v skladu z zakonom. Mora pa biti lokalni skupnosti primerno zadoščeno, kar je lahko samo z odškodnino.«
TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA)
Sokol selec določa smer zipline proge
CELJE - Že nekaj časa je znano, da družba za upravljanje s športno-re-kreacijskimi objekti in parkirišči ZPO Celje na Celjski koči za popestritev turistične ponudbe pripravlja ambiciozen adrenalinski projekt zipline.
Po nekaterih napovedih naj bi zaživel že v tem poletju. A se je izkazalo, da gre vendarle za zelo zahteven projekt - ne samo finančno - za katerega je bilo treba pripraviti več možnih rešitev in pridobiti tudi ustrezna soglasja. »Gre za varovano območje Nature 2000, kjer je treba upoštevati posebne pogoje, med drugim tudi, da je to življenjski prostor sokola selca,« je povedala Tatjana Hren, vodja investicij v družbi ZPO Celje.
V zavodu za varstvo narave so tako presodili, da je najsprejemljivejša, sicer še z nekaterimi popravki, tako imenovana različica rešitve številka 2, ki pomeni približno štiristo metrov dolgo zipline progo. Ta bi imela svoj začetek pri hotelu na Celjski koči, od koder bi se bilo mogoče spustiti v smeri proti Grmadi do bližine Pečovniške koče in z območja Grmade potem spet nazaj proti Celjski koči.
In kdaj bi lahko zaživela ta nekoliko spremenjena zipline proga? »Pridobivanje dokumentacije je precej zamuden proces, upam, da bomo vse postopke končali še letos in da bo prihodnje leto sledila uresničitev projekta.« Ta bo tudi malo dražji od prvotno predvidenih šestdeset tisoč evrov, pri čemer o končni vrednosti naložbe Tatjana Hren še ne more govoriti.
RG
Gornjegrajčani so pohiteli
GORNJI GRAD - Občina je že sprejela osnutek proračuna za prihodnje leto. V osnutku, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji, je predvidenih približno 2,6 milijona evrov prihodkov in odhodkov. To je zaenkrat nekoliko manj, kot jih je v letošnjem proračunu. Zneske nameravajo pozneje popraviti z rebalansom.
Trenutno je osnutek proračuna že v javni razpravi. »Za zgodnejši začetek sprejemanja proračuna smo se odločili, ker bodo volitve v poznem jesenskem času. Po njih bo nastal
nov občinski svet in do sprejema proračuna bi lahko prišlo šele marca ali celo aprila,« je povedal o razlogih za hitenje župan Stanko Ogradi. Delovanje občinske uprave bo tako lahko nemoteno, prikrajšana ne bodo niti različna društva, ki bodo lahko prejela denar za sofinanciranje delovanja brez velike zamude.
Po naložbeni plati bo tudi prihodnje leto največ denarja namenjenega za ceste in šolo. Za ceste je v osnutku več kot pol milijona evrov, denar iz 23. člena je namenjen za celovito prenovo odseka ceste
Križ-Florjan-Krnica. Prenova tega odseka bo stala 230 tisoč evrov. V gornjegrajski šoli bo občina urejala tako dvorišče kot notranjost, kar bo stalo 130 tisoč evrov. Manjša zneska sta predvidena tudi za načrtovano gornjegrajsko obvoznico in za redno letno nadzorovanje že zaprtega zgornjesavinjskega odlagališča komunalnih odpadkov Podhom.
O proračunu za prihodnje leto bodo svetniki razpravljali v drugi obravnavi na septembrski seji občinskega sveta.
BJ
Občina podarila zastave
VELENJE - Občina je junija naročila več kot tisoč slovenskih in velenjskih zastav ter jih podarila športnim klubom, krajevnim skupnostim in mestnim četrtim.
Zastave, ki so pomemben simbol slovenske države in izražajo narodno zavest, je občina kupila z željo, da bi jih ob državnih praznikih v Velenju vihralo še več. Športnim klubom jih je podarila za promocijo Velenja in Slovenije na mednarodnih tekmovanjih. Za nakup zastav je občina odštela malo manj kot dvajset tisoč evrov.	Ts
IZ NAŠIH KRAJEV
7
So zapleti specialista
pri menjavi rešljivi?
»So,« pravijo na zdravstvenem ministrstvu, v zdravstveni zavarovalnici in NIJZ
»Na podlagi napotnice sem opravil pregled pri specialistu pulmologu, nakar sem želel k drugemu specialistu, ker sem domneval, da ima drug zdravnik boljšo opremo, ne zato, ker bi bil s prvim specialistom nezadovoljen. Vendar me drug specialist ne more pregledati. Razlog? Napotnica,« je dejal bralec, ki se javno ne želi izpostavljati. Meni, da je pri tem naletel na birokratski zaplet oziroma na težave v sistemu eNaročanja. Preverili smo, kje je nastala težava.
Ta je nastala, ko ga je drug specialist zavrnil, ker je v računalniškem sistemu napotnica že imela oznako »kontrolni pregled« in ne »prvi pregled«. Bralcu naj bi osebni zdravnik nato izdal drugo napotnico, nato jo je preklical, ker je bila prva napotnica še vedno veljavna. »Iskanje odgovorov, pisanje dopisov in vprašanj odgovornim mi je do zdaj vzelo že nekaj dni, drug pregled pa glede na svoje stanje nujno potrebujem. Do poteka veljavnosti obstoječe napotnice bi moral čakati še nekaj mesecev,« je še dejal.
Ker je računalniški sistem eNa-potnic in eNaročanja pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje, smo odgovore poiskali najprej tam. »Po opravljenem prvem pregledu lahko bolnik isto napotnico uporabi tudi za kontrolne preglede, če njena veljavnost še ni potekla. Mogoče je, da se bolnik naroči na kontrolni pregled pri drugem izvajalcu, kot je opravil prvi pregled. Če zdravnik po opravljenem prvem pregledu bolnika naroči tudi na kontrolni pregled, je napotitev zabeležena v sistemu, zato je ni mogoče izvesti pri drugem izvajalcu,« dodajajo v NIJZ.
Ker je bralec želel, da bi drug specialist opravil ponovno prvi pregled in ne kontrolnega, pri NIJZ še pojasnjujejo: »Če je želel opraviti ponovni prvi pregled pri drugem specialistu, je pravilno s tem seznanil najprej svojega izbranega osebnega zdravnika. Ta se mora po svoji presoji odločiti, ali so vzroki za izdajo nove napotnice za isto storitev upravičeni. Sistem eNaročanja osebnemu zdravniku namreč omogoča, da bolniku izda novo napotnico za isto storitev,
čeprav obstoječa napotnica še ni potekla. Sistem opozori zdravnika o obstoju aktivne napotnice, vendar s svojo potrditvijo lahko izda še eno napotnico za isto storitev.«
oziroma zdaj eNapotnica izenačena s papirnato. Kljub vpeljavi eNapotnice obstajajo še izjeme, saj je še vedno izjemoma možno izdati papirnato. »Navodila glede uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev v obveznem zdravstvenem zavarovanju na podlagi napotnice se zaradi vpeljave eNapotnice niso spremenila. Postopek zamenjave specialista v času zdravljenja in možnost, da se zavarovana oseba v času veljavnosti napotnice naroči pri drugem izvajalcu, ostajata nespremenjena,« pojasnjuje Olga Rojc iz celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
V primeru, da je napotnica še veljavna, lahko bolnik zamenja specialista. »Prvoizbrani izvajalec vrne zavarovani osebi originalno napotnico, na kateri navede datum prvega obiska
tnico vrnil, na eNapotnici pa zdaj le spremeni njen status. Na podlagi spremenjenega statusa napotnice se lahko zavarovana oseba na storitev naroči pri novem izvajalcu, pojasnjuje Rojčeva. Dodaja, da je pravilno, da osebni zdravnik ne izda nove napotnice, saj za isto zadevo oziroma obolenje v istem obdobju ne moreta biti veljavni dve napotnici ali več.
»V izjemnih in predvsem upravičenih primerih je dopuščeno, da zavarovana oseba menja specialista v času zdravljenja ali v času veljavnosti napotnice. V takšnih primerih lahko izvajalec kljub navedeni oznaki >kontrolni pregled< na napotnici opravi prvega in ga tako tudi obračuna,« dodaja Rojčeva. In očitno je ravno to odgovor za bralca. Da ga lahko druga specialist sprejme na pregled, zato v
»Sistem eNaročanje stalno nadgrajujemo na podlagi novih zakonskih določil, predlogov uporabnikov in morebitnih odkritih napak. Glede eNaročanja prejmemo precej vprašanj, pripomb, predlogov, ki jih z razpoložljivimi viri poskušamo čim kakovostneje reševati. Med njimi so tudi takšni, ki se nanašajo na težave, kot je opisana,« še dodajajo na NIJZ.
Kje je potem težava?
Projekt eNaročanje, ki je del projekta eZdravje, je zaživel spomladi lani in takrat je bila elektronska napotnica
in svoj naziv (od tega datuma traja veljavnost napotnice), nato obdrži kopijo napotnice in izbranemu osebnemu zdravniku posreduje zdravstveno dokumentacijo v okviru napotitve. Nato drug izbrani izvajalec prevzame to zdravstveno dokumentacijo od izbranega osebnega zdravnika,« navaja Rojčeva.
V času, ko so bile v obtoku papirnate napotnice (zdaj samo še kot izjema), je specialist, pri katerem je bil bolnik naročen, temu napo-

Kot smo pred zaključkom redakcije izvedeli, so na pomoč našemu bralcu priskočili v celjski območni enoti ZZZS, kjer so s posredovanjem uredili, da se je lahko vendarle naročil pri želenem drugem specialistu.
celjski območni enoti bralcu svetujejo, naj se obrne nanje, da mu bodo priskočili na pomoč.
Tudi ministrstvo bi pomagalo
Pomoč so bralcu ponudili v tem primeru celo na Ministrstvu RS za zdravje. »Ministrstvo za zdravje v takšnih primerih, če je z njimi seznanjeno, izvajalcu na sekundarni ravni, ki vpis bolnika zavrača in zahteva novo napotno listino, posreduje svojo razlago oziroma ga seznani z veljavnimi pravili na tem področju,« so nam odgovorili.
»Sistem eNaročanja in elektronska napotnica zamenjavo specialista omogočata, drugi izvajalec lahko bolnika na podlagi napotnice, če seveda še ni potekel rok veljavnosti napotnice, ki se je začel s prvim pregledom, dodeli termin ali okvirni termin pregleda. Pri tem je uporaba elektronske napotnice za bolnika še lažje izvedljiva kot v primeru fizične listine, saj mu ni treba osebno prevzemati napotne listine pri prvem izvajalcu,« še pojasnjujejo.
Sicer so se ob uvedbi projekta eNaročanje pojavljale težave, na katere so opozarjali tudi ljudje. »Sčasoma je bilo teh vprašanj bolnikov in predvsem izvajalcev vedno manj, zdaj se še oglasijo posamezniki. S konkretno situacijo, v kateri se je znašla omenjena zavarovana oseba, nismo seznanjeni, vendar menimo, da je šlo prej za ne-veščost uporabe sistema eNaročanje pri izvajalcu kot za kršenje bolnikovih pravic,« še pravijo v celjski območni enoti zdravstvene zavarovalnice.
SIMONA ŠOLINIČ
Računsko sodišče izdalo negativno mnenje
ŠMARJE PRI JELŠAH - Računsko sodišče je na podlagi opravljene revizije izdalo občini negativno mnenje glede oblikovanja, nadzora in določanja cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
Računsko sodišče je bilo nezadovoljno predvsem s tem, kako je urejeno področje komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja. Računsko sodišče je ugotovilo, da mora šmarska občina spremeniti določila v občinskih odlokih, vezanih na vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja ter na čiščenje padavinskih in
odpadnih voda. Iz porevizijskega poročila je razvidno, da občina še ni uredila vsega, kar ji je računsko sodišče naložilo. »Ko smo preverili, ali so izpolnili pomanjkljivosti, zapisane v revizijskem poročilu letošnjega januarja, smo bili nezadovoljni z nekaterimi izvedenimi popravljalnimi ukrepi, saj menimo, da niso bili v celoti izpolnjeni. Ti se navezujejo na odloke ali druge občinske akte, ki bi predvideli način financiranja porabljene vode iz hidrantov, in na nekatere postavke, ki jih je treba upoštevati pri določitvi cen posameznih storitev, kot sta od-
vajanje in čiščenje komunalne ter padavinske odpadne vode. To je za uporabnike zelo pomembno, če ne poznamo posamičnih postavk na položnici oziroma te niso dovolj pregledno urejene, si je težko izračunati ceno vode ali ceno padavinskih komunalnih vod,« je pojasnil Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS, ki je postopek tudi vodil. Obenem občina v svojih odlokih ni podrobneje uredila določil, ki so vezana na odstranjevanje odpadkov iz okolja in jih povzročijo neznani storilci. Po Veselovem mnenju šmarska občina ni osamljen primer.
Postopek sodišča končan
Oddelek za okolje in prostor v šmarski občini vodi Peter Planin-šek, ki je šele pred kratkim prekinil bolniški stalež in pri urejanju dopolnitev ni bil prisoten, v njegovi odsotnosti je postopek vodila zdaj že nekdanja direktorica občinske uprave Simona Dobnik. Postopek je za računsko sodišče na tej točki končan, ker po njegovih kriterijih ni treba več uvajati večjih sprememb, pač pa le urediti manjše popravke. Peter Planinšek pojasnjuje, da bodo uresničili še preostale točke v porevizijskem poročilu, vendar bo
na to še treba počakati: »Dopolnitve občinskih aktov moramo najprej potrditi na občinskih svetih občin, ki so uporabnice OKP Rogaška Slatina, ki za Šmarje pri Jelšah in okoliške občine opravlja komunalne storitve. Nato morata vse spremembe potrditi tudi nadzorni svet podjetja in svet ustanoviteljev podjetja, kar pomeni, da zadev ne moremo urediti v kratkem času. Poleg tega so pred vrati lokalne volitve, kar bo postopek samo še podaljšalo.« Kdaj bo občina komunalno problematiko tudi uredila, bo znano po novembrskih lokalnih volitvah.
AH
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Celjski grofje v velikem slogu vabijo po Sloveniji
Najbolj ambiciozna kampanja turistične promocije Celja doslej
CELJE - V minulih dneh je zavod Celeia začel vseslovensko kampanjo za turistično promocijo Celja in njegovih znamenitosti. Pridi špilat grofe je najbolj ambiciozna turistična kampanja knežjega mesta doslej.
Zavod, katerega poglavitna dejavnost je turizem, želi s kampanjo Celje še bolj izpostaviti in zasidrati na slovenskem turističnem zemljevidu. Kampanja je zasnovana na bogati celjski srednjeveški zgodovini in slavni rodbini Celjskih. »Odločili smo se za drzno promocijsko kampanjo z znanimi Celjani iz sveta športa in mode, ki predstavljajo knežje mesto kot privlačen turistični cilj. V letu evropske kulturne dediščine lahko Celje obiskovalcem ponudi izjemna doživetja zgodovine in kulture kot tudi sprostitev v naših zelenih kotičkih, saj smo tudi ponosen nosilec znaka Slovenia Green Destination,« je povedala Milena Čeko Pun-gartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje.
Glavne zgodovinske like, Barbaro Celjsko, Friderika II. in Veroniko Deseniško, upodabljajo plesalka in koreogra-finja Gea Erjavec, rokometaš Miha Žvižej, atletinja Tija Ocvirk. Njihova oblačila je ustvarila celjska modna oblikovalka Milanka Močnik.
Prednosti
edinstvene
zgodbe
Preplet zgodovine in celjskih znamenitosti, ki jih na ogled ponuja sodobno mesto, sta velika priložnost in izziv, je povedala Neja Petek, direktorica Agencije za marketing v turizmu Nea Culpa, kjer so pripravili kampanjo. »Sve-
tovni turizem raste na krilih mestnega turizma, zato je za Celje velika prednost, če ima takšno edinstveno zgodbo, kot je ta o Celjskih grofih. Takšne plemiške dinastije ni bilo nikjer v Sloveniji, pomembna je bila tudi v evropskem merilu, zato je seveda logično, da tržna promocijska zgodba temelji na Celjskih.«
Za slogan kampanje - Pridi špilat grofe - je Neja Petek dejala, da je načrtno zasnovan igrivo, provokativno: »Oglas želi obiskovalca spodbuditi k radovednosti pri odkrivanju Celja. Želimo si, da čim več ljudi obišče Stari grad, poleg tega pa tudi staro mestno jedro in da naredijo sprehod med kulturnimi znameni-
tostmi. Slogan je nevsakdanji, obiskovalca nagovori zelo neposredno, nepričakovano, nekoliko slogovno zaznamovano. Verjamemo, da se lahko v Celju vsak počuti kot grof, ne samo mi Celjani,« je še poudarila Neja Petek.
Urša Dorn, svetovalka za turizem v zavodu Celeia, je potrdila, da gre za najbolj ambiciozno turistično promocijo Celja doslej. »Promocija je ena tistih aktivnosti v turizmu, ki
Odzivi na slogan Pridi špilat grofe
»Odzivi na precej drzen in mogoče tudi malo drugačen slogan so tudi nas v zavodu presenetili. Dejstvo je, da vzbuja pozornost, večinoma pozitivno. Mogoče tudi kdo vpraša, kaj kampanja pomeni. Za nas je cilj že to, da so ljudje jumbo plakat opazili in da o tem govorijo,« je povedala Urša
Dorn. Neja Petek je bila najbolj vesela, ko je na Slovenski cesti v Ljubljani videla serijo osvetljenih oglasnih površin, kar so si doslej lahko privoščile prestižne turistične točke, kot je na primer Postojnska jama. »Celjani smo preplavili Ljubljano in druga glavna mestna središča v državi. Kampanja je zasno-
vana drzno tudi z mislijo na prihajajoče digitalne aktivnosti in tudi na tem področju že ima odzive. Mimoidoči so fotografirali plakate in jih objavljali na družbenih omrežjih, na Instagramu, se poigravali z igro naših besed in več si skoraj ne bi mogli želeti,« je odzive strnila Neja Petek.
Plakat s sloganom Pridi špilat grofe, v katerem je Friderika II. upodobil rokometaš Miha Žvižej, je na ogled v Ljubljani in drugih mestih. Za fotografijo je poskrbel Matevž Kostanjšek.
je najbolj zahtevna, tudi s finančnega vidika. Letos smo se odločili, da bomo poiskali najboljšega izvajalca kampanje, in menimo, da smo na pravi poti.«
Cilj že presežen?
V zavodu Celeia so si za cilj kampanje zadali povečanje turističnega obiska Celja za deset odstotkov, prave učinke kampanje bodo lahko izmerili jeseni. »Čeprav se je kampanja šele dobro začela, smo nad odzivi prijetno presenečeni. Če sodimo samo po prodaji vstopnic za Stari grad, smo jih julija v primerjavi z enakim obdobjem lani prodali za 16 odstotkov več, in junija za 30 odstotkov več. Ali so kazalci že posledica kampanje in kakšni bodo njeni učinki, bomo ugotavljali jeseni, ko se bo prvi del kampanje končal,« je povedala Urša Dorn.
Kampanja Pridi špilat grofe je umeščena v glavno turistično sezono in traja od julija do septembra, zaslediti jo je mogoče na svetlobnih oglasnih (Billboard in Citylight) plakatnih površinah v večjih mestih, dobila bo tudi obsežno digitalno nadgradnjo.
Kot stroške sedanje kampanje Dornova navaja 20 tisoč evrov, ki so jih zaenkrat namenili za izdelavo svetlobnih oglasov in plakatov, kar je del širše zastavljenega promocijskega projekta Celje 365/7, katerega namen je izboljšanje digitalne predstavitve Celja kot ene ključnih petzvezdnič-nih destinacij na globalnem turističnem zemljevidu. S tem projektom je Zavod Celeia Celje uspešno kandidiral za evropska sredstva na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je zavodu odobrilo malo več kot 134 tisoč evrov.
ROBERT GORJANC, foto: TG
Obnovili bodo igrišče
ŠOŠTANJ - Občina bo do konca oktobra prihodnje leto skušala posodobiti dotrajano igrišče v kraju Lajše. Za projekt je pridobila sofinanciranje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Njeni partnerji pri naložbi so Športno društvo Lajše, Šaleški aeroklub, Turistično društvo Topolšica podeželje in tamkajšnje naravno zdravilišče.
V Lajšah želi šoštanjska občina urediti igrišči za odbojko in nogomet, načrtuje tudi ureditev zelenice, kjer bodo otroška igrala. Ob igrišču bo zrasla stavba, v kateri bodo svoje prostore dobila društva v kraju. Župan Darko Menih je dejal, da bodo v stavbi dvorana, garderobe, sanitarije, skladišče, zunaj bo pokrit prostor. Naložba je ocenjena na 220 tisoč evrov, s prijavo na razpis za razvoj podeželja je občina zanjo prejela približno 90 tisoč evrov sofinanciranja. Še nekaj denarja bo morala odšteti za dodatno opremo in igrala.	TS
S kolesom na potep
ŠMARTNO OB PAKI - Nova kolesarska infrastruktura, ki sodi pod okrilje državnih in regionalnih kolesarskih poti, bo omogočila, da se bodo kolesarski navdušenci od Šmartnega ob Paki s kolesom lahko podali proti Mozirju ali proti Spodnji Savinjski dolini.
Župan Janko Kopušar pravi, da bo ena povezava vodila od Velenja, Šoštanja in Šmarnega ob Paki proti Mozirju. Drugi krak povezave bo Šmartno ob Paki povezal s Spodnjo Savinjsko dolino, in sicer z občinama Polzela in Braslov-če. »Pričakujem, da bomo v tej finančni perspektivi prišli vsaj do projektov za povezavo med Šmartnim in Spodnjo Savinjsko dolino, povezava med Velenjem in Mozirjem pa naj bi bila zgrajena do leta 2022,« je dejal. Prepričan je, da lahko tovrstne kolesarske povezave pomembno prispevajo k razvoju turizma in prepoznavnosti občine. Za projekt, ki je ocenjen na približno osemsto tisoč evrov, bo večino denarja zagotovila Evropska unija, občina bo prispevala približno 150 tisočakov.	TS
Spomin na I. celjsko četo
ŠTORE - V Javorniku nad Štorami je bila pred dnevi slovesnost ob obletnici ustanovitve I. celjske čete. Ta je bila ena od prvih organiziranih uporniških enot na Slovenskem, ki so se uprle nacističnemu nasilju.
Nastala je kmalu po nacistični zasedbi v zelo težkih razmerah izgona in ponem-čevanja Slovencev ter drugega nasilja.
Komandir celjske čete, ki je imela petnajst borcev, je bil Franjo Vrunč - Buz-do, njen politični komisar je bil Peter Stante - Skala. V spomin na njeno ustanovitev je Občina Štore v Javorniku pred nekaj leti postavila spomenik.
Na slovesnosti je delovanje čete predstavil predsednik štorskih veteranov Srečko Križanec. Dogodek so
pripravili štorski krajevni odbor Zveze borcev za vrednote NOB in drugi tamkajšnji organizirani veterani. Udeležil se ga je nekdanji partizan, 98-letni Ivo Grobelnik, ki je sodeloval pri osvoboditvi 127 zapornikov iz celjskega Starega piskra.
BJ
Foto: arhiv SK
S slovesnosti v spomin na ustanovitev I. celjske čete
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Menjava protihrupnih ograj
Dela v dveh sklopih predvidoma končana do konca oktobra
Menjava protihrupnih ograj na štajerski avtocesti na odseku Dramlje-Celje-Arja vas v smeri proti Mariboru.
Dars v teh dneh na odseku štajerske avtoceste Dra-mlje-Celje-Arja vas menjuje protihrupne ograje, ki jih je namestil prejšnji izvajalec del in ki niso dosegle pričakovanih učinkov. Trenutno zamenjujejo panele na ograjah v smeri proti Mariboru, jeseni jih bodo še v smeri proti Ljubljani.
V	Darsu so nam pojasnili, da so bile protihrupne ograje zgrajene v predvidenem obsegu in da tudi imajo učinek na zmanjšanje hrupa, ki ga v obcestnem prostoru povzroča promet. A so ugotovili, da polovica vgrajenih panelov dosega manjšo izolativnost od predpisane, kar zdaj odpravljajo. Dars je v začetku leta 2014 pogodbo za namestitev protihrupnih ograj podpisal s konzorcijem podjetij Werkos iz Osijeka, Fracasso Rt z Reke in Godina iz Kozine.
Unovčene bančne garancije
V	Darsu so, preden so odstopili od pogodbe, izvajalca vsaj trikrat pozvali k sanaciji, vendar njegovi predlogi nikoli niso bili skladni s pogodbenimi zahtevami, zato je
sledil nepreklicen odstop od pogodbe. V Darsu so z odstopom od pogodbe tudi unovčili bančni garanciji v višini deset odstotkov od pogodbene vrednosti posla (malo več kot 18 milijonov evrov). Ti sta že bili izplačani in z njima bodo pokrili stroške zamenjave protihrupnih ograj. Ocenjena vrednost obnove sicer znaša 3,3 milijona evrov, dela izvajata družbi Delta Bloc International in Maba, ki sta bili izbrani na javnem razpisu.
Dela bodo izvedena v dveh sklopih po šestdeset dni, v smeri proti Mariboru se bodo predvidoma končala konec avgusta in v smeri proti Ljubljani konec oktobra. V času del bo za posamezno polovico avtoceste zaprt odstavni pas, promet bo urejen po zoženih pasovih na območju del v dolžini dveh do treh kilometrov, pri čemer si v Darsu prizadevajo, da bi bil promet čim manj moten.
V osnovni pogodbi je sicer bilo določeno, da mora biti zvočna izolativnost protihrupnih ograj 25 decibelov, neustrezni paneli pa so, odvisno od mesta meritev, dosegali izolativnost krepko pod 20
decibelov, drugi malo čez 20, nobeden pa ni dosegel zahtevane izolativnosti. Pred
začetkom sanacije je Dars od novega izvajalca zahteval postavitev testnega polja na ob-
močju Lopate, pri čemer se je izkazalo, da je izolativnost nove ograje nad zahtevano
mejo, celo nad 30 decibelov, so še sporočili iz Darsa.
RG, foto: GrupA
Za mlade v občini Vojnik je največja vrednota občutek varnosti, za srednjo generacijo urejena infrastruktura in za starejše zdravstvena oskrba. Na kulturnem področju ocenjujejo občani ponudbo kot zelo dobro.
Kakšno občino si želijo?
Pogled na središče Vojnika. Po mnenju občanov je največja pomanjkljivost občine, da ima premalo kolesarskih stez in pločnikov. Odlično so ocenili vzgojno-izobraževalne ustanove.
VOJNIK - Občina je pridobila analizo svojega stanja in vrednot svojih prebivalcev. Gre za projekt Vis, s pomočjo katerega želi oblikovati vizijo in strategijo razvoja občine za obdobje 2020-30. Pri oblikovanju ima pomembno vlogo sodelovanje lokalnega prebivalstva.
Tako sta bili marca letos izvedeni delavnici z nadpovprečno angažiranimi občani, ki jima je sledilo anketiranje na terenu. Izkazalo se je, da si občani Vojnika želijo, da bi bila občina usmerjena v razvoj podjetništva, obrti in turizma. Na gospodarskem področju so vprašani občani najslabše ocenili ponudbo delovnih mest ter kot najboljše ponudbo storitev, malo gospodarstvo. Na kmetijskem področju si najbolj želijo tržnico in nakupovanja nepo-
sredno pri kmetovalcih ali v trgovini z lokalno ponudbo. Med turistično ponudbo opažajo občani pomanjkanje dobrih gostiln, med obrtniki pa si želijo več čevljarjev, zidarjev in šivilj.
Kot največjo pomanjkljivost vojniške občine opažajo prebivalci pomanjkanje kolesarskih stez in pločnikov, po drugi strani pa so zelo zadovoljni z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Menijo tudi, da je ponekod preveč javne razsvetljave in z njo svetlobnega onesnaževanja. Po drugi strani pogrešajo boljše povezave v javnem prometu proti Celju med koncem tedna in med počitnicami. Dobro so ocenili oskrbo s pitno vodo in urejenost pokopališč.
In kakšna je stopnja zaupanja v občino? Ta je razmeroma slaba. »Slaba stopnja
zaupanja, med 2 in 3, ni presenetljiva. V nobeni slovenski občini, kjer smo analizo izvajali, ni bila ocena višja od 3,« je poudaril Bojan Mažgon iz podjetja MMB, ki pripravlja za občine razvojne strategije. Pripomnil je, da znaša stopnja zaupanja v občine v sosednji Avstriji približno 4. Slabšo stopnjo zaupanja v Sloveniji ocenjuje kot odziv na državno politiko, do katere so občani nezaupljivi. V sklopu zaupanja so občani Vojnika najvišje ocenili vodenje občine, to je župana, občinski svet in občinsko upravo, najslabše pa občinski proračun. »Občani verjamejo, da proračun ne omogoča uresničenja vseh njihovih želja,« je dodal Mažgon, ki je ugotovitve predstavil na zadnji seji občinskega sveta.
BJ, foto: arhiv občine
Za boljšo obravnavo otrok s posebnimi potrebami
Projekt izvajajo v ZD Celje
CELJE - Razvojna ambulanta poleg ambulante v Kranju in Mariboru izvaja projekt Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev strokovnih kompetenc strokovnih delavcev. Projekt v okviru javnega razpisa sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Nameni projekta so zagotavljanje celovite mulitidisciplinarne obravnave otrok s posebnimi potrebami ter podpore otroko-
vemu razvoju in izboljšanje kakovosti življenja družin otroka s posebnimi potrebami. Namen je tudi spodbujanje učinkovitega,
hitrejšega in bolj prilagodljivega nudenja celostne zgodnje pomoči družini in otroku s posebnimi potrebami.
Med projektom bo v razvojni ambulanti v Celju za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam skrbela razširjena multidisciplinarna ekipa, ki jo sestavljajo pediater, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, nevrofi-zioterapevti, delovni terapevti, logoped, socialni delavec, psiholog
in specialni pedagog. Kot član tima lahko sodeluje tudi predstavnik staršev iz nevladne organizacije Društva cerebralne paralize Sonček Celje. Po potrebi vključujejo tudi strokovne delavce vrtcev ali centra za socialno delo oziroma drugih organizacij. Otroku s posebnimi potrebami in njegovi družini bo tako nudena zgodnja medicinska, pedagoška in psiho-socialna pomoč.
SŠol
Projekt bo trajal 24 mesecev. Vanj bo vključenih najmanj štiristo otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin.
10
KULTURA
Riževa polja ujel v notno črtovje
Leon Firšt veliki zmagovalec mednarodnega tekmovanja na Filipinih
Mlad celjski skladatelj Leon Firšt je na mednarodnem tekmovanju iz glasbene kompozicije v filipinskem mestu Banaue prejel veliko nagrado za skladbo The Story of Ifugao oziroma Zgodba Ifugaa. Firšt, ki je pri 24 letih ustvaril že približno 70 solističnih, komornih in orkestrskih skladb, je zmagal v konkurenci 84 avtorjev z vsega sveta. Nagrado, 12 tisoč ameriških dolarjev, bo vložil v glasbo, pravi.
Leon Firšt je razpis za tekmovanje, katerega namen je krepitev osveščenost o nujni obnovi in ohranjanju riževih polj na severu Filipinov, ki so uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne dediščine, opazil na svetovnem spletu. Ustvaril je simfonično skladbo in se prijavil brez posebnih pričakovanj. Kako je okoljsko tematiko strnil v notno črtovje? »Hkrati z razpisom je bilo dostopnega ogromno gradiva. Predvsem njihovih plemenskih ritmov in melodij.
Izbral sem najznačilnejše ritme in eno značilno melodijo ter jih uporabil na svoj način. Naredil sem bogato orke-stracijo,« je povedal.
Pomembna odskočna deska
Firšt je na Filipinih, kjer je preživel tri tedne, večkrat prisluhnil svojemu delu, kot ga je izvedel tamkajšnji orkester. Glasbi je seveda budno sledila tudi mednarodna strokovna komisija. »Vedno je posebno doživetje poslušati svojo stvaritev. Seveda nikoli ne zveni čisto tako, kot si predstavljam na začetku. A tega se moram počasi navaditi. Ko dam skladbo od sebe, ni več samo moja, ampak je tudi od izvajalcev in poslušalcev,« je razložil.
Mlad celjski skladatelj je hvaležen, da so njegovo delo slišale tri mednarodne žirije, tako so ga spoznali vodilni skladatelji iz Združenih držav Amerike, z Japonske in s Filipinov. To mu odpira
»O denarni nagradi ne razmišljam preveč. Častil bom kakšno pijačo več. Gotovo bom večino vložil v glasbo,« pravi Leon Firšt.
nove možnosti sodelovanja po svetu in je odlična odskočna deska, meni. Tudi nagrado, vredno 12 tisoč ameriških dolarjev, bo vložil v glasbo, je dejal. Namenil jo bo glasbeni opremi ali nadaljevanju študija v tujini. Kljub osvojeni nagradi ne počiva na lovorikah, saj mu tega niti ne dopuščajo projekti, v katere je vpet. Med drugim bomo kmalu lahko slišali glasbo, ki jo je ustvaril za slovenski televizijski muzikal Butalci.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
»Ko imam idejo in glavne teme, sem zelo hiter pri spravljanju not na papir,« je o nastanku nagrajene skladbe The Story of Ifugao povedal Leon Firšt, zmagovalec mednarodnega tekmovanja v kompoziciji, ki ga organizira Universal Harvesters Inc.
Vse skrivnosti na razstavi
Na ogled so različna dela, ki obravnavajo skrivnost kot intimen trenutek ali skrivnost kot sredstvo javne uporabe, je povedala kustosinja Maja Hodošček.
V Galeriji sodobne umetnosti Celje bo do 23. septembra na ogled mednarodna skupinska razstava Vse naše skrivnosti. Zasnovala jo je nemška kustosinja Katrin Mundt.
Center sodobnih umetnosti vsako leto v okviru rezidenčnega programa gosti kuratorje in umetnike. Tokrat se je programa udeležila ustvarjalka Katrin Mundt. Za izhodišče svoje razstave je vzela temo, ki ji v vsakdanjem življenju posvečamo precej pozornosti. »Na socialnih omrežjih namreč delimo najbolj intimne trenutke. Tudi države in korporacije zbirajo naše podatke skrivno, mi pa ne vemo, za kaj jih pravzaprav želijo uporabiti. Skrivnost ima več funkcij, lahko je sistem nadzorovanja ali deljenja podatkov,« je opisala kustosinja Maja Hodošček.
Dodala je, da so se ustvarjalci teme lotili na različne načine. Eni so raziskovali arhive, drugi so se ukvarjali z lastnimi skrivnostmi. Nekateri so obiskovalcu razstave ponudili utopične pokrajine naše prihodnosti. Avtorji del izvirajo iz vsega sveta, med drugim iz Južne Amerike, Nemčije, Švice, Albanije. Slovence zastopata slikar Staš Kleindienst, ki je ustvaril novo serijo slik, ter umetniški duo Lenka Đorojević in Matej Stupica. Slednja sta za to razstavo pripravila novo skulpturo.
TS, foto: GrupA
Poletje vabi k branju
Pet knjig po izboru antropologa Dana Podjeda
V poletnem času kulturne strani bogatimo s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. Mogoče boste našli med njimi kakšno, ki vam bo popestrila prosti čas med poletjem.
David Sax: Maščevanje analognega
Zakaj se vračajo vinilne plošče? Zakaj postaja spet priljubljeno analogno fotografiranje? Zakaj zamisli in spomine še vedno raje beležimo v zvezke kot v računalnike in pametne telefone? Zato, ker so vinilke in beležnice ter fotografije, natisnjene na papirju, dejanske in čvrste. In predvsem zato, ker ljudje potrebujemo nekaj oprijemljivega in zanesljivega v spremenljivem in nestabilnem svetu. David Sax s številnimi primeri iz različnih koncev sveta, podprtimi s konkretnimi podatki, izvrstno pojasni, zakaj bodo analogne rešitve dolgoročno ponovno prevladale nad digitalnimi.
Ray Kurzweil: Singular-
nost je blizu
O tem, da bi lahko analogno zavladalo nad digitalnim, zagotovo dvomi futurolog in izumitelj Ray Kurzweil, ki od leta 2012 pomaga Googlu razvijati rešitve za strojno učenje. Pred skoraj desetletjem in pol je obelodanil, da se hitro in neizogibno bliža prelomni trenutek, ko bo umetna inteligenca prehitela človeško in se bomo ljudje neločljivo povezali z napravami. Po njegovih napovedih se bo to zgodilo leta 2045, kar bo pomenilo konec človeštva, kot ga poznamo danes, in začetek novega človeka ali kar »nadčloveka«, če sledimo Nietzscheju, ki bo večno živel. Ob branju Kurzweilove pro-vokativne razprave bi zlahka odmahnili z roko, češ da gre za prismuknjenega znanstvenika, če ne bi bil avtor te knjige med glavnimi poznavalci in usmerjevalci svetovnega tehnološkega razvoja.
Gary Shteyngart: Superža-lostna resnična ljubezenska zgodba
»Simpatična distopija« je nenavadna besedna zveza, a ta knjiga je točno to. Glavna junaka, Lenny in Eunice, se kot novodobna Romeo in Julija zaljubita v Italiji. Nato se za nekaj časa razideta in se spet snideta v New Yorku, kjer po cestah že vozijo tanki. Večji del zgodbe namreč poteka v ZDA, ki propadajo finančno, politično in predvsem moralno. (Recimo, da bi bilo to lahko v sedmem letu Trumpove vladavine.) Lenny, ki je sicer otrok ruskih imigrantov, ima v zmedenem svetu solidno službo. Dela za podjetje, ki v duhu Kurzweilovih zamisli v nedogled podaljšuje življenja bogatašev. Superžalostna zgodba je na trenutke sicer baročno nabuhla, a je večidel superzanimiva in kot celota kruto resnična.
Rose Tremain: Pot domov
Roman opiše aktualno zgodbo ekonomskega migran-ta Leva, ki se iz neimenovane vzhodnoevropske države odpravi na dolgo pot v London,
kjer namerava služiti kruh zase in predvsem za svojega otroka. Njegova žena je namreč umrla, za predšolsko hčer pa v njegovi odsotnosti skrbi ostarela babica. Pretresljiv in hkrati romantično-no-stalgičen je že prvi del knjige, ko resignirani Lev, ki ga je življenje v zatohli vaški sceni zatolklo skoraj do dna, preživi petdeset ur na avtobusu in razmišlja o krajih, ki jih zapušča, ter navezuje stik z neznanko, ki sedi na sosednjem sedežu in mu ponuja trdo kuhana jajca, ki jih je prinesla s sabo. Uvodni prizori so zgolj začetek kalvarije človeka, ki mora v tujem in neznanem mestu vzpostaviti nov položaj in mrežo poznanstev, da bi se sploh lahko postavil na noge. V Londonu denar ne leži na tleh, kot je to Levu pred odhodom na pot zagotavljal njegov prijatelj.
John Williams: Stoner
Roman, ki so ga nekateri literarni kritiki razglasili za najboljše spregledano delo
Dan Podjed (Foto: osebni arhiv)
20. stoletja, je slovenskemu bralcu pisan na kožo. John Williams v cankarjanskem slogu pripoveduje zgodbo o sleherniku (bolje rečeno brezvezniku), ki se iz popolne bede na kmetiji uspe prebiti do službe na univerzi, a tam zaradi spletk, intrig in zamer, ki odlično opišejo dejansko stanje v marsikateri univerzitetni ustanovi pri nas in na
tujem, do konca kariere ne postane drugega kot docent. S svojimi frustracijami potem greni življenje študentom in predvsem sebi, hkrati pa lahkoverno verjame v zaprašene in nerealne ideale, predvsem v vzvišeno in romantično ljubezen. Krasen roman, skovan iz sivine in dolgčasa, ki kljub temu - ali prav zato - sije iz povprečja.
KULTURA
11
S prostovoljstvom do sanjske službe
Pokrajinski muzej Celje ima sedem novih prostovoljcev - tako imenovanih prostovoljnih kulturnih ani-matorjev. Srečamo jih lahko predvsem v Stari grofiji, kjer tujim in domačim gostom predstavljajo različne zbirke. Njihovo prostovoljno delo jih izpolnjuje in kot pravijo v muzeju, je v dragoceno pomoč tudi rednim sodelavcem muzeja.
Marsikateri obiskovalec razstav Pokrajinskega muzeja Celje je po končanem vodenju sodelavcem muzeja dejal, da bi rad pomagal v tej ustanovi. Zato so v muzeju prostovoljce povabili k soustvarjanju muzejskih vsebin. Za tovrstno delo se je odločilo sedem ljudi, med njimi so upokojenci, študenti zgodovine, umetnostne zgodovine in brezposelni. Po besedah andragoginje in pedagoginje Rade Hriberšek so prostovoljci izrazili željo, da bi delali predvsem na področju informacijske dejavnosti. To pomeni, da obiskovalcem muzeja ponujajo informacije o tem, kaj se dogaja in kakšne razstave so na voljo za ogled, delajo tudi v posameznih ku-stodijatih, kjer predvsem vnašajo podatke.
Animatorji v muzeju prišli do dela, ki so si ga vedno želeli
Tudi v Stari grofiji
Direktor muzeja Stane Rozman je povedal, da je delo prostovoljcev, ki so v ta namen opravili posebno izobraževanje, izjemno pomembno tudi zaradi nadzora zbirk. To velja predvsem za Staro grofijo, ki jo je z dvema vstopnima točkama težko obvladovati. Prostovoljci zato tam spremljajo obiskovalce in jim dajejo dodatne informacije. Rozman upa, da bo muzej v Stari grofiji, potem ko bo zgrajen nov razstavni prostor s freskami iz 1. stoletja in ko bo urejeno tudi dvigalo, lahko zagotovil primerne muzejske standarde.
Kako pomemben je prispevek prostovoljcev, govori primer, da bo eden od njih, ki odlično obvlada italijansko, sodelavki muzeja, ki preučuje Celjski strop, pomagal študirati besedila o italijanskih stropih. Teh besedil pokrajinski muzej doslej še ni vključil v svoje raziskave.
Nova znanja, nove priložnosti
Zgodovina Celja zelo zanima Ireno Meznarič Vrato-vič. Nekoč tajnica in komer-
Prostovoljni kulturni animatorji z direktorjem Pokrajinskega muzeja Celje Stanetom Rozmanom ter andragoginjo in pedagoginjo Rado Hriberšek
cialistka, zdaj upokojenka, počne, kar si je vedno želela, a nikoli ni imela časa. »To se mi zdi dobra priložnost, da razširim svoje znanje, da še malo možgani delajo,« je dejala. Trenutno vnaša podatke, izobražuje se o
posameznih razstaviščih in za spremljanje obiskovalcev. Odkar kot prostovoljna kulturna animatorka sodeluje v muzeju, se je je dotaknila razstava o Almi M. Karlin, o kateri prej ni vedela veliko. Navdušil jo je tudi Celjski
strop, ki se ji zdi spregledan biser.
Davor Mlinarič je študiral zgodovino. Ker je brezposeln, se mu delo prostovoljca zdi pomembna priložnost. »Nekoč bi rad delal v muzeju. S tem, da delam v takšni ustanovi,
naredim nekaj dobrega, veliko dobrega pa tudi prejmem,« je povedal. In dodal, da je kot prostovoljni kulturni animator pripravljen pomagati, kjerkoli ga bodo potrebovali.
TINA STRMCNIK Foto: NL
Razstava o šestih desetletjih celjskega bazena
Podobe bazenske kulture skozi čas
Razstava na prostem ob 60-letnici letnega kopališča v Celju
Na celjskem letnem bazenu je v teh poletnih mesecih na ogled razstava Gremo na bazen - podobe iz zgodovine Letnega kopališča Celje. Razstava je plod sodelovanja Zgodovinskega arhiva Celje in občinskega podjetja ZPO Celje, ki trenutno upravlja bazen. Posvečena je šestdeseti obletnici delovanja letnega bazena in letošnjemu koncu obnovitvenih del na njem.
Foto- in drugo gradivo za razstavo sta pripravila Alja Stanonik iz podjetja ZPO in dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva Celje. V prvem delu razstave, ki je postavljena na zunanji strani bazena, gre za deset različnih podob iz zgodovine celjskega kopali-
šča oziroma zgodovine kopališke kulture v Celju. »Pri tem se prva podoba še nanaša na kopališko kulturo, ki se je ob začetku 20. stoletja razvila ob Savinji, pri čemer je bazenska kultura po odprtju letnega bazena pomenila nadaljevanje te bogate tradicije. Drugi del razstave je umeščen v notranjost bazena, kjer so predstavljeni razni dokumenti iz zgodovine in bazen, kot ga poznamo danes,« je povedal Borut Batagelj.
Do težko pričakovane gradnje letnega olimpijskega bazena je prišlo 31. avgusta 1957. Bazen, ki je bil projekt Turističnega olepševalnega društva Celje, je bil zgrajen ob občinski podpori in po arhitekturnih zamislih zna-
menitega Stanka Bloudka. »Za prikaz šestih desetletij delovanja bazena se je nabralo kar nekaj gradiva. Med njim so tudi fotografije iz arhiva Novega tednika in fotoreporterja Edi-ja Einspielerja - Sherpe, iz fototeke Milana Božiča, razstavljeni dokumenti v notranjosti kopališča pa so iz fondov turističnega in olepševalnega društva in celjske občine ter prikazujejo različne zgodbe iz zgodovine kopališke kulture,« je še povedal Borut Batagelj.
»Ljudsko kopališče«
Gradnja bazena je trajala približno pol leta, posebej zahteven je bil dovoz velike količine zasipnega materiala. Pri gradnji letne-
ga bazena je sodelovalo veliko prostovoljcev, zato se je bazena upravičeno oprijel vzdevek ljudsko kopališče. V udarniških akcijah je sodelovalo kar 38 podjetij, mnoga med njimi so strokovna dela opravila brezplačno. Pri zemeljskih delih je bilo opravljenih 15.409 ur prostovoljnega dela, v delovnih akcijah je sodelovalo kar 3.796 ljudi, največ pripadnikov vojske in slušateljev celjske vajenske šole. Ljudsko kopališče je po odprtju prevzel v upravljanje Plavalni klub Neptun Celje, medtem ko po letu 2000 z bazenom gospodari občinsko podjetje ZPO Celje.
ROBERT GORJANC Foto: MARJAN MARIĆ
12
NAŠA TEMA
Stanovanjska novogradnja ...
in vendar se premika
Kje v regiji gradijo ali načrtujejo nova stanovanja in kakšna bo ponudba teh v prihodnje

sv
>\
u
Po skoraj desetletju krize je gospodarska rast, ki jo makroekonomski kazalci zaznavajo v za-j dnjih letih, očitno posegla tudi na stanovanjsko področje.
Tudi v naši regiji so na vidiku ' nova stanovanja, celo večje stanovanjske soseske, za katere so v pripravi projekti (Celje), ponekod tudi že gradijo (Polzela), ponekod so kakšen stanovanj> ski blok uspeli zgraditi celo med krizo (Mozirje, Nazarje).
Ponudba stanovanj se bo tako v prihodnjih letih bistveno izboljšala za različne oblike reševanja
stanovanjskega problema in za različne starostne kategorije prebivalstva: neprofitni in profitni najem, oskrbovana stanovanja za starejše, stanovanja za mlade in mlade družine, najbrž tudi za službena in druga stanovanja.
Ob najemnih stanovanjih se bo seveda izboljšala tudi ponudba stanovanj za odkup, banke namreč ponovno agresivno oglašujejo ugodne možnosti za stanovanjske kredite.
RG
»Oživljanje stanovanjske novogradnje je očitno, kar je še en dokaz, da je kriza pozabljena. Ne pa tudi njene trpke izkušnje, zato tudi na stanovanjskem trgu prihaja do občutnih sprememb.«
Prihaja r
Vlada je ustanovila delovno skupino, ki je pripravila osnutek novega Stanovanjskega zakona. Ta med drugim predvideva uvedbo stroškovne najemnine, stanovanjskega dodatka in nove oblike bivanja.
Na podlagi opravljenih pilotnih projektov so na ministrstvu ugotovili, da je med mladimi in mladimi družinami zanimanje predvsem za
Občutno pov najemnih st
Stanovanjski sklad RS, ki ima v celjski regiji šeststo neprofitnih najemnih stanovanj, na našem območju ne načrtuje novih projektov. Kot soinvestitor je nazadnje leta 2016 sodeloval pri gradnji 130 stanovanj v stavbi Gorica v Velenju. Takrat je v občini Vojnik kot soinvestitor kupil tudi štiri stanovanjske enote. Sklad, ki ima trenutno na ravni države približno 3.800 stanovanj za najem, želi do leta 2025 razpolagati s 6 tisoč najemnimi stanovanji.
Stanovanjski sklad pomaga pri reševanju stanovanjske problematike tako s prodajo stanovanj kot tudi z njihovo oddajo bodisi v neprofitni bodisi v
V Celju največji gradbeni projekt regije
Kot je znano, bo gradnja približno 140 najemnih stanovanj v Dečkovem naselju (DN 10) prvi večji projekt stanovanjske novogradnje v Celju po dolgih letih. Nepremičnine Celje in Mestna občina Celja bodo gradile predvsem nepro-fitna stanovanja, katerih del bo namenjen tudi trgu.
Gradnja stanovanjske soseske DN 10 v Celju bo finančno zelo zahteven projekt: naložba je po zadnjih podatkih ocenjena na več kot 13 milijonov evrov, pri čemer bo približno 5,7 milijona evrov evropskih sredstev, in sicer iz programa celostnih teritorialnih naložb (CTN). Celjska občina lahko iz tega programa, ki je namenjen mestnim občinam, računa na več kot 11 milijonov evrov. Približno polovico tega denarja, na katerega lahko računa, bo torej namenila gradnji stanovanjske soseske DN 10, ob čemer bo financirala še 12 odstotkov naložbe. Preostalo, približno pet milijonov evrov, bodo zagotovile Nepremičnine Celje iz lastnih sredstev in s krediti.
Celjska občina je tako pred časom vložila vlogo za prido-
V novi stanovanjski soseski DN 10 bo predvidenih deset odstotkov oskrbovanih stanovanj, trideset odstotkov stanovanj za mlade in mlade družine, ostalo bodo stanovanja z neprofitno najemnino.
bitev gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev zemljišča. Ta dela naj bi se začela še letos. Nepremičnine so podpisale pogodbo s pripravljavcem projektne dokumentacije, ki bo predvidoma končana do konca leta.
Za pomlad prihodnje leto sta predvidena razpis za izvajalca del in potem začetek gradnje. Konec gradbenih del je predviden za pomlad 2021, medtem ko sta pridobitev uporabnega dovoljenja in vselitev najemnikov načrtovani za poletje isto leto. Za območje gradnje je sicer mestni svet pred približno letom moral sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
RG
Na vidiku novogradnja oskrbovanih stanovanj?
Na zadnji seji celjskega mestnega sveta smo slišali, da se na gradnjo varovanih stanovanj na parkirišču za Maksimilijanom, to je ob Ljubljanski cesti, pripravlja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NSPIZ).
Na tem mestu naj bi sklad končna zasnova in število sta-
i
"S
zgradil šestdeset varovanih stanovanj in šestdeset namenskih najemnih stanovanj za trg ter podzemno garažno hišo, za katero se občina z njim dogovarja za odkup. »Z idejnim projektom bomo preverili različne možnosti za gradnjo stanovanj v povezavi z garažno hišo. Zaenkrat tudi še nista določena
novanjskih enot, prav tako ni opredeljeno ne število načrtovanih parkirnih mest v garažni hiši. Z lastnikom zemljišča se zato tudi še nismo pogovarjali oziroma pogajali o višini sprejemljive cene za zemljišče,« je povedal Andrej Kos, vodja področja gospodarjenja z nepremičninami v NSPIZ. RG
_____ _ jlftyfc
Ko bo zgrajena, bo nova stanovanjska soseska v središču Celja izgledala približno tako. Načrt predvideva 28 stanovanjskih enot, od tega devet vrstnih hišk.
Štirje metri upočasnili projekt Merksche
Parkirišče pri Maksimilijanu ob Ljubljanski cesti, kjer naj bi v prihodnjih letih NSPIZ zgradil oskrbovana stanovanja.
Pred približno letom je Peter Merkscha napovedal, da bo njegovo podjetje v središču Celja - na območju med Kocenovo ulico, nasproti hotela Evropa, in Glavnim trgom - zgradilo kompleks z 28 stanovanjskimi enotami, s podzemno garažo in z veliko zelenimi površinami. Takšne gradnje v središču mesta še ni bilo in najbrž je to razlog, da ima podjetje pri pridobivanju dovoljenj nekaj težav. Najbolj se zatika z zavodom za varstvo kulturne dediščine, vendar je Merkscha prepričan, da bodo »odprta vprašanja« rešili še letos.
Stanovanja, ki jih bo podjetje Merkscha zgradilo v središču mesta, bodo najemniška. Projekt, ki je po ocenah vreden štiri milijone evrov, je res velik, saj bo na območju med Kocenovo
ulico in Glavnim trgom v treh stavbah kar 28 stanovanjskih enot, ki bodo skupaj imele 2.300 kvadratnih metrov površin. Eno stavbo, propadajočo meščansko hišo na Glavnem trgu, bodo prenovili, eno bodo zgradili na novo, ena bo nadomestna, ker nameravajo porušiti nekdanjo poslovno stavbo PSZ. Prav zaradi te nadomestne stavbe je največ težav, saj je po načrtih njen tloris za štiri metre širši od tlorisa sedanje zgradbe, je povedal Peter Merkscha. Arhitekti Studia List, ki so naredili idejno zasnovo projekta, so zato že pripravili nekaj novih predlogov in Merkscha upa, da bo eden od njih ustrezal zahtevam zavoda in da se bo gradnja lahko začela. Letos še zagotovo ne, a najverjetneje se bo to zgodilo spomladi prihodnje leto.
JI, foto: Studio List
NAŠA TEMA
13
iov Stanovanjski zakon
OB ROBU
ROBERT GORJANC
Prestrukturiranje trga in vrednot
Dolga gospodarska kriza bo kljub novim pozitivnim premikom, ko gre za gradnjo novih stanovanj, zagotovo vplivala na drugačne pristope v novem obdobju stanovanjskega razcveta. Stanovanjskemu trgu se obeta temeljito prestrukturiranje, vsi igralci so zagotovo dobro premislili nauk krize in unovčili trpke izkušnje, zato zagotovo nič več ne bo tako, kot je bilo.
Nedomišljenih finančnih projektov, ki so končali kot nasedle gradnje, bo zagotovo bistveno manj, morda jih celo ne bo več. Imeti lastniško stanovanje zagotovo tudi ne bo več prednostna izbira. Ne le zato, ker morda »špaga« ni dovolj dolga za takšno življenjsko naložbo, marveč tudi zato, ker je morda življenje prekratko, da bi ga tretjino posvetili varčevanju za zidove in se odrekali življenju, doživetjem in kakovosti bivanja. Pričakovati je, da se jih bo zato več raje odločilo za najem stanovanja, tudi profitnega, če ne bodo med tistimi srečneži, ki bodo upravičeni do neprofitnega najema.
Za slednjo stanovanjsko kategorijo se najbrž s pripra-vljajočo novo stanovanjsko zakonodajo, zdaj ko so volitve mimo (če bomo seveda tudi prišli do nove vlade), tudi izteka romantično obdobje nizkih ali - kot pravijo nekateri - socialnih neprofitnih najemnin. Te se bodo prej ali slej zagotovo zvišale do te mere, da bodo omogočale tudi kaj več kot le amortizacijo stanovanja, saj bodo morale prispevati tudi k vlaganjem v nove stanovanjske enote. Za tiste, ki jih ne bodo zmogli, bodo še vedno ostali socialni korektivi.
cenejša stanovanja v središčih večjih mest. Za starejše nameravajo v novem zakonu uvesti nove oblike bivanja, kot so bivalne skupnosti. »Ena podobna skupnost že obstaja v Davči na Gorenjskem, kjer starejši bivajo skupaj, si sami razporejajo dnevne aktivnosti in obenem skrbijo drug za drugega,« je pojasnila Vesna Dragan, vodja sektorja za stanovanja na ministrstvu za
okolje in prostor. Predvsem želijo politiko lastniških stanovanj z resolucijo nacionalnega stanovanjskega programa preusmeriti v spodbujanje najema.
Stanovanjski dodatek in stroškovna najemnina
Osnutek novega Stanovanjskega zakona vključuje še dve
novosti, in sicer bodo uvedli stanovanjski dodatek in stroškovno najemnino. Najemnina, pobrana v sklopu nepro-fitnih stanovanj, ne omogoča zadostnih sredstev, s katerimi bi lahko nepremičnine obnavljali. Prav stroškovna najemnina bo omogočila obnovo stanovanj in povrnitev denarja stanovanjskemu skladu, ki ga je vložil v gradnjo nepremičnin.
V Nazarjah sta bila v preteklih letih zgrajena dva stanovanjska bloka. Zadnji je bil dokončan lani. Posebej zanimivo je, da je bil prvi blok zgrajen v času gospodarske krize, vendar je vlagatelju kljub temu stanovanja uspelo prodajati.
»Kar nekaj časa je trajalo, da so se oglasili kupci, dobili posojilo in si privoščili nakup stanovanja,« se spominja Peter Sevnik iz podjetja Gradiatim
Stanovanjski dodatek bo namenjen ranljivim skupinam kot pomoč pri najemu stanovanj. Z novo ureditvijo bo stanovanjski dodatek v neprofitnih stanovanjih krila država iz svojega proračuna, medtem ko bo v tržnih stanovanjih ta strošek še vedno v domeni občine in države oziroma lahko tudi samo občine. S tem želijo občine spodbuditi h gradnji novih nepremičnin in jim obenem omogočiti, da strošek subvencij prenesejo na državo.
ANJA HOHLER
iz Šmartnega ob Paki. V lani dokončanem drugem Gradiati-movem bloku v Nazarjah (z 29 stanovanji) sta na prodaj le še eno stanovanje in en poslovni prostor. »Položaj se je spremenil in banke z veseljem dajejo kupcem posojila. To seveda vpliva na prodajo,« je dodal Sevnik. Kupci so bili večinoma Zgornjesavinjčani, nekaj jih je prišlo tudi iz Spodnje Savinjske in Šaleške doline.
BJ
jo v tujino ali v oddaljen kraj ter tam že naslednji dan začnejo hoditi v novo službo. V Sloveniji je do zdaj veljalo, da moramo imeti lastniško nepremičnino, kar je pomenilo, da
Mestna občina Velenje, ki je pred tremi leti novim lastnikom predala ključe več kot stotih stanovanj v poslovno--stanovanjski stavbi Gorica, novogradnje neprofitnih stanovanj trenutno ne načrtuje. Da bi občanom omogočila staranje v domačem okolju, v bližini Doma za varstvo odraslih Velenje načrtuje gradnjo oskrbovanih stanovanj.
Glede na izkušnje iz preteklih let MOV povprečno brez novogradenj reši šestdeset do osemdeset stanovanjskih problemov na leto, je povedala vodja kabineta župana
so se ljudje za več let najemali kredite, obenem je to pustilo tudi posledice pri prilagodljivosti delovne sile.
AH
Foto: Remax Celje
mag. Saša Sevčnikar. Bo pa
MOV v bližini Doma za varstvo odraslih Velenje gradila 15 oskrbovanih stanovanj s parkirnimi mesti. Najemniki bodo tako v neposredni bližini imeli domske storitve, zdravstveni dom, lekarno, trgovino. Občina je za projekt že pridobila investicijsko projektno dokumentacijo in pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vrednost projekta je ocenjena na približno 1,6 milijona evrov. Stroji naj bi zabrneli še letos, konec del je predviden za konec leta 2019.
TS
/ečanje števila :anovanj
stroškovni najem. V preteklosti so bile naložbe sklada večinoma usmerjene predvsem v gradnjo za prodajo stanovanj, zdaj so osredotočene predvsem na gradnjo najemnih stanovanj, in sicer tam, kjer je potreba po njih največja.
Svetovalka direktorja sklada Tamara Rozman pravi, da so gradnje načrtovane v skladu s stanovanjsko in prostorsko politiko. Sklad z gradnjami in tudi z drugimi oblikami pridobivanja najemnih stanovanj (javni pozivi, nakupni razpisi) povečuje možnosti najema po vsej državi. Rozmanova je poudarila, da strategijo stanovanjske gradnje sicer načrtujejo občine, sklad lahko sodeluje le s sofinanciranjem za nepro-fitna najemna in oskrbovana stanovanja.
Največ stanovanj v Velenju
Sklad daje razpolagalno pravico za šeststo neprofitnih najemnih stanovanj v Savinjski regiji občinam oziroma družbi Nepremičnine Celje. Trenutno je zasedenih 581 stanovanj. Od tega jih je največ, 117, v občini Velenje, 113 jih je v občini Celje, po številu neprofitnih stanovanj v lasti sklada sledijo občine Šoštanj, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. 19 neprofitnih stanovanj je v postopku oddaje ali prenove. Sklad ima na območju regije trenutno tudi 12 stanovanj za stroškovni najem, od katerih jih je zasedenih 11.
Zanimanje za najem tovrstnih stanovanj je veliko. Rozmanova je dodala, da samski ljudje in pari povprašujejo večinoma po eno- in dvosobnih stanovanjih, medtem ko se za tro- in večsobna stanovanja zanimajo predvsem družine.
Najprej Ljubljana, nato morda še regija
Ena redkih, morda trenutno celo edina gradbena družba na Celjskem, ki se je lotila lastne stanovanjske gradnje za trg, je GIC gradnje iz Rogaške Slatine. Vendar stanovanj ne gradijo v regiji, am pak v Ljubljani.
GIC Gradnje so na Viču na zemljišču, ki so ga kupile že leta 2007, pred kratkim zgradile vila blok s 13 nadstandardnimi stanovanji. Po krizi v gradbeništvu je bila to njihova prva gradnja za trg, vsa stanovanja so že prodale. Direktor in lastnik Ivan Cajzek napoveduje še dva podobna projekta, prav tako na Viču, vendar z veliko več stanovanji. Skupaj naj bi jih zgradili nekaj več kot sto.
»V Ljubljani z bližnjo okolico je povpraševanje po stanovanjih zelo veliko, lahko bi ga primerjali z letoma 2007 in 2008,« odločitev o tem, zakaj so se v podjetju raje kot za regijo odločili za prestolnico, pojasnjuje Ivan Cajzek. »Nepremičninska kriza popušča le v nekaterih delih Slovenije, ne še povsod. Odločitve investitorjev o gradnji izven teh območij bodo sledile z zamikom, težko pa je napovedati, kdaj se bo to zgodilo.« Slatinsko gradbeno podjetje je leta 2015 napovedalo tudi stanovanjsko gradnjo v Podčetrtku, kjer je prav tako že pred časom kupilo zemljišče. Odločitve o gradnji še vedno ni sprejelo, lahko se zgodi, da bo namesto stanovanj tam gradilo kaj drugega.	JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
Ivan Cajzek, direktor GIC gradnje: »Zaradi dobrega povpraševanja smo se odločili, da bomo najprej investirali v Ljubljani.«
Začetek gradnje na Polzeli
Ob trgovskem objektu Tuš Polzela se je začela gradnja dveh stanovanjskih blokov. Investitor projekta je podjetje Malteški dvori iz Celja, izvajalec del je celjska družba Remont.
V bloku 5 bo 38 stanovanj, ki naj bi bila zgrajena do junija 2019. Investicija v ta blok bo znašala 3,4 milijona evrov. V drugem bloku načr-
tujejo 16 stanovanj.Direktor podjetja Malteški dvori Sergej Murgelj je povedal, da so se za investicijo v projekt odločili zaradi mirne lokacije v središču Polzele, kjer so v bližini tudi vrtec, šola, zdravstvene dejavnosti in drugi pomembni objekti. Polzela ima tudi dostop do avtocestnega križa proti Celju ali Ljubljani.
KP
Živahnejše na trgu
Številne občine v naši regiji že nekaj časa niso zgradile niti ene nove nepremičnine ali zagotovile drugačne ponudbe stanovanj.
Vodja celjske podružnice nepremičninske agencije Remax Vasja Crnjakovič opaža, da je gospodarska rast po doseženemu dnu v letu 2008 vplivala na izboljšanje samozavesti pri prodajalcih, ki občutneje dvigujejo cene. Prav tako so postali samozavestnejši kupci zaradi gospodarske rasti in večje odprtosti bank za financiranje. Na splošno novogradnje prodajajo za približno 1.500 evrov na kvadratni meter,« je pojasnil Crnjakovič. Najbolj dvo- in trisobna stanovanja.
V nepremičninski agenciji ugotavljajo, da se predvsem mladi samostojni ljudje odloča-
razmere
Vodja celjske podružnice nepremičninske agencije Remax Vasja Crnjakovič
jo za najem stanovanj. »Mladi so zaradi stanja na trgu delovne sile previdnejši in prilagodljivej-ši, da lahko, ko je na voljo novo delovno mesto, kraj, v katerem živijo, zapustijo in se odpravi-
Drugi blok v Nazarjah, fotografiran je bil še med gradnjo. V danes že končanem bloku sta na prodaj le še eno stanovanje in en poslovni prostor.
Gradili so tudi ^ned krizo V Mozirju gradijo Kamničani že drugi blok. Vseljiv bo jeseni.
V Mozirju še en nov blok
V Mozirju gradi vlagatelj po koncu splošne gospodarske krize že drugi blok. V obeh blokih, ki sta drug ob drugem, je po petindvajset stanovanj. V prvem bloku so na prodaj le še štiri stanovanja. V drugi blok bo mogoča vselitev letos jeseni.
Vlagatelj je družba Graditelj iz Kamnika, ki je gradila v preteklosti predvsem bloke v okolici Ljubljane. Tam ji je uspelo prodajati stanovanja tudi v kriznih letih. Gradnje prvega bloka v Mozirju se je lotila že leta 2015, ko si marsikateri vlagatelj zaradi preteklih slabih izkušenj tega še ni upal.	BJ
V Žalcu nov blok po dvajsetih letih
Občina Žalec bo po dvajsetih letih ponovno dobila stanovanjski blok z 59 stanovanji, ki ga bo gradilo zasebno podjetje Gradiatim iz Šmartnega ob Paki. Zgradilo ga bo za bencinsko črpalko Petrol.
Investitor bo poleg bloka zgradil tudi manjkajočo gospodarsko infrastrukturo, cestno omrežje, kanalizacijo in javno razsvetljavo. Zadnji rok za končanje gradnje bloka je 30. marec 2020. Cilj investitorja je, da bi bila objekt in okolica
Oskrbovana stanovanja tudi v Velenju
končana že v prihodnjem letu. Vodja Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec Aleksander Žolnir je povedal, da bodo stanovanja namenjena trgu, predvidoma pa bo občina kupila največ štiri stanovanja, ki jih bo oddajala kot neprofitna.
Direktor podjetja Gradiatim Peter Sevnik je povedal, da je veliko zanimanje za ta projekt, saj je bil zadnji blok v Žalcu zgrajen leta 1998. Trenutno so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.	KP
14
KRONIKA
Vi ste na dopustu, vlomilci pa ne
Število vlomov na Celjskem lani upadlo, a še vedno jih je največ v času dopustov
Lani je bilo v primerjavi z letom prej na Celjskem skoraj za tretjino manj vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja, a to še ne pomeni, da jih je malo. Upad je bil lani posledica prijetja organiziranih združb, katerih člani so pristali v priporu, kar se je poznalo tudi pri manjšem številu tovrstnih kaznivih dejanj. Znano je, da je vlomov največ v poletnem času, saj vlomilci ne počivajo in izkoristijo odsotnost lastnikov. Še posebej če je na daleč vidno, da hiša sameva.
Ne glede na številna opozorila in nasvete ljudje še vedno ne ravnajo dovolj samozaščitno. Samo alarmna naprava ali samodejna luč, ki se prižge glede na premikanje, sta lahko vzrok, da se vlomilci ne odločijo za kaznivo dejanje. Toda na varnost doma je treba pomislili že veliko pred odhodom na
dopust in ne v zadnjem trenutku. Skrb za varnost pogosto pomeni tudi nekaj stroškov, ki so lahko v primerjavi s škodo, ki jo povzročijo vlomilci, zanemarljivi.
Katero hišo bo izbral?
Čeprav statistika kaže manj takšnih kaznivih dejanj v zadnjem letu na našem območju, je za Slovenijo znano, da je takšnih primerov vedno več. In da so vlomilci čedalje bolj predrzni ali nasilni v primeru, da doma naletijo na lastnike. »Vlomilec vedno raje izbere tisto stanovanje ali hišo, kjer je za kaznivo dejanje najmanj ovir in je tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma. Posebej vabljivi za vlomilce so od-
prta ali priprta balkonska vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop - zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken - vrtnarsko orodje, s kate-
rim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje ...« navajajo na policiji.
Ravno zato je samozaščitno ravnanje toliko pomemb-
nejše. Toda treba je vedeti, da so vlomilci prebrisani. Ni nujno, da vlomijo v hišo, če jim že okolica ponuja idealen teren za tatvino. Tako je med dopustom marsikdo
ostal tudi brez doma parkiranega avtomobila, orodja, kolesa in motorja. Za vlomilce so namreč privlačne tudi garaže.
SŠol
Najpogosteje se zgodi, da lastniki to, da so bili njihovi domovi okradeni, opazijo ob vrnitvi s počitnic. V tem primeru je treba takoj obvestiti policijo in se čim manj dotikati predmetov v hiši ali se gibati po njej. Predvsem zaradi zavarovanja sledov in dokazov. Vlomilci so sicer zviti in uporabljajo ustrezno orodje ter rokavice, da za seboj pustijo čim manj sledi, toda storijo tudi napake. Zato je zavarovanje takšnih sledi ključnega pomena za izsleditev storilcev.
Previdno tudi v počitniških krajih
Na samozaščitno ravnanje ljudje ne smejo pozabiti niti na dopustu. Varnost osebnih predmetov je na prvem mestu tudi v tujih deželah, saj ljudje tamkajšnjih navad ne poznajo, še manj poznajo nepridiprave in njihov način dela.
Med potovanjem, kadar imajo potniki na
prtljagi zapisane osebne podatke, je to idealno sporočilo nepridipravom, ki lahko na ta način izvedo, kje sta prazno stanovanje ali hiša. Tatovi so ves čas na preži povsod. Priprto okno zaklenjenega vozila je prava vaba za priložnostne tatove. Z malo truda in že v nekaj sekundah lahko odprejo vaše
vozilo, v katerem imate morda mobitel, denarnico, torbico ali kovček ... Tudi kraje motornih vozil so pogoste, zlasti tistih višjega cenovnega razreda ali slabše varovanih, parkiranih na neosvetljenih mestih, v odprtih garažah . Nepridipravi so pozorni tudi na dogajanje na plažah, zla-
sti kadar je gneča. Za razliko od kopalcev ne počivajo, temveč »delajo«. Vsako leto je na plažah veliko tatvin torb, denarnic, dokumentov, ključev, mobilnih telefonov, denarja in drugih predmetov, ki jih ljudje nosijo s seboj.
SŠol
Pred daljšo odsotnostjo od doma:
zaklenite vrata in zaprite okna, vklopite alarmno napravo,
ključev ne puščajte na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože, ker so vlomilci na to pozorni,
doma ne puščajte dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef),
o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil ali tega ne objavljajte javno na socialnih omrežjih,
poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno praznita poštni nabiralnik, dvigujeta rolete, vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov),
doma parkirana vozila zaklenite in varno shranite dokumente ter ključe, tudi rezervne,
ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše,
z vidnih mest umaknite vrednejše predmete,
povejte sosedom, kako in kje ste dosegljivi,
preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu,
zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete ...).
KRONIKA
15
Oškodovanci se lahko obrišejo pod nosom.
Goljufi prežijo
Tudi s ponudbami ugodnih kreditov
Na Tržnem inšpektoratu RS so bili v zadnjem času - tudi zaradi prijav potrošnikov - seznanjeni z več primeri ponujanja domnevno ugodnih posojil. Ponudbe so poslane bodisi po elektronski pošti bodisi z lažnih profilov na družbenih omrežjih.
Na sum finančne goljufije na svoji spletni strani opozarja tudi policija. Neznanci ponujajo ugodne kredite, ki
naj bi jih občani najeli pri tujih finančnih ustanovah. Goljufi potencialnim kreditojemalcem običajno ponudijo visoke kredite po zelo ugodni obrestni meri z odlogom plačila glavnice tudi leto in več.
»Ob podpisu kreditne pogodbe, ki je vedno v tujem jeziku, se kreditojemalec zaveže, da bo plačal stroške in zavarovanje kredita, kar običajno znaša do deset
odstotkov vrednosti kredita. Ko bi kreditojemalec moral dobiti nakazan kredit, ni ne denarja ne finančnega posrednika - kreditodajalca<. Največkrat se izkaže, da je izmišljena tudi tuja finančna ustanova,« pravijo na policiji. Kreditojemalec se na koncu sicer lahko obrne na policijo, vendar ji ne more predložiti za preiskavo uporabnih podatkov, razen potrdil o nakazilu denarja
ali še tega ne. Kreditna pogodba pa je ponarejena.
Tudi na tržnem inšpektoratu vse potrošnike opozarjajo, naj bodo skrajno previdni pri odzivanju na takšne ponudbe in pri sklepanju poslov. Če zaznajo, da so okoliščine kakorkoli sumljive, sklepanje takšnih poslov odsvetujejo in predlagajo, da o tem takoj obvestijo policijo.
Za varnost otrok
V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so pred dnevi za skupino otrok pripravili prometnovarnostni dan, na katerem so jim na zabaven način pokazali, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni.
Tako so otroci, ki bodo kmalu sedli v šolske klopi, izvedeli, zakaj so odsevniki pomembni, zakaj je treba kolesariti s čelado na glavi in zakaj je nujen otroški varnostni sedež. Otroke so nato po poligonu zapeljali tudi z avtobusom v sklopu kampanje Še 365 dni, s katero opozarjajo na pasti vožnje z avtobusi, še zlasti zaradi neuporabe varnostnih pasov. Pobuda je rezultat opažanj, da mnogo potnikov pri vožnji v avtobusu ne uporabi varnostnega pasu - posledice morebitne prometne nesreče so zato lahko zelo hude. Otrokom so na hidravlični plošči poligona pokazali, kaj se lahko zgodi z avtobusom na spolzkem vozišču, in jim prikazali pravilno ter predvsem varno vožnjo, o čemer jih je podučil tudi policist Policijske uprave Celje.
Otrokom so prikazali nevarne situacije v prometu. (Foto: AMZS/Polona Avanzo)
Ne bojte se, niso vas posneli ...
... med samozadovoljevanjem.
V zadnjem času se na spletno stran varninainterne-tu.si, a tudi na policijo obrača vedno več uporabnikov, ki so v svoj elektronski poštni predal prejeli nenavadno sporočilo. Neznanec iz neke tuje države trdi, da je računalnik uporabnika okužil z virusom, ki je osebo s kamero posnel pri samozadovoljevanju, prav tako je pridobil podatke o stikih na družabnih omrežjih.
Neznanec da uporabniku na voljo nekaj časa za nakazilo določenega zneska v eni izmed kriptovalut. Če tega ne bo storil, pa goljuf grozi, da bo posnetek poslal vsem njegovim stikom.
V zadnjih obravnavanih primerih sporočilo vsebuje tudi geslo, ki so ga pošiljatelji najverjetneje pridobili v eni od javno objavljenih ukradenih baz podatkov različnih spletnih storitev. V največ primerih je šlo za geslo, ki so ga uporabniki uporabljali za LinkedIn.
»Gre seveda za lažno sporočilo, poskus prevare, o kateri smo prvič obveščali že pred letom. Izsiljevanja so zadnja leta zelo pogosta, tako z izsiljevalskimi kripto virusi kot z intimnimi posnetki. Tokratna prevara je precej bolj enostavna, gre za klasično pošiljanje sporočil na množico elektronskih naslovov, kjer goljufi računajo na to, da bodo določen maj-
Iščejo neznanega voznika
Policisti iščejo neznanega voznika črnega terenskega vozila, ki je v soboto okoli 17. ure na Ljubnem ob Savinji povzročil prometno nesrečo. Na mostu čez Savinjo je tesno prehiteval kolesarko in z ogledalom trčil v njeno roko, zaradi česar je padla po vozišču in se lažje telesno poškodovala. Po trčenju se voznik ni ustavil in ni nudil pomoči poškodovanki, temveč je odpeljal naprej proti Lu-čam. Policisti ga zdaj iščejo zaradi razjasnitev okoliščine nesreče. Vse morebitne očividce prav tako naprošajo, naj pokličejo na Policijsko postajo Mozirje, na številko 1l3 ali na anonimni telefon 080 1200 in pomagajo izslediti povzročitelja nesreče.
Spet se vrstijo drzne tatvine
V	teh dneh se je na Celjskem zgodilo več drznih tatvin. Na počivališču Tepanje so neznanci s preusmerjanjem voznikove pozornosti na prazno pnevmatiko izkoristili priložnost in mu ukradli torbico z dokumenti in s 1.700 evri. Na počivališču Lopata so storilci iz odklenjenega avtomobila voznici ukradli torbico. Drzna tatvina se je zgodila tudi v Celju. Medtem ko je ženska kolesarila, je za njo pritekel neznanec, ji strgal torbico z ramena in pobegnil.
Ventilator ogrozil stanovalce
V	nedeljo dopoldne je v večstanovanjski stavbi na Goriški cesti v Velenju prišlo do požara. V prvem nadstropju je zagorel ventilator, ogenj se je nato razširil v jašek strojnih napeljav bloka, zaradi česar je obstajala možnost, da bi zagorelo še v drugih nadstropjih. Požar so najprej začeli gasiti občani, nato so na kraj prispeli gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Velenje. Požar so pogasili, območje požara in jaške pregledali tudi s termo kamero, s tehničnim posegom so odprli tudi vrata v stanovanje v drugem nadstropju, kjer ni bilo nikogar doma, da so lahko pregledali strojne napeljave in prostore. V požaru ni bil nihče poškodovan.
Dan prej je zagorel rastlinjak za pridelavo zelenjave na Vranskem. Lastnik rastlinjaka in tamkajšnji prostovoljni gasilci so požar pogasili. V pripravljenosti so bili gasilci okoliških gasilskih društev.
Padel in se hudo poškodoval
V	Brezju v občini Mozirje se je v ponedeljek poškodoval delavec. Med delom na višini je padel in pri tem dobil zelo hude poškodbe. Na kraju so mu pomagali reševalci nujne medicinske pomoči Mozirje, ki so ga odpeljali v mozirski zdravstveni dom. Od tam so ga zaradi hudih poškodb morali odpeljati v ljubljanski klinični center s helikopterjem Slovenske vojske.
Dobili so ju kmalu
Laški policisti so ovadili domačina, ki sta pretekli teden vlomila v enega od poslovnih prostorov. Dvojica je takrat ukradla sicer manjšo količino denarja. Kot je pokazala preiskava, gre za 19- in 26-letna moška, ki so jo policisti izsledili kmalu po tatvini.
hen delež prejemnikov tako prestrašili, da bodo pripravljeni plačati,« pravijo pri varninainterentu.si. Z zadnjim trikom, ko v sporočilo vključijo še javno znano geslo, je grožnja na prvi pogled videti veliko bolj realna, sploh če uporabniki niso seznanjeni s tem, da je bilo njihovo geslo v preteklosti ukradeno. »Vendar brez skrbi, sporočilo lahko obravnavate kot vsako drugo neželeno pošto. Ker so vsebine sporočil vsakič malce drugačne, se ta sporočila pogosto izognejo filtrom na poštnih strežnikih, in so dostavljena v poštne predale uporabnikov,« še pojasnjujejo pri varninainterenutu.si.
SŠol
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuD alLodlično storitev?
	'onTOR1.!	
Preglejte aktualno ponud	D O	1
www.nt-rc.si
070-455-415
caffe.maximum @ gmail.com
D
Torte po naročilu
UC) Mozirje -ämihelste ceste 2
3330 Могче- Tel.: 03 583 36 60	-1
(^РЕТКА
Vse za šolo io pisarno. "
Vaša prva izbira oh nakupu šolskih potrebščin in delovnih zvezknv.
^Kotiček za ustvarjalce.
Bogata ponudba art programa.
G PILOT
M

GRADBENA TRGOVINA
TRGOVINA G7 D.O.O.. Spodnje stranice 16. Stranice
20.99E
Tel: 03/57-62-377 GSM: 051-612-666 tomaz.gorsek@trgovina-g7.com
www.trgovina-g7.com
4d8F
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. tel 03 4256100
Teharska cesta 24,	fex 03 4256124
e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
3000 Celje
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
zvočne slike kulture
u
IVU,UJ,e ф m
< £ V G
vsak četrtek ob 14.10 in 19.15 radio celje
rww.radiocelje.com 95.11 95.9 1100,31 90.« MHz
Akcijo pripeljali do konca
Minuli petek smo s pi-cami razveselili še zadnji kolektiv v tej sezoni. Približno dva meseca smo s Pi-cerijo Verona razveseljevali najbolj pridne, na koncu pa je kolektiv Verone razveselil še nas.
Tokrat je Eva okusne Vero-nine pice dostavila ekipi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Petra, ki je prijavila svoje kolege, je povedala, da je bila prvič izžrebana v katerikoli nagradni igri in je zato bila še toliko bolj vesela.
Lastnik Picerije Verona Srečko Vidic je zdaj že končano akcijo Radio Celje pico pripelje označil za zelo uspešno in dejal, da se veseli nadaljnjega sodelovanja. Spremljajte nas torej še naprej in ne zamudite novih akcij ter nagradnih iger naše medijske hiše.
Foto: SHERPA
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Določite svoj delovni stil s pomočjo petih vprašanj
Delodajalci nam na razgovorih postavijo veliko vprašanj, na katera lahko odgovorimo na popolnoma logičen način. »Ste timski delavec?« »Da.« »Kako se spopadate s stresom?« »Odlično!« Obstajajo odgovori, ki jih bodo prepričali. In kako bi odgovorili na željo, da naj opišete svoj delovni slog?
Kaj delovni slog sploh pomeni? Sogovornik bi rad z odgovorom izvedel, ali se boste ujeli v kulturo podjetja, se razumeli s sodelavci ... To je izredno pomembno vprašanje. Ne izgubite se in ne ostanite brez besed. Kakšen je vaš delovni slog, lahko ugotovite s kratkimi petimi vprašanji o načinu dela.
1.	Raje delate individualno ali sodelovalno?
Pri večini zaposlitev vas ne bodo zavijali v vato in varovali pred zunanjimi dejavniki. V večji meri boste del večje skupine, s katero boste morali sodelovati, da bi skupaj dosegli zastavljen cilj. Če ste individualni delavec, ki svoje delo najbolje opravlja sam in brez motečih dejavnikov, se ne bojte tega priznati. Le dodati morate, da se zavedate pomena povratne informacije delodajalca in sodelavcev, saj je izredno pomembna pri profesionalni rasti.
2.	Ali radi delate z nadrejenim?
Vsi si želimo popolno razmerje z nadrejenim, a mnogokrat se nam zgodi, da to težko dosežemo. Način, s katerim sodelujete z nadrejenim, je izredno pomemben,
saj veliko pove o vas in o tem, na kaj morate biti pozorni. Ali imate pri delu raje natančna navodila, ki jim preprosto sledite, ali imate raje svobodne roke in dovolj manevrskega prostora za kreativno izražanje? Ne glede na to, kaj vam je ljubše, ne
pozabite omeniti, da spoštujete in cenite, če nadrejeni opravljajo rutinske preglede, ki le potrjujejo, da imata z delodajalcem enako mnenje. 3. Kateri način komunikacije vam je
ljubši?
Še pred nekaj leti bi bil odgovor na to vprašanje veliko lažji kot trenutno, saj je včasih velik del komunikacije potekal na štiri oči, medtem ko se danes pogovori selijo na splet in v elektronsko pošto. To vprašanje vam da priložnost, da izrazite svoje obvladovanje kateregakoli načina, a vendar ne pozabite omeniti, da je neposredna komunikacija izredno pomembna, četudi je v tej digitalni dobi vedno manj cenjena.
4.	Koliko ur ste pripravljeni delati?
Na to vprašanje ne odgovorite, da ste na voljo od osmih zjutraj do štirih popoldne, saj je to najmanj, kar lahko storite. Kakšen tip človek ste? Prihajate zjutraj in uživate v mirnih pisarnah ali imate raje delo do poznega popoldneva? Sogovorniku dajte vedeti, da boste brez težav podaljšali delavnik, če bodo delovne naloge to zahtevale in vas bodo lovili časovni roki. Delo mora biti opravljeno in delodajalec bo cenil takšen način razmišljanja.
5.	Kako načrtujete svoj dan?
Sogovornika zanima, kako vodite in speljete svoj dan. Si zjutraj pripravite načrt in si organizirate prednostne naloge ali imate jutra rezervirana za lažje naloge in popoldneve za težka opravila? Ne glede na to, kaj imate raje, deljenje te informacije pove veliko tudi o tem, na kakšen način pristopite k delu, kdaj imate največ energije in kdaj ste najbolj produktivni.
Anja Damjanović za MojeDelo.com
@ MojeDelo.com
Vzdrževalec strojev in naprav (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo V. ali VI. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vsaj pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela s programi MS office, samoiniciativno, samostojno, natančno in odgovorno delo, prilagodljivost pri opravljanju delovnih nalog. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operativni sodelavec (m/ž) (Hrastnik)
Opis: prodaja voznih kart, vodenje blagajne in izdelava obračuna, posredovanje informacij potnikom, urejanje delovnega okolja ... No-mago, d. o. o., Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja finančnega kontrolinga (m/ž) (Žalec)
Glavne delovne naloge: načrtovanje, nadzorovanje, poročanje in
strateško usmerjanje poslovanja podjetja. Posamezne naloge: vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v službah kontrolinga, informatike, finančnega računovodstva, sodelovanje pri določanju poslovne politike družbe in nadzor pomembnih poslovnih funkcij družbe, izdelovanje mesečne poslovne bilance za potrebe koncerna ... Novem car interior design, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 17. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Koordinator javnih razpisov
(m/ž) (Celje)
Zaželene so delovne izkušnje na področju pridobivanja nepovratnih sredstev ter prijav na javne razpise, pričakujemo končano najmanj VI. stopnjo izobrazbe družboslovne ali naravoslovne smeri, tekoče znanje angleškega jezika ter vsaj osnovno znanje drugega tujega jezika (nemščina, španščina ali francoščina) ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tiskar (m/ž) (Ljubljana,
kasneje Celje)
Zaželena je V. stopnja izobrazbe grafične ali druge tehnične smeri, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju dela, pričakujemo poznavanje grafičnih orodij in dela na tiskarskih strojih, občutek za delo s stroji, zaželen je izpit za delo z nevarnimi snovmi ter vozniški izpit B-kategorije. Amba CO., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojnik produktov (m/ž)
(Velenje)
Podjetje Skaza sodi med tisoč najbolj navdihujočih podjetij v EU. Odlikuje nas ciljna naravnanost, smo zagovorniki svobode ustvarjanja in zavedanja, da je vse mogoče. Prisegamo na obnovljive in reciklirane vire, ki jih vselej zaznamujemo z lepoto. S svojimi izdelki ustvarjamo izkušnje. Vabimo vas, da se pridružite naši ekipi na delovnem mestu operater v proizvodnji. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Komercialist za program
Zeleni (m/ž) (Celje)
Od vas pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 3
leta delovnih izkušenj v trgovski panogi na razpisanem področju in odlično poznavanje prodajnih procesov, komercialna znanja in dobre pogajalske ter prodajne sposobnosti, urejenost, natančnost in doslednost, znanje enega tujega jezika ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja elektro programa
(m/ž) (Celje)
Od vas pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v trgovski panogi na razpisanem področju in odlično poznavanje prodajnih procesov, komercialna znanja in dobre pogajalske ter prodajne sposobnosti . Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
UI/UX-designer (m/ž) (Celje)
Vaše odgovornosti bodo predstavljali izdelava uporabniško prijaznih spletnih vmesnikov, izdelava koncepta za branding Tom Pit, izdelava dizajna za potrebe marketinških kampanj (digital). Tom Pit, d. o. o., Kidričeva ulica 24a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Računovodja (m/ž) (Zreče)
Zahtevana znanja: višja, visoka stopnja ali magisterij ustrezne ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, računalniška pismenost, predvsem poznavanje MS Excela, poznavanje računovodskih standardov, dobro znanje angleškega jezika (pisno in ustno), vozniški izpit B-kategorije. GKN Driveline Slovenija, d. o. o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 5. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Pomožni kovač (m/ž) (Zreče, Vitanje)
Zahtevani pogoji: sposobnost opravljanja nočnega dela in sposobnost opravljanja dela v hrupu. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 19. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja gradbišča -diplomirani inženir gradbeništva (m/ž) (Celje)
Pogoji delovnega mesta: kraj dela Slovenija, poskusno delo 6 mesecev, 8-urni delavnik, delo za nedoločen čas, enoizmensko delo. Remont, d. d., Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vaš zakaj A	nas zato.
Vsak ponedeljek	iščemo
ob 12.15. Ш	odgovore na
	vprašanja
шшиШГ	poslušalcev.
03 4225 148 radio@nt re.si	Preiernova 19, 3ÜOO Celje
18
ŠPORT
Kar 50 kg težja tekmica predala z nogo
Tri članice Sankakuja v finalu tekme v Zagrebu
Na izredno močni tekmi svetovnega pokala, veliki nagradi v hrvaški prestolnici, ki je že štela za olimpijske kvalifikacije, obenem pa je bila ena od zadnjih velikih tekem pred svetovnim prvenstvom, je bila naša pozornost usmerjena k trem varovankam celjskega trenerja Marjana Fabjana.
Tini Trstenjak in Ani Ve-lenšek, dobitnicama olimpijskih medalj, se nezadržno približuje polsestra slednje, Klara Apotekar. V Zagrebu so bile vse tri v finalih, zlato kolajno je osvojila Ana.
Podobno kot Lucija
Ana Velenšek je pokorila konkurenco v kategoriji nad 78 kg. Nepozaben je njen epski boj s poškodovanim kolenom na olimpijskih igrah. V Riu je osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 78 kg. Fabjan jo je prepričal, da je sprejela nov izziv. Podala se je med najtežje tekmovalke. V velikem finalu v Zagrebu je
Ana, mojstrica borbe v parterju (na tleh), premagala Tunizijko Nihel Šejk Ruhu s končnim prijemom. Ana je zgrabila roko tekmice in slednja je dvoboj komaj predala. Tunizijka je bila namreč v škripcih, kar je razvidno na fotografiji. Eno roko je imela pod telesom, drugo v Aninem jeklenem objemu. Ni ji preostalo drugega, kot da je z nogo brcala v blazino, kar je še pravočasno zaznal sodnik in prekinil dvoboj. Ve-lenškova je kar za 50 kg lažja od Ruhujeve. Z na las istimi tegobami se je pred leti ubadala Lucija Polavder, a jih je s pomočjo genialnih Fa-bjanovih nasvetov uspešno - tudi s hitrostjo, optimalno telesno pripravljenostjo in nepopustljivostjo - reševala in se v Pekingu okitila z olimpijsko medaljo.
Ugnala Tcheumeovo
V nedeljo je slovenski, predvsem pa uspeh celjskega Z'dežele Sankakuja s srebrom v kategoriji do 78
kg dopolnila Klara Apote-kar. 20-letna borka je na poti do finala in enega največjih uspehov v karieri ugnala Brazilko Parisoto, Rusinjo Dmitijevo in Hrvatico Prodan. Poslastica je sledila v polfinalu, kjer je Apotekar-jeva po podaljšku ugnala Francozinjo Audrey Tcheu-meo, olimpijsko podprvaki-njo. V finalu je bila Klarina tekmica še ena Francozinja, aktualna evropska prvakinja Madeleine Malonga, ki je finale zaključila z iponom po polovici borbe. Vrhunsko formo je s srebrno medaljo potrdila olimpijska prvakinja Tina Trstenjak. V kategoriji do 63 kg jo je v finalu premagala Japonka Nami Nabekura. Trstenjakova je v dopoldanskem delu predčasno ugnala Danko Olsen in Britanko Livesey, do konca je morala zdržati le polfinal-no borbo z Nemko Martyno Trajdos, ki jo je ugnala z vazarijem. V velikem finalu se je pomerila z aktualno azijsko prvakinjo in vročim japonskim orožjem za olim-
Ana Velenšek je tekmico iz Tunizije prisilila k predaji.
pijske igre v Tokiu Nabeku-ro. Ta je dokazala, da bo v prihodnjih letih še kako nevarna, in je z iponom odpravila Celjanko, ki je dvoboj sicer nadzorovala, trenutek nepazljivosti pa je tekmica
izkoristila za protinapad in nepričakovano zmago. Fabjan se izjemno redko obregne ob sodniške odločitve, tokrat je dejal: »Sodniki so bili z iponom za Japonko prehitri!« Judoistke čez 14
dni čaka velika nagrada Madžarske v Budimpešti, ki bo za večino tudi generalka za septembrsko evropsko prvenstvo v Azerbajdžanu.
DEAN ŠUSTER Foto: EJU
Čuden obnese
poskus se ni
Po dveh krogih v 1. slovenski nogometni ligi je Rudar zadnji brez točk, Celje pa ima eno. Po porazu v Kidričevem je sledil domači remi z Gorico 2:2.
Celjani so odlično odigrali prvi polčas in vodili z 2:0, potem pa skoraj vse zapravili. Ob odmoru so se ogrevali rezervisti Janez Pišek, Tadej Vidmajer, Joaquim Lupeta in Jure Travner. Ne pomnimo, kdaj je imelo Celje tako močno »klop«. Trener Dušan Kosič je naslednji dan, po visoki zmagi na prijateljski tekmi z Dobom, dejal: »Proti Gorici smo prikazali boljšo igro kot proti Aluminiju, toda zmanjkalo nam je sreče. Pri naših dveh strelih se žoga od vratnice ni odbila v mrežo, pri gostih pa se je. Opravljene so bile spremembe na štirih igralnih mestih. Imamo pač širši kader. Priložnost sem ponudil nekaterim drugim igralcem. Tisti, ki menijo, da imajo zagotovljeno mesto v ekipi, bodo imeli težave z mano.«
Prejšnji teden so štirje slovenski klubi začeli drugi krog kvalifikacij evropske lige. Najslabše se je odrezal Rudar, v Velenju je z romunsko Steauo izgubil z 2:0. Trener Marijan Pušnik je že pred dvobojem poudaril, da je nekdanji evropski prvak absolutni favorit v dvoboju z njegovim klubom, po srečanju pa je dejal: »Trener romunskega moštva ima na vsakem igralnem mestu po dva zelo kakovostna igralca. To se je odrazilo na igrišču. Svojim fantom ničesar ne zamerim, nasprotno, celo čestitam jim za prizadevnost.« Rudar je nato izgubil v Domžalah s 3:1, povratno tekmo s Steauo pa bo odigral nocoj v Bukarešti.
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
NA KRATKO
Bo Martini uspelo?
Berlin: Na evropskem prvenstvu v atletiki bo nastopilo deset slovenskih atletov in atletinj. V nemško prestolnico so odpotovali še trije trenerji in prav vsi imajo pod okriljem atlete celjskega Kladivarja, Lovrenc Umek Martino Ratej, Milan Kranjc Tino Šutej in Rok Predanič Luko Janežiča, pa tudi Anito Horvat iz AK Velenje. Glede na prijavljene rezultate najvišje kotira Ratejeva, ki zaseda četrto mesto v Evropi v metu kopja, Horvatova desetega v teku na 400 metrov in Janežič enajstega v isti disciplini. Vsi, tudi Šutejeva, ciljajo na preboj v finale. Martina si silno želi odličja, da bi zaokrožila svojo dolgo in uspešno kariero. V kvalifikacijah bo nastopila danes, finale se bo jutri začel ob 20.25.
Firer za Rogaško
Rogaška Slatina: V soboto se bo začelo tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. Rogaška je dobila nena-dejano okrepitev. Zanjo bo igral napadalec Ivan Firer.
S francoskim Auxerrom se je dogovoril za sporazumno prekinitev pogodbe. V Rogaški Slatini so 33-letnega Firerja, ki je v 1. SNL igral za Rudar, Celje in Domžale, sprejeli z odprtimi rokami. Firer je za slovensko reprezentanco vknjižil en nastop, zaigral je na prijateljski tekmi z Argentino.
Thomas sprva na Polzelo
Laško: Košarkarski klub Zlatorog je v zadnjih treh sezonah vodil trener Aleš Pipan. Po njegovem odhodu v Zadar ga je nasledil Američan Chris Thomas. Izkušnje si je nabiral kot pomočnik trenerja pri več študentskih ekipah, nato je bil v strokovnih štabih treh NBA moštev. Z Zlatorogom bo najprej spoznal Polzelo. Tekmovanje v 1. slovenski ligi se bo začelo 13. oktobra. Uvodni krog bosta zaznamovala regijska derbija na Celjskem. Hopsi bodo na Polzeli pričakali Laščane, v dvorani Hruševec pa se bosta spopadla Šentjur in Rogaška. V prvem delu prvenstva se bo deset moštev pomerilo v dvokrožnem sistemu, v ligo za prvaka pa bo napredovalo šest najboljših ekip. Končnico bo začelo osem moštev, šestim klubom iz lige za prvaka se bosta pridružili dve ekipi iz lige za obstanek.
Romunska vrata sta neuspešno ogrožala Milan Tučić (z žogo) in Dominik Radić.
Košakova zmagala dvakrat
Od četrtka do nedelje je bilo v Kopru odprto prvenstvo Slovenije v plavanju za kadete, mladince in člane. Prvenstva se je udeležilo točno 400 plavalcev iz 25 slovenskih klubov in petih klubov iz Bosne in Hercegovine, s Hrvaške in iz Italije.
Vseh 17 tekmovalcev Plavalnega kluba Neptun Celje je na zadnji tekmi sezone pokazalo svojo najboljšo pripravljenost in odplavalo kar 50 svojih najboljših rezultatov sezone. Med članicami se je izkazala Anemari Košak z zmagama na 50 prosto in hrbtno, druga je bila na 100 prosto. Med mladinci je Mitja Horvat osvojil tri bronaste medalje (200, 400, 800 prosto), Aja Emma Wesenschegg je osvojila eno (50 prosto). Uspešna sta bila še plavalca v kadetski kategoriji Hana Podbregar in Maks Jereb s srebrnima medaljama. Članice so bile tretje v štafeti 4x100 prosto.
V popoldanske finalne nastope so se uvrstili še Saška Podpečan, Lena Bornšek, Taja Gerčer in Jan Vodenik. Skupno so si »modri« priplavali deset medalj. Če prištejemo še stopničke s prvenstev mlajših kategorij in z zimskih prvenstev, so modri v sezoni 2017-2018 na državnih prvenstvih na zmagovalnem odru stali kar osemdesetkrat. Zdaj jim pripada zaslužen odmor. Ponovno se bodo zbrali 31. avgusta na že tradicionalnem klubskem pikniku, kjer bodo nagrajeni najboljši. V bazen se bodo vrnili 3. septembra, česar se letos še posebej veselijo, saj jim bo po obsežni prenovi letnega bazena in predvsem ureditvi ogrevanja vode omogočeno treniranje doma. V bazenu Golovec bodo zaplavali oktobra. Tedaj se bodo začeli tudi plavalni tečaji za najmlajše.
DŠ
Foto: PK NEPTUN
Anemari Košak je zmagala na 50 metrov prosto in hrbtno.
ŠPORT
19
Ali Bayern ali zlato ali nič.
Neverjetni Grega Ocvirk in njegova zgodba
nič. Ali
Mladenič iz Latkove vasi pri Preboldu je bil s 57 goli na sedmih tekmah najboljši strelec pravkar minulega mladinskega evropskega prvenstva v rokometu v Celju. Igral je odlično, za njim je fantastičen turnir. V finalnem obračunu je Francozom zabil kar enajst golov. Izkazal se je z imenitno podajo v prelomnih trenutkih. Dosegel je zadnji slovenski gol, preudarno je v zadnjih sekundah izsilil devetme-trovko, nato je zadnji držal žogo. Izbran je bil v idealno postavo turnirja na mestu levega zunanjega napadalca.
Po izjemno naporni nedelji je sledil ponedeljek, ko je bilo treba vstati, vse urediti, se posloviti od Laškega, se pripraviti za pot v Makarsko na oddih z dekletom Aljo, a tudi za pot v Ljubljano na obiske sponzorjev in na sprejem v središču prestolnice. Vmes si je Grega Ocvirk vzel čas za pogovor z nami. Držal je obljubo, čeprav je moral še na sestanek z vodstvom Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško.
Najprej se vrniva v preteklost. Se spominjate začetka svoje športne poti?
Vem, da sem se lotil več športov. Igral sem nogomet in košarko, tudi tenis. Najprej sem vadil pri Nogometnem klubu Celje.
Vaša mama Iris nam je razkrila, da ste bili zelo obetaven nogometaš pri devetih letih. Pri vrnitvi iz Nemčije je sledil prelomen trenutek. Lahko razkrijete, zakaj ste se v trenutku odločili za rokomet?
Povabili so me na dvodnevni nogometni kamp Bayerna v München. Med 120 dečki sem bil edini Slovenec. Imel sem občutek, da se nisem izkazal. Na poti domov sem staršema dejal, da nočem več trenirati nogometa. In da želim postati rokometaš.
Bi lahko bili nogometaš katerega drugega kluba, morda ne tako cenjenega, a še vedno kakovostnega?
Morda. Bil sem hiperak-tiven deček, tudi agresiven. Želel sem si v šport, kjer je več »kontaktov«.
Kdo vas je najprej opazil, kateri trenerji so vas tako uspešno učili?
Nad menoj je sprva dve leti v Preboldu bdel Danilo Kovačič. Potem me je poslal
v celjski klub. Dve leti me je učil že nekaj let pokojni Vlado Murko. Moji trenerji so bili še Klemen Luzar, Blaž Cizej in Tomaž Ocvirk. Prvi naslov državnega prvaka sem osvojil v kadetski konkurenci pod Ci-zejevim vodstvom. V članski konkurenci še nisem dobil pravih priložnosti. Bila je ena izjema, trener Branko Tamše me je v ligi prvakov poslal na parket v zadnji minuti proti slovitemu PSG.
Vaša mama pravi, da imate veliko ponudb iz tujine, oče poudarja, da bi vi najraje ostali v Celju. Kakšno je vaše mnenje?
Med evropskim prvenstvom so se začele vrstiti ponudbe iz tujine. A tako kot pravi oče, še nekaj sezon si želim igrati za svoj matični klub. Zame kot najstnika, ki še nisem povsem dozorel, bi bilo najbolje, da ostanem v domačem okolju. Toda nisem se še dokončno odločil.
Leta 1980 je bila dvorana Golovec premajhna za vse, ki so si želeli ogledati finale mladinskega evropskega prvenstva v košarki med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Tedaj je bilo v Golovcu največ ljudi na športni priredi-
tvi. Kljub porazu spomin ni zbledel, tako kot bo tudi za vselej nepozabna vaša finalna tekma. Ste se že uščipnili, da preverite, če slučajno ne sanjate?
Ko sem se v ponedeljek zjutraj zbudil, je bila resničnost še vedno ista. Še vedno je bila ob meni zlata medalja, ki sem je neizmerno vesel.
Zakaj ste bili prepričani, da lahko gre Slovenija zelo daleč? Namreč po uvodni tekmi, zmagi nad Norveško, ste poudarili, da se ne boste veselili, češ da bo za to dovolj časa po prvenstvu.
Že na prvem dnevu reprezentančnih priprav sem ugotovil, da so soigralci izjemno motivirani. Videl sem, da imamo pravo ekipo. Gostili smo prvenstvo, kar je seveda prednost, in logično so bila pričakovanja visoka.
Če bi vam kdo na Roglo prinesel list, na katerem bi pisalo, da boste prejeli bronasto medaljo, bi ga podpisali?
Ne.
Ne?
Ne!
Zakaj ne?
Od prvega dneva sem verjel v vse, ki so sestavljali našo reprezentanco. En mesec smo prelivali znoj in tudi kri. Niti enega treninga nismo opravili s pol moči. Prav na vsakem smo šli na vso moč. To se nam je še kako izplačalo.
Ampak od kod takšen optimizem, če pred dvema letoma niste osvojili odličja na evropskem kadetskem prvenstvu na Hrvaškem? Tekmeci so bili

večinoma isti.
Mi smo imeli tam drugačno ekipo. Treba je tudi dodati, da smo nesrečno ostali brez zmagovalnega odra. V boju za tretje mesto smo nadigrali Nemce, vodili smo za sedem golov deset minut pred koncem, potem smo popolnoma popustili. Klonili smo po dveh podaljških.
Tudi s Francozi ste imeli grenke izkušnje, kajne?
Mislim, da smo igrali z njimi v Gruziji na olimpijskih igrah mladih. Deset minut pred koncem finalne tekme smo vodili za pet golov, nato smo izgubili. Tisti poraz je bil boleč. Zelo žalostni smo bili.
Galskim petelinom ste se oddolžili na najboljši možen
način. Kakšni so bili občutki v polni dvorani Zlatorog?
Po polfinalni zmagi nad Portugalsko sem bil prepričan, da bo v finalu še več ljudi, a da bo dvorana polna, nisem pričakoval. Pogledal sem soigralce in videl na njihovih obrazih, da ne zmorejo dojeti, kaj se dogaja. Ozirali so se po tribunah. Izvedel sem, da je bilo 5.154 registriranih gledalcev.
Pohval za vašo igro je bilo ogromno. Kako so se vas dotaknile?
Pohvale so dobrodošle, a tudi kritike so sila koristne. Zelo sem ponosen na izrečene besede o meni.
Kakšne so vaše izkušnje s selektorjem Sašom Prapo-tnikom?
Odlične. Igral sem za Ormož, kjer je bil moj trener. Vselej me je spodbujal. Večkrat mi je dejal, da bo nekaj iz mene. Prav nikoli se nisva sprla. Na evropskem prvenstvu mi je popolnoma zaupal, kar je razvidno iz tega, koliko časa sem igral.
Zakaj ste v Ormožu zelo priljubljeni? Tam ne sprejmejo takoj vsakogar za svojega. Med izjemami je seveda tudi Celjan Bojan Čudič.
Tamkajšnji prebivalci imajo radi preproste ljudi. Uživajo, če se srčno boriš za modri dres. Pri meni so to opazili.
Menda ste bili precej zadržani v laškem hotelu, po EP za mladinke so se dekleta menda bolj zabavala. Pivo bi moralo teči v potokih, a ste iz garderob prihajali brez pločevink in steklenic, tudi pred dvorano ni bil nihče željan hmeljskega napitka. Slučajno ali je zdaj takšna navada?
Bili smo zelo utrujeni. Po mesecu in desetih dneh trdega dela ni bilo želje po pretiranem proslavljanju. Morda bi izpostavil vožnjo do Laškega z avtobusom. V njem smo bili sami s strokovnim vodstvom in ob bučni glasbi je bilo nepozabno. Tudi v hotelu je bilo veselo ...
Katerega rokometaša ste imeli pred očmi in vselej v mislih?
Domagoja Duvnjaka. Njega sem želel posnemati. Ima vse, kar mora imeti vrhunski ro-kometaš, torej nadpovprečen pregled nad igro, preigravanje in met.
Precej višji je od vas. Kaj lahko postorite v članski konkurenci s svojimi 189 centimetri?
S hitrostjo in skokom se da vse nadoknaditi. To je še posebej dokazal Francoz Daniel Narcisse.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Tone Tiselj o Gregi Ocvirku: »Bil je najbolj obremenjen slovenski igralec na turnirju. Navdušil me je na finalni tekmi. Odigral je fenomenalno, zelo pametno. Ni se silil z meti. Bil je dobro pokrit. Zadel je takrat, ko je bilo najbolj potrebno. Ni izrazit strelec z razdalje kot Francoz Prandi ali Portugalec Silva. Ima dober strel s tal, enkratno pa uporablja preigravanje, >finto<, ko skoči, nakaže met, potem pa s hitrim odbojem prodre skozi obrambo. Ima velik potencial, čas pa bo pokazal, če bo to dovolj za uspehe v članski konkurenci.«
V osrčju navijačev na glavni tribuni sta bila starša Grege Ocvirka Iris in Marko Ocvirk. Levo je Gregovo dekle Alja.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
KUPIM
7TTFTT7!
VOZILA
PRODAM
FIAT punto 1,2, letnik 2005, prevoženih 87.900 km, 5 vrat, rdeče barve, prodam. Telefon 041 260-994. p
STROJI
PRODAM
Mi
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPOT
TRAKTOR Ursos 335, letnik 87, prodam.
Telefon 041 870-510. 1219 TRAKTOR - unikat, domače izdelave, dizel motor, prodam. Telefon 041 851-082, 070 175-989.	l 104/18
DROBILEC Oset ali Gorenje Muta kupim. Telefon 070 993-922.
1212
POSEST
PRODAM
HIŠO z vsemi priključki, s 3.002 m2 zemljišča, prodam. Kupim dvosobno stanovanje. Telefon 051 207-041. 1120
Л11ШИШ
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiaga operaterja
HIŠKO z verando, primerno za vikend, 4 m x 3,20 in veranda 4 m x 1,20 m, zaradi bolezni prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 460-707. 1233
ODDAM
narodnozabavna TV oddaja
X
ŠR0TAR luščilec Mio Standard, stiskalnico 851 in stiskalnico hidravlično 1001, prodam. Telefon 070 993-922. 1211
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vti/.$tiJdio@siol.net www.vtvstud1o.com, www.faceboo k.com/najv i za
STAREJŠO hišo v Mestinju oddam v najem ali prodam. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.
1187
STANOVANJE
PRODAM
V
STANOVANJE, 35 m2, blizu Mozirja, v hiši s posebnim vhodom, prodam za 21.000 EUR ter garsonjero v Ljubnem ob Savinji za 28.000 EUR. Telefon 070 777-281.	p
ODDAM
V PIRANU oddajam garsonjero za počitni-kovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.	1184
ENOSOBNO stanovanje v Celju oddam.
Telefon 031 687-043. 1228 GARSONJERO, s kletjo, 28,2 m2, v Celju, Pucova ulica 1, oddam v najem. Najemnina 190 EUR + obratovalni stroški + 500 EUR varščina. Telefon 070 810371 ali 040 579-679. 1230
VEDEŽEVANMn ASTROLOGIJA
astro

ODDAM
KLUBSKO mizo, lepo, 113 x 60 cm, višina 48 cm, z odlagalno polico in stekleno ploščo, drugače je lesena - temna, oddam. Telefon 051 393-448 ali (03) 5718-360.	1204
................................"IF.....
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra П za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka: Datum:
Podpis naročnika:
ffiÄHj®
ш!И#	____
ш^мс© center p«®®
mm n S
< 2,19 €/mfn. iz omrežja Tetemach, ceno ix drugih omrežij določajo drugi operaterji
PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg, dve breji svinji mladici in telico simentalko, težko do 140 do 150 kg, odstavljena od mleka, prodamo. Domača hrana in
možna dostava. Telefon 031 311-476.
p
PUJSKE domače reje, težke od 20 do 60 kg, prodam. Telefon 041 797-052.
122
TELIČKI simentalki in dva bikca, težki po 170 kg, prodam. Telefon (03) 5739408, 070 302-808. L107/18
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821-401. n
PRODAM
PRAŠIČE, od 90 do 150 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732.	1073
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763800, 051 379-031. p PRAŠIČE, od 25 kg naprej, za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko tudi očiščene, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 996-166. 1119 PRAŠIČE, mesni tip, 12 x 33, od 25 do 40 kg, prodamo. Telefon 031 544-653.
Š 33
KRAVO simentalko za zakol prodam. Telefon 041 870-510.	1219 KOZE prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 222-889. 1224
KUPIM
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286.	Š 30
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p.
www.nt-rc.si
ШШШ
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUTl
smučarska Sola
CELJSKA
—iTpfr
Informacije 041 616 464
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
——
Avto Safir
Profexwna
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Minevajo dnevi, minevajo leta, a večen spomin ostaja na našega očeta.
V SPOMIN
V nedeljo, 22. julija 2018, je minilo dvajseto leto, kar si nas za vedno zapustil naš dragi ate
FRANC HOCHKRAUT
iz Malih Grahovš
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Hčerka Silva ter Albin in Milan z družinami
L 103/18
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
V SPOMIN
30. julija je minilo dvajset žalostnih let, odkar nas je zapustil
MARJAN BOHORČ
iz Šentjurja (15. 8. 1946 - 30. 7. 1998)
Vsem, ki obiščete njegov prezgodnji grob, prižgete svečo ali se ga spomnite, iskrena hvala.
Vsi njegovi
»Srce, ki je ljubilo življenje, srce, ki je objemalo z rokami in božalo z besedami, srce, ki se je iskrilo v njenih toplih očeh je izzvenelo v večnost in nastala je boleča, neznosna tišina...«
Petra Kolšek
ZAHVALA
Ob bolečem spoznanju, da bo naše življenje prazno brez ljube mame, babice in prababice - stare mame, sestre, tašče, tete
IVANE GABER
iz Cerovca, Šentjur pri Celju (28. 12. 1928 - 23. 7. 2018)
se zahvaljujemo vsem za izraženo sočutje ob trenutkih slovesa, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter denarni prispevek, ki je v celoti namenjen kardiološkemu oddelku SB Celje. Hvala SB Celje za nudenje strokovne oskrbe v zadnjih tednih njenega dragocenega življenja, župniku Niku Kranjcu za opravljen pogreb, cerkvenemu pevskemu zboru župnije Dramlje za čutno odpeto sveto mašo, skupini Kvariton za odpete pesmi slovesa ob grobu, pogrebnemu podjetju Žalujka za vso organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti, podjetjem Simbio, d. o. o., Izletnik - Nomago, d. o. o., Kea Šentjur, Merkur, d. o. o., JZ Socio Celje, ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pa vas nismo
posebej imenovali. Hvala vsem in vsakomur za bližino ob trenutkih neizogibnega slovesa od nje, ki je bila neusahljivi vrelec
življenja in ljubezni. Hvala, da se je boste spominjali v mislih in v molitvi.
Žalujoči: vsi njeni najdražji, ki smo jo imeli radi in jo močno pogrešamo.
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807.
1229
SLIVE, neškropljene, za ozimnico, prodam. Telefon 041 976-668 ali 041 740-941.
1210
BELO vino mešanih sort prodam. Telefon 031 768-175.	1218
KORUZO v vrečah prodam. Telefon 031 317-714.	1231
OSTALO
PRODAM
DOMAČE pecivo in piškote prodamo. Savinjska dolina, telefon 041 642-813.p JABOLČNIK, 300 l in dva kozlička burske pasme, prodam. Telefon 041 864-690.
1201
ČELADO Nolan Clasik N 102 L in motor-sko jakno, zimsko-letno, velikost 3XL, prodam. Telefon 031 656-850 - Jure.
1202
MLIN za grozdje - pecljalnik, električni motor, stiskalnico 100 litrov, hidravlično, lesene sode 180, 160 in 120 litrov ter 3 plastične kadi, prodam. 031 656-850 - Jure.	1202
TRI lesene sode, 130, 60 in 25 litrov, prodam. Telefon 031 730-905. 1215 POSODO na pritisk - 10 barov in dve cisterni 25 in 15 litrov, novo, prodam za 110 EUR. Telefon 031 340-695.1234
radio celie
KUPIM
BUKOVINO na štoru ali ob kamionski cesti kupim. Telefon 041 506-958. 1226
MOŠKEGA od 65 do 75 let želim spoznati. Telefon 070 266-224. 1203
ZAPOSLITEV
IŠČEMO kuharja in pomočnika kuharja. Vse podrobnosti najdete na: www. gostilnakolar.si.	1225
RAZNO
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon (03) 5415-011, 041 531-976.
1195
rniQlmu veuKe LJUBezNi
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
Poroke
Šentjur
Poročila sta se: Darinka ARHAR in Franc VIDEC, oba iz Šentjurja.
Žalec
Poročili so se: Lea PINTER in Anže KRALJIČ, oba iz Socke, Anita DIVJAK iz Zabuko-vice in Boris SERDONER iz Šempetra v Savinjski dolini, Anja LAZNIK iz Latkove vasi in David ŠTRAUS iz Dolenje vasi.
Velenje
Poročili so se: Aleksandra GAVRIĆ iz Velenja in Vitomir FRANKULOVIĆ z Raven na Koroškem, Maja KUHAR in Tomaž URŠEJ, oba iz Velenja, Danica AHAČIČ in Medard VERZELAK, oba iz Šmartnega ob Paki.
Smrti
Celje
Umrli so: Janez SREDEN-ŠEK iz Ponikve pri Žalcu, 83 let, Ivana GABER iz Cerovca, 90 let, Alojz KOKOVNIK iz
Žalca, 90 let, Milan VASLE iz Založ, 85 let, Ferdinand ŽAGAR iz Planine pri Sevnici, 87 let, Igor RAMŠAK iz Orle vasi, 59 let, Juraj KUZMIĆ iz Lahomnega, 84 let, Marijan PUKMEISTER iz Prekorij, 72 let, Bruno TOPLAK iz Celja, 73 let, Marija VIDOVIČ iz Celja, 72 let, Franc CIZEJ iz Celja, 62 let, Zorislava JELO-VŠEK iz Celja, 89 let.
Šentjur
Umrli sta: Terezija VODEB iz Črnolice, 83 let, Olga FE-LICIJAN iz Šentjurja, 66 let.
Laško
Umrli sta: Marija ŠKO-BERNE iz Ojstrega, 89 let, Ida BREČKO iz Dola pri Hrastniku, 64 let.
Velenje
Umrla sta: Neža JAMNI-KAR iz Velenja, 92 let, Karol PUNGARTNIK iz Velenja, 82 let.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
Mila Kačič
V SPOMIN
2. avgusta mineva pet let, kar si nas zapustila draga
ANA MARIJA PELIN
s Frankolovega
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu in se z lepo mislijo v srcu ustavljate ob njenem grobu.
Vsi tvoji
Hvala, da smo bili del poti po kateri je teklo tvoje življenje, hvala za vse. Naj ti veter z Bohorja zašumi vsak dan in ti pove, kako smo te imeli radi.
ZAHVALA
Izsanjal je svoje sanje
FERDO ŽAGAR
s Planine pri Sevnici (22. 3. 1931 - 24. 7. 2018)
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo gasilskemu društvu Planina, ki je ob njegovi smrti pripravilo nepričakovano prelepo slovo, hvala gospodu Riku Stopinšku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete njegove najljubše pesmi, društvu upokojencev, lovski družini, osebju na intenzivnem oddelku bolnišnice Celje, osebju Doma upokojencev Prebold, Žalujki, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in spremstvo k njegovemu večnemu domu.
Za njim žalujemo: žena Marica in vsi njegovi najdražji.
Če me iščete, me iščite v vaših srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta, svaka, nečaka in bratranca
FRANCA FILEJA
iz Jarmovca pri Dramljah (23. 7. 1941 - 5. 7. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Niku Krajncu za obisk v bolnišnici in opravljeno sveto mašo in pogreb. Hvala pogrebni službi Žalujka, cerkvenemu mešanemu in moškemu pevskemu zboru Dramlje za odpete
žalostinke ter trobentaču za odigrano melodijo. Hvala dr. Goranu Šiljegu ter endokrinološkemu in ga-stroenterološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala Društvu upokojencev Dramlje, sodelavcem Tkanine Celje, Tolo Šentjur, Temelj gradnje, d. o. o., svetu Krajevne skupnosti Dramlje ter sodelavcem župnije Dramlje.
Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali in ste nam kakorkoli pomagali ter nam stali ob strani.
Žalujoči: žena Jožica, sin Robi, hči Nataša z družino, hči Marjanca z družino ter vsi, ki smo ga imeli radi.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 2. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00-9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 3. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00-9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	JESS GLYNNE - I'LL BE THERE (6)
2.	GEORGE EZRA - SHOTGUN (4)
3.	MAROON 5 FT. CARDI B -
GIRLS LIKE YOU	(3)
4.	ANNE MARIE - 2002 (5)
5.	KYGO & IMAGINE DRAGONS -BORN TO BE YOURS	(2)
6.	ONEREPUBLIC FT. LOGIC -START AGAIN	(2)
7.	SHAWN MENDES - IN MY BLOOD	(3)
8.	Paul McCartney - come
ON TO ME	(1)
9.	THE FAIM - SUMMER IS
A CURSE	(4)
10.	NICKY JAM FEAT. WILL SMITH & ERA ISTREFI - LIVE IT UP (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	XEQUTIFZ - TI LAHKO VSE (3)
2.	THE PLUT FAMILY - NE ZDRŽI (5)
3.	LEA SIRK - MOJ PROFIL (2)
4.	NINO - MOJA MOJA	(5)
5.	ORLEK FEAT. 6PACK ČUKUR -KJER TRTE RASTEJO (4)
6.	MANCA ŠPIK - KJER
POMOL POLJUBI MORJE (2)
7.	NIKA ZORJAN FEAT. JONATAN HALLER - LUNA (3)
8.	TINA DRNOVŠČEK - POLETJE NAJINO	(4)
9.	BIG FOOT MAMA - NORMALEN (1)
10.	SHVILAJ - NESKONČNI HODNIKI	(1
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
ZAYN - SOUR DIESEL RUDIMENTAL FT. MAJOR LAZER -LET ME LIVE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
RENE - EN POGLED ANIKA - POGLEJ ME Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 4. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 5. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 6. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00-9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo-
dije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 7. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00-9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 8. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00-9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev
novi tednik
Vedno г Илжој/
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г штј!
Kino
Spored od 2. 8. do 8. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ant-Man in Osa - akcijski, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 18.50
sobota nedelja: 15.20, 18.50 Hotel Transilvanija 3: Vsi na
morje - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.30, 18.30, 19.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.30
Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - animirani, komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30
Izgubljena med valovi - akcijski, drama, pustolovski od četrtka do torka: 16.50, 20.00 Jurski svet: Padlo kraljestvo -
akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 18.20
sobota, nedelja: 14.20, 18.20 Mamma Mia: Spet začenja se!
- muzikal, komedija četrtek, ponedeljek, torek: 16.00, 18.15, 19.20, 20.30, 21.10 petek: 16.00, 18.15, 19.20, 20.30, 20.10, 21.40
sobota: 13.40, 16.00, 18.15, 19.20, 20.30, 21.10, 21.40 nedelja: 13.40, 16.00, 18.15, 19.20, 20.30, 21.10 Nebotičnik - akcijski, triler od četrtka do torka: 17.10, 20.50 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 17.20
sobota, nedelja: 14.50, 17.20 Neverjetni 2 - animirani, družinski, sinh., 3D od četrtka do torka: 15.50 Oceanovih 8 - akcijski, komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 17.50, 20.40 petek, sobota: 17.50, 20.40, 22.00
Prvo očiščenje - grozljivka, triler
petek, sobota: 21.50 Sicario 2: Vojna brez pravil -akcijski, triler od četrtka do torka: 21.30 Ti loviš - komedija od četrtka do torka: 19.50 Ukradena princesa - animirani, fantazijski
sobota, nedelja: 15.00
ČETRTEK, PETEK, SOBOTA in SREDA
20.00 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzikal, komedija NEDELJA
20.00 Izgubljena med valovi -
pustolovska drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - animirani, komedija, sinh., 3D
20.00 Skrivnostno ogledalo -
triler
21.00 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzikal, komedija 23.15 Nevesta - grozljivka SOBOTA
19.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - animirani, komedija, sinh.
20.00 Skrivnostno ogledalo -
triler
21.00 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzikal, komedija 23.15 Skrivnostno ogledalo -
triler NEDELJA
16.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - animirani, komedija, sinh., 3D
18.00 Mamma Mia: Spet začenja se! - muzikal, komedija 19.00 Skrivnostno ogledalo -
triler
20.15 Nevesta - grozljivka
PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE
Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije na prostem
PONEDELJEK
21.30 Kapitan Fantastični - komedija, drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 2. 8.
19.00 Grad Podsreda_
Glasbeno poletje na Gradu Podsreda
koncert udeležencev mojstrskega tečaja za saksofon
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Likovna dela Irene Čmer
odprtje razstave
19.00 Galerija Velenje_
Something About Views / Nekaj o pogledih
odprtje slikarske razstave akademske slikarke Barbare Jurkovšek
19.30 Atrij Galerije Velenje Bordo (Hrv)
glasbeni projekt avtorja Martina Žunca
PETEK, 3. 8.
19.00 Kulturni dom Ljubno Flosarski bal
svečana proslava ob občinskem prazniku
TOREK, 7. 8.
20.30 Pod šotorom v Vrbju, Ljubno ob Savinji
Flosarski bal
srečanje z ljudskimi godci
20.30 Žička kartuzija
Nuša Derenda
poletni glasbeni večer
SOBOTA, 4. 8.
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Bonton za male lumpe
Gledališče Bičikleta; v primeru slabega vremena predstava odpade
18.00 Velenjski grad_
Ljubiteljska ustvarjalka Diana Tašler
odprtje razstave ter koncert Katarine in Urbana Meže
20.30 Atrij Velenjskega gradu Iskrena izpoved
komedija; gledališka predstava v izvedbi Maje Blagovič in Milana Vodopivca, v primeru slabega vremena bo predstava v v Domu kulture Velenje
Poletje v Celju
ČETRTEK, 2. 8.
18.00 Mestna plaža
V deželi glasbe in domišljije: Gnilko in Zdravko v iskanju diamantne beline
Izvaja: Gledališče Smejček; primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
20.30 Kavarna pri Nejcu
Manca Dremel & Zala Irgolič
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
PETEK, 3. 8.
18.00 Celjska kulturnica
Svet skozi moj objektiv
odprtje razstave avtorja Blaža Črepinška
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
glasbeni gost v živo; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade, tudi v soboto ob istem času
20.30 Vodni stolp - Špital za prjatle
Edenon
koncert
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Akustični rok s skupino Meter ograje
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
SOBOTA, 4. 8.
10.00 Hotel Evropa_
Evropin otroški vrtiljak
animacija za otroke; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade

SVOJE PRIJAVE S KRATKIM
POŠLJITE
NA NASLOV: TV CELJE d.o.o., Mariborska 86, 3000 Celje, ali po elektronski pošti: urednistvo@tvcetje.si, do 15. avgusta 2018.
Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 03 42 88 200
telemach
kanal 673 kanat 306 kanal 271
XX
kanal 352
NAPOVEDNIK
23
m П7Г
muzefnovejšezgodovinelcelje
STARI GRAD CELJE OLD CASTLE CEÜE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEUE MUSEUM OF RECENT HISTORY CEÜE
SKUPNA VSTOPNICA ZA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE IN STARI GRAD CELJE
Raziskujte zgodovino mesta Celje s skupno vstopnico za Muzej novejše zgodovine Celje in Stari grad Celje. Skupno vstopnico lahko kupite na sledečih prodajnih mestih: TIC Stari grad Celje, TIC center Celje in v Muzeju novejše zgodovine Celje - info pisarni. Vabljeni!
Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem času
19.00 Celjski mladinski center (Za)ujeti trenutki
odprtje razstave fotografij Simone Miklavc; vstop prost
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Skupina Summer Vibes
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
NEDELJA, 5. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
TOREK, 7. 8.
18.00 Mestna plaža
V deželi glasbe in domišljije: Silno vljudna predstava
izvaja: Andreja Zupančič; primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
20.30 Dvorišče knežjega dvorca
Svet v mestu: Tajda Krajnc, citre
koncert klasične glasbe; vstop prost, v primeru slabega vremena v Galeriji sodobne umetnosti Celje
SREDA, 8. 8.
Ostale prireditve
ČETRTEK, 2. 8.
8.00 Velenjski grad
Dnevni tabor na velenjskem gradu: Afrika
ogled razstave, izdelava
grafike, sproščanje z jogo ■■■
17.00 Velenjska plaža
Ustvarjalno druženje na plaži
ustvarjalna delavnica za otroke z Admiro Robin; v primeru dežja odpade
PETEK, 3. 8.
20.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Večer argentinskega tanga
dobrodošli vsi ljubitelji plesa; vstop prost
20.00 Vodni stolp - Špital za prjatle
Džez večer
Klara Veteršek, vokal, Grega Skaza, alt saksofon, Miha Gantar, klavir, Janez Krevel, bas in Matjaž Skaza, bobni; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
novi tednik
18.00 do 22.30 Center Podčetrtka
Srečanja pod gradom
zabava z Mambo Kingsi ob prazniku občine Podčetrtek
21.00 Oder na Šlandrovem trgu v Žalcu
Štajerska mornarica
večer starogradskih in dalmatinskih pesmi
SOBOTA, 4. 8.
8.30 Atletski stadion Podčetrtek Brezplačna poletna joga na prostem
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami
8.00 do 1.00 Tržnica pri fontani
Žalec
Svetovni dan piva
podeželska tržnica Žalec, Kuhna pri fontani, skupina Jackson in skupina Nude
10.00 do 12.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Slikanje na steklo
brezplačno javno vodstvo in delavnica
12.00 do 18.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest
sprehod po energijski poti, predstavitev in prodaja bio izdelkov, zeliščarstvo in bioresonanca, posvet z zeliščarjem ...
18.00 Virštanj_
Klopotčeva sobota na Virštanju
kulturni program s postavitvijo klopotca in zabava z ansamblom Jug ob prazniku občine Podčetrtek
20.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosarski bal
večer z ansambloma Stil in Gadi
21.00 Velenjska plaža Country night
NEDELJA, 5. 8.
8.00 do 18.00 Podčetrtek_
Lovrenčevo v Podčetrtku
kolesarjenje, Lovrenčev sejem, otroški kotiček, planetarij, zabava z ansamblom Unikat, otroška predstava, državno tekmovanje društev kmetic v kuhanju bučne juhe in zabava s skupino Šani Šeni
14.00 Ljubno ob Savinji Flosarski bal
povorka
od 15.00 dalje Prireditveni
prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosarski bal
popoldne s Savinjskim kvintetom, pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago, udiranje in spust »flosa« po Savinji, večer z Ansamblom Saša Avsenika
PONEDELJEK, 6. 8.
7.30 do 15.30 Ekomuzej Žalec Kul počitnice
počitniško varstvo; od ponedeljka do petka
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenji in smrti
pogovore vodita Metka Klevišar, dr. med. In Julka Žagar, dr. med
TOREK, 7. 8.
10.00 Društvo Novus Velenje
Stresno sodobno starševstvo
brezplačno predavanje
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
S čopičem ustvarjamo spomine
poletje na travniku -torkove igrarije; v primeru slabega vremena odpadejo
SREDA, 8. 8.
10.00 Galerija Velenje_
Kaligrafija in okraševanje črk
ustvarjalna delavnica; vodila jo bo akademska slikarka Barbara Jurkovšek, namenjena je tako otrokom kot odraslim
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Brezplačne počitniške ustvarjalne delavnice
delavnice vodi Nada Mlinarević
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Vse naše skrivnosti/ All of Our secrets; do 23. 9.
Likovni salon Celje: fotografska razstava Ine Niehoff: (seeing) Invisible fireworks; do 31. 8.
AQ galerija: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't ride, you don't know; do 31. 12.
Galerija erotike Račka: razstava stalne zbirke Grda račka; do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava 20. poletni slikarski ex-tempore Celjske poletne vedute 2018; do 31. 8.
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave fotografij Vinka Skaleta Korenine; do 11. 9.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Mladi za Celje - 40 let avtorja Mojmirja Mosbrukerja; do 31. 8.; razstava del Natke Resnik Gavez Preplet preteklosti in sodobnosti skozi kaligrafijo; do 17. 8.
Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't know; do 31.12.; razstava Mateja Ocvirka Društva in društveno življenje na območju Občine Štore do 2. svetovne vojne; do 15. 9.
Knjižnica Laško: Strokovno, znanstveno in domoznansko delo prof. dr. Toma Korošca; v času odprtosti knjižnice do 30. 9.
Večnamenski dom Rimske Toplice: razstava akademskega slikarja Jožeta Vodlana; v času odprtosti Knjižnice Rimske Toplice do 31.8.
Dom kulture Velenje: razstava Staneta Špegla Zmešanke, Stare slike/Nove zgodbe; do 31. 8.
Muzej na Velenjskem gradu: razstava članov Društva šaleških likovnikov Kako so Pigmejci osvojili svet; do 20. 8.; razstava Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, do 31. 8.; fotografska razstava Barbare Kelher; do 31. 8.; razstava popotnika Boruta Koruna Z veslom in s peresom po svetu; do 30. 9.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava likovnih del di-
plomirane kiparke Nadje Osoj-nik Nitke življenja; do 30. 8.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Lunin popoln mrk nad Starim gradom Celje
Opazovalci mrka v Galiciji (Foto: Dejan Cencelj)
Najdaljši popoln lunin mrk stoletja
V petek smo lahko bili priča zanimivemu prizoru na nebu, ko je Luna za uro in 43 minut zašla v Zemljino senco in se obarvala rdeče.
Podpredsednik Astronomskega društva Saturn Mitja Centrih je povedal, da je prišlo do mrka, ker so se Sonce, Zemlja in Luna poravnali v premico. Luna je tako prišla v Zemljino senco. To je bil najdaljši popoln lunin mrk stoletja. Zadnji popoln lunin mrk je bil iz Evrope viden 28. septembra 2015 in je bil dolg uro in 12 minut. Naslednji popoln lunin mrk bomo lahko opazovali 21. januarja 2019.
Mrk je bil poseben, saj se je Luna obarvala bakreno rdeče. Popolne lunine mrke so v preteklosti večkrat povezovali s katastrofami ali z začetki vojn, je povedal Centrih. Razlog za rdečo barvo Lune je, da se Sončeva svetloba ukrivlja v Zemljini atmosferi in doseže Luno tudi, ko je ta v Zemljini senci. Zaradi istega razloga je Sonce rdeče, ko vzhaja in zahaja. Kako temna je Luna, je odvisno od tega, koliko prašnih delcev je v Zemljini atmosferi. Popoln mrk ima šest delov. Tri, ko prihaja Luna v Zemljino senco, in tri dele, ko iz nje odhaja. Lunin mrk lahko opazujemo s
teleskopi, najlepše ga je opazovati s prostim očesom ali kašnim daljnogledom.
Uspešno opazovanje
Astronomsko društvo Saturn iz Žalca je pripravilo opazovanje popolnega luninega mrka pred Podružnično osnovno šolo Trje v Galiciji. Tam imajo tudi observatorij, ki se imenuje po Srečku Lavbiču, ki je bil tudi ustanovitelj društva. Podpredsednik društva Mitja Centrih je povedal, da je bilo opazovanje mrka uspešno. Na nebu je bil lepo viden tudi Mars, ki je trenutno v zelo
ugodni legi za opazovanje. Vidna sta bila tudi Jupiter in Saturn. Tudi vreme je bilo naklonjeno opazovalcem, saj se je nebo razjasnilo, da smo lahko videli zanimivo spreminjanje Lune. V Astronomskem društvu Saturn se ukvarjajo z javnimi opazovanji, s predavanji za osnovne in srednje šole. Vsi so ljubiteljski astronomi, sami tudi veliko opazujejo nebo. »Želeli bi imeti avtomatizirano opazovalnico, da bi snemali nebo avtomatsko,« je povedal Centrih.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA
FOTO TEDNA
»Zrcalce, zrcalce, povej, kdo najboljši v Evropi je tej ...«
Foto: GrupA
Tednikovei.nzaodbe
St. 31 / Leto 73 / Celje, 2. avgust 2018
Pravljična nedelja, ko so slovenski mladinci postali možje v zlatem, ^
Skavti zavzeli obalo
Velenjskega jezera str. 32-33
Družina Komplet-Peperko: Borut Korun z veslom in s namesto treh le eno morje peresom po svetu str. 31
26
INTERVJU
Spremenil je srca mladih in t
prometne varnosti
Vodja Zavo vlaganjem
Natančno pred desetimi leti smo sedeli z njim. Se pogovarjali o načrtih Zavoda Vozim in v Novem tedniku zapisali, da bo vizija njegove ekipe spremenila pogled Slovenije na prometno varnost. Imeli smo prav. David Razboršek, vodja Zavoda Vozim, je takrat dejal: »Želimo spremeniti srca mladih.« S svojo ekipo in sodelovanjem z invalidi Društva pa-raplegikov JZ Štajerske je oral ledino in 70 tisoč mladim po šolah predaval o prometni varnosti. V Zavodu Vozim danes ustvarjajo projekte, ki dobivajo najvišja mednarodna priznanja. Ni mu uspelo samo spremeniti src mladih. Uspeva mu spreminjati celoten ustroj preventive in dojemanja prometne varnosti v Sloveniji.
Vrhunec je bilo najvišje priznanje Evropske komisije za iniciativo Heroji furajo v pižamah. Z njo Zavod Vozim po vsej Sloveniji poziva starše, naj vozijo svoje otroke z zabav. S tem preprečijo, da bi mladi sedli za volan vinjeni, in poskrbijo, da se domov vrnejo varno. S projektom zavod žanje uspehe po vsej Sloveniji.
»Celotni ekipi, ki dela pri tem projektu, ta nagrada pomeni priznanje, da delamo prav, s pravimi metodami in da se povezujemo s pravimi partnerji. Nagrada je dokaz, da svoje desetletno znanje in izkušnje v prakso vnašamo na pravilen način in da pri tem vključujemo vse, ki so vpeti v varnost, ter da stroka vendarle vidi, da je projekt pravilno zastavljen. Vanj vključujemo mlade in vso lokalno okolje, v katerem se nato učinki vidijo v tem, da je manj nesreč. Združili smo mladinske centre, ki so pod našo taktirko prevzeli pobudo v lokalnem okolju, svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občine, šole, a tudi starše in otroke. Vzpostavili smo pravi dialog med mladimi in lokalnimi odločevalci, ki sprejmejo zaveze, kaj bodo v okolju spremenili. Torej občine poslušajo mlade, kaj si želijo. Na delavnicah starši izvedo, da
»Še vedno smo nekje na sredini glede varnosti prometa v Evropski uniji. Še vedno imamo enkrat več smrtnih žrtev na prebivalca od najvarnejših evropskih držav, torej moram narediti še veliko. Mislim, da je še ogromno priložnosti. Slovenija bi morala zbrati dobre projekte, pregledati, kako jih lahko vnese v prakso, in nato pomagati pri vnosu v lokalno okolje.«
se vzgoja in preventiva začneta vedno doma, in to je bistveno.«
Koliko se je ta projekt dotaknil predvsem staršev?
Na delavnicah, kjer se s straši pogovarja tudi poškodovanec, ki je morda doživel nesrečo ravno pri starosti, ki je podobna starosti njihovih otrok, pride na plan tudi čustvena plat in ta se jih dotakne. Za starše je pomembno, da se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo. Da so za svoje otroke resnično heroji, če se sredi noči odpravijo ponje na zabavo in jih varno pripeljejo domov. Komunikacija na teh delavnicah je tako naravnana, da je vedno pozitivna in ni zastrašujoča. Pri mladih je glavni cilj, da jim razložimo, da je čisto kul, če pridejo ponje na zabavo njihovi starši. Ni jih treba zato biti sram.
Videti je, da ste s svojimi projekti predramili marsikatero občino. Za prometno varnost bi tudi same morale storiti veliko več že prej.
Projekt Heroji vozijo v pižamah smo uvedli lani novembra. Res je, da smo za začetek izbrali občine, kjer so bili mladinski centri in sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že v preteklosti v lokalnem okolju bolj aktivni. Nismo namreč želeli le nekega suhoparnega posveta, ampak projekt, ki bo zaživel na terenu. In zdaj se vedno bolj širimo še po ostalih regijah. Na splošno res lahko potrdim, da sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so posvetovalno telo županov, ponekod delujejo dobro, ponekod nekoliko slabše. A razmere se izboljšujejo tudi zaradi delovanja Javne agencije RS za varnost prometa, ki je dosegla, da je delo teh svetov v lokalnih okoljih zdaj kadrovsko in strokovno okrepljeno. Stvari se torej izboljšujejo, želel pa bi si, da bi občine še več naredile same. Torej da se ne bi bilo treba nekomu iz Celja voziti
na primer v Gornjo Radgono zgolj zato, da bi povezal delo vseh vključenih v prometno varnost.
Ko sva se pred leti, na začetku vaše kariere na področju prometne preventive, pogovarjala, je bilo mogoče opaziti, da so državne in občinske službe do nevladnih projektov nekoliko zadržane. V teh letih ste dobili tudi kar nekaj mednarodnih priznanj. Znajo državne ustanove v Sloveniji to ceniti? Predvsem tiste, ki imajo niti v rokah, a tudi denar, ki je za takšne projekte še kako potreben?
To lahko ocenjujem kot vodja Zavoda Vozim in v zadnjih letih kot član sveta Javne agencije RS za varnost prometa. V Sloveniji se je veliko spremenilo. Na žalost smo zato morali imeti zelo slabo prometno statistiko predvsem v letih 2015 in 2016, ki je bila plod tega, da je država zaradi gospodarske krize zaustavila financiranje na področju prometne preventive. Nato je država naredila korak naprej in zdaj je finančnih sredstev, namenjenih preventivi, nekoliko več. Je ta korak dovolj? Verjetno ne. Še vedno smo namreč nekje na sredini glede varnosti prometa v Evropski uniji. Še vedno imamo enkrat več smrtnih žrtev na prebivalca od najvarnejših evropskih držav, torej moramo narediti še veliko. Mislim, da je še ogromno priložnosti. Slovenija bi morala zbrati dobre projekte, pregledati, kako jih lahko vnese v prakso, nato pa jih vnesti v lokalno okolje.
Govorite o projektih države ali projektih nevladnih organizacij?
O obojih. Tudi država vodi nekaj dobrih projektov na področju prometne varnosti. Govorim tudi o dr-
žavni podpori nevladnim organizacijam, ki bi z večjo podporo na primer v nekem projektu osveščanja o prometni varnosti na terenu naredile dvajset delavnic, ne samo pet. Evropa nam priznava, da imamo dobre modele in načine dela. In zato vidim priložnosti za izboljšanje. Država v okviru razpisov nevladnim organizacijam zagotovi finančna sredstva, vendar je treba preveriti, ali ti projekti na terenu delujejo ali ne. In če
delu- /{§ jejo, jim je treba nameniti še več podpore. V anglosa- V škem svetu so nevladne organizacije tako razvite kot gospodar-
iT/
David Razboršek
si je leta 2007 zaradi nesreče med deskanjem poškodoval hrbtenico, nato je doživel infarkt hrbtenjače, zaradi cesarje ohromel od pasu navzdol. Dolga rehabilitacija in okrevanje mu nista odvzela močne volje do življenja in upanja, da lahko z invalidi, ki so se poškodovali v nesrečah, spremeni življenja ostalim. Vedno omeni, da Zavoda Vozim ne bi bilo brez njegovih sodelavcev in njegove partnerke Anje Zagomiišek. Z Anjo sta izjemen par ne samo za- ' sebno, ampaktudi poslovno. Imata sina Tita. Razboršek dosega tudi dobre rezultate v ročnem kolesarjenju, kar je njegov konjiček že vrsto let. Je tudi prejemnik priznanja predsednika RS Boruta Pahorja za prostovoljstvo v letu 2016.
INTERVJU
27
udi dojemanje
ida Vozim David Razboršek: »Samo skupaj lahko uspemo. In z v ljudi. Kajti če upanje umre, kaj ostane?«
stvo. Ljudje se zavedajo, da potrebujejo trgovino, da bodo tam kupovali stvari, a zavedajo se tudi, da potrebujejo nevladne organizacije, ki bodo skrbele za varno mobilnost. Zato imajo te organizacije zaposlene visoko strokovne kadre, mi pa se moramo boriti, da smo izbrani na razpisih, da potem lahko zaposlimo eno osebo. Nevladni sektor bo treba še bolj profe-sionalizirati, saj je v Sloveniji podhranjen. Če država želi spremembe, bo morala v ta sektor vložiti več sredstev.
Koliko stane državo ena smrtna žrtev v prometu?
Obstaja raziskava, izdelana v Sloveniji, po kateri znaša strošek smrtne žrtve - s celostnega vidika - milijon in pol evrov. Strošek hudo telesno poškodovanega v prometni nesreči znaša 0,6 milijona evrov. Vse prometne nesreče tako stanejo državo skoraj 2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Zakaj potem država čaka pri vlaganju več sredstev v osveščanje o prometni varnosti, v izboljšanje infrastrukture, vzgojo? Zakaj se morate nevladne organizacije boriti za denar, nato pa v bistvu naredite več kot državne ustanove, kjer so lju dje plačani za to?
Dobro lahko delamo le z roko v roki. Gledam namreč širše. In ne govorim samo o prometni varnosti, ampak o varni mobilnosti. Trije dejavniki so. Žrtve zaradi prometnih nesreč, žrtve zaradi onesnaženega zraka in žrtve zaradi premalo gibanja. Sploh v mestih. Zavedati se moramo, da z avtomobili v mesta ne bomo smeli več. Ne da ne bomo mogli, ampak ne bomo več smeli. Poudarek bo k na spremembi miselnosti. Sesti bo A treba na vlak ali
J
»Hvaležni smo Mestni občini Celje, ki nam je omogočila prostore v središču Celja, a tudi Ministrstvu RS za zdravje, ki je prepoznalo naše projekte kot dobre in nas podpira,« pravi Razboršek.
avtobus do obrobja mesta, nato se peljati do službe s kolesom ali iti peš. Upam, da bo v Sloveniji za to dovolj politične volje in sredstev za spremembe. Z vsem tem bomo posledično izboljšali tudi prometno varnost, prispevali k čistejšemu zraku in k zdravju zaradi več gibanja. In pri tem vidim moč nevladnega sektorja, kar bi se morala zavedati tudi država. Nevladni sektor ima namreč več pristnega stika z ljudmi kot ustanove in ima moč, da lahko spremeni stvari na bolje v lokalnem okolju. Država se bo morala zavedati, da so nevladne organizacije tiste, ki lahko spreminjajo navade
To, da gledamo preveč samo na sebe. Bom citiral Andreja Brgleza, strokovnjaka na področju prometne varnosti: »Ko bomo začeli govoriti v množini, bomo imeli prave rezultate.« Torej, ko bom kaj jaz naredil nekaj v prometu, da bo drugim bolje in lažje, in ne bom gledal samo nase, bom dobil pozitivno tudi nazaj. Zdaj ravno izvajamo projekt o varnosti kolesarjev, o pravilnem prehitevanju kolesarjev. Ko smo to objavili na socialnih omrežjih, so nekateri komentirali, kaj vse morajo še kolesarji narediti, da bodo v prometu varni. Toda ljudje morajo gledati tudi, kaj lahko kot vozniki avtomobilov storijo za kolesarje. To je varnost. Resnično bomo morali začeti razmišljati v množini.
Smo v prometu egoisti?
Čisto preveč. In potem to egoistično energijo dobimo nazaj.
Slovenija je v preteklosti nekajkrat spremenila prometno zakonodajo. Čeprav se je pred leti govorilo, da višje kazni ne bodo izboljšale varnosti, jih je država v zakonodaji tudi zviševala. Stroga kazen kršitelja izuči?
Stroga kazen izuči človeka, ampak samo pod enim pogojem. Če se zaveda, da je velika verjetnost, da ga bodo policisti tudi ustavili. Po podatkih policije na področju nadzora prometa manjka več kot dvesto policistov. Po-
»Ali veste, da ima Anglija slabo cestno infrastrukturo, veliko slabih podeželskih cest, toda eno najboljših prometnih varnosti? Zakaj? Ker je tam lokalna skupnost zelo vpeta v osveščanje o varnosti v prometu. Če nekdo dela prekrške, ga lokalna skupnost izloči. Mi imamo dober sistem, dobre projekte, priznane tudi v celotni Evropi, menim pa, da bi država morala prestaviti v višjo prestavo in te projekte vnesti v prakso v vsej državi.«
ljudi. Ker živijo med njimi.
Toda država smo ljudje. Sistem smo ljudje. Smo sploh pripravljeni na spremembo miselnosti?
Da in ne. Če ima Slovenija vizijo zelene in odgovorne države, bomo morali uvesti več ukrepov. Od blažjih na področju preventive do sankcij oziroma kazni. Vseeno sem optimist. Se spomnite, kakšen odnos smo imeli do ločevanja odpadkov pred dvajsetimi leti? Do danes smo naredili ogromno glede zavedanja o tem, kaj ločevanje odpadkov pomeni. Veliko smo naredili in premik v tej miselnosti se danes pozna. Podobno bo na področju prometne varnosti in varne mobilnosti.
In kaj nas pri tem ovira?
Zavod Vozim bo letos praznoval desetletnico obstoja. V teh letih je organiziral več kot 720 delavnic za 70 tisoč dijakov o prometni varnosti. Trenutno so aktualni projekti Heroji furajo v pižamah, MislimVarno in kolesarim s srcem in (P)ostani varen motorist. Zavod izvaja preventivne programe tudi na področju škodljive rabe alkohola med mladimi in na področju spodbujanja zdravega življenjskega sloga. Med številnimi svojimi aktivnostmi pomaga tudi pri psihosocialni rehabilitaciji invalidov ter pri razbijanju tabuja o invalidnosti. Poslanstvo Zavoda Vozim ostaja varovati mlade, da bodo lahko odrasli in uresničili svoje sanje. »Da naše zgodbe ne postanejo zgodbe mladih,« je njihovo vodilo.
klic policista je danes razvrednoten. Kazni so lahko zelo visoke, ampak če kršitelj ve, da je majhna verjetnost, da ga bodo odkrili vinjenega za volanom, razmišlja drugače. To nam ljudje zaupajo na delavnicah in srečanjih. Policisti, predvsem na podeželju, povedo, da jih je premalo.
Ste torej za to, da bi bilo več policistov na cestah? Ko je Slovenija spreminjala zakonodajo na področju prometa, so mnogi dejali, da bi več policistov na cesti pomenilo, da smo policijska država.
Trenutno je policistov premalo. Še posebej na cestah na podeželju. Želel bi, da bi bila Slovenija tako razvita družba, da toliko policistov na cestah ne bi potrebovala. Obstajajo sodobna tehnologija, merilniki hitrosti, radarji, naprave za zaznavo uporabe mobilnih telefonov ..., ampak pri policistih gre za fizično prisotnost. In če nekdo ve, da ga bodo zagotovo ustavili, če bo pravila kršil, se število prekrškov zmanjšuje. Ne le pri nas, tudi v tujini sta ravno fizična prisotnost policije ali tehnologija, ki jo nadomešča, ključna elementa pri zagotavljanju prometne varnosti.
Ali ni žalostno, da nam mora zakon predpisovati, da moramo biti pripeti z varnostnim pasom? Da moramo na cestah upoštevati hitrosti vožnje ... Vse to nam bi vendarle moralo biti zaradi naše varnosti samoumevno ... Predpise upoštevamo zaradi predpisane kazni in ne zaradi svoje varnosti ...
... in ob tem se vsi zavedamo, da če smo mladi, imamo največjo verjetnost, da bomo udeleženi v prometni nesreči . Vsi zakoni, ki jih imamo, so dobri za nas, a tega še vedno ne razumemo. Saj so bili v preteklosti narejeni koraki v pozitivno smer. Toda ljudje smo takšni, da potrebujemo dlje časa, da se nekaj zasidra v nas. Verjamem, da čez trideset let ne bomo potrebovali policistov na ulicah, ker bo zavedanje ljudi o varnosti na visoki ravni, in da bomo vedeli, kaj je dobro za nas. Velikokrat zgodbe naših članov pokažejo, da se enostavno ne splača vreči deset ali petnajst let življenja za rehabilitacije - s tem, da so lahko še hujše posledice nesreč, ko ljudje nikoli več ne dosežejo ravni življenja kot pred nesrečo. Ne splača se, da si neodgovoren do sebe in drugih. Ko se bomo bolj zavedali lepote in kratkosti življenja, bomo potrebovali manj »znakov«, da nekaj ni dobro za nas. Morda se to filozofsko sliši, ampak družba je dala velik pomen predvsem materialnim vrednotam in pozabila, da so tudi nematerialne. Da si lahko hvaležen in vesel, da se sploh lahko premikaš. Zakaj bi se sanje nekega človeka končale zaradi neodgovornosti, zaradi nečesa, na kar ima človek vpliv pravočasno?
Ne sliši se filozofsko. Strnili ste sporočilo programa Še vedno vozim - vendar ne hodim, kjer invalidi o prometni varnosti predavajo dijakom. Učinki tega se kažejo.
Če bi gledal skozi suhoparno statistiko, lahko rečem, da se prometna varnost mladih izboljšuje. V zadnjem letu je bilo za tretjino manj nesreč pod vplivom alkohola med mladimi. Še vedno jih je preveč, a v primerjavi z leti prej jih je bistveno manj. V zadnjih desetih letih se je tudi prepolovilo število smrtnih prometnih nesreč. Dosegli smo napredek. Tudi zato, ker se v zadnjih letih preventivi namenja več denarja. Toda delo še ni končano. Še več ga bo. Veste, kako je s tem? Ko se napredek pokaže, želiš še večji uspeh. Vse to zahteva še več dela.
V teh letih je predavanja invalidov poslušalo že sedemdeset tisoč mladih. Nekateri, ki ste jim predavali pred desetimi leti, so danes stari 27 let. Imajo morda že svoje otroke. To znanje bodo predajali tudi njim. Se zavedate, kakšen dolgoročni učinek ste dosegli? Poleg tega ta projekt širite še v tujino.
Veliko nam to pomeni. Še vedno se rad udeležim kakšne delavnice na terenu. Ker začutim to energijo. Širitev v druge države je eden od izzivov. Projekt Še vedno vozim - vendar ne hodim že izvajajo v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Želel bi, da bi se ta iniciativa širila še hitreje. Vse naše metode dela, načine vključevanje mladih bi radi še bolj prenesli v njihovo okolje. Želeli bi, da tudi tam mladi postanejo ambasadorji za varnost v prometu. V Srbiji in Bosni in Hercegovini so odlične ekipe, lokalne in nacionalne invalidske organizacije, ni pa urejenih še vseh sistemskih virov, da bi vse dobre prakse v popolnosti prenesli tja. Ampak upam, da nam bo uspelo.
Ta iniciativa je namenjena mladim. Kaj pa starejši?
Tudi to je naša vizija. Starejšim je treba omogočiti mobilnost čim dlje v življenju, toda moramo bolj opredeliti, pod kakšnimi pogoji, in vedeti, kdaj voznik ni več sposoben za vožnjo. Jeseni se bo naš zavod vključil v projekt oziroma delavnico za večjo varnost starejših voznikov, ki bo organizirana na pobudo celjske policije.
Večkrat ste omenili tujino. Ali nam do zrele družbe v prometu manjka še veliko?
Čisto vsi smo dolžni storiti nekaj za večjo varnost. Mladi, starejši, tisti, ki so za to plačani, tudi podjetja, ki se bodo morala zavedati, da naložba v osveščanje o prometni varnosti pomeni naložbo v ljudi, pomeni manj bolniških. Ko se nekomu nekaj zgodi, bi mu vsi pomagali. Če bi se veliko prej tega zavedali, se morda nesreča ne bi zgodila. Kaj je rezultat zrele družbe? Samo primer: v Angliji so izvedli izjemen projekt. Nabavili so merilnike hitrosti, starejši občani pa so nato sami, oblečeni v svetlikajoče jopiče, ustavljali kršitelje. Se z njimi pogovarjali, jih vprašali, zakaj kršijo predpise in vozijo prehitro, če vedo, da so na cesti tudi otroci . Vprašanje je, kako bi javnost sprejela takšen projekt pri nas.
Ne vem, če tako kot v Angliji. Očitno nam res manjka še veliko.
Mislim, da so se vrednote pri nas, predvsem po gospodarski krizi, spremenile. Individuali-zem je kar naenkrat postal cenjena vrednota. Ampak na dolgi rok lahko dosežemo spremembe samo skupaj. To je odvisno od vseh nas. Od tega, kako bomo zagovarjali vrednote, ki so resnično pomembne. Samo če bomo vlagali v ljudi, bomo uspeli. Kajti če upanje umre, kaj ostane?
SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA
»Čisto vsi smo dolžni storiti nekaj za večjo varnost. Mladi, starejši, tisti, ki so za to plačani, tudi podjetja, ki se bodo morala zavedati, da naložba v osveščanje o prometni varnosti pomeni naložbo v ljudi, pomeni manj bolniških. Ko se nekomu nekaj zgodi, bi mu vsi pomagali. Če bi se veliko prej tega zavedali, se morda nesreča ne bi zgodila.«
»Velikokrat smo prepuščeni sami sebi«
Ob občinskem prazniku pogovor z županjo Katarino Prelesnik
Občina Solčava praznuje 5. avgusta, ko se občani spominjajo tudi praznika Marije Snežne. V kraju je namreč izjemen kulturni spomenik, in sicer Mariji Snežni posvečena župnijska cerkev. Na Solčavskem kulturnih in naravnih biserov ne manjka. Nas je zanimalo, kako to izjemno območje upravlja občina.
Na Solčavskem še vedno odpravljajo posledice decembrskega vetroloma. O vsem tem smo se pogovarjali z županjo Katarino Pre-lesnik.
»Letošnji občinski praznik bo v znamenju 20-letnice Občine Solčava in 40-le-tnice Športnega društva Solčava. Ponosna sem tako na svoje delo kot na delo predhodnikov. Velikokrat smo prepuščeni sami sebi, vendar nam s skupnimi močmi uspejo tudi veliki in pomembni projekti za celotno Zgornjo Savinjsko dolino,« je med drugim povedala. »V dvajsetih letih smo prejeli za dobro delo številne nagrade in priznanja. Visoka stopnja okoljske zavesti, poudarjena lokalna identiteta in trajnostno gospodarjenje predstavljajo način življenja prebivalcev, povzet po davnih prednikih, ter ključno usmeritev pri ustvarjanju lokalnih razvojnih politik.
Tudi kot urejena in dobro vodena turistična destina-cija bistveno prispevamo k podobi Slovenije. Sicer se letos pripravljamo na ureditev vasi Solčava. Z ureditvijo pločnika in parkirišč bo poskrbljeno za varnost pešcev. Končuje se širitev vrtca, kjer bo za najmlajše dodatni prostor za različne dejavnosti. Končala se je posodobitev rezervoarja Icmank, trudili smo se ohranjati kakovost pitne vode. Prizadevamo si tudi za vzdrževanje cestne infrastrukture.«
V vsaki občini ostajajo velike želje. Kaj so po vašem osebnem opažanju največje potrebe v solčavski občini?
Veliko potreb in želja imamo. Še vedno imamo zelo slabo cestno infrastrukturo, občinsko in državno. Potrebna so vlaganja v kanalizacijsko omrežje, nujno potrebna je tudi obnova male hidroelektrarne Rogovilc, ki je v občinski lasti. Dela nam ne bo zmanjkalo, z novimi načrti optimistično zremo v prihodnost. Vemo, da se v enem mandatu ne da rešiti vseh težav in končati vseh nujnih naložb, zato upam, da mi bodo jeseni občani na volitvah namenili dovolj podpore, da bom lahko skupaj z njimi začeto delo nadaljevala.
Županja Solčave Katarina Prelesnik
Od lanskega občinskega praznika je bil na Solčavskem najodmevnejši dogodek vetrolom. Kakšno
je splošno stanje približno pol leta po vetrolomu in koliko razumevanja ima po njem za Solčavsko država?
Žal sta nam decembrski vetrolom oziroma neurje res povzročila največ težav v tem letu. Vsa vzdrževalna
dela na javni infrastrukturi so bila izvedena. Poskušamo vzpostavljati prevoznost cest po povečanem odvozu lesa iz gozdov. Dobro sodelujemo z državo. Trenutno odpravljamo posledice aprilskega neurja: urejamo vodovod v Logarski dolini in dva plazova, na Robnikovi in Potočnikovi domačiji. Pripravljamo tudi dokumentacijo za sanacijo po decembrskem neurju.
Na Solčavskem je glavna turistična sezona in to po katastrofalnem vetrolomu. Kako ste doslej z njo zadovoljni?
Katastrofalen vetrolom nam je povzročil ogromno težav tudi v turizmu. Spremenil je krajinsko podobo Logarske doline. Lastniki gozdov imajo veliko dela, da bodo škodo po neurju odpravili. Na dveh mestih na Solčavski panoramski cesti država izvaja investicijska vlaganja, kar zelo vpliva na obisk pri turističnih ponudnikih. Na Solčavskem polaga Elektro Celje več kot deset kilometrov električnih vodov v zemljo. Vse to otežuje delo v turizmu. Domačini imamo razumevanje, saj se zavedamo, da bo le tako lahko nekoč bolje.
BRANE JERANKO
Foto: arhiv občine
Kmalu gradnja pločnika
Prebivalci in obiskovalci središča Solčave pogrešajo pločnike in urejena parkirišča. V središču je zaenkrat le približno dvesto metrov pločnika. Kmalu naj bi se začeli gradnja približno štiristo metrov novega pločnika in obnova parkirišča pri trgovini.
Občina bo obnovila približno dvesto kvadratnih metrov parkirišča in pridobila deset novih parkirnih mest. Približno polovica novega pločnika bo imela javno razsvetljavo. Nov pločnik bo vse od začetka Solčave (gledano iz celjske smeri) do prireditvenega prostora. Po projektantski oceni je celotna naložba vredna 246 tisoč evrov. Solčava si bo pomagala z nepovratnimi sredstvi, ki ji pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin. Letos ima na voljo 112 tisoč evrov in za prihodnje leto 134 tisoč evrov. Velika naložba naj bi se končala prihodnje leto in to najpozneje do konca junija, ko se bo začela glavna turistična sezona. Občina je razpis za izvajalca že objavila, odpiranje ponudb bo na današnji dan, 2. avgusta.
Leta 2020 naj bi nadaljevala gradnjo pločnikov še na območju Centra Rinka.
BJ
Foto: arhiv občine
Pogled na ozko dolino, kjer leži vas Solčava. V občinskem središču pogrešajo pločnike in urejena parkirišča.
Dva častna občana
Praznovanje solčavskega občinskega praznika bo jutri, 3. avgusta, na osrednjem prireditvenem prostoru. Začetek bo ob 19.30. Med prireditvijo bodo podelili občinska priznanja. Ta manjša občina jih podeljuje le vsaka štiri leta.
Letos bodo za častnega občana razglasili Vladi-mirja Prelesnika, ki bo to priznanje prejel za zasluge na kulturnem področju. Častni občan bo postal tudi zdravnik Stanko Ošep zaradi delovanja na človekoljubnem področju. Podeljenih bo tudi sedem priznanj občine. Vojteh Klemenšek ga bo prejel kot pobudnik ustanovitve samostojne solčavske občine, Kristini Golob in Martini Štiftar je namenjeno za dosežke na kulturnem področju, Rajku Rudniku pa bo podeljeno za dosežke na športnem in vzgojno-iz-obraževalnem področju. Marta Orešnik bo prejela priznanje občine za dosežke na kulturnem področju (med drugim za ohranjanje solčavskega narečja), Mariji Bezovšek so ga namenili za dolgoletno pomoč solčavskim ženam pri razvoju turizma na kmetijah ter Avgustu Lenarju za dosežke na področju turističnega razvoja na Solčavskem.
Priznanja županje bodo prejeli Matjaž Ramšak (delovanje na področju civilne zaščite in gasilstva), Športno društvo Solčava (za 40 let uspešnega dela), družba Elektro Celje (za hitro pomoč in sanacijo po decembrskem neurju), Franc Podbrežnik (za delo med upokojenci) in Karli Gradišnik (za citrarske nastope ter posredovanje glasbe mlademu rodu).
BJ
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
S prvega samostojnega koncerta sester Čerček, ki je bil v petek v cerkvi sv. Duha ob Solčavski panoramski cesti. Cerkev je bila nabito polna.
Sestre Čerček v solčavski narodni noši
Tam, kjer je glasba doma
Sestre Čerček iz Solčave se vedno bolj uveljavljajo - Prvi samostojni koncert nadarjenih najstnic
S sestrami Čerček iz Solčave smo se pogovarjali dan pred njihovim prvim samostojnim koncertom, ki so ga pripravile v petek v cerkvi sv. Duha na Solčavski panoramski cesti. Na prizorišču koncerta so že opravile tonsko vajo. »Sicer pa se bomo pred tem dobro naspale in zjutraj dobro najedle. Nič nam ne more spo-dleteti,« je napol v šali povedala vodja skupine, dijakinja Maja.
Nekaj dni pred prvim samostojnim koncertom jim je posebej strokovno svetoval tudi družinski prijatelj, profesor glasbe Avgust Skaza, ki je član skupine Štajerskih 7. Sestre so odrov sicer vajene, saj so že večkrat nastopale, med drugim v oddaji Slovenski pozdrav na TV Slovenija. Priložnostno so nastopale celo v daljni Grčiji, in sicer med lanskimi počitnicami na Krfu, kjer so vsak večer igrale na hotelski klavir. Gostje so kar začeli prinašati stole, nato so posedli in jih poslušali.
Pred domačimi
Koncert pred domačim občinstvom je seveda nekaj posebnega. »Solčava je majhen kraj, kjer se vsi poznamo. To je skoraj tako, kot bi nastopil v domači dnevni sobi,« je primerjala dijakinja Maja Čerček. »Pred nastopom smo veliko vadile. Vsak dan smo obnovile celoten program,« je povedala sestra Deja. »Program smo izbrale same in bile pozorne, da je za vsakogar nekaj,« je še dodala. »Od ljudskih pesmi smo vanj uvrstile Pod rožnato planino in Roža na vrtu. Obeh nas je naučila babica. Pomembno se nam zdi, da ljudsko glasbo ohranjamo,« je dejala najmlajša Nika. V program koncerta so uvrstile tudi nekaj angleških skladb za tuje turiste, ki jih v teh krajih ne manjka. Zapele so tudi zelo priljubljeno skladbo Skriti cvet, ki je delo pokojnega Toneta Mlačnika iz Luč, in Le pesem še živi svojega očeta Janija Čerčka. Oče jo je pred leti napisal za svoj ansambel Črna mačka.
»Najraje poslušamo narodno-zabavno glasbo, Avsenike, Alpski kvintet, Štajerskih 7 in seveda ansambel Črna mačka,« je povedala Deja, ki sta ji sestri pritrdili. Teh skladb večinoma ne izvajajo, saj
Tri sestre
Vodja skupine treh sester je najstarejša Maja Čerček. V novem šolskem letu se bo izobraževala v tretjem letniku Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru. Igra klavir, občasno tudi flavto, z glasbo se temeljiteje ukvarja že desetletje. Želi postati učiteljica glasbe.
Deja Čerček je končala devetletko v Lučah in bo začela v novem letu obiskovati Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru (saksofon). Za seboj ima šest let izobraževanja v zgornjesavinjski glasbeni šoli.
Nika Čerček bo začela septembra obiskovati deveti razred osnovne šole in sedmi razred glasbene šole. Igra klavir, v skupini večkrat nastopa tudi s cajonom.
sestre igrajo na drugačna glasbila. Od slovenskih izvajalcev zabavne glasbe jim je zato zelo blizu Nina Pušlar. Pojejo tudi stare slovenske popevke, rade zapojejo tudi a cappella. »Na živce nam gre, ker imajo nekateri Slovenci do naro-dnozabavne glasbe omalovažujoč odnos. To je vendar naša glasba,« je razmišljala Maja. »Spoštujem na primer Slavka Avsenika, ki je dobesedno ustvaril nov žanr glasbe. To zmore malokdo,« je dodala.
Glasbena turistična kmetija
Sestre Čerček so začele svojo glasbeno pot že v predšolskih letih, ko so pele s teto Mimico in z babico Francko. Na primer med trenjem orehov. Kmalu so začele obiskovati več kot trideset kilometrov oddaljeno zgornjesavinjsko glasbeno šolo v Nazarjah. »Dala nam je ogromno, vse od osnov glasbene teorije do samozavestnega nastopa na odru,« je omenila
Maja. Kot njene učenke so že nastopale na različnih mednarodnih in državnih tekmovanjih. Dekleta se med našim pogovorom niso želela hvaliti, zato je njihova mama pripomnila, da so na teh tekmovanjih prejela tudi kakšno zlato, srebrno in bronasto priznanje. Poleg tega sodelujejo v šolskih glasbenih skupinah.
Treh samozavestnih sester ne zanima le glasba, saj so predane tudi športu. V toplejšem delu leta rade igrajo nogomet in košarko, pozimi drsajo in smučajo. Šport rade spremljajo po televiziji. Celo v kuhinji se že znajdejo, pri kuhi in peki. Rade tudi pomagajo doma pri delu na turistični kmetiji. Čerč-kovi so letos odprli novo turistično kmetijo, ki je v znamenju glasbe. Stene njenih prostorov, od hodnika do sob, krasijo različna glasbila. Kmetija, ki je na obrobju naselja Solčava, nudi štiri sobe, apartma in prostor za wellness. Pred leti so imeli stari starši na tem mestu že turistično kmetijo, zdaj sta starša prostore stavbe prenovila in jih ponudila gostom.
Doma v družinskem krogu z babico in s staršema
Napis na hodniku glasbene turistične kmetije
Močne korenine
Sestre Čerček imajo močne glasbene korenine. Njihova babica poje v solčavskem cerkvenem zboru že 61 let, njihov pokojni dedek, ki se je priselil iz Podsre-de, je bil muzikant. Zbor nastopa ob različnih priložnostih, tudi na proslavah, in sodeluje na revijah župnijskih zborov. »Vse moje tete in strici iz Vojnika so bili predani glasbi,« je poudarila babica, ki je po glasbeni plati ponosna na svoja sinova in v zadnjih letih še na svoje vnukinje.
»To, da mladi pojejo stare slovenske pesmi, je postalo redkost. Naša dekleta ne le da jih pojejo, ampak so jim tudi všeč,« je zadovoljen oče Jani, ustanovitelj ansambla Črna mačka, ki deluje že približno dve desetletji. Za to skupino je napisal skoraj vse njene narodnozabavne skladbe, tako besedila kot glasbo. S Črno mačko je igral v Avstraliji, Ameriki, Rusiji, Romuniji, na Švedskem ... Ansambel igra največ na porokah. Stric sester Čerček, ki je med člani Črne mačke, je v Mariboru profesor glasbe. Tri Čerčkova dekleta so danes uspešna seveda tudi po zaslugi svojih staršev, ki sta v njihovo glasbeno izobraževanje vložila veliko truda in časa. Na družinskih praznovanjih seveda vsi skupaj zapojejo in zaigrajo. Ko ima kdo, ki živi drugod, rojstni dan, mu čestitajo s petjem po telefonu.
V Solčavi se dekleta odlično počutijo. »Mir v Solčavi je prijeten. Pet dni na teden sem v Mariboru in v Solčavi se konec tedna dobro spočijem. V našem domačem kraju živimo drugače,« je razmišljala najstarejša sestra. »Tu je tudi boljša hrana,« je napol v šali dodal oče deklet.
BRANE JERANKO Foto: BJ in družinski arhiv
30
TRI MORJA
Celjska družina Komplet-Peperko se je odločila, da bo štiri tedne potovala s kombijem. Posebnost potovanja je, da je pot namenjena promovi-ranju akcije Očistimo svet 2018, ki jo za Slovenijo organizira Ekologi brez meja. Obiskali naj bi Črno, Egejsko in Jadransko morje, zato so pot poimenovali Tri morja, a so medtem načrt nekoliko spremenili.
Tretjič: sreča
Za nami je drugi teden našega potovanja. Čas izgublja bitko, ker ni več relevanten, in pot se ne razteza več skozi preštete kilometre, ampak tam nekje od pekla do nebes. Zdaj smo v fazi, ko bi lahko brez težav šli le naprej. Istanbul je blizu, celotno Črno morje bi najraje objeli z našo Milico* ... Mi pa sklepamo prve kompromise glede poti, ki smo jo tudi uradno preimenovali iz Treh morij v Eno morje, nekaj jezer in kar bo še prišlo. Naslednji teden se bomo vrnili na celino, pregledali še Makedonijo in potem ...
Trenutno smo v uradnem kampu v vasici Irakli v Bolgariji. »Oplastičili« so nas z zapestnicami, da se ve, kam spadamo, zakomplicirali že takoj v začetku, kje parkirati, nam pod nos potisnili pogodbo in zaračunali vnaprej. Spet kričijo žage, vozijo avtomobili, iskri se wireless in v kakšni viseči mreži se s telefonom v roki izgublja najstnik, spet je okoli nas veliko ljudi, ki so v službi, da smo lahko mi na dopustu, povsod vidimo same ograje ... Na majhnem delu plaže je sicer še mogoče divje šotoriti (vendar ni dostopno z avtomobilom), vse ostalo je nadzorovano in urejeno
brez vsakega spoštovanja do naravnih danosti.
Še pred tednom se nam bi to zdel čisto povprečen kamp, kakršnih smo vajeni v naših koncih, ampak vmes so se nam zgodile Kara Dere, plaža iz sanj Bolgariji, in nekaj dni prej še samotne sipine ob mestu Shkorpilovtsi. Ta teden smo namreč kampirali po plažah, ki se še ne bleščijo zaradi turističnih cekinov na tem koncu Črnega morja. Tri dni na eni in tri dni na drugi plaži, ker lahko vozimo s seboj zaloge hrane in vode le za tri dni. Jebela cesta!
Pot 1
Cesta, uf, cesta do Kara Dere je bila hujša kot iz nočne more in če bi z Miho vedela, da bo tako hudo, si zagotovo ne bi upala tvegati. Do tja se pride po gozdni strugi, ki je od vsakodnevnega dežja kot vrsta banj, napolnjenih z vodo. Večino časa sem mižala in ko sem pogledala, sem rekla le: »Bravo, Miha. Bravo, Mili.« Ali sem tekla v roju požrešnih muh pred Milico in se kot Orfej spraševala: »Ali mi sledi, ali bo zdržala, ali jo še slišim?« O tem, kaj vse bi se nam lahko zgodilo na območju brez telefonskega signala, nisva spregovorila, dokler nismo prispeli na plažo. Tam smo seveda takoj zarili v pesek in reševali so nas z dži-pom, ampak bili smo že med ljudmi in reševalna akcija je bila mala malica. Prvo uro so hodili našo Milico fotografirat, ker niso mogli verjeti, da nas je cela (in cele) pripeljala do tja. »Malo nor moraš biti, da se ti zgodi kaj tako lepega,« je komentiral Miha, ko sva v miru zadihala na plaži.
Kara Dere
Plaža brez telefonskega signala, brez elektrike, brez vode je poletno domovanje približno tridesetih prikolic. Tja jih pripeljejo v začetku maja in ostanejo do sredine septembra. V našem času je bila naseljena le polovica prikolic, večinoma z družinami, ki se poznajo. Raznoliki ljudje, nekateri s čolni, nekateri
večino dneva goli, nekaj br-kljačev, ki ves čas popravljajo, nekaj lagodnih bralcev, nekaj hihitavih mam, nekaj ribičev, nekaj postavljačev, psička Maja ... Z nekaj skupnimi luknjami za stranišče in obilo sproščenosti, tolerantnosti drug do drugega in veselja do nabiranja školjk.
Ob jutrih si mahamo v vrsti pri pomivanju posode v morju, čez dan se nam nasmiha mavrica, ob samotnih poteh nabiramo robide, zvečer zago-rijo ognji in zgodi se tudi lunin mrk. Rosa opazuje pogumno deklico Eleno, že teče po svoje rokavčke in sama zaplava v globoko vodo. In tako se sama kopa v morju včasih že pred zajtrkom. Jaroš se valja po pesku, da je kot čokoladi-ca posut z drobljenimi lešniki, včasih se kar tja v en dan podi naokrog po plaži. Že cel teden sta gola in bosa ter pri igri nepredstavljivo ustvarjalna. Uspava nas bučanje valov, ponoči tulijo šakali. Drobcen pesek se nam zariva za nohte, čisto na kratko jih pristrižemo in spet je vse v redu. Pogovarjamo se s sosedi: »Kaj res nimate takšne plaže na Jadranu?« »Nimamo,« ugotavljava z Miho, »plaže so čudovite, a povsod vodene skozi prizmo ozkega pogleda na to, kaj potrebuje obiskovalec morja.« Pravzaprav se tudi oni s protesti v Varni in Sofiji nenehno borijo za to plažo, da je ne požre množični turizem, in že nekaj let so tu z zavedanjem, da je morda zadnjič.
Pot 2
Miha vsak dan s strahom spremlja vremensko napoved. Čeprav gremo tokrat po drugi poti, vemo, da je tudi ta zahtevna. V soboto zjutraj, ko res ostanemo brez vseh zalog, načrtujemo odhod. Sosedje, ki odidejo pred nami, zarine-jo v blato, Miha s telefonom snema njihovo reševanje in
pravi, da nam ne bo uspelo po tej poti, zato se odpravimo po tretji poti. Tokrat se Miha in Mili izkažeta kot reli ekipa, cesta je spolzka kot maslo in jaz spet mižim, otroka od napetosti zaspita. Miho slišim, kako občasno roti Milico: »Zagrabi, zagrabi, prosim.« Enkrat skoraj pristanemo v drevesu, potem zares obstanemo pred blatnim klancem. »Ne bo šlo naprej,« sporoči od pota premočen Miha. »Pa bo šlo nazaj na plažo,« me prešine, »in če bo šlo, kako potem ven?« Čez plažo in pesek? Čez tiste gromozanske, blatne toplice? Miha in sosedje preučijo možnosti, z otrokoma čakam naprej na parkirišču, kjer so parkirani dnevni obiskovalci brez štirikolesnega pogona, napeto poslušamo, stiskamo pesti in potem zagledamo najprej Stefana z džipom in takoj za njim našo Milico z Miho. Najhujši del je za nami, čakajo nas še štirje kilometri zahtevne vožnje skozi vinograde do asfalta. Miha pri uvozu na cesto poljubi volan Milice. Privoščimo si obilno pozno kosilo v bližnjem mestu. Jočem, ko sem spet v mestu, ker vem, da se ne moremo več vrniti. In tam, kjer smo bili, se v oddaljenosti čuti kot čudež. »Da smo prišli tja, smo imeli srečo, a kar smo doživeli tam, je bil čudež,« zaključi našo dogodivščino Miha.
Včasih se mi zdi, da vem, zakaj smo šli na to pot. Gledam Roso, kako danes opazuje šestletno deklico Nikki s Češke pri pomivanju posode, in potem še sama pomije vso našo posodo od kosila in večerje. Ali opazujem Jaro-ša, ko sreča fanta na plaži, s katerim se igrata, kot da bi se od nekdaj že poznala. Starejši fant je, mogoče ima osem let, držeč se za roke skupaj raziskujeta plažo. On ga vozi na svoji deski, z vodo mu čisti peskaste rokice ali nastopa pred njim, da se mu Jaroš na ves glas smeji.
Ne vem, a zdi se, da je vsako potovanje tudi iskanje sorodnih duš tega planeta. NUŠA KOMPLET PEPERKO
Več o aktivistični plati naše poti z imenom Tri morja/ Eno morje, nekaj jezer in kar bo še prišlo lahko spremljate na Instagramu recidesign in Facebooku recidesign, podobe recikliranja
*Milica je ime našega modrega kombija.
PORTRET
31
»Na eno potovanje sem odšel za pet mesecev. Takrat sem prekinil delovno razmerje kot zobozdravnik. Ko sem prišel nazaj, me je šef ponovno zaposlil. Sicer pa sem vzel dopust ob koncu leta, nato kakšen mesec neplačanega dopusta, nato je sledil dopust v novem koledarskem letu in nekako je skupaj zneslo štiri mesece.«
Z veslom in s peresom po svetu
Popotnik Borut Korun po vsakem potovanju bolj ceni svojo domovino - S kajakom po eksotičnih krajih
Nikoli ni seštel prevoženih kilometrov ali preštel števila obiskanih držav. A za Velenjčana Boruta Koruna, upokojenega zobozdravnika, so potovanja način življenja. Nazadnje je spoznaval Uzbekistan. Po obisku države, kjer se borijo za vsak kvadratni meter zemlje in kjer tri četrtine pokrajine predstavlja puščava, drugače gleda na ravnanje s prostorom v domovini. »Živimo v rajskem okolju, pri čemer nespametno uničujemo edine ravnine, ki jih imamo. A tudi kje drugje po svetu me je kar zabolelo srce. Na primer ko sem v Andih videl, da se krave pasejo na pobočjih, kjer bi morala biti džungla.«
Popotniška mrzlica ga je zajela že, ko je kot dijak prvega letnika gimnazije v Celju s sošolci koval ideje o maturantskem izletu v Grčijo. Tja naj bi se mladi odpravili s poltovorno ladjo, ki je vozila z Reke. Korun je vsa štiri srednješolska leta bral literaturo, ki je bila v slovenskem jeziku dostopna o tej antični deželi in njeni zgodovini. Ravnatelj si je nato premislil, a to Koruna in nekaterih sošolcev ni odvrnilo, da se do Soluna ne bi odpravili z vlakom, nato so do svojega cilja nadaljevali na štop.
Potovanja so si nato sledila med študijem stomatologije. Med večjimi je tisto, ko sta leta 1973 z Rikom Železnikom v t*. Ljubljani sedla na vlak in šla v Indijo. Železnik je bil f takrat 1 t star pri- 4 bližno 70 let in je dotlej potoval
»Ko si enkrat na reki, te potovanje skoraj nič več ne stane. Hrano kupiš še v civilizaciji in greš. Kilogram riža lahko ješ kar nekaj časa,« pravi Borut Korun, vnuk glasbenika in skladatelja Frana Koruna Koželjskega.
predvsem po Evropi in Jugoslaviji. Korun je bil takrat star 27 let in je že objavljal potopise. »Takrat mi še na misel ni prišlo, da bi šel v to državo z letalom. Takšnega potovanja ne bi danes priporočal nikomur več. Iz Slovenije sva potovala do Bombaja in nazaj »po suhem« in spoznala neizmerne razdalje. Ko sva prišla na cilj, ni bilo zavedanje, da je treba premagati še razdaljo do doma, nič kaj prijetno. Takrat bi raje šel okrog planeta, da bi se vrnil na isto točko.«
Najprej jezik, potem knjige
Za Koruna je značilno, da se je na svoja potovanja temeljito pripravljal in da je o deželah, ki jih je nameraval obiskati, prebral ogromno literature. Zanimali so ga splošen oris, kulturna zgodovina, pomembnejši pretekli dogodki. Najbolj se je posvečal indijanskim kulturam, ki so živele na območju Mehike in Gvatemale, torej Majem, Inkom in Aztekom. O razsežnosti študija teh kultur priča, da je teden dni brskal po obsežnem gradivu, ki ga hrani Ibersko-ameriški inštitut v
»Priletel sem v Kolumbijo in izvedel, da so spremenili zakonodajo in da za vstop v državo zahtevajo vizo. Nisem je imel, zato sem odletel nazaj. Namesto po Južni Ameriki sem teden dni potoval po Španiji. Ni bilo slabo. Težava je bila le, da sem imel s seboj poletna oblačila, medtem ko v Španiji februarja ni bilo nič kaj poletno.«
Berlinu. Knjige, ki so se mu zdele zanimive, je zahvaljujoč medknjižnični izposoji nato prejemal v Velenje. Da jih je lahko bral, se je moral seveda prej naučiti še nemško. Kasneje je angleščini in francoščini, ki se ju je učil v gimnaziji, dodal še španščino.
Zanimivo je, da je ob delu vpisal še študij etnologije, a ne zato, da bi zamenjal poklic, pravi. Štiri semestre predavanj je poslušal zgolj zato, ker ga je to veselilo. Kako je združeval zobozdravniški poklic s popotni-štvom? »Preprosto,« pravi z nasmehom, »zobozdravnik Borut Korun je plačal potovanja Borutu Korunu.«
Številni zanimivi predmeti, ki jih je
prinesel s potovanj, so na ogled na razstavi, ki jo je o Korunu pripravil Muzej Velenje. Na fotografiji je z lobanjo jaguarja.
Potomci starih kultur
Po svojem prvem obisku Indije je to deželo obiskal še dvakrat, mudil se je tudi v severnoafriških državah, odkrival grški svet ... Najbolj so ga pritegnila potovanja v Srednjo in Južno Ameriko, kjer je raziskoval dediščino indijanskih kultur. Mehiko in Gvatemalo je obiskal v letih 1970, 1977 in 1987. Na svojih potovanjih je med drugim v eni od odročnih vasic obiskal potomce Majev in tempelj, kjer še danes častijo tako imenovano religijo govorečih križev. »Leta 1848 je na Jukatanu izbruhnil upor. Maji so se uprli takratni mehiški oblasti in tako rekoč že skoraj zmagali. Če bi zavzeli še glavno mesto, bi lahko ustanovili neodvisno indijansko državo. Ker je bil to čas sajenja, so se vrnili na svoje domove. Upor je imel ideološko ozadje. Vzpostavila se je religija treh govorečih križev. Zanimalo me je, koliko je bila povezana s prejšnjimi religijami,« je pojasnil.
V gorovju Kolumbije
Obiskal je tudi Indijance Kogi, ki živijo v Sierri Nevada de Santa Marta na severu Kolumbije. Gre za potomce zelo razvitega ljudstva Tairona, ki so znani po izdelavi številnih prefinje-nih izdelkov iz zlata. Pred Španci so se umaknili v nedostopne hribe, kjer so ostali varni pred kolonisti. »Gre za plemena, ki so zelo dobro ohranila svojo kulturo. Do takrat, ko sem jih obiskal, jih niso dosegli misijonarji. Najbrž so slednji tudi neuspešni, saj imajo plemena izrazito razvito svojo kulturo in so zelo samozavestna. To
jim pomaga preživeti.« Korun, ki bi se tovrstnemu raziskovanju lahko posvečal vse življenje, je Indijance Kogi obiskal ob pomladanskem ekvinokciju in bil priča njihovim obredom.
Z vesli v odročne kraje
Od nekdaj ga zanima tudi veslanje, že med študijem se je včlanil v kanu klub. Kot zobozdravnik je kasneje popravljal zobe nekdanjim veslaškim trenerjem, nato so se skupaj podali veslat po Savinji. S prijatelji so med drugim prevozili Sočo od Bovca navzdol in kdaj izkusili tudi strah za svojo glavo. Velenjski popotnik je tudi avtor vodiča po tej smaragdni reki. Vodič je napisal za eno od münchenskih založb. »V predgovoru sem bralcem nasul celo slovensko zgodovino od prihoda Slovanov do osamosvojitve. Založba je malce protestirala, a sem vztrajal, da naj ta del le ostane v knjigi.«
»Na enem od potovanj v Južno Ameriko je iz avta sumljivo curljala voda. S sopotniki smo se spraševali, kaj je narobe z avtom, lezli pod vozilo in iskali vzrok. Dejansko pa je imel avto klimo, za kar mi v Sloveniji takrat še slišali nismo.«
Veslal je po kanjonu Tare v Črni gori in po drugih rekah. S somišljenikom in alpinistom Dušanom Kukovcem (ta je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja) sta kasneje prišla do ideje, da bi s kanujem potovala v odročnejše kraje Južne Amerike. Ko-run je predlagal reko Caroni v Venezueli, a je ugotovil, da je predivja za kaj takšnega. Zato sta se s Kukovcem podala na reko Orinoko. Korunu se je pri raziskovanjih rek po Kolumbiji, Venezueli in drugih državah v prihodnjih letih pridružil nemški prijatelj Werner Taupp. Obiskala sta številne odročne vasice, tudi Indijance, ki živijo na mostiščih. Precej časa sta se zadržala v delti Orinoka. Območje, ki je vso pod vodo, je veliko kot Slovenija in po besedah sogovornika je pravi izziv najti košček zemlje, kjer lahko človek prenoči.
Lepo se je vrniti domov
Doživetij je bilo toliko, da bi jih človek težko zadržal zase. Zato jih je Borut Korun strnil na papir. Napisal je številne esejistične potopise in nekaj leposlovnih del. O njegovih podvigih priča razstava, ki jo je Muzej Velenje pripravil na tamkajšnjem gradu. Popotnik trenutno pripravlja novo knjižno delo z naslovom Utopija in resničnost. V njem se ukvarja z izzivi evropske civilizacije, tudi z množičnimi migracijami, pri čemer se opira na delo Oswalda Spengla Propad zahoda, ki je prvič izšlo leta 1913.
Kljub vsem odmaknjenim točkam sveta, ki jih je Velenjčan obiskal, ni nikoli pomislil, da bi živel kjerkoli drugje kot v Sloveniji. »Tudi razstava ima naslov Kdor ne potuje, se ne vrača domov. Ko prideš domov, vidiš, da je doma najlepše, in bolj ceniš svojo domovino.«
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
»Ko sem pred časom obiskal Venezuelo, je bil bencin cenejši kot ustekleničena voda. Ni mi jasno, kako je lahko danes ta država povsem na psu, saj ima nafto, kamorkoli pogledaš.«
32
REPORTAŽA
Vsako jutro so se vsi udeleženi srečali v skavtski tvorbi, ki jo imenujejo kvadrat, in slovesno dvignili zastave na jamboru.

Mf ЈчЈЧК'
Tabor skavtskih čet ob Velenjskem jezeru
Od 23. julija do preteklega ponedeljka se je na obali Velenjskega jezera družilo približno štiristo otrok in mladih skavtov, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije, od Prekmurja do Štajerske.
Mladi so teden dni spoznavali zgodovino Grkov v času sporov med Atenci, Špartan-ci, Mikenci in Korintčani. Devetnajst čet, ki jih sestavljajo t. i. izvidniki in vodnice (skrajšano IV), to so otroci, stari od enajst do petnajst let in njihovi starejši voditelji, je doživelo posebno izkušnjo taborjenja ob Velenjskem jezeru, kjer so organizatorji osem dni izvajali različne dejavnosti. Prvi dan so skavti postavili šotore in pripravili les za večerni ogenj, ob delu so se skupine spoznavale med seboj. Pred večernim
počitkom pa so slavnostno prižgali skavtski ogenj.
Goreč si
Tabor, imenovan tudi Tak si, organizirajo skavti vsakih pet let. Geslo tokratnega tabora je bilo Goreč si. To bi tudi glede na temperature v preteklem tednu ustrezalo, a se na to ne navezuje, geslo namreč pomeni goreče srce v smislu pripravljenosti na izzive, pomoč drugim, vzdržljivost in
Svoje spretnosti so mladi pokazali na številnih delavnicah.
dobroto, kar so tudi vrline, ki se jih skavti učijo celo leto in ne zgolj na letnih taborih. Ko smo otroke povprašali, kaj pomeni goreč si, so bili enotni: »Imamo goreče srce. To pomeni, da smo dobri, pozitivni, se pripravljeni učiti, poslušati voditelje, spoštovati naravo in prisluhniti Bogu. Če bomo takšni posamezniki, bomo to prenesli na skupino in nato tudi na druge.«
»Noro dobra pot preživetja«
Preizkusili so se v bitki za premoč nad drugimi grškimi ljudstvi, ki so si jo otroci najbolj zapomnili. Poleg tega so otroci svoje spretnosti pokazali tudi v zanje novih dejavnostih in se preizkusili v nekaj že znanih igrah. Med drugim so ribarili, klesali skavtske simbole iz siporeksa, igrali družabne igre, skavtsko igro, imenovano roverček, spretnostno vrteli frizbi in merili moči še v nešteto drugih izzivih. Najbolj doživeta je bila zagotovo pot preživetja, ki je sestavni del skavtskih taborov v IV. Gre za pot, ki jo pripravijo voditelji oziroma starejši bratje. Otroci se pri tem srečajo z različnimi nalogami in izzivi, ki jih morajo premagati. Pot tradicionalno vsebuje veliko blata in starši otrok vedo, da oblačil in obutve po takšni poti ne bodo mogli več oprati.
Na petkilometrski progi so se otroci preizkusili kar na dveh »ziplinih«, ob koncu enega od njih so pristali tudi v jezeru, kjer so s sebe sprali blato, ki so ga nabrali na poti. Tako za otroke kot voditelje je bila zanimiva tudi s folijo narejena drča, kjer so se zapeljali v jezero in končali pot. Seveda po poti ne gre brez odrgnin in pikov komarjev, a vendar so se v cilj otroci vrnili z nasmeški do ušes. Lahko smo slišali le: »Bombastično. Noro dobra pot preživetja. Lahko gremo še enkrat?« Kar torej pomeni le pohvale tistim, ki so pot pripravili.
Novi člani skavtske skupine
Čeprav je v skavtstvu trenutno mogoče zaznati upad števila članov, je kar nekaj mladih skavtov, ki so celo leto na srečanjih nabirali izkušnje, na letnem taboru slovesno
stopilo med skavte. Skavtska metoda temelji na tem, da voditelji mlade povabijo v naravo kljub tehnološko zelo naprednemu in nasičenemu svetu. Namen je, da otroci razvijejo gibalne spretnosti in se naučijo stvari, kot so kako postaviti most, prehod ali t. i. vhodno zgradbo, po kateri lahko hodimo, brez vsakega žeblja ali vijaka, le z lesom in vrvico. Poleg omenjenega voditelji otroke učijo, kako nabrati les, da bo primeren za kurjenje, in kako urediti ognjišče, da lahko zakurimo ogenj, in da ga je mogoče prižgati le z eno vžigalico v vseh vremenskih razmerah. Seveda je ob vsem tem pomembno, da otroci sodelujejo in dojamejo, da je v slogi moč. Znana skavtska zgodba pravi: »Ko vzamemo palico in jo poskušamo zlomiti, lahko to z malo truda tudi naredimo. Ko damo skupaj več palic in jih poskušamo
Ko so otroci prišli na taborni prostor, so bili polni pričakovanj.
Mladi sieden dni,spoznavali . zgodovino Grkov v času sporov med Atenci, Špartanci, Mikenci in Korintčani. Ves čas so p vodili izkušeneiši modreci, starešine.
9
Namen je, da otroci razvijejo gibalne spretnosti in se naučijo stvari, kot so, kako postaviti most, prehod ali t. i. vhodno zgradbo, po kateri lahko hodimo, brez vsakega žeblja ali vijaka, le z lesom in vrvico.
REPORTAŽA
33
Udeleženci so izdelali tudi splav.
И BBK H
zlomiti, tega ne moremo. Če že, potem se to zgodi zelo težko in z veliko vloženega truda.« Za takšno sodelovanje pa je treba včasih dati deloma na stran svoje individualne želje in se prilagoditi.
Izzivi načrtovanja in izvedbe
Da je tabor, kot je Tak si, ki je organiziran v sklopu združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, zahtevno načrtovati in izpeljati, se najbrž strinjamo. A vendar ga je po mnenju udeležencev odlično vodila kar velika organizacijska skupina. Takšen večdnevni dogodek načrtujejo že več mesecev pred začetkom dogajanja. Organizatorji so se pri svojem delu zanašali na skavtske zakone, ki so nekakšna življenjska vodila skavta, kadar je postavljen pred preizkušnjo. Osmo vodilo se glasi, da si skavt v
s; H
težavah žvižga in poje. Kar je verjetno težje narediti kot reči, a vendar je približno šestdeset ljudi že pred taborjenjem, med njim in še kakšen dan po njem skrbelo, da je vse potekalo po predvidenem načrtu, predvsem pa za lačne želodčke otrok, higieno sanitarij, izvedbo načrtovanega programa in pomoč tistim, ki so zaradi močnega sonca in premalo popite tekočine potrebovali počitek. Odgovorna voditelja celotnega dogajanja sta bila dolgoletna skavta Nina Soršak iz Slovenske Bistrice in Vid Pesjak s Polzele. Čeprav sta bila zadnje dni videti precej izčrpana, sta bila še vedno nasmejana.
Udeležene skupine
Iz občin, ki jih spremljamo v obeh naših medijih, so se tabora udeležili mladi iz Slovenskih Konjic, Celja,
Prebolda, Polzele, Šentjurja, Zreč, Vojnika, Mozirja in Velenja. Otroci in njihovi voditelji ter organizatorji tabora so iz prostora taborjenja odšli z blatnimi pohodnimi čevlji, sicer pa s številnimi novimi prijateljstvi, dobrimi vtisi in znanji ter predvsem z »gorečim srcem«. Čeprav nekateri, ki so dovolj stari, nadaljujejo svojo skavtsko pot v skupino popotnikov in popotnic, kjer bodo svoje skavtske izkušnje nabirali med potjo v neznane kraje, so preostali mlajši zatrdili, da »se čez pet let spet vidimo, saj je bilo noro.«
ANJA HOHLER Foto: Anja Deželak in Florijan Plohl
34
NAMIG ZA IZLET
Pogled proti slapu Boka s ceste med Bovcem Slap Kozjak v bližini Kobarida je privlačen za Malo odmaknjen od turističnih procesij je slap proti Žagi	soteskanje.	Virje.
čuaovna narava
Џг
težka preteklost
Posočje nudi številne možnosti za ljubitelje narave in kulturnozgodovinskih znamenitosti

Iz naših krajev je do doline Soče kar nekaj kilometrov poti, ki je še najbolj prijazna, če izberemo tisto do Rateč, od koder se nato peljemo do Trbiža v Italiji in se čez nekdanji mejni prehod Predel vrnemo v Slovenijo. Če imate radi reke, jezera in slapove, bodo kraji ob zelenomodri rečni lepotici kot nalašč za vas. Že na poti so lahko zanimivi postanki ob jezerih tik za našo mejo, in sicer najprej ob dveh Belopeških, nato še ob Rabeljskem jezeru.
Slednje ni zanimivo le za- otoku sredi Rabeljskega je-
radi lepe narave in možnosti kopanja, ampak tudi zaradi legende o tem, kako je nastalo. Trdosrčni prebivalci menda niso hoteli prenočiti tuje žene z otrokom. Usmilil se je je le starček, ki je živel v koči na robu vasi. Ponoči je nastal silovit vihar. Voda je zalila vso vas. Ostala je le starčkova koča na majhnem
zera. To zgodbo je v stihe prenesel Simon Gregorčič.
Gneča še ni prehuda
Ker je Lonely Planet letos uvrstil Julijske Alpe in s tem dolino Soče ter Gorenjsko med deset najbolj zanimivih svetovnih destinacij, je treba hitro izkoristiti trenu-
tno zatišje, ki še vlada v teh koncih. Bojazni, da bodo te kraje v prihodnje preplavili tuji gostje, ki medtem oblegajo predvsem Bled, so upravičene. Bovec kot eno od središč Soške doline je namreč zaradi svoje majhnosti in utesnjenosti vse prej kot primeren za množičen naval gostov. Že zdaj je namreč težko zagotoviti parkirni prostor za vse najemnike zasebnih apartmajev, ki so jih domačini uredili v hišah v starem delu mesta. V prihodnje bo zagotovo še težje, sploh če bodo končno obnovili hotel Kanin v središču kraja.
Adrenalinsko ali malo manj
Sicer pa je dolina »bistre hčere planin« polna mladih. Ti iščejo adrenalinska doživetja, ki jih ponujajo agencije na vsakem vogalu: od vožnje s kajakom do raftinga, soteska-nja ali obiska adrenalinskega parka ter za najbolj pogumne spust z jadralnim padalom ali skok s padalom v paru iz letala, ki poleti s tamkajšnjega letališča. Morda bo nedavna tragična nesreča enega od letal, ki je strmoglavilo, koga ustavila pri nameri, da bi poletel. Kar ni zelo verjetno, saj tudi utopitve v Soči, ki jih beležijo vsako leto, ne odvrnejo
množic. V tem primeru je še veliko drugih možnosti, tudi za tiste bolj »dolgočasne«, ki jim zadoščajo pohodi, kolesarjenje ali morda partija golfa. Če bi želeli poletni sneg, se lahko z žičnico vsak dan zapeljete na več kot dva tisoč metrov visok Kanin, ki ponuja čudovite razglede. Zadnja novost v ponudbi je z jekle-nico zavarovana družinska planinska pot od Sedla do Prestreljeniškega okna.
Opomniki
Če vas ne zanimajo le naravne lepote, vas bo pot zagotovo zanesla h kateremu od pomnikov iz prve svetovne
vojne. Ostanke soške fronte, ki je močno zaznamovala ljudi in življenje v dolini pred več kot sto leti, je mogoče videti na številnih krajih, nanje lahko naletite tako rekoč med vsakim sprehodom. Skupno podobo trpljenja in neverjetnih človeških preizkušenj tistega časa predstavlja muzej v Kobaridu. »War sucks!« (Vojna je bedna), se boste po ogledu muzeja strinjali z zapisom enega od obiskovalcev, ki je tako v novodobni govorici povzel univerzalno in vedno aktualno misel. Žal politiki nanjo nenehno pozabljajo.
TC
IZ SVETA ZABAVE
35
Manca Špik
je na letošnjih
Melodijah
morja in sonca
navdušila
televizijske
gledalce.
Spomin na ljubezen
Če je na letošnjem 38. festivalu Melodije morja in sonca zmagala Lea Sirk, je bila po izboru gledalcev pred televizijskimi zasloni najboljša Manca Špik s skladbo in z videospotom Kjer pomol poljubi morje. Z videospotom že navdušuje poslušalce. V prvem dnevu je video postal najbolj gledan posnetek na Youtubu v Sloveniji, saj je imel kar 25 tisoč ogledov. Pesem so za svojo vzeli tako tisti, ki so usodni da že dahnili, kot tudi prihodnji mladoporočenci. »Mnogi mi pišejo, da jim je pesem z zgodbo v videospotu obudila prelepe spomine, obarvane s poletjem in z ljubeznijo. Za izvajalca ni lepšega, kot to, da se s svojim izdelkom dotakne ljudi,« je navdušena Manca Špik.
Foto: Raay Production
Saša Lešnjek predstavlja skladbo Najino poletje
Priljubljena pevka, ki v teh dneh navdušuje v glavni ženski vlogi muzikala Bri-ljantina (v tej vlogi nastopa tudi Maša Medved), predstavlja priredbo skladbe Najino poletje, za katero je v sodelovanju s producentom Alexom Volaskom napisala besedilo za udeleženko letošnjega mednarodnega mladinskega festivala Fens Emo Jagrič. Skladba, ki je na Fensu osvojila drugo mesto, je Saši tako zelo prirasla k srcu, da si je pesem zaželela predstaviti tudi v svoji interpretaciji.
Foto: Rene Knapič
Saša Lešnjek to poletje ne počiva.
OD ENA DODiSET
Člani ansambla Naveza so Jure Mlinšek, Matija Čeh, Tadej Lužnik in Iztok Halužan.
V veselem pričakovanju
Ansambel Naveza uživa v poletju. Veliko nastopa na veselicah in porokah. Nekaj časa so si fantje vzeli tudi za krajši oddih na Obali.
Dva člana ansambla bosta kmalu dobila naraščaj. Očka bo drugič postal pevec in vodja ansambla Jure Mlinšek, harmonikar Mitja Čeh bo veseli trenutek doživel prvič.
Fantje so posneli nov valček z naslovom Če želiš, za katerega so posneli tudi videospot. Pesem govori o lepem in dolgem prijateljstvu med fantom in dekletom, ki kasneje preraste prijateljstvo. Glasbo in priredbo je ustvaril Rok Švab, besedilo je napisala Vera Šolinc. Glavni vlogi sta odigrala Mojca in Gregor Mandl. Videospot so posneli v okolici Raven pri Šoštanju in na terasi znane restavracije v Slovenj Gradcu.
Foto: Založba Vox
Svet prihodnosti (Future World, igra v Kolosejih / kinocentrih)
»Pobesneli Max za slab televizijski program.« Včasih - a očitno zelo rado sredi poletja - pride v kina film, ki bi lahko služil kot šolski primer, kako ne delati filmov. Ustvarjalci Sveta prihodnosti se lahko dičijo s sumnjivim dosežkom nesposobnosti v praktično vsakem filmskem segmentu. Od scenarija, ki zanemarja vsako pravilo nizanja informacij in motivacij ... preko dela z igralci ... preko montaže, prekratke ali predolge, nadvse neinventivne kostumografije ... do kotov snemanja in nepotrebnih premikov kamere v napačnih trenutkih. V takšnih okoliščinah še recimo vožnja zamaskirane trojice sredi puščave - moralo bi biti napeto - izpade kot nedeljski triminutni izlet na piknik. Svet prihodnosti se ne zdi ničesar drugega kot malo zadeta muha James Franca - prisotne je dovolj zvezdniške moči, da iz muhe nastane slon (ups, film), a vse ostalo se naslanja le na iluzorni čar karizme igralca in ne na sposobnosti.
OCENA: 1 /10
PETER ZUPANC

PRIHAJA
Mamma mia! Spet začenja se (Mamma mia! Here We Go Again).
Kaj se je v resnici zgodilo v zgodbi o zmešnjavi s tremi partnerji mame Donne? Hči Sophie je zdaj tudi sama noseča in je tik pred odprtjem hotela v mamin spomin - na njenem prelepem otoku. Seveda s pomočjo veliko Abbinih pesmi. Pomembno: drugi del muzikala, v katerem igrajo Amanda Seyfried, Meryl Streep, Pierce Brosnan, Colin Firth in drugi. Kje: kinocentri.
Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje! (Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation).
Tudi pošasti morajo na počitnice. Dracula se s pošastno družino odpravi na morje in se na ladji zaljubi v kapitanovo hčer Erico, ki je - prav nič po naključju - naslednica Van Helsinga, največjega sovražnika pošasti. Pomembno: tretji del animirane serije režiserja Gendyja Tartakowskega. Kje: kinocentri.
PZ
4L \
Slovo Dragojevića
V 71. letu starosti je po hudi bolezni umrl legendarni hrvaški glasbenik Oliver Dragojević. Bil je eden izmed najbolj priljubljenih pevcev na Hrvaškem in tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Priljubljen je bil tudi na slovenskih koncertnih odrih. V dobrih 40 letih glasbene kariere je izdal kar 38 albumov.
ii CI ni/ENSKA MLADINSKA ROK
NAJBOLJŠA
Pravljična nedelja, ko so slovenski mladinci postali možje v zlatem
»Norišnica« na koncu mesta - David spravil na kolena dva Goljata - Polna dvorana Zlatorog ni hotela srebra
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Celju osvojila zlato medaljo. Po treh zmagah v predtekmovalni skupini je v drugem delu tekmovanja izgubila z Nemčijo, nato je ugnala Islandijo s 25:21. »Moji dečki se še naprej >mantrajo<, a nič zato. Naj se še naprej >mantrajo<, samo da zmagujejo,« je izpostavil selektor Saša Prapotnik iz Ormoža, ki je očitno slutil, da velike stvari še prihajajo.
Nato so njegovi varovanci v napeti polfinalni tekmi premagali Portugalce s 27:25. Junak podviga je bil vratar Mark Fer-jan, ki je zbral 15 obramb. Do-
men Novak je dosegel sedem golov, Grega Ocvirk iz Celja Pivovarne Laško šest.
Prebudili narodno zavest
V finalni tekmi je Slovenija premagala Francijo z 31:30 po kar enajstih Ocvirkovih zadetkih. Dvorana Zlatorog je bila polna, doživela je svoj drugi ali tretji višek po Ademarju in Ciudad Realu (po prvi finalni tekmi lige prvakov s Flensbur-gom je še marsikaj viselo v zraku). Veselica pred dvorano je dolgo trajala, starši, prijatelji in preostali ljubitelji rokometa so dolgo čakali svoje in naše junake. Dočakali so jih, ko se je mra-čilo. Evropski prvaki so nato odhiteli na zaključni banket v Laško, naslednji dan so jih čakali sprejemi v Ljubljani. Finale je spremljal tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec: »Ponovno se je izkazalo, da smo Slovenci narod, ki z majhnim vložkom stori
tisto, česar veliki niso sposobni.« Še pred podelitvijo odličij je selektor Sašo Prapotnik zbral misli: »Rekel sem vam, da na naših tleh proti Sloveniji nihče ni favorit. To smo dokazali tudi v finalu. Govor? Fantom sem dejal, da znan pregovor ne drži, češ da se v finalih ne igra, temveč zmaguje. Želel sem jih prepričati, da morajo za zmago odlično igrati vseh 60 minut. Naslov prvaka mi izredno veliko pomeni, še več mi pomeni to, da smo napolnili Zlatorog in prebudili narodno zavest ter dokazali, da imamo radi šport. Tudi naslednje leto bo na svetovnem prvenstvu naš cilj medalja.« Selektor rokometne velesile Francije Yohan Delattre je dejal: »Žal mi je, ker pri vodstvu s 26:23 nismo dokončali dela. Slovenija se je pošteno borila in izkoristila podporo s tribun.«
»Poraz z Nemci nas ni potrl«
Prvo medaljo je na velikem tekmovanju za Slovenijo osvojila mladinska reprezentanca leta 2002 na čelu z Juretom Natkom, ki je kasneje postal evropski prvak s Celjem Pivovarno Laško. Zdaj je vodja mladinske izbrane vrste: »Naši fantje so bili boljši od vseh tekmecev, stopnjevali so formo, niso se ustrašili vzdušja in pritiska. Kapo dol pred njimi. Vse je bilo na vrhunski ravni.«
OMETNA REPREZENTANCA JE HB
V V EVROPI
Najboljši strelec turnirja je bil Grega Ocvirk iz Latkove vasi. Stefan Žabič, 203 centimetre visok krožni napadalec, je Celjan: »Težko je opisati občutke, ki me prevevajo. Zavedali smo se, da bomo imeli črne minute. Ta obdobja smo skušali skrajšati. Želja in borbenost sta bili tolikšni, da sta nas pripeljali do zmage.« Matevž Kunst je s Polzele, Anže Dobovičnik iz Vojnika. Člana Celja Pivovarne Laško sta Primorec Domen Makuc in Velenjčan Gašper Dobaj (posodili ga bodo v Škofjo Loko), v Zlatorog se bo preselil še Tre-banjec Kristjan Horžen. Član Gorenja je Tadej Mazej. Dobaj je v finalu zaustavil nekaj ključnih strelov: »Mesec in pol smo garali in se odrekali. Velikokrat nam ni šlo po načrtih, pa smo stopili skupaj. Tudi po porazu z Nemčijo smo verjeli, da se nam sanje lahko uresničijo.« Vse je za nekaj dobro, pravijo, in takšen je bil tudi poraz. Izkazalo se je, da so bili v polfinalu Portugalci ugodnejši tekmeci od Francozov.
Slovenija je rokometna dežela
Generalni sekretar RZS Goran Cvijič je po zmagah v predtekmovalni skupini v dvorani Golovec dejal, da je takšno vzdušje možno le v Celju: »Seveda še vedno menim enako. Zaradi srčnosti je Slovenija prvakinja. Roko na srce, Francija je močnejša. Toda slovenska reprezentanca je izkoristila prednost domačega igrišča. Čudovito občinstvo je nosilo fante od prve do zadnje sekunde. Hvala vsem navijačem.« Povsem izžet, a zadovoljen je bil predsednik organizacijskega odbora prvenstva Jure Cvetko: »Zadnjih pet dni je rokometna Slovenija živela s prvenstvom. Z izjemnim vzdušjem v polni dvorani smo potrdili, da je Slovenija rokometna dežela. Gledalci so mladinsko selekcijo podprli, kot da je članska. Naslednje leto bomo gostili prvenstvo za kadetinje, čez dve leti za kadete, za leto 2021 še ne vemo, potem bo leta 2022 sledilo evropsko prvenstvo za članice, kar bo z
J'
V dolgih minutah med čakanjem na slavnostno podelitev odličij so naši fantje slavili v hodniku dvorane Zlatorog.
organizacijskega vidika največji zalogaj.« Na severnem delu dvorane, ki jo je zasnoval Val-ter Ernst, so se združili navijači Florjani in Šentjurski vitezi. Poteza prvenstva je, vsaj za nas, gol, ki ga je dosegel po pirueti osem metrov oddaljen od vrat Domen Makuc. Ostal je nedorečen, toda od večine igralcev je mlajši dve leti. Uvidel je, da je najpomembnejši moštveni duh. Prilagodil se je strategiji selektorja Prapotnika. Slednji je navduševal iz poteze v po-
tezo, temeljil na noro trdni obrambi, prepričal je fante, da le s fanatično bojevitostjo lahko strejo nasprotnike. Tretje mesto je osvojila Nemčija, ki je v predtekmovanju ugnala Slovenijo, četrta je Portugalska, ki je prvi dan EP premagala Francijo. Peta je Španija, šesta Hrvaška, sedma Islandija ... Prav vse so uvrščene za Slovenijo. V »norišnici« na koncu mesta, kjer je David spravil na kolena dva Goljata.
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
38
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
V spomin
Mag. Franček Knafelc
Kadarkoli se nas dotakne žalostna novica o izgubi bližnjega človeka, je prekmalu, čeprav nas razum pripravlja na to, da bo nekoč zazevala praznina v krogu naših znancev in prijateljev. A praznina je velika in žalost globoka, če se poslovi človek z ustvarjalnim življenjem, lepim odnosom do soljudi, z domiselnimi idejami, kaj početi, kako se odločati in kako ravnati, da bi postal svet boljši, pravičnejši in da bi bilo življenje v njem, kot si ga človek zasluži.
Mag. Franček Knafelc je tem ciljem namenjal v svojem delovnem veku raznolika poslanstva. Že kot študent je začel pred-sednikovati v Okrajnem komiteju ljudske mladine v Celju. Mladinska vodstva in organizacije so ga cenili zaradi njegove skromnosti, človeške neposrednosti, izostrenega občutka za pravičnost, kot dobrega organizatorja in velikega poštenjaka. V času te svoje prve zapo-
slitve je tudi diplomiral na Pravni fakulteti UL. Po pripravniški dobi na celjskem sodišču je uspešno opravil pravosodni izpit. S tem se mu je odprla pot v ustanove pravosodnega sistema. A čutil je potrebo, da pred vstopom v pravniško službo še pobliže spozna realno življenje, osnove in zakonitosti gospodarjenja ter upravljanja v podjetjih. Zato ga je poklicna pot najprej vodila v takrat eno vodilnih celjskih podjetij, v Emo Celje. Tam je prevzel vodenje splošnega sektorja. Sodelavci so ga imeli radi in so se obračali nanj za nasvete in pomoč pri reševanju vseh vrst težav.
Iz Ema Celje je bil poslan v Občinski odbor SZDL, kjer
je bil sekretar občinske organizacije. Bil je ljudski človek v pravem pomenu besede, deležen vsega spoštovanja in zaupanja krajanov in občanov.
Delovna pot ga je vodila v takrat zelo pomembno državno ustanovo SDK, ki jo je na regijski ravni vodil več let. Zatem mu je bila kar za dva mandata zaupana dolžnost generalnega direktorja SDK Slovenije v Ljubljani. Vmes je s študijem ob delu pridobil še magisterij iz kadrovskih ved na Univerzi na Reki in s tem dosegel še univerzitetno podiplomsko izobrazbo.
Ob poklicnih nalogah je sodeloval v različnih strokovnih in interesnih dejavnostih. Med drugim je bil tudi predsednik Rotary kluba Celje. Svoj viden pečat je nadalje pustil pri vodenju Območne gospodarske zbornice Celje, aktivno je sodeloval pri popo-tresni obnovi Kozjanskega in pri gradnji ter modernizaciji Splošne bolnišnice Celje. Za prizadevno in ustvarjalno delovanje je zasluženo prejel številna javna priznanja in visoka državna odlikovanja.
Ta del spominov na Franč-ka Knafelca odpira zlasti pogled v njegove karierne
korake. Predstavljajo pričevanje kronista o njegovi bogati življenjski poti, na kateri je vplivno in odmevno soustvarjal novejšo zgodovino Celja in regije. A še bolj kot ta bežen zapis njegove življenjske poti bosta ostali v širši javnosti, v spominih prijateljev in znancev ter sokrajanov njegova enkratna osebnostna podoba in človeška veličina. Z njima je bogatil znance in številne prijatelje ter namenjal tudi veliko skrb in pripadnost svoji družini, soprogi Marinki ter naslednikoma Nataši in Alešu. Veličina in bogata človeška zapuščina Frančka Knafelca bosta še dolgo, dolgo kljubovali pozabi in vedno znova v naš hvaležni spomin zarisovali njegov veder in igriv nasmeh. Z njima si, dragi Franček, v nas prebujal notranje moči za soustvarjanje boljšega sveta!
Dragi Franček! Če bi živel v času našega pesnika Antona Aškerca, bi kleni in pokončni lik tvoje osebnosti zlahka prepoznavali tudi v njegovi zbirki pesmi Čaša nesmrtnosti, v kateri je opisoval veličino ljudi tvojega kova.
Dr. EMIL ROJC
Pohvale
Pozitiven odziv
V Štorah sta dobrodelnost in dobrosrčna gesta že pravi vrlini. Podjetji Prehrana Tuli in Del Moro sta se prvi pozitivno odzvali na mojo prošnjo in predlog za pomoč, da bi podarili tople obroke za občane, ki so v trenutni stiski. Zdaj se jima je pridružil še Dom Lipa Štore. Hvala vodstvu in osebju vseh omenjenih ustanov.
VERICA ŠTANTE, občinska svetnica in članica odbora za družbene dejavnosti Občine Štore
Hvaležen zdravniku
Težko je z besedami ali dejanji izraziti hvaležnost, vendar želim, da bi tudi drugi izvedeli, kako zelo sem hvaležen svojemu zdravniku Oliverju Stefanovskemu, dr. med. Želim, da bi način dela tega zdravnika in njegovih
sodelavcev postal stalnica dela v celjski bolnišnici.
STANE VODOPIVC, Celje
Modri telefon
Odvoz povoženih živali
Bralca zanima, kdo odstranjuje s cest povožene živali, saj opaža, da so včasih na na cestišču tudi več dni. Odgovor smo poiskali pri vodji veterinarskohigi-enske službe in patologinji v celjski enoti nacionalnega veterinarskega inštituta Ines Mori.
Povedala je, da manjše živali, kot so ježi, odstrani kar cestnopregledna služba, saj ne prenašajo bolezni, ki bi lahko bile škodljive za človeka. Veterinarskohigienska služba je predvsem namenjena odvozu večjih živali, kot so govedo, konji, ovce, koze in prašiči.
»Če opazite na cesti povoženo žival, je najbolje, da se obrnete na center za ob-
veščanje, na številko 112,« je povedala Ines Mori. Prijavitelj mora povedati, kje je opazil žival, pustiti mora svojo telefonsko številko, da se lahko veterinarskohigienska služba z njim poveže ter pridobi točne podatke, kje se žival nahaja. Za odvoz poginulih prostoživečih živali, kot so srnjad, jelenjad ali divji prašiči, poskrbijo lovske družine, ko ni suma, da gre za kakšno kužno bolezen, ali niso predvideni ukrepi uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Morijeva je povedala, da če nekdo povozi našo domačo žival, na primer psa, načeloma lahko žival s ceste odstranimo sami, če vemo, da je bila cepljena proti steklini. Jo moramo pa v primerni zaščitni vrečki odpeljati na veterinarsko postajo. Od tam veterinarskohigienska služba enkrat tedensko odvaža trupla živali. Ines Mori je še dodala, da je za odvoz povoženih živali največ pozivov spomladi.
KP
Za zdravljenje otroka v tujini staršem pripada spremstvo
Bralko zanima, kakšna je pravica staršev, da spremljajo otroka na zdravljenje v tujino. Sprašuje, če staršem v času, ko je otrok na zdravljenju v tujini, pripada kakšno denarno nadomestilo. Pravice so glede na to, ali je otrok na zdravljenju v tujini ali v domovini, precej drugačne.
Pri nas ima otrok do 15. leta pravico do spremstva na vsakem potovanju na zdravljenje do slovenskega pogodbenega izvajalca. Starš lahko otroka spremlja ne glede na njegovo
zdravstveno stanje. Po 15. letu je otrok upravičen do spremstva do slovenskega izvajalca izven kraja prebivališča, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben potovati sam. Eden od staršev ima pravico do nadomestila plače zaradi spremstva na dan sprejema oziroma odpusta otroka iz bolnišnice ali zdravilišča. Za ostale dni bolnišničnega ali zdraviliškega zdravljenja otroka v Sloveniji staršem pravica do nadomestila plače zaradi spremstva ne pripada.
Če je otrok do vključno 5. leta hospitaliziran, ima eden od staršev pravico do sobi-vanja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar starš v času hospita-lizacije otroka ni upravičen do nadomestila plače zaradi spremstva ali nege.
Spremstvo znaša 70 odstotkov osnove plače
Če ima otrok do 18. leta na podlagi odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije odobren pregled, preiskavo ali zdravljenje v tujini zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja ali predolgih čakalnih dob v Sloveniji, ima na potovanju in med zdravljenjem v tujini pravico do spremstva enega od staršev, je povedala vodja oddelka za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja v murskosoboški enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Martina Copot. Starš je upravičen tudi do nadomestila plače zaradi
spremstva med zdravljenjem. V ta namen mu otrokov osebni zdravnik izda potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela oziroma bolniški list.
Medtem ko znaša nadomestilo za nego otroka 80 odstotkov osnove plače starša, znaša nadomestilo za spremstvo 70 odstotkov osnove. Sogovornica je pojasnila, da se v osnovo štejejo vse plače in vsa nadomestila, izplačana v letu pred nastopom zadržanosti starša z dela.
Za hude primere več pravic
Veljajo pa tudi pri nas izjeme, ki veljajo za starše hudo bolnih otrok oziroma takšnih, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje. V teh primerih imajo starši priznano pravico do podaljšane nege. Po besedah Copotove gre za tako imenovani »Puckov zakon«. Ta pomurski poslanec je namreč pred leti predlagal širitev pravice v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Podaljšana nega lahko traja do šest mesecev ali celo do 18. leta otrokove starosti, če tako odloči konzilij klinike, kjer otroka zdravijo. Starši težje bolnih otrok imajo takrat pravico do sobivanja z otrokom v bolnišnici. Medtem ko je njihov otrok v bolnišnici, so starši na podlagi odločbe imenovanega zdravnika upravičeni tudi do izplačila nadomestila za nego otroka.
TS
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
PODLISTEK / BUKVARNA
39
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Skromen mož velikih dejanj:
Janez Hausenbichler (8) Savinjska železnica
Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec in njen večletni župan ter podpredsednik okrajnega celjskega zastopa. Med letoma 1888 in 1893 je opravljal županske posle. Njegovo narodno zavest dokazuje tudi to, da je na začetku svojega županovanja uvedel slovensko uradovanje v trgu Žalec.
V času njegovega županovanja so začeli graditi savinjsko železnico od Celja do Velenja. Zelo si je prizadeval, da danes poteka savinjska železnica, ki je bila zgrajena leta 1891, tik mimo žalskega trga. Pri žalskem občinskem odboru se je zavzel, da je prispeval zahtevano vsoto za spremembo prvotnega načrta in da je podaril zemljišče za gradnjo železniške postaje v Žalcu.
Proga je bila slavnostno odprta 27. ali 28. decembra 1891 tako, da se je po njej zapeljal slavnostni vlak. Okrašen je bil z zelenjem in s slavnostnimi grbi, med veljaki je bil kot častni potnik tudi deželni glavar, grof Wurmbrandt. Njegov obisk je zaznamovala zanimiva anekdota: » ... deželni glavar se je k otvoritvi peljal s celim štabom višjih deželnih uradnikov in političnih prijateljev. Med potjo so ga
Dvojezična litografska razglednica Žalca, ki je bila poslana leta 1905. Na razglednici sta lepo vidni še stara cerkev sv. Nikolaja in žalska železniška postaja.
informirali, da je Savinjska dolina zelo slovensko narodna ter da je eden naj-huj ših >windišarskih< huj skačev žalski župan Janez Hausenbichler, dočim je župan v Petrovčah Lenko zanesljivo >deutschfreundlich<. >Jih bom pa že primerno poučil,< reče Wurmbrandt svojim informatorjem. A nesreča ne miruje, tudi ne pri tako slovesnih prilikah, kakor so železniške otvoritve. V Žalcu na postaji vse lepo pripravljeno: duhovščina, belo oblečene device, šolski otroci z zastavicami in šopki, požarne straže in glej - tam, dični župani iz Žalca in sosednjih občin. Grof - glavar ponosno prikoraka k tej skupini, začne s svojimi nagovori, toda spomin ga zapusti in on zamenja imena dotičnih županov. Ko mu tedaj predstavijo žalskega župana s čisto nemškim imenom Hausenbichler, se mu ljubeznivo nasmehlja, mu poda aristokratično desnico, ga lepo pohvali za njegov politični nastop ter sklene svoje milostljive besede s krepkim pozivom: >Nur so weiter, Herr Bürgermeister! < (Kar tako naprej, gospod župan!) Vse drugače pa z nesrečnim nemškutarjem, županom Lenkom. Osorno ga meri od nog do glave, osorno se glase njegove besede, ko mu reče: >Sie beschäftigen sich zuviel mit der Politik, lassen Sie diese, da Sie von ihr nichts verstehen, erlauben Sie sich keine nationalen Hetzereien und vor allem - saufen Sie nicht so viel! < (Preveč se ukvarjate s politiko, pustite jo, ker je ne razumete. Ne dovolite si nobenega narodnostnega hujskanja in predvsem ne popivajte preveč.)<« Napisi na postajah so bili v nasprotju z dogovorom le v nemškem jeziku.
KARMEN KREŽE Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Se nadaljuje ...
ALBUM S CELJSKEGA
Kopanje v Savinji
Sergej, Valentin in Ksenija Steblovnik ob Savinji v Letušu leta 1974
Jo Nesbo: Odrešenik
Harry Hole komaj kos Odrešeniku
Četrta knjiga največjega in najbolj berljivega skandinavskega avtorja kriminalk nosi naslov Odrešenik. Nesb0 je eden tistih avtorjev, ki zločine vedno postavi v zgodovinski okvir. V primeru Odrešenika je zločin postavljen v obdobje balkanske vojne, natančneje bitke za Vukovar.
Kriminalni roman, ki je bil nega lika. To je enako kot v izdan pri založbi Didakta, prejšnjih romanih depresiven, opisuje življenje in delo glav- težko razumljiv, alkoholik in
Kot majhna deklica sem preživljala poletne počitnice na celjskem Savinjskem nabrežju. Živeli smo v Ka-juhovi ulici in reka Savinja je bila samo lučaj stran. V malem parku v Kajuhovi ulici, ob Savinji, je bilo igrišče z malim bazenom in dvema tušema. Tam smo se otroci radi zbirali, sploh tisti predšolski, ki še nismo znali plavati, in se kopali ter igrali razne igre.
Seveda mi radovednost ni dala miru ... Redno sem hodila na breg reke in opazovala velike otroke, kako so plavali na drugo stran, kjer je bilo kopališče. Ta podvig me je zelo mikal in rada sem brodila po plitki reki ob njenem bregu. Nekega dne pa je odločitev padla ... Pognala sem se v vodo in začela
mahati z rokami, kot sem videla starejše, plavajoče ... Naenkrat sem izgubila tla pod nogami in se potopila. S klatenjem okrog sebe mi je uspelo priti na površje in glej ga, zlomka, obdržala sem se na površju. Še več, začela sem plavati in potem sem plavala, plavala ... Še danes me to spominja na sina, ki je kot desetmesečni shodil in potem je hodil in hodil in se ni hotel ustaviti.
Ob Savinji smo preživljali poletne dni in naših staršev sploh ni skrbelo za nas. Pomembno je bilo samo to, da smo ob dogovorjenem času prišli domov. Kako smo vedeli, da je prišel ta čas, mi še zdaj ni jasno.
Kmalu so zgradili celjski bazen in prestavili smo se tja. Vključili smo se v plavalni
tečaj in tako začeli pravilno plavati. Na bazenu se še danes nekateri iz tistih časov srečujemo.
Toda Savinja je ostala prva ljubljenka za kopanje tudi pozneje, ko sem že odrasla in si ustvarila družino. V mestu ni bila več primerna za kopanje, ker je bila preveč onesnažena. Zato smo se redno vsako nedeljo z družino odpeljali malo višje proti Zgornji Savinjski dolini in tam priredili piknik s prijatelji ter ostali ob reki ves dan. Ta navada nama je z možem ostala še danes in velikokrat preživiva dan ob reki Savinji.
Prispevala: Mirjana Ste-blovnik, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
odličen detektiv Harry Hole, ki preiskuje smrt pevca, ki ga je nekdo ustrelil na mrzlo decembrsko noč med božičnim koncertom Vojske odrešitve.
Ko strelec ugotovi, da je ustrelil napačno osebo, se zgodba začne zapletati. Avtor se vrne v zgodbo treh otrok. Mlado dekle Sofija je bilo namreč spolno zlorabljeno. V njeni bližini sta bila takrat brata Jon in Robert Karlsen. Kako je primer povezan z umorom na božičnem koncertu, izvemo šele kasneje. Harryja Hola pot dokazov zanese tudi v Zagreb, kjer se sestane s skrivnostno
O avtorju:
Jo Nesb0 (1960), norveški pisatelj, nekdanji nogometaš in borzni posrednik, je avtor enajstih kriminalk z detektivom Harryjem Holom. Njegovi romani presegajo žanr moderne kriminalke in so trenutno med najbolj branimi in prodajanimi kriminalkami. Avtorja so po svetu označili za nespornega kralja skandinavske kriminalke.
žensko, ki je na koncu ključna pri odkrivanju morilca oziroma morilcev.
Hole in njegov policijski sodelavec Halvorsen v času raziskovanja na oselskih ulicah naletita na t. i. Odrešenika, ki Halvorsena težko poškoduje. Njegova partnerka Beate, tudi zaposlena na oselski policiji,
po raziskovanju razkrije, da je noseča.
Glavni lik Hole gre na drugo delovno mesto, ob čemer mu nadrejeni podari ročno uro. Kasneje se izkaže, da je prav tiktakanje ure odgovor na ključno vprašanje pri iskanju morilca.
AH
40
BRALCI POROČEVALCI
Krepko čez polovico letovanj v Baški
V Celjskem domu v Baški je za otroki že tretje desetdnevje letovanj v letošnji izvedbi kolonije socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Več kot 200 otrok je že uživalo v programu, ki so ga pripravili vzgojitelji, ki so se tudi tokrat potrudili, da nikomur ni bilo dolgčas. Pripravili so različne razvedrilne dejavnosti, športne igre, zabavne večere ob glasbi in plesu ter delavnice, kjer so lahko otroci izrazili svojo ustvarjalnost.
Seveda sta v Baški na prvem mestu kopanje na čudoviti Veli plaži in skakanje v vodo z »mize« (to je pomol
v morju, na katerega se pov-zpnemo po lestvi in skačemo z njega). Ni lepšega, kot skočiti »bombico« in poškropiti
ostale. Pa vožnja s kanuji in supi, kjer se nekateri nalašč prevrnejo, da je zabava še večja.
Zelo dobro je bil sprejet večerni pohod z lučkami, saj po prihodu na razgledno ploščad najprej občudujemo Baško z vrha, prebere-
Najboljši v gozdarskih spretnostih
Na gozdarskem tekmovanju za memorial Milana Pogorelčnika je prvo mesto osvojil Dani Avbreht iz Škalskih Cirkovc pri Velenju. Tam je bilo tudi letošnje tekmovanje, ki se imenuje po pokojnemu gozdarju Milanu Pogorelčniku, ki je bil leta 2006 pobudnik, da bi to tekmovanje pripravljali v šoštanjski krajevni enoti zavoda za gozdove.
Do leta 2015 tega tekmovanja ni bilo, takrat so ga pripravili v Gaberkah in zadnja tri leta so ga organizirali v Cirkovcah. Tekmovalci se pomerijo v petih disciplinah (kombinirani rez, precizni rez, zasek in podžagovanje, kleščenje in podiranje na balon). Na koncu ocenjujejo natančnost in čas.
Letos je bilo prijavljenih kar 39 tekmovalcev iz različnih društev. Zmagal je Dani Avbreht, drugi je bil Janko Mazej in tretji Klemen Mazej.
Avbreht je lani postal mladi prevzemnik na domači kmetiji, ki ima 25 hektarjev gozda in sedem hektarjev travnikov. Ukvarja se z živinorejo in gozdarstvom. Ker je po poklicu lesarski tehnik, naredi tudi kakšno stvar iz lesa. Na kmetiji mu pomagajo žena Tatjana, sin Miha, hči Maša ter oče in mama. Ima tudi svoj Ansambel bratov Avbreht, v katerem igrata tudi brata Simon in Sandi.
Pred tremi leti je začel tekmovati na gozdarskih tekmovanjih z motorno žago. Za to ga je navdušil Janko Mazej iz Belih Vod (mentor in sedemkratni državni prvak v tem tekmovanju). Avbreht tekmuje v ekipi z Miho Brlecem, lanskim državnim prvakom, in s Klemnom Mazejem. Ekipa je lani osvojila dve prvi mesti in eno drugo mesto.
AP
Žalčani zmagali na Aninem turnirju
V sklopu občinskega praznika Občine Rogaška Slatina je Balinarsko športno društvo Rogaška Crystal organiziralo tradicionalni mednarodni Anin turnir v balinanju.
Sodelovale so ekipe Por-čič, Bolšec I, Bolšec II, Angel Besednjak, Celje, Šentjur, Grobelno, Sevnica, Krško ter Otok I in Otok II s Hrvaške, Benedikt, Slovenska Bistrica,
Rekreativci Rogaška, Veterani Rogaška in Žalec. Ekipo Žalca so sestavljali Lafit Kulić, Dušan Dimić, Slavko Metelko in Marija Vidmajer Slednja je bila najstarejša ženska udeleženka turnirja.
Zbrane sta najprej pozdravila Martin Kidrič, podžupan Občine Rogaška Slatina, in Djuro Uljaki, predsednik občinskega sveta Občine Prelog s Hrvaške. Jože Verk, pred-
sednik BŠD Rogaška Crystal, je balinarjem razložil celodnevni potek tekmovanja in jim zaželel veliko sreče. Po velikih preobratih, izpadih zelo močnih ekip, so se v polfinale uvrstile ekipe Celje, Žalec, Krško in Rekreativci Rogaška. Med šestnajstimi ekipami je Žalec osvojil prvo mesto, drugo mesto je zasedlo Krško, tretje Celje, četrto so si prislužili Rekreativci Rogaška. Pokale je podelil Vili Friškovic. Za dobro voljo med tekmovanju in po njem je poskrbel nekdanji balinar Josip Mališ.
MILENKA BLAŽEVIĆ
BRALCI POROČEVALCI
41
mo pravljico, med pogovorom čakamo na temo in se z lučkami na glavi vračamo v Celjski dom.
A ni le program dejavnosti, so še drugi vidiki letovanja ... Nekateri otroci imajo prvič v življenju denar za počitnice, s katerim se učijo razpolagati
~>ЛMLÜn^i • "S
in ga razporejati vseh deset dni. Nekateri ga kar hitro zapravijo, tako da morajo vzgojitelji voditi dobro evidenco, da na koncu ostane še za kakšen sladoled. Vsekakor je to dobra šola za kasnejše ravnanje z denarjem in lastnimi stvarmi. Na samostojnost se
navajajo tudi pri opravljanju različnih obveznosti. Skupno pospravljajo sobe in hodnike, skrbijo za oblačila in brisače, tudi najmlajši se samostojno umivajo in poskrbijo za svoja oblačila (po tihem jih spremljajo vzgojiteljice), samostojno obiskujejo
Zapis letujočih učenk
Zjutraj imamo telovadbo, kjer so na izbiro plavanje, tek, ples in telovadba. Vadbi sledijo zajtrk, pospravljanje in ocenjevanje sob ter odhod na plažo. Na plaži večkrat obiščemo >mizo< in se zabavamo na supih. Ob prihodu nazaj v dom nas že čakata okusno kosilo in popoldanski poči-
ambulanto medicinske sestre ob manjših in večjih nevšečnostih.
Skratka, kolonija je dobra pot v samostojno življenje, kjer je še obilo zabave in gibanja. Zato vsi obljubljajo, da se bodo še vrnili.
TO
4 »
tek. Po počitku so na vrsti karaoke, turnirji v namiznem tenisu in odbojki ter nogometu. Nato nastopi čas za popoldansko plažo, po večerji odide-mo v mesto ali si ogledamo kakšen film, gremo na pohod ali nočno kopanje. Okrog desetih je že čas, da se pogreznemo v spanec.
Hrana je odlična, saj vsak dan postavimo predse nekaj posebnega in okusnega. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno oskrbo. Otroci in učitelji se dobro razumemo. Prav vsak dan je nekaj posebnega in veva, da bo letovanje ostalo še dolgo v najinem spominu.
LARA FELICIJAN in DEJA MEŠL
»Žegnanje«vkonj na Svetem Štefanu
Konjeniško društvo Sveti Štefan je organiziralo že 17. tradicionalni blagoslov konj na Svetem Štefanu.
Sodelovali so tudi »furmani« s svojimi kočijami, in sicer Mirko Bevc iz Babne Gore, Ernest Žekar iz Dobrine, Franc Salobir in Uroš Salobir in Jelc, Martin Vahen iz Zibike, Rudi Iskrač iz Žič in Janko Novak iz Dobja.
Mirko Bevc, predsednik KD Sveti Štefan, je pozdravil prisotne konjenike in »furmane«. Blagoslov in posvetilo lastnikom plemenitih živali je opravil šentviški župnik Janez Nerad. Dogodka sta se udeležila župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket in predsednik Krajevne skupnosti Sveti Štefan Ivan Žaberl. S kočijami so se zbrani popeljali po lepem okolju Svetega Štefana.
MILENKA BLAŽEVIĆ
90,6
95,9 100,3
radio celie
Vedm 2 iMmoj /
Še eno uspešno rotarijsko leto
Rotary klub Celje je končal še eno uspešno rotarijsko leto. Klub je zadnje leto vodil Marjan Kaligaro. Člani kluba smo uspešno opravili številne dobrodelne aktivnosti.
Izpostaviti želimo najvidnejše. Med drugim celo leto štipendiramo tri nadarjene mlade umetnike, ki tudi z ro-tarijsko pomočjo uresničujejo svoje cilje na različnih umetniških področjih. Celo leto finančno pomagamo dvema osnovnošolcema in s tem omogočamo njuno udeležbo v vseh nadstandardnih dejavnostih, ki jima jih starši ne bi mogli uresničiti. Podarili smo finančno donacijo Društvu za cerebralno paralizo Sonček, s katerim smo povezani že dvajset let. Z doniranimi izdelki smo polepšali življe-
nje brezdomcem. Obiskali smo dve družini in jima s finančnimi sredstvi polepšali božično-novoletne praznike. Članica kluba je celo leto nudila brezplačno pravno pomoč stanovalcem Doma ob Savinji. Uspešno smo organizirali tradicionalni dobrodelni rotary ples in združili vse humanitarne klube na skupni dobrodelni tržnici.
Celo leto smo odlično sodelovali s pobratenim Rotary klubom Biedenkopf in z novo pobratenim Rotary klubom Veles iz Makedonije.
Vsako leto julija vodenje kluba prevzame nov predsednik. Marjan Kaligaro je tako predal vodenje Rotary kluba Celje novemu predsedniku. Klub bo eno leto vodil Franci Pliberšek. Ta je sestavil aktivno in preda-
Marjan Kaligaro je simbol predsedovanja Rotary klubu Celje predal Franciju Pliberšku.
no ekipo, ki bo z vsemi člani kluba uresničevala zastavljene programske usmeritve.
Njegove programske usmeritve so: nadaljeval bo tradicionalne vsebine delovanja kluba, kot so rotary ples, štipendiranje nadarjenih umetnikov in športnikov. Klub bo tudi v prihodnje pomagal Društvu Sonček, sodeloval s hišo brezdomcev ... Med prednostnimi nalogami izpostavlja povečanje članstva z novimi mladimi močmi in novimi idejami.
Srečanja članov bodo vsak ponedeljek, in sicer enkrat mesečno interna druženja članstva, dvakrat mesečno kakovostna predavanja zunanjih gostov, ki so namenjena spoznavanju različnih uspešnih gospodarstvenikov, direktorjev, strokovnjakov, umetnikov, športnikov, podjetnikov . z različnih področij, na katerih uspešno delujejo, enkrat mesečno bodo člani obiskali zanimive ustanove ali podjetja ter se na ta način tudi sami izobraževali.
Novoizvoljeni predsednik Franci Pliberšek bo s kakovostno ekipo zagotovo uspel uresničiti vse zadane cilje in bo uspešno nadaljeval povezovanje z ostalimi humanitarnimi klubi, ki delujejo v Celju in regiji, prav tako bo uspešno udejanjal akcije, ki izhajajo iz pobratenja s kluboma Biedenkopf in Veles.
MARIJANA KOLENKO, stiki z javnostmi v Rotary klubu Celje
ww.cinkarna.si
I CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vin Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Vsebuje:
2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201
t\
Nunam Grow a better tomorrow.
42
BRALCI POROČEVALCI
Nepozaben pohod do Triglavskih jezer
»Čudoviti svet planin,« se je slišalo med pohodniki, ki smo se prvi konec tedna v juliju odpravili do Triglavskih jezer. Bilo nas je več kot sto iz različnih krajev Slovenije, seveda največ s celjskega območja. Saj ni čudno. Organizator je bil Celjan Ludvik Stopar, s srcem in z dušo ljubitelj planin, človek, ki je vedno pripravljen pomagati drugim.
Ludvik, po planinsko Luka, že skoraj štirideset let vabi ljudi, ki si drugače ne bi upali na to pot, da se v okviru župnijskih karitas in društva medicinskih sester prijavijo in odpravijo na čudovito pot. Tako je bilo tudi letos. Bili smo raznolika skupina po starosti (od otrok do starostnikov) in seveda tudi drugače. To je zahteven projekt, da ljudje hodijo kot skupina, ki je
razdeljena na več manjših skupin, da smo tudi tisti, ki nismo zmogli hitrega tempa, vedno imeli nekoga, ki je bil v psihično oporo ali - če je bilo treba - tudi fizično. Nekateri vodniki so pomagali nositi tudi nahrbtnike. Vsi smo se veseli, polnih lepih doživetij in nepoškodovani vrnili v dolino oziroma domov.
Nekje sredi poti je bila maša, in sicer v naravi, pri
smreki, ki ima v deblu vklesano kapelico, imenovano Boltova kapela. Ne samo maša, tudi petje pohodnikov se je ubrano zlivalo z vsem, kar nas je obdajalo in prevevalo. To je bilo zares posebno doživetje. Če bi povprašali pohodnike, kaj vse jih je navduševalo, bi bili odgovori zagotovo različni: Ledvička, Dedno polje, Dvojno jezero s kočo, v kateri smo prespali,
planike, lilije, planina Ovča-rija, zabavni večer, planinski krst, planina Blato, sirovi štruklji, svizec, pogled na Komno, vzpon na Tičarco, vračanje čez Štapce po je-klenicah in še in še, česar ni mogoče zapisati in ubesedi-ti. Mislim, da lahko v imenu mnogih, če ne vseh, zapišem, da nam bo ta pohod ostal v večnem spomin, saj sem na Brezju po zahvalni maši sliša-
la iz mnogih ust: »To si želim še ponoviti.«
Če pomislim, zakaj gospod Ludvik že toliko let vodi ta pohod, poznam odgovor. Želi navdušiti še koga, da bi se odpravil na to pot. Tisti, ki ne ve, ali bi jo zmogel, naj se pridruži pohodnikom takrat, ko pot organizira gospod Ludvik s svojimi zaupanja vrednimi, srčnimi vodniki v okviru društva medicinskih sester ali župnijskih karitas vsako leto prvi konec tedna v juliju.
MARTA RIHTER
Spoznavali obnašanje
Priprave stanovalk na vlogo manekenk na modni reviji v Domu starejših Šentjur
Modna revija v Domu starejših Šentjur
Vse sodelujoče so navdušile številne gledalce in skupaj smo bili priča izjemno lepemu in pozitivnemu dogodku,
ki na izviren način slavi lepoto v starosti.
PETRA ZAVASNIK
V Domu starejših Šentjur je bila v sredo, 18. julija, posebna prireditev, posvečena našim stanovalcem. Stanovalke so tokrat nastopile v vlogi manekenk na posebni modni reviji. S tem smo stanovalkam in stanovalcem popestrili dopoldne na malo drugačen in zanje prav poseben način.
Tako so stanovalke lahko same izbrale oblačila sode-
lujoče trgovine, in sicer pod okriljem Tamare Ovnik in Dore Bolha. Oblačila so pripeljali v dvorano doma, kjer so se lahko preoblekle. Sodelujoče priložnostne manekenke so bile ob pogledu v ogledalo videti zelo ponosne ob svojem novem videzu in resnično so bile prava paša za oči. Na modni stezi so se tako pokazale v vsem svojem sijaju, ob čemer so neznansko uživale.
Prireditev je ob spremljavi glasbe vodila Tamara Ovnik.
za mizo
Neža, društvo za pomoč osebam z okvaro vida, ima sedež v Slovenskih Konjicah (Stari trg 31). Na osnovi svojega programa dela je v nedeljo, 1. julija, za slepe in slabovidne člane ter njihove spremljevalce organizirala izvedbo posebnega socialnega programa - usposabljanje za pravilno pripravo pogrinjkov, uporabo primernih kozarcev in obnašanje za mizo. Za slepe in slabovidne otroke so pripravili stik z živalmi na kmetiji Mirnik na Ljubečni.
Najprej je gostiteljica izrazila dobrodošlico in poz-
dravila vse prisotne člane ter funkcionarje društva. Nada Močenik, predsednica društva, se je zahvalila podpredsedniku Jožetu Fideršku za uspešno delo pri pridobitvi donacij za društvo. Poimensko je pozdravila nove člane, ki so bili prvič prisotni na srečanju.
Sledilo je usposabljanje. Približno petdeset udeležencev je veščine, pridobljene na usposabljanju, preizkusilo v praksi pri odličnem kosilu.
Ker je bilo vprašanj, novic in potreb po druženju veliko, se je srečanje zavleklo v pozno popoldne. Poleg pogovorov je bilo veliko ubranega in lepega petja članic in članov, ki so se
Tabor ljubiteljskih slikaj
Na gradu Komenda na Polzeli je bil 1. julija pod okriljem Zveze likovnih društev Slovenije 8. Tabor ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije.
Tabor, ki ga organizira ZLDS s pomočjo likovnih društev po Sloveniji, je vsakoletni dogodek zveze. Letošnji je bil izpeljan s skupnimi močmi KUD Polzela. Tabor ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije je projekt, namenjen druženju članov posameznih društev in nima tekmovalnega značaja. Na njem lahko sodeluje kdorkoli, ne glede na članstvo v zvezi ali društvu ter ne glede na predhodno znanje.
Letošnjega se je udeležilo dvainštirideset ustvarjalcev, ki so iskali navdih za svoje ustvarjanje na gradu Žovnek, dvorcu Šenek, gradu Komenda in drugih lokacijah v okolici Polzele.
V pozdravnem nagovoru sva udeležence pozdravila predsednik KUD Polzela Marko Slokar in predsednica Zveze likovnih društev Slovenije Klavdija Sitar.
Prijetno druženje, ki je kar prekmalu minilo, se je končalo v poznih popoldanskih urah z mislijo na čimprejšnjo ponovitev. Vsa oddana dela sodelujočih bodo prikazana na razstavi, katere odprtje bo 15. septembra 2018 na gradu Komenda na Polzeli.	Ks
BRALCI POROČEVALCI
43
»Eno je potrebno!«
Oratorij župnije v Petrovčah je letos trajal 1. do 6. julija. Udeležilo se ga je 65 otrok, za katere je skrbelo 15 animatorjev z voditelji.
Letošnje geslo oratorija se glasi: »Eno je potrebno!« To je geslo slovenskega duhovnika, misijonarja Friderika Ireneja Barage, ki je živel med Indi-
janci v Severni Ameriki. Vsako leto so na oratoriju v ospredju tudi vrednote in letos so se ob življenjski zgodbi Friderika sodelujoči osredotočili na
odločitev, kulturo, krst, nenavezanost in gorečnost. Da je bil teden res pester in zanimiv, so oratorijce obiskali tudi gostje iz zdravstvenega doma, ki so jih vodili skozi delavnice o oživljanju, zdravi prehrani, zdravem načinu življenja ... Bili so tudi v družbi skavtov iz Prebolda in s Polzele, preživeli so
čudovit skavtski dan, izdelovali so indijanske šotore in loke. Kot vsako leto so se odšli kopat, imeli so vodne igre, obiskali so jih tudi gasilci. Zadnji dan oratorija so bili že rahlo utrujeni, ampak še vedno razigrani. Za konec je sveto mašo daroval pater Ivan Ar-zenšek.	TONE TAVČAR
Bronasta odličja na mednarodni biološki olimpijadi
V Teheranu se je uspešno končala 29. mednarodna biološka olimpijada, na kateri so sodelovali tudi štirje slovenski dijaki. Tudi letos so bili naši predstavniki uspešni in so osvojili bronasta odličja.
Slovenske barve so zastopali Tina Logonder in Bor Krajnik z Gimnazije Škofja Loka, Klemen Kirbus z II. gimnazije Maribor in Tim Zaveršek s I. gimnazije v Celju. Bronasta odličja so v Teheranu prejeli Tina Logonder, Tim Zaveršek in Bor Krajnik, ekipo sta vodili Mojca in Katja Ota.
Na 29. olimpijadi je tekmovalo 270 tekmovalcev iz 70 držav, med 15. in 22. julijem pa jo je organiziralo iransko ministrstvo za šolstvo v partnerstvu z Univerzo Tarbiat Modares in Univerzo v Teheranu. Drugo leto bo olimpijada na Madžarskem.
AS
jim pridružili tudi spremljevalci. Da je bilo poskrbljene za vse tiste, ki so jih srbele pete, je na svojo harmoniko zaigrala in z lepim glasom
zapela mlada harmonikarka Mojca Juteršek.
Otrokom je bil namenjen drugi del programa, in sicer ogled živali na kmetiji. Ogle-
dali so si konje, krave, ovce, koze in različno perjad. Slepi in slabovidni otroci so se učili stika z živaljo in spoznavali, kako je za živali treba poskrbeti. Za izvedbo tega programa je poskrbela Adela Pačnik, članica društva.
Ob 19. uri so se počasi poslovili z nadvse delovnega druženja. Ugotovili so, kako je pomembno druženje in sprostitev članov.
Vodstvo društva se prisotnim zahvaljuje za sodelovanje in pomoč pri izvedbi teh dveh projektov, ki sta uspela zaradi visoke odzivnosti članstva in pripravljenosti za sodelovanje.
Vsi se že veselijo novih srečanj in usposabljanj.
MILENA JURGEC Foto: Metka Juteršek
ev in fotografov
Likof na taberhi v Rogatcu
Etnografsko prireditev so pripravili v okolju Muzeja na prostem Rogatec že dvaj-setič zapored. Tudi letos je združevala različne dogodke in vsebine.
Ob prikazu starih kmečkih opravil in veščin so prireditev bogatili še slovenski rokodelski festival Marjetin sejem, doživljajske delavnice za mlajše obiskovalce ter izbor naj sirove zavihanke Obsotelja in Kozjanskega s ciljem poenotenja in promocije te kulinarične posebnosti v sodelovanju z društvi žena in KGZ Ptuj ter s Šolskim centrom Šentjur. Naj sirovo zavihanko je spekla Anica Škrabl iz društva Gaja Rogaška Slatina.
Likof na taberhi je letos uspel zaradi sodelovanja s člani društev upokojencev v okviru Zveze DU Obsotelje in Kozjansko in z domačini izpod Donačke gore. V izvedbo prireditve je bilo vključenih osemdeset posameznikov.
Prikazali so mlačev žita in košnje ter gra-bljenja sena. Prikazi rokodelskih veščin so zajemali trenje lanu in ročno tkanje, pletar-stvo, ročno kovanje, izdelovanje rož iz krep papirja, izdelovanje brezovih metel, grabelj, klepanje kose, opletanje steklenic. Pri muzejskem vodnjaku so se predstavile Pojoče perice - Ljudske pevke Rogatec s prikazom pranja perila na »rifl mašino« in z doma narejenim milom.
Ob tem so bile še doživljajske delavnice peke kruhkov »žulik«, delavnice ljudskih glasbil, zeliščna delavnica in animacije za najmlajše obiskovalce.
Za lepo slovensko pesem so poskrbeli sodelujoči v prikazih in etno skupina Volk Folk. Prireditev je povezoval Matjaž Kitak.
MILENKA BLAŽEVIĆ, NIVES BREZOVNIK, ZKT Rogatec
44
ZA ZDRAVJE
Testiranje je nujno
ob sumu, da gre za bolezen
Virusni hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi. Med njimi so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E, ki se razlikujejo po načinu prenosa. Posledica bolezni je okvara jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo ali raka jeter. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zbirajo podatke o prijavljenih primerih virusnih hepatitisov v Sloveniji, toda še vedno se za testiranje odloči premalo ljudi. V zdravstvu zato pripo- tivne ukrepe sodijo dosledna
ročajo testiranje za vse, ki so ali so bili v preteklosti izpostavljeni tveganim vedenjem oziroma situacijam. Testiranje za hepatitis B in C je usmerjeno predvsem na ciljne skupine s povečanim tveganjem, kot so intravenozni uživalci drog, okuženi z virusom HIV in ostalimi spolno prenosnimi okužbami, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, a tudi zaporniki. Med preven-
uporaba kondoma izven stalnega monogamnega partnerstva in abstinenca od ilegalnih drog oziroma dosledna uporaba sterilnih igel pri prebadanju kože in sluznic. Pomemben preventivni ukrep je tudi testiranje, kadarkoli obstaja sum, da gre za okužbo, saj je pravočasno zdravljenje ključ do preprečevanja resnih posledic omenjenih bolezni.
SŠol
Osemindvajseti julij je svetovni dan hepatitisov, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija določila na rojstni dan nobelovca profesorja Blumberga, odkritelja hepatitisa B. Namen svetovnega dneva hepatitisov je osveščanje ljudi o virusnih hepatitisih.
Hepatitis
Okužba s hepatitisom A
ni kronična in je pogost spremljevalec slabih higienskih razmer. S človeka na človeka se prenaša s socialnimi stiki, na primer s prenosom z okuženimi rokami ali predmeti. Poznamo tudi okužbe, ko je okužen vodni vir. Najboljšo preventivo predstavljata upoštevanje higienskih standardov in redno umivanje rok. Proti hepatitisu A se lahko cepimo, kar je posebej priporočljivo ob potovanjih v predele sveta, kjer so slabše higienske razmere in je bolezen endemična.
Okužba s hepatitisom B
je lahko kronična in se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, vbodi z ostrimi predmeti, onesnaženimi z okuženo krvjo, pri izmenjavi pribora za injiciranje drog in z matere na otroka. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi se je mogoče okužiti tudi pri medicinskih ukrepih, kot so posegi ali transfuzija krvi. Najboljšo preventivo predstavljata cepljenje, tudi novorojencev kužnih mater, in uporaba kondoma. Pri odvisnikih je najboljša preventiva uporaba sterilnega pribora pri injiciranju drog.
Okužba s hepatitisom C
je prav tako lahko kronična, prenaša se s krvjo in z njenimi pripravki. Ljudje se lahko okužijo z izmenjavo pribora za injiciranje, pri medicinskih posegih v državah z nizkimi zdravstvenimi standardi, pri prebadanju kože ali sluznic ali pri spolnem odnosu. Najboljša preventiva je uporaba kondoma in uporaba sterilnega pribora za injiciranje drog pri odvisnikih. Cepivo proti hepatitisu C ni na voljo, vendar kljub temu obstaja učinkovito zdravljenje.
pomeni vnetje jeter. Koren besede je nastal iz starogrške besede hepar (slov. jetra). Znano je, da različni virusi »napadajo« različne, vendar za določen virus točno določene vrste celic v telesu. Virusi hepatitisa škodljivo delujejo na jetrne celice, imenovane hepatociti. Po okužbi virus po krvi pride do jetrne celice in vdre vanjo. Nekateri virusi hepatitisa jetrno celico napadejo neposredno in jo poškodujejo oziroma uničijo, drugi se v njej le naselijo, s čimer sprožijo močan odziv te- I lesnega imunskega sistema, ki povzroči ^ vnetno reakcijo in napad na lastne z virusom okužene jetrne celice, ki zato propadejo.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
95.1 j 95.9 j 100.3 j 90.6 MHz
www.radiocelie.c
d me v POGLED flUB
VRTNARIMO
45
V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini hranijo več kot sedem tisoč različnih kaktusov in drugih sočnic.
Vsak lahko ima kaktus
Bodičaste rastline, kot so kaktusi, ne zahtevajo veliko truda in skrbi
V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini hranijo več kot sedem tisoč vrst kaktusov in drugih sočnic. Skrbnica Lučka Lipnik, ki goji in cepi kaktuse, je povedala, da so ti zelo nezahtevni za vzgojo in da jih ima lahko prav vsak.
Semena sadimo marca ali aprila. »V plato, kamor semena nasadimo, damo zdrobljeno opeko in mivko, ne pa zemlje. Seme nato posadimo in ga orosimo ter pokrijemo s prozorno folijo. Čez dan ga pustimo pokritega in čez noč odkrijemo, tako počnemo mesec dni. Semena večinoma vsa vzklijejo, vendar čas, ki ga potrebujejo za to, je različen. Nekatera semena vzklijejo po štirinajstih dneh, druga potrebujejo tudi do pol leta. Ko vzklijejo, jih pustimo še leto v platoju in jih šele nato prepi-kiramo,« svetuje skrbnica, ki se z vzgojo kaktej ukvarja že vrsto let.
mm*
li,« je pojasnila Lipnikova. V zimskem času je treba kaktuse hraniti na temperaturi od pet do deset stopinj Celzija v temnejšem prostoru, saj ne potrebujejo svetlobe. Prav tako jih pozimi ne zalivamo. »Ko imamo mlade sadike, jih do tretjega leta hranimo na temperaturi približno 16 stopinj. Kadar kaktuse ves čas hranimo na sobni temperaturi, jih rahlo zalivamo dvakrat na mesec,« je še svetovala Li-pnikova. Pomembno je tudi, da kaktusov spomladi, ko jih presadimo, ne zalijemo. Čeprav so lončnice, jih ne zalijemo, ko jih presadimo, saj se lahko zgodi, da zgni-jejo. »Ko presajamo, najprej kaktus damo iz lončka in ga pustimo teden dni v senci, da se korenine osušijo in zacelijo na delih, kjer bi lahko bile poškodovane. Nato jih presadimo v suho zemljo in jih mesec ne zalivamo,« svetuje skrbnica.
1 Škodljivci
Kaktusi zaradi bodic nimajo veliko naravnih škodljivcev. Vseeno se na njih pojavlja vatasta uš. »Najpogosteje jo najdemo na koreninah, kjer od spodaj zajeda kaktus, ta pa se zaradi tega posuši ali zgnije.
Pozorni moramo biti tudi, če je kaktus poškodovan, da ne pride vlaga v stik z rano na rastlini, saj lahko kaktus prav tako zgnije,« pojasnjuje Lipnikova. Pogosto na kak-
tejah zasledimo tudi pršico, imenovano rdeči pajek, ki je prisotna predvsem poleti, kadar je vroče in suho. »Pred škodljivci kaktuse zavarujemo s škropljenjem, vendar moramo poznati škropiva, da jih ne dodajamo pretirano in da ne onesnažujemo okolja,« še opozarja Lipnikova.
Cepljenje kaktusov
Kaktusi so različnih vrst, nekateri imajo korenine, drugi jih nimajo. Pri cepljenju kaktusov se za podlago uporabljajo navadni kaktusi, kot je ehinopsis, najbolj primerni pa so tisti kaktusi, ki hitreje rastejo. »Cepimo jih le poleti, saj so takrat najbolj sočni. Najprej moramo oba kaktusa obrezati. Če tega ne naredimo, sredina upade. Orodje, s katerim obrezujemo, mora biti razkuženo. Nato kroga, ki označujeta sredino kaktusov, sestavimo in ju obtežimo. Nato cepljenca postavimo v senco in ga tam pustimo približno štiri do pet dni, nato utež odstranimo. Vrhnji kaktus, ker ima dostop do močnejšega koreninastega sistema, raste hitreje. Vendar podlaga zdrži le od pet do šest let,« je razložila Li-pnikova. Kaktuse lahko tudi obrezujemo z namenom, da ne zrastejo previsoko, vse od marca do avgusta. Prav tako je pomembno vedeti, da kaktuse presajamo le na štiri ali pet let. Previdni moramo biti predvsem pri starejših rastlinah, saj so občutljivejše.
ANJA HOHLER Foto: GrupA
Setveni koledar
Skrb za kaktuse
Pri vzgoji kaktusov moramo biti pozorni predvsem na zalivanje. »Med poletnim ča-
som, torej od marca do konca avgusta, kaktuse temeljito zalivamo le enkrat mesečno. Nato pustimo, da se zemlja popolnoma osuši, in jih šele
nato ponovno zalijemo. Kadar so kakteje izpostavljene temperaturam, višjim od 35 stopinj, jih ne zalivamo, saj bi jih s tem dobesedno skuha-
2. ČE	—, od 8. ure list
3. PE	list
4. SO	plod
5. NE	plod do 16. ure, od 17. ure korenina
6. PO	korenina
7. TO	korenina
	
8. SR	cvet
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
Moj
vrtnarski ponos
Uredništvo Novega tednika v sodelovanju s Semenarno Ljubljana, Vrtnim centrom Kalia, izbira najlepšo fotografijo vašega vrtnarskega dosežka.
VRTNI CENTER
Sodelujete lahko vsi, ki ste posebej ponosni na zeleni ali cvetoči dosežek v svojem vrtu. Fotografije svojega balkonskega cvetja, zelenjavnega vrta, grmičevja, okrasnih zasaditev gred ali pridelkov nam pošljite do vključno 27. avgusta 2018 na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti na Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo fotografijo po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili z vašim imenom in s krajem, od koder prihajate. Zmagovalno fotografijo bomo razglasili 30. avgusta.
Nagrade podarja Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia.
VABLJENI K SODELOVANJU!
46
RAZVEDRILO
Blondinka za volanom
Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
Vstajenje
Po cerkveni poroki so pred cerkvijo pripravili pogostitev in povabili župnika ter cerkvenega ključarja in jima preveč nalivali dobrega vina. Po slavju sta nemočno obsedela na stopnicah v župnišču. Izčrpana sta se pogovarjala in ključar je župnika vprašal: »Gospod župnik, ali verjamete v vstajenje?«
Župnik: »Vsaj pol ure še ne.«
Mlajša
Ženska že malo v letih je prišla k zdravniku, ker se za njo niso več obračali moški. Zdravnika je prosila, če ji lahko predpiše nekaj, s čimer bi bila videti mlajša.
Zdravnik: »Ali bo duda dovolj?«
Posvojitev
Peter in Zofka sta se odločila za tečaj angleškega jezika. Soseda ju je vprašala:
»Kako to, da sta se pri teh letih odločila za učenje angleščine?«
»Posvojila sva otroka iz Anglije in bi rada znala angleško, ko bo znal govoriti, da se bomo razumeli.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo
objavili.
Vitamin B
V pivu je vitamin B.
Če popiješ eno pivo, je to vitamin B1.
Dve pivi - B2.
Šest piv - vitamin B6.
Dvanajst piv - B12.
Če popiješ celo »gajbo«, je to B-kompleks!
Na izpitu
»Kaj mislite, da bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela 30-krat hitreje kot zdaj?«
»Plačo bi dobivali vsak dan.«
Modrosti
Ljubljančan: »Lačen sem ful drugačen!«
Štajerec: »Trezen sem ful brezvezen!«
Nesreča
»V kakšnih primerih črna mačka prinaša nesrečo?«
»Če si miš.«
Kosilo
»Draga, kaj je za kosilo?«
»Ikea sendvič!«
»Kakšen pa je?«
»Vse sestavine so v hladilniku, samo sestavi ga!«
Telefon
»Prodal sem iphone.«
»Kako pa to, saj si ga šele kupil?«
»Ugotovil sem, da so mi prodali rabljenega. Jabolko je bilo pogrizeno.«
Oven
Tehtnica Km
»Dragi, zamujam. Kolona je.«
»Kako dolga pa je?«
»Ne vem, sem prva v njej,«
Г

Na plaži: "Ana, glej tam
ИИнКов
Moški nekoč in danes
Današnja vremenska napoved
Kako se imenujejo otroci, rojeni devet mesecev po poletnih počitnicah?
Morski sadeži.
Včasih smo si pred vhodom v hišo brisali čevlje, danes brišemo sporočila na telefonu.
Kakšna je razlika med slovenskimi košarkarji in hrvaškimi nogometaši?
Naši zmagajo v finalu ...
Zapomni si! V življenju ne moreš osrečiti vseh. Nisi pivo niti čevapčič.
Sanjam, da bi bil matematik in da bi se vsako jutro zbudil z dvema neznankama ...
Z vso energijo in strastjo se boste lotili novega posla, zato uspeh ne more izostati. Veselili se boste tudi novih idej, ki bodo kot vulkan prinašale spremembe. Pazite, da ne boste preveč neučakani, saj bo močan vpliv planetov v ognju povečaval vaš adrenalin. Mars, vaš vladar, biva še vedno v vodnarju, zato vam idej ne bo primanjkovalo. Vpliv preteklosti bo zelo močan.
3ik

tvojega moža, govori z neko
žensko." "Pustiva ga, me prav zanima, kako dolgo lahko trebuh #	noter vleče." лк
(kW
Rak
Lev
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Poslušati morate glas svojega srca in drzno stopiti naprej. Čaka vas prijetno presenečenje, na katerega niste računali. Za spremembo boste imeli tokrat vajeti v svojih rokah. Vaša vladarica v znamenju device vam lahko prinese kar nekaj dobrih odločitev, še posebej v odnosih. Nekoga boste zelo pogrešali in naredili nekaj več kot v preteklosti.
škorpijon
Z velikim veseljem boste zgrabili priložnost, ki se vam bo pokazala, in se veselili novih priložnosti, ki vam jih prinaša življenje na poslovni poti. Nehote boste imeli občutek, da ste vse to že doživeli nekje drugje in z drugimi ljudmi. Vaša vladarica bo v tem tednu še vedno v znamenju device, kar pomeni, da boste analizirali pretekle korake in ustvarjali nove. Poslovne priložnosti se vam bodo kazale druga za drugo.
Pazite, da ne boste na nekoga pozabili, kar bi lahko bila težava, ki bi se odražala predvsem na poslovnem področju. Sijajne ideje se bodo lepo dopolnjevale z dogodki, ki bodo zelo intenzivni. Retrogradni Merkur vam bo prinašal težave, izpostavljene v preteklosti. Težko boste stopili čez neko težavo, zato vam bo vzela veliko dragocene energije.
Strelec
Dvojčka
Naredili boste načrt, kam in kako. Tujina bo imela pri vaših odločitvah globlji pomen, vendar nikar ne zanemarite pomembnih malenkosti iz preteklosti. Na poti so novice, ki vas bodo presenetile in vam dale nov zagon. Poskušali boste nekaj čisto novega in se ob tem počutili odlično. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, vpliv preteklosti bo močneje deloval na vsa področja vašega življenja.
Prevladal bo vaš prirojeni smisel za optimizem, zato vam kaj hujšega ne sledi. Nasprotno od tega, veselili se boste lahko novih zmag, ki vam jih prinašajo dobre in predvsem tehtne odločitve. Naredili ste že odločilne korake, ki se že kažejo. Dobro boste napredovali tudi v ljubezenskem odnosu, saj boste jasno in glasno povedali, kakšna so vaša pričakovanja.
Kozorog
Naredili boste čudovit vtis pri nekomu, ki vam pomeni več kot samo prijateljstvo. V poslovnem smislu se vam bodo zgodile pomembne spremembe, ki bodo močneje vplivale na vašo prihodnost. Poskušali boste nekaj novega in se ob tem počutili odlično. Na poti so večje spremembe, ki bodo odraz odločitev, ki so bile že sprejete v preteklosti. V ljubezni se vam obetata sreča in večji preobrat.
Izogibajte se ljudem, ki vam prinašajo samo težave in skrbi. Obrniti morate nov list v življenju, ne glede na to, da ste naredili kar nekaj velikih usodnih napak v preteklosti. Ne izgubljajte dragocene energije tudi na delovnem področju, saj je že skrajni čas, da naredite nekaj več. V ljubezni se vam obetata sreča in harmonija, vendar boste previdno ravnali in ne boste ponavljali starih napak.
Vodnar Цд
Dogajale se vam bodo spremembe, na katere niste pripravljeni, zato boste v mnogih primerih sunkovito branili svoje stališče. Nikakor se vam ni treba počutiti ogroženo, saj so vse spremembe izredno obetavne za vašo prihodnost. Naredili boste nekaj usodnih korakov, vendar nanje ljudje v vaši okolici ne bodo pripravljeni. Borili se boste za svoje pravice in bili pri tem nemilostni.
Presenečeno boste ugotovili, da nekomu pomenite več le kot zabavo in druženje. Premišljevali boste, ali je čas za spremembe res ugoden ali boste raje ostali trdno z obema nogama na tleh. Vpliv planetov ni ugoden za večje spremembe, zato raje ne sprejemajte večjih odločitev. Vpliv ognjenega leva močneje deluje na vaše znamenje, zato se lahko pojavita nihajoče razpoloženje.
Ribi
Devica
Kar pogumno stopite iz ozadja, ne glede na to, da se v teh dnevih ne počutite dovolj samozavestno. Čas je ugoden, da aktivirate vsa svoja poznanstva, da boste razrešili kočljivo zadevo, ki se kaže na vaši poslovni poti. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, zato se vam lahko nakopičijo težave, na katere niste pripravljeni. Pogumno rešujte težave, ki so del preteklosti, in se izogibajte pomembnejšim odločitvam.
Poskrbeti morate, da bo vaša moč zbranosti večja kot v preteklem obdobju, in vse bo, kot mora biti. Ne glede na to, da ste z nekom pretrgali stike, vas bo mikalo, da bi jih ponovno obnovili. Retrogradni planeti vam bodo vračali preteklost in z njo lahko pričakujete tudi spremembe, na katere ne računate. Nič ni večno, boste znova in znova ugotavljali in z malo spretnosti obrnili zadeve v svoje dobro.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Vse slikovne šale vir: splet
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Preden se pogovoriva o stranskih učinkih, mi prosim povejte, kako hormoni vplivajo na ...
VELIKA
RI2AM E KOLIČINA U0AH E
RAZGLASITEV (PUBL.)
RAZDELITEV NA DELE
LATINSKI PREDLOG
ROGOVJE
BREZ PAROŽKOV
GRŠKI OTOK V KIKLADIH
OŠABNOST, PREVZETNOST
ASHTON KUTCHER
PUŠKA
Povsod S TREMI z vami CEVMI AVTOGRAM
IME VEČ PAPEŽEV
OVALNI KROŽNIK
DAVID NIVEN
OTOK V GEOGRAFSKIH IMENIH
STAR MOŠKI
ZNAČILNOST
RADIOAKTIVNEGA
16. IN 24. ČRKA
KREPEK ČLOVEK (EKSPR.)
NEKD. SL. ATLETINJA (JOLANDA) VRSTA MAMILA
PLOŠČAT ŠTIRIOGLAT PREDMET PRAKANTON V ŠVICI
24
HRANA KITAJCEV
ŽELEZOV OKSID
ANGLEŠKI VEZNIK
SLOVENSKI MIKROBIO-LOG (MIHA)
ZAMISEL, NAČRT
RADIAN AMERIŠKI IGRALEC (BRUCE)
22
RAZLIČNA VOKALA
ŽIVAL, KI LETA
JEZDEC (REDKO)
14
FRANCOSKO MESTO
DAVID COULTHARD 18
PREBIVALKE ČIKAGA
KAR SE ODPLAČA
ODPRTO OGNJIŠČE
SIBIRSKA REKA
FILMSKI ŠKOTSKI OVČAR PODEŽEL. NASELJE
SRBSKA FOLK PEVKA
AZIJSKA DRŽAVA
IGRALKA KACJAN PRIZNANJE PORAZA
DRŽAVA V JUGOZAHODNI AZIJI
IGRALNA MIZA PRI GRKIH IN RIMLJANIH
GRŠKI JUNAK VRATNI PODBOJ (POG.)
TRDO ŽGANA GLINA
ZAŠČITNO OBLAČILO
19
SLOVENSKA NAPOVEDO VALKA
TRETJI SKLON
DOLGA PREPROGA
ŽGALEC APNA
PREČNI TRAM V KOZOLCU
MEŠANICA ZA V PLAVŽ
VRSTA STROČNICE
KILOPONDMETER
KREATOR (GIORGIO)
ŠESTNAJ-STINKA TISK. POLE
VODNA RASTLINA
NIZ. KRALJ. PRESTOLNICA
FONTANA V RIMU
IGRALKA KRALJ
15
DRUGAČE, Z DRUGIM IMENOM
UPODAB-LJAVEC VSAKDANJIH Č PRIZOROV IZ ČERNEJ ŽIVLJENJA
TATINSKA PTICA
MILANSKI NOG.KLUB SENATORJI V ST. RIMU
20
VRHNJE OBLAČILO
DANNY KAYE
ANICA
AFRIŠKI VELETOK
ŽENSKA, KI KAJ MERI
DVIGALO (POG.)
BREZALKOHOLNA PIJAČA STROJ ZA MLETJE
NENADNA POLICIJSKA AKCIJA
ŽIVAL S KLEŠČAMI PRITLIKAV KONJ
KRAJ PRI DOMŽALAH
NEKDANJA SLOVENSKA MANEKENKA GAZIBARA
IVAN JEZERNIK LETALO, AEROPLAN
EGIPČANSKI BOG SONCA ANGLEŠKI IGRALEC HOWARD
23
LAVRENCIJ RAHEL PREMIK ZRAKA
ZDRAVNIK STARO-NA KLINIKI GRŠKA (ŽARG.) POKRAJINA
SLOVENSKA REŽISERKA (DJURDJA)
MEDVED (SLABŠ.)
10
PREBIVALEC AKRE
13
17
SUDOKU 320
		5				9	3	
			6		1		5	
	6	2			7			
8	7			9				
6			8					
9							1	4
2	9							
			1	4	6			
						3	6	7
SUDOKU11
9			4			3		5
7					1			
2						6		
3		4	7					2
		2				9		6
			3	6				7
	3			2			8	
				8			5	
	1				9			
REŠITEV SUDOKU 319 REŠITEV SUDOKU 10
3	7	9	5	8	1	4	6	2
4	1	2	9	6	3	8	7	5
6	5	8	4	7	2	9	1	3
8	3	4	1	2	9	7	5	6
2	6	1	7	5	4	3	9	8
5	9	7	6	3	8	2	4	1
1	8	5	3	9	7	6	2	4
9	2	6	8	4	5	1	3	7
7	4	3	2	1	6	5	8	9
4	9	8	6	7	5	2	3	1
7	2	1	8	9	3	5	6	4
6	5	3	1	4	2	7	8	9
1	7	5	4	8	6	9	2	3
8	3	6	2	5	9	4	1	7
2	4	9	3	1	7	6	5	8
3	8	7	5	6	4	1	9	2
5	1	4	9	2	8	3	7	6
9	6	2	7	3	1	8	4	5
3
OBRI
2
9
7
4
8
RENIJ
16
5
21
11
12
POD
6
novi tednik
Vedno? г 1ллто?ј /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. avgusta.
Geslo iz številke 30: Prazne buče močno donijo. Izid žrebanja
1.	nagrado, mesečno karto Top-Fita Celje za osem obiskov, prejme Barbara Lovrenčič iz Žalca.
2.	nagrado in 3. nagrado, karto za enkratni obisk Top--Fita Celje, prejmeta Olga Pinosa iz Celja in Mira Abram iz Gorice pri Slivnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
48
RUMENA STRAN
Celjske zanimivosti na drugačen način
V zanimivi promocijski kampanji, ki te dni po Sloveniji opozarja na privlačnost knežjega mesta, je gotovo najbolj markanten lik Friderika II., ki ga je predstavil rokometaš Miha Žvižej. Morda bo kdo rekel, da je bolj podoben Vikingu, kar tudi ne bi bilo daleč od resnice, saj se očitno čuti vpliv Danske, kjer si je ustvaril družino. Ob njem se v vlogi Veronike pojavljata še plesalka in koreografinja Gea Erjavec ter atletinja Tija Ocvirk. Prva je imela adrenalinsko preizkušnjo med fotografiranjem na Celjski koči, druga pa je bolj umirjeno lahko uživala v prijetnem okolju Pelikanovega fotografskega ateljeja. Kot kaže, je bil Friderik utrujen po spustu s Celjske koče.
Foto: MATEVŽ KOSTANJŠEK
Bravo, Načevski!
Koncert v dnevni sobi
Verjetno ni veliko tistih, ki se ne bi strinjale, da bi jim na dom prišel zapet Jan Plestenjak. Po zaslugi Citycentrove nagradne igre je to veselje doživela Alenka iz Celja. Njena družina in prijatelji so na akustičnem koncertu v domači dnevni sobi doživljali nepozabne trenutke. Po zelo čustvenem koncertu je sledilo še druženje, deljenje avtogramov in fotografiranje za trajen spomin.
Foto: arhiv Citycentra
Jan je v Alenkin dom prinesel veliko smeha in tudi nekaj solz.
Nekdanji mednarodni rokometni sodnik Janko Pože-žnik je vložil veliko truda, da je Celje dostojno sprejelo in gostilo mladinske reprezentance na evropskem prvenstvu. Predstavnik organizacijskega odbora prvenstva je bil po zaključku finalne tekme in pred podelitvijo priznanj v družbi Dragana Na-čevskega (levo), šefa sodnikov pri Evropski rokometni zvezi. Vplivni Makedonec je najbrž poskrbel, da sta Amar in Dino Konjičanin iz Bosne in Hercegovine sodila Sloveniji proti Islandiji in Franciji, Črnogorca Miljan Vešović in Novica Mitrović pa proti Portugalski. Oba para sta delo opravila vrhunsko, poskrbela sta, da ni bil nihče oškodovan. Bravo in hvala, Načevski! Naši rokometaši niso imeli dodatnih ovir na poti proti zlatu.
Foto: GrupA
Skupinska fotografija za trajen spomin
Skupne teme
Tara Prodnik se ukvarja s friziranjem in z ličenjem, v prostem času pa je tudi ljubiteljska igralka. Verjetno je to ena od skupnih tem, o katerih lahko razpravlja z Miho Firštom, ki je sicer glasbenik, a je pred kratkim odkril še en svoj talent in je navduševal kot igralec v monodrami, v kateri mu je družbo delal njegov kontrabas.
Foto: GrupA