Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja fzda.ia »Ptu^k; tednik« eavod s samostojnim finanstranjem Odgovorni urednik: \nton Bauman Uredništvo m upnva Ptuj Lackova 8 rele/on 156 čekovni račun pri Narodni banki Ptui št 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Marihor. Celotna naročnna za tuzemstvo lOOO d;n. za inozsmstv<. 1500 din Številka 40. PTUJ, 20. OKTOBRA 1961 CENA 20 DIN Letnik XIV Mesec tehnike od 15. oktobra do 15. novembra pridližajho imin dosežke SODOBNE TEDNIKE Ntt še miniiilo Jeto, odikar .te bi- la v Ptuju \istaTiovij«na Podruž.- nica Društ/\>a iaž.e(nirjev m tehni- ko'V gozdarstva in lesne Industri- je. Varajo se je vključilo 25 ča- rjo*v, ki delajo v 12 gospodarskih organizacij ah in ustEinovah na ob- močju občin Ptuj, Ormož in Le- nait. Sikupna organiizacija je bila formiirana zato, da bi vsaj v sta- norvski organiizaciji lahko enotno obravnava i zaključeno obmcčje Slovenskih goric. Glavni nam^en pobudn-ikov Me- seca tehnike je bi., da v široko organiziranj, akciji popularizirajo tehnične zinanosti in dosežke in da mani fes tir a.jo povezanost tehk- ničnih ved z drugimi strokami v fiikupnih oaipcrih pri izgradnji so- cialiistične družbe. Prvič se v ta program letos vključuje tudi po- družnica gozdarjev in lesnoindu- stri.>cev v Ptuju. Ker pa je ta organ,izacd.>a še dokaj mlada, so v svojem programu predvideli predvsem notranjo učvrstitev ter obšiiren program strokovnega izo- braževanja svojih članov. iUpravni cdbor podiruznice j« pnspravui podroom načrt in raz- de.li naloge posame/aim članom za organizdcij.b-ko delo in za izvedbo studi.,.=(kega programa. O tem načrtu so razipravljaii aani na rednem č.ensicem sestanku in ga sprejeli kot deiovni proga-am za -Mesec tehnike in za zimsko se- zono. S ttjn so praiv^zaiprav že za- čeli izvrševati svoj prcDel- ta< F*tuj pregledal dosedanje delo in .=;i postavil naloge za no- vo delovno obdobje. Konference so se poleg članov organizacije udeležili še predsednik Občin- skega komiteja LMS Ptuj, di- rektor tovarne tov. Samuda, čla- ni uprave, organov samouprav- ljanja, org ZKS, sindikata :'n drugi. .Poročila so nakazala pestro dejavnost mladine v tem letu in vsestransko sodelo\-anje mla- dih v organih .samoupravljania in pri reševanju svakodnevnih problemov. >^Dcltaje letos i/.- vr.šilri rGkon.=;trukcijo. S tem ;e na.=;tal manj.vi zastoj v proizvod- nji in bodo morali delavci vlo- žiti mnogo truda za realizacijo proizvodnega plana. Po izvršeni rekonstrukciji je bilo sprejetih v delovno razmerje več mladih de- lavcev. Za novosprejete člane kolektiva so bila organizirana pc,=:vetovanja, na katerih se jc razpravljalo o sistemu dela, o delu organov samoupravljanja, delitvi dohodka. ekonomskih enotah in o?talih problem.ih pod- jetja. To je vsekakor ugodno vplivalo na samo proizvodnjo in potek dela. V razpravi je med ostalimi so- deloval direktor podjetja. Govo- ril je o težavah, s katerimi se bori tovarna. Predvsem je po- udaril, da je potrebno posvečati več pažnje varčevanju, zmanj- -šanju defcktnih proizvodov, no- vemu načinu trakovnega dela in dr. Na koncu je poudaril, da bo podjetje kljub zastojem, ki so nastali zaradi rekonstrukcije n novega načina dela izvršilo pro- izvodni plan. To pa bo možno samo z vsestran.<:kim prizadeva- njem celotnega kolektiva. Aktiv, je na letni konferenci v svojo sredo sprejel 20 mla- dink, ki so se pred kratkim za- po.=;inc v tem kolektivu. zaf Spomeniki NOV pred dnevom mrtvih Nekateri lanskoletni primn i nas opozarjajo, da sc pravo- časno spomnimo na na.šf> dolž- nost, ki jo imamo do sponieni- k(>v NOV ob tem vsakoletnem dnevu. Ne bi bilo prav. če bi tudi leto« ostal kak.šen spome- nik neurejen in oh dnevu mrtvih neokra-šen. Krajevne orf,'anizacije Zveze borcev. Ljudske mladine ali druge hi morale i)osvetiti v tem času potrebno skrb temu vprašanju. .\e gre za to, da se pri poirchnili opravilih anjra/ird- jo sauii člani teh organizacij, ])ač pa je |)Otrehno pravoč-asno opozoriti na pr. šolska vodstva na to nalogo, ker je to tudi pomembnega vzgojnega pome- na. Naj ne ostane oh letošnjem dnevu mrtvih nobeden spome- nik neokrašen in neurejen! Za- nemarjeni spomenik je odraz malomarnosti prebivalstva do- tičnega področja in |)redvsem organizacij, ki so dolžne po- skrbeti za to. V tem pogledu sicer ne gre za množično opu- ščanje skrbi za spomenike NOB. ki so v največji meri Tzorno oskrbovani, tu in tam pa se le primeri, da ostane spomenik ob kakšni priliki ne- ti re jen. Tem izjemam velja na- še opozorilo. Delovne akcije in idejno vzgojno delo med mladino .\a zadnjem pleniimu Občin- skega komiteja LMS Ptuj. ki je bil sklican predvsem zaradi izvajanja letnih konferenc aktivov LMS. jc bil podan tudi pregled dosedanjega dela. Med ostalim je bilo govora o ob- časnih delovnih akcijah in idejno-vzgojnem delu mladine. Pri občinskih delavnih akci- jah je letos v ptujski občini sodelovalo \V)'i mladine. Ta mladina je ofiravila pro- stovoljnih delovnih ur. Vred- nost opravljenega dela je oce- njena na 502.500 din. vrednost zgrajenih ohjektov pa 9 milijo- nov din. Od tega skupnega de- la pride velik delež mladini tabora predvojaške vzgoje, ki je sodelovala pri gradnji ecsle na ptujski grad in pri gradnji športnega igrišča pri osnovni šoli Franca ()sojnika< v Ptu- ju. Mladina Tabora predvoja- ške vzgoje je (>|)ravila skupaj 1880 prostovoljnih delovnih ur. Največ mladino je sodelovalo pri gradnji športnih igrišč. Pri tem so se najbolj izkazali mla- dinci iz Vitomare. ki so neka- tera dela opravili tudi ponfx'i. Po vrednosti največji objekt je gradila mladina na Ptujski gori, ki je organizirala akcijo izgradnje odseka ceste v Sto- goveih. Pri tem delu je bilo vloženih 560 delovnih ur. Pri gradnii raznih športnih igrišč so sodelovali še mladin- ci iz aktivov LMS Videm, Haj- (Ima, Delta. K>> Turnišče. Vi- ča va i. dr. V prilirnlnje bo mnogo vr< pozornosti posvečeno idpjnc>- vzgojnemu delu mladine. Se le- tos bo pričela z delom mladin- ska politična šola v Ptuju. Zra- ven tega bodo organizirane šole za življenje v Piujti. Lo- vrencu in Viiomarcih. Interes za to obliko izobraževanja mla- dine je velik tudi v nekaterih drugih krajih ptujske občine, vendar ni mogoče ugoditi vsej mladini zaradi objektivnih te- žav. Šolo za življenje v Ptuju bo lahko obiskovala mladina iz aktivov LMS Crajena. Ho- goznica. Vienva. Spuhlja, lur- nišče. Ilajdina. Videni in iz aktivov v srednjih šolah in pod jet j ih. V šolo v Lovrencu se bo lah- ko vpisala mladina iz aktivf>v LMS Cirkovci. Kidričevo, Sela. Dolena in Ptujska gora. Ti kraji od Lovrenca niso preveč oddaljeni in bodo lahko vsi tisti, ki imajo za to obliKO iz- obraževanja interes, šolo red- no obiskovali. Zraven teh oblik idejno- vzgojnega dela. se bodo aktivi LMS posluževali Se drugih, kot ciklus predavanj iz različnih področij, gospodarstva, politi- ke in družbenih ved. marksi- stičnih krožkov, klubov OZN, fribtfn mladih. proizvodnih konferenc, mladinskih ur. od- daj .»pokaži, kaj znaš-- organi- ziranih oblik izobraževanja. Za navedene oblike idejno-vzgoj-^ nega izobraževanja je med mla- dino največji interes in se lah- ko pričaktije še ječja aktiv- nost na tem področju dela mla- dine, zaf , Nova načela pri izdelavi »^lanov komun # Na biižn.M skupščini stalne konference mest, ki bo od 50. oktobra do 2. novembra v Nišu, bodo med drugim razpravljali tudi o ekonomskih procesih v ko- muni. Pozornost v?bujo| zlasti v političnem :» eknnnmjkem pogledu. Zaradi tega bodo mnogi piobleini, zlasti oni, k| zadevajo plane koman, predmet razprave na ikup- ičini. Planiranje v komuni bo v pri- hodnje vse bolj temeljilo na pla- nih posameznih gospodarskih or- ganizacij in ostalih samoupravnih institucij. Ta proces pa ne bo v robencm primeru istoveten z me- haničnim »prepisovanjem« planov. gospodarskih organizacij in usta- nov, kajti sodeč po samostojnih; gospodarskih in drugih funkcijah komune, bo dobi! njen plan po-, sebno, višjo kvaliteto, ki bo vpli-i vala celo na gibanje gospodar-' stva izven komune. To pomeni, da plan komune ne\ bo za vsako ceno adekvaten z) zveznim planom, ampak bo samo! izhajal iz osnovnih proporcov tega plana, medtem ko bosta planira-! nje v komuni in delitev sredsto- , dobila svobodnejšp okvire i • HkraU bi naj ko-r na. ko no soie )em«la plan, pomagala avojlm gospodai«! skim organizacijam s splošno in stro- kovno oceno možnosti gospodarskega raz- voja. Takšna ocena bi hkrati i zveznim družbenim planom slu/.ila kot kažipot po- sameznim gospodarskim organizacijam pri samostojnem odločanju o proizvodnih tn drugih problemih. Med osnovna priza- devanja komune bi sodilo tudi povezo- vanje posameznih samoupravnih ustanov iz raznih področij družbenega življenja. • Planiranje, ki bi slonelo oa taksnih načelih, bi komunam omogočilo, da bolj učinkovito vplivajo na lasten gospodar- ski razvoj. Privedlo bi »udi do bolj ta- clonalnega trošenja razpoložljivih sred- stev v komuni, kar je nujno /a zagoto- vitev najbolj ugodnih pogojev gospo- I darjenja. PTUJ. DNE 20. OKT0BR4 19P1 Obvestila; našim bralcem Delovni čas upr. organov Obč. ljudskega odbora Upravni organi Občinskega ljudskega odbora Ptuj uradujejo od 1. s^ptembrft 1961 dalje od sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure; ob sobotah od 7. do 12. ur* . ostale delovne dni pa od 7. dO 14. ure. Stranke sprejemajo upravni ftrg«ni na sedežu občine Ptuj vs*k torek in petek med 8. in 12. uro In vsako sredo med 13. in 17. uro oziroma med 16. in 19. uro. it Mtstna lekarna Ptu[ v lekarni Ptuj je dnevno od- prto med 7. in 19. uro, ob ne- deljah in praznikih pa med 8. in 12. uro. Od 13. ure dalje de- žurstvo. POSLOVANJE NARODNE BANKE IN SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGO- VODSTVA PTUJ Narcd'na banka Ptuj iiž|>]«čuje in Eprej-enra gotovino dnevno med 7. in 11. uro. S/dž'ba dvužber.jga kmij^^ovod- stv« fprejema v.rmsnske naoge med 7. in 9. uro, odobritve iz- 0 4č;il csebnih dohodkov pa irda- j4 med 9. in 11. uro dn:iv-no. Štf*rtke spreijema med 7. iti 11. uro dnevno. it UUDSKA KNJIŽNICA PTUJ MLADINSKI ODDELEK izdaja in fcprejemi kn.;ipe dnevno med 11. i-n 13.30 za vse uč:nce osnovnih lol od 6. razreda za zunanje učen- ce osnovn.ih šol 7. in 8. razreda tftr za žiuin'3nje dl.jis-ke. Za ptujsike učence osnovnih šol 7. m t. r£iz;reda, zq ptujske d'ijake in ira vajence je kniiiti:ca odiprta dnevno od 15. do 16. ure. ODDELEK ZA ODRASLE je od- prt dne^vrto od 7.30 do 9.3o" in od 16. do 18. ure. Ob sobotah knjii- nčC« ra rdcp^le ni od't)'rta. Ob ned*''jah je knjižnica zpprta. CHalnica štud. knjižnice Ptuj čitalnic« Studi j.«;ke knjižnice Ptuj je odprta ob torkjh, četrtkih in s6bot«h od 13. do 18.30 v po- nedeljkih in petkih pa med 11. in 12. uro. Muzeji In mitreji Oddelek NOB. kulturno zgodo- vinska Zbirka in arheolo.ška zbir- ka so odprti v delavnikih med 9. in 12. uro in med 14. in 16. uro. Ob ponedeljkih je muzej za- prt. Ob nfdeljah .so odprte zbirke v ptujskem gradu .samo dopoldne. Za ogled mitr^ja na Zg. Bregu se oglasijo nbi.skovalri prj dru- žini Rudolf zraven mitreja. ki im« ključe, na Sp. Hajdini pa pri družini Gojkovič. Trgovine in njih poslovni čas v Ptuju So od 1. sfptembr« 1961 dalje odprte trgovine med 7.30 in 12. ter med 14. in 17. uro. Non-stop trgovine ao: Jelen, Zlatoro^, Nama, Koloniale, Deli- katesa. Hrana Odhodi avtobusov iz Ptuja Sm«r Ptuj-Maribor: 4.35, 6.13, 6.45, 7.25. '(Koq—Maribor). 9.10, 12.45, 15.15. 17. 17.15. jn 20.45. Smer Ptuj, HogaSka Slatina, Celje, Ljubljana: 5.,30. 6.30 in 7.55 (Ptuj—Ljubljana). Smer Ptuj —Zagreb: 6.20, 9.55 (M«ribor—Zagreb), 16.50. Smer Ptuj—Murska Sobota, Lendava 15.5.5 Smer Ptuj—Ko<^: 15.15 (Mari. bor—Kog). Smer Ptuj—Kidričevo: 6.20 7.10 dijaki, 7.50, 11.15. 12.45 di- jaki, 14.1.5. Smer Ptuj—Kostanj• 15.30. smer Ptuj—Stoperce: 13.10 (Ptuj, Tržeč-, Dolena. Stoperce). Smer Ptuj—Trnovska vas. 6.20, 15.2f). smer Ptuj—TrakoSčan: 6.20. IS. 15.30. Smer Ptuj—Zetale; 6.20. 13 (do Nove Cerkve). 15.30 (do Zet.al). Smer Ptuj—Cirkulane: 12.15, 15.30. Avtobusna postaja ostane sedaj nt Trgu svobode upri sodišču). Ob 2 O 1 e t niči v staje pTrtizan I po Sloveniji leta 1941 Krimski partizani Julija 1941 so na Ljubljan-' ^kcm vrlin po^^tavili prvo parti- zansko postojanka, ki se ji je pridružil a\gii.sta tovariš T.u-j ka. čez 14 dni pa š(> štirje par- tizani, nictl njimi Mirko Bra- čič. \apadli so progo Ljiiblja-v na—Raicek. Zaradi varno-^ti so ši izbrali kmalu novo p(>8to4 janko na Kožljekil. Ko le! partizanska skupina okrepila se /a 12 borcev, si je načela' ime Borovniška četa. Štela j^ 20 borcev in se je povezala s partizani v Zali in .Mokrcaj kjer S!) bili pri partizanih tcH! varili Daki. Ljubo Šercer. Ne* dcljko in Ante Novak. Okto- bra 1941 je Ljubo Sercer na- padel s skupino partizanov Ložj Borovniška četa pa kasneje Be-' zuljak. kjer so v fra>.ilskem do- mu zaplenili okoli 1500 kiT eksploziva, orožje pa pri voja- kih. To je bil eden izmed naj- uspešnejših podvij?ov leta 1941 v središču Slovenije, saj so partizani z zaplenjenim orož- jem in municijo ojačali svojo napadalno moč, sovražnik pa je imel pri vsem tem še nad 50 smrtnih žrtev. Xa koncu oktobra so od.šii na Dolenjsko in v Osredku so jih napadli Italijani tako nenriča- kovano. da so naši utroel' hu- do izfjnbo testih df'"'!) tova- rišev. Četa v Polhc^rajskih Dolomitih v jeseni 1941 so tudi fjozdovi Polho(fraj, je Mile Špacapan. V začetku decembra je poškodovala pre- serski most in se nato vrnila v Dolomite. nat6pa od.šla na Gorenjsko. Zaradi napadu na most v Preserju. sn Italijani ustr(>Iili 16 lahev iz Bistreče. veliko pa so jih odpeljali v in- ternacijo. Partizans!- veiicev na (l(>reiijskcm. ki ga je Vodil šef civilne uprave la (loreiijsko in Mežiško dolino Franc Kutschera, so se pod ko- munističnim vodstvom začeli okupatorju upirati zavedni Go- renjci. Ustanavljali so po Več- jih krajih odbore OF In zbira- li potrebščine za partizane, ki so odšli v gozdove v velikem števiJu že junija 1941. Po prvih selitvah Slovencev iz radovlji.škcga, kranjskega in kamniškega okraja v Srbijo in na Hrvaško, v začetku juli-i ja, so ra.sle partizanske čete j po Gorenjskem iz. dneva v dan. Dne 24. julija so ustanovili Hašiško četo, nato čez nekaj dni Tržiško. ki je štela okoli 30 mož, nato pa Drugo kranj- sko ali Nartnikovo četo. Juli- ja so ust;nio\ ili še druge čete. kakor Radomeljsko, Kamniško, Mengeško-Moravško. Jeseniško ali Cankarjevo, .leiovško ali četo Ilije Gregoriča. Čete so rušile mostove, že- lezniške proge, industrijske nft- prave. telefonske vode. Avgli- sta so .se partizani .Jeseniške čete spopadli z Nemci na Me- žaklji in zgubili dva tovariša. Avgusta so partizani tistrelili nad Kumuikom gestapovskegu oficirja. Prvi bctcljon! nn Gorenjsk. Hud udarec Je doživela av- gusta pod Storžičem Kranjska četa, k; so jo Nemci obkolili in večino borcev zajeli. Gorenjski ali Cankarjev ba- taljon je avgusta napadel Nem- ce na Jelovici in jim priznde-| jnl okoli 30 žrtev. Partizani sd izgubili tri tovariše. MaSčevanfe nad uporniki Da bi ii.straliovali gorenjsko ljudstvo v boju za svobodo, je okupator kakor drugod, začej^ >treljali talce. Zv 2. avgusta so ustrelili v .Slatni pri Begunjah prve .litiri talce. 9. avgusta pa v Dragi pri Begunjah 10 talcev. 20 avgusta v Begunjah šest. 22. avgrusta pa v Smledniku pet. v Kranju pa so 23. avgusta obesili borca I v kranjsko-tržiškem bataljo- i ml. Naslednjega dne so ustre- j lili v l.jiibneni pet talcev. ; Septembra pa so .Nemci prižga- li prvo slovensko uporno va^ Rašico. I Talci so padali se dalje, ven- i dar se je upor na Gorenjskem nenehno širil in prizadejal nemški vojaški sili neprestane udarce. Decembra 1941 novi partizani Ker so imeli gorenjski parti- 'žani med ljudstvom trdne in ne >ma jne zaveznike, ki so jih hranili in skrivali, kadar je bilo |)otrebno, so rasle, čeprav je bila huda zima, nove čete, I kakor Koroška, nad Dovjem Tri:rlavskn. na Pokljuki Pfe- išernova. Sredi meseca so se uprli tudi v Zgornjesavski do- lini. R. PoŠta Cirkiiane dobi nove firostore v sredini meseca ncvertibra 1961 se bo preselila pošta Cirku. lane v novnurejene prostore v bjvši Rajharjevi hiši v Cirkuln. nah. Dva bivša lepa gostinska prostora sedaj preurejajo v po- što. V zgodovini pošte Cirkulane j6 zabeleženih več hjš. kjer so bili njeni prostori. Morala se je ved- no zadovoljiti s streho, pod katero je domovala, čeravno je bila skromna Ob sedanjem razmeroma veli- kem pisemskem in ostalem pro- metu ji bodo novi prostori v cen- tru Cjrkulan popolnoma ustrezali. Malo je verjetno, da bo imela kdaj pošta Cirkulane svoje po- slovno-stanovanjsko poslopje, če- ravno bi celo to bilo potrebno. SLOVENSKA MISEL V Ptuju pred sto leti po cesarjevem patentu fe- bruarja ISdl se je po .\vv.triji prebujalo društveno življenje. Zavedni Slovfuci so začeli ustanavljati čitalnice in bralna društva, da bi slovensko ljud- stvo narodnostno utrdili. V Ma- riboru in Ljubljani so čitalnici ustanovili že le-ta ISftI. Sloven- ci v Ptuju pa so jši poslanec de- želnega zbora. Govor so natis- nili v Levstikovem prevodu, založil pa ga je Prelog. l.'Ma 1S()4 j(> hotel Herman l)rodre(i z novim predlogom o eunkopravnosti Slovencev in o uvedbi slovenščine v urade in šole. a brez uspeha. Herman se je zavzemal za federalistič- no urejeno Avstrijo, ki bi za- dovfdjila narodnostne zahteve. Po padcu IIohen\vartove vlade se je Miha Herman udeležil federalističnega shoda v Pragi in je do svoje smrti branil na- rodnostne pravice slovenskega I judsl va. Hermanov zgodovinski pomen Pravnik Miha Herman je bil nemškega rodu. Po političnem pre|iričanju se je uvrstil med demokrate. Globoko se je za- vedal, kako krivico dela drža- va narodom, ki jim ne di)voli pouka v materinščini, v uradih pa morajo govoriti in vlagati prošnje in zahteve v tujem je- ziku. Vzljubil je slovenski na- rod, se naučil našega jezika in branil je naše pravice najprej v deželnem, nato pa v držav- nem zboru. Ni čuda. da so ga Nemci imeli za svojega rnlpad- nika. ker se je zavzemal za fe- derativno .Avstrijo, ki bi osla- bila kapital avstrijskih mogot- cev in nemške pozicije. Herman je budil slovensko misel v Ptuju in je bil med prvimi pobudniki čitalnice v Ptuju, ki so jo ustanovili leta 1864. Slovenska čitalnica je bi- la dolga desetletja središče slo- venskega kulturnega življenja v našem malem obdravskem mestecu, tedaj nemškem otoku sredi slovenske zemlje. Slovenci se klanjamo spomi- nu Nemca Miha Hermana, ve- like izjeme med nemškimi iz- obraženci. Nekateri so na ti- hem priznavali slovenske na- r(Mlnoslne zahteve, saj jih je zajel duh časa. demokratične ideje o enakopravnosti nflrrv dov. a odlfM^no v boj za sloven- ske nnrodnosie pravice jc »to- pil le Miha Herman. Veliko so za dvig slovenske narodne zavesti storili njegovi sodobniki in naslcflniki. Med njim.i je dr. Janez Vošnjak, ptujski župnik od leta do smrti leta nato pa duhov- nik Božidar Raič. deželni in državni jmslanec za ptujski okraj po Hermanovi smrti le- ta mi, ki je umrl leta 1896 in še nekateri. Novi borci za slovensko svobodo Za biiditelji slovenske misli in prvimi jioborniki za sloven- ske narodnf>stne pravice, ki so zapisani v slovenski zgodovini v drugi polovici 19. stoletja —- so se pojavili v drugi nevarni dobi za slovenski narodni ob- stoj, v dobi rastočega faši/mn v i;vri>|)i — novi borci na brani- ku slovenstva. Začrtali pa s<> tudi pot socialističnemu razvo- ju. Zgo;Pu- tar. putar. pridi...!« Spodaj pod gorico je vo/ z dvema ve- likima kadema. Obe sta hitro polni. Izpod grozdja že nasto- pa sladek mošt in potre])na je previdna vožnja, da ne pljuska čez rol) kadi. .skaf /a škafom grozdja sc prevrača v puto in trije putarji so stalno na poti med trgači in vozom. Na nji- hovih palicah je z vsako puto več zarez. . . Vrsta za vrsto v gorici je obrana. In takih vrst je po podlehniških vinogradih mnogo. oktobra so začeli s trgatvijo inše traja. Iz vino- grada je lep razgled na Pod- lehnik. na novo preorano veli- ko njivo, na obrat, na številno lasemsko živino na pasi. na he- o cesto proti šoli in na valo- vite griče levo in desno od Podlehnika. Najboljše bi res bilo ostati nekaj dni pri njih kot je pred- lagal delovodja tov. Franc Travnikar, pa bi obšel vsa de- lovišča, v vseh vinogradih, kjer je trgatev, kjer gradijo cesto in kjer jih še bodo gradili. Mo- ral bi obiskati Godčaik, Maj- ski vrh. Dravinjski vrh, Rodni vrh in druge predele, kamor sega Kmetijski kombinat Ptuj. Vsak večji vinogradni kom- pleks mora biti sčasoma po no- vi cesti dostopen s traktorjem in tovornjakom. Ni več časa za konjsko vprego. Ta bo osta- la le še za predele, ki za av- tomobile in traktorje niso pri- stopni. Ostanite pri nas in go- vorite s starejšimi ljudmi pa tudi z mladino. Vsi vam bodo povedali o trgatvi nekdaj in danes. Slišali boste pohvalo pa tudi razne zamisli in predloge ljudi. Naši ljudje govorijo med delom, doma, spotoma na de- lo ali drugam, na sestankih. skratka povsod govorijo o svo- jem svetu, o življenju, o delu in uspehih, pa tudi o težavah. V vsakem razgovoru slišite; mi nekdaj in danes. Haloze in tr- ta nekdaj in danes. Časi se spreminjajo in z njimi tudi na- ši ljudje. Učenki Srednje kmetijske šo- le Turnišče pri Ptuju .Marija iz Maribora in Lizika iz De- sternika sta obirali svojo vr-i sto. V šali je Marija dejalati Trgatev se mi zdi kot obiski snubca jiri materi, ki ji odpe-i Ije lepo hčerko. \si radi pri- dejo k njej. mladi in odrasli) :n radi spre.-imejo dar iz nje-, nih dobrih rok. potem pa zopet gredo in ona čaka na novo po-! mlad, na novo jesen, na pono-, ven obisk, če nista prej pri- šla mraz in toča ...« ; Lizika se je nasmehnila in rekla: ^Res, vsi imamo radi te zlate, sladke jagode, mnogi pa njihov opojni sok. ki vžiga kri! ^' drugi vrsti od niju je tr- gal priletni Franc iz Podlehni- ! ka: vVidile. nas starejših je i malo. Mladina nas nadomešča. Trgatev je najlepše in najlaž- je delo v vinogradu, iiidi za to delo je |)otrehno \eč ljudi. Drugače je a kopi. Poglejte, kje vse že od nekdaj ^ihli tež- ko motiko rloM'ška roka in jo bo še. dokler je ne ho nado- mestil stroj. Nekaj smo se smejali, ko se je znašel med kopači kdo in je govoril: .Boste videli, da bodo prišli časi. ko ne bo več človek zadnji stroj za obdela- vo vinogradov.* Poglejte danes samr) \ naše podlehniške sti- sknliiice. (iosako\ Tonček pri- tisne na gumb in iz stiskalnice I leče mošt. .Nekdaj pa smo noč za nočjo vrteli \ reteno in sti- skali grozdje. Trpeli smo Ijud- I je in trpela je živina. Piilarji so nosili grozdje knr v stis- kalnico ali pn na voz \ kad. če jo je bilo mogoče pripeljati po cesti. Danes opravljamo to s traktorji in avlomohili. Sko- raj v vsaki viničarji je za- vzemala pol itak tesne zgradbe stiskalnica. Danes so štiri hi- dravlične stiskalnice dovolj za celo okolico Podlehnika. Prej smo merili na polovnjake. da nes na vagone, (^h trsatvi si nismo |)ogovarjnli o mladih ljudeh, ta je v šoli. drugi a službi, tretji na praksi, četrti zopet v .[L.\. o starejših |)H. ta je preddelavec. mojster, tlelo- \odja ali ta je že v penziji. drugi dobiva invalidnino ali socialnem pomoč. IVanc se je obrnil k dečku v sosedni vrsti in je končal: Jn. mladina, vi niti ne veste, kako se je živ- ljenje spremenilo, ko pa ste zrasli v času. ko se je spreme- nilo, kar se picj ni moglo sto- letja!« Katica je doma iz Haloz, ži- vi pa v Mariboru ter dela v Gradisovi menzi. Prišla je na dopust. Zaneslo jo je na trga- tev. Vedno rada pride v Halo- ze. V njih je začela živeti in je spoznala njih težave in le- pote. L)ejala je: »Vidite, nekdaj so tudi prihajali iz mesta in vasi ljudje na trgatev. Z njimi se nismo pogovarjali, kam bo šel ta ali drugi otrok v šolo. ^ uk. v službo itd. ^ eč otrok je bilo pri kateri hiši. boljše je bilo. več je bilo delovne sile za go- rice, lažje je bilo ostati v ko- či. Niso nam govorili o stro- jih, o novih časih, o lažjem de- lu za ljudi in živino, o novih cestah, o socialnem zavarova- nju, o velikih njivah in vino- gradih itd. Življenje je teklo dalje. Fantje so v partizanski vojski vedeli, da so na pragu velikih dogodkov ...« | In tako je potekel razgovor v gorici, ko je bil poln škaf ali čeber za čebrom in je zf^pet moral priti putar Janko ali drugi in je odnesel grozdje v kad na vozu izpod gorice. Več je bilo v trgatvi žensk kot mo- ških. Ti so bili putarji ali pa so bili zaposleni s prevozom grozdja. V četrti vrsti je trgala Ur- ška, mati 4 otrok. Vsak člo- vek ima svoje težave, povsofi so še in tudi v Ttalozah. Ljud- je različno živijo. Kjer imajo pri hiši mlade moči in dohod- ke je lažje kot pri družinah, kjer ni dohodka iz službe, po- kojnine, invalidnine ali social- ne pomoči in kjer zemlja ne da toliko, kolikor rabijo ljud- je. \ Haloze jjrihaja vse no- vo, vendar počasneje kol v me- sta in vasi. Mladi ljudje se te- ga zavedajo, zalo jih je doma manj iii zato je za motike in pute premalo rok. Kjer je elektrika že poslušajo radio, pa ne samo godbe in petja, tu- di poročila in predavanja. O vspui pogovarjamo, o čemer govori celf svet. Ne moreiuo" reči, da je v Halozah najslab- še, saj so na svetu še dežele in ljudje, ki jim je mnogo tež- je priti do vsakdanjega kruha kot v naših Halozah ali Slo- venskih goricah. Vsi skupaj si želimo, da bi bilo povsod bolj- še, da bi bilo z leti tudi v Ha- lozah vedno še več novega in tudi še lepšega!< .\lozc v .stiskalnici sem na- šel prav dobre volje. Ciril Drevenšek dela že leta na pod- lehniškem posestvu. Skrbi za 5 otroke in pravi: »Mojemu očetu je bilo dosti težje; skr- beli je moral za 9-člansko dru- žino. Meni se ni treba tako i mučili. Imam svoj dohodek in urejeno življenje. Dela ima- mo pri nas še mnogo. Direktor Janez Petrovič in ostali naši predstavniki so nam raztolma- čili načrte. O njih nam mnogo govori naš delovodja tov. Kri-j žančič. Začeli smo s spremem- bami in tudi napredujemo. Z leti bo tukaj kot v urejenih vinorodnih predelih drugod po svetu. Mislim, da bodo vse spremembe sčasotna dosegle vsakega našega človeka. Mnogo je že storjenega, mnogo pa še bo.« Franc Gosak je vodja 9- članske skupine v stiskalnici. Sodelavci Drevenšek. Repec, ^ inko. Uratnik in drugi zma- gujejo svoje delo. Delo v sti- skalnici je njihova glavna skrb. Kot pravi tov. Gosak, mo- rajo prijeti za vse, ko ni tr- gatve. Dela je dovolj v gorici kot tudi na cestah in poteh. Pridite nas večkrat pogledat in boste videli, da imamo ved-' no kak važen opravek.« Možakarji so mi razkazali stiskalnice in opisali njih delo in kapaciteto ter so mi ponu- dili kozarec, dva sladkega mo- šta. Na povratku v Ptuj me je prehitel tovornjak s sodi mo- šta in pod njegovo težo avto po cesti od Tržca ni tako po- skakoval, pač pa so se vzmeti pošteno upognile. Šofer švarc se je umikal jarkom in Ijiid.MU in ko je v Ptuju raztovoril. se je še enkrat vrnil po sladki mošt. Vrnil sem se in prispodoba o snubcu in materi mi bo ostala v spominu, sam sem jo slišal v»gorici pri dobro obloženi tr- ti, ki se mi je res zdela kot dobra mati. ki ima polne roke sladkarij za vsakogar, ki ji je pomagal delati in ki jo je ob- iskal. V. J. V trgatvi je vedno prijetno Gosakova skupina i/ stiskalnic? mpd odmorom. (Foto: J. Vrabi) i\a mocuiecn hrbtu ni občutil pute in grozdja Na novo urejene kleti »Slovenskih goric« v Cirkulanah TrgoL\sk-o podjetje .»Slovenske gor\ce'( Ptuj si je v Cirkulanah na novo ured\lo prostorno vinsko klet s J cisternami in 11 velikimi sodi — letaki s skupno kapaci- teto 110.000 litrov. To podjetje je kupilo v Cirku- lanah hišo od Franca Korenjaka. ^ n.i^j je podjetje »Gradnje« iz Ptu.ja na novo in lepo uredilo kletne prostore z novo kletno opremo. Kakor pričakujejo bo po pre- ureditvi kletnih prostorov sčaso- ma sledila še preureditev osta- lih prostorov, v katerih bi dobile Cirkulane v doglednem času no- vourejeno restavracijo s pristni- mi haloškimi vini in postrežbo dobrih jestvin in tujskimi soba- mi. Zlasti ob sobotah in nedel.)ah bodo prihiteli tja gostje iz Ptuja in od drugod, zlasti pozimi, ko ne bo odprto letovišče grad Bori. Ob tolikem avtomobilskem pro- metu ni problem za goste v go- stiščih, kjer se gostje ugodno po- čutijo in kjer jim je res na raz- polago dobra kapljica in prigri- zek ter prenočišče ter tople ga- raže za avtomobile. Kadi so putarji hitro napolnili LETOŠNJA grozdna letina čeprav trgatev grozdja še ni končana, ocenjujejo strokovnjaki letošnjo letino na 83.000 vagonov grozdja v vsej državi. Ta količina je za okrog 12 odstotkov višja od lanskoletnega pridelka. To zvišanje pa je razdeljeno zelo nesorazmerno po republikah, tako je letošnji pridelek večji v Sr- biji za 3 odstotke, v Makedoniji za 25 odstotkov, v Sloveniji za 24 odstotkov, v Bosni in Herce- govini je manjši za 9 odstotkov od lanskega in v Črni gori enak lanskemu. Čeprav je letina boljša od lan- ske, bo tržnih viškov za okrog 12 odstotkov manj kakor v lan- skem letu. Od skupno proizvede- nih količin grozdja bodo, kot predvidevajo strokovnjaki, pre- delali 73.000 vagonov v vino, 5.000 vagonov grozdja bo šlo na domače tržišče, 1.000 vagonov na tuje tr- žišče in okrog 4.000 vagonov bo porabljenega v kmetijskih gospo- dinjstvih. Po podatkih republiških trgo- vinskih zbornic znaša odstotek sladkor.ja v grozdju letos od 17 do 20 stopenj. Še vedno pridelu- jemo le majhen odstotek nami- znega grozdja. V nekaterih repu- blikah skoraj nič (v Sloveniji na pr.), medtem ko pridelujejo nekaj takšnega grozdja edino v Make- doniji. Tudi kvaliteta namiznega grozdja vedno ne zadovoljuje. Prve dnii .je biilo na tržišču dio- vO'ij grozdja, cene pa dokaj stail- ne, in sicer v razponu od 70 do 160 dinarje^'. Haloze so prodale večino svojega mošta Podjetje »Slovenske gorice« Ptuj je odkupilo z leskovškega območja Haloz v svoji odkupni postaji pri gostilni »rri treh li- paht v Leskovcu nad ^ vagonov kvalitetnega mošta, podjetje >:^e. tovia« Ptuj pa večje količine in- dustrijskega sadja. Večina vinogradnikov, ki sO prodali letošnji pridelek kvalitet, nega mošta Slovenskim gori- cam«, je upoštevala, da odkupuje podjetje le pravi mošt jn pri pro- daji niso imeli težav. Svojega pridelka pa niso mogli vnočiti posamezniki, ki so hoteli priti do izkupička z mešanjem mošta in sadjevca ter z močno primesjo sladkorja. V takih primerih sploh ni prišlo do prevzema Letošnji odkup mošta je hil do- bro organiziran in ni pri'!-lo do zastoja ali do težav s sodi kot včasih, ker je dalo podjetje na razpolago svoje čiste sode. Trgatev že dolgo let hodjm v trgatev | in se vsako leto veselim. Moja prva trgatev je bila v Vinskem vrhu, naslednja v Jeruzalemu pa v Dobravi, pri Veliki Nedelji in v Podgorcih . . . Vseh imen se ne spominjam več. Bilo je veselja in smeha. Klopotci pa so peli svojo ubrano pesem, da se je slišalo več kilometrov daleč. Tudi letos sem bila v trgatvi. Bil je lep sončen dan, trsje pa obloženo z grozdjem, da ga je bi- lo veselje pogledati. Kar žal mi je bilo, da so ga zmečkali in stisnili v stiska'niči. Nekaj je pa le manjkalo, ni več toliko klopotcev. Zakaj se opušča ta lepa stara navada? Cilka Izdelovalci klopotcev, k}e ste?^ Pozimi oe pozabite na nje; ^ Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTVl DNE 20 OKTOBRA 1961 ALPHONSE DAUDET: Hi^Hiiiiroiliii Na vratih, lesenih vratih, ki so se slabo zapirala in ki jim je pesek z vrta in prah s ceste vdiral v široko špranjo, je že dalj časa, nepremična ob polet- nem soncu in bingljajoča v je- senskem vetru, visela ploščica: 'Hiša naprodaj.< kar bi se ne- kako reklo: .Zapuščena hiša.<, tako tiho je ležala tu. A vendar ni bila prazna. Mo- drikast dim se je dvigal iz opeč-~ nega dimnika, ki je nekoliko presegal zid. in izdajal skrito življenje, tako skrivnostno in otožno kakor dim ubornega og- nja. Pa tudi skozi režo vrat si namesto zapuščenosti in praz- note, namesto tistega i^ereda. ki ga navadno opažamo pred vsa- ko prodajo ali selitvijo, vifiel ravne vrtne stezice, okrogle ute, škrojMlnice ob vodnjaku in na hišico naslonjeno vrtno orodje. Bila je skromna hišica. Na južni strani je bilo kakor v rastlinjaku. Drug v drugega poveznjeni stekleni zvonci so stali na stopnišču, prazni cvet- lični lonci so bili prevrnjeni, drugi z geranijami in sporišem so stali pokonci v svetlem, vro- čem pesku. Pahljačasto na ži- ce ali špalirje razpeto sadno drevje se je raztezalo v soncu. Tu so bili tudi nasadi vrtnih jagod in nizkega graha: v vsej. tej tišini in urejenosti pa je ves dan hodil okrog star mož v slamniku, zalival v hladnih dnevnih urah. čistil steze in obrezoval mejo. Ta starec ni poznal nikogar v O'kolici. Ce izvzamemo pe- kovski voz, ki se je na posa- meznih vaških cestah ustavljal pred vsako hišo, ga ni nihče obiskoval. Včasih se je zgodi- lo, da je kateri mimoidočih, ki so se zanimali za tista od- ročno ležeča zemljišča, ki so bila tako rodovitna in cesto zasajena s tako mičnim sadnim drevjem, zapazil ploščico, ob- stal in pozvonil. Sprva se ni nihče og asil. Ko je drugič po- zvonil, se je iz ozadja vrta jočasi približalo ropotanje co- iel in starec je z besnim obra- zom za spoznanje bolj odprl vratca. >Kaj hočete?« >Je hiša naprodaj?« >Da,< je z muko odgovoril stari mož. -da... je naprodaj, ampak takoj vam povem, da je zelo draga...« in njegova roka. odločno pripravljena, da bo spet zaklenila, mu je zaprla rhod. Tz njegovih oči je iskrila taka jeza, da je vsakega pcv- gnala v beg in ostal je na svo- jem peščenem dvorišču in svo- jih zelenjadnih gredah kot zmaj na svojih zakladih. Nato so ljudje nadaljevali svojo pot in se spraševali, .s kakšnim čudakom so imeli opraviti in kakšna norost je to, da nekdo ponuja svojo hišo naprodaj, če bi jo tako rad ob-, držal. Ta skrivnost se irii je kmalu pojasnila. Ko sem nekega dne šel mimo hiše. sem slišal raz- burjene glasove in hriiii pre- pira : »Prodati moraš, papa. proda- ti moraš., saj si obljubil!«: In tresoči se glas starca: !.Ampak, ljubi otroci, saj hočem proda- ti, >oglejte vendar! Saj sem] vendar izobesil ploščico.« Tako sem zvedel, da ga nje- govi sinovi in snahe, majhni pariški trgovci, silijo, da bi za- lustil ta ljubljeni kotiček. Iz | ■cakšnega razloga? Ne vem. Vsekakor se jim je zdelo, da se stvar že predolgo vleče in od tega dne so prihajali vsako ne- deljo in nesrečneža silili, naj izjiolni svojo obljubo. S ceste, iz globoke nedeljske tišine, v ka- teri počiva po oranju in setvi utrujena zemlja, sem to prav dobro slišal. Kramarji so ble- betali, se pri balinanju prepi- rali in beseda -denar« je v njihovih vreščečih glasovih udarjala kakor krogle in zade- vale druga ob drugo. Zvečer so vsi odšli in ko jih je dobri starec nekaj koraikov pospre- mil, se je brž \rnil in spet za- klenil velika vrata, srečen, ^a je imel spet osem dui odloga pred seboj. Za teden dni jc bil spet mir v hiši. V majhnem sončnem vrtu je bilo slišati le škripanje peska pod težkimi koraki in zobovji grabelj. Medtem pa so starca od ted- na do tedna bolj privijali in mučili. Kramarji so uporabljali vsa sredstva. Pripeljali so s seboj vnuke, da bi ga zapelja- li. ^Poglejte, dedek, ko bo hi- ša prodana, boste stanovali pri nas. Kako srečni bomo potem!« — In neprestano so bili razgo- vori po vseh kotih, brezkončni sprehodi po vrtnih stezicah, gla^-no podajani prer "nni. Ne- kof scm slišal, kake o' na iz- med snah kričala: .iJajta še sto souvov ni vredna. Podrti- ja!. Starec je molče poslušal. Go- vorili so ])red njim, ko da bi bil že mrtev, o njegovi hiši. ko da je že porušena. Ves skrii- šen, s solznimi očmi je hodil okrog in skušal po stari navadi mimogrede tu očistiti vejo. tam popraviti plot v pravi polo- žaj. Njegovo življenje je bilo tako trdno zakoreninjeno v ta mali zemeljski kotiček, da je bilo čutiti, kako se ne bo ni- koli nuvgi^l iztrgati iz njega. In /arcs jc poskušal, pa naj so mu rekli že karkoli, čimdlje odložiti trenutek prodaje. Pole- ti, ko so zorele češnje in ribi- zel, je rekel: Počakajte, da rberem. Potem bom takoj pro- dni. Ko pa so oJ)rali češnje, so pi^šl(> na vrsto l)ri'sk\f'. nato pa grozdje in po grozdju lepe rjave nešplje. ki jih trgajo, ko že sneži. Potlej je prišla zima. Zemlja je ležala črna. vrt zanuščpu. \ob(Miih izletnikov, nobenih kufKev več. niti malih trgovcev ob nedeljah ne. Trije dolgi meseci počitka, da se pri- pravi seme in obreze sadno drevje, medtem ko binglja na vratih nepotrebna ploščica, ki jo dež in veter premetavata sem ter tja. Slednjič so nepotrpežl jivi otroci, prepričani, da njihov oče vse stori, da preplaši kup- ce, napravili odločilen skler). Ena izmed snah. neka mala prodajalka, ki se je že navse- zadnje razkričala in imela hi- navsko prijazni izraz, pretira- no vljudnost nekaterih poslov- nih ljudi, se je domače vgnez- dila pri njem. Cesta ko da je njena. Na širo.ko je odprla vrata, glasno kr*amljala, se na- smihala mimoidočim, kakor bi hotela reči: »Pridite, poglejte, hiša je naprodaj!« Za ubogega starca ni bilo več odloga. Včasih, kakor da bi po- skušal pozabiti njeno navzoč-- nost. je okopaval svoje grede in jih znova posejal, kakor ne- kateri ljudje še na smrtni po- stelji delajo načrte, da bi za- krili svojo bojazen. Nepresta- no pa je bila za njim krama- rica in ga trapila: i.Pah! Cemu pa? Zakaj se toliko trudiš za druge?« Ni ji odgovoril. Le z novo trdovratnostjo se je zagrizel v svoje delo. A če je še tako čakala, kup- cev ni bilo. Bila je vojna in naj je vrata še tako f>dpirala in se še tako nasmihala, le se- lile! so hiteli mimo. le prah je vdiral v hišo. Od dne do dne je dama postajala bolj ne- prijetna. Iz svoje prodajalne ni mogla več izostali. Slišal sem, kako je svojega tasta ob- sipavala z očitki, mu uprizar- jala scene in treskala z vrati. Starec je molče krivil hrbet in se tolažil pri pogl(>du na svoj mladi grah in ploščico, na ka- teri je še zmerom bil napis: I liša na|)rodaj . Letos, ko sem prišel na de- želo, sem hišo seveda še našel, toda, oh, ploščice z napisom ni bilo več. Raztrgani, plesnivi le|)aki so viseli iia zidovih. Ri- lo je končano, protlali so! Na- mesto velikih rjavih duri so bila tu sveža preplcskana ze- lena vrata z majhno zamreženo lino, skozi katero si mogel vi- deti na vrt. Nič več ni bil prej- šnji preprosti .sadovnjak, tem- več plehka zmeda cvetličnih gredic, trat. vodometov in vse to se je zrcalilo v veliki ko- vinski krogli, ki je stala pred teraso. V tej krogli so vrtne stezico ustvarjale cvetlične tra- kove in dva široka obraza sta bila v njej še bolj brezoblič- na: debel rdeč. poteč se mož, ki se je stisnil v kmi^čki stol in mogočna, speča (lania. ki je vihtela škropilnico in kričala: j>2e štirinajst sem jih /lila na balzamine!« Dozidano je bilo nadstropje, špalirji obncvvljeni in v tej pre- novljeni hiši. ki je še dišala po barvi, je klavir naglo in glasno udarjal /naiie i)olke in korač- II icc. Ti plesni napevi, ki so pa- dali na cestf>. da so bolela uše- sa, in se mešali z julijskim prahom in vsem lirupcvm de- belih vrtnih gred, tolstih dam in prekipevajoče, grcvbc vesclo- sti. so mi stiskali srce. Mislil sem na ubogega star- ca, ki je tam tako srečno in spokojno hodil okrog in pred- stavljal sem si ga v Parizu z njegovim slamnikom in njego- vim zaokroženim vrtnarskim hrbtom, kako zbegan in zdol- gočasen, s solznimi očmi, v kakšni zakotni sobi bega okrog, a njegova snaha triumfira pred novo pisalno mizo. v kateri le- že tolarji od prodaje male po- deželske hiše. Obisk članov sveta ,Svobod^ iz Kranja \ soboto. 14. oktobra, smo im(Ti v Ptuju prijetno in ko- ristno srečanje. Naš sekretariat Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev so obiskali člani sekretariata Okrajm-gaj sveta .Sv(^btnihl društev Kranj ter predsedniki! sosvetov. Po priluMJu v Ptuj ob 10. uri so si gostje najprej ogledali muzejsko zbirko v spodnjem muzeju. iiatf> pa še kiilturno/.godovinsko zbirko in muzej NOR na gradu pod vod stvom kustosa Ive .Vliklove. Gostje so bili z ogledom naših znamenitih zbirk izredno za- dovoljni. Po obedu r grajski restavraciji je bil med njimi' in ptujskimi člani sekretariatn' Občinskega sveta SvobiHl inj l)rosvetnili društev kratek raz-^ go\or. Kranjčani so se /anima-; li za naše n-prlic na kiiltunuH pr(^>\ciucni področju, posobnoi pa za delo v klubih, s pevski-^ mi zbori in knjižnicami Na vprašanja o splošnem stanjii; naše kulturne dejavnosti in! o delu v klubih je odgovoril' predsednik Občinskega sveta; Svobod in kiiliiirnili društev: Stane Stanič, o proi)lemili glas-; bene deja\nosti tov. Dragd Ha'^1. o knjižnicah pa tov. Mi-* lojka .\lič. Zal je bilo za iz- menjavo mnenj zelo malo ča- sa, saj so morali gostje odpo- tovati že ob 15.50. ker so bili vezani na obisk pri Okrajnem' svetu Svobod v Mariboru. Predsednik Okrajnega svetai Svobod in prosvetnih društev Kranj tov. Franc Horjak je' povabiTčlane ptujskega Občin-i skega sekretariata na obisk v? Kianj. Vsj zbrani smo pozdra-. vili to zamisel, saj smo prepri-' čani. da taka in i)odobna sre-' čanja kulturnih delavcev, ka-! kor je bilo srečanje v Ptuju, našemu delu pri Svobodah ini prosvetnih društvih lahko le koristijo. D. H. Družba je prizna- la naše odgovor- no delo Dne 13. oktobra je bil v .leru. zalemu občni zbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delav- cev iz Goriinice, Dornave in Zavrča. Glavna tema razgovora je bila — finančno vprašanje šol. Produktivni gibljivi del plače je bjl uvodoma samo preizkušnja za prosvetne delavce. Tudj ob njem se je pokazala njih zrelost, kako so si sami razdelili doho- dek. Ponekod tega dohodka še ■ o nh ni^^o :tifi'-:\i i dru so ga razdelili vsem enako. V tem pri- meru se niso dr/ali socialistične- ga n8če'a. Dobili smo en del iz- kušenj. "V bodoč" bo potrebno de- liti večji del. Novi zakon o fi- nansjranju šol predstavlja veliko sprememiK). To bo prava prosvet- na revolucija. Vsaka revolucija pa zahteva zrelih I j ud j. V tej zvezi bo najprej izvršena kate- gorizacija šol. Ta bo morala pri- kazati stroške, ki jo šola v svo- ji dejavnosti ima, Zato bo vsak prosvetni delavec moral ž-.vetj s svojo komuno. Z novim letom začnemo z novim načinom p!s(°- vanja. Mesečni prejemki b>odo osnovno dejavnost bo 30 "o v pravilniku šole. Za to bodo po- trebne resne razprave in prava evidenca uspeha. Ocene niso merjlo za uspeh prosvetnega delavca, zato bodo potrebna merila uspeha. Kot me- rilo učiteljevega uspeha in učen- čevega znanja bo uspeh, kj ga bo pokazalo testiranje učencev .Na- stal je problem, kako izdelati teste, ker se posamezne šole medsebojno razlikujejo po pogo- jih dela. Težko bo rešiti vprašanja, kako izenačiti vrednost dela in dose- ženih uspehov. Ta prob'em in še mnogo drugih problemov z zvezi z novim zakonom o finansiranju šol bo rešilo le naše delo in na- ša prizadevanja, da bi jih uspeš- no rešili. Učenci osnovne šole Dornava v Slovenskih goricah Lepo nedeljsko jutro 15. okt,j je zvabilo skupino otrok na pot.: Grad v Dornavi. znamenita ba- ročna stavba je bil deležen Iti skromnega pozdrava. Ustavili srno se pri spomeniku v Mostju; kjer so padli prvi borci, prvi partizani v ptujski občini. Ta spomenik ni samo kameniti ste- ber. To je simbol junaštva in ne- sebične ljubezni do domače grude in svojega naroda Besede ^»Mesto njenega zadnjega boja« ja.sno po- trdijo, da So se borci Lackove če- te junaško borili in so morali za- radi izdajalca v grob. preden so dočakali sadove svojega boja. Padli so za naše lepše življenje. Počasna vožnja s kolesom nudi otrokom možnosti opazovanja krajev v polnj meri. Priroda je v jeseni najlepša zaradi krasnih barv prirode. V Vidmu ob .^čav- nici smo si pred lepo šolo ogle- dali spomenik, ki je postavljen v spomin na t)orce — partizane iz tega kraja. Posebna znameni- tost Vidma je umetno jezero. To jezero je bilo izkopano za nama- kanje polj. Tudi pri tem jezeru je lep spomenik, postavljen ob izgradnji umetnega jezu. Tako se lahko otrok na kratki poti mnogo več nauči kot v šol- skih klopeh. Nistno pozabili na ■Com\\o. kjer je z njenega stolpa pogled po Slovenskih goricah. .Na hribčkih se vidijo: Mala .Nedelja, Kapela, Anton, Andraž, Gradišče, Le- nart. Kostanj. V daljavi se bleščijo tudi poslopja mesta Murska Sobota in kraja Veržeja. Vsi griči in hrib)čki se dvigajo s svojo barvitostjo ter vabijo po- potnike v svoje zeleno tnorje gozdov in nepopisno lepo igro barv polj. sadovnjakov in vino- gradov. S stolpa na Gomili gle- daš ta lepi svet kakor lepo barvno sliko Veselje, radost in volja za učenje si podajo roke na takšnem izletu. IZLETNIKI I/ DORNAVE V VIDMU OB ŠČAVNICl KAZNOVANI MIRKO Mirko je bil mestni otrok. .Ne- kega dne je šel k stricti na vas. Pri stricu so prav ta čas posprav- ljali poliske pridelke Krompir, koruzo, buče in drugo, Mirko je rad pom.agal. Nekega dne je šel s stricem na pašnik. Ob robu paš- njka je stal orjaški hrast. Mirko se je stegnil v senco pod hrast in začel modrovati. Opazoval je na hrastu viseče želode in rekel stri- cu. )Kako nepravična je narava. Tjsta tanka bučnica rodj tako de- belo bučo. ta orjaški hrast pa ta- ko droben sad.« V tistem hipu mu pade želod na čelo. Močno ya je zaskelelo. Skočil je pokoncu in dejal: »Če bi bil ta želod buča, bi imel gotovo nos razbit.« Stric mu reče: »Vidiš, Mirko, narava je najbolj pameten gospo- dar in najbolj pravičen sodnik, zato je ne smemo kritizirati. Zinka Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 22. OKTOBRA 6.00—7.(M) Veselo nedeljsko dobro jutro — vmes ob t'.0.'i -fi.io PornCila in dnevni koledar. .7.00 Napoved časa. po- ročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.l.i Rekla- me. 7.30 Radijska koledar in prireditve dneva. 7..IS W. F. Norbisratli: Romanca. 8.00 .Mladinska radijska igra Aleksan- der Popovic: .Skrivnost neke noči. 8.40 Iz altiuma skladh 7a otroke Dane Skcrl: Otro- ška suita in Dnevnik Li^e Sladoledarce. 9.00 Poročila. 9.0,') 7. zabavno glasbo v novi teden. 9.48 Tri samospeve na par- tizansko tematiko /apoje sopranistka .\1'arija Skendernvic. 10.00 Se pomnite to- variši , . . 1030 Od Chftpina do Gersliwi- na. 11.,10 Mitja Kreft: Povest o genera- cijah. 11..50 Zabavni orkester RTV Ljub- ljana. 12.00 Poročila. 12.05 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. I, del. 1,'i.OO Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13,1.5 Obvestila in zabavna gjasba, 13.30 Za našo vas, 14.00 Dobri znanci iz Celja s pevci, 14.1,5 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. del. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15,1,5 Reklame. 15.30 Pri do- mačiti solistih. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Iz operne zakladnice. 17.00 Poročila. 17.0!) Trio IlGrwedel 17.15 Radijska igra — .\IJchael Brett: Uporna stoletnica. 18.19 Anton l.ajovic: Caprice. 18.30 Športno popoldne. 19.00 Obvestila. 19.05 Ivo Petrič: Sonata za rog in kla- vir. 19.18 Antonin Dvorak: Dumka. 19.26 Vicolo Paganini: Sonatina za violino in kitaro. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Izberite melodijo tedna. 20.,50 Hammond orgle. 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — I. oddaja 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. 22.1.5 Od- daja za naše izselirnce. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba 24 00 Zadnja po- ročila in zaklluček oddaje. PONEDELIEK. 23. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glaj beni spored) — vmes ob 5.0.5 — 5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.10—5.30 .Vekaj domačih R.OO —6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvcstjla. fi.30--6.40 Reklame 7.00—7.15 Napoved časa. poročila vremenska napoved in ra dijski koledar. S.Oo Porčila. 11.00 Pevca' Ljiljana Petrovič in Marko Novosel. 11.15 Naš podlistek. 11.35 Nekai lirične glas- be. 12.00 Poročila. 12 05 CeJka zabavna :;lasba 12 15 Radijska kmečka univer/a 12.25 Poje vokalni kvartet »Vfseli fant je«. 12.40 Orkester Raphaele. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve uneva in objava dnevnega spci- reda. l.>.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Kruno Cipci: Pika nogavička, ba- letna glasba, 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas, 18,00 Poročila — aktualno- sti doma in v svetu, 18,10 \'iolir,lst Igor Ojstrah izvaja Drugo sonato .Scrgeja Pro- koljtva, 18.32 Leopold Anionin Koželuh: Sonata za klavir. 18.45 Radijska univer- za. 19.00 Obvestila. 19.05 Poje zbor DPD Svoboda .-Slava Klavora-« iz Maribora. 19.,30 Radiiski dnevnik. 20.00 7. letošnje- ga festivala v Dubrovniku. 21.35 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, TOREK, 24, OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ub 5.05-5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.00 — 6.10 Napoved časa. poročila, pregled ti- ska, vremenska napoved in obvestila 6.30—6.40 Reklame 7.00-7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar, S.OO Poročila 11.00 losip Slavenski: Kantata mladosti 11.15 iitriujte svojo angleščino — 24. lekcija (ponovitev), 11.30 Orkestralni odlomki in baleti iz Irancoskih oper. 12.00 Poročila. 12.05 Polke in valčki v izvedbi »Črnih oglaricv" in pevk Dragice in Marije. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Dunajski valčki 12.40 Domači napevi iznod zele- nega Pohorja. 13 00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in obiava dnevnega sporeda, 13,15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Od arije do arije. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18,00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 Koti- ček za mlade ljubitelje glasbe. 18.45 S knii^nega trga. 19.00 Obvestila. 19,05 orkestri leea trdna, 19 30 Radiiski dnev- nik 20 00 Poi? Komorni zbor RTV I.iuh- liano. 70 30 Radiiska igra. 21.35 Zabav- ne melndiif za vse. 22 00 N«pnveri čas«, poročil«, vremenska n^noved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA. 25. OKTOBRA 5 00—8.00 Dobro jutro! (nisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-, ročila. vremenska nanoved in dnevni ko- ledar 5,10—5 30 Vpkai dom->čih «00 —fi.in Napoved časa. poročila, pregled tijlfa, vreni<'ns'(a napoved in ohvsti'« fi.30 -6.40 ReHame 7 00—7 15 Napo ved časa, nornčila. vri*mi«rsV» n^inovp'' '^'Ijkkl VrVHor s nn Pornr''^ '1 no r"-Kp<;ter K"-t PH-ih^cen. 11.15 Cnvmk in zdravje. 11.25 Ali vam ugaja? 12.00 Poročila. 12.05 Trio .Maksa Kovačiča. 12.15 Radiiska kmečka univerza. 12.25 Zabaven opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda, 13,15 Obvestila in zabav- na glasba. 13.30 Primož Ramovš: Sona- ta za klarinet in klavir. 13.4,5 Dve .Mo- zartovi klavirski skladbi: Ronoo v d-Duru in Sonata v F-Duru. 17.00 Poročila. 17.05 \sak dan za vas. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 NaJi mladi operni solisti pred mikrolonom. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Iz .Mozartovih oper. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in do- movino. 21.00 Za vsakogar nekaj. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 26. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po«, ročila, vremenska napoved in dnevni ko« ledar, ,5.25—5.45 Nekaj domačih 6.00 —e.lOVapoved časa, poročila, pregled ti- ska, vremenska napoved in obvestila, 6 30 - 6.40 Reklame 7.00—7 15 Napoved! časa, poročila, vremenska napoved in ra«{ dijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00| Plesni orkester Frwin l.ehn. 11.1,5 Ruski ;°čni za začetnike (ponovitev) — 25.1 lekcija, 11 30 loseph Havdn: Simfonija štev, 98 v B-Duru. 12,00 Poročila. 12.05 Orgle in orglice. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Vaški kvintet s pevci 12.40 Orke- ster Helmuth Zacharias. 13.00 Napoved časa. porodila, vremenska napoved, pri- reditv:' dneva in objava dnevnega sporeda 13,i5 nhvestila in zabavna glasba, 13..30 Skladbe Stanka Premrla poje .\Taribor$ki komorni zbor p. v Raika Sikoška. 13.50 Petar Stoianovič: K^n^ert za violino in orkester 17.00 Poročila 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Vilko Ukmar: lepa Vida. baletna glusba. 18.45 Kultur- na kronika. 19.oo Obvestila 19,05 Ope- retni zvoki 19 30 Raiinskl dnevnik, 20.on Četrtkov večer domfčih pesmi in nape- vov. 20.45 Lepe melodije z orkestrom Alfred «cho'z ^l On Literarni več»r 21.40 Dvaiset minut nri CIaudn Dehussviu. 22.00 Nanovfri 1»%». noročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan, PETEK, 27, OKTOBRA 5.00—8 00 Dobro lutro' (pisan glas beni sporedi — vines ob 5.05-5.10 Poročila vremenska napoved In dnevni ,koiedar 5in~";7o VeVat domačih R on — 6.10 V3-^nve^ Č3'^a n-^^of^il;* nr»'^t(»(j tiska vr»m"n-.Va nppni-eH jp nhv»»s|i|a 6.30—6.40 Reklame. 7.00-7.15 Napo ved časd. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila 1100 Pevka Nada Kneževic. 11.15 Naš podli- stek — P. O, Uodehouse: Težave s po- sojilom — IV, 11,35 Robert Schumann: Gozdni prizori 11,56 Fritz Kreisler: Ciganka, 12,00 Poročila. 12.05 Iranj« Sedlaček: Beograd ponoči. 12.15 Radij- ska kmečka univerza. 12.J.5 Odlomki ir Prodane neveste v izvedbi solistov Ijuh- ' Ijanske opere. 1.''.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Igra- mo za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila - - aktualno- sti doma in v svetu, 18,10 Pesmi in ple- si raznih narodov: Angleške pesmi in plesi, 18.45 Iz naših kolektivov, nno Obvestila. 19.05 Majhen operni mozaik. 19.30 Radijska dnevnik. 20.00 Po tipkali in strunah. 20.15 Tedenski ziinanicpoli« tični pregled. 20.30 Kitarista Emnil Musa in Bruno Tonazzi 20.45 Prof. Pa- vel Sivic: Štiri sto let klavirske glasbe. 21,15 Odaia 'i morju 'n pomorščakih 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska n»no''»d in pregled sporeda za nasled- nji dan, SOBOTA, 28. OKTOBRA 5.00—8 00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) - vmes ob 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar 5.25 -5 45 Nekai domačih. f.OO —6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30 -6 40 Reklame. 7 00 -7.15 Napo- ved časa, poročila. vrem''nska napoved in radiiski koledar 8.00 Poročila. 11.00 Belokranjska ljudska motivika, 11,15 Angleščina za mladino — 26, lekcija (ponovitev) 11.30 Dueti iz Donizettije- I vih oper. 12 on Poročila. 12.05 Triie valčki Borisa Kovačiča, 12.15 Kmetiiski nasveti — Vlado Roječ: Zazimitev če- bel. 1.'' 25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved, prireditve dneva in objava j dnevnega snoreda. '3.15 Obvestila in za- I havna clasba. 13 30 Petnaist minut s Slovenskim okteton. 1 3 45 Ha(aiski zvo- Vi T nrk»sfrnm B''lv Vauš»mo. 10 "O Radiiski dnevnik. "•o no Vedre melo-nie ''O 20 Radiiska komedija. 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled •poreda za naslednji dan. PTUJ. DNE 20. OKTOBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 ,$odoDna cichfronihd' v dneh od 21. do 29. oktobra bo na Gospodarsken razstavišču v Ljubljeni VIII. mednarodni se- jem »SODOBNA ELEKTRONIKA«. Ta prireditev je postala znana v širokem tehničnem svetu zlasti zaradi tega, ker na strnjenem kompleksu vsako leto prikaže tehnične novitete in dosežke s področja radia, televizije, tele- komunikacij, merilne in vacuum- ske tehnike ter nukleonike. Na mednarodnem sejmu »SO- DOBNA ELEKTRONIKA« bodo razstavljal" elektronske industri- ji iz naslednjih držav: Anglije. Avstrije, Belgije, Danske, Italije, Japonske, Nizozemske, Zvezne re- publike Nemčije, Demokratične f^publjke Nemčije, Švodske, Švice, ZDA in Jugoslavije. Skupno šte- vilo prijavljenih razstavljavcev j* 104, od tega 60 tujih in 41 domačih. številni eksponati domačih in tujih razstavljavcev bodo prika- zani v pokritih prostorih Gospo- darskega razstavišča, vštevši tudi novozgrajeni paviljon, ki je bil v sejemske namene odprt ob začet- ku Mednarodnega sejma gradbe- ništva. Organizator in realizatoi te prireditve bosta poskrbela, da bodo izdelki elektron.skih indu- strij prikazani zares pregledno in tudi smotrno, ker je samo v so- lidni izvedbi sejma jamstvo za njegovo uspešno poslovanje. Kot stalni spremljevalec do.se- danjih mednarodnih sejmov so- dobne elektronike so vsako lete tudi številna strokovna posveto- vanja. V poslopju bivše Ljudske skupščine na Trgu Revolucije bo- do ves teden zasedali številni strokovnjaki, ki sta jih pridobila za posvetovanje Zveza strojni! inženirjev in tehnikov Jugoslavi- je ter Elektrotehnično društvo Slovenije. Pripravila sta posebne posvetovanje o električni mcriln] opremi ter posvetovanje o uvedi bi avtomatizacije v .Jugoslovan^ .-^kih železarnah. Nič manj pnmenrv ben pa ne bo jugoslovanski simj pozlj, ki bo obravnaval vrsto teh- nično gospodarskih vprašanj, raz- deljenih v sedem skupin. V zvezi s številnimi prijavami lahko ugotovimo, da postajajo mednarodni sejmi sodobne elek- tronike glede na esortiment iz- delkov in glede na zmerom moč- nejše trgovske zaključke iz leta v leto bogatejši in popolnejši. Od skromnih prikazov dosežkov na področju radia in televizije so ti sejmi v zadnjem času še bolj po- segli v aktualno problematiko na- šega industrij sko-gospodarskega razvoja. Sodobna elektronika je tesno povezana z modernizacijo vseh področij industrije, gospo- darstva, kulture, zdravstva, kme- tijske proizvodnje itd., zato sta tako organizacijski odbor za ta sejem, kakor tudi Gospodarsko razstavišče kot njegov tehnični realizator. prepričana v njegov poslovni uspeh. 300 avtomobilov sa vojaš-^l fee vojne invalide Zvezni odbor Zveze združenj borcev NOV je sklenil pogodbo s podjetjem »Crvena zastava« v Kragujevcu za dobavo 300 avto- mobilov »Zastava 600« za invali- de. O odobrenem kreditu 100 mili- jonov dinarjev za regres po 300.000 dinarjev za ptrsamezen avtomobil, smo že pisali V 19. štev. Invalidskega vestnika. Z na- vedeno pogodbo pa je prišlo do realizacije dobavljanja avtomo- bilov, kakor tudi dodeljevanja regresa. Vseh 300 avtomobilov bo pod- jetje" »Crvena zastava« dobavilo še letos. Kot prva pošiljka je se- ] daj nakazanih 75 avtomobilov j »Zastava 600«. Od te pošiljke jih je dobil »Avto-Srbija« v Beogra- ' du 20, »Avto-Hrvatska« v Zagre- bu 19, »Slovenija-avto« v Ljubi i:'- ni 9, »Bosna-Avto« v Sarajevu 1' »Avto-Vojvodlna« v Novem Sa i I 10. »Avto-Makedonija« v Skopu 2 in »Avto-Crna gora« v Titogra- (Ju 4. I Podjetje »Crvena zastava« pro- pdaja te avtomobile po ceni ' 897.000 dinarjev franko tovarna. , Na to ceno zaračunajo zastopniki efektivne stroške prevoza in za- varovanja. Rerjres v znesku 300.000 din bodo izplačali repu- ! bliski odbori Zveze v korist to- varne, ko bodo posamezni vo.jaški vojni invalidi," ki jim bo vozilo odobreno, predložili sklenjeno po- godbo. Ostali znesek plača inva- lid sam. Po tej pogodbi se vsak prejemnik avtomobila zaveže, da ne bo odtujil vozila in se tudi ne bo okoristi! s carinsko olajšavo v teku petih let. Če pa bo posto- pal drugače, plača celoten znesek regresa. Odobreni regres se lahko upo- rabi tudi za nakup avtomobila »Zastava 1100« ali za kateri koli drug osebni avtomobil domačega proizvoda, toda regres znaša v vsakem primeru samo 500.000 dinarjev. Še 230 000 žriev prvih alcmskih bomb Mednarodna komisija strokov- njakov ie objavila najnovejšo sta- tistiko o posledicah atomskega bombardiranja Hirošime in Naga- sakija pred 16 leti. Ob samem bombardiranju ali kasheje je za posledicami radiacijc umrlo 180.000 ljudi. Še'zmeraj pa živi okrog 230.000 žrtev teh eksplozij. Te osebe v večjem ali mani.šem obsegu — od opeklin in raznih krvavitev do levkemije in drugih neozdravljivih bolezni — boleha- jo zaradi posledic radijskega se- vanja. Tako je število žrtev prvih dveh atomskih bomb okrog 400.000. Nov babilonski stolp 113 km južno od Bagdada, na območju stare Babilonije, bodo čez nekaj tednov začeli kon- struirati znameniti babilonski stolp. Visok bo čez 100 m, s kva- dratnim temeljem, ki bo imel po 100 m dolge stranice. Ker so se ohranili dokumenti o arhitekton- ski zgradbi, zunanjem videzu in notranji ureditvi starega stolpa, bo novi lahko prava kopija sta- re mojstrovine, ki jo je leta 479 pred našim štetjem porušil per- zijski osvajalec Kserkses Iračani nameravajo v novem babilonskem stolpu prirediti vsa- ko leto festival, podoben festivalu v Balbeku v Libanonu, ki si jd priboril že veliko slavo in pri- tegnil številne tuje turiste. Babilonski stolp je hotel obno- viti že Aleksander Veliki, pa je svojo namero opustil, ko je slišal, da bi za to potreboval l6.Q00 de- lavcev, ki bi delali dva meseca. Novitete s področja cadia in televizije na veiesejmu. Hrana iz tovarne Pred nekaj dnevj so v Držav- nem sekretariatu za blagovni promet obravnavali predlog o industrijski proizvodnji hrane: hladnih in toplih jedil, kruha, peciva itd. Po predlogu bi v industrijsko opremljenih tentrjh — sprva samo v velikih mestih — proizvajali po nekaj sto tisoč obrokov dnevno. Hrano bi preva- žali vmenze in druge gostinske obrate, bolnišnice, na gradbišča in v vojaške organizacije. Predlog opravičuje uvedbo in- dustrijskega načina pripravljanja hrane ne samo s tem da bi se na ta način zagotovila racionalnejša prehrana prebivalstva, temveč predvsem, ker bi kakor kaže ana- liza, bila hrana, ki bi jo pripra- vili na idustrijski način za naj- manj 60 odstotkov cenejša. Na- vajajo, da bi znašala tovarniška cena obroka golaža 41 din, med- tem ko je ta cena v navadnem gostinstvu nekajkrat višja. Edina tovarna te vrste pri nas, »Sleme« v Zagrebu že proizvaja 25.000 obrokov dnevno. Menze in bifeji posredujejo od te količine okrog 15.000 obrokov 10.000 ob- rokov pa gre skozi gostinsko mrežo. Toda, kakor se je pokaza- lo, kapacitete »Slemena(; že se;;^ več ne ustrezajo potrebam Zagre- ba in okolice. Po nekih analizah bi morali vložiti v naslednjih štirih letih v industrijo hrane Q.l milijarde dinarjev, v gradnjo restavracij vsaj 2.6 milijard jn v nabavo transportnih sredstev okrog 700 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo v kratkem o tem govor tudi v Gospodar- skem odboru Zvezne ljudske skupščine. 7\ DOBRO VOLJO .ŠOFERSKA Dva pijana človeka privle- četa v gostilno tretjega, ki je ie bolj pijan in zvalita pod mizo. Nato naročita vsak dva konjaka, obpnem pa pf>kažpta na tretjega pod mizo, rekoč: »Ta ne dobi ničesar, je na- jin Zakaj pa ta pijanec sedaj vozi avtobus'^ »Zdravnik mu je predpisal antabiis, ker pa je napisal re- cept precej nečitljivo, so mu namesto antibiisa dali avtcH 1|M , ■ Ste zaščitllii svo.jo družino? Ste se pripravili? Ne čakajte — se-* daj .je pcsledn.li trenutek... Zi- .dGJte atcm?ka za-klonižča ... Take 'ih podctre ogleie .je moč brati v ameriških čaimiikih. Zidanje bun- kerjev za za^kloni-šča je postalo kon junkturno! Ameriški p-radbenlki so zatr- pend s ponudbami. Mnogi so se specia',lzira'i samo za zidanj? bun- kerjev. Gredijo .jih po slehcimem ckusu in za raz'iične »tot>n.je stra- hu: ird enostavniih ZBikiloniSč v vrtovih, ki stan.«jio 150 do'airjev, do ra^c«nlh »hiš pod zemjo«, ki stanejo 5000 dolarjev. V posamez- nih m.estih gradijo skupne bun- kerje. Tako je n. pr. v nekem mestu v državi Tenneessee šolski odbor zahteval od staršev 300 učencev, naj za vsakega otroka prispeva- jo 4 dolarje z.a gradjtev zaklo- nišča. Vsi so se odzvali tej zahte- vi. V nekem drugem mestu v dr- žavi Indaho je več držin skupaj zgradilo skupen velik bunker. Vsaka družina je morala prispe- vati po nekaj sto dolarjev. Lju- dje so prepričani, da bodo, — če bodo pripravljeni, — atomsko vojno preživeli! Enako misli ne- mara tudi predsednik Kennedy, ki je poleg zaklonišča, ki ga je dal zgraditi že Truman, zgradil pod Belo hišo še pet zaklonišč, do katerih je moč priti s heli- kopterjem v 20 minutah. Tako mjsli tudi guverner države Nevv Vork Rockefcller, ki je zahteval, naj mu zgradi.io bunker za dru- žino. To so storili tudi guverner- ji drugih držav. Protivijo pa se gradnji teh bunkerjev vsi učenjaki. Eden iz- med njih, neki nagrajenec z No- belovo nagrado, je izjavil: »Ne morem predpostavljati, da bi v primeru atomske vojne bila kakšna korist od bunkerjev. To je samo izvržen denar. Ne verja- mem, da bi bunkerji rešili 15 mi- lijonov življenj, kot to pričaku- jejo. Pri teh predračunih je na- pak, da računajo le na mali napad in ne na eksplozijo atomske bom- be 50 megatonov.« Neki britan- ski general pa je označil bunker- je kot mi.šjr luknjp in dodal, da bo rajši ostal na prostem takoj mrtev, kot bj st dovolil biti živ v bunkerju. Koristi od te nove histerije imajo le gradbeniki. Med največjimi hoteli Največji hoteli na svetu ao vse- kakor v Združenih državah Ame- rike. Enega izmed naimodern^jSlh so zgradili leta 195o, nedaleč od Hnllvvvnodn v Ka'iforniji. Hotel j ima oHPm nadstropij njegova iz- gradnja pa jr .stala 15 milijonov dolarjev. Smatrajo, da po moderni opre-1 mi in napravah predn.;ači samo-j neki hotel v Ne\v Yorku. Ta je pripravljen za sprejem veCjlM skupin in v njem cesto bivajo še-; fi tujih držav in državne delega-j eije. ; Drugi hotel, oddaljen kakih šest, kilometrov od mesta Hjuston y^ Teksasu, ima tisoč sob in vsoi opravo. Pod hotelsko zgradbo j« Urejen bazen za plavanje, dolg 50, in širok' 43 metrov. ] Za največji hotel smatrajo ho-| tel Conrad Hjlton v Chicagu.. Ta' ima 3000 sob, razen tega razpoJ laga še s 30 saloni in s sedittjmt saloni za sprejeme jn prirejanjei plesov. Hotel jo bil zgrajen letai 1927 in je še izre izl(K*ili. zemeljsko površliM ! " centimetrov na debelo. Stro- kovnjaki tudi trdijo, da Je v morju razmeroma mnogo ura-i nn. kakih sedem ton v eni ku-1 bični milji morske vmle, z dru- gimi besedami i)Ovedano: v 300 milijonih kubičnih miljah, ko- likor je pač vode v oceanih, je 2 milijardi ton tc redke in dra- gocene rude. Neizčrpne zaloge mineralov v mofski V.z' So zmerom pri- vlačevale raziskovalce — ke- mike. Dn^slej niso iz morja pridobivali nič dftigega kot kuhinjsko sol. Večino rud in mineralov, ki jih potrebuje n- dlisfrija. lahko nn lažji in ce- iiojši način jiridobivajo dr' gje. Toda v zadnjem ?nsu se je rudno bogastvo v zemlji zelo izčrpalo in novih nahajališč je vedno manj. \ čii-.ii 11. svetovne vojne .<«o v Corinvallii v Veliki B.i- taniji zgra varni 1 milijon litrov morske vode. Ta tovarna iic pomeni samo tehničnega poskusa, mar- več je turli gospodarsko renta- bilna. Magnezij je razmeroma led- ka Ln flraga kovina. V času vojne So ga krvavo potreliovali in največ so ga pridobivali iz morja. Trakoščan in njegova okolica jezero leži |)okojiio. obdaja- jo ga temni gozdovi Maceljske- ga pogorja. Nad tem jez.Toin na čepi. pc«tavljen na živi ska- li. niogcKon grad. Grad je pra-, va trdnjava, ki na turista na« redi mogočen vtis, I.epa pol vodi med nasadi iglastega d rev ja do vhtMlnih vrat. tam je most. ki so ga v slučaju nevarr nosti lahko dvi^-uili. Težko '/.c4 lezna vrata se t>dpro in popot- nik vstopi v temačen prostor, ki navda obiskovalca z groZo. Takrat se pred obiskov-ilcem odpirajo strani v knjigi zgodo- vine, ki govorijo o strašnih graščakili in njihovih valpiili. Misli pohitijo v svet domišljije in oiro.škili iiravljic. ki govo- rijo o straliovili v starih gra- dovih. Po .st(>t)tiicah smo dospe- li v prostor, k.jer je staro orožje iz prej,5njih stoletij — meči. sulice, |)ii.ške in pištoit. V sobanah je mnogo starega lohištva. ki prikazuje vso raz- vošnost srednjeveških vitezov. Prekrasne so slike, ki prikazu- jejo prizore iz življenja fev- ; dalne eospm. Oskrbnik vodi obiskoval^ od so>be do sf>be. človek pa ko- maj sledi številnim imenom .n letnicam, slikam in rozbarijai'.. Komaj se zazreš v mogočne grbe iiad vrati, že oskrbnik razlaga o rczbarijah na stroi)u. Pisana preteklost je z nevid- nimi črkami napisana povsod v notranjosti gradu. Pod gradom je velika resta- vracija s prenivčišči. Vsak, ki je enkrat obiskal ta grad. se bo rad vrnil med njegove mo- gočne stene in tam v senci ino- gočnih dreves ob jezeru raz- mišljal o preteklosti. Popotnik odide, ostanejo pa temni zidovi gradu Trakoščan. S. Petrovič Operacija zmrznjenega srca Znani holandski zdravnik Rohs je iznašel novo tehniko pri ope- raciji srca. Z oblogami vrečk le- du izključi v,sako aktivnost srca za več kot eno uro. Do sedaj so pri operacijah srca zaustavljali srčne utripe z raznimi kemični- mi sredstvi, kar pa ni bil naj- boljši način zaradi tega, ker j'^ I puščal posledice v obliki oslabr- I losti srčnjh tkiv Rossova tehnika pa omogoča zanesljiv uspeh pri operaciji. Operacija se začne z j jzoliranjem srca. ki ga zamenja umetno srce. Temperatura srca se znatno zmanjša jn srce bije samo enkrat v minutj. Ko je operacija končana, odstranijo umetno srce in topla kri, ki pride v srce. po- maga, da začne srce zopet nor- malno delovati. Zdravnik Ross je doslej napravil že 36 operacij na srcu s popolnim uspehom. Krpan[e brez sukanca v Franciji in Neničijj so priSifl] na trg večje krpe blaga v 13 barv- nih odtenkih. Iz posebno prepari- rane tkanine izreze gospodinjd krpo, ki naj bi zamašjla luknje V( perilu, jo raztegnjeno položi nij strgano mesto, lika do 8 sekund in — perilo je zakrpano. S kemi-' kalijo prepojeno blago, oziromi krpa ne spremeni barve niti večkratnem kuhanju zato se še posebej obnese za krpanje perila^ PTUJ, DNE 20. OKT0BR.^ 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 6 Mestni kino Ptut predvaja 19. in 20. oktobra an- gle-ški film »SINOVI IN UUBIM- CI«; 21. in 22. ok^tobra ameriški fim »CAS ŽIVUENJA IN CAS SMRTI«. Kino Ormož ?re-dvaja 21. in 22. oktobra ame- r-iškii barvni film »PRINC IGRAL- CEV«; 25. in 26. oktcbvra ameriški barvni fi m »I.liCRECIA BORGIA«. Kino »Svoboda« Kidričevo predvaja 21. oktcbra ameriiški barvni fii'm »ZADNJI VLAK«; 25. oktobra francoski barvni film »TABARIN«. Kino Zavrč predvaja 22. oktobra francoski barvni fi!lm »SIROMAKI« I. del. ROKOMET Nesrečen poraz Drave Drava - Maribor (člani) 16:17 (6:8) v nedeljo so člani Drave ne- srečno izgubili dve točki, ki bi si jih po igri vsekakor zaslužili. Drava, v kateri sta po daljšem času ponovno zaigrala Štalcer in Tomažič, je pokazala lepo igro in VSe je kazalo, da bo to pre- j porod Ptujčanov. V prvem polča-l su je bila igra enakovredna, v I drugem pa je Drava bila precej boljša in je le nekaj mjnut pred koncem vodila s tremi goli razli- ke. Pri rezultatu 16:15 za Dravo, so imeli domačini še 3 stoodstot- ne prilike, vendar so vse tri za- pravili in Maribor je po dveh hitrih protinapadih zmagal. Drava - Maribor (mladinci) 21:10 (9:1) Takoj v začetku jp Drava pre- [ šla v napad, vendar ni izkoristila j kar 5 protinapadov, potem pa' pričela igrati precej statično. V 15 minuti je bil rezultat 2:0. Še- le takrat se je ptujskim mladin- | cem »odprlo«. V začetku drugega j polčasa so dosegli vodstvo 11:1, nakar pa so precej popustili in šele na koncu prešli v ponoven, nezadržen napad. Najlepši staj bili zadnji dve minuti, ko je Drava dosegla kar 4 gole. Drava II - Maribor (članice) 5:7 (1:3) Mladinke Drave so po izenače- ni igri morale priznati nadmoč Mariborčank, sicer pa so poka- zale dobro igro. Ormoški strelci so tekmovali v čast 20-letnice vstaje in re- volucije so ormoški strelci iz vseh 9 družin priredili posame- zno strelsko tekmovanje z malo- kalibrsko puško. Najbolje so se izkazali strelci iz Središča in Ormoža. Prvo mesto je osvojil strelec Mlakar Rudi, drugo Zida- rič Janko, oba iz Središča, tretje pa Zidarič Jože iz družine »Ko- vinar« iz Ormoža. Najboljšemu strelcu je podeljena nagrada. Strelci iz vseh družin se pridno pripravljajo za ekipno tekmova- nje, ki bo 29. oktobra. Takrat se bodo pomerili člani, mladinci in mladinke z malokalibrsko in zračno puško iz vseh 9 družin. Računati je treba s preseneče-' njem, saj nekatere ekipe pridno vadijo, ter bodo nastopili tudi najboljši strelci. Uspeh tega tek- movanja pa bo ocenjen kot uspeh dela družine za 1961. leto. TA. STRELCI U SVUJE TIlOfEJE V nedeljo, 15. oktobra t. 1., je bilo na ptujskem streljšču zaklju- čeno VII. tradicionalno obč. strel, tekmovanje. Z MK (malokaliber- sko) puško se je za prehodni po- kal pomerilo 11 petčlanskih ekip, z vojaško puško pa samo štiri. Vreme je bilo strelcem naklonje- no in tekmovanje je potekalo ne- ovirano ter v izredno napetem vzdušju, predvsem med glavnimi favoriti. Med temi so imeli tokrat odločilno vlogo strelci družine Železničar, ki so bili na vseh tek- movanjih tudi številčno najmoč- neje zastopanj. Z MK puško so jim ogrožali zmago stari rivali iz Kidričevega in Turnišča, dočim z vojaško puško niso bili nevarni. Od ostalih družin pa je bilo več pričakovati od TAP, Delte in Dra- ve. Mnogoobetaioče ekipe iz Maj- šperka žal ni bilo. Zaključek je pokazal naslednje rezultate: MK puška Ekipe: 1. Železničar I. 525 krogov 2. Turnjšče 1. 520 krogov 3. Kidričevo 514 krogov 4. Železničar II. 486 krogov 5. TAP 457 krogov 6. Petovia 446 krogov 7. Turnišče II. 435 krogov S. Delta 431 krogov 9. Cirkulane 390 krogov 10. TETO 357 krogov 11. Spuhlja 305 krogov 12. Drava 303 kroge (nepopolna ekipa) Najboljši posamezniki: 1. Kramberger (Kidr.) 113. 2. Meško 112. 3. Skok 111 (oba Del- ta), 4. Črešnik (Žel.) 110, .5. Ra- tajc (Tur.) 110 krogov itd. Vojaška puška 1. Železničar I. 428 krogov 2. Turnišče .369 krogov 3. Železničar II. 363 krogov . „AJii4rie?yo 331 krogov Najboljši posamezniki: 1. Volgemut F. (Žel.) 110, 2. Pulko (Tur.) 90, 3. Laura (Žel.) 88, 4. Voglar (Žel.) 37, 5. Pal J. (Tur.) 87 krogov itd. Udeležencem tekmovanja se je za sodelovanje ob zaključku za- hvalil preds. obč strel odbora ter zmagovalnim ekipam predal prehodne pokale, najboljšim po- sameznikom pa razna praktična darila. Izrazil je željo, da se pri- hodnje leto srečajo še v večjem številu in močnejši konkurenci. KA Prvi ^iifo^ -^lu ^\ ^ I i § in !e mMttm rezu M Drave na imšm terenu Branik (Maribor) - Aluminij (Kidričevo) 2:1 (1:0) v nedeljo je bila v Mariboru ena najvažnej.ših nogometnih te- kem mariborske podzveze med rivaloma Branikom in zelo do- bro enajstorico Aluminija. Do- mače moštvo se je dobro pri- pravilo za to srečanje, prav tako je bilo pričakovati, da bo Alu- minij odnesel vsaj točko. Doma- čini so v prvem delu igrali do- bro, da je moralo moštvo Alu- minija le dobro braniti, in šele v drugem delu so gostje začeli z ostrimi napadi. Zmagonosnl gol so domačini dosegli proti koncu igre. zaradi nesporazuma ožje obrambe. " Moštvo Aluminija je še vedno resni kandidat za prvo mesto, ker je v prvem srečanju visoko premagal Ojstrico z rezultatom 6:1. Moštvo Aluminija ima .^e nekaj srečanj s slabimi nasprot- niki, tako da ta poraz ne bo pre- več vplival na prvenstvo. Drava - Fužlnar (Ravne) 0:0 v Ptuju je bila v nedeljo pr- venstvena nogometna tekma med Fužinarjem iz Raven in domačo Dravo. Mlada enajstori- ca Drave se še vedno bori z raz- nimi težavami in je nedeljski rezultat dokaj zadovoljiv. V prvem delu igre so domačini prevladovali, vendar v napadu ni bilo strelca, ki bi znal zadeti v črno. Mladi napad Drave je tudi v drugem polčasu prevla- doval na terenu, vendar so na- padalci bili zelo neoprezni in vsi streli so se končali visoko nad vrati. LOVSTVO v nedeljo je reprezentanca ptujskih lovcev gostovala v Ljubljani na republiškem prven- stvu v streljanju na glinaste go- lobe. Na tej ostri konkurenci .le iz vse Slovenije sodelovalo 30 ekip iz raznih lovskih družin. Zaradi premajhnega rednega treninga je ekipa Ptujčanov ostala na dnu. Od domačih se ,ie le izkazal Korošec Mirko, dočim je sicer dober strelec Cuš po- polnoma zatajil. pqj 3 RAZPIS Po sklpp'i zadružnega sveta Ktnctijske zadruge »Haloze« Ptuj, razpisujemo prodajo sledečih osnovnih sredstev; 1. traktor »Steyr« 2. dve mlatilnjci, 3. 6 elektromotorjev, 4. 3 radjoaparate ter več manjših kmetijskih stroj ev in naprav. Prodaja osnovnih sredstev bo v Majšperku 22. 10. 1961 ob 9. urj dopoldne in v Vidmu 29. 10. 1961 od 9. urj. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, po razpisnem roku pa vse fizične osebe ne glede na sektor lastništva. Uprava Kmetijske zadruge «H A L O Z E« Ptuj OBJAVE IN OGLASI Prodam dobro ohranjeno oma- ro, hrastov les. Belovič, Gregor- čičev drevored štev. 5. Prodam lesene studenčne cevi in pisalni stroj. Vprašati v upravi. Prodam leseno prenosno gara- žo 9X9X3. Naslov v upravi. j Tovarišjci iščeta opremljeno sobo v Ptuju ali bližnji okolici. Nudita pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi. Opremljeno soix) oddam ženski osebi, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. Ni se nadejal Frank Decesare iz Rhode Islan- da pri Nevv Yorku je pravkar do- vršil 80 let starosti Niti v snu se ni nadejal, da ga bodo v tej dobi poklicali k vojakom. Dobil je poziv in se kot zaveden držav- ljan podal v vojaški urad. Ker je že onemogel, so ga spremljali so- rodniki. Od starosti tudi ne vidi in ne sliši več dobro. V uradu so mu prebrali poziv, da se mora javiti na odslužitev vojaškega roka. Čeprav je v svojem dolgem življenju že marsikaj preživel, se je starček od srca nasmejal biro- kratski ameriški vojaški admini- straciji. Očala proti zaspanosti Na zahodu so iznašli očala z alarmnim zvoncem. Zvonec avto- matično začne zvoniti, če se veke oči zaprejo dalj ča.sa kot za tiri sekunde. Ta očala so namenjena šoferjem, da za volanom ne za- spijo oziroma, da jih zvonec ob pravem času zbudi, če zaspi j o. novi darovalci iirvi Dne 26, septembra 1961 so se odzvali iz Polenšaka naslednji krvodajalci: Kosec Marija, Čuš Elizabeta, Slana Franc, Hrga Te- rezija, Trunk Marija, Šegula Ljza, Valenko Vera, Krajnc Neža, Roš- kar Marija, Simonič Jože, Arnuši Jože, Rižnar Marija I Dne 28. septembra 1961 so da- rovali kri krvoda.jalci jz Hajdine: Cestnik Antonija, Plajnšek Ma- tilda, Zajtl Ana, Šišek Matilda, Mlakar Liza. Jeza Marija, Krošl Marija Sagadjn Marija, Pal Ro- zalija. Galun Veronika, Žunkovič Marija, Dobnik Antonija, Mlakar Janez. Jeza Janez, Letonja Jože- fa, Polajžar Ivana, Vidovič Ma- rija. Dne 5 oktobra 1961 so daro- vali kri krvodajalci jz Dornave: Sok Rozalija, Šarlah Zvonka, Sok Liza, Čuš Anton, Duh Martin. Dne 10. oktobra do 12. oktobra 1961 so se odzvali krvodajalci iz Ptuja, Brega in Tovarne avto- opreme: Caf Stanko. Emeršič Ivan, Kekec Anton Letonja Mir- ko, Poboljšaj Rudi, Tekmec Ignac, Sire Konrad, Matjašič Lado, Marcenjaš Terezija, Gašparič Jo- že, Mlakar Marija. Predikaka Ja- nez, Krapša Franc, Fostnarič Alojz, Hunovec Franc, Gajzar Angela, Lovrenčič Marija. Kri- stovič Anton, Rojko Franc, Gavez Ivan, Hentak Nada Maroh Mari- ja, Vozlič Franc, Miško MilicaJ Veldin Anica, Vlah Franc. Zalaf Ema Bezjak Albin. Cetl .lustjna, B Ivan, Kodermar; Franc, ireliks, Drevensek Albin, Tašner Terezija, Cestnik Neža Grah! Ana. Vmes so darovali kri še posa- mezni krvodajalci: Štelik Alojz, Petek Ivan, Lovrenčič Franc, Pjntar .Anton, Raušl Vinko, Duh Anton, Jurkovič .Julijana, Novak Marija. Hojnik Marija, Jurgec Katarina, Visenjak Ljza, Kristo- vič Liza, Matjaško Ljudmila, Perner Silva, Pirš Herbert, Sven- šek Slav'ca Kirbiš Alojz, Pečnik Marija, Kirbiš Ana, Hrnič Ana, Gerzej Emerika, Selinšek Ivan, Kirbiš Milica, Turk t ovro, Kjrbiš Lovrenc ml., Kirbiš Lovrenc st. Kirbiš Anton, Kirbiš Jože, Vršič Janez, ing. Kravos Sonja, ing. Kravos Aleksander, Brgles Mari^ jan, Cenčič Hjlda, Šegula Ivana, Širovnjk Marija, Ljpovšek Marti.^ na, Cafuta Štefan. Ritonja Alojzij Dosta! r^'.šan. Mernik Fr=i'i.-. Ma^ šanovič Koza, Sakelsek Marija^ Jančič Marija, Uec Rozalija, Vaupotič Ivana, Oršič Štefan, Krajnc Kari, Horvat Ivana, Habjanič Julčaka, Kekec Ana, Robin Ivan, Lacko Milan, Toplak Marija, Milošič Franc Vidovič Marija, Klinger Franc, Krajnc Marija, Čeh Marija, Štrucl Mari- ja, Tretinjak Dragotin, Uovšek Jože, Peklar Viktor, Vičar Kati- ca, Mlakar Matilda, Hostnik Franc, Junger Marica, Jurenec Cveta, Toplak Ivan, Zelenik Eliza- beta, Meznarič Ivan, Veble Ivan, Sukanec Anton, Jamer Ernest, Zelenik Elizabeta. Fras Lizika, Flajšman Vida, Meglic Marija, Cafuta Rozika, Prav lepa hvala vsem organi- zatorjem in krvodajalcem, prav posebno pa tistim, ki so se od- zvali v nujnih primerih! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ftuj