Usmerjeno izobraževanje
Velike spremembe
Z NEPREMIŠLJENIM KORAKOM LAHKO PO-VZROCIMO VEC SKODE KOT   PA   KORISTI
Izobraževanje je eno od najpomembnejših področij v naši družbi, saj je z njim pogojena kvaliteta dela. Tega dejstva pa se na žalost še ne zavedamo v zadostni meri, saj naše šol-stvo še vedno temelji na osnovah predvojnega šolskega sistema, sistema, ki je nastal v času kapitalističnih družbenoekonomskih odnosov in je bil popolnoma ločen od proizvodnje, s tem pa je bil onemogočen vsakršen vpliv deiavcev na proces izobraževanja.
•  Samoupravni sistem združevanja dela in sredstev zahteva korenite spremembe v proce-su izobraževanja in usposabljanja za delo. V pieteklih  letih  smo  širili  šolske  zmogljivosti, ne da bi pri tem upoštevali interese in potrebe združenega dela. Poleg tega pa se pojavlja ve-dno večji osip učencev srednjih šol in študen-tov, kar je posledica nepravilnega in nepopol-nega  poklicnega   usmerjanja.    Velik   problem predstavljajo   tudi  prenatrpani  učni  programi, učbeniki, polni odvečnih in nepotrebnih podat-kov, zelo dolga doba študija in kljub velikemu vpisu majhno število diplomantov.
•  Usmerjeno izobraževanje zajeraa takore-koč vse oblike in načine usposabljanja in izo-braževanja za delo, za poklic, kakor tudi pre-verjanje usposobljenosti in znanja in to ne sa-mo učencev v šolah temveč prav tako tudi de-lavcev v združenem delu.
•  Vendar samo sprememba imena še ne po-meni dejanske spremembe vzgojno-izobraževal-nega procesa. Bistvena težnja usmeijenega iz-obraževanja je v usmerjanju mladine   v   tista področja, ki so v skladu z željami in nagnjenji mladih,  v skladu s sposobnostjo in predvsem v skladu z družbenimi interesi   in   potrebami. Nedvomno pogojuje uspeh tudi zagotavljanje ustreznih učnih pogojev. V ta namen prav zdaj teče akcija o brezplačnih učbenikih, izpeljana je bila javna  razprava o  štipendijski politiki, premalo   pozornosti pa še   vedno   posvečamo problemu dijaških in študentskih domov.
•  Težnja združenega dela bi morala biti po vplivanju in prilagajanju izobraževanja svojim potrebam.  V ta namen morajo  OZD  posvetiti več pozornosti svojim kadrovskim službam, saj bodo le-te glavni nosilci procesa usmerjenega izobraževanja s strani združenega dela.
•  Njihova naloga bo  posredovanje podat-kov o tem, kakšne in kako usposobljene kadre potrebujejo, saj lahko le na podlagi teh podat-kov šolstvo izdela ustrezne programe in s tem pokrije potrebe združenega dela po kvalitetnih in usposobljenih kadrih.
•  Mladina je specifičen del družbe, za kate-rega je značilen proces izobraževanja in uspo-sabljanja za bodoče delo. Prav zato je naloga ZSMS, da predoči problem usmerjenega izobra-ževanja kar najširšim krogoni mladih — tako s  področja izobraževanja kot tudi  s področja združenega dela, saj prav ti mladi iz dneva v dan postajajo vedno manj objekt in vedno bolj subjekt v procesu vzgoje in izobraževanja.
•  Začetek novega sistema izobraževanja je bil napovedan že za leto 1978, pa je bil kasne-je prestavljen. Po predvidevanjih bo to mogo-če šele leta 1980. Vendar je tudi to samo pred-videvanje,  saj  položaj   še ni zrel za tako po-membno  odločitev,  z nepremišljenim korakom pa lahko povzročimo več škode kot koristi.
Marko Kapus