g. itCTfflB. t HpilM, t pM, 1 wrei ffil. XL¥IIL Icto. •StarenU Narod" vdjt t MMtl—. na đom dostavljen: ■ ▼ upravtiišM pnyt—ii: eelo Teto naprcj • * • • K 24'*- I celo Ttto naprcj . t . K 22>— pol leta „ • • • • « 12*— I pol te*« m • • • • „ li-— četrt leta » • • • • . 6-— I četrt leta „ • • • • # 5*50 na Kese* « . • • . , 2*— ■ ni bickc m • • • • , 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj. TređnlStvoi Kaaliovs mile« it 5 (v prifiičju kv©,) teMea M. *f. tata* *qafc .#■» o«6^tTxt«il aa4*lS* te prozaik*. teatra ti vet)»$o: ptltnatf ■ peti* vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vf*. mm trtkrat aH v^kmtlo 1? vin Pa rte in zahvala vrsta 20 via fffcfJMio vrst« 30 vi*. M večjih tnsercijth po dogovoru. UptavflBtv« Mj at patili*)*«*očnine, reklamacije, inserati Ud, t« fe »dff%iJstrativne stvari ■ ■ Twmmmmmm iasaJUui *•!«• to vinari«*. ■ Ma pitmcM narobila brez tstti^bne vpos!atve naročninc at ne ozira. wMaTaTtaW H||pmau telelos tu S*. .Slovenski Narod* Telia 90 poitli za Avstro-Ogrsko: . za Nemčljo! eek» teto skupaj naprej . K 25"— I celo leto naprej . . K 30*— pol leta m «... 13--- I Ameriko in vse druge dežele: četrt leta „ „ . • • 650 I 5 na mesec . » > • • 2-30 ■ celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašaniem glede fnstratov se na: priloži za odgovor dopisnica ali zrtamka. GpriTolštvo (spodai, dvonšće ievo). SuilOTS ulica it S, telefon št 85- Potolčeni Rusi pri Zak!yczinu. - Boji ob Laborczi !n pri Cisni. — Potopljen franeoski munlcifskl parnik. — Nemški uspehi pri Arrasu in v Argonih. — Odbiti ruski napadi pri Grodnu in LomzL — Novi boji pri Myszy- niecu in Przasznvszu. BOJI OB LABORCZI IN PRI CISM. ODBITI RUSKI NAPADI PRI BIA- UGRODU. Diina\ 4. marca. (Kor. urad.) Uradim razglašajo, dne 4. marca: Na reki BiaH lugovzhodno od ; Tskfvczina ?mo včeraj po krvavetn ho]'\ potisni!! prodira?oee rtiske čete. Na ohen stranch doline Lahore za '■n na visinata severno od Ctsne traja-jo boj! mestoma tud? ponoč?. PovmmJI, kler se je našim četarn posrećilo pridobiti na prostoru, po-: kuša *cvražrJk opetovano s proti-riapad?, ki tih ^selei krvavo odbijamo. Ziasn ob cesti pri Bialigrodu $0 posku5fll Rusi v gostem snežnem meiežn prodirati z moćnim! četarai. Nanad. ki ie bif dospel do naj-M?2'*:'h distsne, se :c končno c-opolno-ni3 rszbi! ob ognju naših topov in strojnih pušk. Sovražnik le imel tež-ke izsrnbe. N2 ostali fronti nobene bistvene i^preiTiembe. samo topovski boi . Pred Przemyslom vlada mir. Nametnik načelnika generalnega ^taba pl. fiofer, fml. * * CDBITI RUSKI NAPADI NA POLJSKE M. Berolin, 4. marca. ^Kor. urad.) Porocilo Wolffovega u rada: Veliki glavni stan, dne 4. marca. Vzhodno bojišče. Ruski napad! sevemozapadno od Orodna 50 prišli v naš artiljerijski ogenj z boka ter se ponesrečili. Tuđi severnovzhodno od Lomze so se s težkimi izgubami razbili ruski napadi. V okoHci južno od Myszynieca 1/1 Chorzeie. kakor lađi severnoza-padno cd Prza?znysza so Rusi obnovili svoje nasade. Na ostali frooti nobene izpre-membe. Vrbovno armadno vodstvo. • « m BOJI V KARPATIH. .»Magvar Orszag^ poroča iz, Epeiiesa: Med Volovcem in desnim bregom Makovice se vrše ljuti boji. Naši pridobivajo prostora. Boj je na i obeh straneh silno ljut j Voiaški sotrudnik lifta vTages-pO5t«* razmišlja o zadnjih uradnih komunikejih tako - le: Skoro vsak dan slisimo o prav velik^uspehih naših, iunaško se bo-rečih >cei. Da te uspehi primerno ocenimo, se moramo spomniti, da so prešli Rusi že nekako pred mese-cem. ko so dobili na v^eh frontah niočna oiačenja. v ofenzivo. Nič ne ilustrira tega zelo važnega dejstva boli jasno, kakor ruski protisunek na severnem Pr.ijskem in v vzhr»dnii Prusiji. ki se ]e pri^el kmalu pc- uni-čeniu X. armade ter tore] dok: -uje, da 50 bile pripravljene močne rezerve. Morda se rnoćnejse čete S' pri-Čele že prej ofenzivo proti naši ;ron-ti v Karpatih v ćeli njeni dolž: . Ti napad:, izvedeni z navađno : J?ko trdovrafnos-jo in prizr.arja vredno bravuro, so bili vsi ustavljeni. Pone-kod se je našim Četam celo posrećilo, s spretnimi protisimki pridobiti I na terenu, takt zlasti v centralnem delu grozdnatib^Karpatov. 1 ♦Berliner Tagablatt« piše: V bo- jih v Karpatih »e staviio zavezniknm po prekoračenfci prelazov in višin, nove zapreke, katere premagati je zelo zamudno deio. Rusi so se po svojem um:1\aj^u iz Bukovine spretno koncentrirah ter pokliculi iz Poljske vse razpdožljive moči. V ce'em je ceniti njih Stevilo na gališkem bo-jišču na 800.000 mož. Dočim so pr'šii Rusi bRžje svojim preskrbovaln'm centrom, locijo grebeni Karpatov zaveznike od tvtz v hrbtu. 2ivila in municijo je treba prekladan, topove razložitu Z rnezgi se potem sprav-Ijajo ti tovori preko vrhov. Kljub tem težkočam so dosegli zavezniki zahodno od prelaza Uzsck po trdo-vratnih boiih zopet uspehe, dočim se južno cd Dnjestra kljub velikim re-zervam Rusov trdovratno drže. Vojno sodis^2 zaradi poraza v Mazu rili. Glasom poročila »Nationalzei-tung---:. je imenoval veliki knez Niko-!aj Nikolajevič posebno komisijo, ki naj podrobno raziskine zadnje vnja-ške dogodke v vzhodnji Prusiii. Zlasti naj se konstatira, v koliki meri general Sievers ni bi! kos trenunvm nalo?:am. Preiskava se je raztegnila se na nekaterc generale X. armade. Najbrže pridejo ti po končani pre-i iskavi pred vojno sedišče. ! ■ • • • Od stavljeni Rennenkampf. ^Tagliche Rundschau<•■ poroča o vzrokih odstavljenja Rennenlcampfa: Neki sotrudnik Secola izve to - le: Očitali so Rennenkampfu. da ni prav nič gledal na življenje svojih voja-kov ter pognal carsko gardo direktno v smrt. Te dolzicve je slisal tuđi car. Istocasno je slišala carica s ko-danjsket?a dvora, da so Rusi oropali carski lovski grad v Romintnu. kar je capico silno uzalostilo. Car fe nka-zal Pennenkampfu. da mora nem u doma spraviti zopet skupai vse srebro in draerocenosti. ki so izginile iz gradu. Pri najboljM volji pa Rennen-kamrfu ni-bilo mogoče, spraviti skupai le majhnega dela teh dragoceno-sti. Končni sunek je dal Rennen-kampfu od Hindenburga pre^rečeni obkolilni manever. ker so ga doižili, da je s svojo zakasnitvijo provzročil pora^. * * Konfereoce v Petrogradu. Iz Zeneve poročajo: »Temps^ javlja: Dne 3. marca se je vršila v angleškem velepeslaništvu v Petrogradu velika konferenca, katere so se udeležili državniki tripleentente, ruski generali in franeoski general Pau. Konferenci sta predsedovala min. predseđnik Gcrernykin in zima-nji minister Sasonov. General Pau pri cariu. Petrograd, 3. marca. (Kor. ur.) Car je sprejel franeoskega generala i Faua v posebni avdi.enci. Oeneraj | Pau in franeoski veleposlanik sta bila nato povabljena na dvor k ve-čerji. Bolni in ranjeni ruski vojaki. Poveljnik moskovskega vojnega i okraja general infanterije Sandecki, j je glasom poročila lista »Post*-, izdal ! na podpovelirnke ta - le ukaz: »Ker sem opazil. da se vojaki. ki so bili bolni ali ranjeni, ne vračajo dosti hitro k svojim četam. sem po^lal pre- 1 iskovalni odsek v mesto Sumo, ki mi 3e porocal to - le: Od 1136 navzo-čih vojakov sta bila 1002 vojaka spoznana kot popolnoma zdrava, 10 jih-ie bilo se v zdravniski oskrbi. 49 ie bilo nekombatantov, 2 sta bila ne-zmožna za nadaljnio službo. 33 vojakom ie bilo se potrebnih strežbe in 40 jih ie ušlo. V nekem privatnem lazaretu je bilo nastanjenih 500 voja- j kov. 150 jih je bilo mogoče kot po-Dolnoma zdrave odpustiti. Celo od 1S častnikov. ki se mude v Sumi, ie bilo 9 že zdavnaj okrevalo. Zaradi zanemarjenega nadzorsr\ra, ki iemlje naši armadi toliko boievnikov. izre-kam poveliniku vojaskega okraja Sume, polkovniku Sobolevskemu. strog ukor. zdravnike pa je kaznova-ti s 3 tedni zapora v svoji sobi. Ce I se kal takesra porovi. bom r.astopa! z vso strogo5tjo, * POTOPLJEN FRANCOSKI MUNI-CUSKI PARMK. — NEMŠK1 USPEHI PRI LORETTU, V CfiAMPAGNI IN V ARGONIH. Berolin, 4 marca. (Kor. urad.) Porocilo Wo{ffovega urada: Veliki glavni stan, dne 4. marca. Zapadno bojišče. Franeoski municliski parnik. določen za Nieuport, ie po pomoti pijane posad- ke priplul v Ostecde, kler smo ga obstreljevali in potopili. Ranjeno moštvo smo resili. Na visini Loretto severnozapad-no od Arrasa so včera] zjutraf naše čete osvojile sovražno pozicijo v sK rini 1600 metrov. Vjeii smo 8 častnikov in 55$ mož ter vplenili 7 strojnih pusk in 6 marjših topov. Sovražne protinapade popoldne smo odbili. Ponovne franeoske napade v Champagni smo zavrnili z lahkoto. Franeoski nava! zapadno od S(. ffuberta v Argonih se je ponesrečif. V protinapadu smo iztrgali Fran* cozora neki strelski jarek. Tuđi y gozdu pri Cheppyju se je ponesre^il fraceosk! napad. Ena izmed zadnjih objav z Ei!f~ lovesa stolpa je donesia vest, da so Francozie z uspehom obstreljevali neko nemško ko*ono na potu preko hriba Taure. Potrditi moramo izjem-ne resničnost te vesti. To kolono so tvorili fraseoski vjetfiiks, ki so }ih transportirale naše straže. Ta kolona ie izgubila 38 mrtvih In 5 ranjenih. Vrhovno armadno vodstvo. * « •Porocilo franeoskega generalnega štaba* Iz Pariza poročaio »Miinch. N. Nachrichten•-■-: Porocilo franeoskega generalnega štaba z dne 2. marca ob 3. popoldne se glasi: Med morjem in reko Aisne ie vladal ves dan mir. Sovražnik 5e iz-vršil napad same jugovzhodno od St. Eloija in južno od Yperna: ta napad so odbili Angleži. V Champagni je sovražnik zo-pet obstreljeval Reims. Okrog 150 granat je padlo v mesto. \*kliub vladatocemu viharju smo včeraj ves dan neprestano prodirali med Perthesom in Beau-Sejourjem, zlasti pa severnozapadno od Perthe-sa. severnovzhodno od Le Mesnila in severno od Beau-Seiourja. V naših rokah se nahajajo vse dominujoče točke, ki leže vzporedno z našo na-padalno fronto. Potriuje se. da so imeli izredno velike izgube oni deli garde, ki so v noči od nedelje na po-Tiedeljek izvršili prorinapad na naše postojanke. V Argonih so se vršili v odsekih Bagatelle in Marie Therese pehotni boji v nekem sprednjem strelskem jarku, katerega smo za trenotek iz- flnteriHa. I Franeoski .spisa! Pierre de Cou- I 1 e v a i n. I (Dalje,) I X I Ta večer je Annie morda pn'ič I težko zaspala. Kakor hitro je ugasni- I Ja luč, ii ie stopila pred oči podoba I bazaria, postava markija d' Anguil- I bon, nato njegove besede, gotove I poteze njegovega obraza in celo nje- 1 arove kretnje ter je nišo pustile za- I spati. -~Kaj vendar razume pod res- I nično ženo?, se je vpraševaJa. »Suž- I nio, slepo udano bitje, brez dvoma.* I Spomnila se je, kako je grajal vede- I nje Amerikancev nasproti ženam. I Nato ji je prišel na misel Frank Bar- I nett. Kako zelo ii je bil udan, kako I postrežljivo ji je služil! Dasi šest I čevljev visok in zelo bogat, je rad I prenaša! njene jopice in solnčnike in I več kakor enkrat je mesto nje vrtil I pahljačo! Kak dober dečko! ... Ni I 2a na primer videla, da bi bil kedaj I ženi poljubil roko; prepričana je bi* la» da bi se osmešil. dočim se ji ie marki zdel rojen za to. Konečno je bil to lep običaj, prav laskav. Antoi-netta dc Keradieu se mu je oči vidno zelo privadila . . , Navzlic temu mora bki nekaj groznega, čutiti na svo- I ji koži ustnice mladoga gospoda . . . Deklici je še prišlo na misel. kar je marki govoril o čaju. Trdno je skle-nila, da ga mu nikdar ne pripravi. Kako fantastičen mora pač biti, da odkrije take stvari v tako banaJnem p>slu! In kako hladno in prezirljivo je postalo niporna njegovo lice, ko je rekla: -Mož ne more nadomestiti vsega! • Ni bilo prav. da je tako go-I vorila. iavno. pred tujci. Morda si ie marki napravil prav slabo mnenje o Anjerikankah. Najbrže se mu ni zde-fa dovol] dobra za Francoza, zakaK mesto da podpira željo gospoda de Nozay. ii je voščil srečno pot! Misel. da naslednji dan obeduje v njegovi družbi pri gospe de Keradieu. jo je veselila, zajedno pa skrbela. Rekla si ie* da ne bode mogla nikdar ž njim neprisiijeno občevati. Bil je tako visok in podoben gospodu stitala in Annie si je takoj pridobila zopet svojo sigurnost Ko Je pristopil Jacques, zelo ele-gnten v svojem dobro urezanem in % ražo okrašenem fraku in Jo zapro-sil za valček, katerega mu Je bila efr-9Hi0a, mu Je brez strahu podala ro- ko.Tedaj se je zgodilo nekai posebne-ga. Poln hrepenenja. da zasvoji de-voiko. je prijel marki Annie nekoliko pretesno okoli pasa in jo kakor plen ponesel po dvorani. Takoj se je Annie uprla in branila. Jacques, ki je začutil njen odpor. jo je se tesneie oprijel in napel svojo voljo. Polago-ma se je telo gospodične Villars uda-lo. poslušno s,o sledile njene noge in valček je končal v popolni, opojni, sladki harmoniji. Ko je marki povedel devoiko nazaj k njeni materi, so bila. njena lica tako rožnata. kakor njena obleka. Oči so se Jacquesu zmagovi-to iskrile. Preveč dobro je poznal ženske, da ne bi vedel, da je ravno-kar izvojeval zmago. Mlada Amerikanka se v niegovem objemu ni tresla* nehote ga je ubogala. To je bilo mnogo. Annie se ni zavedala tega, kar se je zgodilo, čutila pa je, da ju je ta valček pribfižal in da je vstvaril med njima nekak sporazum. Ko se ji je marki na fclesu zahvaiil, Jo je motril na poseben, zelo prijeten način, ki }i je povzročil izredno radost. V ogle-daljh je videla njuni ozko sklenjeni silhouetti. njtini telesi združeni v plesnem vrtincu. Ta podoba se ji je vtisnila v spomin in fc skoro dosegla zaželjeni učmek. . (Dali« pribođ^ie.) Stran 2. '__________ .SLOVENSKI NAROD«, dne S. maltt I9l5. 52 Ste». praznffi, stdaj pm zapet osvojili. V okolici Vauquoisa smo prodirali. Dr-fali smo osvojeno ozemlje vMJun dvakratnim protinapadom. V Voge« z\h smo pri Cellesn zavzeli neki strelski Jarek ter pridobili 300 me-trov ozemU*. — Uradni komunik© ob 11. zvečer se glasi: Med morjem m reko Aisne so se vršili precej Živahni artileii^ki boji Uspeh ie bil na naši stranu Na ćeli fronti pri Reimsu, ztast! pri Ferme Alger v blizini fora Pom-pelle ie izvriil sovražnik jutranje napade, ki smo jih z lahkoto odbili. Med Souainom in Beau-Sejour-Jem smo napredovali na raznih toč-Vah. Nastanili smo se v gozdu, Ki ga je sovražnik že za se priredil ter smo prodirali onkraj grebena, čegar vrh smo dosegli tekom zadnjih dni. Mo-čart protinapad smo zavrnili. V Argonih v okolici Vauquoisa 5>mo vzdržaii vse svoje včerajšnje pridobitve. U jeli smo okrog 600 mož. Pri Pont a Moussonu se ie nemški nočni napad razbil v lesu Le Pretre. Na ostali fronti ni ničesar novega. Bomba na tovarno smođnika. Stuttgart, 4. marca. (Kor. urad.) Razgias namestujočega gencralnega poveljništv* pravi: Neki sovražni le-taJec se Je prikazal včeraj nad Rott-weilom in vrgel tri bombe na tovarno smodnika. Provzrocena škoda je majhna in ni na noben način metila dela tovarne. Nadaljnje napade letal-ca je varnostni komando preprečiL * »Lille - RysseU PoroČevalec »Daily Chronicle« tia severnem Francoskem trdi* da se mu je posrećilo, obiskati mesto Lille. O svojih obrskih piše: Vide! sem prav mnogo nemških čet v Lillu in morain priznati, da so bile vse Čete v najboljem stanju. Ljudje nišo bili ne premladi, ne prestari, in nikjer ni-sem videl znakov tetesne ali duševne onemoglosti. Presenetilo me je pičlo števiio PruscAr. Videl sem skoro samo Bavarce, WQrttemberžane m Badence, Civilno prebivalstvo ob-stoia skoro samo iz žen. otrok in starčev. MoŠki. ki so sposobni za de-lo. so dobili od Nemcev dela, Delo se plača v gotovini m živilih. Zlasti živahno je življenje na kolodvorih. Mestni napisi z imenom ->Lflle« so iz-ginili in povsod je napisano staro-vlamsko ime »RysseU. Neprestano pribaiajo in odhajajo vlaki s četami, vojnim materijalom rn ranjenci, * Francozi se boje za svoje vojne vietnike. Lyon. 4. marca, (Kor. urad.) >Le Nouvellist* poroča iz Pariza: Poslanca Bouge in Castelnau sta vprašala zunaniega ministra, ali bi ne bilo uinestno. predlagati Nemčiji in Avstro - Ogrski, da hoče Francima preživljati tam se nahajajoče fran-coske vojne vjetnike, kar bi izvedla s posredovanjem in pod odgovor-nostio neke nevtralne države, * • Penitenti angleški momarji- Kolonl;a, 3. marca. 150 ranjenci izpred Dardanel v Solun. Ranjence so spravili v solunske bol- nišnice. '• • Spopadi med Turki in zavezniki na kopnem. Iz Aten poročajo z dne 3. marca: Uspehi predvcerajšnega bombarde-menta, ki je bil posebno ljut, pa je trajal le 2 uri^o še neznani. Pri utrd-bi Kuin Kaleh izkrcane čete zavezni-kov so se spopadle s tursko garnizi-jo utrdbe in jo razpršile. Neka angleška vojna Iadja je obstreljevala Je-nisheher. Pred Dardanelami so zbrane sedaj že jako znatne izkrcevalne čete. ki so prispele po većini iz Egipta. PoroČa se, da štejejo že 4 divizije, katerih poveljnik Je general d'Ama-de. Tuđi Turki so koncentrirali znatne sile. • * • Kako nameravajo zavezniki operirati na kopnem. Iz Aten poročajo: Tukaj srna-trajo, da bodo zavezniki izkrcali svoje čete pri Duraneh ali pa v blizini. Med četami ste 2 diviziji Av-stralcev in 2 diviziji Senegalcev, skupaj 60.000 mož. Turki imajo pred Galipoli 6 armadnih zborov s približno 130.000 vojaki. Dardanelska akcija je predvsem dlplomatična. *K61nische Zeitung* izvaja, da ima dardanelska akcija zaveznikov bolj diplomatične kakor strategične cilje. Tripleententa hoče prisiliti Boi-garijo in Romunijo na svojo stran — toda to se ji bo le težko - posrečilo, ker so tuđi v Bolgariji in Romuniji že spoznali, da je ćeli »pohod na Carigrad* le diplomatičen bluff. >Pri]ama vabfla« trofnega sporazuma. Kakor se poroča, ie tripelenten-ta pred napadom na Dardanele po-vabila Bolgarijo. da nai se li pridruži ter-Turci ji napove vojno. Diplomati trojnega sporazuma so obljubili Bol-garom ćelo Tracijo kot nagrado. Bol-garska vlada ie v odgovoru poudar-jala, da želi predvsem rešitev mace-donskega vprasanja, sicer pa da se čuti Bolgarija izčrpano in da le od-ločena, vztrajati v nevtralnosti. Tripelententa Je povabila k so* delovanju tuđi Grsko, ki na stavljene predloge še ni definitivno odgovorila. Tuđi Italijo so hoteli diplomati trojnega sporazuma pridobiti, da na* pove Turčiji vofno ter se udeleži napada na Dardanele. Italijanska vlada na je vse ponudbe odločno ođkfonila. • • BofgarHa to darimatsko rprmš«ij^ Soqa, 4. marca. (Kor. urad.) O dardaneiskem vpraSanJu piše *Kam-bana«: »To vprafanje Je » Bolgari-|o prav tako vafno, kakor xa TurCiJo m Rormmijo. V interesu Bolgarije Je, da ostanejo Turki v posesti Darda-nel. Zato lelrmo, da bi rniek* torifeo orožje aspeti pri obramM nM^rske ožine, ker so tmrSki uspehi tn4i naB ospehi. Kdor ianed Bolgarov Želi, da bi Dardanele osvoHla kakina vetesl-la, ta ne misli na Bolgarijo hi na n)e- a^ ideale.« a m • I Atentat n* torškega vicegenera-lisima? v>Grazer Tagblattc poroča preko Rdtterdaiiuu da Ja bil v soboto v Carigradu izvršen atentat na tnrSkega vofnega ministra in \icegeneralisima Emtr palo ter na ministra Talaat beja. Atentat pa se \t ponesreSil. Na kavkaski frootf fe mir. Carigrad, 4. marca. (Kor. nrad.) Na kavkački fronti se tzvzemši posamezne boje med predstražami ni nioesar pripetilo. Tuđi z ostalih front ni Javiti ničesar pomembnega. • • GRŠKA NA RAZPOTJU-Napetost na Grškem. Preko Rima se poroča iz Aten: Razpoloženje v Atenah je skrajno napeto. Intervencijonisti zahtevajo, da se Grška takoj pridruži tripleen-tenti. Njihovn listi pozivljajo Venize-Josa, da naj se odloči, da bo Grška izpolnila velike naloge, ki jih ima be-lerizem v orijentu, * Kronski svet v Atenah. Atene, 3. marca. (Kor. urad.) Agence d* Athenes javlja: Na pred-log ministrskega predsednika. ki ga je odobri! tuđi kralj, se je danes ob 3. popoldne šesta 1 v dvorcu pod kraljevim predsedstvom kronski svet, ki je razpravljaJ o notranjem položaju. Kronskega sveta so se udeležili tuđi prejšnji ministrski predsedniki Theo-tokis, MavTomichalis, Dragumis In RhaJIy$; Zaimib je bil radi bolezni odsoten. Ministrski predsednik je predložil razna podrobna poručila, jih opremil s pojasnili ter razloži! stališče o smeri vladne politike. Cia-ni kronskega sveta so Izrazu: mne-nje, da je potrebno, da se slisi stro-kovno-tehnično naziranjc generalne-ga štaba. Na to je ministrski predsednik izjavit da ie v svoji lastnosti kot vojni minister stavil kralju predlog, ki ga je ie-ta rudi sprejel, da se pokliče generala Dusmanisa povodom obletnice zavzetja Janine v aktivno stanje in da se ga zopet imenuje za načelnika generalnega štaba. Kronski svet bo ime! v petek zopet sejo, na kateri bo načelnik generalnoga štaba podal potrebne tehnične informacije, po katerih bo kronski svet zavzel svoje stališče o položaju. ANGLUA IN NEVTRALNE DRŽAVE. Kodani, 4. marca. (Kor. tiradi •»National Tidende«* poroča iz Londona: Angleško časopisje naglaŠa so-glasno, da naj se Amerika ne vdaja iluzijam. da bi mogel katerikoli še tako oster protest proti anglesko-fran-coski iziavi imeti kak učinek. Angli-ja bo sedaj v vojni izrabila svoje jro-spodstvo na moriu ter ne bo upošte-vala nobenega protesta nevtralnih držav. Svet naj sedaj izve, kaico glo-boko reže angleški meč, če ga resno potegne. ^Globe^ obžaluje isamo, da se to stališče ni označilo že prej. — »Westminster Gazette- piše: Kaže se. da nam javno mnenie nevtralnih držav ne more pomagati. Pomagati si moramo zato sami z vsemi sred-stvi. Obžalujemo. da ta sredstva provzročajo drugim državam neprilike. Toda mi moramo sedaj brezob-zirno Čuvati svoje interese. To sta-liSče je tuđi stališče angleške vlade. AnRliia hoče do fkraim^ti. Kodanl, 4. marca. (Kor. urad.) Londonski poročevalec lista Ber-lingske Tidende« piše: Angleška izjava zadeva nevtralne države pre-hudo. Asquith je ustvaril pop°lnorna novo pomorsko vojno pravo. Angleška izjava torej ni zadeva samo med Anglijo in Nemčijo. Nemčija }e izgubila pravico, pritoževati se zaradi kršitve dosedanjega pcmorskega vojnega prava s strani Anglije, ker je sama ravnala proti mednarodne-mu pravu. Sedaj hoče Anglija izrabi-ti svojo pomorsko silo do skrainosti. - - • • Razburjenje med nevtralainif drža* vamL Iz Amsterdama poročajO: Vse holandsko časopisje se energično postavlja proti nameram tripelentente. »Vaterland« opozarja na to, da so sedaj todi odhajajoči parniki podvr-Ženi preiskavi in zaplembu dasirav-no jt teključfcno. da bi vozili konter-banđo. Naznanieni koraki morajo iz-*vati najvefiji odpor. ker se kllub ko-rektnoštJ hohuidskeea ptevstva nev-traJna trgovina preprečuje, Moland-$ko \m te zadelo tako, kakor da bi se Mm nahajala v vojni. »Nieuwe Coo-rant* pravi, da Je vsled vsebfrrt ame-riflcfli predlogov in prlpravljenosti Nemčije argumentacija Oreya ne-pravilina. . . Kodod, 4. marca. (Kor urad.) V uvodnika lista »National Tidende« < piše Moeller: NO Đaud se ne more-mo v teh dnevih otresti 5nstva, da je nsođa zadela zapadne države. Zat svoje postopanjo ne poznamo nobe-ne druge smeri, kakor popolno nev-tralnost Samo oni, ki krši to nevtral-nost, ima nas za ftovražntka. Ne borno pozabili, da je bila Anglija, ld je storila leta 1807 neopravicljivi korak, da je kot prvi država kršila na- ; šo nevtralnost in brutalno napađla brex vojne napovedi KodanJ. • • TRI AMER1ŠKE RESOLUCIJE. London, 4. marća. (Kor. urad.) Momiiiffpostv poroča iz NVashing-tona z dne 28. febroaria: V seji kongresa so bile izročene tri resolucije glede vojne. Senator Newlands je izroči! re-soluciio, v kateri se izreka prošnja do predsednika, da naj skliče konfe-renco nevtralnih držav, ki naj nujno pozove voj&kujoce se države, da ustavilo sovražnosti. Tuđi naj se ustanovi mednarodna eksekutiva, ki naj ima pravico, soditi o sporih med narodnostmi In izvesti sklepe kon-ference. ] V reprezentantski zbornici ?e predložil Član Dietrich resolucijo« ki našteva več nepravilnosti, kl iih |e Izvršila AngJi.ia naprain Zedinjeoim državam, kar je bilo za. nevtralnost Zedinjenih držav nevarno. Dietrich pozivlja predsednika, da izposluje tekom 60 dni po sprejetju resolucrje obljubo, da hoče Anglija ta kršenja, ki jih omenja pritozba, ustaviti. Calder je predlagaJ. da nai «ie imenuje komisija, ki naj izdela nacrt za nevtraina trgovska pota s pritner-nini varstvom s strani patrulnfh ladif. Resolucije so se odkazale komisiji za zunanje zadeve. m • Amerika proti izvozu v voisku}oče se države. Washingrton, 4. marca. (Kor. ur.) Reuter poroča: Obe zbornici kongresa sta sprejeli danes zjutraj resolucije, ki pooblaščajo vlado, da pripravi carinske uradnike in oborože-ne pomorske vojake, da preprečijo odpotovanje vseh la-dij katerekoli narodnosti iz ameriških pristanišč, da nameravajo dobaviti vojskujočim se državam premog in drugo blago. * Ameriški listi o položaju. London, 3. marca. fKor. urad.) Kakor poročajo »Tirnes« iz \Vashing-tona, je odgovorno časopisie v svojih izjavah o položaju skrajno rezervirano. Nekateri listi kregajo viado radi brezpotrebnega, morda nevar-nega vme^avanja, drugi pa so mne-iija, da se mora vse ukreniti. da se varujejo interesi nevtralnih držav. V zbornici postancev je bil vložert predlog. da riaj nevtralcj zahtevajo, da morajo biti vsa trgovinska pota prosta in odprta. Neki poslanec z nemškim imenom je pozival vlado, naj d^ Angliji 60dnevni rok, da spre* meni svoje politično stališče, ki Je naperieno proti ameriškim Združenim državam. Amerikanska legija. London, 4. marca. (Kor, urad.} -Times- javljajo iz Washingtona: Pod vodstvom bivšega prezidenta Roosev^elta, generala Wooda in drugih oseb se zbira posebna amerikanska legija. Njena naloga je organizirati vse orožja vajene moške, ki bi v slučaju vojne vstopili kot prostGvolj-ci y amerikansko armado. Ustanov-niki upajo nabrati 300.000 mož. ROYALISTIĆNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM. Lyon, 4. marca. (Kor. urad.) Listi javljajo iz Madrida: Rovalistična agitacija na Portugalskem postaja od dne do dne živahnejša. V Lisabon-skih ulicah prihaja do spopadov med vojaštvom in policijo ter civilnim prebivalstvom. Treba je računati z resnimi dogodki. • . • Katoliška organizacija v Italiji. Rim, 4. marca. (Kor. u.) »Osser-vatore Romanom priobčuje pismo dr* žavnega tajnika, kardinala Gaspari-ja, na predsednika katoliške ljudske zveze v Italiji. V tem pismu sporoča kardinal, da je papež odločil, naj izvoli zvezino predsedstvo iz sve^e srede komisijo 11 članov, ki naj pod vodstvom fcvezinega predsednika in <; sodelovanjem predsednikov ostalih katdlškib oremlzacii stremi za tem. &t ĆA italijansko - kataUškl akcifl pro^ramatično smer, ki bo ustvarUa enotnoit v nazorih in ciliih in u tisni-la katoliškemn gibanju kooceotriden značal. Pipeževa želja Je, da bi 5 delovalc na to, da pristopijo b kat^ liski ljudski zvezi vsi zaređni kr lOci v Italiji in da se zvezna Org zaci]a izvede v vseh škofijah i vseh žapnUah. ^ . - ■ • 52. Ste*. .SLOVENSKI NAHO£>\ ORe 5 atrct 1915. Stran 8. Dnevne vesti. I — Prestolonastedalk v Pulju. Li- I sti poročajo, da je bit prestolormsled- I nik nadvojvoda Karei Franc Jožef v pouedeijek in v torek y Pulju. Spo- roči! je vojni mornarici cesarjeve pozdrave in si ogledal več ladij ter trdniavo. Vrnivši se na Duuaj, je prestolonasiednik porocal cesarju o svojem obiska v Piilju ia se je potem zr>pet odpeltal na severno boiišče. — Odlikovanje našega rojaka. Pndmaršal gospod Ivan L a v r i f t>I. Z a p 1 a z je v priznanje za svoie hrabro in uspešno delovanje pred so-vrainikom dobil vojno dekoracijo k viteskemu križu Leopoldovega reda. — Odlikovanje. \ Ljubljani do-hro znani nekdanji domobranski brigadir, gospod generalmajor Igo 5 c ft m i d t pl. Fussina, ki je vrline našli i vojakov vedno poudarial in objektivno priznaval, je dobil vo-laški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo. — Cesarsko odlikovanje. Cesar ie z- uajvišjo odločitvijo i dne 27. fe-hruarja podelii pisarniskemu ravnatelju Franu Kodernianu povodom njegove stalne vpukojitve brez pristojbi n naslov cesarskega svet-nika. — Trije junaki. \z Celovca poro-cajo: Pri il. MOtiiiji 7. pešpolka fuzijo trije vojaku kaierih vsak si je priboril že vse tri hrabrostne kolat-ne: zlato ter obe srebrni. To je pač ređek slučaj. — V seznaniku izgub štev. 135. 7 dne 2. t. m. so izkazani: poročnik £. domobranskega po!>a ^Q*. T? o s i-na. doma iz Mokronoga, ranjen; rezervni poročnik bos.-herc. pehotnega polka št. 4. Albert V e d e r n j a k, doma iz Ljubljane, ranjen, in nad po-rečmk 24. pehotnega polka Oton Sternberger, doma iz Idrije, mnev. — Ni vjet. V seznamku izgub št. 12J z dne °. februar ja je i/kazan kot vjet Š e g u I a Franc. 26. domobran, pešnolka, 4. stou iz Sv. Lenarta. -- ' ?egu1a Franc, nadučitelj pri Sv. Le-narta nad Laskini, ki služi kot desetnik pri 26. domobranskeri pespol-ku. 4. stotniju pa ni vjet, ampak je že :*edmi mesec na bojišču. Toliko v vednost in znanje vsem njegovim to-varišeni. prijateljem ;n znancem, ki mislijo. da je vjet. — Pogresa se Vinko Ober-star. 27. dornobr. pz$p.* r. stot., vojna posta 48. kateri se ie baje proti koncu meseea oktobra nahajal v bolnišnici v Novem mjestu. Kdorkoli "bi vedel kaj naiančnejsega n njem, se prosi, ^poročiti proti odskodnini Andreju Oberstarju v Sodražici. — Iz ruskega vjetništva se je Ogiasil vojak 27. domobranskega polka Josip Vončina, doma z Obla-kovega vrha pn Vojskem na Gori-škem. Od konca avgusta ni biio o njem nobene vesti. Interniran je v Čiabugi. gubernija Vjatka. — V spomin M. Starkiu, Iz Zagreba smo prejeli sledeče pismo: Poštanskom doznačnicom šaljem danas na Vaš naslov iznos odfiK, koje rzvolite uručiti Vašem društvu *Cr-venog križa«. Taj mali iznos šaljem umjesto cvijeća na odar plemenitog čovjeka, koji ie ostavio svijet 2. nr. mi. poznat kao opće visokoštovan i od svih ljubljen gosp. Miio Starkl u Sevnic: na Savi. Na spomen smrti rijetkih krijeposti muža ppposlat ću Vam još koji doprinos za. Vaše hrabre patnike, od kojih sam i ja kao dobrovoljna bolničarka ovdašnje c i kr. pričuvne bolnice broj 1, imala nekoliko na brizi i lječenju. Svi ti dragi Slovenci ostat će nr. u trajnoi i ugodnoj uspomeni, jer hrabrost bratskog nam naroda i njegovih ju-riaka dokazivala se i u zamjemoj ustrajnosti u podnašanju boli, zadobivenih na polju slave za kralja i domovinu. Dao nam Svevišnji nakon rata ubrati doličnu nagradu za dokazano junaštvo naše braće, za prolivenu krv sinova posestrime nam mi-*e Kranjske i Štajerske, pa će se time samo učvrstiti ona divna stara: *Slovenec i Hrvat, za uvjek brat i brat!« — Velikom pokojniku gosp, Miji Starklu, čija me smrt pomikaia na tih par iskrenih riječi, bio trajan, da vječan spomen medju onima, koje je volio — a on je voljo sve bez razlike! — Justina Zoričić, Markova. — Razni komentarii k naredbi o konzumu tnoke. Kako je razumeti določbo, da se srne na mesec za ose-bo porabiti Ie 72 kg moke? To vprašanje je sedaj predmet živahne kontroverze med raznimi gospodar-skinri korporacijami, § 3. ces. nar. z dne 23. februarja pravi: Klfub zapo-ri smejo brez dovoljenia a) posest-niki pod zaporo danih zalog za pre-življanje pripadnikov svojega go- spedinjstva-------------------Dorabliati svoje lastne zaloge, pa-----------porabiti samo količino, ki ne presega za glavo T2 kg moke ali 9 kg žita.« Avtentičnega komentar ja* kako je ih razumeti določbo o onih 7'2 kg za oseho, ni. Dunalskt Aprovii4CiWcm komisija trdi, da vsebuje 7*2 kito-sram^ki kontingent tuđi moko, ki se \o potrebuje za kruh in pecivo. Proti tei razlagi se obračajo številne organizacije konrumentov s konstatacijo, da je ta trditev v direktnem na-sprotst\Ti 5 cesarsko naredbo in tuđi nesmi&eina. Rodbina, ki šteje 7 članov, poje n. pr, na dan najmanj 1^0 kg kruhu, vn katerega je potrebno 1 kg moke t. J. 30 kg moke na mes>ec. Poleg tega porabi omenjena rodbina Še drugega peciva (Žemlje itd.) za najmanj 400 g moke na dan t. i. mesečno 12 kg. Cesarska naredba limitira konzum moke iz la&tne zaloge za to rodbino ?; 50*4 kg (7 < T2 kg). Ker t>a znaša portba moke za kruh in pecivo 42 kg bi to-prej preostajalo za kuhanje Ie 8*4 kg t. i. 37 g moke za osebo na dan — množina, ki je pri ^edanji dvaginji mesa popolnoma nezadostna. V smislu tega računa bi zna&ala torej porcija ene osebe na dan: 141 gramov kruha, 54 g žerneli in^ 37 gramov drugih moćnih jedi, Ce uvažujemo, da dobi vojak na dan 400 g kruha pečene&a \z 350 g moke ter se suhor-ja in pa moćnih Jedi iz 150 g moke, povrh pa meso, uvidimo da je neino-goce Izhajati /, limitirano množino moke, ako >e postavimo na stališče dunajske aprovizačne komisije. V ces. nar. označena kvantiteta je torej očividno dolocena Ie kot množina xa kuhinjsko porabo. — Z dežele prihajajn pritozbe, da določbe vladine naredbe glede dnevne množine moke, ki se sine vporabiti premalo vpoštevajo kmeč-ke razmere. V strogem smislu na-in za osebo 240 g moke \z lasme za-lc^e. Naredba ne isključuje, da se redbe je do voljeno porabiti na dan poleg te^a sine še kupovati potrebna množina kruha. Rodbine po mesiih in trgih so torej precej na dobrem, ker lahko porabijo odmerieno množino moke (240 g) izključno za kuhinjske potrebe, kruh (na katerega pripale skroir.no računano dnevno cea 3\) % moke za osebo) pa si pri-kuniio. Na deželi pa je povsem dru-scače, Tam se peče kruh doma, potrebno moko vzarne zlasii kmet iz lastne zaloge. Ako naj veiiajo tuđi za te slučaje predpisi naredbe, potem porabi kmet ćelo dovoljeno dnevno porcijo moke samo za kruh — za kuho pa mu sploh ničesar ne preostaia. Pri tem je treba pomisliti, da so žganci. štruklji, močnik na kmetih gla\*ne jedi in da se na kme-tih ne je mesa, kakor v mestih ali trgih. za katerih nrebivaljttvo igra mesnata hrana veliko vlogo ter naravno zmanjšuje konzum moke. Naredba, ki limitira konzum moke je torej v kolikor se naiiaša r.a kmečke razmere nujno potrebna reforme. — Daoajski državni pravdirik proti oderuštvu z moka Dunajski drža\iii pravdnik je poslai vsem već-jim kupovaJcem moke njegovega okoliša dopis, ki slove: Glasoin ob-vestil, ki Jili je dobilo državno pravd-ništvo, se ogrski mlini in mokarji ter njihovi tukajšnji zastopniki ne drže đoločenih najvsiih cen in zahtevmjo šc večje, očitno pretirane cene. Eno sredstvo, se ogniti naivišjhn cenam, je to, da račttnftid IM VT6Č« |akO veliko, bale cel6 550 K pri **&*** in dodevajo dostavek* da mlin Ili dol-žjwi te vreče nasaj vzetL LMJje se;je zgodilo, da so zaračitatS M POtOfe-nje vreč in za vrvico, s katero se vreće zavežeio, po 6 K. Tuđi se |e vdomačila navada, da releagenti po-šiljajo kupce k nudim ftgcat*n, kl il izgovore za dobavo moke izredno vitoke provizije. Moka se sicer da po maksimalni ccni» a s cenaini za vreče in s provizijo, se dejansko po-drOinokadiM M» makttrnaiao Cttft. Primoria t* *1}^ da se kupca tete moka prisflU kupili večfo množino Ćme moke, ki K> potam mlin sa nižjo cena nasai vzame, tako da |e pri b#ii moki inaksimaka ćena zopet znatno prekoračena. KonČno se tuđi dogaia, 4a se pa£ postavi v ročun določoa vrsta bele moke, kupee pa dobi slabeJSo vrsto, ki ie fiasth po-mešana ćelo z otrobi Zato poztvlia državno pravdniitvO, na{ se mu vsi taki slučaji naznanijo, — Maksimalni tartl za mmo ie, kakor nam ie sporočtla trgovska in obrtna zbornica, odpravQea za oalo Kraatsko, in sicer % 1. sarcMi. — Na iemeni v sredo ie bilo prignanih 762 glav živine, hi sicer 337 volov, 237 kani, I/S kravf 7 te-let in 3 prašiči. Kupčila je bila živahna. — V mestni kluvnioi je bilo v času od 22. februarja do 1. marca 1.1. zaklanih 91 volov, 14 bikov, 46 krav, 219 praiičev, 110 telet, 37 ovac in 15 kozličev. Vpeljalo se je v tem času 50 zaklanih telet, 1 svinja in 348 ki-lotfr&mov mesa. — Zalo^o usohi iu usniarsklh potrebščln Yo treba, kakor določa ravnokar izdana niinisterijalna naredba, naznaniti oblasti. — Dunajske gospodlcie ^o na-povedale vojno presičevemu mesu. Rekle ^o, da btwio trgovcem s preši-či in mesarjem Ie pokazale, da lahko izhajajo tuđi brez prešičevega mesa in hrez; svinjske masti. To je imelo uspeh. Cene so padle. Toda gO6ix>di-nje nišo odnehale in zato so mesarji cene novič zvišall. >2^akaj pa ste ce» ne zvišali?-? je vprašal tržki komisar enega največjih mesarjev. ^Oospod.^ je odgovori! mesar. tuđi mi hoćemo biti na visini svojega ča$a.<' — Pod ražen ie špirita. Vojna uprava rabi mnogo denaturata ru voiaške uamene in da bi se ji ga moglo preskrbeti. se bo špirit izdelo« val iz neprečiščenega sladkorja. Ker je ta sladkor drag, je avstr. špiritni sindikat sklenil zvišati cene užitnega špiriu. za 10 K in aenaturara za 15 K pri 10.000 litrskih procentov. t— Nalezijive bolezni. Nu zgor-njem Ogrskem ie vlada ustanovila vec opazovalnih postaj. Na teh po-stajah se nadzorujeio vsi od fronte doiii ranjeni in bolni vojaku če nima-to kake nalezijive bolezni. — Iz IjudskoŠolske službe. K hrezplačni prakfii je prifmščena na štirirazrednici v Vipavi Dorotea Bratoževa. Josip Župan čič je imenovan za suplenta na ljudski soli v Planini. V službovanje na dvo-rarrednici v Straniah je prideliena Oizela IJ s e n i č b i k o v a. — Odbor M»ze)skes2 društva za Kranjsko se je konstituira! sledeče: ravnatelj dr. I. Mantuant, predsed-nik: ravnatelj V. Steska. podpred-sednik: dr. N. Omersa. tajnik: prof. 1. Breznik. blasrainik; dr. O. Saiovic, knjižničar; dr. I. Mal, arhivar; dež. sodni svetnik A. Bulovec: kanonik dr. 1. Gru-den; dr. J. Šlebinger; dr. J. Žmavc; pregledovaJca računov oficijal F. Podkrajšek in župnik Vrhovnik. Društveno glasilo je »Car-niola % Urejuieio )o dr. Orudcn. dr. Mantuani fn dr. Sajovic. Članarina (obenem naročnina za Carniolo«) znaša f> K. Prva številka letošnje ♦Carniole- iziđe koticetn te^ra me-seca. V Kamniku ie nrnr! gospod Ivau S c h 1 e g 1 ml., uradnik tržaške po-sojilnice in hranilnice, sttr 22 let. Cenjeni rodbini naše sožalje! Smrtna nezgoda. Dne 24. in. m. si Je dveletni posestnikov sin Ivan ćepek v Zg. KoSani prizadeial v ku-hmji tako težke opekline, da je čez dva dni nmrl. Pofteverienie. Upokojeni poštni ekspeditent Martin Mastnak je pri okrajni bolniški blagajni v Sevnici poneveril 504 K in je bil zato obso-jen na šest mesecev ječe. V Cel|e so pripeljali 188 ranjenih vo)akov\ med njimt tuđi nekaj ruskih. Zgorela \t v Gabrju pri Celja 741etna Marija Đauman. Starka je hotela zakortti peć in ie vitla na užgani les nekaj petroleja. Ravnala je tako nerodno. da se Je unel petro-lej in užgal nieno obleko. Ko Je prišel njen sin domov, jo je našel mrtvo kraj peči. Skesao dezerter. Topničar Jakob Bukovnik Je 10. novembra v Maribor« povedal svojim tovarttem, da ga ekserdranjt ne veseli fn da te ga v©č ne udeleži. Res je naslednji dtB iiginiL POiopal se Je po razhč-flih kraiih do 6. decembra. Ta dan ma Je Mianjkalo denarja in ker ga potepante brer denarja ai veselilo, sa Je na JtoMicah tam favtt orota-kom, Seveda Je dobil primerno ka-zen. ^^ Nedavne Je pisal domom svalim staršem đomač lint - vojak s sever-nega boiiiča sledečo aoptsaico. katara bo gotovo vsakega braka ras- I veselila, cee. da vlada tuđi med slo-veimkimi ianti na bojiaču humor. Pi-še; »Ljubi oca, mati tuđi bratje! V začetku Vas lepo pozdravim in Vas hočem neka) prositi. Ljubi oča in ,mati; Vsega imam dovoli, samo ne* kaj me usiiŠite eno fajfo in ene armo-nike na usta mi pošljite. Vojak i me imajo radi in kadar imam čas, bi radi, da bi jim zaigral pa nimam armo-ntke. Take za 1 K kupite. Prosim za hiter odgovor. Leoč.« Ubagii ruski vlataiki. Blizu Mute m Stajerskem Je neki ondotni naše* Ijenec našei v gozdu štiri tuje vojake. Obvestil je orožnike v Muti in ti so tu)e vojake priieli. Izkazalo se je, da so vsi štirje ruski vjetniki, ki so iz vjetniškega tabora v Feldbofu pobegnili in &o hoteli iti v ltalijo. Po svojem pokliču je eden vjetuikov profesor, drugi učitelj, tretji slikar in četrti briv^ec. Narodno - sociialua uiladinska organizacija v Trstu je začasno ustavila vse svoje delovanje, ker je biio pri naborih že toliko članov potrje-nih, da ic postalo delovanje društva nemogoče. Kavaroarji v Trstu so hoteli z\iŠati ceno kave za Štiri vinarje* pa so moraLi svoj blagi namen opustiti, ker so se jirn uprli markerji. Ti so namreč spoznali, da bi zvišana cena kave Ie njim škodo vala in so vsled tega zahtevali. naj kavarnarji so-razrnerno s ceno kave zvišajo tuđi uslužbencein plačn. Briljantni prstan za 1800 K. Tri leta ie tegau kar je zlatarju Pompiiio v Trstu izginil briljantni prstan v vrednosti 1800 K. Sum je najprej Ie-tei na vajenca in je bil tuđi aretiran. a izkazaJa se je njegova nedolžnost. Zdaj sele je prišla vsa stvar na dan. Prstan ie bil pred tremi leti našel na stopnicah Pompilijevega stanovanju ma! iant, ki je dal prstan svoji materi, a ta j^a je dala možu. Mož je prsuin v vrednosti 1800 K proda] za — 140 K. Policija je prišla btvari na sled vsled tega, ker je tantič, ki je prstan našeU svoj doživljaj pripove-doval drugim iantičem. Na smučih preko meje je po* begnil, kakor poroča ^Karntner Tag-blatt«. kadetni aspirant v Trbižu Julii A v a n z i n i. doma iz južne Tirolske. Napotil se je najpreje v Zaje-zero ter rekel tamkaj se nahajajoci obmejni straži, da je službeno poslan na mejo. Na vrhu gorskega prelaza si ie od tamka? se nahajajočega stražnika šc izposodil očala za sneg, rekoč, da ^e bo tekom 6 ur vrnil s svoje ture in mu potem vrnil ocaia. A van zini ja pa ni bilo nazaj. PaČ pa se je drugi dan Lzvedelo. da se je be-gunec javil v italijanski trdnjavi Chinsa forte. V Trbižu so aretirali. kakor javlja -Karntner Tagblatt*. nekega tuj-ca^ ki se je hoteT odpeljati v Trst. Pravi, da se piše Jožef Bernard Ca-vana in da je po pokliču trgovec z mlekom v Avstriji. Osumljen je vo-h«nstva. za to so ga izročili vojaske-mu sodišču v Gradcu. Ingeborg Hoim ali daj nam naš vsakdanji kruh. ganljiva drama v 5 dejanjih predvaja se od sobote na-prej v kinematografu Ideal. Realisti-ka revščinc imela je vedno svoje ob/alujoče prijatelje, in najsvetejše v človeku ■ materina Ijubezen« obče priznanje. To je temelj deiania, katero nam predvaja imenovana drama. ~- Danes ^Rnman odurne ženske« v 3 dejanjih. Nesreća. Predvcerajsnjera ie 191etni delavec Rudolf Podbevsek v pivovarni ^Union^ na stroj Čistil sodčke. pri čemer se mu je bila pod strojem za mašila mreža. Da bi od-stranil zapreke, je segel pod stroj z desno roko. pri čemer ga zgrabi ekscenter in potegne k stroju. To je pa k sreči opazil njegov tovariš, mu priskočil na pomoč. ustavil stroj ter ga re^il najhujšega. Vendar je pa stroj Podbevška tako po§kodovalf da so ga morali odvesti v deželno bolnišnico. ISče se več pohrjev, tesarjevf mizarjev, ključavničarjev, kovačev, zidarjev, kamnosekov in navadnih delavcev. Več se poizve v Mestnem domu, I. nadstropje do 12. marca 11. Izgubila ie neka dama rdečo koralo iz uhana od Valvazorjevega trga do »Narodne tiskame«. Najdi-telj naj jo odda v upravništvu >Slov. Naroda, 190.000 stotov briketov (171.000 q) ter 1,454.000 q koksa (2,194.000 q). Ru-javega premoga se je pridelalo: surovega 19,4S2.000 q (23,428.000 q) ter 226.000 q briketov (243.000 q). Produkcija trbovelisko-zagorskega revirja je zna^ala v januarju 930.280 stotov rujavega premoga. Celokupna produkcija avstrijskih premogo\mi-ko\r v mesecu januarju t 1. znasa ,34201.700 q naproti 40.685.100 q y januarju !. I. ie torej za približno 6^/a milijona meterskih stotov manjša kakor lani istega meseea. * Morala XVIII. stoletja. Moralni toleranci XVII. stoletja je sledila moralna dekadenca 1S. stotetja. Ludvik XJV. je spremenil nemoralnost v »bonton«. Imenitniki tega sveta so začfeli živeti po načelih, pred katerimi se modernemu Človeku ježijo lasje. Imeti maitresso, priležnico je bilo po družabnih pravilih strogo predpisano in vladarji, ki nišo imeli nobene resnične ljubice so si vzeli <\z družabnih ozirov* vsaj — mai-tresse en titre* torej žensko, ki je imela naslov, četudi ne značaj pri-ležnice. Jurij III. in Ludovik XIV. mu obdajala svoje me-trese s posebnim sijajem. Osobito Ludvik jim je podeljeval naslove in časti in svojo zadnjo ljubimko gospo d-e Mointenon je ćelo »na Ievo roko« poročil. Na dvoru Ludovika XIV. je bilo kavalirsko obnašanje napram Ijubicam predpisano m samoposebi urnevno. Po njegovi smrti pa se je tuđi to spremenilo. Vojvoda d' Orle-ans. regent za nedoraslega Ludo\-ika XV. je uvede! v ljubeatenske afere grobost in nesramnost Skandala, In ker je bil takrat franeoski dvor za družabno življenje odličnih krogov ne Ie ćele Franciie. temveč ćele Evrope merodajen, je slavila javna nemoralnost prav kmalu največje tri-umfe. Zakonska zvestoba -se !e smatrala za smešno nerodnost in greh proti bontonu. Ćeli franeoski dvor se je Škandaliziral nad zakonsko zve-stobo Ludovika XV. Vojvodo Riche-lieuja so slavili pesniki kot najodlic-nejšega človeka. ker je bil nepobolj-šljiv don Juan. Omožene dame pariške visoke aristokracije so $e ja\iio hvalile, če so smele biti vsaj za eden dan njegove ljubice. Med madamo de Polignac in markizo de Nestle Je prišlo ćelo do dvoboja. Biti kraljeva metresa je bil največji ideal vsake aristokratinje in aristokracija je bila ponosna in ljubosumna na svoj pri-vileg — dodavati kralju ljubice. Madamo de Pompadour so dvorni kro-gi samo zato tako sovražili, ker je bila — meščanskega rodu. Avgust Silni (vojvoda saksonski in kralj poljski) si je moral izbrati poleg svoje nemške ljubice tuđi poljsko metreso. da potolazi poljsko plemstvo, ki mu je očitalo« da odlikuje je nemške dame. Morala v centralni Evropi je bila seveda zvesta nčenka pariškoga dvora. Pruska kraljica Sofija Sarlota si ie enkrat privolčila šalo ter je po-vmbila na sJavnostni obepropadlost-)o kontinenta«. * Gleđališča v BeroJinu. Vlada namerava. kakor poročajo listi, ukazati, da se dne 1. aprila zapro vsa berolinska gleđališča in zabavišča. * Slanikl na Nemškem. Ker na Nemskera nimajo nič preveč mesa, so začeii uživati posebno slanike. Z Danskega jib pripeljejo na dan kar 40 vagonov. * Izpremena imena. S kraljevskim odlokom z dne 21. februar ja sta dobili okrožie in občina Zabrđe dovoljenje imenovati se za na-prej Hindenburg O. S. * Potres v Italiji. Iz Rima poročajo z dne 4. marca: Danes zvečer ob 6. so čutili v Firenci, Bolonji, Mo-deni in Farenci precej močan potresni snnek* ki pa ni povzročil nobene škode. * Štrajk v angleških ladjedelni-cah. V ladjedelnicah v Goole je iz-bruhnil štrajk. Prizadete so 4 družbe, ki delajo za vlado. Delavci zahtevajo zvišanje tedenske mezde za 5 sh, delodajalci ponujajo 3 sh. * Poskušen roparski utnor. V Pragi se je v noči na 2. t. m. splazil 19!etni Picha v stanovante svoje sestre Ljudmile Kraus in je zahteval nd nje. naj mu da nekaj o moke in bo od 15. t. m. dovoljan 3 />crabiti za osebo na dan le 200 gramov moke._________________ Brzojavna poročila. , - LfriŠki škol umri. Lfcnc, 5. marca, (Kor. urad.) Škot Hittmair je danes ob pol 10. dopol-dne umri. »Kraljica orožja«. Dunaj, 5. marca. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Povodom ponovnega potova-Tija v fronto v zadnjih februarskih dneh je ieldmarsal nadvojvoda Fri-derik obiskal tuđi neko zgornjeogr-sko domobransko pehotno divizijo in tirolske deželne strelce. Pregleda ten fcot rezerve zbranih čet so se udele-žili tuđi nadvojvoda Karei Fran Josip, nadvojvoda Josip Ferdinand in njegov brat nadvojvoda Henrik Ferdinand ter pred kratkim za stotnika imenovani nadvojv. Karei AIbreht. Izborno izgledanje in sijajni vojni na-stop obeh čet, ki sta izvršili dclgo vrsto junaških činov in se udeležili težkih bojev v tej vojni, sta našli po-polno zadovoljnost in najtoplejšo pohvalo najvišjega vojskovodje. \z tega detajlnega prefrledovanja je mogel feldmarŠal. kakor pri vseh prejšnjih posetih pri armadi na boji-šču. zopet konstatirati, kako izborno orožje imarno v svoji infanteriji, ki nosi navdušeno glavno pezo boja in ima vsled svojih del in uspehov po-polno pravico do častnega priimka Kraljica orožja^. Rekviziciia koruze na Ogrskem. Budimpešta, 5. marca, (Kor. ur.) Ogrski korespondenčni urad javlja: Poljeđelsko ministrstvo je odredilo rekvizicijo vseh koruznih zalog, ki nišo bile prijavljene. Izvršitev rekvizicije je poverjena upravnim obla-stem, ki rnorajo tuđi dognati, koliko se koruze potrebuje za domače in kmetijske potrebe. Pruski proračun nasefjevatae komisije dovoljen. BeroHn, 4. marca. (Kor. urad.) Plenum poslanske zbornice je brez debate sprejel proračun naseljcvalne Komisije, Izpređ Dardand. Carigrad, 4. marca. (Kor. ur.) Dopisnik korespondence »Agence te-legraphiaue Milli« brzojavlja iz Dar-danel: Poročilo z dne 2. t m. glede potopitve neke sovražne torpedovke uradno ne potrjujejo, Preiskava Jć dognala, da je neka sovražna torpc-dovka na ogenj otomanskih bateri] opetovano signalizirala, da se nahm-ja v težavnejn položaja. TakoU* P"- hitdo par torpedovk, da ii pomacajo.1 Megla je zavirala, da nismo mogli I natanko dognati, kako ie bila iad]a| poškodovana. To pa ie gotovo, da sol bile njene poškodbe take, da se ni I mogla več udeležiti boja, ako ni spiohl izgubljena. | Caricrad, 4. marca. (Kor. uOE A^ence te!egraphiqu£ Milit javlja I P?ence d' Athenes je dne 27. febni-1 arja poročala, da je angteško-franco-sko brodovje izkrcalo na rtu Gali-pclskega polotoka čete ter tamkaj razobesilo zaveznisko zastavo. Po-obiasčeni smo izjaviti, da je moglo sovražno ladjevje poškođovati samo zunanje fore, dočim so notranii fori docela nedotaknjeni. Prav tako ni n:ogel sovražnik do danes izkrcati niti enega vojaka. Vest gori navedene agencije je torej popolnoma izmišljena. Transport netn^kfh civOnHi v}et-nlkov. London, 4. niarca. (Kor. urad.) Sedemsto nemških civilnih vjetni-kov so včeraj spravili z ladij v vjet-niška taborišča na otoku Man. Na pasažirskem parniku »Royal So-vereign« nastanjeni Nemci so zaprosili vojni urad, da naj jim dovoli ostati na ladji. Moštvo anfdeske pomožne križarke. Kolo, 3. marca. (Kor. urad.) Po-ročevalec »Koln. Ztg.« poroča s ho-landske meje, da je izvedel iz zanes-Ijivega vira, da se je posadka velike angleške pomožne križarke *Carma-nia^ iz strahu pred nemškimi poa-morskimi čolni branila odpluti iz Gi-braltarja. Delavska stavka na Angleikem. London, 3. marca. (Kor. urad.) »Times • odsvetujejo vladi, da bi ukrenila dalekosežne odredbe glede stavke. O stvari se nai. kolikor je to mogoče, javno razpravlja, ker so pravzaprav davkoplačevalci pravi delodajalci. tovarnarji pa so samo nijhovi namestniki. London, 3. marca. (Kor. urad.) Keir Harđis bo danes v zbornici po-slancev interpeliral ministrskega predsednika Asquita. kako se smatra za upravičenega stavkujočim zauka-zovati, naj prično z delom. Danatitit Hs^ oh»oa 4 strani Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. neteoroloiffno Doročno. \m»» **4 ■•rje« tM*: Sttioii n*tt\ tlak 71« ■■ ■'»fS 11 vctl0Ti Ncbo 4. 2. popJ 73 7 41 : sL svzh. oblačno ,, ; 9. zv. j 739 5 2 0 ■ brezvetr. ^ 5. 7. z\. : 7374 —0 4! si svzh. \ „ Srednja včerajšna temperatura 12*. norm. 18. Padavina v 24 uraB mm 00. Sinoči pred 8. uro slab potres. i ) HLJUBLulANA KOi>«NeKE6A ulica ** K . I/ mf-TBRMm mmj D^FR DERGANC \] iJŠIlIK mTmm. Stonovonle 3 sobe, kuhinja ter s pritiklinami, se tatol ali s Biem edda. 555 Kuhnova cesta št. 21. Jfotar dr. ]os. lirk v Kozjem ■«4e 577 Kandidata (tvtf zaćeteika*) Pokoji o dogovoru. Stanovanje z 2 ali 3 sobami in pri pad ki na Re-sljrvi cesti Štev. 22. v pritličju se odda s 1. aprilom t. I. na mirno stranko Več pove Adolf Perles, Preiernovt ulica it 7. ___________________575___________________ ■Ubrnaod PICCOLhJB fflB0Jj^gT> H vLjubfjani mB^/KM^^£ ■V 1 staklenica 2 kMnL **■ Bolestnega in globoko užaloSčenega srca naznanjamo vsem sorođ-nikom, prijatclicm in znancem prebridko vest, da je naS nepozabni sin, oziroma brat, svak In stric, gospod Ivan Schlegl ml. uttalk Trtaika ptMlUalM Ui feraaUmlM I danes dne 4. marca ob 3 uri po pol dne, po daljši in mukepolni bolemi, I previđen 5 sv. zakramenti za umirajoče, v 22. letu svoje starosti izdihml I svojo blago dušo. 602 I Pogreb dragega nam pokojnika bo v soboto, dne 6. marca 1915 I ob 4 uri popoldne. I Svete maSe zadašnice se bodo brale v tuka}5ni frančiSk. cerkvi. I Blagcga pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. KAMNIK, dne 4. susca ni5. 1________________________ ——^^— Povcčone slite do naravne velikosti, kakor tuđi oljaate portrete aa platio isvrSuje umetoiSko po vsaki fofo-j^aiJji 4192 Davorio Boviek prri fotografski In povečevalni zavod v fjibljui, Iftloiverska il. 34 a. m 100 ooemu, ki pripomore abiturijentu, vesternu vseh pisarnišk'h del ter izurje-Đemu tuđi v lesni stroki, do primerne stužbe Pooud e na upravništvo »Slov. Naroda« pod „AMtarUeat Št 390", Mala kmetija ▼ blizini mesta aa Ođda pod ugod- nimi pogoji B^T* » 1. aprilom ▼ najem, "T©g ^.. ^ » I +K. mm «^ *^**m ^ •• ^^. __ ^^ T ^T_ ^__ __ ^_ _^ _J XI ^B đ% JB m Od dne 9. marca do 9. marca t. I. Razstava perzijskih tepihov v veUU srtbnd dvorani hotela „Union". Zarati vpoUka k vojakom prodam približno 50 naj/inejših perzijskih preprog za vsako prlmerno ceno. 1H1 skafiika gre v korist JL&eb. križa11 In „Rđe6. polameseeu". 593 HADSCKI BABAN. priporoča tvrd ka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svejo bogato zalogo izgotofljenifi oiii za gospode in dečke ter tnične novosti 309 ^ v konfekciji za dame in lift Ceniki zastonj in franko. Le nlč strahu pred azijsko kolero, ker se pred to kužno boleznijo lahko varujemo s B hieicoižnim življenjem. 1 Imejmo žclodec ▼ reda in pazimo na oajvečjo soažnost. Umijmo si vec- I krat na dan obraz in roke in vlijmo vselej v vodo za umivanje nekoliko 9 raskuževala IiJSOfOms« Po preizkusu si ovi tega Greifswaldskega zavoda S tajnega svetnika prof. Loefflerja uniči 2°/0 Lysoforma v eni minuti 9 baeilne kulture kolerinega vibriona. I Lysoform naj bo v zalogi povsod. i Cetie originalnim steklenicam so K —80, 160, 2*80 in 4 60 v vsaki i lekarni in drogeriji. B Na Željo pošljemo vsakemu gratis in Iranko jako zantmivo brošuro kralj. H svetnika dr. Aladar Kovacha, ravnatelja rešilne družbe, pod naslovom S »Kako se varujemo kolere«« VeČjim firmam pošljemo tuđi po več eksem- 1 plarov. H Dp. Keleii & Mur^nyi 1 kom. tvornica Ufpest. i • 2a vojastvo, šport i. t d. trpe^no obutev priporoča specijalna trgovina čevljev ftngloi.:-Jiouak-Ljubljana. IlICllll (StibUUil) I ki je stal 2000 K sedaj se dobi za 800 K. Proda se tuđi jako dober IfttegraHtal aparat ta iako nizko ecno Oglasiti ie)« n »Lep klavir 597M na npravaiitvo »Siovraskega Naroda«. _______________597_______________ manufakturistinjo oziromm vojaŠčioe prostega mannlaktorlsta z dobrtmi »pneevali. Vstop 15. maica do 1 april«. i £•*. JCikrtf, frgonc, Onu!